Št. 334 (15.436) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi._________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 030/7795600 _ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. (M81/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POSINNA PLAČANA V GOTOVN SPB. IN AB8.POST.GR. 1/50% vošči osem odjemalcem, s prijateljem In znancem Trst, Ulica S. Cilino 38 - Tel. 040/54390 ČETRTEK, 21. DECEMBRA 1995 Način mijenja šeni spremenil Bojan Brezigar Nekateri ocenjujejo, da gre za maščevanje skupine ljudi, ki jih je Di Pietro poslal na zatožno klop; drugi že razglašajo, da gre za očiten dokaz, da sodnik še zdaleč ni tako čist, kot je bilo videti; tretji se predajajo usodi in zgodovini, češ, tudi francoska revolucija je požrla svoje sinove. Vse ocene so legitimne in kdor jih podaja, tudi zanje odgovarja. Zato pri tem komentarju ne bomo izhajali iz ocen, ampak iz nekaterih dejstev, ki so zapisana v zahtevah sodnikov iz Brescie. Obstajajo nekatera dejstva: da je funkcionar zavarovalnice posodil Di Pietru 100 milijonov lir, katere mu je sodnik brez obresti vrnil več let kasneje; da so nekateri podjetnild plačah 600 milijonov lir, ki jih je zaigral Di Pietrov prijatelj, poveljnik milanske mestne policije; in, da si je nekatere posle po nalogu sodišča zagotovila prav družba, pri kateri je bila zaposlena Di Pietrova žena. To so torej dogodki in na osnovi teh dogodkov sta tožilca iz Brescie ocenila, da mora Di Pietro na zatožno klop. Dogodki so resni, saj že sami dokazujejo, da Di Pietro ni tako moralno neoporečna figura, človek »super partes,« kot so ga dolgo opisovah njegovi oboževalci. To so sicer v zadnjih mesecih uvideli številni Italijani, ko je bivši milanski tožilec dvigal prah v politiki in obenem verjetno dvigal ceno za svojo pridružitev enemu ah drugemu pohtičnemu taboru: skratka, ko se je po-služil metode, ki je bila tipična za prvo republiko. Seveda, čistka, ki jo je Di Pietro izpeljal, je bila potrebna in celo nujna za izhod iz močvirja, v katerem se je ugrezal italijanski škorenj. Brez Di Pietra bi nam morda še vedno vladala Craxi in Andreotti, poleg njiju še Gava, Vitalo-ne, Mannino, pa tudi Sal-vatore Rima bi bil morda še vedno mafijski boss na prostosti. Vsega tega ni več in milansko sodstvo ima pri tem velike zasluge. Obtožbe proti Di Pietru pa dokazujejo, da v Italiji ni šlo za »bolezen« nekaterih skorumpiranih politikov, ampak za globlji družbeni pojav, iz katerega se država še ni izvlekla Tu ne gre več za vprašanje posameznika, ampak za način življenja povprečnega Italijana Tega načina ne more spremeniti en sam sodnik, saj mu je - tako kaže - tudi sam močno podrejen. Spremeni ga lahko samo generacijski prehod, za katerega pa ni videti, da bi se že začel. I V Novi Gorici podelitev priznanj športnikom NOVA GORICA - V prostorih Hitove Perle v Novi Gorici bodo danes ob 17. uri proglasili najboljše športnike in športnice na Primorskem in v zamejstvu za leto 1995. Prireditev »Naš športnik« je letos že dvanajstič na sporedu, skupaj pa jo pripravljajo redakcije Primorskega dnevnika, Primorskih novic, Novega matajurja, Radia Trst A in Radia Koper-Capodistria, pri prireditvi pa sodeluje tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Priznanja bodo danes prejele po tri najboljše ekipe z obeh strani meje, posebej pa bodo nagrajeni tudi po trije najboljši posamezniki in posameznice. Poleg tega bo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Se posebej nagradilo tri Športne delavce iz zamejstva. ■ Nato Je v BiH tudi uradno 1 prevzel vojaška pooblastila SARAJEVO - Včeraj je Unprofor na VValker. Ameriški admiral Leighton sarajevskem letališču tudi uradno Smith, poveljnik Iforja, se slovesnosti predal vsa vojaška pooblastila v Bo- ni udeležil, ker njegovo letalo zaradi sni in Hercegovini silam zveze Nato megle prispelo v Sarajevo z zamudo, za uveljavljanje miru (Ifor). Od po- Prevzem oporišč OZN se je začel že veljnika modrih čelad, francoskega dopoldne, britanski in francoski pri-generala Bernarda Janvierja, je dolž- padniki Unproforja so samo zamenja-nosti prevzel poveljnik kopenskih li modre beretke in čelade s službeni-enot Iforja, britanski general Michael mi vojaškimi pokrivali. Na 10 strani BRESCIA / BIVŠI SODNIK NAJ BI IZSILJEVAL IN ZLORABLJAL SLUŽBENI POLOŽAJ Javna tožilca zahtevala sojenje Antoniu Di Pietru Mnenja so deljena, večina politikov napoveduje zaton Di Pietrove zvezde BRESCIA - Javna tožilca Salomone in Bonfigli sta zahtevala uvedbo sodnega postopka proti Antoniu Di Pietru, ker naj bi izsiljeval in zlorabljal službeni položaj. Obtožbe na račun bivšega sodnika, ki naj bi ga prisilili k odstopu (zato sta tožilca zahtevala uvedbo sodnega postopka proti 4 osebam), izhajajo iz raznih preiskav (posojilo Gor-rini, afere v zvezi z zavarovalnico Maa, dolg Ree, imenovanje Ree in informatizacija milanske sodne palače). Odmev na odločitev tožilcev je bil takojšen, na Di Pietrovo krivdo malokdo prisega, vendar je večina napovedala zaton njegove pohtične kariere. Na 2. strani LJUBLJANA / TISKOVNA KONFERENCA Thaler o zunanji politiki Slovenije Izboljšanje v odnosih z EU in potreba po usklajeni zunanji politiki vseh dejavnikov v državi LJUBLJANA - Na včerajšnji tiskovni konferenci je slovenski zunanji minister Zoran Thaler predstavil pregled in načrte slovenske zunanjepolitične dejavnosti. Thaler je zavrnil očitke o neuspešnosti slovenske diplomacije, saj je Slovenija v minulem letu utrdila svoj položaj v svetu in v Evropi, Se bolj pa se je ustalila na vrhu držav v prehodu. Tudi pri vprašanju podpisa pogodbe o pridruženem članstvu z EU je slovensko zunanje ministrstvo v minulem letu doseglo napredek, saj je v zadnjih mesecih uskladilo Stališča z EU glede sprememb naSe zakonodaje na področju nepremičnin. V prihodnje bo nujno usklajevanje staliSC vseh domačih političnih sil glede slovenske zunanje politike, saj notranjepolitična razhajanja pogosto ovirajo diplo- maci'°' Na 3. strani S AVSTRIJA / PO VOLITVAH Haider iz igre Od Koroške se je lete 1991 moral posloviti kot deželni glavar, ko je v deželnem zboru javno pohvalil »pošteno zaposlovalno politiko« v tretjem rajhu; kakšne bodo posledice za vodjo avstrijskih svobodnjakov Jorga Haiderja v zvezi z njegovimi najnovejsimi izjavami o ss-ovcih kot »poštenih značajnih ljudeh«, posnete ob njegovem nastopu na zborovanju bivših ss-ovcev oktobra letos v Krivi Vrbi na Koroškem, je se nejasno. Sodec po ogorčenih reakcijah, ki segajo od poziva k odstopu z mesta poslanca avstrijskega državnega zbora do prijave zaradi suma oživljanja neonacizma, pa je le sklepati, da bodo morda že prihodnji dnevi odločali o vprašanju nadaljnje politične usode po vsej Evropi in izven nje znanega desničarskega skrajneža. Nekaj pa je že zdaj jasno: amaterski videoposnetek, ki ga je prva objavila nemška televizija ARD Se pred državnozborskimi vohtvami v Avstriji, je nadaljnji, zagotovo doslej najpomembnejši delček v mozaiku, ki vse prepricljiveje dokazuje, da pri Haiderjevih izjavah ne gre za retorične spodrsljaje, temveč za zgovorne znake, da gre za politika, ki ni le desničarski populist, temveč politik s skrajno temeljno desničarsko pozicijo. Amaterski snemalec zborovanja ss-ovcev v Krivi Vrbi pa je s svojim posnetkom naredil veliko uslugo Se posebej avstrijski notranji politiki in avstrijski državi: vsaj za naslednjo parlamentarno dobo je s svojim nastopom in izjavam dokončno pokopal sanje konzervativno-desniCarskih sil v Avstriji o prevzemu oblasti po nedeljskih volitvah. Ljudska stranka, ki si je do včeraj - poleg velike koalicije s socialdemokrati - pustila odprto tudi opcijo koalicije s svobodnjaki, bi namreč napravila politični samomor, Ce bi Se naprej zasledila take naCrte. Haider se je torej sam in k sred pravočasno izločil iz igre za višje pozicije v državi. Ivan Lukan Na 9. strani Sporočilo založnika Primorskega dnevnika Družba za založniške pobude se kot izdajatelj Primorskega dnevnika obrača na zveste bralce in naročnike z opravičilom, glede na to da je začetek izvajanja sanacijskih ukrepov vsebinsko in količinsko okrnil obseg časopisa. Sanacijski načrt je bil pripravljen in dogovorjen s sindikalnimi predstavniki uslužbencev, potem ko podjetje spričo finančnega stanja ni imelo druge izbire. Zavedamo se, da so ukrepi boleči za vse, Se zlasti ker tehnično onemogočajo izdajanje taksnega dnevnika, kot bi si ga želeli. V teku letošnjega leta je podjetje naredilo vse, kar je bilo v njegovih močeh in pristojnostih, da se ustrezno uravnovesi negativna bilanca časopisa, kateremu so potrebne le ne trenutne, ampak dolgoročne rešitve. Kljub temu pa se začetku izvajanja sanacije ni bilo mogoče izogniti, kajti gre za neobhodno potrebo, da se upoštevajo realno razpoložljiva sredstva ter da se podjetje posluži vseh obstoječih možnosti za vsaj delno ublažitev socialnih stisk in posledic, ki bremenijo zaposlene. Želimo podčrtati, da je v spodbudo in pomoč prizadevanjem podjetja Se zlasti razumevanje in sodelovanje osebja Primorskega dnevnika, obenem pa tudi vseh organizacij ter družbenih dejavnikov pri nas in v matici, ki do časopisa izkazujejo pozornost in dejansko voljo, da se krizno stanje premosti. Prepričani smo, da bo mogoče v letu, ki prihaja, z združenimi močmi utrditi materialno podlago za tak Primorski dnevnik, da bo izpolnil pričakovanja nas vseh, predvsem pa zvestih bralcev in naročnikov, katerih razumevanje in podporo naš časnik Se posebno potrebuje. To je ob izteku letošnjega leta naša iskrena želja in voščilo. Danes v Primorskem dnevniku Nevarno krpanje proračuna Namesto predvidenega dodatnega manevra za 5.285 milijard lir, bo morala Dinijeva vlada po zadnjih zapletih omejiti javne izdatke za kar 14 tisoč milijard. Stran 2 Po desetih letih ostali na cesti Družba Monteshell je odslovila vseh preostalih 26 delavcev nekdanje Zaveljske rafinerije. Ce jih ne sprejme v službo Seastock, bodo ostali praznih rok. Stran 5 Jazz in božični songi V soboto zvečer bo v okviru koncertne sezone Glasbene matice v tržaškem Kulturnem domu nastopil Big Band RTV Slovenije z vokalistko Alenko Godec. Stran 12 BRESCIA / JAVNA TOŽILCA ZAHTEVATA UVEDBO SODNEGA POSTOPKA Di Pietro naj bi izsiljeval in zlorabil službeni položaj Bivši član poola čistih rok je vpleten v številne preiskave BRESCIA - Antonio Di Pietro je izsiljeval in zlorabil službeni položaj, do tega zaključka sta prišla javna tožilca Fabio Salamone in Silvio Bonfigli, ki zato zahtevata uvedbo sodnega postopka proti »najbolj ljubljenemu med italijanskimi sodniki«. Obtožnic na račun Di Pietra je več in se tudi nanašajo na različne primere. V konkretnem javna tožilca, ki sta več kot sedem mesecev preučevala razne obtožbe, izjave in drugo gradivo o morebitnih prekrških bivšega člana poola čistih rok, dolžita Di Pietra, da je od bivšega predsednika zavorovalnice Maa Assicurazioni proti koncu leta 1990 dobil na posodo sto milijonov lir, ki jih vrnil malo pred svojim izstopom iz vrst sodnikov. Pri zavarovalnici Maa naj bi nadalje izsilil, da so civilne primere zaupali odvetniški pisarni, v kateri dela njegova žena Susanna Mazzoleni, zavarovalnico naj bi silil v nakup mercedesa, ki so ga prodali nato odvetniku Lucibellu. V isti sklop preiskave o Gorrinijevih izjavah in zavarovalnici Maa sodi tudi morebitni Di Pietrov pritisk na Gorrinija (tožilca sta ga oprostila vseh obtožb) in druge milanske podjetnike, da naj poravnajo dolg komandanta milanskih mestnih redarjev Stefana Eleuteria Ree, ki je zaigral 600 milijonov lir. Tudi v tem primeru bi šlo za izsiljevanje. Na preiskavo o Reevem dolgu se je navezalo preučevanje o učinku tega dogodka na Di Pietrov nepričakovan odstop. Po oceni javnih tožilcev iz Brescie naj bi Di Pietra izsiljevali, zato sta zahtevala uvedbo sodnega postopka tudi proti bivšemu obrambnemu ministru senatorju Cesareju Previtiju, Paolu, bratu Silvia Berlusconiju, načelniku ministrskih inšpektorjev Ugu Dinacciju in inšpektorju Do-menicu De Biaseju. V sodelovanju z bivšim milanskim županom Paolom Pillitterijem pa naj bi Di Pietro zlorabil službeni položaj pri imenovanju Stefana Eleuteria Ree za komandanta milanskih mestnih redarjev. Bolj zapletena pa je preiskava o informatizaciji milanske sodne palače, javna tožilca pravita, da je Di Pietro izsiljeval (izsilil je, da so ga imenovah za predsednika odbora, ki naj bi odločal o celotni zadevi) in zlorabil službeni položaj (»pomagal« naj bi družbi Isi). »Tudi če ni kriv, bo težko leader« RIM - Odločitev dvojice javnih tožilcev iz Brescie je seveda izvala vrsto reakcij, tako med tistimi, ki so bili ali so Se vpleteni v preiskave o Di Pietra, kot tudi med njegovimi dosedanjimi zagovorniki in nasprotniki. Med najbolj ostrimi je izjava odvetnika Taormine, ki je rekel, da se je veliko znanih osebnosti za veliko blažje obtožbe na osnovi »metode Di Pietro« znašlo v zaporu. Odvetnik Spazzali, ki se je z Di Pietrom večkrat spopadel v sodnih dvoranah, pa je rekel, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivde ne dokažejo. Zelo previden je bil tudi nekdanji Di Pietrov Sef Borelli, ki je rekel, da gre za zelo delikatno zadevo. Odločno v bran Di Pietra pa se je postavil Tremaglia [NZj, ki je navedel vrsto imen oseb-obtoževalcev bivšega sodnika: Ferrara, Maiolo, Contestabile, Taormina, vprašanje pa je, kdo vse je vpleten v to igro. Večina politikov pa je dejala, da je treba s končno oceno počakati, čeprav je Di Pietrov vstop v politično areno trenutno precej vprašljiv. r V ZAMENO ZA NOVE DAVKE n Proračunske škarje bodo zarezale za kar 14 milijard lir RIM - Potem ko je poslanska zbornica v torek odobrila amandma desnosredinskega pola (z odločilno pomočjo Severne lige), je načrtovan javno-bilančni manever ob koncu leta dokončno propadel in spravil v veliko zadrego predvsem levosredinsko večino, ki podpira Dinijevo vlado. Zdaj bo morala vlada 5.285 milijard, kolikor jih je nameravala zbrati s tem dodatnim manevrom, poiskati na drugačen način: ne več z novimi davki (na alkohol, tobak in bencin), ampak s krčenjem javnih izdatkov. Prav tukaj pa tiči nevarnost, na katero opozarjajo sindikati, ki so se včeraj na to temo sestali s predsednikom ministrskega sveta. Zgodba se namreč ne konča pri omenjenih 5.285 milijardah lir, ampak bo cena, ki jo bo morala za polom dodatnega finančnega manevra plačati socialna država, skoraj trikrat tolikšna. Po besedah proračunskega ministra Mašere bo morala vlada javne izdatke skrčiti za približno 14 tisoč milijard lir, zato da bo lahko iztržila tistih »borih« pet tisoč milijard. Na dlani je, da bo cena zelo visoka, saj so edina področja, v katera lahko zarežejo proračunske škarje, prav občutljivi sektorji zdravstva, krajevnih financ, socialnih storitev, javne uprave in podjetniških dejavnosti. Tri četrtine javnih izdatkov gre namreč za pokojnine in plače, teh pa za zdaj k sreči ne nameravajo klestiti. NOVICE Dokument za konstituanto podpisalo 185 poslancev RIM - Približno 170 poslancev desne sredine (FI, CCD, CDU in FLD) in 15 poslancev Severne fige je že podpisalo dokument, s katerim poslanci Berlusconijevega gibanja Roberto Rosso, Raffaeleo Della Valleo in Alessandro Merluzzi predlagajo začetek postopka za reformo ustave. Nanj je pristal tudi Silvio Berlusconi, zdaj pa ga bodo pobudniki ponuditi v popis še parlamentarcem Nacionalnega zavezništva in sredinskih sil levega centra, na koncu pa morda tudi predstavnikom DSL. Po mnjenju avtorjev predloga gre za zgodovinsko priložnost, kajti prvič naj bi se bile ustvarile »dejanske možnosti za reformo modela države s prispevkom vseh, brez zmagovalcev in poražencev«. Dini najbolj priljubljen politik RIM - Po zadnji sondaži zavoda CIRM, ki nosi datum 19. decembra, je Dini spet na vrhu lestvice najbolj priljubljenih politično-institucionalnih osebnosti. Prislužil si je 49 odstotkov konsenza, na drugem mestu je predsednik republike Scalfaro (47%), na tretjem pa Fini (42%); precej zaostajajo Berlusconi (36%), D’Alema (28%) in Prodi (26%). Po predzadnji sondaži 6. decembra je prvo mesto zasedal Fini (48%), za petami mu je bil Diru (47%), treji pa je bil Scalfaro (43%). V senatu pogajanja o imenovanju vrha RAI RIM - V senatu se nadaljujejo pogajanja za dosego sporazuma o načinu imenovanja članov upravnega sveta javne RTV ustanove RAI, in to kljub razhajanjem med Berlusconijevim polom in levo sredino. Včeraj je ukrep prispel v senatno skupščino, kjer je desnosredinski pol predstavil 7 tisoč amandmajev, od tega 5 tisoč sama Forza Italia. Največje jabolko spora med desno sredino in progresi-sti so pristojnosti pooblaščenega upravitelja javne RTV hiše. fmm GOSPODARSKA GIBANJA / ANALIZA RAZISKOVALNEGA ZAVODA PROMETEIA Gospodarska rast se upočasnjuje Oktobra so cene pri proizvajalcih »počivale« RIM - Pred objavo kazalcev o gibanju decembrske inflacije, je zavod Istat včeraj posredoval podatke o gibanju cen pri proizvajalcih in grosistih v preteklem oktobru. Ti so tokrat kar ugodni in bodo pozitivno vplivali na obračun življenjskih stroškov v tekočem mesecu. Indeks cen pri proizvajalcih se namreč glede na september sploh ni spremenil, kar se ni zgodilo že od decembra 1993, medtem ko so se cene na debelo v mesečni primerjavi povišale za samo desetinko odstotka. Glede na lanski oktober, torej v letni primerjavi, pa sta se indeksa zvišala za 7, 9 oziroma 10, 8 odstotka. Istat ugotavlja, da premor v mesečni rasti potrjuje postopno upočasnjevanje cenovne dinamike industrijskih izdelkov, ki se je - sicer v skromnejši meri - kazalo že od letošnjega junija naprej. Iz analize cen proizvodov glede na njihovo.namembnost izhaja, da je prišlo do konjunkturne podražitve pri končnih izdelkih za široko porabo in pri končnih investicijskih dobrinah (v obeh primerih za 0, 2 odstotka), medtem ko so se cene vmesnih dobrin za prav toliko znižale. Glede na september so se najbolj podražili električna energija, plin in voda (+1%), meso (+0, 7%) in avtomobili (+0, 6%, pocenile pa so se kovine (-1, 2%), kemijski in farmacevtski proizvodi (-0, 9%) in papir (-0, 6%). BOLOGNA - Po poldrugem letu pospešene rasti se italijansko gospodarstvo zaradi notranjih in mednarodnih razlogov nagiba v fazo upočasnjevanja. Ugotovitev izhaja iz previzijskega poročila zavoda za ekonomske raziskave Prometeia, ki so ga predstavili včeraj v Bologni in v katerem najdemo predvidevanja in perspektive za triletje 1996-98. Mednarodni vzroki zaviranja gospodarske rasti izhajajo iz dejstva, da se konjunkturna evolucija približuje kritični točki. Množijo se namreč znaki o gospodarskem zaviranju v evropskih državah, ki se spopadajo z omejevanjem javnobi-lančnih primanjkljajev, iz Združenih držav Amerike pa prihajajo zelo nasprotujoče si informacije. Po scenariju, ki ga zarisuje Prometeia, naj bi gospodarstvo v Nemčiji, Franciji in Italiji raslo z 2-odstotno stopnjo, v Španiji in Veliki Britaniji z 2, 8, v ZDA pa z 2, 6 odstotki. Zaradi tega bi se morale obrestne stopnje v Evropi v naslednjih mesecih še znižati in ostati tudi v naslednjih letih pod ravnijo ameriških. Posledica takega gibanja bo ošibi-tev tečaja marke v razmerju do dolarja, ugotavljajo raziskovalci Prometeie, ki za italijansko gospodarstvo pod tem vplivom napovedujejo skrčenje izvoza, v zameno pa naj bi prišli do znosnejše cene denarja. Notranji razlogi gospodarskega upočasnjevanja pa so v prvi vrsti zamiranje ciklusa vlaganj v stroje in naprave ter ciklusa zalog, zraven pa še že kar kronična šibkost povpraševanja po blagu široke porabe. Po oceni Prometeie se bo bruto domači proizvod (BDP) prihodnje leto povečal za 2, 2 odstotka, leta 1997 naj bi rasel z 2-odstotno stopnjo, na 2, 5 odstotka pa naj bi se vrnil šele leta 1998. Inflacija bi se morala konec prihodnjega leta spustiti na 4 odstotke (z letnim povprečjem 4, 7%) in ostati na tej ravni tudi v naslednjih dveh letih, če v njen izračun ne štejemo posrednih davkov. Kar pa zadeva javne finance, se analitikom Prometeie cilji ekonomsko-finančnega programa vlade, ki predvidevajo javno porabo na ravni 3 odstotkov BDP v letu 1998, ne zdijo dosegljivi, in to predvsem zaradi previsokih obrestnih stopenj. Kljub povečanim korektivnim posegom, se javna poraba leta 1998 ne bo mogla znižati pod 4 odstotke BDP, kar sicer ne bo onemogočilo krčenja razmerja med javnim dolgom in BDP, a bo povečalo oddaljenost Italije od maastrichtskih kriterijev. To pa je za Prometeio politični problem, ki se ga bo v novem letu treba lotiti s predvidenim posebnim načrtom za evropsko konvergenco. V njegovem okviru bo prihodnji finančni zakon moral »prihraniti« vsaj 60 tisoč milijard lir, kar pa bo seveda dodatno ošibilo gospodarsko rast, ki se v tem primeru za naslednji dve leti ne bi povzpela čez stopnjo 1, 5 odstotka. Gospodarska sanacija ima nedvomno svojo ceno, zaključuje poročilo Prometeie, vsako zavlačevanje pa prinaša dodatne stroške, ki jih je treba plačati v obliki obresti. S 20. DECEMBER 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1573,00 1621,00 nemška marka 1091,00 1125,00 francoski frank 317,00 327,00 holandski gulden 973,00 1002,00 belgijski frank 52,70 54,90 funt šterling 2420,00 2493,00 irski šterling 2499,00 2575,00 danska krona 281,00 290,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1145,00 1180,00 japonski jen 15,30 16,00 švicarski frank 1359,00 1401,00 avstrijski šiling 154,90 159,60 norveška krona 249,00 256,00 švedska krona 237,00 244,00 portugalski escudo 10,30 10,80 španska pezeta 12,80 13,40 avstralski dolar 1166,00 1202,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,70 12,00 hrvaška kuna 265,00 290,00 20. DECEMBER 1995 v URAH 20. DECEMBER 1995 v URAH valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1571,00 1621,00 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank - 1591,670 2024,760 1103,950 320,870 - nemška marka francoski frank 1095.00 317.00 1130,00 328,00 - - holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling 971,00 53,00 2417.00 2493.00 1001,00 54,80 2507.00 2588.00 funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona - 2449,900 995,550 53,709 13,007 284,810 — danska krona 281,00 291,00 irski funt — 2529,320 — grška drahma kanadski dolar 6,50 1143,00 7,10 1183,00 grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank 6,670 10,531 1160,960 15,605 1373,310 švicarski frank avstrijski šiling 1362,00 154,60 1397,00 159,60 - - slovenski tolar 11,50 12,40 avstrijski šiling norveška krona — 156,890 249,770 — švedska krona — 239,180 — finska marka — 364,140 — avstralski dolar 1180,220 15. DECEMBER 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4388 14428 1.4468 funt šterling 2.2155 2.2225 2.2295 irski funt 2.2905 22975 2.3045 kanadski dolar 1.0454 1.0494 1.0534 nizozemski gulden 89.225 69.335 89.445 švicarski frank 123.825 123.93 124.03 belgijski frank 4.8551 4.8651 4.8751 francoski frank 28.975 29.035 29.095 danska krona 25.735 25.795 25.855 norveška krona 22.585 22.645 22.705 švedska krona 21.665 21.725 21.785 Italijanska lira 0.898 0.902 0.906 avstrijski šiling 14.192 14.212 14.232 španska peseta 1.1703 1.1743 1.1783 portugalski escudo 0.95 0.953 0.956 japonski jen 1.4139 14154 1.4169 finska marka 33.135 33.215 33.295 ODDAJA TV KOPER / INTERVJU Z ILLVJEM TISKOVNA KONFERENCA ZUNANJEGA MINISTRA ZORANA THALERJA Mednarodna vloga Tista Cvetje in trnje v zunanji politiki Slovenije Pri oddaji je sodeloval V. Tavčar V odnosih med Slovenijo in Italijo potrebni dobri živci KOPER - V torkovi televizijski oddaji v živo Dialoghi, ki sodi v okvir italijanskih programov koprske televizije, je bil glavni gost tržaški župan Illy, katerega so voditelj oddaje Mau-rizio Bekar, Livio Missio (II Piccolo) in Vojmir TavCar (Primorski dnevnik) podvrgli križnemu ognju vprašanj. Tokrat je bil poudarek predvsem na mednarodni vlogi Trsta, ki se - kot je povedal prvi mož mesta - zaveda pomena vloge, vendar mu Se ni uspelo, da bi jo uresničil. Na ravni dobrososedskih odnosov - npr. tudi na relaciji Trst-Koper - je nedvomno prišlo do pozitivnih premikov, zato pa so meddržavni odnosi trenutno bolj napeti (Illy je krivdo v enaki meri pripisal Rimu in Ljubljani), kot so bili še za Časa bivše Jugo-slavije. Vendar pa je za Trst, je poudaril Illy, strateškega pomena sodelovanje z vsemi sosedi, zato je naglasil velik pomen približevanja Slovenije Evropski uniji. V konkretnem navezovanju stikov pa Trst, kot je priznal sam župan, zaostaja za drugimi mesti FJK in širšega severno-vzhodnega italijanskega območja. V preteklosti je bilo mogoCe to opravičljivo z dejstvom, da se Trst ni mogel ponašati z bogato industrijo, zato pa bo po 11-lyjevi oceni sodelovanje s svojim širšim zaledjem lahko spodbudil off shore. Ob gospodarskem pa je Illy opomnil tudi na sodelovanje na kulturnem področju, Ce gre za dobre naložbe se tudi finančni izračun v kratkem izteče. Trst zaostaja za drugimi mesti v deželi tudi v trgovski ponudbi, je rekel Illy, ki se je opredelil za veC velikih trgovskih centrov, kupce pa odvračajo predvsem visoke cene in nižja kakovost ponudbe. Kaj pa manjšine? Trenutno je to vprašanje nekoliko v ozadju zaradi odnosov med državama. In sredstva javnega obveščanja, zakaj so zamrle skorajda vse skupne, povezovalne pobude? MogoCe, je rekel Illy, sp bile nekatere nekoliko preuranjene, skušale so prehitevati c as in so se znašle v hudih, predvsem ekonomskih težavah. LJUBLJANA - Leto 1995 je bilo za slovensko zunanjo politiko leto »cvetja in trnja«, sicer pa usmerjeno predvsem v utrditev položaja države v Evropi in svetu, v katerem se je Slovenija utrdila na vrhu držav v prehodu, tako glede rezultatov kot svojih perspektiv, je zunanji minister Zoran Thaler vCeraj na sklepni novinarski konferenci v tem letu povzel bistvo dejavnosti enega ključnih vladnih resorjev. Med »trnjem« in v zvezi z razpravami v javnosti o (ne)uspešnosti zunanje politike - kritike letijo na to, da Slovenija letos ni podpisala sporazuma o pridruženem članstvu v Evropski uniji - je vodja slovenske diplomacije na prvem mestu omenil DEŽELNI SVET / OBVEZA VLADE Do jusa odslej drugače TRST - Deželni svet je med skih dogodkov. Zaradi tega je to- bo torej prenesel vse upravne predvčerajšnjo razpravo o spremembah deželnega zakona 34/89 o odškodninah za sodnike deželnega komisariata za upravljanje jusarskih zemljišč soglasno sprejel resolucijo, ki so jo vložili svetovalci Miloš Budin (DSL), Renzo Travanut (DSL), Elia Mioni (Federacija zelenih), Silva Fabris (Severna liga) in Antonio Martini (Ljudska stranka). Predlagatelji resolucije izhajajo iz ugotovitve, da je jusar-ska problematika na deželnem teritoriju zapletena in heterogena; to velja tako za posamezna področja in v nekaterih primerih tudi za posamezne občine; vse to pa zaradi različnih zgodovin- rej potrebno in nujno, da se problemi tega sektorja rešujejo na dovršen način, predvsem zaradi teritorialne razsežnosti vprašanja, ki zadeva zelo obsežno površino zemljišč, ki so v pristojnosti občin in drugih ustanov; tako stanje je privedlo do tega -ugotavljajo podpisniki resolucije- da v deželnih uradih leži preko 170 odprtih operacij o preureditvi. O tem vprašanju se sicer trenutno razpravlja tudi na konferenci med Državo in Deželami, pri kateri tvorno sodeluje tudi naša Dežela. S sprejeto resolucijo se deželni odbor obvezuje, da bo izvajal načelo 9. člena odloka predsednika republike 469/1987 in da funkcije na deželne urade; obvezuje se nadalje, da bo zagotovil novo in funkcionalnejšo ureditev ter pristojnosti ločenim upravam jusarskih zemljišč. Poleg tega se deželna vlada s sprejeto resolucijo obvezuje, da bo vprašanje uredila na način, ki bo v večji meri odgovarjal modernim potrebam (ekološkim in proizvodnim), ki zadevajo številna zemljišča (predvsem gozdove in pašnike); na tak način bo deželna vlada razjasnila njihov juridicni status in namembnost; v primerih, ko zemljišča zahtevajo zaščito pa bo pripravila oblike legalizacije za protizakonite zasedbe zemljišč. »zgodbo« odnosov med Slovenijo in Italijo, ki še »ni končana«, za njeno razrešitev pa so zdaj potrebni predvsem »dobri živci«. Na vprašanja, kdo ima za to »zaslugo«, je minister sam odgovoril, Ceš da to »vsi vemo», to pa pomeni, da »ni na naši strani«. Na spraševanje o dilemi, ali bi bili bolj uspešni, Ce bi - glede na to, da ta podpis zavira Italija - popustili Italiji in tako prišli do podpisa evropskega sporazuma, pa odgovor po Thalerjevih besedah »ni pozitiven«. Formula se po njegovem mnenju glasi: slovenska zunanja politika je bila »uspešna v okviru možnosti« in njena naloga je, da si še naprej prizadeva, da bo Slovenija »na enakopraven in spodoben način prišla v Evropo« in tudi do podpisa asociacijskega sporazuma. »Glavni delček neuspeha« slovenske zunanje politike pa minister vidi v tem, da se ni mogla - ne po lasmi krivdi - »izviti iz ciklona notranjepolitičnih nasprotij«, za kar si od začetka svojega mandata tudi prizadeva. V zvezi z izrabo zunanjepolitičnih tem za notranjepolitična obračunavanja je Thaler »trdno prepričan«, da so prepire marsikdaj spodbujali tudi od zunaj. Nekateri so očitno igrali precej tudi na varianto predčasnih volitev,'je spomnil zunanji minister in potegnil vzporednico z Avstrijo, kjer je do njih prišlo dokaj hitro, ko se je za to odločil eden od koalicijskih partnerjev. Očitno je bil takšen »scenarij« mišljen tudi za Slovenijo, po načelu: kaj bi zdaj spuščali Slovenijo naprej, Ce bi na predčasnih volitvah utegnili priti na oblast tisti, ki so nam pripravljeni dati, kar zahtevamo. Thaler upa, da bodo te »nerealne ambicije pokopane«. Glede na to, da prihaja na vrsto italijansko predsedstvo Evropski uniji, je Thaler poudaril, da, »Ce kdaj, se mora Italija zdaj odločiti, ali bo potrdila svojo evropsko naravnanost« in bo z ostalimi Članicami Evropske unije prišla do tega, da je potrebno podpisati evropski sporazum med Slovenijo in EU. V diplomatskih stikih z Italijo je Slovenija v zadnjem Času po ministrovih besedah takšna zagotovila tudi dobila. Podpis tega sporazuma je za Slovenijo seveda zelo po- memben, a se »moramo varovati, da bi do njega prišli za vsako ceno«, je opozoril Thaler. Med »cvetovi« diplomatske dejavnosti pa je Thaler naštel tudi uspeh slovenske diplomacije, da se v mednarodnih krogih krepi zahteva, da mora ZR Jugoslavija zaprositi za članstvo v Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah. Na zanimive odzive je v tujini naletelo tudi slovensko priznanje ZRJ, saj so oživile razprave o kriterijih za priznanje novonastalih držav, ki jih je EU definirala 16. decembra leta 1992, ko je določala pogoje za priznanje držav, nastalih na ozemlju nekdanje SFRJ, ti pa naj bi posledično veljali tudi za priznanje ZRJ. (sta) Še dve novi podjetji v raziskovalnem centm TRST - Vecmedijske tehnologije si z razvojem posebnih softverov pridobivajo vse širši prostor na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja osebja, v založništvu in v simulaciji (virtualna realnost) za razne študije in raziskave industrijskega značaja. Nova vecmedijska tehnologija je ustvarila novo tržišCe elektronskega založništva, poleg tega pa je koristna za delovanje podjetij, kot na primer za izobraževanje osebja s pomočjo računalnikov in brez prisotnosti učiteljev. Podjetja bodo torej prihranila, sistem pa predvsem zagotavlja učinkovito izobraževanje; ni namreč naključje, da EU namenja investicije za razvoj teh didaktičnih instrumentov. Zaradi razvoja in važnosti tega tržišča si ustanova Area Science Park prizadeva, da bi v parku namestila in uredila centre in raziskovalne laboratorije podjetij, ki delujejo na področju aplicirane informatike. Upravni svet ustanove je zato sklenil, da bodo na področju znanstvenega parka umestili laboratorije za raziskave in razvoj dveh družb: rimske Logo 2000 in tržiške SIM.CO.E. DEŽELNI SVET / PRORAČUNSKA RAZPRAVA Cecotti zagovarja dokumente »Proračun je morda res brez srca, a ima možgane,« je zagotovil TRST - Z odgovori poročevalčev in predstavnikov deželnega odbora je deželni svet FJK vCeraj dopoldne končal splošno razpravo o finančnih dokumentih Dežele,'in sicer o obračunu za leto 1994, proračunu za triletje 1996-98, o predračunu za prihodnje leto, o finančnem zakonu 1996 in o razvojnem načrtu. Predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti je v svojem posegu dejal, da si ni mogoče dovoliti zaviralnega vpliva prihodnjih volitev in sploh nacionalnih političnih razprav na ravnovesja v deželi, na kritike o sestavi finančnih dokumentov Pa je odgovoril, da je imel odbor izredno malo Časa, da se je izognil začasnemu proračunu in da sploh ni res, da bi bili dokumenti brez vsebine. »Bilanca je morda res brez srca,« je dejal, »vendar ima možgane.« Med obveze svojega odbora je Cecotti uvrstil organizacijo konference o gorskih območjih, za katero so se zavzeli nekateri razpravljale!, glede bencinskih kontengentov po olajšani ceni pa je dejal, da bo končni izid tega vprašanja odvisen od »prepustnosti« državnega finančnega zakona. Na popoldanskem delu zasedanja je deželni svet pod predsedstvom Gian-carla Cruderja začel razpravo o posameznih členih finančnih dokumentov. Sindikat za spravo Italije s Slovenijo GORICA - Gospodarska integracija med FJk in Slovenijo, njeni učinki na zaposlenost in razvoj mejnih območij ter ustrezna vloga družbenih sil in ljudi, ki delajo tostran oziroma onkraj meje: o tem bo govor med posvetom, ki bo na pobudo meddeželnega sindikalnega odbora danes od 9. ure dalje pri Trgovinski zbornici v Gorici. Odbor, ki ga sestavljajo deželni sindikati CGIL, CISL in UIL ter Zveza svobodnih slovenskih sindikatov in Konfederacija sindikatov ’90, želi pospešiti obnovitev gospodarskih in socialnih dogovorov med sosedama, za kar je potrebna premostitev nesoglasij, ki zavirajo sklenitev dvostranskih sporazumov. Na posvetu bosta sodelovala tudi podpredsednik skupščine FJk Miloš Budin in deželni odbornik Giorgio Mattassi. Predsednik ostaja Siega TRST - Pred dnevi se je prvič sestalo novo deželno predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je izšlo z 19. občnega zbora organizacije in ki ga sestavljajo predsedniki posameznih sekcij ter pet elanov. Po obveznem pregledu tekoCe problematike, je predsedstvo izvolilo novega deželnega predsednika, za katerega je bil v duhu kontinuitete predlagan dosedanji predsednik Boris Siega. Njegova soglasna potrditev je hkrati priznanje za njegovo prizadevnost in znak zaupanja za delo v zahtevnem obdobju, ki Caka naše gospodarstvo in vso skupnost v bližnji prihodnosti. Sledila je izvolitev dveh podpredsednikov organizacije, pokrajinskega predsednika SDGZ Igorja Conta in izkušenega zunanjetrgovinskega podjetnika Marina Košute, ki bosta nadomeščala predsednika Siego v njegovi odsotnosti. Nato so se elani predsedstva lotili resne analize vsebin, predlogov in argumentov, ki so bili izneseni na obenem zboru. Potreba po vztrajanju pri strateških smernicah s predzadnjega, 18. občnega zbora (profesionalno- st, izobraževanje, zunanji stiki) je bila poudarjena tudi za naprej, saj se taksna usmerjenost lahko obrestuje le dolgoročno. Med najvažnejšimi točkami razprave bi izpostavili napade na neurejena vprašanja okrog naših bank, ki negativno učinkujejo na vse manjšinsko gospodarstvo, saj dobro vemo, kaj pomenijo samostojne slovenske banke zanj in za vso skupnost. Prav tako gre omeniti potrebo po okrepljenem sodelovanju z bratskim Slovenskim gospodarskim združenjem Gorica ter po konstruktivnem prispevku SDGZ kot enotne stanovske organizacije slovenskih podjetnikov pri splošnih prizadevanjih, da bi prišli do skupnega zastopanja manjšine. Letošnji občni zbor je bil izrazito delovnega značaja, saj so prišli ob odobritvi novega statuta do izraza predvsem pereci problemi okrepitve naše gospodarske prisotnosti in z njo vse naše in krajevne skupnosti. Zato na občni zbor niso bili vabljeni običajni institucionalni in stanovski predstavniki, saj bodo dobili ugledno mesto na slovesni proslavi 50-let-nice ustanovitve SDGZ, ki bo ok- tobra 1996. Seveda so bile analizirane tudi posamezne plati delovanja organizacije in sekcij ter zacrtan osnovni kratkoročni načrt za leto 1996. SDGZ bo takoj po novem letu navezalo stike z gospodarskimi ustanovami in krajevnimi upravami, ki so v njegovem delokrogu od Trsta do Benečije, Slovenije in še dlje, da bi okrepili sodelovanje in izpeljali tudi nove pobude. V novem predsedstvu sedijo poleg izkušenih elanov (predsednik gostincev Lino Doljak, bančnikov Andrej Gergolet, obrtnik Drago Ota, zunanja trgovca Košuta in Siega, profesionalec Vinko OzbiC) Cisto novi in mladi predstavniki, predsedniki obrtnikov Peter Malalan, prostih poklicev Marko Stavar, trgovcev Ervin Mezgec in zunanjih trgovcev Robert Vidoni, mednarodni prevoznik Danilo Cunja in novopečeni pokrajinski predsednik Cedajske-ga SDGZ Cont. Predsednik nadzornega odbora je trgovec Marino Pecenik, elana bančnik Fabio Bo-nini in špediter Edi Vodopivec, namestnika pa grafik VValter Gru-dina in trgovec Bori voj Svagelj. Svet je znova dosti bolj nevaren Ugledni londonski tednik Economist je prejšnji teden izšel s platnico, ki je napovedovala zmago komunistov v Rusiji. Oblikovana je bila kot plakat za kakšno filmsko grozljivko, s strašilom v beli rjuhi in z žarečimi očmi, ki se ob polnoči dviga iz zasneženega, majavega groba, in z napisi, tipičnimi za ta žanr: »Komunizem št. II je živ! Ko ste že mislili, da je demokracija na varnem. Po zamisli Karla Marxa. V glavni vlogi nastopa Gennadi Zjuganov. Gostuje Vladimir Zirinovskij«. S to duhovito figurativno zamishjo je v sozvočju tudi uvodni članek, ki v bistvu zagotavlja, da se v Rusiji ne bo zgodilo nič hudega, češ, reformnega gibanja ni mogoče ustaviti: komunisti in z njimi povezani nacionalisti lahko kvečjemu upočasnijo razvoj Rusije k demokraciji, ne morejo pa obrniti kolesa zgodovine nazaj. Moram reči, da se mi je zdel ta pristop, že ko sem ga bral, preveč optimističen in da mi je zvenel kot nekakšen poskus zahodnega establišmen-ta, da z ironijo in posmehom izžene hudiča, ki se je vrnil na zemljo tudi po njegovi krivdi. Zahodni svet je imel edinstveno priliko, da pred štirimi leti, ob propadu Sovjetske zveze, Jože Pirjevec oblikuje konstruktivno politiko in priskoči na pomoč državam, ki so ji nasledile ter s tem na novo zastavi svoje odnose z njimi. Očitno je bilo, da se te države, v prvi vrsti Rusija, same ne bodo mogle izkopati iz sedemdesetletne mizerije, v katero jih je pahnil komunizem. Jasno je bilo, da je potrebno izdelati drugi marshallov plan in rešiti z močnimi finančnimi injekcijami njihovo ekonomijo, prav tako kot je prvi po letu 1947 odločilno pomagal zahodni Evropi, da se je postavila znova na noge in jo rešil pred totalitarnimi skušnjavami marksističnega tipa. O tem so sicer na Zahodu govorili, v resnici - razen Nemcev -pa niso skoraj ničesar storili: Rusijo so prepustili njeni lastni usodi, naj si s svojimi močmi pomaga kakor ve in zna ter s tem zamudili izjemni trenutek, ko je bilo mogoče urediti odnose na velikem delu severne poloble našega planeta na povsem nov način. Na rezultate te kratkovidne pohtike, ki zgovorno priča o intelektualni in moralni pritlikavosti "velikih ” zahodnih li-derjev, ni bilo treba dolgo čakati. V Rusiji, prepuščeni sami sebi, je izbruhnil kaos, kakršnega svet še ni videl, z matijo, zločini in korupcijo gigantskih razsežnosti, kar je imelo za posledico obogatitev nekaj tisočev, pahnilo pa v najhujšo revščino večino prebivalstva. Kot mi je pravil te dni moskovski gost, ki dela v enem najpomembnejših ruskih raziskovalnih inštitutov, dobiva član Akademije znanosti in umetnosti na mesec okrog 300 dolarjev, pri čemer je treba dodati, da so cene v trgovinah takšne, če ne celo višje kot tiste na Zahodu. 