Sev. 257. Posamezna Številka stane 1 Din. V lidim, v.M das 13 novembra isa Len ll Naročnina •■ ■■» za državo SHS s do preKilca: •) po pofttt maseftno Oin 14 b, dostavljeno na dom messčno ... . „ 12 za inozemstvo: Besedno Oln 23 s Sobotna izdaja: ~ ... Din 20 ... - 40 f Jugoslaviji f inozemstva mti+n* taRtntattiai Bnoetoipea peUtaa vrst« mat oglud p« Ola. 1-80 Im Ola *•—t rattkl uglasi nad 45 mm fl-ltnt po Oln. 2 SO. Poslani ItC po Din. 4 Pri rtčjsm tiaročfln popust Uhaja vsak dan tzrcomfi; ponedeljka ln dneva po pra» nlten ob 5. nri cjntraj. W Predniitvo |e t Kopitarjevi nUoi itev 8/m. Boicopici se ae vračajo; netranklraaa plsut se ae sprejemalo. Oredn. telet. štv. 50, apravn. štv, 338. Političen list za slovenski narod. Uprava je t Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne brin. ljubljanske It. 850 sa naročnino tn St. 349 za oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7583. praške In dana). 24.797. IMENOVANJE VELIKIH ŽUPANOV. - VOLITVE V OBLASTNE SKUPŠČINE. POSLANCA DR. KULOVEC IN DR. HOHNJEC PRI MINISTRU VUJICIČU. .- PAŠIC NEVARNO OBOLEL. Kakor smo poročali, je poslanec dr. Hohnjec stavil na trgovinskega ministra vprašanje, zakaj so v delegaciji za pogajanja z avstrijsko vlado v svrho zaključitve trgovske pogodbe vsi člani samo Srbi, ki ne poznajo razmer in teženj Slovenije in Hrvatske, ki sta predvsem interesirani na taki pogodbi. Na ta svoj protest je poslanec dr. Hohnjec prejel od ministra dr. Kojiča sledeč zanimiv in karakterističen odgovor: > Gospod poslanec 1 Na Vaše vprašanje o sestavitvi delegacije A sklepanje trgovske pogodbe z avstrijsko republiko čast mi je poslati Vam sledeči odgovor: Netočna je Vaša trditev, gospod poslanec, da je sestava delegacije za sklepanje trgovske pofidbe z Avstrijo izzvala ostro kritiko vseh gospodarskih krogov v prečanskih krajih, kajti od te in take kritike ni niti en glas dosegel ministra za trgovino iu industrijo. Pogrešno je, gospod poslanec, Vaše mišljenje, da je v naši država posebnih krajev, ki bi morali biti specialno zastopani v sličnih zadevah. Naša zemlja je jedinstvena država in delegacija te vrste ima nalogo, da zastopa splošne interese te in lake države. Vaše stališče, gospod poslanec, 'e bi se uveljavilo pri tej zadevi, bi imelo re-tuitat, da šteje vsaka naša delegacija najmanj 30 do 40 članov, ki bi zastopali vse kraje naše države. Poleg tega mi je čast pripomniti, da je delegacija, odrejena od kraljevske vlade, ustavljena od znanih naših strokovnjakov in ia daje dovolj garancij za njihovo temeljito poznavanje hrvatskih in slovenskih gospodarskih razmer. Da bi bila gospodarskim krogom r Sloveniji in na Hrvatskem dana možnost delegacijo opozoriti na gotove momente, za katere bi eventualno obstojala bojazen, da jih Sani delegacije izgube iz vida, naročil sem delegaciji, da se na svojem potovanju na Dunaj ustavi v Zagrebu in Ljubljani in da naj lani z vsemi gospodarskimi krogi izmenjajo misli o predmetih svojih pogajanj. Končno Vam izjavljam še to: Naše dosedanje državne ikušnje so pokazale, da je zelo neprimerno za pogajanja z bivšimi neprijateljskimi državami delegirati njihove nekdanje državljane. Taki delegati običajno nimajo one avtoritete, kakor ga značaj tega posla zahteva itd. Raditega sem pripravljen, da strokovnjake za take zadeve iz Hrvatske in Slovenije upoštevam pri pogajanjih z drugimi državami (pogajanja, ki nam predstoje v veliki meri), ne pa z onimi, katerih državljani so bili. Izvolite itd. Minister za trgovino in industrijo: Dr. Drag. B. Kojic. ... To ministrovo pismo ne rabi nobenega komentarja — ono je tako nesramno, da ?ovori samo zašel Niti pod Avstrijo si nam ttoben nemški minister ni upal tako odgo-farjati kakor tu odgovarja srbski radikal Kojič. Splošne interese naše države zastopajo po mnenju tega Kojiča lahko samo Srbi. Slovence ta človek stavlja v isto vrsto s kakšnimi okraji in kraji v Macedoniji; mi Janj nismo narod. Mi smo državljani »druge klase«, nevredni kakšnega zaupanja. Sploh pa smo neprimerni, da zastopamo interese Jugoslavije napram Avstriji, ki smo ji nek-iaj bili podložni. Drugod bi takega človeka brcnili iz vsake dostojne družbe. Pri nas pa je minister! Po njegovem mnenju bi se noben Cehoslovak ali pa noben Poljak iz bivše Galicije ne smel pogajati z avstrijsko republiko, ker Je nekdaj bil državljan Avstrije. Bivši avstrijski vseučiliški profesor Masaryk bi ne smel zastopati svoje države napram Avstriji 1 Beneš tudi ne. Mi dvomimo: ali je ta človek se pri zdravi pameti ali pa je srbski centralizem postal že lako predrzen, da se ne sramuje že prav ničesar več. Kojičevo pismo je dokaz balka-nizma, ki je postal nevaren celokupni evropski kulturi. Žalostno, da mora slovenski narod prenašati vlado takih ljudi._ VLADA ZA POLITIKO »Srednje LINIJE«. Zagreb, 12. nov. (Izv.) Milan Marjanove, urednik >Slobodne Tribuno« odpotuje te dni na vladne stroške v Ameriko, kjer bo ostal 6 mesecev. G. Marjanovič je prejel od vlade misijo, da med ameriškimi Hrvati Dronamra noliiiko >srednie liniiec, Belgrad, 12. nov. (Izv.) Danes popoldne se je vršila v notranjem ministrstvu konferenca. ministra Vujičiča in načelnikov tega ministrstva. Razpravljali so o načrtu glede končne izvedbe parcelacije Slovenije in Hrvatske. Načrt je bil sprejet in ga bo minister predložil na prvi seji ministrskega sve-va v odobrenje. Kolikor smo izvedeli iz dobro poučenih krogov, odreja ta načrt samo to, da se imajo pokrajinske uprave likvidirati in da veliki župani prevzamejo oblast v svoje roke, v kolikor ne preide oblast na centralno upravo. Ta razdelitev poslov se bo izvršila polagoma po potrebi in ni striktno odrejen način prenosa oblasti na velike župane. V zvezi s to parcelacijo je napredovalo tudi imenovanje velikih županov. Kolikor smo zvedeli iz istih krogov , je doslej gotovo samo imenovanje dr. Plo-ja, dočim za Slovenijo drug. kandidat še ni določen. Zanimivo je, da se demokrati na vse mogoče načine trudijo, da bi bil imenovan za velikega župana dr. Baltič. Za Hrvatsko je tozadevne predloge glede imenovanja velikih županov stavil dr. Cimič, ki se že dalj časa mudi v Belgradij. Njegovo bivanje v Belgradu je čisto političnega značaja in je poročal vladi tudi o Ra- Belgrad, 12. nov. (Izv.) Seja prve sekcije finančnega odbora se ni mogla vršiti, ker ni bilo niti ministra za agrarno reformo niti glavnih referentov. Člani sekcije so kljub temu zborovali skoro eno uro in dali vsi brez izjeme — vladni poslanci s predsednikom sekcije Grginom na čelu bolj kot opozicija — duška svoji nevolji radi delovanja tega ministrstva. Vladni poslanci so ogorčeno izjavljali, da pomeni početje uradnikov tega ministrstva sramoto za celo državo in da je najbolje, da se ministrstvo takoj razpusti, uradniki pa odstavijo. Slišale so se gorostasne stvari o -»delovanju;: tega ministrstva. Do pred dvema mescema so imeli nad 60.000 nerešenih aktov. Koliko se jih je nabralo tekom zadnjih dveh mescev, še ni dognano. Vprašanje dodelitve zemlje dobrovoljcem še sedaj ni rešeno in nad 60.000 takih prošenj zaman čaka rešitve. Država je na Ovčjem polju, kjer se nahajajo večinoma slovenski naseljenci iz Istre in Goriške, jio načrtih'in pod nadzorstvom ministrstva za agrarno reformo zgradila hiše, ki so se po treh mescih zrušile na glave naseljencev. dičevem delovanju v inozemstvu, kolikor je mogel zv edeti od svojih zaupnikov. Belgrad, 12. nov. (Izv.) Glede razlogov, ki so vlado vodili pri parcelaciji Slovenije in Hrvatske, smo iz radikalnih krogov • zvedeli, da namerava vlada najkasneje februarja izvesti volitve v oblastne skupščine. Ker pa dosedaj samo v Sloveniji in na Hrvatskem parcelacija še ni bila izvršena in bi (a neizvršena parcelacija motila potek volitev, je vlada prišla do lega sklepa. Belgrad, 12. nov. (Izv.) Danes dopoldne, ko se je zvedelo za namero vlade, sta poslanca Jugoslovanskega kluba dr. Kulovec in dr. Hohnjec obiskala notranjega ministra Vujičiča, da se pri njem informirata, če so resnične vesti, da namerava vlada izvesti parcelacijo Slovenije. V imenu SLS sla odločno protestirala proti • taki nameri vlade in miuistru razložila načelno stališče v tej zadevi. Belgrad, 12. nov. (Izv.) Za danes je bila sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bi se imelo razpravljati o parcelaciji Slovenije. Seja pa je bila odpovedana, ker je ministrski predsednik, kakor se govori, nevarno obolel. Iz dolarskega posojila se je dalo 30 milijonov dinarjev za pomoč naseljencem, a nihče ne ve in nobenih računov ni o tem, kam se je ta znesek porabil. Enako se tudi ne ve za znesek 23 milijonov dinarjev, ki je bil lani določen za agrarne zajednice. Vlada je pobirala od leta 1919. kupnino in najemnino od kmetov in drugih interesentov, a veleposestnikom ni izplačala niti vinarja. V Bosni se vrše naravnost protizakonite stvari, ki upravičeno izzivajo uničujočo kritiko, kakršno je podal danes sam predsednik sekcije, radikal Grgin, rekoč: »Pravno stanje agrarne reforme je pod psom!