Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda l-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 53.
Sobota 2. julija 1927.
Leto II.
Letošnje volitve in delavski razred.
v Letošnje volitve nas postavljajo se prav posebno pred vprašanje: Ali naj ostanemo po 11. septembru še vedno brez lastnega zastopstva v Parlamentu? Kajti nobenega dvoma ni več, da se sleherni delavec zajeda, da se nam je ta štiri leta, odkar nimamo svojih poslancev v parlamentu, godilo slabše in slabše, da smo ta čas izgubili marsikatero Pravico in ugodnost, ki smo si jo Pili priborili prej, dokler smo imeli svoje zastopnike v narod, skupščini.
Uverjeni smo, da bo naše delavstvo pokazalo pri teh volitvah, da noče več služiti meščanskim strankam, da noče več služiti reakciji in 'zkoriščevalcem, in da bo to pokazalo s tem, da bo oddalo svoje glasove socialističnim kandidatom.
Kajti to je baš nepojmljivo, da Rlasujejo namreč delavci sami za svoje sovražnike, za razredne tlačitelje in roparje. Saj ne bo vendar nihče trdil, da ni v naši državi do-v°lj delavskih volilcev. Če štejemo samo one delavce, ki so zavarovani Pri okrožnem zavarovalnem uradu, najdemo lepo polmilijonsko število Proletarcev, ki bi morali vsaj pri volitvah v nar. skupščino glasovati ,tako, kakor to odgovarja njihovim •nteresom, in ne kakor to odgovarja interesom buržuazi.ie.
Pa se na žalost dogaja prepogo-stoma, da delavci glasujejo za kapitalistične stranke — in da se ti delavski volilci niti to ne vprašajo, ali glasujejo tudi kapitalisti za delavske stranke?
Kapitalisti, in vse, kar se prišteva vladajočim slojem, ne glasuje nikoli za proletarske kandidate — delavstvo, ki vsled delovanja teh strank, strada in propada, je pa še vediio politično tako neverjetno sle-Po, da izroča svoje glasove in s tem svoja prava — svojim krvnikom!
Io,	kar se tiče politično nezavednega delavstva — politično za-yedno delavstvo pa zopet precenju-ie tako močno vse možnosti svoje odpornosti in požrtvovalnosti, da si dovoljuje že nekaj let luksuz razce-Pa, luksuz medsebojne borbe za če-šče zgolj abstraktna doktrinarna vprašanja — medtem ko gre življenje svojo pot in bi bilo treba končno delati tudi praktično za ogrožene dnevne potrebe delavstva in svojih lastnih zavednih privržencev, ki bodo sicer tudi sami omahnili, ker se tudi odpornost in Vztrajnost najbolj zavednih polagoma izčrpa. Ta zahodni del razrednega delavstva iz ‘e in one fronte se mora končno združiti, da obrne vse svoje skupne sile proti buržuaziji, proti državni reakciji in družabni eksploataciji. Kajti ako ne ubranimo delavstva propasti v tem najtežjem času — čemu vse naše borbe, čemu tudi vsi naši medsebojni boji — saj mora spričo razmer, kakor nam jih pripravlja režim, izumreti vsako gibanje in propasti sleherni delavec!
Dvigniti moramo zavest delavstva in pokazati širokim masam, da jim moremo le mi pomagati iz bednih sedanjih razmer.
Zato je treba združiti najprej zavedne sile proletariata, da potegnejo za seboj speče in dezorienti-rane. — In ne samo speče in de-zorientirane delavce, nego tudi prevarane in dezorientirane kmete, ki tudi propadajo in težko čakajo na svojo rešitev.
11. september mora napraviti kraj obotavljanju in sterilnosti. — Združiti se mora delavstvo, da postane politično spet aktivno. Stranka mas smo, nam pripadajo delovne mase in ne kapitalističnim strankam. Priborimo s skupnimi močmi te delovne mase spet zase in zmagali smo!
*
Volilni poziv ljubljanskega oblastnega odbora SSJ in Zedinjenja.
Socialistična stranka Jugoslavije, oblastna organizacija ljubljanska in skupina Zedinjenje sta, uvažujoč škodljivo politično neenotnost delavskega pokreta, ustvarili že lani skupni akcijski odbor, z namenom, da skupno vodita politični razredni boj in širita med delavstvom socialistično spoznanje v svrho stabilizacije enotnega delavskega pokreta.
Razveseljivi so dosedanji uspehi, kar dokazuje, da sledita SSJ in Zedinjenje volji razredno zavednega socialističnega proletariata, zlasti v tem času, ko nekateri odklanjajo enotnost političnega pokreta in še dalje razbijajo solidarnost delavstva s tem, da blatijo delavske organizacije in delavske zaupnike.
Akcijski odbor SSJ in skupina »Zedinjenje« povdarjata, da SSJ. kakor tudi Zedinjenje zahtevata čisti razredni boj in enotnost marksističnega pokreta, ki naj se vodi z nesebičnim namenom, da se okrepi politična sila razrednega delavstva in usmeri pokret v duhu razrednega boja.
Z ozirom na to nastopita Socialistična stranka in skupina Zedinjenje tudi pri prihodnjih volitvah v narodno skupščino skupaj, da s tem čim krepkeje podpreta stremljenje delavstva po enotnosti pokreta, ne odklanjajoč sodruge, ki žele to.
Socialistična stranka in Zedinjenje hočeta vršiti, to nalogo do njiju popolne konsolidacije in se med seboj obvezujeta, iskreno in sporazumno sodelovati pri vseh akcijah, ki kakorkoli pospešujejo uresničenje tega^ cilja, bodisi v pogledu pro-gramatičnih, taktičnih ali organizacijskih vprašanj.
Akcijski odbor priporoča zaradi-tega organizacijam SSJ, Zedinjenju in sodrugom, ki iskreno žele konsolidacijo delavskega političnega pokreta, da to delo podpro, zavračajo pa vsakršni poizkus, započeto delo kakorkoli ovirati.
Sodrugi! Volitve v narod, skupščino so razpisane. Ali hočete, da ostane proletariat v Jugoslaviji tudi v bodoče brez zastopnikov v narodni skupščini? Sedaj je čas, da si izvolimo svoje lastno zastopstvo v parlament. I o dosežemo samo, če skupno in enotno nastopimo. Vsaka cepitev naših vrst bi bila očiten dokaz ^ naše slabosti in nezavednosti.
Samo združeni bomo zmagali!
Zato na delo za enotno listo!