'V takih razmerah je več kot razumljivo, da so začeli ljudje, ki ne znajo misliti v makroekonomskih kategorijah, kot gospodje pri Economistu, temveč jih zanima predvsem, kako bodo prišli do kruha in mleka, objokovati Sovjetsko zvezo in njeno skromno, toda, če ne drugega, kolikor toliko predvidljivo gotovost. Po zadnjih ruskih volitvah je svet postal znova dosti bolj nevaren prostor, kakor je bil pred njimi. V tej ogromni državi, ki je še vedno do zob oborožena z jedrskim orožjem, se na oblast lahko povzpnejo fanatiki in avanturisti, zmožni vsega, samo konstruktivne politike ne. In pri tem je kaj skromna tolažba, da so komunisti zmagali na demokratičen način: tudi Hitler je bil v podobnih razmerah ekonomskega in družbenega razsula izvoljen legalno. PISMA UREDNIŠTVU Odgovor odbora ZCPZ V Četrtek, 7. decembra smo v Primorskem dnevniku brali Članek z naslovom »Ob 30. letnici CPZ«. Podpisal ga je A.S., Ricmanje. Ko bi A.S. bolje poznal program in delovanje ZCPZ, ne bi trdil stvari, ki so daleč od dejanskega stanja, nam škodijo, a tudi ne morejo biti v ponos piscu članka, kdorkoli se že skriva pod izmišljenim imenom in za kraticami. A.S. piše: »Ni lepo, da se nekdo kiti z delom drugih.« Nikoli nikjer nismo trdili, da so zborovske revije samo naše delo. Vedno smo bili hvaležni in dajali priznanje tistim, ki nam pomagajo zborovske revije pripraviti in izvesti: pevcem, pevovodjem, organizatorjem. V programu smo napisali: »Da smo 30 let leto za letom mogli izvesti zborovske revije, gre Čast mnogim požrtvovalnim pevovodjem in vztrajnim ter zvestim pevcem.« A drži tudi, da revije ne more biti, Ce je nihče ne organizira. Moramo tudi povedati, da pri prirejanju zborovskih revij nam ne gre toliko za zunanjo prireditev, ker bi jo v takem primeru prav lahko obogatili z vabilom še drugim zborom izven naše pokrajine. Revije so nam bolj sredstvo, da pevski zbori živijo in se krepijo. Brez te pobude mar- sikateri zbor ne bi nastopil v javnosti. In vsakdo, ki se ukvarja z zborovst-vom ve, kako koristni so taki vsakoletni nastopi zborov in predvsem priprave nanje. ZCPZ je od svojega nastanka leta 1963 živela in še živi na račun prostovoljnega in brezplačnega dela svojih požrtvovalnih pevcev, zborovodij, organistov, odbornikov in duhovnikov. Deželna podpora je v tem dolgem Časovnem razponu znašala povprečno štiri milijone letno. S to javno podporo, s prostovoljnimi prispevki naših ljudi in s pomočjo vseh včlanjenih zborov in pevskih skupin, ki jih je danes 42, smo uresničili nekatere množične kulturne pobude. Te so: revije zborov, božični koncerti, Pesem mladih, poletni seminarji za pevce, teCaji za zborovodje in organiste, na katerih so sodelovali tudi znani in priznani slovenski glasbeni strokovnjaki, tako iz zamejstva kakor iz matice. Stroški za te pobude terjajo vsote, ki gredo v milijone. Kakor hitro smo bili deležni večje podpore, smo vsoto sorazmerno porazdelili med včlanjene zbore in pevske skupine. Nepoznani pisec A.S., Ricmanje pravi, da ne bo ocenil nastopajočih zborov, vendar se spotakne, ko piše o nastopu udeležencev letošnjega pevskega letovanja. Da »častitljive gospe in gospodje« niso pustili v svoj krog mladih, je laž. Naj nam A.S. navede samo en primer, ko smo zavrnili mladega človeka in tudi starejšega, ki je bil pripravljen delati kot pevovodja, organist in v organizaciji. Vsa leta iščemo mlade ljudi, ki bi postali zborovodje ali organisti. Potrebujemo jih. Zanje smo organizirali pevovod-ske tečaje v Trstu, pošiljamo jih na glasbene tečaje v Slovenijo; še letos smo poslali skupino mladih na Evropski simpozij za zborovsko glasbo, ki je bil julija v Ljubljani. 2e nekaj let prirejamo tečaje za mlade organiste. Letos npr. se je takega teCaja udeležilo 14 mladih. Vstopna vrata v naš odbor so bila in so vedno odprta za mlade in starejše Slovence, ki sprejmejo naš statut in so pripravljeni delati brezplačno. Hvaležni smo bili in smo nekaterim cenjenim mladim zamejskim glasbenikom, ki so bili in so še vedno pripravljeni sodelovati z našo organizacijo, kljub temu, da jim za njihovo delo posredujemo skromen prispevek. Podtikanje o duhovnikih vključenih v Zvezi nas spominja na povojno obdobje. Slednjič se sprašujemo, komu koristi ta grobi napad na našo organizacijo. Odbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 16 1 2 3 4 5 6 7 8 16 24 9 10 11 12 13 14 15 17 18 19 20 21 22 23 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEI.ILR IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo za leto 1995 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG 26 delavcev ostalo na cesti Ali bo Seastock držala obljubo? tega nobenega jamstva,« je pribil. Pa smo tam. O usodi Šestindvajsetih ni bilo veC mogoCe dvomiti od letošnjega junija, ko je že moralo s trebuhom za kruhom trinajst njihovih kolegov. Pokrajinsko vodstvo združenja in-dustrijcev se je zavezalo, da bo skušalo s pomočjo sindikalistov in deželnih upraviteljev omogočiti žrtvam izgona z delovnega mesta tečaje za poklicno prekvalifikacijo, problem pa ni od muh; deželni mošnjiček se pač tanjša, prav posebnih izgledov za sveže zaposlovanje pa tudi ni. Zaskrbljujočo okoliščino potrjuje stiska v drugih podjetjih, recimo samo že pri Don Baxterju, ki proizvaja medicinske artikle in je pred kratkim menjal lastnika; danes zjutraj bo nov pogajalni sestanek na sedežu indu-strijcev, ob dveh pa skupščina osebja. Ce k temu dodamo krizo v Orionu, Telettri, Laborantiju, miljski ladjedelnici in še marsikje drugje, potem se krajevni delovni sili ne obeta nič dobrega. (dg) Ce je bil še kakšen dvom o njihovi usodi, ga zdaj ni več. Vsem šestindvajsetim uslužbencem družbe, ki je nekdaj upravljala petrolejsko čistilnico Aquila v Zavijah in spočetka zaposlovala kar 547 delovnih moči, so poslali odslovilna pisma, ker se jim je iztekel še zadnji rok izredne dopolnilne blagajne oziroma režima mobilnosti. To pomeni, da bodo tokrat zares ostali na cesti. Odisejada se je zaključila ravno tako po desetih letih, kot piše Homer, toda s čisto drugačnim, mnogo bolj dramatičnim razpletom. Sindikalistom, ki so bili prisiljeni podpisati dogovor o odpustu, ni lahko pri srcu, še manj pa deci in ženam delavcev. »Družba Seastock se nam je pisno obvezala, da jih bo vzela v službo, brž ko bo lahko začela uresničevati načrt o izgradnji podzemnega skladišča utekočinjenega plina, ki ga je opustila njena tekmica Monteshell,« nam je povedal predstavnik enega izmed sindikatov delavcev kemične stroke. »Na žalost pa nimamo glede VOLITVE PREDSEDNIKA Spor na skupščini KGS Izvolitev predsednika je bilo ključno vprašanje na sinočnji seji Kraške gorske skupnosti. Dosedanji predsednik Ivo Sirca je najavil odstop, ker tako predvideva zakon v primeru, da pride do zamenjave več kot polovice članov skupščine. To se je tudi zgodilo po pomladnih občinskih volitvah. Sinočnjo sejo so prekinili, da bi se domenih o novem predsedniku. Demokrati so predlagali potrditev Sirce, Slovenska skupnost pa je predlagala »štafeto,« po kateri bi po dveh letih dobila predsedniško mesto. Do časa, ko poročamo, še ni prišlo do odločitve. TRADICIONALNO SREČANJE V ČASNIKARSKEM KROŽKU Ob voščilih velika zaskrbljenost Vzdušje ni bilo najbolj veselo, saj področje sredstev javnega obveščanja preživlja zelo težke trenutke in so se lanske črne napovedi grozljivo uresničile. Na letošnjem tradicionalnem srečanju v Časnikarskem krožku (foto KROMA), v katerem se na vabilo vseh organizacij novinarjev v predprazničnem obdobju zberejo predstavniki civilne, vojaške in cerkvene oblasti, so bila zato voščila za boljši jutri potrebna in občutena. Seznam občil, ki so v veliki težavah, se namreč daljša in z njim se veča število novinarjev, ki se jim pišejo hudi časi. DOLINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Z novim letom manj davčnih poviškov Med sejo protest občinskih uslužbencev Na predsinočnji seji dolinskega občinskega sveta je levji delež pozornosti zavzela predstavitev proračun za prihodnje leto in prihodje triletje. Uvodno poročilo je podal župan Pangerc. Izpostavil je prvenstvene naloge, ki jih bo še dalje opravljala Občina: od ohranjanja zgodovinske, kulturne in naravne dediščine, posodobitve urbanistične ureditve in izboljšanja zaščite parka Glinščice, do skrbstvenih posegov, spodbuditve krajevnih gospodarskih dejavnosti, ohranjanja dobrososedskih in sode-lovanjskih odnosov z ostalimi krajevnimi upravami in organizacijami. Proračunski preostanek bo namenjen izboljšanju javnih storitev in skupnih dobrin. Kot je bilo v prevolilni kampanji obljubljeno, z novim letom ne bo davčnih poviškov, dražje bodo le t.i. neobvezne storitve kot so športni in poletni center, otroške jasli, kosila za šoloobvezne otroke, izlet- niške pobude za ostarele in pogrebni prevoz, na katerega bo povišek vplival v najmanjši meri. K proračunskemu poročilu ni bilo večjih pripomb s strani večine, izjema je bila lesveto-valka Premolin: po njeni presoji je kulturno-vzgoj-nemu področju v proračunu dodeljen pretesen delež. Kritičen pa je bil poseg svetovalca bivše KD Raffaeleja, ki je upravi očital na obstoječe omejena proračunska predvidevanja brez vsakršne načrtnosti. Sicer pa sam ni v razpoložljivem času predstavil nobenih predlogov ali popravkov. 2e med razpravo o proračunu so v sejno dvorano vstopili občinski uslužbenci: njihova prisotnost (med drugim zelo številna!) ni bila naključna, saj je bila na dnevnem redu tudi odobritev novega zaposlitvenega načrta. Zelo umirjen, a vendar odločen protest je bil upirjen zoper upravo, ki v novi načrt ni vnesla predlogov sindikalnih predstavnikov. Po mnenju uslužbencev bi bili trije odstotki celotnega proračuna dovolj, da bi uprava zadostila zahtevam. Od vsega začetka so pogajanja ciljala v dialog in ne v spor. Do tega pa je vendar prišlo - izraz razhajanj je bila nedavna stavka - tudi zato, ker je uprava po vsej sili z nejasno dorečenimi utemeljitvami hotela sklep odobriti na predisnočnji seji. Kot rečeno so se za stališče uprave izrazili svetovalci večine, na stran uslužbencev pa so se postavili svetovalci opozicije. Zupan je sicer uvodoma prebral strogo tehnično poročilo glede novih ukrepov, ki predvidevajo notranje natečaje in obstoječe število povišajo za 2 enoti. Na predlog svetovalca Tula (zavezništvo Skupaj-Insieme) se je Zupan obvezal, da bo odobreni načrt vsekakor ponovno vzel v pretres in skušal upoštevati predloge uslužbencev. Damjana Ota SOPIŽCE / KVESTURA Nekdanji vodja letečega oddelka Lorito oproščen Nekdanji vodja letečega oddelka tržaške kvesture Carlo Lorito je bil popolnoma oproščen obtožb poneverbe, goljufije in zlorabe položaja. Tržaški sodnik za predhodne obravnave Alessandra Bottan je namreč sprejela zahtevo po arhiviranju, ki jo je svoj čas vložilo tožilstvo, ker so bile obtožbe proti njemu brez vsake podlage. Z oprostilno razsodbo se zaključuje zagonetna zadeva, v kateri se je znašla na zatožni klopi tržaška kvestura. Vse se je začelo pred poldragim letom, ko se je skupina policistov -potem ko jih je šef letečega oddelka Carlo Lorito premestil v drage urade -obrnila na sodišče in obtožilo nekdanjega nadrejenega hudih kaznivih dejanj. Lorito naj bi si po njihovih trditvah prilastil vsebino železne blagajne, ki so jo tatovi odnesli s sedeža Novinarske zbornice, izmaknil naj bi nekaj gramov heroina in naj bi se tudi okoristil z najemninami, ki so jih plačevali nekateri mafijski skesanci, potem ko so jih preselili v naše kraje. Tržaški tisk (predvsem II Piccolo) se je o zadevi razpisal. Lorito je bil najprej suspendiran, a sodišče svobode je ukrep o suspenziji razveljavilo. Policijski funkcionar je medtem že vložil prošnjo za premestitev v Gorico, ki je bila tudi kmalu odobrena. Lorito se je julija preselil tja; najprej je vodil oddelek za tube posege, zatem je postal vodja letečega oddelka. Podpisi za referendum Danes ob 12.30 bodo na predsedstvu deželnega sveta izročili podpise pod zahtevo za oklicanje referenduma, ki bi ukinil finansiranje zasebnih šol v F-Jk. ČRNA KRONIKA / PRI ŠKOFIJAH Na meji zaplenili 37 kg rib Tržačana sta skušala pretihotapiti liste, ribone in mormore Na mejnem prehodu pri Škofijah so finančni sbažniki zaplenili 37 kilogramov svežih rib. Morski listi, riboni in mormore so bili skriti v prtljažnikih dveh avtomobilov tržaške registracije. Voznika, ki sta po rodu iz Istre, že dalj časa pa živita v Trstu, sta jih skrila v posebne zabojnike, da bi dragocenega tovora ne izdal tipični vonj po svežih ribah, a nakana jima ni uspela. Tihotapca z ribami sta po vsej verjetnosti upala, da bosta izkoristila predpraznični čas in nemoteno prekoračila mejo. Stražniki so prepričani, da sta hotela ribe prodati na tržaškem ribjem trgu, in to brez potrebnega sanitarnega pob-dila. Moška so prijavili sodni oblastem, zaplenjene ribe, vrednost katerih naj bi znašala kakih 650 tisoč lir, pa so uničili, ker tako predvideva italijanski zakon. Zaplenili pernice s potvorjenimi znamkami V Novem pristanišču so finančni stražniki zaplenili 1.853 pernic, rjuh in prevlek za blazine s ponarejenimi proizvodnimi znamkami. Na blago so bile prišite lažne znamke italijanskih in tujih proizvajalcev, skar predstavlja kršitev madridskega sporazuma o zaščiti proizvodnih znamk. Zaplemba spada v okvir široke akcije proti tihotapcem blaga s potvorjenimi znamkami. Letos so na mejnih prehodih s Slovenijo odkrili že vrsto pošiljk ponarejenega blaga, največ kavbojk in drugih oblačil. Stražniki so zadevo prijavili tržaškemu sodišču, preiskava se nadaljuje. Policija aretirala srbska tatiča Tržaška policija je včeraj ob 16.30 aretirala dva srbska državljana, 36-let-nega Vojislava Novakoviča in 30-let-nega Gradimira Palakovica; aretirala ju je po tatvini v stanovanju družine De Boni v poslopju v Ul. Beccaria. Izvidnica letečega oddelka je tatiča zasačila med tatvino, potem ko jo je po telefonu poklical bližnji stanovalec; zasumil je zaradi šuma, ki je prihajal iz stanovanja in zato nemudoma obvestil policijo. Aretiranima, ki sta s seboj imela izvijača in si že prilastila dragulje in več kot dva milijona lir, bodo že danes po hitrem postopku sodili na preturi. tlll NOVICE Sporočilo SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje in družba Servis sporočata, da bodo v petek, 22. decembra popoldne uradi njunega sedeža v Trstu in podružnic zaprti. Združenje prosi člane in sbanke za razumevanje. Dobrodelna predstava Ustanova Filo d’argento Auser prireja drevi ob 20.30 v gledališču Cristallo predstavo »Libera a primavera«. Izkupiček bo šel za nakup opremljenega vozila za fizično prizadete. Ob tej priložnosti bodo prostovoljci razdeljevali svoje ročne izdelke, da bi s to simbolično gesto podčrtali potrebo po vzpostavljanju prijateljskih vezi med ljudmi. Vesel božič z glasbo Devinsko-nabrežinska občinska uprava prireja jutri ob 19.30 v sesljanskem domu za ostarele »Fratelli Stuparich« glasbeno srečanje z naslovom Vesel Božič z glasbo. Nastopil bo godalni orkester šole Glasbene matice »Marij Kogoj« iz Trsta, ki ga vodi dirigent Peter Filipčič, (m.c.) Predvpisovanje v otroški vrtec Devinsko-nabrežinska občinska uprava obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1996/1997. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca; prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo in kulturo, v sobi St. 2 do 31. januarja 1996. Isti urad je na razpolago tuđica informacije (telefonska številka 6703111). A DOBRODELNI KONCERT / V TOREK V CRISTALLU r »Vrnimo otrokom sveta nasmeh« Program je bil lep, obiskovalcev malo Cilj je plemenit, imena nastopajočih znana, program vabljiv, vendar pa se v torek zveCer v dvorani Cristallo ni zbralo veliko ljudi. Večer je organizirala tržaška sekcija organizacije Junior Chamber v sodelovanju z deželnim predstavništvom mednarodne organizacije Unicef z namenom, da bi zbrala sredstva za pomoč otrokom, žrtvam vojnega in drugega nasilja. Podatki Unicefa za letošnje leto so porazni, kot je poudarila Gigliola Della Marina, ki je članica vsedržavnega odbora in na deželni ravni zastopa Unicef: dva milijona otrok je umrlo v vojni, dvakrat toliko pa je bilo ranjenih. V državah, v katerih ni vojne ali pa celo vlada blagostanje, pa so otroci žrtve raznovrstnega nasilja in pa osamelosti. Pobuda, kot je bil tudi torkov veCer, naj bi pripomogla k temu, da bi bili vsi otroški obrazi nasmejani. Poleg (maloštevilnih) gledalcev in raznih podjetij, ki so poslala denarno pomoC, so pobudo podprli komik-Ca-rodej Bustric, satiriCno-komicni avtor in igralec Alessandro Bergonzoni, člana gledališke skupine La Contrada (ki je bila tudi gostiteljica večera) Orazio Bobbio in Ariella Reggio in ansambel Giu-sto e i Fulminati. Program večera je bil izredno pester in iskriv, kot je bilo glede na nastopajoče tudi pričakovati, Čeprav je bil nekoliko razdrobljen in vsebinsko neenoten, saj je lahko vsakdo predstavil le drobec iz svojega repertoarja. Nežni klovn Bustric je očaral občinstvo (foto KROMA) PREDSTAVITEV Pahorjeva Nekropola v esperantu Združenje tržaških esperantistov je pred dnevi predstavilo knjigo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja »Nekropola«, prevedeno v esperanto z naslovom »Fil-grimanto inter ombraj«. Prireditev je bila priložnost, da so se elani pogovorili o svoji dejavnosti, pa tudi o pobudah, la naj pomagajo Tržačanom, italijanski javnosti, pa tudi javnosti v svetu na sploh, spoznavati bogastvo ustvarjalnosti pisateljev in drugih umetnikov slovenske narodnosti. Na prireditvi so nastopile tudi nekatere pevke ženskega zbora Ivan Grbec iz Skednja. O pomenu esperantističnega združenja v Trstu je govorila Anita Peric Alther, ki je pred časom napisala knjigo »Ne facilas esti Sloveno en Rabo« (Ni lahko biti Slovenec y Italiji). NL »Primorska moja duša in srce« Danes ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta v Dolini, pod pokroviteljstvom uprave občine Dolina, predstavitev pesniške antologije »Primorska moja duša in srce« s priloženo CD ploščo. Dogodek je ve-like kulturne vrednosti, saj predstavlja prelomno delo pesniške ustvarjalnosti na zahodni meji slovenskega naselitvenega prostora. Antologijo je pripravil domači književnik Aleksi) Pregare, pesmi 28 slovenskih primorskih pesnikov (od katerih kar pet iz dolinske občine) recitirajo člani gledališke skupine Beseda, pod vodstvom Marka Sosiča. SKD BARKOVLJE Društvene vrste se krepijo z mladimi silami Občni zbor v prostorih Sirene V ponedeljek je imelo SKD iz Barkovelj svoj redni občni zbor. Ker je društvena dvorana še vedno v popravilu, je zbor potekal v prostorih JK Sirena, udeležilo pa se ga je kar lepo število elanov, med temi tudi mladi. Predsedniško poročilo je podal Luciano Jagodic, ki je spregovoril predvsem o težavah, ki jih mora premošCati društvo zaradi del, ki še vedno potekajo na sedežu. Ob tem se je zahvalil klubu Snena, ki omogoča društvu nadaljnjo dejavnost s tem, da mu posoja svoje prostore. Kljub težavam je bilo društvo v pretekli sezoni kar aktivno ter je organiziralo lepo število kvalitetnih večerov, kot na pri- BORST - ZABREŽEC / KULTURNA PRIREDITEV Pester poklon požrtvovalnosti Preteklo soboto je mešani pevski zbor Slavec-Slo-venec, ki združuje pevce iz Boršta in Zabrežca ter Ricmanj, priredil celovečerni nastop. Prireditev, na kateri so sodelovali tudi mladi člani pihalnega orkestra glasbene šole iz Ricmanj, je zaobjemala kar nekaj priložnosti, ki so jih želeli prireditelji zabeležiti. Predvsem so se pevci želeli zahvaliti pevovodji Danjelu Grbcu, ki jih že pet let požrtvovalno vodi. Poleg tega pa