« Radikalna stranka je z izvajanjem agrarne reforme doživela popoln fiasko. Skrajni čas je, da se postavi na vodilno mesto tega ministrstva sposobnejša oseba, odpravi nepotrebni pomočnik ministra in pod-tajnik ter temeljito poinedo z nesposobfum uraclništvom v ministrstvu in pokrajinah. Tudi v Ljubljani in Mariboru živi več takih »agrarnih« strokovnjakov, ki so prišli na svoja sedanja mesta Je vsled svoje strankarske pripadnosti. Lanski proračun, ki ga je izdelal »samostojni kmet« g. Pucelj je bil pod ničlo, sedanji pa tudi ni dosti boljši. Dr. Kulovec je zahteval v celoti povišanje vseh postavk kmetijskega ministrstva. « Dr. Kulovcu je takoj odgovarjal minister M i 1 e t i č. Obečal je, da bo pri trgovskih pogajanjih vpošteval izražene želje. Delj časa pa se je minisfer pomitdil pri pritožbah glede kmetijskih kreditov. Izjavil je, da Narodna banka in poštna hranilnica ne moreta biti po svojem notranjem ustrojstvu na razpolago kmetijskemu kreditu, ker dajeta kredite samo na kratek rok. (Poslanec dr. Behmen: Kakor n. pr. Ujedinjeni banki!) Minister je dalje izjavil, da razmišlja o ustanovitvi kreditnega zavoda za kmetijsko kredite in da so v dvomu samo še o tem, za Icateri sistem bi se odločili. Govoril je tudi o tem, da bi ta zavod dajal kredite tudi posameznikom. Ministru Miletiču je takoj odgovarjat poslanec dr. Kulovec, ki je izjavil, da mora vztrajati na tem, da dobiva tudi zadružništvo potrebno kredite pri Narodni banki in poštni hranilnici. Teh kreditov pa ne zahteva za posamezne zadruge, marveč za Zadružne zveze, ki bodo potem razdeljevale te kredite posameznim zadrugam po potrebi. Ti krediti bi bili varnejši, ker imamo pri zadrugah neomejeno jamstvo. Zadružne zveze pa bodo žo poskrel>ele za likvidnost dovoljenih kreditov, gotovo za večjo likvidnost, kakor jo nudijo danes razne banke in druga podjetja. Zahtevati pa more, da tudi novi kreditni zavod, če ae osnuje, daje kredite, samo zadružnim zvezam. Naš cilj namreč mora biti, da se kmetsko ljudstvo organizira v zadrugah in potom teh dobiva potrebne kredite. Po daljši debati je sekcija osvojila ia načela, ki jih bo predložila plenumu finančnega odbora, da služijo vladi v ravnanje. Pri postavki o podporah za živinorejske razstave je predlagal dr. Kulovec, da se postavka znatno zviša, najodločnejše je pa protestiral proti temu, da se ta denar zlorablja v strankarske namene, kakor to delajo vsako leto naši samostojneži. (Bled! op. ured.) Sekcija je sprejela pri oddelku za ve« terinarstvo spremembo, da se ustanove štiri mesta veterinarskih delegatov pri naših poslaništvih in konzulatih v onih državah, kamor gre v prvi vrsti naš izvoz živine. Minister je izjavil, da smo izvozili v preteklem letu za nad 1 in pol milijarde dinarjev živine in mesnih' izdelkov. Pri tsatističnem oddelku sta poudarjal!! dr. K u 1 o v e c in dr. B e h m e n , da je ta oddelek izvršil zelo pomanjkljivo statistiko, ki je skrajno slabo vplivala na trgovino in prehrano. Referent je izjavil, da so v tem pogledu zelo napredovali in (ia imajo sedaj prilično točno statistiko. Povišana je postavka za »Poljeprivred-ni Glasnik« in druge tiskovine od 200 na 500 tisoč dinarjev. Dr. K u 1 o v e c je zahteval, da dobijo tudi drugi strokovni listi podporo, zlasti pa je zahteval podporo za »Kmetovalca«:. Referenti so takej omenili znano afero pri Kmetijski družbi in so bili mnenja, da moramo biti previdni pri podeljevanju podpor, ker so se zgodilo težke pogreške. Ker je pa dr. Kulovec vztrajal pri svoji zahtevi, so mu obljubili, da se bo sigurno poskrbelo za izdatno podporo za ^Kmetovalca«:. Vnesla se je nova postavka v znesku pol milijona dinarjev za kmetijsko nadaljevalne šole in kmetijske tečaje. Dr. Kulovec je zahteval, da se iz te svote da primerna podpora tudi za naše kraje. Obljubili so, če bo pa res, je drugo vprašanje. Zdi se, da bodo šle te svote v veliki večini, če no izključno, za Srbijo. To je tudi naglasil dr. Kulovec in povedal, da nam je tudi iz teb razlogov potrebna avtonomija. Minister je predlagal amandement * znesku pol milijona dinarjev za gospodinjske šole in tečaje. Minister je sicer izjavil, da je to za celo državo, iz razprave se je pa videlo, da jih nameravajo vporabiti v prvi vrsti za Srbijo. Dr. K u 1 o v e c je pozdravil predlog, do se v postavi poseben kredit za te šole, ki so nujno potrebne in ki so se v Sloveniji že pred vojno in po vojni dobro obnesle in ie zahteval oovišanie kredita s ODLOČEN NASTOP DR.KULOVCA ZA KMETIJSKE KREDITE. »KMETOVALCA«. PODPORA ZA Belgrad, 12. nov. (Izv.) Tretja sekcija finančnega odbora je začela danes pretresati proračun ministrstva za kmetijstvo in vode. Dasi je seja trajala štiri ure, je sekcija rešila še-le devet prvih postavk. V začetku je podal minister Kosta M i 1 e t i č kratek ekspoze, v katerem je našteval, kaj vse namerava storiti, da zboljša položaj kmetijstva. Povedal je med drugim, da so si kmetje v Srbiji že precej opomogli, ker dobivajo na račun vojne odškodnine kmetijsko orodje, živino itd. Po njegovem govoru so prešli na postavko, ki govori o kreditih za posamezne oddelke v ministrstvu. Prvi se je oglasil k besedi dr. Kulovec in govoril o agrarni politiki, zadružništvu in zadružnih kreditih. Konšta-tiral je, da zadružništvo ne dobiva od nikoder kreditov. Zaprta so mu vrata pri Narodni banki in pri poštni hranilnici, da-siravno kmetijske zadruge in zadružne zveze predstavljajo široke sloje ljudstva, ki si hooe z zadružništvom materiolno poma- gati od kapitalizma. Govornik zahteva, da vlada upliva, da se statut Narodne banke v tem smislu prilagodi, da bo tudi zadružništvo dobivalo kredite. Odločno pa zahteva, da minister poskrbi, da se takoj spremeni zakon o poštni hranilnici. Zahteva tudi pojasnila, kako si vlada misli kreditni zavod za poljedelske kredite, o katerem se je že veliko govorilo in pisalo. Dalje govori o agrarni politiki ministrstva, ki se zdi, da sploh ni nobena politika. Nato preide govornik na trgovske pogodbe in zahteva, da se v trgovski pogodbi z Avstrijo zagotovijo naši interesi zlasti glede izvoza vina. Izjavlja, da Se boji, da se bo izv oz vina v Avstrijo ravnotako »zagotovil«, kot je to storil g. P u c e 1 j v trgovski pogodbi s češkoslovaško. Dalje iz-1 javlja, da se Čudi, kako more vlada priti v agrarni zemlji, kot je naša država, s tako bornim kreditom za tako važno ministrstvo kot jo ravno kmetijsko ministrstvo. Ves proračun znaša namreč 200,304.568 Din. Uničuloča Kritika ministrska za mmm reformo. BREZVESTNOST MINISTRA ZA AGRARNO REFORMO IN NJEGOVIH REFERENTOV. - NAD 60.000 NEREŠENIH AKTOV. — VZORNE HIŠE NA OVČJEM POLJU. — KAM JE ŠLO 53 MILIJONOV DINARJEV?—»PRAVNO STANJE AGRARNE REFORME JE POD PSOM!