V	Ljubljani, 22. VI. 1927.
Akcijski odbor SSJ in »Zedinjenja«.
Zbirajte za bojni {klad proti klerikalizmu!
VI. Mednarodni zadružni dan.
Zadružni dan, ko se zbirajo za-drugarji celega sveta na skupščinah, sprevodih itd., da vzajemno manifestirajo zadružno misel, da protestirajo proti vsemu zlu, ki jim ga nalaga sedanji krivični družabni red ter zahtevajo njega izpremeni-tev, se vrši letos v soboto in nedeljo, dne 2. in 3. julija t. 1.
Zadružni dan je duševna vez med zadrugarji brez razlike plemena, polti, veroižpovedanja in jih druži v enoto, ki jo preveva duh bratstva in socijalne pravičnosti.
Na Zadružni dan naj zlasti naše delavske zadruge protestirajo: proti njih zapostavljanju od državnih oblasti;
proti carinam, davkom in monopolom, ki podražujejo življenske potrebščine ter s tem onemogočajo že tako bedno življenje delavstva in proti odpravi zaščite stanovanjskih najemnikov ter zahtevajo: da se davki izenačijo, carine odpravijo ter da se delavskih zadrug ne zapostavlja;
da se uvede zavarovanje za onemogle, za starost ter brezposelne;
da se uvede splošna enaka in direktna volilna pravica v vse skupščine za vse osebe brez razlike spola ter stanu in to tako aktivna kot pasivna.
Ta dan naj vse delavske zadruge brez razlike strank itd. zajedno proslave ter s tem manifestirajo enotnost delavskega zadružništva v Jugoslaviji.
Mavrična barva je naš simbol, naša parola pa bodi:	Naprej in
združeni v boj za uspostavljenje civilizacije na podlagi zadružnega vzajemnega sodelovanja in svetovnega miru.
Živel Mednarodni zadružni dan! Živelo enotno in zavedno delavsko zadrugarstvo v Jugoslaviji kakor po vsem svetu!
Živela Mednarodna zadružna zveza!
Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani.
Praznovanje zadružnega dneva v Ljubljani v nedeljo 3. julija.
Letos poteka že šesto leto odkar je naša SOmilijonska zadružna internacionala v Londonu odredila vsakoletno praznovanje zadružnega dneva. V smislu direktiv te »Mednarodne zadružne zveze« se ima proslaviti ta dan na način, da se pridobi zadružni ideji novih borcev, za pravičnejšo uredbo vsega gospodarstva.
Konzumno društvo za Slovenijo v Ljubljani v sporazumu z ostalimi delavskimi zadrugami ter s sodelovanjem Zveze delavskih žena in deklet praznuje ta veliki zadružni praznik na sledeči način:
Na predvečer 2. julija prirede posamezne zadruge in podružnice slavnostne seje svojih odborov in zaupnikov.
V	nedeljo 3. julija: Popoldne ob L uri zbirališče vseh zadružnikov in ostalih prijateljev zadružništva pred Zadružnim dOmom v Šiški (Žiber-tova ulica). — Ob 2. uri odhod na zadružno gozdno posestvo v Mostec
Kino Apolo. V petek, soboto in nedeljor
Vsedelooskl Izlet v Ljubljani
ena vesela dvodejanka in krasna indijska drama
„Hrabro srce“
(Worishofen), kjer se vrši po prihodu zadružno predavanje, po predavanju zadružna zabava.
V slučaju slabega vremena izlet v Mostec odpade. Vrši se pa predavanje za Ljubljano-Vodmat in Šiško v Zadružnem domu v Šiški ob 3. uri popoldne. Za Vič-Glince se vrši predavanje v Zadružnem domu na Viču ob isti uri.
Konzumno društvo za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani.
*
Proslava zadružnega dneva v Mariboru.
V pondeljek, dne 4. julija ob pol 20. uri se bo vršila v Ljudskem domu slovesna proslava Mednarodnega zadružnega dneva. Na to proslavo so povabljene vse gospodarske, strokovne in politične delavske organizacije.
Amerikanci in Rusi v Ženevi.
Ruski sovjetski delegat Sokolni-r kov je na mednardni gospodarski konferenci dejal, da mednardni privatni trusti ne prinesejo zaželjenega socialnega in ekonomskega miru. Edinole organizacija sveta na temelju socialističnih principov more prinesti mir. Sovjeti pa nimajo nič proti temu, ako se začasno organizira sistem mednarodnih kreditov,
V teku razprave se je Sokolnikov zapletel v debato z ameriškim delegatom Roland W. Boydenom. Boy-den je dejal, da Amerikance veseli, da dela Rusija socialistične eksperimente, namesto Amerike. Rusom nihče ne brani, da se bavijo s tem eksperimentom, in če se jim obnese, dobijo priznanje. Medtem pa zapadne evropske dežele vsekakor ostanejo pri kapitalističnem sistemu, dasi jih zanima, ker boljševiki poskušajo narediti rusko ljudstvo srečno na nov način.
Francoski delegat in znani finančnik Loucheur je pozval ruske delegate na javno debato glede primerjalne vrednosti sovjetskega in kapitalističnega sistema. Valerijan obolenskij O-sinskij, vodja ruske delegacije, je poziv sprejel.
Agrarna komisija konference je izdelala resolucijo v prid kmetskim zadružnim oruganizacijam. V resoluciji je rečeno, da bodo kmetska kooperativna društva povečala svojo koristnost, če pomnože svoje odno-šaje z zadrugami konzumentov, ker na ta način lahko izpodrinejo prekupčevalce, ki stoje med pridelovalcem in odjemalcem ter poberejo največ dobička. Ameriški delegatje se zanimajo za to resolucijo.
Komercijalna komisija je sprejela resolucijo za »povratek prave svobode v mednarodni trgovini« in na-glaša, da omejevanje uvoza in izvoza škoduje vsem deželam.
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO* šumečo limonado.
Nove zmage kitajskih revolucij on arj e v.
Poročila iz Hankova javljajo, da je general Feng Juhsiang, ki sodeluje z armadami hankovske radikalne vlade, zdrobil čete militaristov Vupej-fuja in Čangtsolina v severnem delu province Honan in okupiral tri mesta, med temi tudi Čengčav, ki je važno železniško središče med Hankovom in Pekingom.
Iz Nankinga pa poročajo, da so kantonske čete generala Kajčeka o-kupirale Pengpu ob železnici Tient-sin-Pukov in Jangjav ob Velikem kanalu.