letos poteka 95 let ustanovitve prosvetnega društva Slovenec iz Boršta in Zabrežca. KonCno pa je sobotni koncert predstavljal zadnji nastop zbora v letošnjem letu. Naj omenimo, da je zbor na letošnji jubilejni Primorski poje prejel priznanje za dolgoletno sodelovanje na tej priljubljeni reviji. Sobotni nastop je vseboval splet tržaških pesmi, Istrsko suito, pesem Kraška gmajna, katere besedilo je napisal domači župnik Albert Miklavec, zaključil pa se je z Zdravljico. Mladi godci ricmanj-ske glasbene šole, ki jih vodi Marino Marsich, pa so se še posebej odrezali in poželi dolg in topel aplavz. (mi) mer koncerte, predstavitev knjig, razna srečanja z domačimi ustvarjalci in srečanja s šolo. V imenu ZSKD je občni zbor pozdravila tajnica Nives Košuta, ki je med drugim predlagala srečanje z novim odborom, da bi skupno zaceli akcijo za zbiranje denarnih sredstev za kritje stroškov za popravilo društvenih prostorov. Aleksander Furlan je v svojem posegu pohvalil odbor in njegove elane, ki delujejo brez svojega sedeža, ki pa pri svojem delu trdno vztrajajo. Livio Pertot je obrazložil načrte za obnovo društvenih prostorov in omenil tudi težave, na katere so naleteli pri deželni upravi. Po poročilih in diskusiji je sledila predstavitev kandidatne liste, v katero je bilo vključenih kar sedem mladih Barkovlja-nov, kar pomeni da bo društvo zaCelo z delom polno novih idej, ki dajejo upanje, da bo prihodnja dejavnosti zaživela. Tajnica društva Vera Poljšak se je še zahvalila JK Sireni za sodelovanje z društvom in tudi šolo, brez katerega bi barkov-Ijansko društvo ne moglo nadaljevati svoje dejavnosti. Novi odbor se bo sestal že v kratkem in porazdelil razne funkcije. Ponedeljkovemu zboru je sledila družabnost, na kateri je bilo predvsem govora, kako pomagati društu do Čimprejšnje ureditve društvenih prostorov, ki naj mu omogočijo še bolj bogato in pestro dejavnost. Neva LukeS OBČNI ZBOR / V SOBOTO V KULTURNEM DOMU FRANCETA PREŠERNA V BOLJUNCU Uspešna žetev po plodni setvi za tabornike RMV Za svoje redno letno srečanje smo tokrat izbrali Boljunec v občini Dolina. Ta izbira ni bila naključna. Tu namreč pod požrtvovalnim vodstvom dolgoletnih, a še zelo mladih tabornic, uspešno deluje in se krepi Družina strmega brega. Tudi datum ni bil naključno izbran. Organizacija je bila namreč ustanovljena 18. decembra 1953. Taborniška himna je otvorila delovni dan, ki se ga je udeležilo lepo število elanov organizacije in staršev. Po uvodnih pozdravih starost se je namestilo delovno predsedstvo, ki je nato občni zbor tudi vodilo. Po odobritvi dnevnega reda smo lahko prisluhnili prvemu poročilu - poročilu načelnikov. Z znanstveno natančnostjo je sestra Malina (Neva Lupine) nanizala vse pobude, ki jih je organiziral Rod kot tudi tiste, pri katerih je sodeloval: od lanskega zimovanja, preko seminarjev, Evrošole, izletov, častnih straž, tja do tabora, o katerem je posebej spregovorila sestra Vidra (Iri-na Cebulec). Po uvedenih novostih, rekordni udeležbi ter pomladitvi vodstva bo letošnji tabor prav gotovo ostal v analih RMV-ja. PorocilcjftaCelstva se je zaključilo z vabilom mlajšim tabornikom in ta- bornicam, naj aktivno sodelujejo pri oblikovanju programa ter z napovedjo letošnjega zimovanja v Bohinju. Sledili sta tehnični poročili blagajne in gospodarjev, ki so seznanili prisotne, da se bo Rodovo skladišče preselilo iz Sovodenj na Padrice. Naj se ob tem zahvalimo družini Caudek za dolgoletno gostoljubnost. V svojem kratkem poročilu je brat Jež (Davorin Spacal) opozoril tudi na ne najboljše zdravstveno stanje Rodovega kombija. Tudi družine, ki delujejo v sklopu RMV-ja so se predstavile zborujočim. Predstavnik posamezne taborniške enote je preveril, v kakšni meri so elani bili prisotni na tedenskih sestankih oz. Rodovih akcijah. Iz poročil so prišle zelo spodbudne vesti. Poleg rednih sestankov je namreč vse veC družin priredilo samostojne izlete, da bi predvsem mlajši elani spoznali domaCi kraj. Starosti sta s svojimi poročili spodbudili prisotne k razmišljanju, kaj je taborništvo, kakšne so naloge tabornika, kako se pri tabornikih izobražujemo in Česa se naučimo. Iz obeh poročil je bilo razvidno, da je taborništvo le navzven nekaj enostavnega in samo po sebi umevnega. V resnici pa od mladega človeka zahteva veliko. Prav tako si mlad človek od taborništva obeta veliko. Predvsem prijateljstva, razumevanja in osebnega napredovanja. Doseganje teh ciljev je primarna naloga RMV-ja. Poročilu nadzornega odbora (pohvalno do Rodove uprave, kritično do nekaterih svojih elanov) je sledilo še navdušeno mnenje brata Kormorana (Andrej Rupel) in brata Bobra (Sandor Bukavec), ki sta se kot prva Člana RMV udeležila inš-truktorskega tečaja Zveze tabornikov Slovenije. Tako kot elani so vsem naštetim poročilom pozorno sledili tudi gosti (župan Občine Dolina Boris Pangerc, načelnik ZTS Milko Okorn, predstavnik SKGZ Edvin Švab ter predstavnika SZSO Gorazd Bajc in Martin Sosič), ki so občni zbor tudi pozdravili. Ob spodbudnih besedah prisotnih pa ne moremo mimo ugotovitve, da smo za nekatere premalo zanimivi in se na naša vabila ne odzovejo. Pa pustimo to. Po podeljevanju značk za 5, 10 in 15 letno delovanje v vrstah RMV-ja in po prebrani kandidatni listi so bile na vrsti volitve, ki so odločale o bodoči Rodovi upravi. Medtem ko je bila volilna komisija na delu, so si lahko taborniki in tabornice nabavili celo dva Modra vala (glasilo RMV). Pri nas je Ze tako, ali celi dve leti nic, ali pa kar dva naenkrat. Dva pa zato, ker so »rednega« sestavili starejši, posebnega (za občni zbor) pa mlajši elani iz Brega. Ob Modrem valu smo predstavili tudi nove majčke, ki bodo v vročih poletnih mesecih nadomeščale včasih pretirano tople kroje. No, ob zaključku pa še izid volitev: starosti Vlasta Jarc-Zvezda in Zivka Persic-Podlasica; načelnika Janko Andolšek-Kozorog in Katja Gaeta-Rosa; tajnici Breda Mihalic-Vrtnica in Darja Coretti-Lisica; blagajničarki Sonja Ota-Ribica in Martina Kosmina-Bisernica; gospodarja Davorin Spacal- Jež in Danjel Piciu-lin-Zlatorog; nadzorni odbor Gabrijela Prodan-SoCa, Neva Lupinc-Malina, Davorin GombaC-Krap in David Jercog-Kirna. V vodstvo spadajo Se vsi glavarji družin. ZP TRST Četrtek, 21. decembra 1995 7 NABREŽINA / GODBENO DRUŠTVO Božični koncert V nedeljo je imelo Godbeno društvo Nabrežina v cerkvi sv. Roka svoj tradicionalni božični koncert, s katerim se je poslovilo od svojih po-slusaloevtff jmzažBlefo vesele božične in novoletne ptaznike. Na koncertu se je godba, ki jo vodi Seigio Oattcn, predstavila z bo^tim programom skladb različnih avtojev, kot gost pa je nastopil dekliški pevski zbor KD Vesna iz Križa, ki ga je takrat izjemno vodila Claudia Sedmak Končat je izredno lepo uspel ter ga bo godba, ob sodelovanju kridsega dekliškega zbora, ponovila jutri ob 20.30v prostorih doma A Sirk v Križu. NL. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 21. decembra 1995 PETER Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 6.33 in zatone ob 16.12. Jutri, PETEK, 22. decembra 1995 DEMETRIJ VREME VGERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,1 stopinje, zračni tlak 1011,7 mb ustaljen, veter jug 7 km na uro, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessia Ribarič, Allyson Iride Grat-tagliano, Michela Carlin. UMRLI SO: 70-letni Al-do Comisso, 92-Ietni Car-melo Giglio, 84-letna Giu-seppina Bolterstein, 70-let-na Armida Volpi, 87-letna alice Razza, 87-letna Maria Zorzit, 76-letna Giovanna Chieressi, 92-letna Giusep-pina Soldatich, 61-letni Sa-verio Daidone, 87-letna Emilia Zuglia, 85-letna Vit-toria Braini, 85-letna Vanda Ulbel, 84-letna Giulia But-to, 88-letni Ugo Conti, 86-letni Ernesto Marzari, 70-letni Domenico Spada, 64-letni Roberto Villatora, 67-letni Bruno Sfarcich. H lekarTje Od PONEDELJKA, 18., do NEDELJE, 24. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Vecel-1'0 24 (tel. 633050), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA -(tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Rlilje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - televita Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do Petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri: 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »La let-tera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Oldman EXCELSIOR - 16.50, 18.45, 20.30, 22.15 »Po-cahontas«, risani film, prod. VValt Disney. EXCELSIOR AZZURRA- 16.15, 18.10, 20.05, 22.15 »I soliti sospetti«, r. Brian Simger. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Forget Pariš«, i. Billy Cristal, Debra VVinger. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdo-ne, i. Veronica Pivetti. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Due donne in calore per un uomo insoddisfatto«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Vacanze di Natale '95«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi, Luke Perry. ALCIONE - Ob 19.30 predstavitev CD ploSCe »Forse un film« Adriana Doronza. V teku veCera se bo avtor predstavil z nekaj pesmimi. Predvajali bodo tudi video z naslovom »Noi tre«. Vstop prost. LUMIERE - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »L’odio«, i. Vincent Cassel. JI PRIREDITVE SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del danes, 21. decembra od 16. do 19. ure v drustvenh prostorih v Sempolaju. ZBORI VESELA POMLAD prisrčno vabimo na KONCERT ob 17-letnici, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah jutri, 22. t. m. s pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo vse pevske skupine pod vodstvom Franca PohajaCa. Sodelovala bosta pianist Martin Vremec in harmonikar Denis Novato. Zlasti bomo veseli snidenja z vsemi, ki so konkretno podprli naše delovanje. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na BOŽIČNI KONCERT godbe na pihala Nabrežina, ki bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu. V PETERLINOVI DVORANI, Donizettijeva 3 je do 22. t. m. odprta razstava SLOVENCI V LONDONU 1991-1994. Ogled vsak dan (razen sobote in nedelje) med 9. in 13. ure ali po dogovoru (tel. St. 370846). KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom - razstava PRVI POVOJNI CAS -PLAKATI, LEPAKI, FOTOGRAFIJE IN DRUGO je na ogled do sobote, 23. t. m. od 16. do 20. ure. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA prireja BOŽIČNI KONCERT v soboto, 23. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 23. t. m. vse otroke, starse in mladino na BOŽIČNI DOBRODELNI VEČER. Na sporedu bo predpremiera igrice “ Zvezdica za ocka“- igrajo elani gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, avtor in režija Lučka Susic, scena Magda Samec in bogat srecolov. Izkupiček večera bo namenjen pomoči Enricu iz Doline, ki je bil zaradi težke nesreče podvržen dragim zdravniškim negam. ZaCetek ob 16.30. KD F. VENTURINI vabi na BOŽIČNICO v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem centru A.U.Miro pri Domju. RADIJSKI ODER in gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba vabita na ogled mladinske igre Lučke Susic ZVEZDICA ZA OČKA. Premiera v torek, 26. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv.Ivanu, Ul. Brandesia 27. Vabljeni! MePZ PRIMORSKO vabi na DOBRODELNI BOŽIČNI KONCERT, ki bo v župni cerkvi sv.Urha v Dolini v soboto, 23. t. m., ob 20. uri. Gost veCera bo MePZ Divača, zborovodja Anton Baloh. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 23. t. m. na ogled igrice SKOPA NEŽA v izvedbi otroške dramske skupine KD Kraški dom. Avtor in režija Stana Milic. Zace-tek ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. Glasbeno združenje ARS NOVA vabi na božični koncert krstni nastop KVARTET 7+. V nedeljo, 24. t. m. s pričetkom ob 17. uri v slivenski cerkvi .Sodeluje gostilna Tatiana e Lorena, Nabrežina 166, tel. st. 200318. KD F. PREŠEREN vabi na STEFANOVANJE v torek, 26. t. m., ob 14.30 v priredbi boljunske dekliške TRADICIONALNO LUCANJE na Gorici, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu "Vanka in Ton-ca show “. Vabljeni! Slovensko Stalno Gledališče Oton Zupančič - Vikj CICIBANUS COPRIANUS V nedeljo, 24. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA UPRAVA OBČINE DOLINA prireja danes, 21. t. m., ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Dolini predstavitev pesniške antologije in CD plošče PRIMORSKA, MOJA DUŠA IN SRCE slovenskih primorskih avtorjev, ki jo je uredil Aleksij Pregare Vabljeni! n/V SLOVENSKO /spot\ PLANINSKO Lgfci DRUŠTVO TRST vabi dane in prijatelje na ZAKLJUČNI DRUŠTVENI VEČER danes, 21. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano . Posamezni elani bodo prikazali diapozitive z letošnjih izletov in društvenih prireditev. Sledila bo družabnost. Jutri, 22. t. m., ob 20. uri bo nastopil v skedenjski cerkvi TRŽAŠKI OKTET Danes praznuje teta Štefanija Gorup v Nabrežini 85. rojstni dan. Obilo zdravja in zadovoljstva ji želita družini P uric in Berdon Specializacijo iz stomatologije je uspešno opravila Tanja Legiša Iz srca ji čestita in želi obilo uspehov v poklicu teta Vera Sardoč KD I. GRBEC -Skedenj-ska ul. 124 vabi elane in prijatelje na PREDSILVE-STROVANJE. Poskrbljeno bo za veselo razpoloženje v torek, 26. t. m. od 17. ure dalje. Pridite, pridite! GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi TRADICIONALNI KONCERT na Stefanovo 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje amaterski oder J. Stoka. Vabljeni! KD V. VODNIK in župnijska skupnost Dolina vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v petek, 29. t. m., ob 20. uri v cerkvi sv. Urha v Dolini. Gost glasbenega srečanja v božičnem Času je Komorni mešani pevski zbor Postojna, ki ga vodi Ivo JelerCiC. Na sporedu so izvirne slovenske božične pesmi. Prisrčno vabljeni! 3 SPISKE VEŠli O.S. O. ZUPANČIČA in nižja srednja sola Sv. Cirila in Metoda - sedež pri sv. Ivanu vabita na BOŽIČNICO, ki bo jutri, 22. t. m., ob 10. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Na sporedu bo pester program, bogat sreColov in zakuska. Toplo vabljeni! O.S. F. MILČINSKI in nižja srednja sola Sv. Cirila in Metoda - oddelek na Ka-tinari vabita na BOŽIČNICO, ki bo jutri, 22. t. m., ob 11.15 v prostorih osnovne Sole na Katinari. UCENCI in učiteljica osnovne Sole F.Bevk z Opčin vljudno vabijo na BOŽIČNICO, ki bo v Finžgarjevem domu jutri, 22. t. m., ob 11.30. UCENCI in učiteljice COS P. Tomažiča v Trebčah obveščajo vaSCane, starSe in prijatelji, da bodo jutri, 22. t. m. koledovali po vasi od 13.30 do 16. ure. OSNOVNA SOLA A. SIRK iz Križa vabi na BOŽIČNICO, ki bo jutri, 22. t. m., ob 19. uri v Šolskih prostorih. IZLETI SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furlanije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške zaCenSi z dne 7. januarja do konca sezone. Informacije za urnik, ceno in rezervacije Bruno tel. St. 200236 ali Franc tel. St. 200782. □ OBVESTILA KD S. ŠKAMPERLE prireja tečaj akrobatiCnega rock’n rolla za osnovnošolske otroke. Tečaj se bo odvijal ob sredah in petkih od 17.30 do 19. ure v društvenih prostorih. Za informacije in vpis telefonirajte na St. 53420 ob torkih, Četrtkih in sobotah (Sabrina). DRUGA priprava na tai-zejsko evropsko srečanje v Vroclavu na Poljskem bo danes, 21. t. m., ob 20.30 v župni cerkvi na Opčinah. MALI OGLASI tel. 040-361888 AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča cenjene kupce, da smo za praznike odprti v petek, soboto in nedeljo od 8. do 13. ure. Imamo losose in izvrstne salmerine. Tel. St. 228297. MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBLESr-Ul. Valdirivo 36 - L nad. Tel. 361888-Fax 768697 PRODAM v Nabrežini hiSo potrebno popravil z odobrenim nacrtom. Tel. St. 200620. PRODAM delno zazidljivo zemljišče v Logu, 712 kv. m. Tel. St. 040/822884. PRODAJAMO boziCne smrečice vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trieste 347 ( zraven goriskega pokopališča). Tel. st. 0481/21227. IŠČEMO 18-letnega električarja, z vozniškim dovoljenjem. Interesenti naj se javijo na Opčinah, Elektro-market, Ul. Šalici 1. Tel. st. 211155. IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega videza. Tel. od 12. do 14. ure na St. 228117. 23-LETNO dekle s končano višjo Solo iSCe katerikoli resno zaposlitev. Tel. St. 040/231704. NUJNO iSCemo stalni par srednjih let za Čuvaja vile: kot Šoferja in vrtnarja oz. hišno pomočnico/kuharico. Nudimo stanovanje. Ponudbe poslati na Publiest Sri, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Čuvaj". SKRBNEMU NAJEMNIKU za krajše obdobje enostanovanjsko dobro vzdrževano in opremljeno hiSo na Vrhu (Sovodnje) oddam. Tel. na St. 040/225304 po 20. uri. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO je odprla Mau-rica Radetic v Medje vasi st. 10. OSMICO sta odprla Mirko in Cvetka BriSCek -BriSCe. PRISPEVKI V spomin na Justa Fabijana darujejo bratranci Slava, Marica in Mirko 50.000 lir za KD Igo Gruden in 50.000 lir za Kulturni krožek Kras. V spomin na Ivanko Ukmar vd. Husu darujejo Lidija Milic in Vekoslav Rupel 50.000 lir za FC Primorje. Popravek: V spomin na Anico Grgič Ciacchi sta darovala Karlo Furlan 50.000 lir ter Lojze Furlan 100.000 lir za Lovski zbor Doberdob. V spomin na poslanca Albina Skerka darujeta Ida in Drago PuriC 50.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na Magdo Kralj darujejo soletniki 200.000 lir za DPZ Vesna in 60.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na Magdo Kralj darujejo Oskar, Rado in Damjana z družinami 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pokojna nečaka in sestro daruje N.N. 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. N.N. daruje 50.000 lir, družina Škerlj 20.000 lir in N.N. 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Elci in Lojze Abram darujeta v spomin na Ljudmilo Arban 30.000 lir za SPDT, na Sergia Ferfoljo 30.000 lir za Stadion 1. maj, na Emilio Renzi 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo, na Jožico Martelanc 30.000 lir za KD Škamperle in na Magdo Kralj 30.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Morena Malalan daruje Renato Milkovič 20.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. V spomin na Magdo Kralj daruje Srečko z družino (DevinSCina) 50.000 lir za DPZ Vesna. V spomin na pokojno Regino Fabjan Kobau daruje Danila Tence 20.000 lir za DPZ Vesna. Ob 100-letnici Pihalnega orkestra Breg in v spomin na dragega moža Sandrota ter na ostale prerano umrle Člane godbe daruje Danica 100.000 lir za Pihalni orkester Breg. Družina Peric (Cerovlje) daruje 100.000 lir ter Robi Kante 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Regino Kante darujeta Slava in Edvin Sedmak 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Ivanko Husu darujejo Lici, Draga in Lojzi Kapun 40.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. V spomin na 30. rojstni dan drage Majde darujeta Mara in Ladi 50.000 lir za SK Kras. Za popravilo »stalce« SKD Vigred darujeta Cvetka Rebula (Sempolaj) 50.000 lir in Zora Svetlic (Prečnik) 50.000 lir. V spomin na ženo Dragico daruje Bogoljub Perčič 100.000 lir za popravilo »Stalce« SKD Vigred. Domači obrtniki, zbrani na večerji ob zaključku leta, darujejo 100.000 lir za popravilo »stalce« SKD Vigred. Namesto cvetja na grob dragega Karla Calzija darujejo Lidija, Rossana in Mirjam 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Starši učenke Aleksandre Gregori darujejo ob priliki božičnice 100.000 lir za OS Karel Destovnik Kajuh. V spomin na drage starse, Kristino in Maria Zahar daruje hci Vesna 50.000 lir za Planinsko družino Benečije. V spomin na drago sestrično Meri Petaros daruje Vesna Tul 25.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič in 25.000 lir za stadion 1. maj. V spomin na Karla Calzi darujeta bratranca Mirko in Ladi z družinama 40.000 lir za KD Slovan, 30.000 lir za SZ Gaja in 30.