« tem, da se brezpogojno vporablja tudi za naše kraje. Člani sekcije niso bili za povišanje, sklenili so pa, da se naj v prihodnjem proračunu poviša. Pri tej postavki se jc razvila dolga debata o koncentriranju vsega strokovnega šolstva, ki je sedaj razmetano na razna ministrstva. Večina je bila mnenja, da se vse šolstvo, ki se tiče kmetijskega in gospodarskega pouka koncentrira pri kmetijskem ministrstvu. Vse druge postavke so bile sprejete ftrez spremembo. Druga sekcija finančnega odbora danes ni imela seje. OBČINSKE VOLITVE V VTROVITICI. Virovitica, 12. nov. (Izv.) Včeraj so se vršile tu občinske volitve. Volili so 24 odbornikov. Vloženih je bilo 6 kandidatnih list. Volilo je 1208 volivcev. Največ glasov je dobila Hrvatska za je dn ca, a za njo HRSS. Hrvatska zajednica je dobila 7 odbornikov, HRSS 7, frankovci 4, radikali 3, samostojna lista 1, socialni demokratje 2 odbornika. Delo m fraza. Staro slovensko liberalno glasilo »Narod' je imelo v soboto oziroma včeraj izredno srečen dan; »Slovenec« sc ni vdele-žil časniške rapallske kampanje. Živo si lahko predstavljamo, s kakšno naslado je »Narodov* dnevničar včeraj napisal pod naslovom »Sramota!« na naš račun dolgovezno notico, v kateri nas postavlja v spogledovanje svojemu rodoljubnemu občinstvu, očitajoč nam, da imamo prostora za »svoj avtonornizem in separatizem« in za vse druge reči, samo ne za ožigosanje faši-stovskega nasilja. Pa bi bil »Narod« bolje storil, da v tej stvari ne bi drezal v nas, kajti s tem nas je le prisilil, da brezobzirno povemo vso resnico, ki se tiče dela za na-Se neodrešene brate. Naša pota in pota naših liberalnih nacionalističnih krogov so šla v pojmovanju narodnega dela odnekdaj popolnoma narazen. Liberalec smatra za višek narodnega dela frazo; njegova sredstva so bila in so še danes krik v časopisju in na ulici, plesi, čajanke, parade in nasilna nestrpnost nasproti inorodcu, če ga enkrat dobi pod stopalo. Vse to je pa meščanskemu nacionalistu bolj zabava in šport nego resno prepričanje in ni nikoli pripravljen žrtvovati svojih razrednih in zasebnih koristi za narodno stvar. Zato je naše narodnja-štvo po svojih čitalnicah pač budilo k narodnemu petju in pitju meščanske in malomeščanske kroge, ni se pa brigalo ne za kmeta ne za delavca, ki jih je brez usmiljenja prepuščalo nevednosti ter gulitvi oderuhov in izkoriščevalcev, ki so biti itak vsi njihove gore listi. Ako bi bili na slovenskem narodnem mejdanu ostali liberalci sami, bi danes Slovenci ne vživali slovesa najbolj naprednega in kulturnega naroda na jugovzhodu Evrope, ampak bi imeli poleg peščice domišljavo-lene inteligence politično popolnoma tope in nerazsodne mase, ki bi bile brezbramben plen sleparjev in demagogov. Da temu ni tako, je zasluga naša, naše duhovščine Iz dr. Krekom na čelu in naše inteligence. Mi smo od vsega početka zavrgli narodno frazo in smo šli na delo: šli smo med ljudstvo, ki tvori temelj naroda, in smo ga dvignili duševno in gospodarsko na današnjo višino. To je danes zgodovina, ki je nihče ne bo mogel potvoriti. Mi smo negovali narod v njegovi krvi in mesu, negovali smo njegovo zemljo in njegov dom, liberalec je negoval narodno frazo. Kričati je pač najlažje in ne stane človeka nič ali pa le toliko kakor vsaka druga zabava. Toliko na splošno. Kar pa tiče posebe naših neodrešenih bratov, se je pa prav tu posebno ostro pokazala vsa globoka razlika med frazo in delom. Vprašamo: kdo pa je sploh ostal med našim ljudstvom, ki Marcelle Tinavre: Legenda o Ducciju in Orsetti. (Dalje.) Tako je nehote udejstvoval čednosti in kreposti tega reda; bil je ponižen, ker ni bilo mogoče drugače, pa tudi povsem nedolžen, saj ni še nikoli v svojem življenju spregovoril s kako žensko, razven s svojo materjo. Često je po vzgledu asiškega svetnika vzel v roke dve palici; ena mu je služila mesto vijoliue, druga pa mu je nadomeščala lok; in je pel, izmišljajoč si tako dojemljive napove, da bi se vsako srce ob njih raznežilo v najslajši ljubezni do Boga. V neki pomladni noči pa je v smrekovem gozdu nastal požar, ki je ogrožal celo bližnje selišče. Kmetje so poklicali na pomoč vernskega očeta-župnika, ki se ni zadovoljil samo s tem, da bi odredi) molitve in zvonjenje, ter je zato odposlal štiri najmlajše in najčilejše menihe, da bi pomagali ogroženi vasi. Med njimi je bil tudi mladi Duccio. In v mrakotnem udarjanju bronastega kladiva v zvoniku so se menihi spešili. hiteli v tej noči brez mesečine, a ob daljnem /aru požara, so menihi, ne glede na ovire, na slabo Dot. takli u botri m vasčanom na do- je neločljivo zvezano s svojo Zemljo, pod sovražno italijansko oblastjo, da ni v svojem suženjstvu ostalo popolnoma samo? Ali ni bila to zopet duhovščina in tisti del učiteljstva in druge svetne inteligence, ki je prepojena s krščansko mislijo? Kje je velik del tržaške in istrske liberalne inteligence, ki je drugače vodila veliko narodno besedo, kje so razni »narodni stebri« in voditelji? V Trstu jih je ostalo lc malo okolu Jadranske banke, vsi drugi so zbežali pred Lahom in si našli mesta in službe v Jugoslaviji. Nekateri izmed njih noč in dan sučejo pero za interese velc-bank, kakor so ga svoj čas posvečali narodni frazi. In tudi tisti, ki so ostali v Trstu, so ostali, kakoršni so bili: Koristi širokih ljudskih plasti, ne smatrajo za svoje, ampak so jim bliže koristi meščanskega kapitalizma, kar se je kričeče pokazalo v zadevi Jadranske banke. Kako drugače dela inteligenca krščanskega svetovnega prepričanja! S kako vnemo in požrtvovalnostjo se posveča ta inteligenca izobraževalnemu in gospodarskemu delu med najširšimi plastmi ljudstva: med kmeti in delavci! Kako drugače izgleda danes Goriška, kjer ima ta inteligenca politično vodstvo v rokih, nego v Trstu in Istri! Kdo je sploh stri suženjski strah, ki se je pod fašističnim terorjem uveljavil v naši primorski javnosti in prav posebno v »Edinosti« in njenih krogih in nastopil proti nasilju možato in odkrito? Krščanska inteligenca in ljudstvo na Goriškem! Govori z našim človekom z one strani ali pa z liberalcem, pa boš videl velikansko razliko med trdno vero, ki jo daje delo in med strahopetnim malodušjem, ki označuje pristaša fraze. Kdo so Bandlji, Peterneli in drugi hlapci italijanskega fašizma? Do redkih izjem sami bivši Sokoli in naprednjaki. Tu ima »Narod« priliko, da zagrmi: »Sramota!« Pa tudi tostran meje je resnično, smotrno delo za neodrešene brate zopet v naših vrstah. Naši poslanci so stvar teh naših bratov zanesli pred pravi forum: pred narodno skupščno in vlado. Naša stranka je tista, po kateri postaja stvar naših bratov ob morju stvar najširših plasti našega naroda. Ne bojte se, ako ne zakri-čimo vselej ravno takrat kakor naš liberalni tisk. Pri nas malo govorimo, zato pa delamo, imajoč svoj cilj jasno pred očmi. »Narod« nam očita avtonornizem. Toda prav delo za zmago avtonomisti č n e misli je najpomembnejše delo za naše zasužnjene brate. Samo na podlagi avtonomističnega načela je mogoče izvesti samoodločbo narodnih manjšin in končno trajno urediti Evropo in zagotoviti svetovni mir. Ako »Narodu« za tako vseobsegajoče obzorje manjka pogleda, žalostno. B B': fl W S H w ^f* Shodi SLS. Na Rakeku je v nedeljo priredila SLS shod v društvenem domu. Shod je otvoril g .Puntar, predsedoval pa je g. Modic. Govorila sta g. Al. V r t o v e c iz Ljubljane in g. kaplan K o s i č e k. Zborovalci so sklenili odločno, da gredo v boj za občinske volitve s listo stranko, ki hoče varovati tudi občinsko avtonomijo, to je s SLS. Popoldne je bil sestanek zaupnikov v Cerknici, kjer je govoril zopet g. V r -t o v e c. V obeh krajih je bila sprejeta zaupnica .fug. klubu. Isti dan se je vršil shod SLS v Podzemlju, kjer je poročal posl. Nemanič in v Velesovem, kier je govoril posl. B r o d a r. -f Nova zveza držav. Graška ..»Tages-postf objavlja dopis svojega rimskega so-trudnika, ki