Kuomintangska vlada poroča nadalje, da je general Tangtsenši, poveljnik kitajskih ljudskih čet, okupiral Siping ob reki Hungho v provinci Honan. Dalje so te čete osvojile Šangtsai in ujele 500 mož sovražne armade ter uplenile 10 topov, 20 strojnic in 20.000 nabojev. Izgube znašajo 700 mož. Prednje straže so že dosegle Čavkaikov in prodirajo proti Kaifengu v smerj Pekinga.
Mezde nemških strojnikov in kurjačev. Strojniki in kurjači, ki delajo na ladjah na nemških jezerih in rekah, so si priborili znatno povišanje mezde. Mednarodna delavska transportna federacija poroča, da so sklenili strojniki in kurjači novo pogodbo. Mezda se je povišala tudi hamburškim ttransportnim delavcem, ki de-laio na tramvajih, naduličnih in pod-uličnih železnicah. Belgijska unija transportnih delavcev se pogaja za osem in štirideset ur dela v tednu. V tej organizaciji so organizirani tudi mornarji.
Kitajski delavci nočejo več delati zastonj.
Mornarska unija ob Pacifiku poroča, da so minuli časi, ko so Kitajci delali skoraj zastonj, in da se ameriški parobrodni družbi ki vozi v Orijent, ne zdi več varno, zaposliti kitajske mornarje na ladjah, ki prevažajo ameriške oborožene sile na Kitajsko.
Dollarjeva parobrodna družba je kupila precejšnje število vladnih trgovskih ladij po zelo nizki ceni. Na teh ladjah je imela kitajske mornarje. Zdaj je pa ta družba napravila pa-trijotično potezo in ponudila te ladje v najem kot vladne transportne ladje za prevažanje vojakov in vojnih potrebščin. Prva ladja, ki je bila izpre-menjena v transportno ladjo,, je bil parnik »President Grant«. Ali preden je parnik odplul iz San Francisca, so morali Kantonci s parnika, ki so tvorili del njegovega moštva.
Dokler so bili Kitajci ponižni in pohlevni in so delali skoraj zastonj, so bili vedno dobro došli Dollarjevi družbi. Zdaj-pa parobrodna družba
ne zaupa več Kitajcem, ki so privrženci narodne kitajske stranke. Družba se namreč boji, da so kantonski mornarji člani Kantonske unije mornarjev in da ne bodo hoteli delati samo za perišče riža, kakor doslej.
Tridesetletnica razredne organizacije.
Pekovska organizacija bo proslavila v soboto zvečer tridesetletnico svojega obstoja. Redek jubilej je to — za to pa toliko bolj zgovoren in pomemben. Pred tridesetimi leti so se zbrali prvi zavedni mariborski peki — prvi med njimi s.odr. Alojz Ceh in njegov brat Karl — da si postavijo svojo borbeno razredno organizacijo. Zbrali so se v dobi temne reakcije, v dobi, ko je bil socialist v očeh oblasti in zaslepljene javnosti podoba Antikrista, ki ga je treba preganjati in iztrebljati. Zbrali so se v dobi, ko so bili delavsko pravo, delavsko varstvo, delavska zakonodaja, delavske plače in delavski urnik taki, kakor v srednjeveških časih cehovstva in še hujše. Malo jih je bilo, ki so imeli v takih razmerah pogum, nastopiti in utrniti vzlic vsemu in proti vsem pot organizaciji, pot razredni borbi. Toda ta pogumna prva četa je znala tudi vztrajati, vztrajati proti persekuci-jatn. in. kar je najstrašnejše, proti bojkotu delodajalcev, ki so mislili, da bodo ukrotili zavedne delavce, ako jim bodo odrekli delo in zaslužek. Delavci so pa bili bolj značajni kot delodajalci, vztrajali so, štraj-kali, dokler niso uveljavili organizacije in delavske zahteve, plače in urnik in zaščitno zakonodajo za to, tedaj najbolj zapostavljeno delavsko kategorijo. In zmagali so.
Danes gleda pekovska organizacija s ponosom nazaj v čase prvih početkov pa vse do danes, na vso ogromno delo in ogromne borbe., ki so rodile bolj človeški zaslužek, osemurni delovnik, socialno politiko — in ž njo vred gledajo lahko s ponosom v to našo aktivno preteklost vse naše organizacije. Dolga in težka je bila pot. toda uspešna.
Te proslave imajo velik pomen baš v tem, da nas opominjajo, da ni bilo naše delo in delo naših organizacij zastonj, da vse, kar imamo, je delo naše, in da je treba po poti naših organizacij naprej.
Tridesetletnici pekovske organizacije čestitamo tudi v imenu »Delavske Politike«, naslednici vseh onih naših listov, ki so stali ves ta čas našim organizacijam ob strani. In čestitamo obenem s tem sodrugo-tna Čeh in vsem, ki so v tem velikem delu vztrajali in zmagali.
Dnevne novice.
Opozarjamo vse naše p. n. naročnike, da smo današnji številki priložili poštne položnice ter prosimo vse one, ki so z naročnino v zaostanku, da isto takoj poravnajo! — Oni, ki so naročnino že poravnali, pa naj shranijo položnice za prihodnjič.
Proti izvolitvi guštanj. župana, s.
Juha, se je dosti intrigiralo, spletkarilo in natolcevalo. Našim odličnim nasprotnikom ni prav, da je večina v guštanjski občini delavska, in če že ne morejo prelomiti zakon in ljudsko voljo, zakaj ne bi skušali vsaj onemogočiti izvolitev župana. To vendar ne gre v glavo naši ljudski stranki, da bi županoval delavski občini delavec. In zato, ajdi, piši, interveniraj, pritiskaj kljuke, natolcuj, ugovarjaj, da vsaj župan ne bo potrjen. Toda to drži le nekaj časa, končno je pa le treba nekaj ukreniti, in ker se izkaže, da ugovori ne drže. in da je tudi zakon tukaj in da ta zakon ne more služiti vedno in vedno le gospodom — se mora potrditi župana, kakor ga hoče delavska občinska večine — in intriganti morajo obmolkniti. Sodrug Juh bo kot guštanjski župan storil za delavsko občino več, kot vsi klerikalci in drugi nasprotniki in to bo najboljši odgovor vsem, ki bi radi, da bi guštanjski občinski svet kulukaril ljudskim neprijateljem.