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Alberto Briscik darujejo Mario in Miranda 50.000 lir, Erminia Cicutto 100.000 lir, družina LegiSa iz Prečnika 50.000 lir, Mario Germek 30.000 lir, Dario Grizonic 20.000 lir in Mario Ceri z družino 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Alberte Briscik darujejo Edi in Liljana Brus 50.000 lir, Rino, Mara in Monika Mo-setti ter Erika in Bruno Cas-sanelli 100.000 lir za KRD Dom Brisciki. Ob priliki obiska v Skupnosti darujejo družina Škabar 100.000 lir, družina Colja 50.000 lir in družina Debenjak 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Berta Dolja daruje Štefanija (V. Repen) 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na svoje drage darujeta Nada in Nini 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca. Ob priložnosti božičnega Čaja darujeta »Rekreacijska skupina 10« 200.000 lir in »Rekreacijska skupina La-dies« 200.000 lir za Stadion 1. maj. Olga Ban daruje 20.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na drago teto Marijo Rudotovo iz Padric, ob 3. obletnici smrti, daruje nečakinja Vilma 50.000 lir za ZPZ Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob gospe Ginevre Požar Miklavec daruje družina Umari 30.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na gospo Gine-vro Miklavec daruje Devana Pizziga 20.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na Ivanko Ukmar vd. Husu darujeta Lidija in MiloS 20.000 lir za FC Primorje. V spomin na Ivanko Ukmar vd. Husu daruje družina Ado Ban 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Morena Malalan in Mario Grazio Zugna darujeta Marisa in Sergio Antoni 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Ob 26-letnici smrti dragega moža Maria Daneva daruje žena Milka 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Pepita Sosiča daruje Milka Danev 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Pri osmrtnici Karla Turka obljavljeni 20. 12. 1995 je bil pomotoma izpuščen sin DARKO Ob smrti drage Gine Kralj izreka vsem svojcem iskreno sožalje UDI-ZŽI Trebče SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 NOVICE SINDIKATI NASTOP V SOVODNJAH KULTURNI DOM / DO TORKA V galeriji Spazzapan odpirajo razstavo grafičnih del V galeriji sodobne likovne umetnosti ”L. Spazzapan” v Gradišču bodo jutri, ob 17. uri odprli razstavo grafičnih del z naslovom ”L’artista, la lastra, il racconto”. Razstava je nekakšno zaključno dejanje pobude, ki se je pred skoraj letom dni odvijala v istih prostorih, kjer so pripravili niz srečanj z znanimi slikarji grafiki. Pri pobudi sodeluje, poleg Pokrajine, Občine Gradišče in Evropskega grafičnega trienala tudi umetniška tiskarna Albicocco iz Vidma. ::: Prevozi: končno enotno podjetje Božična prireditev Sodelovanje vseh društev Božična akademija Športnega združenja DOM Na tradicionalno božično akademijo vabijo drevi, ob 20. uri, najmlajši ki sodelujejo pri dejavnostih SZ DOM. Za nastop v telovadnici Kulturnega doma v Gorici so pripravili dvanajst zanimivih točk. Nastopili bodo orodni telovadci, članice skupine za ritmiko, člani športnega vrtca itd. Ob priložnosti bodo zbirali tudi denarne prispevke, ki jih bodo namenili v dobrodelne namene. Dvakrat dnevno voden obisk Državne knjižnice Ravnateljstvo Državne knjižnice obvešča, da bodo do konca tedna dvakrat dnevno poskrbeli za voden obisk novih, oziroma obnovljenih prostorov knjižnice in dveh priložnostnih razstav. Možen je tudi ogled video filma, ki so ga posneli prav pred kratkim. Prvi obisk je ob 11. uri, drugi pa ob 16.30. V OŠ v Romjanu pripraljajo razstavo "Človek in les” Učenci in učitelji osnovne šole s slovenskih učnim jezikom v Romjanu ter vzgojitelji in otroci, ki obiskujejo vrtec, vabijo jutri ob 10.30 na prireditev ob skorajšnjiuh božičnih praznikih. Staršem, sorodnikom in vrstnikom bodo namreč predstavili razstavo "Človek in les” - zbirko lesenih predmetov, ki so jo sestavili, oziroma zbrali na podlagi širše zasnovanega projekta. Po odprtju razstave bo tradicionalna božičnica. Prispevek Goriškega sklada Razširjeni odbor Trgovinske zbornice, ki upravlja s sredstvi Goriškega sklada, je pred kratkim finančno podprl dve pobudi s področja šolstva, oziroma izobraževanja. Tako bodo pokrili skoraj polovico stroškov za organizacijo dveh strokovnih tečajev o novih predpisih glede varnosti na delovnem mestu, ki ju je priredilo združenje API. S prispevkom sto milijonov lir pa bodo krili strošek nakupa posebnih kabin in opreme, ki jih bodo namestili na visokošolskem tečaju za prevajalce, ki poteka v Gorici v okviru dejavnosti Videmske univerze. Očistili so strugo Vipave p II n ■ Sl I II II A: Sl: «i s Wmš Z novim letom se bo končno pričel tolikokrat napovedani in prav tolikokrat odgodeni postopek poenotenja javnega avtobusnega prevoza na Goriškem. Postopoma, dokončno pa do konca junija, bo pokrajinsko prevozno podjetje prevzelo opravljanje dejavnosti na celotnem tržiškem območju, ki ga pokriva medobčinski konzorcij CISP. Tako je pred kratkim sklepal pokrajinski svet. Ostaja seveda odprto vprašanje, koliko težav in predvsem kako hitro bo treba premostiti pred celostnim izvajanjem sklepa. V zvezi z odločitvijo pokrajinskega sveta so sindikalne zveze FILT/CGIL, FIT/CISL in UILT/UIL izdale tiskovno sporočilo. Pozdravljajo odločitev pokrajinskega sveta in na-glašajo, da je bila združitev, oziroma poenotenje javnega avtobusnega prometa od zmeraj prvenstveni cilj, obenem pa izražajo tudi nekaj pomislekov glede načina, kako je bila odločitev sprejeta. Bolje bi bilo, ko bi pokrajinska uprava dosegla predhodni dogovor z župani občin, ki so članice konzorcija CISP in s predstavniki sindikatov. Jamstva o katerih je bil govor v pokrajinskem svetu je treba v celoti izpolniti, poudarjajo sindikati in pri tem opozarjajo da bodo dosledno vztrajali na izpolnjevanju obveznosti glede osebja CISP, glede ohranitve sedeža, garaž in skladišč- na Tržiškem in glede dogovarjanja o organizaciji storitev, umikov itd. V nedeljo zvečer je bila v Kulturnem domu v Sovodnjah božičnica, ki so jo skupno priredili KSD Vipava, KD Skala, PD Rupa-Peč, KSD Danica, KD Sovodnje, Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela, društvo prostovoljnih krvodajalcev in SZ Soča. Spored, ki je bil zelo bogat in pester je v nabito polni dvorani pričaral toplo praznično vzdušje za kar so poskrbeli številni nastopajoči. Kot prvi je na oder stopil moški zbor Skala iz Ga-brij, ki je pod vodstvom Mirana Rustje zapel tri pesmi. Sledil je prizorček "Vsi ob jaslicah” v izvedbi članov Mladinskega pevskega zbora Vrh, otroškega zbora Rupa-Peč, Cicikluba in KSD Vipava. Za režijo sta po- Pot do ministra Goriški župan Valenti je v zvezi z vestmi o preoblikovanju univerzitetnih tečajev v Gorici (zlasti tečaja za mednarodne in diplomatske vede) zaprosil za srečanje z Ministrom Salvi-nijem. V krajšem sporočilu župan navaja, da želi čimprej neposredno izvedeti kaj je na stvari in če je visokošolski tečaj dejansko ogrožen. Župan želi, da bi se srečanja udeležili tudi goriški parlamentarci. V TOREK NA DR2. CESTI 56 Čelno trčenje pri Koprivnem Ekipa civilne zaščite, ki deluje na območju so-vodenjske občine, je pred nekaj tedni opravila zahtevno in koristno delo v strugi Vipave. V sodelovanju z ekipo civilne zaščite iz Zagraja so odstranili debla in vejevje, ki so na raznih mestih ovirala in zaustavljala pretok vode. Z odstranitvijo lesa in drugih naplavin se je znatno zmanjšala nevarnost poplav ob izdatnejših padavinah. Povedati velja, da je ekipi ob tej prilož- m Dve osebi sta bili ranjeni, ena zelo hudo - Velika gmotna škoda Dve osebi sta bili ranjeni, ena težko, v čelnem trčenju na državni cesti št. 56 pri Koprivnem. V goriško splošno bolnišnico so s nosti priskočila na pomoč sovodenjska Zadruž- pridržano prognozo na kreditna banka in ji podarila motorno žago. Ekipa se banki zahvaljuje za dobrodošlo pomoč. sprejeli 30-letnega Ro-dolfa Riccia iz Latisa- f ROLEX giorgio de savorgnani Nakit in srebrnina GORICA - korzo Italia 34 Tel. 533500 ne, medtem ko se bo 21-letna Deborah Maie-roni iz kraja Magnano in Riviera zdravila tden dni. Nesreča se je pripetila okrog 23. ure. Po navedbah prometne policije, je Riccio z avtom znamke saab vozil v smeri iz Gorice proti Vidmu, v nasprotni smeri pa je v audiju 90 pripeljal 27-letni Clau-dio Tosolini iz Nem (Nimis) v videmski pokrajini. Z njim se je peljala tudi Maierono-va. V čelnem trčenju sta bili vozili močno poškodovani, veliko dela pa so imeli tudi goriški gasilci, da so iz razbitin osvobodili ranjenega Riccia. Voznik audija v nesreči ni bil ranjen. skrbeli Marjanka Cevdek in Tanja Peteani. Domača vokalna skupina Sovodenjska dekleta, ki jo vodi Sonja Pelicon je publiko razveselila z znanimi angleškimi božičnimi motivi. Na klavir je spremljala prof. Fiorenza Ožbot, na kitaro pa prof. Italo Kalčina. Zadnji na vrsti je bil mešani zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. Za glasbeno voščilo so poskrbeli tudi mali člani Cicikluba, ki so skupaj z animatorko Anko Krpan zapeli ” Srečno novo leto” Svetlane Makarovič. Pesmi in točke so se prepletale s poezijami in božičnimi mislimi, ki so jih podali Loredana Cibi-ni, Vesna Devetak, Vilje-na Devetak, Igor Flore-nin, Gvido Kovic, Meri Juren in Stefan Tommasi. Na nedeljski prireditvi so bili prisotni tudi predstavniki Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Janko Premrl-Vojko iz Vipave, ki so jim prireditelji izročili v dobrodelne namene zbrane prispevke. Tudi mladi gostje iz Vipave so pripravili nekaj točk, ki so pri gledalcih izvale dolg in bučen aplavz. Prijetno božično prireditev je sklenila pesem Sveta noč, ki so jo pod vodstvom Zdravka Klanjščka skupno zapeli vsi nastopajoči in publika v dvorani, še prej pa so otroci z duhovito točko vsem prisotnim voščili vesele praznike. Ob koncu velja povedati še, da tradicionalne kotalkarske revije letos v Sovodnjah ne bo, zaradi težav glede uporabe telovadnice. □ OBVESTILA SPD GORICA - Smučarski odsek prireja tečaj smučanja (spust, tek, deskanje), ki bo 7. januarja in se bo nadaljeval naslednje tri nedelje. Za udeležence bo avtobusni prevoz (prednost imajo udeleženci tečaja). Prijave na sedežu društva, danes, od 19. do 20. ure. KD SOVODNJE prireja tečaj šivanja. Predvidenih je 16 lekcij (1 krat tedensko - ob sredah). Informacije in vpisovanje pri Zlatki, - tel. 882032. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure razen ob četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, ob torkih in četrtkih pa od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V RONKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj. Fotografije F. Mosettija Razstavo člana Skupine 75 so odprli v četrtek 14. t.m. Prejšnji četrtek so v Kulturnem domu v Gorici odprli zanimivo in privlačno razstavo fotografij Flavija Mosettija, člana goriškega fotokluba Skupina 75. Na slovesnosti je najprej, v imenu prirediteljev spregovoril Silvan Pittoli, predsednik Skupine 75, ki je poudaril bogato sezono goriške skupine. Dejavnost v letu 1995 zaključuje prav razstava del Flavia Mosettija. O mladem in nadarjenem avtorju sta spregovorila likovna kritika Rafael Podobnik iz Nove Gorice (v slovenščini) in prof. Joško Vetrih (v italijanščini). Podobnik je v svojem nagovoru poudaril izvirnost in likovno občutljivost goriškega fotografa, ki izhaja iz povsem svojevrstnega okolja. Zaključil je z ugotovitvijo, da "miselni in čustveni poudarki razstavljenih del kažejo, da se Flavio Mosetti razvija v odličnega izrazitega fotografa, ki že poje podoknice umetnosti”. Razstavljena dela so razvrščena v sedem tematskih spletov: Krajina, Refleksi, Umetnost v mestu, Tihožitja s steklenicami, Ruj, Detajl in Predmeti v ledu. Razstavo, ki jo je priredil fotoklub Skupina 75 iz Gorice, v sodelovanju z Kulturnim domom in Zvezo slovenskih kulturnih društev, si bo mogoče ogledati vse do torka 26. t.m., od 9. do 13. ure ob delavnikih, in v večernih urah med prireditvami. Na sliki - foto Bumbaca - Flavio Mosetti ob odprtju razstave. \M PRIREDITVE V okviru decembrskih kulturnih prireditev bo danes ob 10.30 na osnovni šoli "Pecorini” gostovalo LUTKOVNO GLEDALIŠČE PAPILU. Na gradu je do 15. t.m., odprta razstava o lutkovni gledališki dejavnosti. KSD Kremenjak vabi na božičnico, ki bo v soboto, 23. t.m. ob 20. uri, v cerkvi v Jamljah. Sodelovali bodo jameljski otroci, dekliški zbor Devin in moški pevski zbor Skala iz Gabri j. POGREBI Danes, ob 8. uri, Maria Gasparini vd. Cargnel iz splošne bolnišnice; ob 9.30, Franca Brescia por. Cecchin, iz bolnišnice Janeza od Boga; ob 11. uri, Egi-dio Bifaro, iz splošne bolnišnice; ob 12.30, Ottavia-no Zanetti, iz bolnišnice sv. Justa; ob 12.45, Lucia Bombic, iz bolnišnice Janeza od Boga; ob 13.15, Dio-nisio Simonit iz splošne bolnišnice; ob 14. uri, Maria Vuga por. Makuc iz splošne bolnišnice. KINO GORICA VITTORIA 15.00- 16.45-18.30»Pocahontas«. Ob 20.45 »La seconda volta«. N. Moretti. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.45-19.45-22.00»Vacanze di natale ’95«. I. M. Boldi, L. Perry, C. De Sica. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul.Garza-rolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TR 7.1011 ALLA SALUTE, Ul. Co-sulich 117, tel. 711315. H RAZSTAVE V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE je odprta razstava del Toneta Kralja. Odprta je ob urniku poslovanja kn ji-game. V PREDDVERJU KINA VITTORIA je postavljena fotografska razstava, ki sta jo priredila lista “Zuf de žur” in “Via libera”. TRŽAŠKA ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO rtZYYVVZZ#YZ v Trstu od 13. do 24. decembra 1995 Delovni čas: ob delavnikih od 15. do 20. ure; ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure Obrtniška sekcija Ulico_______________ S. Caterino da Siena GIOVANNI TAFFURELLI je družinsko obrtno podjetje, ki izdeluje didaktične igrače in razne izdelke za dom. Pri tem uporabljajo glede na končno uporabo izdelka različne vrste lesa. Iz jelovine, bukovine, macesnovine, hruše-vine in oljkovine izdelujejo igrače, ki jih nato pobarvajo z nestrupenimi barvami, pri predmetih za dom pa uporabljajo oljčni les. Proizvodnja je plod dvajsetletnega dela in sodelovanja s strokovnjaki, ki skrbijo za otroke in mladostnike. Za ves ta napor je podjetje prejelo tudi precej priznanj, med katerimi naj omenimo zlato kolajno na 47. mednarodnem sejmu obrti Elmepe - Erba leta 1993. LP" BiMU ^ V..Z-OC' ^ \ ’vA_W/ Ul. A. De Gasperi 3, Bedizzole (Brescia) - Tel. 030/6780484 Podjetje RENATO CHICCO GIOIELLI je bilo ustanovljeno leta 1975, specializiralo pa se je v načrtovanju in izdelavi prototipov draguljev, predmetov iz žlahtnih kovin in raznih promocijskih in reprezentančnih daril. Od leta 1980 sodeluje na pomembnih razstavah in sejmih v Italiji in tujini, od leta 1990 pa je to podjetje dobavitelj izdelkov za “prodajna mesta" v muzejih, ob stalnih razstavnih zbirkah in na prizoriščih pomembnih kulturnih razstav. f T i ROČNA OBDELAVA ZLATA |v rX/j TRST - Reber Trenovia 1/a Tel. 040/638244 iiGtOffiLLli Fax 040/638264 V obrtni delavnici C’ ERA UNA VOLTA lastnica Magda Martinci tudi po naročilu izdeluje okrasne predmete, punčke iz blaga in izložbene predmete. Precej let že sodeluje z vrtci iz Trsta in okolice; oskrbuje jih z raznimi izdelki, lutkami in z vsem, kar si sama izmisli in izdeluje ter tako aktivno sodeluje pri ustvarjalni vzgoji najmlajših. ^ era trna volta TRST - Ulica Ananian 11 - tel. 040/634923 CORNUCOPIA izdeluje slike in lesene predmete, ki so okrašeni s pirografično tehniko, maske iz papirjevine, s semeni in žitom okrašene slike in izdelke, izdelke iz krušnega testa in pletenine. /aAon//or< 'o, jfa ćorrmctfv 'a - y%z ?/c/s>te, SO - &e/. O40/9477&/ V delavnici IL BISCOTTO v Ulici Felice Venezian 20/a keramičarka Patrizia Sillato po lastni zamisli ali na predlog strank izdeluje iz različnih vrst gline predmete za opremo stanovanj kot so namizne in stenske svetilke, vaze, okrasni namizni premeti in drugo. Pri izdelavi uporablja antično ročno tehniko kot so gravura, preluknjanje in intarzija v surovi glini po struženju. IL BISCOTTO i , W J ULICA F. VENEZIAN 20/a tel. 040/302971 POT POURRI v zgodovinskem središču mesta v bližini trgovinske zbornice ponuja svojim strankam najrazličnejše možnosti za okraševanje s suhim cvetjem, okvirje in fotografske albume oblečene v blago ali papir, predmete in blazinice okrašene s tehniko »stencil« in širok izbor bonbonier, ki jih včasih izdelajo tudi na podlai nasvetov strank. Pot Pourri poleg tega po naročilu izdeluje tudi dodatke k opremi iz blaga ali papirja za sobe najmlajših. POT POURRI TRST - ULICA EINAUDI 3 (Borzni trg) Tel. 040/367706 INCORNICE izdeluje pozlačene in ročno pobarvane okvirje iz lesa in ogledala po meri. Izdeluje tudi okvirje za fotografije. INCORNICE TRST-ULICA DEI ARTISTI 2 TEL 040/369230 ALCHIMILLA ATELIER izdeluje svetilke iz pergamenta, stisnjeno cvetje, koške s suhim cvetjem in sadjem različnih velikosti, škatle različnih velikosti okrašene s suhim cvetjem in blagom, vence iz suhega cvetja in sadja, namizne okrasne predmete in sveče, rokovnike okrašene s stisnjem cvetjem, jaslice iz papirjevine in okraske za božična drevesca. !