pripoveduje o nanovo se snujoči zvezi držav, ki bi jo tvorile Bolgarija, Turčija, Albanija in Italija kot protiutež proti francosko-jugoslovanski zvezi. moč. Gonilo jih je usmiljenje, pekoče kakor ogenj a vendar še ne povsem očiščeno radovednosti in človeške samoljubnosti, no, saj so bili ti bratje-začetniki še mladeniči in še majave volje. Prišedši v gorečo vas, 30 pogumno storili svojo dolžnost. Nekateri so rušili zid in strehe, ki so bile že vse pleu požara, da bi tako rešili vsaj ostalo; drugi so se pobrigali za ljudi in živino. Še pred solnčnim vzhodom je bil požar zadušen. Se-ljaki so poljubovali ožgana oblačila bralov, ki so se spet okrenili na povratek skozi gozd. Vse je bilo sinje, spokojno in drhteče; milobna tišina se je razlivala v rastoče predjutro, ki je dišalo po svežem timijanu. Redke zvezde so še klile na rožnato sijočem nebu. Od Alp pa do Pratomagna je bila vsa dolina pravcato megleno jezero, gosti vrhovi so se razpuščali v voljne oblačke. Dejal bi, da se je podoba zemeljsko oble pretvorila v sanjo in da je ostala samo še gora frančiškanov, izgubljena v neskončnosti neba, s svojimi črnimi gozdovi, samostanom pa z dvema cerkvama. Mladi bratje so voljno in radostno pili kapljo angelske ure tega mehkega pred-iutra in v preprostih besedah izražali hvalnico Stvarniku vesoljstva. Bili so še precej daleč od samostana in prav ko so stopali skozi eozd, ie opazil Duccio, ki je šel nekai D mm? —- »Sramota.« In zgodilo se je nekaj neverjetnega, nekaj nečuvenega, nekaj strašnega! Zgodilo se je v nedeljo zjutraj. Zgodilo pa se je to-le in tako-le: >V soboto so naša narodno-obrambna društva pozvala vse liste, naj proslave žalostno obletnico rapallske pogodbe s tem, da ... posvete političen del zasužnjenim bratom. Plemenitemu pozivu so se rade volje odzvali vsi listi, le »Slovenec; kot glasilo one stranke, ki hoče monopolizirali slovenstvo, tvori častno izjemo. — Tako piše včerajšnji »Narod« in patetično vzklika koncem svojega »ogorčenega člančiča: >Sramota za list, ki nosi slovensko ime!« — Ko bi o sramoti za slovensko ime« pisal kdo drugi kakor ravno »Narod«, bi to očitanje držalo, a ravno iz 'Narodovih ust ne drži dokler ne bo popravil trditve, da se človek »spozabi«, če javno pove, da je Slovenec! »Sramota«; pa v danes slučaju ni prav na nobeni strani. Mi smo dali že dovolj dokazov simpatij za Korošce in Primorce in jih bomo dali še, ampak ne takrat, kadar bodo to hoteli drugi, tudi ne na poziv tega ali onega narodnega društva, ampak lakrat, kedar bo to nam prav. V Ljubljani in v Sloveniji sploh je cela legija »narodnih društev« in pri vsem spoštovanju do njih in pri vsi obzirnosti na njihove želje vendar ne moremo priznati principa, da moramo ravno takrat, kedar kakšno društvo kaj želi, nekaj napisati in samo tako napisati, kakor to želi to ali ono velecenjeno narodno društvo. Tako daleč to ne gre, ker bi nam v tem slučaju lahko vsak dan poslalo to ali ono društvo kakšen Jerman«. To pa ne more biti in če se čuti kakšno društvo užaljeno, da se ne pokorimo njegovim navodilom, to prav iz srca obžalujemo, ampak svojo svobodo si hočemo varovati tudi napram p. t. narodnim društvom. — Iz Dolenjega Logatca. V nedeljo, dne 11. novembra so se pri nas vršile občinske volitve. Nasprotniki vseh struj, združeni pod zastavo »Gospodarska delavska skupina« so pogoreli. SLS pa jc izšla častno iz volišča; od 17 izvoljenih odbornikov je dobila SLS 13, nasprotniki 4. Tako so dolenjelogaški volilci dovolj glasno povedali, da liberalizem, zavit magari tudi v »gospodarsko-delavsko« kožo, nima ial med ljudstvom, povedali pa so tudi, da hočejo sami sebe vladati in gospodariti v avtonomni občini. Živela avtonomija! Živeli volivci! — Split proti italijanskemu nasilju. — Za včeraj je sklical v Splitu poseben meščanski odbor protestni shod proti italijanskim nasiljem nad našimi neodrešenimi brali. Sodelovale so vse stranke in korpo-racije. — Trgovina s stanovanji. Neki zagrebški list opozarja na umazano trgovino s stanovanji, ki se je razpasla po Zagrebu na račun podnajemnikov. Sobe, ki so še pred dvema mesecoma stale 750 Din mesečno, stanejo danes 1250 Din, a za temne dvoriščne sobe z uporabo kuhinje se zahteva po 36.000 Din letno, in to za celo leto naprej. Pri tem oderuštvu pa navadno ne gre za revne uradniške družine ali vdove, ki bi si s podnaiemnino omogočale obstanek, ampak za čisto navadno umazano špekulacijo ljudi, ki odirajo svojega bližnjega iz golega koristolovstva. — Afera stanovanjskega urada v Novem Sadu. Preiskava v tej aferi odkriva brezkrajno vrsto lopovstev. Uradniki so oddajali stanovanja sploh le proti visoki podkupnini, revne stranke, ki se niso mogle odkupiti, so enostavno metali na cesto ter prodajali stanovanja bogatim Rusom. Pri svojem poslu so uradniki potrebne podpise potvarjali. Kot glavne krivec so zaprli uradnike Sergija Vitkinskega, kateremu je že doslej dokazana krivda v blizu 150 slučajih, dalje Nikola Draženoviča pred njimi, na zemljo zleknjeno postavo v črnem plašču, spečo in s pregrnjenim obrazom. Ko se je približal, je videl, da je plašč okrvavljen in da je kri tudi na mahu, pa je iznenaden zaklical: iOče Benedikt! Tu leži umor.jenec.. Stari menih je poln sočutja odvrnil: >Pomagati mu moramo, bral Duccio!« Pospešil je korake. Duccio pa je medtem že odgrnil plašč, ki je pokrival neznanca. »Kaj je to? se je zavzel, ko je zagledal val plavili las in obraz z zaprtimi očmi, obraz tako bled, nepremičen, pa diven, da bi se spomnil na angela, če bi ne vedel, da angeli sploh ne umirajo. Preložil je svilnate kite, ki so prekrivale gola ramena ženske, ki je imela na prsih veliko rano. V škrlatnih nitkah je kapala kri po belem mesu, po zlato obšiti obleki, po zmršenih šopih las, ki so jih še slabo družili draguljasti po-vezki. Ta šc mlada ženska, ki je bila videti iz odlične rodbine, je umirala. Ob teni pogledu je Duccio kar onemel; ni vedel, ali je bil strah ali pa sočutje, ki mu je zadrževalo dihanje. Oče Benedikt je bil kar v zadregi, ko je v najdencu spoznal žensko in skleni! jc čuvati svoje tovariše pred mrežami satanovimi. Pokrižal se je, pomolil in velel mladim bratom, naj na-loraiio vej ter zlože nosilnico s štirimi p.reč- in Boška Spafiča. Odgovornost pa zadev« tudi predsednika stanovanjskega urada, podžupana dr. Marcekoviča, ker je pre.! malo pazil na poslovanje podrejenega mu uradništva. Škandal je velik. Značilno % današnjo dobo je, da so zločinski uradniki pripadali istočasno najnasprotnejšim poli. tičnim strankam. — Hnda Bima na Francoskem, V severni Franciji so nastopili hudi snežni meteži. Po nekod kaže termometer 10 stopinj pod niči«, — Dobra nagrada. Približno pred onim letom je vzbudila veliko senzacijo vest, da je carinarnica v Osjeku zaplenila ogromno koii-čtno u tihotapljenega blaga, ki je bilo last tvrd-ke Hahn v Osjeku. »Hrvatski liste sedaj poro ča, da so to blago pretekli teden prodali javni dražbi za ceno 828.000 dinarjev. Polovico te svote dobita dva carinika kot nagrado. — C. 5. župniku Jancn in njegovim dobrini faranom v Vodicah aa voz različnih živil sirotam sv Jožefa v št. Vidu nad Ljubljano: Bog plačaj stotero! — Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu vpokojeni svetnik banalnega sodišča dr. Žiga HerrOuheo. ser. Pokojnik jo svoj čas vodil pravdo proti za, grebškim dijakom, ki so ob demonstracijah 1. 1895, zažgali ogrsko zastavo. Pokojnik je proti želji gro!