Delavska telovadna enota v Mariboru je priredila v nedeljo, dne 26. junija, v pobreškem gozdu tekmovalni gozdni tek, ki se ga je udeležilo 30 članov-tekmovalcev in precejšnje število sodrugov, ki so jih spremljali. Pridružila se je tudi večja skupina društva »Detoljub«, tako da se je precejšnja povorka mladine odpravila ob lepem popoldnevu ven v prosto naravo, prepevajoč pesmi. Tek sam je pokazal dober uspeh: tekli so malčki do 7 let 300 metrov v 2 min. 45 sek., prva Ur-bančičeva. Deklice, 400 metrov v 1 min. 36 s., prva Korenova. Dečki, 500 metrov, v 2 min. 45 sek., prvi Špindler. Naraščajniki, 1200 metrov, v 5 min. 50 sek., prvi Kalin. Telo-vadkinje, 1200 metrov v 6 min., prva Cafutova. Telovadci, 2400 metrov v 9 min. 30 sek., prvi Beigott. Prvemu in drugemu zmagovalcu vsake skupine so se razdelila primerna darila. Do solnčnega zatona so se potem igrale na gozdni ledini različne telovadne in športne igre, nakar je mladina veselo razpoložena in od solnca ožgana, prepevajoč, odkorakala proti mestu. Tako je prav! Naši mladini je treba telesnih vaj, zraka in solnca. in vsak prosti dan naj bi v to porabila. Zelo radi bi se bili udeležili tudi Olimpijade v Pragi, a žal nam sredstva ne dopuščajo.
! VIL mednarodni ljubljanski vzorčni velesejem, ki se vrši od 2. do 11. julija t. 1. v Ljubljani, je najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi. Obiskovalci imajo tukaj največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov ter najboljši pregled za nakup od prvovrstnih in solidnih tvrdk. Vsled velike konkurence so cene zelo umerjene. Na podlagi sejmske legitimacije, ki se prodaja po vseh denarnih zavodih po 30 Din, se ima pravico do polovične voznine po železnici in parobrodih. V zvezi z obiskom velesejma si oglejte prirodne krasote divne Slovenije.
Posebne vozne ugodnosti za obiskovalce letošnjega velesejma od 2. do 11. julija: Ministrstvo za železnice je naknadno dovolilo, da velja polovična vožnja na osebnih in brzo-vlakih za obiskovalce velesejma pri dopotovanju že od 28. junija in do
11.	julija, pri odpotovanju iz Ljubljane pa od 2. do 15. julija.
Italijanski generalni konzulat v Ljubljani javlja: Da se prepreči, kolikor je to mogoče, predolgo čakanje publike v pisarni konzulata, se je odredilo, da se bo'odslej izdajalo prosilcem vizum za vstop v kraljevino Italijo le proti pismeni prošnji na za to določeni tiskovini, naslovljeni na kr. konzulat, katero je izpolniti in podpisati v dveh izvodih. Tiskovine je zahtevati ustmeno ali pismeno v pisarni kr. generalnega konzulata. Razun nujnih slučajev. katerih nujnost je treba dokazati. se bodo vročili potni listi prosilcem šele naslednji dan. ko so bili predloženi pisarni kr. generalnega konzulata.
Ne v potu svojega obraza, ampak s pomočjo moderne znanosti peri svoje perilo! Peri perilo ne da pereš, »Radion« pere sam, pa radi tega še danes kupi en zavitek! Ne škodi perilu.
Delavske radio-postaje v Ameriki.
Ameriški sodrugi se pogajajo za nakup močne radio-postaje, ki bo pod kontrolo delavcev. Tako naznanjajo sodrugi, katerim je bila poverjena uprava sklada za Debsovo spominsko radio-postajo, da se tako trajno ohrani spomin Evgena Debsa. Ker se nakup izvrši, bo postaja nosila ime WDEBS in postane najbrž najvažnejši člen v verigi delavskih radio-po-staj, ki bodo zvezane križem Amerike, tako da bo hkratu lahko več milijonov poslušalcev poslušalo govore, ki bodo oddani z ene ali druge delavske radiopostaje.
Po izjavi Norman Thomasa, pred-isednika spominskega sklada, >ki se trudi nabrati 250.000 dolarjev, bodo s te postaje govoril lahko predstavniki vseh naprednih gibanj in idej in
PAVEL DOROHOV:
Prvi koraki.	5
{Odlomek iz romana »Golgota«. Prevedel I. V.)
Murin pogleda v odkrit obraz Ivana Aleksan-droviča in reče trdo:
»In če bi bilo to res?«
Lomov je molče stisnil rook Muriginu. Nobene besede nista več spregovorila.
Drugo jutro je stopil Lomov v sobo Murigina.
»Mislim, sodrug Murigin, da bi bilo bolje, da ženi Kiseljova sporočimo prihod njenega moža. Kruto je, pustiti jo trpeti, ko pa se ji tako lahko pomaga.«
Tudi jaz mislim, da bi to trebalo storiti. Ali kako? K nji seveda ni priporočljivo za iti. Svidenje na kakšnem drugem mestu je težko urediti.«
»Bom ga uredil.«
»In če je pod nadzorstvom?«
»Vprašam jo, Ako je tako, je gotovo zapazila.«
Ivan Aleksandrovič je šel zvečer k Nataši.
»Moram govoriti z vami.«
Nataša prebledi.
»Kaj je? Ali ste kaj zvedeli?«
Lomov molče pokaže na Miška.
»Mogoče greste nekoliko z mano?«
Razumela je, da ni mogoče govoriti v prisotnosti Miška. Obleče se in grez njim na ulico. Molče korakata. Ona trepeta po vsem telesu, vtika roke v muf in si jih ne more ogreti.
^Poslušam.«
»Nekdo vas želi videti. Pozna vas.«
Obstoji zamišljeno. Pogleda ga nezaupno po strani. Njeu spremljevalec je simpatičnega obraza. Komaj drugič ga vidi. Niti ne ve, kako se piše. Pr-• ji je prinesel denar. Kam jo vodi? Ali n' kakšna past?
»Dobro. Verujem vam. Pojdimo!«
Prišedši domov, odpre Ivan Aleksandrovič vrata v Muriginovo sobo.
»Tukaj! Vstopite!«
Ona prestopi prag. Gladko obrit mož se vzdigne in ji gre naproti razprostrtih rok.
»Nataša;«
»Mitja, Mitja!«
Krepko ga objame in se s celim telesom privije k njemu. Smeje se in plače.