■*. ALCHIMILLA ATELIER FIRENCE ULICA ARDIGLIONE 16 TEL. 055/2382204 4tkJ0 ETNICA prinaša iz Srednje (Gvatemala in Mehika) in Jj||r Južne Amerike (Peru in Bolivija) ter iz nekaterih vzhodnih - 15 držav(Ncpal in Indija) različne materiale, med katerimi so razne vrste blaga, porcelana, volne in obrtniški predmeti, ki jih je treba dodelati in pripraviti za prodajo v skladu z ustvarjalno tradicijo krajev, od koder ti predmeti izhajajo. Posebna pozornost je in bo namenjena stikom z obrtniki iz omenjenih držav. Na ta način je mogoče tudi določiti način izdelave in pravične cene, ki bodo primerne tako za proizvajalce kot za prodajalce in kupce. TRST Ulica Brunner 6/b Tel/Fax 040/578920 Ulica Genova Od leta 1984 Michela Stopper v svoji prenovljeni delavnici CERAMIC IT' S MAGIC ustvarja unikate iz keramike vseh oblik, barv in velikosti. Vsi predmeti so v celoti ročno izdelani: od oblikovanja na stružnici do okraševanja. Izdelki gredo od predmetov za splošno uporabo do sestavnih delov opreme in od bombonier do miniaturnih kolekcij. Širok izbor oblik in okraskov omogoča poleg tega izdelavo, tudi po meri, namizne keramike in dragocenih daril. mn a&sjjis CERAMICHE IT’S MAGIC UL. D’ALESSIO 27 Tel. 040/393243 PAOLO HROVATIN obdeluje kraški marmor in iz njega izdeluje predmete za darila, pepelnike, vaze, okrasne namizne premete, ure, bomboniere, nakit in stilizirane skulpture v obliki mask. Paolo Hrovatin Briščiki 9A - Zgonik - Tel. 040/327077 Muzina Egidio, lastnik REGAL GARDEN, deluje na področju cvetličarstva in izdeluje okraske iz cvetja za stanovanja, ceremonije in kot božično okrasno opremo. REGAL GARDEN Ulica Soncini 132 34145 TRST - tel. 830333 Ulica___________ Dante Alighieri LA FIABA se nahaja v strogem središču mesta, čeprav je nekoliko skrita na vogalu ulic Donota in Artisti. Gre za obrtniško delavnico, ki se je specializirala v okraševanju najrazličnejših izdelkov ročno, s pomočjo aerografa ali s tehniko »stencil«. Na ta način okrašujejo keramične skodelice, kristalne škatle, steklenice iz pihanega stekla, svetilke itd. Poleg tega izdelujejo tudi predmete iz slanega testa. Posebno pozornost zaslužijo bomboniere, ki so vedno nekaj posebnega in pripravljene vedno po željah kupcev. BOTTEGA VETRARIA ima svojo trgovino in delavnico v Trstu, v Ulici Giulia 76/d. S pomočjo tehnike »tiffany« in spojev iz svinca izdeluje unikatne umetnostne zasteklitve svetil in dodatke k opremi, ki z raznimi učinki svetlobne propustnosti ustvarjajo magični svet barv. La Bottega Vetraria zasteklitve svetil in razni izdelki_ Trst - Ulica Giulia 76/d - tel. 040/569936 Ulica_______________ Amilcare Ponchielli ENGLARO MARCO izdeluje posterje, voščilnice in individualno prilagojene grafične izdelke. ENGLARO MARCO Komunikacijska grafika Ulica Gatteri 44k telefon 040/660370 ALBERO Dl VETRO izdeluje slike na steklu in okraske na ogledalih. Po naročilu izdeluje okraske in risbe tudi za zasteklitve, okna in izložbe. Na razpolago ima razne predmete iz stekla, bakra, trdih kamnov in lesa, ki so primerni tudi za darila. Elda Carboni okraski in risbe na steklu in ogledalih TRST - ULICA GAVANA 7, - TEL. 040/305471 OBTNA DELAVNICA - Prilagojene kompozicije iz suhega cvetja in ideje za bomboniere. e& tutio- TRST VIDEMSKA ULICA 55 TEL. 040/425177 Podjetje MAIZEN deluje v Trstu od leta 1919 in v svoji delavnici dopolnjuje in prilagaja božične svetlobne naprave in električne okraske za dom in vrt. GIUSEPPE MAIZEN SUCC. sne Ulica Giulia 5 34126 TRST - Tel. 635328 - fax 662678 Ze več kot 50 let FRANZ ROBERTO v svoji obrtni delavnici v Villi Vicentini izdeluje najrazličnejše sladkarije, pra-line, mandolate in marcipan. FRANZ ROBERTO Ulica d’Aosta 8/a 33059 Vlila Vicentina tel./fax 0431/96053 K promocijskemu organu Trgovinske zbornice TRIESTE DA GUSTARE so pristopila tudi obrtna podjetja iz kmetij-sko-živilskega sektorja, ki izdelujejo tipične tržaške slaščice, vina, likerje, olivno olje, med, suhomesnate izdelke, sire in kavo. Vsi ti izdelki so v petih različnih darilnih paketih, ki so v prodaji v božičnem obdobju. c/o Trgovinska zbornica Borzni trg 14 e 34121 TRST tel 6701239-fax 6701321 TRST, Ul Donota 4, Tel 040/637141 BOCRI je zelo mlada obrtna trgovina (od julija 1994), na-Mm stala pa je na pobudo dveh ljubiteljev lepote, ki sta se od-ločila, da bosta svojo strast tudi konkretno uresničila. Tako z neskončno potrpežljivostjo in ustvarjalnostjo nastajajo neponovljivi unikatni predmeti, ki izvirajo iz njune ljubezni do lepote in potreb ter okusov strank. Toda pri tem ne gre samo za okraske na najrazličnejših vrstah materiala, kot so steklo, keramika, žgana glina, kovine, les, plastika, pleksi steklo, temveč tudi za ustvarjanje najrazličnejših predmetov. Tako lahko tam dobite bižuterijo iz trdih kamnin ali čistih smol z ali brez kovinskih dodatkov, predmete za dom in darila, kot so slike, peresniki, obtežilniki za papir, lestenci, bomboniere ob rojstvu, prvem obhajilu in porokah. Poleg tega okrašujejo blago in oblačila ter izdelujejo dele opreme. Vse to je izdelano izključno ročno in v skladu z okusom strank. BOCRI sne TRST - Ul Ginnastica 41/d Tel. 040/760069 RENATO PUNTEL že od 12. leta, ko je izdelal svoje prvo razpelo, goji strast do lesa. Kasneje je obiskoval Umetnostno šolo v Ortiseiu v Grodnu (Bočen). Istočasno je precej let delal pri enem od tamkajšnjih umetnostnih obrtnikov. S kiparstvom se ukvarja na svojem domu v Cleuli-su pri Paluzzi, kjer izdeluje svete in posvetne figure vseh velikosti, predmete za darila, reljefe, slike, jaslice itd. deluje na vsedržavni in mednarodni ravni. Sodeloval je različnih natečajih in kulturnih simpozijih v Evropi in tudi v Ameriki. RENATO PUNTEL Cleulis di Paluzza (UD) - Ul. M. Terzo 14 Tel. 0433/779180 Promocijski Odbor za Umetnostno Obrt NOVICE Britansko-irski posvet o mirovnem procesu DUBLIN - Britanski minister za Severno Irsko Patrick Mayhew in irski zunanji minister Dick Spring sta se včeraj sešla, da bi spodbudila leto dni trajajoč mirovni proces, ki bi zaradi dveh umorov, ki sta se zgodila v nedeljo in ponedeljek v Belfastu in ju policisti pripisujejo Iri, utegnil zastati. Ira za omenjena umora noCe prevzeti odgovornosti. Posvet ministrov je potekal v precej napetem ozračju, saj so mnogi zaceli dvomiti, da se bosta na napovedanem Četrtkovem vrhu res sesla britanski premier Major in njegov irski kolega Bruton. Med premierama se je namreč vnel spor o državni pomoCi irski železarski industriji. Srečanje premierov naj bi pripomoglo k vzpostavitvi trajnega miru v Severni Irski, vendar se mnogi bojijo, da bi morebiten britanski veto na reševanje železarske industrije ustvaril neprijetno ozračje, ki ne bi bilo primemo za sklepanje mirovnih sporazumov. SEF AVSTRIJSKIH SVOBODNJAKOV ZAKUHAL NOV ŠKANDAL Haider poveličal vojne zločince Politično in laično javnost zajel val ogorčenja CELOVEC - Vodja avstrijskih desničarskih Svobodnjakov Jorg Haider spet razburja duhove Avstrijcev: razlog za to je amaterski videoposnetek, ki ga je nemška televizijska postaja ARD objavila še pred državnozborskimi volitvami in ki dokumentira Haiderjevo udeležbo na zborovanju nekdanjih esesovcev v začetku oktobra v Krivi Vrbi ob Vrbskem jezeru. Haider je na tem zborovanju zbranim izrekel vse spoštovanje, pripadnike enot Waffen-SS pa je Tamilski tigri ne odnehajo KOLOMBO (Reuter) - Tiskovni predstavnik šrilan- škega obrambnega ministrstva je včeraj povedal, da ^ so vladne enote v torek popoldne v morju severno označil za »poštene ljudi' z od Punerina uničile dva od šestih Čolnov, v katerih značajem, ki so do danes so bili tamilski uporniki, ki so se skušah približati ostali zvesti svojemu pre- Džafni. Pripadniki tamilske vojske, ki so morali |§| pričanju«. Kot je znano, je svoje položaje v mestu zaradi hudega obleganja nurnberško sodišče leta vladnih sil zapustiti pred petnajstimi dnevi, so se . 1946 Waffen-SS uvrstilo v umakniti na vzhod polotoka. Ker so v Džafni nasta- kategorijo »najhujših zlo- viti veliko min, se prebivalci, ki so zaradi spopadov zapustiti mesto, ne upajo vrniti na svoje domove. Tamilski uporniki se po poročanju vladnih vojaških virov zbirajo v taboriščih vzhodno od Vakarai-ja in Verugala. Opazovalci menijo, da bodo uporniki zagotovo skušati obdržati nadzor na vzhodnim območjem polotoka. Cinskih organizacij«. Videoposnetek je v torek zveCer objavila tudi Avstrijska radiotelevizija (ORF), potem ko je preverila njegovo avtentičnost. Objava doslej najjasnejšega dokumenta Haiderjeve povezanosti z nekdanjimi nacisti in neonacisti je v Avstriji udarila kot bomba, prav tako njegova izjava za ORF, da je bilo vse, kar je povedal v Krivi Vrbi, »v redu« in da je bila VVaffen-SS »del nemške vojske in ji zato tudi pripada vse spoštovanje in Čast«. Najpomembnejši zastopniki vseh avstrijskih parlamentarnih strank (z izjemo Svobodnjakov) in ugledne osebnosti družbenega življenja so takoj z ogorčenjem in odločno zavrnili Haiderjeve izjave. Zvezni kancler Franz Vranitzky je dejal, da gre za hudo žalitev vseh avstrijskih demokratov in vseh žrtev nacistične diktature. Poudaril je, da ga to ne preseneča veC, posnetek z zborovanja v Krivi Vrbi in tudi Haiderjeva trditev na avstrijski televiziji, da je bila Waf-fen-SS del nemške vojske, pa samo še potrjujeta Haiderjevo skrajnodesni-Carsko pozicijo. Predsednik kluba socialdemokratskih poslancev v državnem zboru Peter Kostelka je dodal, da pričakuje, da bo Haider odstopil kot poslanec avstrijskega parlamenta, tej zahtevi pa se je priključil tudi poslanec Liberalnega foruma Volker Kier. S škandaloznimi izjavami pa je Haider očitno odprl oCi tudi politikom Ijud- Jorg Haider je spet pokazal, da ima jezik daljši od pameti ske stranke, ki celo po volitvah niso popolnoma izključiti možnosti vladne koalicije s Svobodnjaki. Generalna sekretarka stranke Maria Rauch-Kal-lath pa je po najnovejšem incidentu sporočila, da se ČVP ne bo odločila za tako možnost, in izjavila, da obsoja Haiderjeve izjave. Zeleni pa so pozvali državno tožilstvo, naj začne postopek proti desničarskemu politiku zaradi suma oživljanja neonacistične miselnosti. Vodja Zidovskega dokumentacijskega centra na Dunaju Simon Wiesenthal pa je menil, da želi Haider s svojimi izjavami o vlogi Waffen-SS načrtno slepiti volilce. Waffen-SS je bila morilska brigada, ki je bila posredno pod Hitlerjevim poveljstvom, je poudaril svetovno znani lovec na naciste. Ivan Lukan i ; Aristidov bratranec oporeka izidom volitev PORT-AU-PRINCE (Reuter) - Leon Jeune, bratranec predsednika Jeana-Bertranda Aristida, ki mu poteče mandat februarja prihodnje leto, je na novinarski konferenci izjavil, da je med predsedniškimi w ^ e e e ^ ^^ToSrih ?e ™LdE6M^!kanSŽt Mednarodni opazovalci poudarjajo, da nimajo dokazov o morebitnih prevarah - Jelcina zmaga komunistov ne skrbi ■ * NA URADNE IZIDE RUSKIH PARLAMENTARNIH VOLITEV BO TREBA POTRPEŽLJIVO ČAKATI Štetje glasovnic poteka po domače in po polževo zultati, po katerih je zmagal Rene Preval, kandidat Aristidove stranke Lavalas, vprašljivi. Potek volitev MOSKVA (Reuter) - Kaos, slabo vreme in prostranost ru- in štetje glasov so spremljati predstavniki Organiza- ske države so pripomogli k počasnemu štetju glasovnic splo cije ameriških držav, ki niso poročati o nepravilnostih, ponarejanju glasov in ustrahovanju votilcev, kar Prevalovim privržencem očita Jeune, ki sicer uradne pritožbe pri volilnem štabu še ni vložil. Predsednik Aristide je na novinarski konferenci ■ Snih parlamentarnih volitev, vendar pa so tuji opazovalci včeraj sporočiti, da ni resnejših razlogov za zaskrbljenost. Zamuda osrednje volilne komisije pri razglasitvi izi- obljubil, da bo sodeloval pri vzpostavitvi stabilnih j!| dov je nekatere politične vo- potitiCnih razmer v državi in tuje investitorje pozval, naj vlagajo v razvoj Haitija. Izjavil je, da bo sodeloval z novim predsednikom Prevalom, zato naj mu zaupajo tudi votilci. ditelje izzvala, da so podvomiti o poštenosti štetja glasovnic. Tuji opazovalci pa so povedali, da za zdaj ni- majo dokazov o večjih prevarah, Čeprav je možno, da je prihajalo do manipulacij. Razlog za zamudo je po njihovem mnenju zmeda, ki je nastala zaradi ogromnega števila votilcev. Na 93 tisoč voliščih je namreč volilo kar 65 milijonov ljudi. »Zamuda pri objavi izidov je sprožila sumničenja, vendar bi bila sama pri izjavah o nepravilnostih previdna, saj nimamo nikalcršnih dokazov,« je dejala Catherine Bames, predstavnica Neodvisne mednarodne fondacije za volilne sisteme. Glasovanje in štetje je Izžvižgani reformisti prali zvitim komunistom MOSKVA - Rusi so na nedeljskih parlamentarnih volitvah postregli s presenečenjem, ki pa ni povezano z večkrat omenjeno zmago komunistov. Ruski komunisti so dobili največ glasov po proporcionalnem sistemu (22 odstotkov). Vladimir Zirinovski je - kot nadležna muha - iztržil enajst odstotkov po istem sistemu. Toda to je bilo mogoče pričakovati. Veliko presenečenje pa je, da se je volitev udeležilo kar 65 odstotkov od 105 milijonov volilnih upravičencev. Njihovo sporočilo predsedniku Borisu Jelcinu, premiem Viktorju Cemomirdinu in drugim reformistom je kristalno jasno: Rusi odobravajo demokratične procese, hkrati pa »žvižgajo« politikom, ki te procese vodijo. Ker bodo predsedniške volitve Cez pol leta, je že skrajni Cas, da politični vodje javno podporo svojih votilcev nehajo obravnavati kot nepreklicno in samoumevno pravico za uvajanje zasebne lastnine in demokracije. Predsednikov svetovalec Sergej Pilatov je to še okrepil z besedami: »Izid volitev v državno dumo kaže, da se demokrati niso hoteti ati znali združiti.« Se bolj pošteno bi bilo dodati, da se demokrati niso biti sposobni dovolj reformirati. Bolj so se ukvarjati z rušenjem starega sistema kot pa z gradnjo novega. Posledica tega je bila, da so morati ruski prebivalci precej pretrpeti -nedvomno več, kot bi bilo treba, dosežki na gospodarskem področju pa so bili izredno majhni. Izjave demokratov, da bo na boljše življenje treba še malce počakati, so spominjale na nesmisle, ki so jih trositi voditelji starega sistema (današnji komunisti so za kaj takega preveč zviti). Dobra novica pa je, da bo demokratom še vedno ostalo nekaj manevrskega prostora. Nedelja je bila namreč nekakšna vaja za junijske predsedniške volitve. Zmaga komunistov bo v marsičem otežila prizadevanja reformistov, vendar bo politični pomen komunistične stranke iz različnih razlogov omejen. Prva stvar, ki jo je treba upoštevati, je dejstvo, da dosedanja poročila govorijo o prepričljivi zmagi komunistov le po proporcionalnem sistemu. Druga polovica 450-članske dume pa je izvoljena po večinskem sistemu izmed predstavnikov posameznih volilnih okrožij. Če bi se Rusi kaj naučili iz preteklosti, potem bi po tem sistemu morati zmagati reformisti in stranke centra. No, zaenkrat vse kaže, da jo bodo daleC najbolje odnesli neodvisni kandidati. Komunisti jim sicer sledijo, toda že zdaj je povsem jasno, da v spodnjem domu parlamenta nikakor ne bodo dosegli dvetretjinske večine, ki je nujna za preglasovanje predsedniškega veta in s tem za popoln nadzor nad zakonodajo. Druga pomembna zadeva je, da morajo komunisti delovati znotraj institucionalnih omejitev dume. Boris Jelcin - stiskač z močjo - je sodeloval pri oblikovanju ustave, v primerjavi s katero je peta republika francoskega predsednika De Gaulla videti kot vzoren model delitve oblasti in sodelovanja. Najpomembnejša naloga dume je sprejetje državnega proračuna. Proračun za leto 1996 so že sprejeti dosedanji poslanci, s tem pa so pristojnosti novih poslancev še manjše. Volilna matematika, ki se kaže v prvih povolilnih izračunih, pa v ruskem okolju ne pomeni veliko. Poslanci so znani po strankarski nezvestobi. V naslednjih nekaj tednih bodo novi poslanci podpisovati dogovore s strankami in političnimi skupinami, od katerih pričakujejo naj-vecji vpliv in koristi. Nobeno od naštetih dejstev ne zmanjšuje nevarnosti, ki jo najnovejši položaj komunistov predstavlja za rusko demokracijo in reforme. Vodja komunistov Genadij Zjuganov si za zahodne države lahko nadene prijazen nasmeh, vendar se strankina preteklost in vsebina od starih časov nista dosti spremenili. Izhodišče komunistične politike je ustavitev privatizacije, ohranjanje nacionalizacije kmetijskih površin in splošno naraščanje državnega nadzora v skoraj vseh gospodarskih panogah. Partijski slogan je »proletarci in tlačeni, združite se«, njihov zaščitni znak sta srp in kladivo na odprti knjigi, gospod Zjuganov pa naglas občuduje kitajski model gospodarskega upravljanja. Ruska poslovna skupnost se najbrž ni potolažila niti ob besedah tiskovnega predstavnika ameriške Bele Hiše Mika McCurryja, ki je povedal, da to niso »stari boljševiki«. Ruski zasebni sektor je seveda postal prevelik za večje posege, in dokler bodo kamere obrnjene v komuniste, ti ne bodo smeli početi večjih neumnosti. »Le kako si predstavljate, da tolikšna posojila industriji ne bodo razbohotila inflacije, ki bo požrla še zadnje prihranke osiromašenih ruskih državljanov, gospod Zjuganov?« Odgovor na to vprašanje bo nedvomno zanimiv. Ne glede na svoje barve se bodo morati ruski politični voditelji spopasti z naraščajočo inflacijo, stabilizacijo gospodarstva, vsepovsod navzočo korupcijo, zatiranjem škodljivih pogodb, sistematičnim odlivom kapitala, nizko stopnjo naložb, gradnjo davčnega in upravnega sistema... Prostora za izmikanje ni veC. Če ne bodo zaceli takoj ukrepati, bodo izgubili možnost, da bi pokazati, kaj je mogoče storiti, Ce se sprejmejo prave odločitve. The Wall Street Journal nadzorovalo približno 900 mednarodnih opazovalcev, pridružilo pa se jim je še okoli 60 tisoč strankarskih uradnikov. Samo dve tretjini od 89 volilnih okrožij ima računalnike. »Za zdaj niti ne vemo, ati so pristojni sploh usposobljeni za delo z računalniki,« je dejala Barnesova. Mnogo glasovnic z odročnih območij so morali do volilnih komisij prepeljati s helikopterji, letati ali avtomobili, hitrost takšnih prevozov pa je bila moCno odvisna od vremena. Barnesova je dejala, da so morali na enem od moskovskih volišč glasovnice šteti na tleh košarkarskega igrišča, saj niso imeti dovolj velike mize, da bi lahko glasovnice razvrstiti v 43 kupov, kolikor je bilo sodelujočih strank. V nekem drugem primeru je volilna komisija rezultate napisala z navadnim svinčnikom, zato so jim jih vrnili in zahtevali, da jih napišejo s Črnilom. V večini primerov so glasovnice potovale skozi petero rok. Najprej so jih šteti na volišču, potem pa še na lokalni, območni, regionalni in centralni ravni. »Vse pre-štejejo dvakrat ali trikrat. Vedno znova preverjajo, kar so ravnokar prešteti. Drug do drugega so zelo nezaupljivi,« je dejal eden od opazovalcev, ki meni, da je do potvarjanja rezultatov verjetno prihajalo, vendar je to počenjalo več skupin. »Ce je do poneverb res prihajalo, lahko pri tem pričakujemo določeno stopnjo “pluralizma", ko vsak goljufa v korist svoje stranke.« Prvič po volitvah se je uradno oglasil tudi predsednik Jelcin, ki je dejal, da zaradi zmage komunistov ni zaskrbljen in da ne bo spremenil svoje politične strategije. Hkrati je čestital Doku Zavgajevu, ki je bil izvoljen na položaj šefa Čečenske proruske vlade. Čečenski uporniki, ki izvolitve Zavgajeva ne priznava- jo, se medtem v Guderme-su še vedno uspešno upirajo napadom ruske vojske, ki hoče znova zavzeti mesto. Uporniki so se vkopali in zavrnili poziv, naj se predajo. V mestu je prišlo tudi do pouličnih bojev. Begunci iz Gudermesa so povedati, da tako silovitih spopadov v zadnjem letu še niso doživeti. IZIDI RUSKIH VOLITEV Komunistična partija je zbrala največ glasov na ruskih parlamentarnih volitvah, tako na volitvah za strankarske liste kot na volitvah, kjer se v volilni enoti voli samo en poslanec. Od 450 poslancev v dumi se jih polovica voli po proporcionalnem, polovica pa po večinskem sistemu. KOMUNISTIČNA PARTUA GsrtadijZjuga« 21 % spremembe v fmmjaviihtm 1393 IžOčT LIBERALNODEMOKRATSKA STRANKA vodja: 11 % Vladimir Zirinovski NAS DOM JE RUSIJA ra$8.' ■m o/ Viktor Cemffnirdn JABL0K0 O rod/a: -7 a o/ fltiJIOKO rA 7,2 /o POSLANCI, IZVOLJENI PO VEČINSKEM SISTEMU (podatki a 179 od 225 mandatov) NEODVISNI KANDIDATI 73 KOMUNISTIČNA PARTUA 53 racati KMEČKA STRANKA vorfa: MihaSLapSn flfiJIOKO JABL0K0 BbIBOP NAS DOM JE RUSIJA 10 RUSKA IZBIRA vodja: JO Jegor Gajdar OSTALE STRANKE 35 URADNI ZAČETEK OPERACIJE SKUPNO PRIZADEVANJE Unprofor je mrtev, naj živi Kor Zamudo ob primopredaji poveljstvo SARAJEVO (Reuter, dpa) - Včeraj ob 11. uri je Unprofor na sarajevskem letališču Butmir tudi uradno predal vsa vojaška pooblastila v Bosni in Hercegovini silam zveze Nato za uveljavljanje miru (Ifor). Od poveljnika modrih čelad, francoskega generala Bernarda Janvierja, je dobtnosti prevzel poveljnik kopenskih enot Iforja, britanski general Michael VValker. Ameriški admiral Leighton Smith, poveljnik Iforja, se slovesnosti ni udeležil, ker njegovo letalo zaradi megle ni moglo pristati na Butmirju. Smith je pozno popoldne vendarle prispel v Sarajevo in z uradno predajo dokumentov tudi prevzel poveljstvo. Poudaril je, da je prišel čas, ko »se je treba iz vojnih razdejanj premakniti k prednostim miru«. Ifor naj bi ustvaril varno okolje, v katerem se bo lahko razvijala nova Bosna, ki bo imela prihodnost. Natove sile bodo v tesnem sodelovanju s človekoljubnimi organizacijami poskušale doseči skupen cilj - oblikovanje zaupanja, da je mir mogoč. Francoski general Janvier se je v govoru spomnil žrtev in dosežkov modrih čelad med skoraj tri leta trajajočo misijo. »Vojaki miru so kljub težavam dosegli mir,« je povzel Janvier. Prevzem oporišč enot ZN se je začel že dopoldne. Britanski in francoski pripadniki Unproforja so samo zamenjali modre baretke in čelade s službenimi vojaškimi pokrivali ter prebarvali vozila z maskirno barvo. Le nekaj ur po uradnem začetku delovanja Iforja so bri- tanski vojaki prestopili razmejitveno črto na zahodu Bosne in postavili začasno oporišče v Krupi. Britanci so prvi tuji vojaki na tem območju po začetku vojne v BiH, saj je Unprofor deloval le v tistih delih države, ki so bili pod nadzorom hrvaških ali vladnih sil. Predstavniki Nata na terenu so kljub številnim zamudam optimistični. Zavedajo se, da je to zgodovinska operacija zveze Nato, od katere je odvisna njena prihodnja vloga v obrambno-vamostnih strukturah Stare celine. Neki Natov predstavnik je takole opisal pomen operacije Skupno prizadevanje: »Ce bomo delali pravilno, potem varnostni položaj v Evropi nikoli več ne bo tak, kot je bil. Ce pa naloge ne bomo uspešno opravili, bo to prava katastrofa.