« Khueua izdal milo razsodbo. — V Kotom jo umrl bivši dolgoletni župan in deželni poslanec Matu R a d i m i r i. — Gradba novih stanovanj v Zagreba. Zagr»b-ski stavbeni urad jo meseca oktobra t. I. izdal 73 stavbenih dovoljenj za zgradbo stanovanj, od tega je 19 načrtov za nove zgradbe. Vseh novih staao-vanj bo 90. — Obletnica velikega zagrebškega potresu Dne 9. t. m. jo minilo 43 let, odkar jo bil v Zagr* bu veliki potres. Mnogo hiš in cerkva je potres tež-ko poškodoval; ljudje so dolgo prebivali na prostem v barakah. — Za tujski promet v Zagrebu. Zagrebško društvo za tujski promet se je te dni preselilo v nove prostore: v poslopje dunajskega Bankvereina na Jelačičevem trgu. Društvo bo poslej prodajala tudi vozne listke, ki bodo veljavni tri dni prod n« stopom potovanja. Društvo se poteza sedaj za to, da bodo za njegove vozne listke na vlakih rezervirani sedeži. V kratkem otvori društvo za potnike lastno garderobo, kjer bodo mogli spravljati svojo ročno prtljago. Istotako je društvo v dogovorih i merodajnimi mesti, da bo potnikom oskrbovalo vizume. Tudi v preskrbi stanovanj bo šlo društvo potnikom na roko. — Pobegnil je ruski begunec od oddelka ruskih izsel jencev pri grad bi železnice v Pavlovcih ii je odnesel svojim tovarišem več denarja in obleke — Finančna delegacija objavlja uradno, da ii-ide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. četrt letje 1923c v eni prihodnjih številk Uradnega lista — Nova železniška proga. To dni izročo prometu železniško progo Subotica—Čikerija—Ukrsni-ca, ki bo velikega pomena za tamkajšnje poljedelstvo. — 60 letnica graške trgovsko akademije. Graška trgovska akademija je 12. t. m. praznovala 60 letuico svojega obstoja. Zavod se je iz majhnih » četkov — prvotno je akademija obsegala samo dvi razreda s skupno 50 dijaki — v vzorno trgovsko visoko šolo, katero je obiskovalo zlasti mnogo jugoslovanskih dijakov. Leta 1913. jc štel zavod 1»! 1100 dijakov. Danes hira tudi ta graška visoka šola na pomanjkanju slušateljev. Sedaj so šu-lo vidi v koliki meri so avstrijska nemška kulturna središča — ue samo Dunaj — cvetela in rastla /alo ker so dobivala hrano iz slovanskih dežela. — Kmetijski pouk pu deželi. Oddelek M kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca novembra sledeča predavanja: V u e d o 1 j o, dne 18- XI.: 1. Krka, o živinoreji, Gregorc. 2. Dolenjo Brezovo o gnojenju, Jereb. 3. Toplice, o sadjarstvu in trav-ništvu, Kafol. 4. Raka, o sadjarstvu ,Ambrož, o. Li-vold, o gnojeuju z umet. gnojili, Golmajer. 6- Rov te, o živinoreji, Zdolšek. 7. Podzemelj, o gnojenju Konda. 8. Nasovieo, o gnojenju, Marinčok. 9. Šv. .la kob ob Savi, o kmetijstvu, Jani nik. 10. Cirkovcc okr. Ptuj, o bolezni rasilin, Zupane J. 11. Oplot niča, o kletarstvu, štamberger. 12. K riževe i (Prek murje), o poljedelstvu, Pavlica. — V nedeljo dne 25. XI.: i. Stehanja vas, o poljedelstvu, Jereb 2. Čatež, o kletarstvu, Ambrož. 3. llrastje, o gnoj' nju, Hladnik- 4. Rakek, o sadjarstvu, Zdolšek 5. Nova vas pri 1,racah, o kmetijstvu, Suslič. Brfr nicami. Na to zasilno nosilnico je on sati pogrnil plišasti plašč, na katerega jo polo žil umirajočo. Zatem so Duccio in ostaLi tri je bratje prijeli droge za ročaje in se odpra vili proti domu, vso pot izgovarjaje molitve V nižavi je megla izhlapevala počasi ii počasi, vedno jasneje so so iz nje oblikoval griči in liribci, gradovi z nazobčenimistol pmi, sela, gozdovi in žolti Arno. Samo en« zvezda je še medlo bliščala, nebo za črnin veniskim vrhom pa se je barvalo z rožami Odsev rastočega dneva je oblil onesveščen< žensko. Hipoma je odprla oči, motne ii blodne, zeleno sijoče, kakor vodnjaki P01 obokom listov; ozrla se je v Duccija, ki j( vztrepetal in — dušo tega brata je priteg nila nase neka zla sila ter jo potopila i brezdanjc dno sladostrastnega pogleda Vse to se je pa izvršilo v tako kratkem č» su, da bi utegnil izroči samo besedi« Amen«, toda že je bil Duccio povsem v premenjen. Po njegovih žilah jo valovali burljiva kri Guidijev, udarjala jo na sten' njegovega razuma in ga meglila. In nič ve se ni zavedel svetih, molilnih besed, ki b jih moral šepetati, temveč gledal jo v duhj samo to žensko z zelenimi očmi in valujoč mi lasmi, ležečo na okrvavlienam olašoi nosilnice. (Dalic sledt-V novica, o kmetijstvu, .Tamnik. 7. Hajdina, o boleznih rastlin, Zupane J. a Hotiža (Prekminjo), o kmetijstvu, Vojsk. 9. Gradiš?« (Prekmurje), o živinoreji, Pavlica. — Raane tatvine. V Križeveih je pokradla no-" *,-« brezposelna služkinja več moške in ženske obleke in pn 4 zlato prstane v skupui vrednosti do 120.000 K. — Priporočljiv gost jo neki France Zupančič ki jo pobegnil od svojega dela v Ljubljani, pustil za hrano in stanovanje skoro 4000 K dolga in jo na sumu, da jo Izvršil tatvino v Ljubljanskem muzeju, o kateri smo že poročali. — Na Sp. Štajerskem so bili na več krajih pokradeni uradni občinski pečati, s katerimi namerava bržkone kaka tatinska družba ponarejati razne listine. — Iz stanovanja poslovodje Teodorja Pirca na Resljevi cesti je bilo ukradenih 7 parov čevljev, moška obleka in suknja in pa 18.000 K gotovine, tako da znaša skupila Skoda preko 40.000 K. — Izpred Novakovo gostilne v Mostah jo bila ukradena branjevcu Jakobu Obrezi vreča kuhanega kostanja, vredna 880 K. - V Lesnem brdti je bila ukradena popravljalen harmoniko Kuclerju trovrstna nemška uglašena liarmonika znamke »Kari Jane«, vredna 10.000 K. š Izpuščeni »komunisti«. Pred osmimi dnevi so bili v Guštanju aretirani štirje člani tamošnje »Svobode* na podlagi ovadbe, da propagirajo komunizem. V petek, dne 7. t. m. pa so bili radi pomanjkanja dokazov izpuščeni. š Izginila najbrž v valovih Dravo. Gostilni čark a Marija Stramlitsch na Glavnem trgu v Mariboru je že bolehala dalje časa na neozdravljivi živčni bolezni. V noči od petka na soboto je izginila. Našli so v soboto zjutraj od nje pisano pismo, v katerem pravi, da je zanjo bolezen neznosna in si bo poiskala lek zoper razburkano živčevje v Dravi. Doslej je bilo vse poizvedovanje za njo brezuspešno. Drava je vsled deževja močno narastla in bo utopljenko, ako je šla v Dravo, izplavila po par dneh kje pri Št. Janžu na Dravskem polju, ali pa pri Sv. Marku nižje Ptuja. Stramlitsch je bila stara okrog 60 let. S Društvo državnih policijskih nameščencev ▼ Mariborn ima dne 16. in 17. t m. izredni občni zbor. Poročata tudi delegata centralnega odbora iz Ljubljane tov. predsednik Počkar in tajnik Beuedlčič. Na to zborovanje se opozarjajo vpokojeni tovariši. š Sprememba pri vlakih na koroški progi. Od Ane 15. nov. t. 1. izostaneta nn progi Maribor— Bleiburg brzovlaka št. 400 in 410. 5 Pivovarno Žalec, Laiki trt) v nemških r o-Hah. Delniško pivovarno Laški trg, Žalec je kupil Ljubljanski kreditni zavod, ki jc, kakor je znano, nekaka podružnica dunajske Kreditanstalt. PrlmorsKs novice. p Sodno preganjanje slovenskih listov. — Italijanska oblast je proti listom >Edinost<, >Istarska Riječ« in »Učiteljski list< naperila bazensko pravdo zaradi člankov in notic v stvari poitalijančenja šol. S temi članki in noticami da so ti listi »javno zasramovali ustavne naprave države« in »ščuvali slovensko prebivalstvo k nepokorščini nasproti zakonu ministra Gentileja o preuredbi šol v novih pokrajinah.