»Mitja, Mitja, moj ljubljeni Mitja!«
Vodi jo k divanu, boža ji nežno lase in gleda njen bled obraz. Kako je shujšala! Globoke, vpadle oči se zdijo še večje. Pod očmi široki, brni krogi.
»Nataša, ubogo moje dekle, kako izgledaš izmučeno!«
»Ah, kaj jaz ... To ni nič , Ali ti, ti ži-. Mitja, Mitja!«
vxs
Dogovorita se, da se najdeta v kinu.
On počaka, dokler Nataša ne stopi k blagajni, da kupi karto. On ji sledi in sede kolikor mogoče blizu nje.
Miška govori glasno, slokuje napise in ne sluti, da sedi oče tri korake od njega. Nekajkrati se polasti Murigina neodoljiva želja, da pritisne mladca na se. Napora ga je stalo, da tega ni naredil.
Nataša je včasi šla s sinom na sprehod. H koncu sprehoda sta prišla nehote po ulici, kjer stanuje Murigin.
Miška protestira. Ljubil je hoditi po glavni ulici ter gledati v izložnih oknah izpostavljene podobe.
»Mati, zakaj gremo tod? Kaj hočete tu?«
»Ali ne vseeno, Miška, kje se sprehajamo?«
Ravno hiši nasproti, v kateri stanuje Murigin, je pred majhno hišico stala klopica.
»Miška, si utrujen?«
»Ne, prav nič.«
»Ali jaz sem zelo utrujena — nekoliko si od-počijmo.«
4 Sedajo na klop. Murigin je znal, v kateri čas se sprehajajo. Stopil je k oknu in dolgo opazoval ženo in sina. Včasi ne vzdrži in gre na ulico. Tedaj Nataša vstane in gre dalje. Murigin jima sledi na drugi strani ulice. Posluša, kako Miška glasno čita napise. Mati obstoji in pokaže na tablo na drugi strani ulice:
»Miška, ali znaš čitati napis na tisti tabli?«
»Znam.«
Miška se obrne na drugo stran ulice in jame čitati.
Sedaj lahko vidi Murigin obraz svojega sina.
»Ivan Aleksandrovič, ali poznate tu koga iz boljševikov?«
»Enega poznam. V našem obratu služi — Hlebnikov.«
»Boljše vik?«
»Boljševik. Poznam ga dobro. Ni od tod. Prišel je iz Tomska. Tam sem ga nekajkrat videl.«
RAZUMNA
MICA
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
Radion* idealno pralno sredstvo varuje perilo!
Razumna Mica uživa svoje živlienje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja!
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
pomagali bodo vsakemu prizadevanju za izboljšanje delavskega položaja, odbor, izbran iz vseh naprednih struj, bo porok, da ne pride postaja nikdar v roke nasprotnikov.
Od vseh strani se odobrava ta projekt. Profesor Robert Morss Lo-vett, ki poučuje angleščino na čikaški univerzi in ki je v odboru zaupnikov, se je izrazil, da ni mogoče postaviti boljšega spomenika človeku, ki se je vse svoje življenje boril za svobodo govora, baš, da se ustanovi podjetje, s katerim bo mogoče prosvetne govore razširjati po vsej deželi.
Kultura.
Grafična razstava v mali kazinski dvorani v Mariboru, ki je bila zaključena 19. junija, je nudila zelo lep pregled o razvoju »črne umetnosti« v Mariboru. Razstavile so: Mariborska tiskarna veliko število svojih umetniških lepakov, etiket in vzorcev. Ljudska tiskarna se je odlikovala z največjim številom knjig, ki jih je tiskala in ki pričajo o njeni solidni in lični proizvodnji. Grafična šola se je predstavila s svojimi povsem modernimi risbami, načrti in osnutki, od katerih so bili nekateri naravnost mojstrsko zamišljeni. Pred vsem je omeniti med njimi Braču-nove risbe. Tvrdka »Ažbe« je razstavila izdelke svoje tiskarne, predvsem svoje umetniške razglednice, Knjigoveške vzorce so razstavile Cirilova tiskarna. Mariborska tiskarna in A. Platzer. Med temi se je zlasti odlikovala Cirilova tiskarna, s svojo lično in solidno izdelavo; nekatere razstavljene vezave so bile luksuzne in pričajo, da je tudi v tej stroki doma umetnost, nad katero 'ima vsak bibliofil največje veselje. Tudi v galanterijski stroki kaže to Podjetje spretne roke. 1 udi Platzer-jevi izdelki so vse hvale vredni. — Obisk je bil povoljen.
Maribor.
Ljubljanski delavski zlet v filmu
se prikazuje te dni v Apolo kinu. Zanimiv bo zlasti za udeležence in nič manj tudi za ostalo občinstvo. Opozarjamo na oglas.
Na zadnji občinski seji se je med drugim razpravljalo zopet o gradbi nove ljudske in meščanske šole za JTiagdalensko predmestje, katero •nia naš občinski blok že dolgo časa v svojem programu samo za dekoracijo. Do gradbe seveda ne pride, ker ima meščanska gospoda sto izgovorov. Zato ne vemo, čemu se Postavljajo, take stvari sploh na dnevni red, ako še nima namena jih niti za pedenj spraviti naprej. Novo šolsko poslopje, v katerem bi imeli obe šoli prostor, je proračunano na 6 milijonov dinarjev, k čemur pa bi naj okoliške občine prispevale eno
• četrtino, ker pohaja iz okolice nad 400 otrok meščansko šolo v mestu. Ker pa se okoliške občine iz nerazumljivega nepojmovanja nočejo odzvati, da bi prispevale svoj obu-lits, zato se postavlja naša mestna gospoda na prav enostavno, ko-modno, četudi reakcionarno stališče: za okoliške otroke se naj uvede enostavno zopet šolnina, dasi je po ustavi odpravljena. Kar po 500 Din bi se naj plačalo za posameznega otroka letno! Da se socialistična stranka s tem ne strinja, je dovolj jasno povedal obč. svetnik sodrug Petejan in to že ponovno. Že v finančnem odseku je sodrug Bahun naglasil, da to ne bo šlo, ker mi stojimo že od nekdaj na stališču, da bodi šola prosta in vsakomur pristopna. Ker sicer bi prišli zopet tja, kjer smo bili: da bi se mogli izobraževati le otroci posedujočih slojev. Samo ob sebi pa se razume, da bodo morale končno občine prispevati za šolske potrebe. To zahteva naš program. Zato bo treba z občinami spregovoriti pametno besedo. Nikakor pa nočemo represalij v obliki, kot to hočeta gg. Leskovar in Lipold.