« Britanski general Michael Walker je francoskega kolega Bernarda Janvierja razrešil muk (Telefoto: AP) BRUSELJSKA KONFERENCA O OBNOVI PORUŠENE BOSNE IN HERCEGOVINE Pol milijarde dolarjev nujne pomoči BRUSELJ (Reuter, STA) - V Bruslju se je včeraj začel prvi dvodnevni sestanek držav in organizacij donatork za prenovo Bosne, ki sta ga pripravili Evropska komisija in Svetovna banka. Med delegacijami iz več kot 40 držav ter številnih mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij je tudi slovenska delegacija, ki jo vodi veleposlanik pri Evropski uniji v Bruslju Boris Cizelj. Namen sestanka je dvojen. Prva naloga je pridobiti sodelovanje držav in organizacij donatork za pokritje takojšnjih finančnih potreb za obnovo Bosne v prvem četrtletju prihodnjega leta. Gre za najnujnejšo obnovo prometne infrastrukture, energetike, oskrbe z vodo, kmetijstva, zdravstva in šolstva. V prvo fazo sodi tudi podpora vladnim organom, ustanovitev socialnega sklada in zagotovitev obratovalnega kapitala. Za pokritje najosnovnejših potreh bi po ocenah Evropske komisije v prvih treh mesecih prihodnjega leta potrebovali 518 milijonov dolarjev. Druga naloga pa je ugotoviti, kako nameravajo donatorji pomagati v prihodnje in kako je mogoče nji- hovo pripravljenost uskladiti s sprejetim programom za pokritje najnujnejših potreb. Na konferenci želijo ugotoviti, koliko sredstev in v kakšnem časovnem obdobju bodo donatorji lahko prispevali, doseči pa želijo tudi dogovor o izvajanju in usklajevanju tega procesa. S tem bodo tudi pripravili osnove za drugo konferenco, ki naj bi bila najverjetneje konec februarja ali v začetku marca. Na drugi konferenci naj bi predvideli postopek zbiranja sredstev za štiriletni program obnove Bosne. Predstavniki Svetovne banke ocenjujejo, da bo ce- lotna obnova Bosne stala okoli 20 milijard dolarjev. Za prednostne projekte bo morala mednarodna skupnost zagotoviti približno pet milijard dolarjev, oživljeno bosansko gospodarstvo pa naj bi bilo pozneje zmožno zagotoviti večino preostalih sredstev. Predstavniki EU so že povedali, da unija ne namerava prispevati več kot tretjine mednarodne pomoči. Udeleženci sestanka poudarjajo, da je najpomembnejša zagotovitev takojšnje pomoči za najnujnejše projekte. »Zagotovitev takojšnje pomoči je izrednega psihološkega pomena,« je dejal ne- ki predstavnik Svetovne banke. Opazovalci pa opozarjajo, da bo težko zagotoviti sredstva iz proračunov gospodarskih sil, ki se otepajo s proračunskimi primanjkljaji. V slovenski delegaciji so poleg veleposlanika Cizlja Se Marija Adanja z zunanjega ministrstva, Iztok Jarc z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter Matej More s finančnega ministrstva. Slovenija je na sestanku ponudila, kar lahko prispeva za prenovo Bosne, vendar ne gre za finančna sredstva, temveč za material, opremo in prispevke slovenskih podjetij. HRVAŠKO GOSPODARSTVO Turizem kot nosilec razvoja Kolumbina Bencević / Reuter ZAGREB (Reuter) - Hrvaška, ki je konec štiriletne vojne v nekdanji Jugoslaviji dočakala s stabilno valuto in nizko inflacijo, pričakuje, da se bo stanje v njenem gospodarstvu po sklenitvi premirja še izboljšalo. V letu 1994 se je bruto domači proizvod v državi povečal za 0, 8 odstotka na približno 16 milijard dolarjev, pričakujejo pa, da se bo letos povečal še za tri do štiri odstotke. Vlada upa, bo rast družbenega proizvoda v prihodnjem letu dosegla deset do dvanajst odstotkov, od tega pa naj bi vsaj polovico prispevala obnova turističnega gospodarstva in osnovne infrastrukture. »Bilo bi porazno, če bi gospodarska rast znašala manj kot deset-odstotkov,« je nedavno povedal namestnik predsednika vlade Borislav Skegro. Analitik centralne banke Velimir Sonje napoveduje skromnejšo rast v višini šestih od- stotkov, ki pa bi lahko bila tudi večja, če bi prišlo do strukturnih reform v gospodarstvu. V prihodnjem letu bo gospodarska rast temeljila predvsem na obnovi gospodarstva in turizmu, toda tudi druge industrijske panoge si bodo kmalu opomogle. S strogim programom je vladi uspelo znižati inflacijo s 1200 odstotkov pred dvema letoma na skoraj ničelno stopnjo v letošnjem letu. Cene na drobno so letos narasle za 1, 5 od- stotka, medtem ko je bila inflacija v preteklem letu celo negativna. Tečaj hrvaške kune trenutno znaša 3, 70 kune za nemško marko, kar ustreza tečaju, ki so ga vpeljali maja 1994, potem ko se je v začetku letošnjega leta Ze okrepili na 3, 60 kune za nemško marko. Oživljanje turizma, ki bo hrvaško gospodarstvo oskrbelo z Zelenimi devizami, in svež val tujih naložb bosta glavna dejavnika obnove hrvaškega gospodarstva. »V prihodnjem letu se bo število turistov glede na obisk v preteklem letu najmanj potrojilo,« je po sklenitvi mirovnega sporazuma v Daytonu v Združenih državah Amerike povedal hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Prihodki od turi- zma, ki so se v preteklih letih zaradi vojne naglo zmanjševali, naj bi se v letu 1996 močno povečali. Hrvati se že pospešeno pripravljajo na prihajajočo turistično sezono. V obnovo hotelov na slikoviti jadranski obali, ki je zanimiva tako za premožne turiste iz Evropske unije kot za novo generacijo obiskovalcev iz vzhodne Evrope, nameravajo vložiti okrog sto milijonov nemških mark. Toda siloviti bombni napadi niso poškodovali le hotelov in zdravilišč, ampak tudi tovarne, ceste, telekomunikacijske objekte in železniške proge. Industrijska proizvodnja se je v prvih desetih mesecih letos povečala za 0, 9 odstotka, a še vedno znaša manj kot šestdeset odstotkov predvojne proizvodnje. Samo v juliju se je zmanjšala za 7, 7 odstotka glede na prejšnji mesec in je šele zdaj začela znova naraščati. Hrvaška pri obnovi računa na obsežno denarno pomoC mednarodnih ustanov, vendar upa, da bo pritegnila denar tudi iz drugih virov. Vrednost neposrednih tujih naložb se je od 620 milijonov mark v letu 1992 zmanjšala na 409, 8 milijona mark v letu 1994. »V letu 1996 pričakujemo za veC sto milijonov dolarjev tujih naložb,« je izjavil namestnik ministra za privatizacijo Damir OstoviC in dodal, da bo novi sabor skušal Cim prej sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo spodbujala tuje naložbe. NOVICE Kasagić: Republika srbska bo pravna država BEOGRAD - Rajko Kasagić, novoizvoljeni predsednik vlade Republike srbske, je pozval bosanske Srbe, naj sodelujejo z Natovimi enotami za varovanje miru, ki bodo nameščene na ozemlju srbskega dela BiH. »Z Iforjem moramo sodelovati, saj bo od tega odvisna naša prihodnost,« je izjavil Kasagić in poudaril, da se bo njegova vlada posvetila zlasti vzpostavitvi pravne države. Izrazil je prepričanje, da odslej ne bo več prihajalo do nediscipliniranega in samo-K J voljnega ravnanja posameznikov, kakršnega so občutili na primer uslužbenci Mednarodnega rdečega križa v Banjaluki, ki so jim ukradli kar sedem vozil. Srbi se morajo začeti zavedati, da s takimi dejanji škodujejo sami sebi - Rdeči kriz je namreč po omenjenem incidentu prekinil dobavo pomoći. (M. M.) Črnogorski predsednik pomilostil 82 prestopnikov PODGORICA - Črnogorski predsednik Momir Bula-tović se je v Želji, da »simbolično poudari pomen mirovnega sporazuma, podpisanega v Parizu«, odločil pomilostiti 82 oseb, proti katerim so Črnogorski pravosodni organi sprožili kazenski postopek. Med »srečneži« so tudi vodje in aktivisti Stranke demo-kraticne akcije, natančneje skupina mladeničev s Cetinja, ki so jim sodili zaradi napada na predsednika Bulatovića. Na seznamu pomilošCenih se je znašel tudi pesnik Jevrem Brković, proti kateremu je sodišče leta 1991 vložilo obtožnico zaradi domnevnega podpihovanja mednacionalnega sovraštva. Brković pa se tedaj ni vdal v usodo, saj je pobegnil iz Cme gore. Zdaj živi in dela v Zagrebu. (M. M.) Obnovljen telefonski promet med ZRJ in Hrvaško BEOGRAD - Agencija Tanjug je včeraj sporočila, da sta zvezni minister za zunanje zadeve ZR Jugoslavije in hr-111 vaški zunanji minister Mate Granič s telefonskim pogovorom znova odprla telefonske linije med državama. Oba ministra sta poudarila izjemen pomen obnovitve telefonskega prometa, ki bo njunim rojakom omogočil normalno komunikacijo. Kljub zvenečim besedam pa J telefonske linije med Hrvaško in ZRJ še ne delujejo. Uslužbenke beograjskega postnega podjetja pojasnjuje-; jo, da bodo zveze obnovili morda šele jutri. (M. M.) fl fi su Clinton poskuša preprečiti proračunsko krizo VVASHNGTON (Reuter) - Bill Clinton se je v torek sešel z vodjo večine v senatu Bobom Dolom in s predstavnikom Bele hiše Nevvtom Gingrichem, da bi poskusil rešiti proračunsko krizo. Po sestanku so vsi trije izjavili, da so se dogovorih, da bodo upoštevah predloge odbora za proračun, po katerih naj bi v prihodnjih sedmih letih imeli uravnotežene proračune. Clinton, Dole in Gin-grich pa so se znova sestah včeraj in razpravljali o štirih predlogih, ki jih je posredoval kongres. Republikanci so predlagali zmanjšanje davkov za 245 milijard dolarjev, predlog zmernih senatorjev obeh strank predvideva nekoliko manjše znižanje davkov, demokrati spodnjega doma in demokratski vodja v senatu pa so predstavili svoje predloge, po katerih davkov sploh ne bi znižali. INTERVJU / UREDNIK ANDREJ FURLAN KONCERTNA SEZONA GM Jadranski koledar v soboto jazz se pred stavlja in božični songi Nastopil bo Big Bond RTV Slovenije Založba Devin je pred časom objavila naslove knjig, ki bodo vključene v letošnjo zbirko Jadranskega koledarja. Tradicionalni knjižni paket se torej ob praznikih vrača na mize primorskih bralcev, ljubiteljev domače literature, pa tudi vseh tistih, ki si želijo obširnejšega pregleda nad slovensko ustvarjalnostjo območja ob severnem Jadranu. Jadranski koledar se torej, zvest vsakoletni tradiciji, vrača. Letošnja zbirka obsega tri knjige (zbornik, roman Dušana Jelinčiča Tema na pomolu, antologijo primorskih pesnikov Primorska, moja duša in srce), kaseto oz. cd-ploščo in namizni koledar. Toliko smo lahko razbrali z letaka, s katerim založba Devin najavlja skorajšnji izid koledarja. Za podrobnejšo in izčrpnejšo predstavitev pa smo poprosiH urednika Andreja Furlana. Najprej morda par besed o “običajnem” zborniku: slišati je, da bo letos nekoliko spremenil svojo ustaljeno podobo, delno pa tudi vsebino. Kaj naj torej pričakujemo? »Da, nekaj novosti smo si res omislili, vendar pa se zbornik in duh celotne zbirke ne bosta izneverili svoji vlogi in tradiciji. Letos smo veliko prostora namenih mladim in bodočnosti, toda poleg tega smo se zaustavili tudi ob nekaterih zgodovinskih temah in obeležili nekatere obletnice.« Ste mladim namenih posebno poglavje? So morda sami sodelovah pri sooblikovanju koledarja? »Prispevke mladih smo delno vključih v posebno poglavje, ki je za zbornik novost. V tem poglavju, ki smo ga poimenovali Preberi...premi-sh, smo zbrali zapise mladih Slovencev v Italiji, ki so razmišljah o kulturi, šoli, družini, prijateljstvu, ljubezni. To poglavje je res v celoh namenjeno mladim, morda celo najstnikom. Poleg tega smo se odločih, da objavimo izvlečke nekaterih diplomskih nalog in seznam slovenskih študentov, ki so dokončah študij na tržaški univerzi v obdobju med jesenjo leto 1992 in februarjem leta 1995. V zvezi s tem seznamom pa je prišlo do nekaterih nenadejanih težav, tako da je morda kako ime po pomoti izpadlo. Tudi s tega mesta bi se zato rad obrnil ne vse, ki svojega imena morda ne bodo zasledili, in jih prosil, naj nam telefonirajo na založništvo: naslov njihove dizertacije bomo zelo radi objavili prihodnje leto.« Tudi skupina sodelavcev, ki sodelujejo pri pripravi koledarja, se je letos nekoliko “pomladila”... »Mladi sodelavci, s katerimi smo letos vzpostavih stike, so prispevah v zbornik veliko člankov in raznih prispevkov: od grafične opreme (ki jo je izoblikoval Rado Jagodic) do glasbe, književnosti, ekonomije... Zdelo se nam je prav, da se obrnemo na mlade izvedence najrazličnejših področij. Večkrat je slišati trditve, Češ da med mlajšimi rodovi ni angažiranosti, per-spekhv, potenciala. Jadranski koledar pa letos dokazuje, da temu ni tako.« V čem pa ostaja zbornik zvest svoji tradicionalni podobi, ki je bila med bralci vsekakor priljubljena? »Jadranski koledar ni ovrgel svoje klasične podobe. Veliko pozornosti smo namenih zgodovinskim temam, predvsem takim, ki še vedno vplivajo na naš vsakdan in, kar je zelo verjetno, tudi na našo bodočnost. Zato objavljamo na primer obširno raziskavo o prevzemu Narodnega doma s strani fašistične oblasti in izračun škode, ki ga je zaradi tega utrpela slovenska manjšina. Navsezadnje se položaj ni tako zelo spremenil... Dva pogleda, eden v preteklost, drugi pa v bodočnost, so stalnica mnogih poglavij zbornika. Obeležili bomo nekatere pomembne obletnice: to je za nas pi-ložnost, da črpamo spodbud za da- našnji čas. Saj to je vendar Jadranski koledar!« No, toliko o zborniku. Slednjega bosta spremljali še dve knjigi, eno izmed teh (antologija Primorska, moja duša in srce) bo dopolnjevala tudi kaseta ah - to bodo morah izbrah naročniki - cd-plošCa. »Antologija Primorska, moja duša in srce je izbor najlepših verzov primorskih pesnikov, nekaterih še živečih, drugih pa zgodovinsko najpomembnejših. Antologijo je sestavil Aleksij Pregare. Oba sklopa, zgodovinskega in sodobnega, povezuje skupna nit: tesen odnos z rodno zemljo, ljubezen do rodnega kraja. Večina poezij je prevedena v angleščino in španščino, tako da bodo lahko knjigo cenili tudi slovenski emigranti najmlajše generacije. Kaseta oz. cd-plošča dopolnjuje knjigo. Na traku so posnete recitacije tekstov, ki so zbrani v knjigi. Besedila pesnikov občuteno interpretirajo priznani gledališki igralci pod vodstvom režiserja Marka Sosiča. S kulturnega vidika je objava knjige in kasete korak izrednega pomena.« Kaj pa Jelinčičev roman Tema na pomolu? »To je prvi roman iz zbirke Roman novega časa, ki si jo je omislila naša založba. V zbirki bodo v bodoče objavljena dela istoimenskega natečaja, ki ga je založba že razpisala, in dela, ki se bodo zdela komisiji vredna objave. Jelinčičevo delo je po umetniški vrednosh prav gotovo na zelo visoki ravni, zato upam, da ga bo občinstvo sprejelo z navdušenjem, kot je sicer doslej vedno sprejelo dela tega avtorja. Zal se visoki ceni, ki spremlja kakovostno slovensko čtivo, nismo mogh izognih.« Lahko anheipiramo vsebino romana? »Lahko povem, da je to roman eksistencialne vsebine, učinkovita pripoved med kriminalko, ljubezenskim romanom in uspešno analizo junakove psihe. Torej najboljše predpostavke za ponoven uspeh.« AC Big Band RTV Slovenije bo v soboto zvečer nastopil v tržaškem Kulturnem domu Letošnja pestra sezona Glasbene matice se nadaljuje z Big Bandom RTV Slovenije. Skupina je po ocenah svetovne kritike med najboljšimi v Evropi, saj se od svoje ustanovitve leta 1945 lahko pohvali z umetniškimi vodji, kakršna sta bila Bojan Adamič in Jože Privšek. Slednji je ansambel pojmoval kot skupino solistov in s tem prodrl v bistvo sodobnega jazzovskega muziciranja. Na sobotnem programu je veliko njegovih priredb; sicer jih bomo lahko primerjali s priredbami Lojzeta Kranjčana, sedanjega dirigenta orkestra. Težko je definirati jazz glasbo. Tja od leta 1902, ko je pianist Jelly Roli Morton menil, da je iznašel jazz, je slog pač zrasel v veliko gibanje, Id slednjič izpoveduje eksistencialni izraz. Duša jazza je bil sprva blues, črnska glasba, povzeta po dur-molovih harmonijah »belcev«, sicer s svojimi značilnimi »blues«-toni. Pojem big banda stopi v jazzovsko zgodovino v dvajsetih letih. Sprva je bil simfonični jazz nasproten spontani improvizaciji, dandanes pa so meje delno zabrisane - pomislimo le na izkušnje jazzovskih skupin, ki so zrasle na osnovi zapuščine Gila Evansa. Takrat so večje jazzovske skupine krile zahteve tako imenovanega broadway businessa, in Big Band RTV Slovenije je prav tako na svojem začetku zaslovel kot Plesni orkester radia Ljubljana. V tridesetih letih so big bandi prek intuicije Bennyja Goodmana razširili pojem »svvinga«, muziciranja »prek taktnic«. Kmalu je slog zvodenel v »sweet«, produkcijo uspešnic večinoma komercialnega značaja. Štirideseta leta so sweetu zoperstavila »intelektualno« reakcijo »be-bop« sloga. Shema harmonije se je tako razširila do proste tonalnosti: jazz je ubral pot, ki ga je v naslednjih desetletjih pripeljala do sodobnejšega izraza. Jazzovski »intelektualci« se dandanes polašCajo dosežkov resne glasbe, da zazveni njihova govorica bliže Boulezu kakor Armstrongu. Slednje izkušnje niso namen našega večera, ki bo na sporedu v soboto v tržaškem Kulturnem domu. Gradivo za svoje priredbe črpata Privšek in Kranjčan iz jazzovskih standardov in ...božičnih songov, ki nam jih bo »v prazničnem vzdušju«'predstavila priznana vokalistka Alenka Godec. GR REVIJA LA BATTANA / ZADNJA ŠTEVILKA JE V GLAVNEM POSVEČENA NAREČNI ITALIJANSKI POEZIJI 3n Prednosti in posti narečnega pesništva Zadnja ševilka revije Italijanov v Istri La Battana obravnava vprašanje narečnega italijanskega pesništva. Problemu je posvečen večji del revije, uredniški odbor pa je uvodoma izpostavil izzivalno tezo: »V zadnjih šestdesetih letih je v Italiji edina velika poezija narečna«. Uredništvo je vzpodbudil k izzivu izid knjige »Le parole perdute. Dialetti e poesia nel nostro secolo«. Antologijo, ki je izšla pri založbi Einaudi, je uredil Franco Brevini. Za Battano je narečna poezija močan argument, saj se v dobrem delu istrske literature pojavlja narečje kot znamenje identitete, prostora in časa. V vseitalijanskem pesniškem prostoru pa najdemo veliko zvenečih pesniških imen, ki so vezana na narečje: Pasolini, Marin, Zanzotto, Giacomini itd. Zagovor narečne poezije se v Battani izmika folklori in »poeziji spomina«. Osnovna teza je, da je sodoben Standardni / knjižni / jezik po svojem reduktiven. Narečje vnaša v pesništvo nove prostore, govorice in hkrati tudi semantične razsežnosti multikulturnosti. Skratka narečje ne pomeni starega, izgubljenega doma, ampak novo možnost, kjer se enojezičnost »kontaminira« z različnimi govoricami in postane večplastna. Jasno je, da hrani v tem smislu Istra veliko jezikovnega gradiva. Ob branju razprav in pesniškega gradiva, ki ga prinaša revija, pa postane vsaj deloma očitna dvojnost, ki govori tako v prid nareč- Jk* -•fjpidhrflB -1 nemu pesništvu, kot tudi proti njemu, čeprav so uredniki izbrali prispevke, ki zagovarjajo vrednost narečja. Argument proti narečnemu pesništvu je znan. Narečje je bilo in ostaja »zavesa«, za katero se lahko skrije poezija brez prave vrednosti. Gre za poezijo spomina, kjer odmevajo lepi stari časi in kjer se metaforična in semantična revščina potuhneta v neobičajnosti (za literaturo) narečnih izrazov. Barvitost govorjenega narečja nadomesti avtorjevo jezikovno neinventivnost. Drugače je seveda s tistimi pesniki, ki zmorejo nelahek premik in dvignejo narečje na raven jezikovnega prostora, ki nudi bogate iskateljske možnosti. Pri tem je bistvena avtorjeva samo-zavest, da se vseskozi sooča s skrajno kompleksnostjo modernega sveta in govorice. Brez te zavesti pade narečje v območje izgubljenega domačijstva. V uvodnem eseju analizira Mirella Malusa literarni opus preminulega istrskega pisatelja Eligia Zaninija. Gre za enega izmed vodilnih intlektualcev Istre in njenega italijanskega dela. V njegovi biografiji-zasledimo pretresljive življenjske trenutke, kot je bil zapor na Golem