« Najbolj značilno za to naknadno preganjanje slovanskih listov je dejstvo, da je bila že amnestija povodom obletnico krnskega pohoda prikrojena tako, da je to preganjanje mogoče, ker so prestopke po členih, ki prihajajo tu v poštev, izločili iz amnestije. Seveda Italijani tudi po tej poti ne bodo dosegli svojega končnega cilja: da ubijejo slovanstvo v Julijski Benečiji. p Komisarji za preosnovo občin po italijanskem vzorcu. Italijanska vlada je imenovala prve komisarje za skupine občin, ki imajo nalogo, da pospešijo uvedbo novega občinskega npravnega sistema po italijanskem vzorcu. V prvi vrsti gre za spojitev več občin v nove občinske celote, ki bi bile v večji meri kos svojim nalogam tako v finančnem kakor upravnem pogledu. Nad komisarji vodi nadzorstvo poseben nadzornik v osebi dr. Ghina Mazza-rellija. Doslej so znana imena komisarjev za slovenske občine na Goriškem — vse sami Italijani, samo slovenski renegat Josip Peter-nel je vmes. Sicer pa ti komisarji nimajo neposrednega vpliva na vodstvo dosedanjih občinskih uprav. Ciril Dolenc: V vsem našem časopisju se pojavljajo če-ialje bolj glasovi o krizi našega vinogradništva, o izpostavljenem položaju te gospodarsko panoge, o nepovoljnem razvoju trgovine na • inskern tržišču, vsled tega o iudustrijalizaciji dnogradništva (pretvarjanju vinskega pridelka), in celo o delni opustitvi te za naše vinorodne kraje tako važne gospodarske panoge. Vzrok tem pojavom tiči v tem, da vina pridelamo mnogo več, kakor ga doma potrebujemo in da z od viškom zato ne vemo kam, ker niso rlani ugodni pogoji za izvoz. Ker nas zanimajo v prvi vrsti vinogradniški odnosaji v Sloveniji, je vredno spregovoriti o tem nekaj besed. Sezimo malo nazaj in spomnimo se onega M vinogradništvo katastrofalnega časa, ko je Irtna uš svoje uničevalno delo izvršila do popolnega opustošenja vinogradov. Lahko rečemo, da je ta nesreča bila za naše vinogradar-*>bo naravnost revolucionarnega značaja, ker R« je pri obnovitvi vinogradov dvignila iz pri-priistosti na višjo stopnjo in to posebno glede nrijentacije na kvalitativni pridelek. Koliko izkušenj, koliko teoretičnega in Praktičnega pouka, koliko zgledov, koliko pomoči od strani države in dežele, koliko truda je bilo treba, da so opustošeni vinogradi bili zopet zasejani. In potem! Sporedno z regeneracijo so pritisnili šo hujše kakor preje drugi zakleti sovražniki vinarstva — peronospora in oidlj (palož — plesnoba), — ki bodo vedno ogrožali vinski pridelek. Koliko je truda, koliko stroškov, predno spravimo mošt v posodo in potem nazadnje še ta skrb, kam zdravo dobro vinsko kapljo, kadar jo godna za prodaj. Zato pa dan na dan čitamo in čujemo: »Treba nam je izvažati domače vino v inozemstvo k Kam? Tu zopet čujemo: »Forsirati je treba izvoz naših vinskih pridelkov zlasti v Češkoslovaško, na Poljsko in avstrijsko republiko. Kako pa izgleda 7. izvozom vina v te kraje iu z praktično stranjo vseh dosedanjih poizvedovanj? Mnogo jo bilo n. pr. anket in pogajanj gledo izvoza v Češkoslovaško — uspeha pa še prav nič in ga tudi ne bo še zlepa, kakor vidimo. — S Poljsko je pa še posebno malo izgleda, ker tam sploh ni navado, da bi se vino ločilo, kakor pri nas iz soda v odprtih steklenicah v gostilnah, ki jih v tem smislu kakor pri nas, tam ni. Vino najdeš tam po večini v malih dobro zapečatenih steklenicah ali pa v botilkah v delikatesnih trgovinah in v mestih v boljših hotelskih restavracijah. Toči se pa vino običajno le na male kozarčke ali pa si moraš naročiti celo botilko, kar je redko najti. Poljak pije le sladka, močua vina, druga mu niso všeč, zato niti avstrijska vina niso bila tam v posebnih čislih. (V mislih imam namreč nekdanjo Galicijo, ki pripada sedaj poljski republiki.) Največ je bilo v prometu močnih ogrskih vin. Pomislimo še slednjič na visoke prevozne stroške do Poljske! Preostaja nam torej le še Avstrija, ki je za vina Slovenije najbližji in najprikladnejši kraj za izvoz. Zastaviti moramo vse sile, da si ta trg — ki snio ga bili že pred vojno vajeni — zopet osvojimo in čimpreje Italijo in Mažarsko od ondot spodrinemo. Za slovensko vinogradništvo je izvos vina v Avstrijo naravnost živ-Ijensko vprašanje. Z vso energijo se moramo lotiti dela, da pride naše dolenjsko vino zopet na Koroško in štajersko vino v Gradec in sploh v nekdanjo zgornješlajerske kraje. Doseči uam bo treba znižanje avstrijskega carinskega tarifa in pa spremembo sedanje določitve v tem smislu, da bodo tudi vina pod 13 odst. alkohola smela čez mejo. Baš sedaj se bodo vrršila trgovska pogajanja med našo državo in Avstrijo in treba bo ves mogoč vpliv zastaviti, da tudi mi to dosežemo, kar so dosegli na olajšavah že Italijani in Mažari. Ako to dosežemo, potem bo slovenskim vinogradnikom zopet odprta pot v kraje, ki so jih bili že oddavna vajeni posebno za namizna vina, ki tvorijo pri nas še vedno ogromno večino našega vinskega pridelka. Ker je torej ravno za nas Slovence izvoz vin v Avstrijo tolikega pomena, jo neizogibno, da ima pri tozadevnih pogajanjih besedo kot delegat ospert tudi vinograd ar strokovnjak iz Slovenije, Gre za stvar velevažnega pomena, ker tvori naše vinogradništvo ono najimenitnejših panog našega narodnega gospodarstva, ki moro povzdigniti narodno premoženje. Merodajni činitelji naj pazijo, da te ugodne prilike ne zamudimo in poskrbijo, da bodo vinogradniki pri pogajanjih tako zastopani, da se nam pi bati neuspeha. Iz trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo. Združeni odseki so imeli včeraj sejo, na kateri se je razpravljalo o položaju na naših obrtnouadaljevalnih Šolah. Sledila je razprava o določilih finančnega zakona, da edino trgovski minister daje dovoljenje za ustanavljanje novih industrijskih in fabriških podjetij. Seja je soglasno odobrila odporno akcijo proti uza-konjenju tega določila ter sklenila udeležiti se po dveh članih deputacije vseh zbornic, ki naj intervenira za izločitev lega določila iz finančnega zakona. Obširno se je govorilo o izrednih prispevkih za posebno porabo cest po § 22. zakona z dne 21. februarja 1912, ki se zahtevajo v zelo različnih zneskih od trgovskih in in-dustrijalnih interesentov. Osvojen je bil predlog, da se opozori gradbena direkcija na položaj iu predlaga anketo onih, ki so interesirani na enotni in zadovoljivi ureditvi tega vprašanja. Podrobna razprava se je vršila glede kuluka, zlasti v kolikor zadeva privatne nameščence ter so bili storjeni sklepi za akcijo, ki naj doseže odpravo nedostatkov. Sledilo je obširno poročilo o socijalnem zavarovanju in o nedostatkih v tej zavarovalni stroki. Odobrena je bila predlagana obširna spomenica, ki sc pošlje ministru za socijalno politiko zaradi reforme in reorganizacije. Z odobravanjem jc bila sprejeta resolucija, ki se obrača proti novi naredbi glede povišanja prispevkov pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Povdarjala sc je zlasti okoluost, da trpi naša konkurenčna zmožnost v veliki meri, ker obstoja pokojninsko zavarovanje samo v Sloveniji in Dalmaciji. Obsežno poročilo je bilo podano o trgovinski pogodbi z Avstrijo, nadalje o akcijah zbornico v poštno prometnih zadevah in o številnih akcijah v železno prometnih zadevah. O vsem tem se obravnava danes nadaljuje. Popoldan so imeli sejo obrtni, trgovinski in industrijski odsek. BORZA. Zagreb, 12. novembra. (lev.) Pošta 0.46 do 0.47, t talija 3.78—3.80, London 380--:-J81.S0, Nnw-vork 86,25—86.75 fdoinr 85.50). Pariz 4.8250 do • 4.8750, Praga 2.50-25150, Dunaj 0.1210-0.122250, Curih 15.20-15.80. [lufillanske jiovice. AKADEMSKA PODRUŽNICA »JUGOSLOV. MATICE V LJUBLJANI. Včeraj dopoldne se jo ustanovila v vse-učilišni zbornici »Akademska podružnica Jugoslovenske Matice«. Za predsednika zborovanja jo bil izvoljen cand. phil. Franc Baš. Za častnega predsednika skupščine je bil izvoljen soglasno rektor vseučilišča dr. Kidrič, za podpresednika pa dr. Ravnihar. Zbo-rovalce jo nato pozdravil dr. Kidrič, ki je poudarjal, da bo ideja jugoslovanske Matice zmagovala, ako ostane ta rana ,ki so jo zadali našemu narodu zahrbtni sosedje živa in skeleča in ne postane naroden spomin ter se ne spremeni v običajno žalovanje. Akademska mladina stopi na plan in začni svoje delo! Na to je govoril predsednik Jugoslovenske Malice dr. R a v n i h a r. Predsednik Fr. Baš jo očrtal uamen in program akademske podružnice in jo poudarjal, da smo med narodi, katerim ni prinesla svetovna vojna svobodo v polnem obsegu, najbolj prizadeti Jugoslovani. Izgubili smo Koroško in Primorsko. Dvigniti moramo nacijonalno zavest če hočemo postali močna južnoevropska celotna država. Trst in Primorje jo ključ do morja in celo delo se uo smo naprtiti samo peščici ljudi marveč moramo delati vsi. — Nato je orisal zgodovino londonskega pakta, ki je zapečatil Dašo svobodo. In novoustanovljena podružnica bo usmerila svojo prvo delo, da zbore ves materijal za intenzivno delo v inozemstvu, to