Škandalozne razmere^ v železniški koloniji v Mariboru. Železniška kolonija v Mariboru je postala v zadnjem času prava ciganska vas. Hiše in drvarnice so skoraj vse v razpadu, vrtovi brez plota, cestni jarki niso očiščeni ter se nabira v njih polno gnile in smrdljive vode, tako da že daleč naokrog smrdi. Pokrivala od greznic so vsa trhla ter obstoji nevarnost, da pade človek, ki bi stopil nanje, v gnojnico, skozi trhle deske pa prodira grozen smrad. Hodniki in stopnice v upravnih stanovanjih so zamazane, da se človeku gabi stopiti v hišo. Raz hiš pada opeka, okenski okviri se le še malo držijo in je nevarnost, da jih malo hujši veter popolnoma iztrga ter pri tej priliki tudi koga ubije. Ceste in ylice so brez vsake razsvetljave. /— Toda vse to ni opazila do danes niti ljubljanska direkcija, pod katero spada vzdrževanje železniške kolonije, niti progovna sekcija Maribor, koroški kolodvor, katere dolžnost je, da gleda na red in snago v koloniji. Pač pa je zapazila nekaj, t. j. da je napravila nekaterim izvoljenim strankam proti obstoječim predpisom velika okna na straniščih ter jim postavila angleške klozete, kar bi bilo sicer želeti za vsa stanovanja v koloniji, kar pa žal progovni sekciji ni mogoče storiti, ker ima kredit le za nekatbre, dočim za ostale nima niti toliko denarja na razpolago, da bi popravila vrtne plote, očistila stopnice in hodnike in pokrila smrdljive greznice. Vsaka stranka v koloniji plača ljub- I ljanski direkciji povprečno 65 Din ' mesečno za stanovanje in mnenja
smo, da če bi direkcija uporabila ta denar za popravilo in vzdrževanje železniške kolonije, bi se marsikaj d^fo popraviti in bi ne bilo treba teh večnih izgovorov da nema kredita. — Kolonijski stanovalec.
»Ljudska knjižnica« v Narodnem domu se je pretekli mesec prenovila in preselila v nove prostore v pritličju Narodnega doma. Knjižnica je najmodernejše urejena kot menda nobena druga knjižnica v Sloveniji. Število njenih knjig že presega nad 10.000 izvodov. V njej najde vsakdo dovolj izbire, pa naj si bo priprost delavec ali učenjak z univerze, ker skrbi knjižnica ravno tako za nakup dobrih romanov in drugega leposlovja, kakor tudi za znanstveno čtivo. Tudi socialistične literature najdete dovolj v knjižnici, ki je vsakomur enako dostopna. Kdor se hoče za majhen denar pošteno in dobro zabavati, naj se torej vpiše v »Ljudsko knjižnico«, ki ima ogromno zalogo slovenskih, srbohrvatskih, čeških, nemških in še drugojezičnih knjig. Vstopnina stane samo 5 Din. Uradne ure so ob četrtkih in sobotah zvečer ter v nedeljah dopoldne.
Delavsko telovadno društvo Svoboda v Studencih priredi 31. julija veliko poletno veselico v svoji novi telovadnici. Telovadni nastopi itd. Nato ples, šaljiva pošta itd. Sodeluje priljubljena pekrska godba. Bratska društva se naprošajo, da ne prirejajo ta dan nobenih veselic, ker je čisti dohodek te prireditve namenjen kritju gradbenih stroškov za telovadnico.
Celje.
Celjskim naročnikom smo danes poslali poštne položnice ter prosimo one, ki ne plačujejo naročnine pri zaupnikih, da isto potom položnic nemudoma poravnajo!
Iz okoliške občine. Klerikalcem ni prav, da so socialistični občinski odborniki glasovali proti klerikalnemu predlogu pri volitvah v krajevni šolski svet. Nam pa je popolnoma prav, da gredo klerikalci v Celju in povsod čez drn in strn z radikali in Nemci. Pika.
Nekaj o sorodstvu. Kontrolo nad delovanjem kapitalističnih strank in onih, ki so s kapitalisti v »sorodstvu«, bodo delali bernotovci, če bo njih odbornik prišel v celjski občinski svet. V redu in popolnoma prav je taka kontrola, ker bomo vsaj zvedeli, s kom je v sorodstvu avtomobil, ki so ga bernotovci na dan občinskih volitev rabili. Ta sigurno ni bil »socialpatriotičen«, kaj?
Ali že poka? Govori se, da je med celjskimi radikali nastal spor radi županskega mesta in sicer v tem smislu, da hoče postati župan lekarnar Posavec, ki se je pojavil
kot konkurent dr. Goričanu. Ker bi slednji v smislu pakta s klerikalci moral odložiti oblastno poslanski mandat, se razume, da za klerikalce ni vseeno, kdo postane župan, ker en poslanski mandat tudi ni od muh. Vederemo!
Priziv proti nepravilni razdelitvi občinskih odbornikov so baje vložili bernotovci in ga utemeljili z napredovanjem glasov, češ, da 22 je več nego 21. Cisto pravilno stojijo nadalje na stališču, da če so dobili en mandat brez količnika, jih lahko dobijo še več, da bo »kontrola« v občinskem svetu učinkovitejša.
Dregni ga! Za posredovalnico za delo so se potegovali socialisti pri občinskih volitvah, tako pišejo bernotovci na naš naslov. Za kaj so se bernotovci potegovali, nam ni znano, vemo pa to, da so jih volilci fajn »potegnili« s tem, da se jih je podpisalo na listo 66, glasovalo pa samo 21 in pol. Kam hočete še večje potegavščine?!
Ruie.
Ob priliki skupne seje SDZJ in Del. kol. društva »Svoboda«, dne 9. aprila tl., se je izvolil odbor za postavitev Delavskega doma v Rušah. Samoumevno je, da je odbor sam le listič na krepkem deblu velikega drevesa, ki zraste. In zrastel bo, če bo imel moralno in materialno podporo od strani celokupnega delavstva. Kako nam je Delavski dom prepotreben naj tu v kratkem navedem: Kakor je razvidno, imajo Ruše nad 1000 delavcev in delavk, po večini industrijskega proletarijata. Dejstvo je, da teh tisoč nima niti enega sigurnega lokala, kjer naj bi se zbralo k zborovanju, predavanju itd. Prisiljeno je zato, zatekati se v gostilne, koder se sproti pobija z alkoholom vsa pridobljena moralna čustva. Posebno pa občuti to potrebo naša kulturna organizacija, naš, javnosti že dobro poznan Pevski odsek »Svobode«. Dramatičen odsek je pa moral prenehati z delovanjem vsled pomanjkanja prostorov; novo ustanovljeni glasbeni zbor se klati po zasebnih stanovanjih. Veliko je zanimanje za telovadbo, vendar moramo tudi s telovadbo vsled prostorov prej prenehati, nego se je pravzaprav začelo. To so že zadostni argomenti, ki govore o potrebi lastnega doma. Zamislili smo si Delavski dom brez produktivnih lokalov — gostilne ali prodajalne; potrebna pa bi bila tukaj javna kuhinja. Gotovo je, da je ena tretjina tukajšnega delavstva samih samcev, kateri si deloma kuhajo sami, deloma se selijo od stranke do stranke, kar tudi ne more ugodno vplivati niti na samo zdravstveno stanje, kar pač posebno občuti OUZD, Enako nam je potrebna brezalkoholna gostilna, posebno tukaj, kjer je delavstvo več ali manj napolnjeno od dušika, vsled
česar bi se moralo toliko manj popivati; Kratkomalo: Delavski dom bi nam bil v kulturni procvit in bi služil poglobitvi razredne zavesti ruškega delavstva. Zato se obračamo tudi na DZ in prosimo sploh za podporo, vse v poštev prihajajoče činitelje, da bomo mogli izvesti našo težavno akcijo. Naj velja tudi tu Marksov klic: Osvoboditev proletarijata mora biti delo njega samega. Zato sodrugi, strumno na delo, da bo naša želja postala kri in meso.
Glas iz Gorenjske.
Tudi iz našega kraja smo se ude-žili v lepem ševilu Vsedelavskega zleta v Ljubljani. Vsi naši udeleženci so bili navdušeni nad impozantnem poteku te veličastne delavske prireditve ,ki je zapustila v proletarskih dušah trajno dober vtis. Samo ena stvar ne gre delavcem in delavkam na Gorenjskem nikakor v glavo, in sicer to, da so se ob priliki tako impozantne delavske svečanosti našli, žalibog, med delavci še taki, ki pravijo, da spadajo tudi v proletarske vrste, kličejo po enotnosti ter »Delu čast in oblast«, pa vseeno ne marajo pustiti pri miru prireditve razredno zavednega, socialistično prepričanega delavstva. Skrajno slab vtis ter nepomirljivo sovraštvo do takih in podobnih protidelavskih elementov so si nakopali ti ljudje ob koncu veličastne manifestacije ob Binkoštih na Kongresnem trgu v Ljubljani. Gotovi ljudje so si s tem le slabo utrdili svojo, že itak omajano pozicijo med delavstvom, zlasti tukaj na Gorenjsem.
Da je Vsedelavski zlet nekim ljudem dobrodošel za njihove namene, je razvidno iz tega, da so n. pr. sodru-gom in sodružicam iz Lesc ponujali neki omladinci znake z napisom DKL, čeprav je bilo v našem časopisju vsakovrstna prodaja znakov in podobnih stvari na Vsedelavskem zletu prepovedana. Isti ljudje so izrabili za prodajo svojih različnih tiskovin tudi list naše »Svobode«, ki
jih je svojčas gostoljubno sprejela v svojo sredino v nadi, da se bodo znali dotični vsaj proletarsko lojalno ravnati. Ponujali so namreč na Kongresnem trgu list »Svoboda« javno. Skrito pod tem listom so pa imeli druge tiskane produkte.
Pa mi Gorenjci, ki imamo zdrave hribovske oči, smo opazili tudi skrito podzemeljsko rovarenje ob priliki Vsedelavskega zleta v Ljubljani. Gotovi ljudje so se namreč hoteli na vsak način ob tej priliki izkazati organizacijsko, čeprav smo zlet že sami dobro organizirali. Opazili smo namreč, da po gostilnah, ki so bile od odbora za Vsedelavski zlet določene za udeležence iz dežele, so se klatile in skušale uveljaviti neke čudne »trojke«. Po delu tistih skrivnih celic se je dalo takoj sklepati, da imajo nalogo, podzemeljsko rovariti med zunanjimi delavci ter delati razpoloženje proti odijoznim »socialpatrio-tom« Toda ljudje so se ravnali v splošnem napram tem ljudjem po besedah pesnika iz stare dobe, ki je pravil:	»Odi profanum vulgus et
arceo . . .«
Udeležba na Vsedelavskem zletu bi bila gotovo še številnejša, če bi se ne bila vršila, seveda po navodilih znanega pašalika v Ljubljani agitacija proti tej delavski prireditvi. Tako n. pr. v Tržiču in okolici je baš eden njihovih pristašev agitiral proti udeležbi na Vsedelavskem zletu ter proti socialistom, češ, da so oni bolj buržujski kot vse ostale meščanske stranke itd. Takim in podobnim tudiproletarcem so pri delu proti udeležbi na Vsedelavskem zletu pridno pomagale tudi ostale meščanske stranke na Gorenjskem. Tako so na postaji v Kranju pustili oditi vlak, s katerim so se hoteli odpeljati številni sodrugi na zlet, čeprav so dotični bili med navzočimi v vrsti pred blagajno še prej kot 5 minut pred odhodom in so imeli še pravico do voznega listka. Tako so pa morali ali izostati, ali pa plačati kazen, ker so vstopili brez listka v vlak. Seveda,
za delavce na železnicah velja stroga točnost, ker so pač delavci in ne Sokoli ali Orli, radi katerih so vlaki že imeli tudi dveurne zamude. Na ta način so torej tudi meščanski nasprotniki skrbeli za zmanjšano udeležbo na letošnjem Vsedelavskem zletu. Tako mimogrede pride človeku na misel, ali imajo morda te stranke in skupine ene in iste namene napram delavstvu.