bo informacijski odsek, katerega bo podpirala zbirka raznih pripomočkov. Dr. Mar uši 5 je očrtal v kratkem razvoj primorskega vprašanja in ugotavljal, da se moramo učiti iz pogreškov, ki smo jih napravili pri rapallski pogodbi za nadaljno smotreno delo, da bo Rapallo drugo Kosovo, ki bo našlo svojo osveto. Ti kraji, ki so žile vodnico za južno in srednjo Evropo no bodo nikdar italijanski marveč jugoslovanski ali noinški. Rapallsko pogodbo, ki je za nas sra motna, moramo za vsako ceno izbrisati. Treba je vzbuditi nacijonalno zavest, treba dosti in energičnega dela, ker sicer bomo šli od Ra-palla do Rapalla. Nato so bila sprejeta pravila podružnice in izvoljen odbor. Predsednik cand. phil. Fr. Baš, odborniki pa akad. Jurkovič* Klepec, Dulčič, Vatovec, H a r t m a n in K a r a d j o 1 e. Ob zaključku jc zapel akademski pevski zbor našo državno himno. ♦ * * lj Ljudska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo, dne 11. t. m. dopoldne je predaval na univerzi g. vseučil. prof. Hadži o socialnem redu v živalstvu. Razložil je socialne oblike, ki jih nahajamo v živalskem življenju, obenem opozoril na razlike in sličnost človeških družabnih tvorb in oblik. Predavanje razodevajoče prvovrstnega strokovnjaka in obvladovalca snovi, je bilo nadvse številno obiskano ter so vsi navzoči sledili z velikim zanimanjem izvajanjem. Več jih je žal moralo oditi, 'ker je zbornična dvorana postala že premajhna. Ti uspehi ljudske visoke šole dokazujejo, kako srečna je bila misel njenega osnutka. Na javnost, na vse njene sloje, se obračamo^ s pozivom in vabilom, da se tudi v bodoče udeleže programatično razvrščenih predavanj ljudske visoke šole. lj Uvodno predavanje prof. K. Ozvalda na ljudski visoki šol iv Ljubljani: >0 potrebi nove socialnoetične orientacije*-, ki se je vršilo 4. t. m., izide v >S o c i a 1 n i Misli«, katera se dotiska te dni. lj Predavanje v »PravuikiK. Kakor vsako leto priredi društvo »Pravnik« tudi letos vrsto predavanj. Prvi bo predaval g. univ. prof. dr. Metod Dolenc o temi: »Kolektivna odgovornost za kazniva dejanja in naše narodno pravo«. Predavanje se vrši v sredo, na dan 14. novembra 1.1. ob pol petih popoldne v pravosodni palači st. 79 (I. nadstr.). K obilni udeležbi vabi odbor. lj Prepoved. Mestni magistrat prepoveduje na podlagi določila § 26, alin. 2, lit d. ljubljanskega občinskega reda vsako barantanje ali kupčevanje s konji oziroma z živino na dvorišču hiše in prod hišo št. 9 Dunajska cesta (pri >Figovcu<) v Ljubljani. Prestopki se bodo kaznovali po določilih § 70 ljubljanskega občinskega reda v zvezi z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra .1919, štev. 809, Uradni list za Slovenijo p. 685 oz. po av-stro-ministrski naredbi z dne 30, septembra 1857, št. 193 državnega zakonika. — Seja Stolne Vincencijevc konference danes zvečer ob pol 7. lj Frančiškanska prosveta opozarja svoje člane, in prijatelje na zelo zanimivo predavanje, ki se vrši danes točno ob osmih zvečer na ob i Čajne m prostoru. Pridite! — Julri je redna odborova seja. Odborniki, udeležite se je vsi in točno ob 20. lj Zveza nradnic in trgovskih nastavljenk (Krekova prosveta) vabi vse svojo flauiro in prijatelje društva k predavanju, ki bo jutri, v sredo ob 8. zvečer. Predava g. dr. Srečko Zamjen o Amoriki. Odbor. lj Prvi sinfonični koncert Mnziko dravsko di-vicijsko obio.ni se vrši v pondeljek dne ia. t m. ob 8. zvečer ▼ Unionski dvorani. Spored tvorijo skladbe skladateljev Staše BIničkega, Antona DobroniSa, Schumanna In Griega. Vstopnice ™ t« koncert se dobivajo v Matični knjigarni« 1] Krš&uiaka ionska rveia ima noooj ob 6. »vo« jo sojo v Jugoslovanski tiskarni. lj Krekova mladina v Ljubljani. Naznanjamo vsem članom in članicam, da so vrši skušnja za »Miklovo Zalo< v četrtek, dne 15. t ra. ob pol osmi uri zvečer. Udeležba obvezna sa vse one, ki ao delujejo. — Odbor. U čevljarska obrtna tadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da »e vrši preizkušnja za po» magalce v nedeljo 25. novembra t. 1. Priglasiti a« je v zadružnih prostorih, Hrenova ul. i do 21. t. m. Na poznejše prijave se ne bode oziralo. Načelstvo. lj No razumemo g. avtorja magistratnega ra* glasa o pasjem kontumacu. Pri psih je vse t redu, samo en mesec prepozno jo bil razglas izdan, od« kar so je bil pojavil stekel pes. Drugače je pa prf mačkah. Najbžo g. avtor ne pozna mačkinih last, uosti. Maček so prvič ne moro zopreli; kdo bo pre. našnl njegov smrad? Ako mu pa odpreš, te ne bo poslušal kakor pes, marveč jo bo ubral na irtre ho, kamor gospodar ne more za njim pri najboljSi volji. Da bi kdo mačka privezal, šo tudi ni bilo slišati. Privezan maček bi zdivjal in so drl na vse pretege. Torej v bodočo le malo več prevdaniosH, preden se kaj napiše, da bo ne bo cel svet smejal. — Ljubljančan. Nova porlugalka ■— ljutomerski mošt od da« nos naprej v gostilni »pri Mraku«, Rimska cesta 4, Narodno gledišče. Nocoj se peje opera »Nikola Sobic, Zrinjshi* za red B. Vlogo Zrlnjskega pojo tokrat g. Cvejič. Jeleuo ga Gaj-Jermanova, Sulejmana g. Betetto, Sokolovi ča g. Šimenc, Juraniča g. Banovoc. Ostale vlo go so v rokah dosedanje zasedbe. Dirigira g. Ma-tačič, režira g. Sevastjanov. Jutri, v sredo pa se odigra »Novela od Stanca« in »Zapečatene!«, kjer poje vlogo župana Ježa g. dr. Rigo. Dijaška predstava. V četrtek, dne 15. t. m. s« vprizori popoldne ob 4, »Smrt majko Jugoviča« po znižanih cenah. Predstava Jo namenjena predvsem dijaštvu pa tudi drugim posetnikom. Vstopnico sa dobivajo od dane« naprej prt dnevni blagajni v, operi. Prosveta. pr Spored simfoničnega koncerta Muzike drav ske divizijske oblasti, ki se vrši v pondeljek, dne 19. t. m. v Unionski dvorani: 1. Binižki: 1» moje domovino (overtura), 2. Schumann: Simfonija it. 'i v e-duru, op. 61; 3. Dobronič: Suita is muzike za Gundulfeevo Dubravko; 4. Grleg: V jeseni, koncertna overtura, op, 11. Koncert dirigira kapelnik dr. Josip Cerin. Vstopnice v predprodaji y Matični knjigarni. Pevski vestnik. Pevska »veza. V sredo 14. t. m. ob 4. seja ar« tisticuega odseka, ob 5. odborova seja v Ljudskem domu. Dijaški vestnik. 7 'Abslitienčni krožek. V torek, dne 13. t. m. oh i-, uri zvečer se vrši v društvenih prostorih »Zarje« sestanek abstinenčnega kluba katoliških akad. društev. Ker je sestanek za nadalnje delo eminenfcne važnosti, se poživljajo vsi člani, da so ga udeleže vabijo se pa tudi ostali tov. naših akad. društev. ' _________ Načelnik. Orlovski vestnik. Šcntpeterski Orel t Ljubljani. Jutri fantovsM večer z zanimivim predavanjem g. Terseglava. Pridite vsi! Turistika in šport. Ilirija : Atletik SK, Celje 1 : 0. Nogometa« tekma med celjskimi Atletiki in Ilirijo je privabil« v nedeljo razmeroma mnogobrojno publiko. Edini gol, s katerim je Ilirija dosegla zmago, je padel iz enajstmetrovke, drugega po Vidmajerju regularna doseženega gola sodnik ni priznal. AUetiki so vnovič potrditi svoj sloves izvrstnega defenzivnega moštva. L izredno požrtvovalnostjo so umelt zadržati vse neštevilne napade Ilirije, ki je imela v fonvar-du Jako slab dan in tudi mnogo smolo. Ofenzivno niso prišli do veljave, ker jtm je dobra krilska in obrambna vrsta Ilirije udušila vsako akcijo ie v prvem zasnutku. Vodja navale DCrsčhmied se jo poleg tega nehaja običajno med lastnimi krilci ali celo med branilci, tako da celjski forward po prvih 20 minutah bolj otvorjene igra ni prišel več resno v poštev. V moštvu Ilirije je odrekel i'orward, za katerega je jako slabo spričevalo, da v 70 minut trajajoči, skoro neprekinjeni ofenzivi ni dosegel niti onega gola. Levo krilo se je spuščalo v debato s publiko in s protivniki, zato ni moglo posvetiti potrebne paznje igri. Vidmajer in Zupančič I ata do-cola iz treninga. Oman in Učak sta ustvarila nekaj sigurnih in lepili pozicij, toda nista imela sreče. Pognala sta 3 ostre strele v golovo prečko in 2 tik preko gola. Krilska vrsta je delovala dobro in tudi branilca Beltram in Pretnar sta po kratkem odmora zopet zanesljiva in v dobri formi. — Predtekma med rezervo Ilirije in Svobodo je končala s rezultatom 4 : 2 za Ilirijo. — Pri moštvih ae v splošnem opaža popuščanje, ker primanjkuje rednih' treningov. če je kako mlfo cenejše od ZLATOROGA, ae more biti tako dobro! ZUtn< rog se dobavlja redno v enaki kakovosti in m proizvaja iz najfinejših sirovin. Izkušena gospodinja zahteva radi tega yedno le: Zlatorog-milo! Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 BAKRENO KOTLARSTVOi tJugometaliJa«, Kolodvorska ulica It 18, dvorišče. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konce«. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože MarkeS, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Reražgar & Smerkoi,. Florijanska ul. 15. Korn T, Poljanska cesta Štev. & KONC. AKUMULATORSKO PODJETJE! Ivan Hebein, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev, 14, STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fncha. Ljubljana, Mirte Stev. 2. dinarji.) MEHANIČNA DELAVNICA« pisalne, računske, razmnoževalne in dru> $je pisarn, stroje popravlja ln prenavlja Lndovik Baraga, Šelenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jcan Schreva nasled. Jakob KAVČIČ, GradlSče Itev. 5. ŠPED1CI1SKA PODIETIA: »Čeboslaviia« A d. Sodna uL 3, Tel 463. Ranzinger R., Cesta na iuž železn 7-9 TRGOV Z DEŽNIKI fN SOLNČNIKI: Mikuš L, Mestni trg 15 1RGOV. Z ŽELEZNTNO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri e ratr>i5ana v P°ij*n»b p" IdjlllKo Toplicah. Ima novo stanovanje z vrtom, 2 sobi, klet in kuhinja. Mesečno dobi 2000 K. Ima lepo priliko za otvoritev male trgovine in trafika mu je zasigurana. V poštev pridejo lc popolnoma zanesljive osebe, ki so zmožne slovenskega in nemškega jezika in č« mogoče proiesionisti. — lupni urad Poljane, poŠta Toplice pri Novem mestu. Iščem služkinjo 19—24 let, za vsa hiina dela in ki bi ?nala nekoliko kuhati. — Naslov pove uprava .Slovenca« pod itev. 7249. Izurjena šivilja !EdS°oR££ KE in PLAŠČE vseh vrst po zelo zmernih cenah. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 7248. Na stanovanje dva aOSPODA. — Naslov pove upravništvo .Slovenca« pod Stev. 7243. Krojaški pomočnik m ISčE mesta v srednji delavnici — Naslov se izve v upravi lista pod Stev. 7266. Tlve osebi brez otrok Sprejmem na stanovanje. — Več se poizve pri krojaču PERMETU, Kongresni trg 8. veščo krojenja moikega PERILA, iščem za stalno. — Predstaviti sc je osebno-. Aleksandrova cesta 3, I. nad., Ljubljana. Pekarno s stanovanjem iščem v mestu ali okolici Ljubljane. Ponudbe pod «PEKARIJA« na upravništvo. Bskar 3eglič porucnik fregate • hidropiiot Komandant Rečnog fjidrcantonskog Odreda milkica Braduaromč povožena Kranj 12. nouembra 1923 riom-5ad NAPRODAJ JE popolnoma nov, dvosec1 ožni, zaprt Naslov v upravništvu «Slover.ca« pod številko 7161, Otroški vozički, dvoko-iesa, mali motorji, šivalni stroji, pneumatika ccni: TRIBUNA F. B. L, sta štev. 4, Ljubljana. [x> znižani tovarniški Karlovska ce- 7063 III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLIE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. l.e prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Kupim dekorat. divan in jedilno kredenco vedo v upravi lista pod Stev. 7262. Rezanje drv t motorno žago. - LUDOVIK ILERSIČ, na FriSkovcn, Vojaika uBca. 6650 Stavbna parcela nut od glav, kolodvora, v obsegu 2766 cr, pripravna za vsako industrijo, ceno naprodaj. Vodovod in elektr. moč na razpolago. - Naslov v upravi pod St. 7250. Svarilo! Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in dru-go modno BLAGO, preden si ne ogledate najdovršenejših ČEŠKIH in ANGLEŠKIH izdelkov pri: Lenasi & Gerkman E a izvriuje najceneje po najnovejših skicah, točno in solidno ANTON STIPLO-ŠEK. Ljubljana, Rožna nllca Stev. 13. po najvišjih cenah KUPUJE DRUŽBA ILIRLIA, L.IUBUANA, Kralja Petra trg štev. 8. 7245 Bukova drva KUPUJEM po visokih cenah Karnar, Hotel TRATNIK, soba štev, 1, Ljubljane, Sv. Petra cesta. 7263 Ravnateljstvo in Uradništvo Jadranske banke a. d« v Beograda naznanja tužno vest, da je njen bivši uradnik in kolega, gospod Anton Škerlavaj pO daljši in mučni bolezni dne 10. novembra preminul. Pogreb se bo vršil dne 13. novembra ob 2. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ohranimo mu blag spomin! Ljnbljana, dae 12. novembra 1923, debel in presejan, ODDAJA pod ugodnimi pogoji stavbna zadruga »STADION««. - Natančnejša pojasnila se dobijo v Gospodarski zvezi (blagovni oddelek). 7265 B®BBBB«BBBIB»BEBBEBH»raB«HBB PRIMA prodaja na drobno in debelo pO najnižjih dnevnih ccnah Hrvatska se1 jaška mlekarska zadruga, OBOROVO, počta ORLE, Hrvatsko. 7097 «8SBB83BSHB5!E!3S»a»BBtSHWBSnBE9B 50 cm širok 7—8 HP TAKOJ NAPRODAJ po ugodni ceni. -Ljnbljana. 7145 Prule Stev. 8. RIBJE OLJE zajamčeno pristno, najboljše norveške znamke, dospelo. - Lekarna BAKARČIČ, Ljubljana, Karlovska cesta 2. — Direktni import iz Kristijanijel 7130 Vsem prijateljem in znancem naznanjamo v svojem tor v imenu ostalih likov, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mali in teta, gospa Oflo, Janko, France, Bajko, sinovi. Joie Ančik, zet. Franja Pickova roj. Pauser sorodnikov. trgovka in posestnica danes zjutraj po daljši in mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 63. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v torek ob 4. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Hrvačo. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V R i b n i c i, dne 11. novembra 1923. Beneški GATER (samica) s popolno opremo, najnovejšega tipa, z 1—3 listi, z zvlako za nazaj, več ža£inib listov, jermenica, jermeni, 6 m dolg voa z vsem ogrodjem, naprodaj radi nado. ! drugega stroja. — LJU BLJANA, 7146 mestitve drugega stroja Prule štev. 8. SBSiSHaBBSiSSSaSSBSaSUSSBBaK&SISSHiaFBHBBBIBB B O N A C E V v krasni obliki izide prihodnji teden. — Cena 18 dinarjev. Dobi se v vseh trgovinah s papirjem. 1000 do 2000 ms iz enega ali več prostorov skupaj, v mestu aH na deželi, se išče takoj v najem ali nakup, — Ponudbe na upravo ^Slovenca« pod: «DELAVNICA 7264«._ a»c» Dne 16 novembra 1923 dopoldne ob 11. tiri te bo vršila pri Okrajnem sodišču MARIBOR (soba št 27) DRAŽBA ZEMLJIŠČA vi. št 73, k. o. Sv. Miklavž (na Dravskem poljo). Zemljišče obstoji iz stavbenih parcel št 14-1 — hiša Si 26 v Sv. Miklavž« in št 14-2 — gospodarsko poslopje, iz vrtov 5 arov 95 kvadr. metrov, njiv 7 ha 30 a, 88 kvadr. metrov, travnikov 78 a 48 kvadr. metrov, gozdov 3 ha 85 a 93 kvadr. metrov. -- Izklicna cena znaša K 235.4%. — Ostali dražbeni pogoji se lahko vpo-gledajo pri okrajnem sodišču Maribor, soba št 26. SaHHBBBBBSBBBBSIBISSSlSBSHSSHBSBBSBIHBffiBBISffiBISBHBBBBBiaBBBBB lE TOVARNE I UVAINE t B. V LJUBLJANI ZVONARNA ustanovljena leta 1767., dobavlja prizna« no prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. Z a bie v i J ie cenik! aiiaBBBBBSBBBBefflHSHHBBBBBSBHBaBEBBBBBBHBBHBBiiBBBBBBBB vila v katero se je mogoče takoj vseliti, najmodernejša, 7 sob, elektr, razsvetljava vodovod itd., v lepem delu mestnega izprehajallSča, s sadnim vrtom, zelenjad-nim vrtom in parkom, naprodaj po nizki ceni. — Vprašanja pod: «Vila IV - 33' na «Intcrreklam«, d. d. Zagreb, Palmotičeva ulica Stev. 18. 1 Vida por. Ančik, Iva, hčeri. Vidka, Joško, Itatrico, vnuki. UBiaiuvljeno 1843 Zsfltgfe, Sa"(fll£te trg IL 2 Telefon št. 22-70 uelefrpuina manufaktiirnega blaga Stavno sfeladl&e (n zastopstvo: Josef Ufzgsier, mS». tvornica večbarvnega foembažastega blaga Frohiich in Winterberg, Rumburg tuornica pi-egr!ngal, namiznih prtov, zastoroo Sk SssiskSssis lksi;Sns za peh!it»» faannaBSBmnBBBaBBBBaaBBHfl Udaia konsocefi >Slov«aoa«( Ddoovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubijani, hiooslovanska tiskarna v. LiublianL