Iz poteka Vsedelavskega zleta more vse socialistično delavstvo črpati le ta nauk, da stoji socializem pri nas na trdnih tleh in napreduje in to kljub vsem intrigam buržuazije ter tudi nekaterih »tudiproletarcev«. Baš radi tega napredovanja se toliko jezijo vsi nasprotniki socializma ter skušajo z zahrbtnimi in podlimi sredstvi zadržati proletariat na pohodu k zmagi. Treba je seveda neustrašeno za zmago socializma, čeprav bi nastopilo še toliko sovražnikov proti trdni socialistični fronti. Napram vsem onim, ki sicer pravijo, da so
isto tako ali še bolj proletarski kot mi, pa kljub temu rovarijo zoper nas, je treba odločno izjaviti, da kdor deluje proti nam, je naš nasprotnik in zato ne more biti naš zaveznik. Postaviti si moramo le nekaj vprašanj za vbodoče ter dobro pretehtati, ah je boljši odkrit nasprotnik, ali pa so-vražnik-zaveznik? Vprašati je treba, ali hočemo gojiti še vnaprej gada na svojih prsih? Ali naj smo še nadalje oni mrtvi in brejčutni štor, na katerem bi se mirno cepile vsa one polena laži ter obrekovanja? Izostane naj že enkrat nelogična krščanska bajka, po kateri naj bi tudi mi še danes ved' no in neomejeno podedovali neke grehe prejšnjih Adamov! Današnji socializem in današnji socialisti nimamo nič z nekaterimi ljudmi polpreteklega časa! Le duševni slepci ali pa hudobneži tega dejstva še ne vidijo! Da »Delu čast in oblast« in mi še dostavljamo:	ter	mir in poštenost
med nami proletarci! Drugače pat aut — aut!	Gorenjčan.
|	slamnike in razno modno
|%IODIIKC blago nudi najugodneje
JAKOB LAH, MARIBOR
GLAVNI TRG ».
Radi prezidave izredno ni2k< cene!
TVRDKA KELC
Gregorčičeva ul. 6 Krojaški salon za gospode, dame in vojaštvo se priporoča. Reklamne cene! postrežba točna!
jT PETELN
urar in optik. - Trgovina zlatnine in srebrnine
MARIBOR, GOSPOSKA ni. 5
Precizijske ure za železničarje tudi na obroke. Primerna darila za birmo.
Klobuke
kravate, ovratnike, nogavice, palice najceneje pri tvrdki
Igo Baloh, Vetrinjska ul. 18
Anton Vaupotii vdova
SODNA UL. 16, se priporoča v izvršitev vseh
sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del pcc najnižjih cenah.
JURIJ JUTERSCHNIK
slikar In pleskar, Maribor, Grajska ulica 3r se priporoča za prevzem vseh slikarskih in pleskarskih del po najnižjih cenah in izvrstni izpeljavi. Samo moderni vzorci so na vpogled. — Učenec se sprejme.
II
Vsi kupu|c|o oblake pri
j.Trplna.Mr.iMtig 17
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, j kakor tudi vsakovistno drugo blago po najnižjih cenah._________ '
Zelo zanimivo
je Ilustrirano, popularni Radio glasilo
,RADIOWELT“
(bakreni tisk).
Razen vseh evropskih razpošiljnlh programov inte~ resantne aktualnosti in vrednostne tehnične obra-^ vnave. Poedina cena 8 Din. Poskusna številka 8 Dii*
!fB
Wltner Radloverlag, Wlen I.,
Pestalozzigasse 6/53.
Naznanilo.
ZAHVALA.
V globoki tugi zaradi prerane nepričakovane smrti našega blagega sina, brata, strica
VLADIMIRJA TOMCA
učiteljiSčnika v Ljubljani
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam kakorkoli izrekli svoje sožalje, oziroma se udeležili pogreba dne 27. t. m. v Dolu pri Hrastniku. Posebno se zahvaljujemo učiteljskemu zboru Dol-Hrastnik in .Svobodi* za nagrobne žalostinke, za udeležbo pri pogrebu pa šolski mladini in de-putaciji obeh dri štev nameščencev OUZD v Ljubljani, ter delavstvu, ki je dvignilo pokojnika iz Save in ga spremilo na zadnji poti Posebno zahvalo izrekamo s. Jožefu Kozmosu za nagrobni govor, rodbini š. Malovrha za lepi venec in blagohotno skrb.
V LJUBLJANI, dne 28. junija 1927.
Rodbina Tomc.
Svila, etamin, batist, krep, rips in šifon po nizki ceni, izgotovljene obleke, pluze, predpasnike in perilo za odrasle in otroke, vse domače izdelke, pulovarje, vestje, nogavice. Dobro blago! Nizke cene!
MARIJA ROGELJ
Ljubljana« Sv. Petra cesta Stev. 26
POLEG KOLODVORSKE ULICE
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da prevzameva s 1. julijem 1927
JADRANSKO KLET"
Maribor, Aleksandrova c.
Priporočava se cenjenim gostom za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem
Brata Rudolf in Viktor Zafuia.
' I	1	'j.
SINALCO
SGBSSSSfiSSfi*
PRAVA SLIVOVKA
kakor
tropinovec in vinski cvet	;
a	za konserviranje črešenj in višenj se dobi najceneje	■
■	v žganjarni	■
!	Adalbert Gusel, Narlbor, KoroSko 18	1
2. —11. julija 1927
pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja
ni.Mnamdnmoif. velesejem
v Ljubljani.
Najstarejša In najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi nudi:
1. največjo Izbiro vsakovrstnih Industrijskih In obrtnih Izdelkov,
2. ker velika konkurenca, zelo umerjene cene,
3. najboljši pregled za nakup pri prvovrstnih in solidnih tvrdkah,
4. na podlagi sejmske legitimacije 50% voznino na vseh osebnih in brzoviaklh In parobrodih.
Oglejte si prirodne krasote dlvne Slovenije! Legitimacije se dobe po Din 30*— v vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, kulturnih In prosvetnih društvih, trgovskih organizacijah l»d. Stanovanja preskrbljena! Informacije daje: Sejmski urad.
DOBRE LASTNOSTI
Čistila za ievlje so te-le:
Mazilo je mehko in se dobro' razmaže; daje čevlju takoj lepr temen sijaj. Usnje ostane zmiraj voljno. In te lastnosti Ima
finega
mm
Indian Pasta
Ze pri uporabi prve doze se bodete o tem prepričali.
Nabirajte nove naroinike!
Stara tov. nogavic in pletenin. - Ustan. 1.1888
M. FRANZI & SINOVI
Ljubljana, Privoz štev. 10. PoStni predal 44
Tel. 425 se priporoča vsem konsutnnim društvom. Tel. 425
L. MIKUS
LJUBLJANA
HESTNI TRG iTEV. 15.
Telefon 2282. UsMjii 19.
NA HALO!
DEŽNIKI
NA VELIKO!
(Iitkar: Ljudska tiskarna d. d. » .Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ ih Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.