otoku. Avtorica eseja na-glašuje, kako je pesnik prav v narečju spajal dva svetova: ljubezen do narave in domačije ter kompleksnost modernizacije, ki deluje pogostokrat agresivno do naravnega okolja. Nasilje razbije harmonijo, narečje pa je jezik tega konflikta. Zaniniju v spomin obljavljajo svoje pesmi Ester Barlessi, Loredana Bogliun, Lidia Belci, Gianna Dallemulle, Miho Debeljuh, Otelio De Crivis, Goran Filipi, Romina Flo-ris, Antonio Giuricin, Denis Kontošič, Miro Ivanin, Licia Micovillovich, Daniel Nači- novič in Rudolf Ujčič. Gre za malo istrsko pesniško antologijo v »italijanskem« in »hrvaškem« narečju. Nevednice so nujne. V tekstih omenjenih avtorjev so pri nekaterih vendarle vidni problemi dvojne uporabnosti narečja: iskanje in zatekanje v nišo. Zanimiv je esej Franesca Muzziolija, ki analizira narečno poezijo Cesareja Ruffata. Podrobna jezikovna analiza dokazuje, kako Ruffato v svoji delavnici preoblikuje narečje in ga »uporabi»kot avtentični glas in hkrati kot možnost drznega eksperimentiranja. Ruffato preoblikuje narečje in se drastično izogne nevarnosti pesniške regresije. Fulvio Se-nardi piše o poeziji Manlia Malabotte. Njegove pesmi so v tržaškem in torej beneškem narečju. Senardi izpostavlja pesnikovo izvirnost, čeprav se starejši avtor povsem ne izogne narečju kot domačjiski jezikovni niši. Zanimiv je esej Sergia Fave o funkciji knjižnega jezika in narečja, saj je avtorjev vidik psihoanalitska praksa. Literarno oporišče mu je Andrea Zanzotto, specialistično obzorje pa mu mudijo zanimive izkušnje s pacienti. Ob tematskem jedru revije La Battana velja omeniti članek Daria Marušiča o istrski folklori, raziskavo Ellisa Olujiča o reviji »Pa-gine Istriane« in krajši dramski tekst Marca Apollonija »L’intervista«. Zaključno poglavje revije je namenjeno knjižnim ocenam. __________ Ace Mermolja LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 21. decembra 1995 ZDA / ŽE DRUGI MNOŽIČNI POKOL V NEKI NEWYOR$KI TRGOVINI NOVICE Nezadovoljnež v trgovini s potezno puško ubil 5 oseb V slepega morilca se je prelevil, ker ga niso primerno postregli NEW YORK - Newyorčane je ta teden pretresel že drugi množični poboj v enajstih dneh: moški, baje nezadovoljen s postrežbo, je v trgovini čevljev pričel streljati in ubil pet oseb, preden ga je policija aretirala. Uradni viri poročajo, da je 22-letni Michael Vemon stopil v trgovino čevljev Little Chester’s Shoes pri živalskem vrtu v zloglasni četrti Bromc nekaj pred poldnevom po krajevnem času. Ze nekaj minut zatem je pričel streljati. Ob odhodu se je skuSal zaščititi, tako da se je skril za eno od žrtev, vendar ga je policiji vseeno uspelo raniti v roko in v dimlje. Kljub temu je v snežni nevihti mladenič pobegnil, policisti pa so ga kaj kmalu dohiteli in aretirali. Sedaj se zdravi v bolnišnici, kjer so sporočili, da je v kritičnem stanju. Začetno je bilo videti, da je do poboja prišlo med poskusom ropa, vendar sta newyorSki župan Rudolph Giuliani in policijski načelnik VVilliam Bratton pozneje sporočila, da je mladeniča v resnici razjarila slaba postrežba v trgovini. Na konferenci za tisk so tudi sporočili, da so med streljanjem umrle Štiri osebe, med temi tudi 12-letni deček. Zena korejskega lastnika trgovine, gospa Kyong Bae, je pozneje umrla v bolnišnici zaradi hudih ran, medtem ko se je lastnik trgovine v tistem trenutku nahajal v skladišču in je ostal nepoškodovan. Med streljanjem sta bila ranjena tudi dva mimoidoča. Načelnik Bratton je izjavil, da je bilo skupno ustreljenih osem oseb. K sreči je med streljanjem eni od priostnih strank uspelo zbezati iz trgovine in poklicati mimoidoči avto policije. Vemona je s potezno puško ranil član cestne prometne patrulje, vendar je mladenič za kratek čas nadalje- val svoj beg. Zasledovali so ga štirje policisti, ki so ga prav kmalu ujeli in aretirali. Newyorško administracijo je ta mesec že spravil v škripce poboj rasističnega značaja, v katerem je 8.decembra umrlo osem oseb. Temnopolti človek je začel streljati v trgovini belopoltih lastnikov v Harlemu. Trgovina se je na- meravala razširiti in prevzeti Se bližnji lokal, kjer je bila dotlej trgovina plošč, ki je bila v Harlemu že 17 let prava inštitucija. Potem ko je ubil sedem oseb, je Roland Smith (51 let), ki je imel za seboj že dolgo zločinsko kariero, v trgovini zanetil Se požar, ki je lokal uničil do tal, končno pa si je vzel življenje. Mussolinijevega vnuka žalile izjave sirakuškega župana SIRAKUZE (SICILIJA) - Guido Mussolini, vnuk fašističnega dučeja, je poveril trem odvetnikom mandat, da stopijo v stik s sirakuskim županom Marcom Fatuzzom zaradi njegovih »žaljivih« izjav na račun Benita Mussohnija. Maco Fatuzzo je namreč v polemiki z neofašistično AN izjavil, da leta 1936 Mussolini ni plačal delavcev, ki so na novo tlakovali Umbertov korzo. Neofašisti so namreč občinski upravi očitali, da si je vzela 6 mesecev časa za tlakovanje Trga Pancah, medtem ko so leta 1936 Umbertov corzo obnoviU v štiridesetih dneh. Kitajci izgnali nemškega novinarja PEKING - Združenje tujih dopisnikov v Pekingu je izgon nemškega novinarja Henrika Borka ocenilo kot grob napad na mednarodno priznano svobodo tiska in poskus ustrahovanja tujih novinarjev, ki delajo v LR Kitajski. Nemško časopisje in socialdemokratska opozicija pa so od kanclerja Kohla Ze zahtevah oster protest zaradi izgona. Na Nizozemskem odkrili tri laboratorije za izdelavo ecstasyja SITTARD (NIZOZEMSKA) - Nizozemska policija je v Limburgu odkrila tri laboratorije in zasegla ogromne količine ecstasyja, ki bi bil vreden od 15 do 20 milijonov guldnov. Surovine za izdelavo ec-stasyja so odkrili tudi v Schinnenu. Policija je aretirala deset oseb in navedla, da bi z zaplenjenimi surovinami lahko izdelali 6 milijonov tablet ecstasyja. Potres v severni Gvatemali CIUDAD DE GUATEMALA - Prejšnjo noč je severno Gvatemalo prizadel potresni sunek 5, 3 stopnje po Richterjevi lestvici. Gmotna škoda naj bi bila precejšnja, vesti o žrtvah pa so protislovne. Oblasti trdijo, da ni bilo žrtev, medtem ko novinarji navajajo, da je več deset oseb izgubilo življenje. MedsotelHska komunikacija VVASFUNGTON - Prvič sta dva ameriška vojaška satehta vspostavila neposredno radijsko povezavo mimo običajnih zemeljskih oddajnikov. Kot je sporočil Pentagon, se sedaj odpira nova pot v vesoljskih telekomunikacijah. * e I POHIŠTVO Sesljam 59/B Tel./fax: 299269 Izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva f/ie,ona/i aorta aese/a/>ožičn& in nouoZet/iefiraz/iiAc. NABREŽINA 143 JL5 olich & C. s.a.s. ♦ taine in stenske keramične ploščice ♦ sanitarije Nabrežina Kamnolomi 35/c Tel. (040) 200371 Fax (040)201343 Co s.n.c. SPLOŠNA GRADBENA DELA NOTRANJA IN ZUNANJA POPRAVILA PRODAJA RAZNIH MATERIALOV IN GORIV KRIZ 470/b Tel. 220755 - 220779 /7\ oeSPAR ®Service • I v*z Mama VOŠČI VESELE PRAZNIKE KRIZ 135 Tel. 220717 AVTOKAROSERIJA Colja - Kante SAMATORCA 53 Telefon 229377 TRGOVINA Kosmina Sergij TV, HI-FI, GOSPODINJSKI STROJI TUDI ZA VGRADNJO Trgovina je elan “ECO ITALIA” NABREŽINA CENTER - TEL. 200123 MACELLERIA CARSICA COMMERCIALE ČARNI TRZIC-UL Timavo 15 TEL. (0481)410574 Nabrežina center 144 Tel. (040) 200020 TRGOVINA JESTVIN Rebula vošči vesele praznike SALEZ 60 Tel. 229154 OGLASE ZBRAL IN UREDIL I® PUBLIEST Srt Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 sfe ife * ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Sedež in uprava: Ul. deirindustria6 - 340170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655 Fax: 0481/522613 Operativni urad: MMPSTANDRE2 Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex 460107 LAGORII Fax (0481)520117 Meri Kosič TRGOVINA JESTVIN TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI Briško m - IZDELKI lil GORICA GORICA - Raštel 27 Trg Medaglie d’Oro 12 Tel. 531550 Tel. (0481) 33790 TRGOVINA JESTVIN Povšič Emil GORICA-Ul. Trieste 261 Tel. (0481)21193 ■ TRGOVINA OBUTVE COTAR GORICA - Raštel 72 - Tel. (0481) 533667 Elegantno in ekskluzivno vzdušje v kavarni Elvio Ferigo - Caffe Garibaldi Pričakujemo vas ob odlični italijanski kavi GORICA (GORIZ1A) Korzo Italija 49 ZAPRTO OB SOBOTAH ■ 1 Mgmria Sergij Zavadlav semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo krma in oprema za domače živali GORICA Ul. Trieste 18 Tel. (0481) 520898 ZLATARNA - URARNA od /$97 Ul. Carducci, 49 -GORICA Tel. (0481)535657 TELEFAX Popolna izbira tudi za navaden papir KOPIRNI STROJI vedno zanesljivi ROM CANON-tt- PISARNIŠKI AEG STROJI OLVMPIA BLAGAJNE SUPREMA pj EKNOMEC „J,*" Tel. (0481) 81032 Fax (0481) 81032 R. FAJT RAZVIJANJE IN TISK BARVNIH FOTOGRAFIJ SERVIS V 30. MINUTAH NA PAPIRJU KODAK GORICA Korzo Italia 41 Tel. (0481) 533124 ALTRAN □ vse za amatersko in poklicno fotografijo □ foto servis • poroke itd □ video servis O o TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET GRAFICA GORIZIANA S.N.C. Ul. A. Gregorčič 18 Gorica (Standrež) Tel. (0481) 22116 - Fax (0481) 22079 GRADBENO PODJETJE DEVETAK IZTOK & ISABELLA DOBERDOB Ul. Prešeren, 8 - Poljane Tel. (0481) 78116 - ure najboljših znamk; - nakit in predmeti iz srebra in zlata neposredno od proizvajalca; - konkurenčne cene; GORICA - Ul. Arcivescovado 3-7 (nasproti Katoliške knjigarne) Telefon 0481/534633 It. Podjetje Koren Marta Koren & C. S.n.c. Ulica Mattioli 11 GORICA - Tel. 0481/533271 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA VIATORI GORICA Ul. Duca d’Aosta 154 Tel. 531645 GORICA J^; VSE ZA SPORT Ul. Raštel, 19 Tel. 531884 fax. 534470 TRGOVINE OBUTVE KOSIČ Ul. Raštel 7-Tel. 535162 Ul. Oberdan 7-Tel. 535520 Ul. Raštel8-Tel.33465 TRGOVINA POSODE IN OBUTVE TOMŠIČ Doberdob Tržaška cesta 2 I Gostilna pri Mirotu • domača kuhinja • pristna uina go- riškega okoliša SOVODNJE Prvomajska ul. 92 Tel. 882017 Vinoagraria Vižintin Gorica -Travnik 6 Tel. 0481/535395 ^ PEKARNA Slaščičarna^ OZBOT Trg. sv. Roka 7 Tel. (0481) 531466 SsV- GORICA ^ kolesa in nadomestni deli GORICA Trg Cavour9-Tel. 535019 Lastnika: Cetarin in Saksida Mario Mucci & C. STANDREŽ Ul. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 kleparstvo proizvodnja in inštalacija s.n.c. IMSA lmpex s.r.l. 34070 Sovodnje ob Soči - Gorica - Italia Ul. Čase Sparse, 78 Tel. (0481) 521383 - Fax (0481) 521388 Uvoz in izvoz stekla, strojev in proizvodov za steklarstvo Agriturizem Aldo Kovač Pot v Drago DOBERDOB samo domač pridelek edilsanitaria s. r. I. GORICA - Ulica Trieste 257 - Tel. (0481)20727 - fax (0481)20777 keramične ploščice - sanitarije DOLOMITE - armature - hidromasaZa JACUZZI - talne lesene obloge PRODAJA tobačnih izdelkov, časopisov, sadja in zelenjave. PAPIRNICA - OBLAČILA - DROBNARIJE NOVA UPRAVA G. I^eonardi Doberdob - Ul. Roma 12 DREVESNICA ORLANDO cvetlične konfekcije za darila Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A (nasproti letališča) Tel. 0481/20075 OPREMA E »BOLTERI ^Sr ARREDAMENTI • pohištvo za opremo stanovanj in uradov • pohištvo po meri Sovodnje Ul. Trieste ss 55 (ob goriškem letališču) Tel. (0481)20633 Fax (0481) 522115 NARDIN VOJKO Zastopnik za Goriško mineralnih vod RADENSKA in ROGAŠKA piva UNION in FORST Ul. Sv Mihaela 324 - Tel. (0481)21065 Standrež (GO) OGLASE ZBRAL IN UREDIL (© PUBLIEST Sri Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Veliki oder Ivan Cankar: HLAPCI Jutri, 22. decembra, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI TRETJI in IZVEN (KONTO). Sobota, 23. decembra, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma SOBOTA in IZVEN (KONTO). Mala drama Danes, 21. decembra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN (KONTO). RAZPRODANO! Levi oder Danes, 21. decembra, ob 20. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Veliki oder Sobota, 23. decembra, ob 9.30: E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO Danes, 21. decembra, ob 19.30, za IZVEN. T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Jutri, 22. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Mala scena MGL Danes, 21. decembra, ob 18.30: E. Car: POREDUSOV JANOS, za IZVEN in KONTO. CANKARJEV DOM. Prešernova 10, Ljubljana Danes, 21. decembra, ob 20. uri: B. Slade: OB LETU OSOREJ. Režija: B. Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. KUP FRANCE PREŠEREN. Karunova 14. Ljubljana Danes, 21. decembra, ob 20. uri: Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC. Andrej Rozman: RUPERT MAROVT. Sobota, 23. decembra, ob 20. uri. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA. Župančičeva I Adolphe Adam: GISELLE, Danes, 21. decembra, ob 19.30, za red petek IZVEN in KONTO. Jutri, 22. decembra, ob 16.30: J. Strauss ml: NETOPIR, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Krekov lrq 2, Ljubljana Jutri, 22. decembra, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za abonma red A in IZVEN. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Opera in balet Danes, 21. decembra, ob 19. uri: G. Verdi: TRUBADUR, za red ZELENI, ABONENTE in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ. Glavni Irg 6 Danes, 21. decembra, ob 19.30: R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Jutri, 22. decembra, ob 13. uri: J. Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU. Zaključena predstava za otroke Otroške bolnišnice Maribor. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE. CELJE, Šlandrov trg 5 Danes, 21. december, ob 19.30: Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN, za abonma ČETRTEK in IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE. Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Antoine de Saint-Exupery:_MALI PRINC Gostovanje v Kopru. Danes, 21. decembra, ob 9.30,11.15 in 17. uri. ssvtoSKD «Roowosieo*uš& DRAMA FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST: Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 21. t. m., ob 20. uri (red H) Bellinije-va opera »Norma« pod vodstvom Vorama Davida. Rezija Aldo Reggiani. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«, ki bo na sporedu od 16. januarja. Gledališče Rossetti Danes, 21. t. m., ob 20.30 (red četrtek) gostovanje Stalnega gledališča iz veneta/Gleda-lisce Carcano z Goldonijevo komedijo »Una delle ultime sere di carnovale« z Marino Bonfigli. Režija G. Emiliani. V abonmaju odrezek st. 5-rumen. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »11 prigioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 21. t.m., ob 20.30 - Dialektalna gledališka skupina Arniči di S. Giovanni bodo uprizorili komedijo »Libera a primavera«. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Cristallo. V soboto. 6. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina Ka Contemporanea 83 predstavila Molierovo »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni TRŽIČ: Občinsko gledališče: V sredo, 10. in v Četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Bra-chetti. KOROŠKA CELOVEC: Pri Joklnu: danes, 21. t. m., ob 20. uri predbožična igra »Na, du frohliche«. ŽENTILJ: Farna cerkev: jutri, 22. t. m., ob 18.30 »Šentiljski advent«. Sodelujejo družinska glasba Hafner, MZ Vaščani pojo, mladinska skupina in cerkveni pevci. SELE: Farni dom: v torek, 26. t. m., ob 15. uri Moliere »Kaznovani soprog«. Nastopa domača igralska skupine. ŠMIHEL: Farna dvorana: v torek, 26. t. m., ob 19. uri F. Milčinski »Butalci«. Izvaja Marijan Hinteregger. SLOVENIJA KO SE NESTRPNOST SPREMENI V VOJNO 3. DNEVI FILMA PROTI NESTRPNOSTI 16. - 23. decembra 1995 Kinoteka Danes, 21. decembra, ob 18. uri: DOLINA MIRU, Slovenija, 1956. režija: France Štiglic. Jutri, 22. decembra, ob 18. uri: IGMANSKI MARS, Srbija, 1983, režija: Zdravko Sotra. ob 20. uri: OFICIR Z VRTNICO, Hrvaška, 1987, scenarij in režija: Dejan Sorak. Sobota, 23. decembra, ob 18. uri: TIŠTEGA LEPEGA DNE, Slovenija, 1962, režija: France Štiglic. Danes, 21. decembra, ob 21. uri v Galeriji ŠOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani: literarni večer in talk show avtoric Maje Novak in Nine Kokelj, ki ga bo povezoval Mitja Čander. y D Em n Alenka Pirman: D ARCTICAE HORULAE D . Lokacija: Velika čitalnica H I Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Cas (javnega dela projekta): *** 20.11.-23.12.1995 icae horulae je javna predstavitev osebne zbirke besed. Osebna zbirka germanizmov ali bolje barbarizmov manskega izvora, ki Se živijo v pogovorni slovenščini, nastaja že vrsto let in Šteje že preko 2000 enot. V veliki Čitalnici je na notranjem robu miz postavljen stojal z zastavicami. Na njih so izvezene besede, izbi Articae horulae je Osebna zt germanskega izvora, ki se živijo v pogov —---------------rst0 ]el jn gtgjg 2e p reki mih 40 Na njih so izvezene besede, izbrane ih in razvrščene na poseben način Obiskovalcem Narodne in univerzitetne knjižnice, tega hrama slovenskega jezika,.ostaja vprašanje, ali so zbrane besede sol ali plevel slovenščine. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE: Knjižnica Finko Tomažič in tovariši: Prosvetni dom v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine iz Ljubljane, z zgodovin- skim odsekom NSK iz Trsta in z arhivom Maria Magajne vabi na ogled razstave »Povojni Cas - plakati, lepaki, fotografije in drugo«. Odprtje razstave ilustracij JELKE GODEC-SCHMIDT in MATJAŽA SCHMIDTA, danes, 21. decembra, ob 17. uri v Občinski matični knjižnici Žalec. VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65. Ljubljana Danes, 21. decembra, ob 19.30: Koncert ORKESTRA MANDOLINA. KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Jutri, 22. decembra, ob 23.30: KLUBSKI VEČER z bendom LIJENI HINKO. Hrvaški zabavljaski funky. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Jutri, 22. december, ob 19.30 BOŽIČNI KONCERT. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Dirk Joeres; solistka: Norina Radovan. Program: F. Schubert, W. A. Mozart, R. Schumann. Sobota, 23. decembra, ob 19.30: Vlado Kreslin, Istrski muzikanti, Beltinska banda, Mali bogovi. KLUB K4. Kersnikova 4. Ljubljana Sreda, 27. decembra, ob 22. uri: RAVELAND. D. J. KIKI in D. J. FRAJMAN. KULTURNI DOM NOVA GORICA. GRAD DOBROVO Jutri, 22. decembra, ob 20. uri: Aleš Kacjan, flavta; Aleksander Milošev, viola; Mojca Zlobko, harfa. Program: C. Debussy, F. Devienne, J. Lauber, A. Bax, A. Caplet, J. Ibert. KINO DOM KAMNIK Torek, 26. decembra, ob 19. uri: PREDNOVOLETNI KONCERT. Nastopajoči: DEMOLITION GROUP (Brežice), SNIFFILIS (Kamnik), REGRAT (Kamnik), INTERCEPTOR (Žalec). UNIONSKA DVORANA. Prešernova 3. Maribor Petek, 22. decembra, ob 19.30: Stefan Milenkovič, violina; Lidia Cainazzo, spremljava na klavirju. Program: J. S. Bach, E. Ysaye, C. Saint-Saens, N. Paganini. AVDITORIJ PORTOROŽ. Senčna pot 10. Portorož Ponedeljek, 25. decembra: BOŽIČNI KONCERT. Obalni komorni orkester, Portoroški pevski zbor. SNEŽNI STADION. Maribor Sobota, 23. decembra, ob 21. uri: MAGNIFICO. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovško 23. Ljubljano V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do'3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991 - 1995. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakseta . GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchila. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Ljubljana V galeriji bo do 31. decembra na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN. NARODNA GALERIJA. Puharjeva 9. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja v Sloveniji. KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Ljubljana V galeriji je do 31. decembra na ogled razstava karikatur Franca Jurija. GALERIJA TIVOLI. Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995, Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. GRAD PODSREDA. Kozjanski park Masayuki Nagase - Molitev na potovanju. Razstava bo na ogled do 31. decembra. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Liubliana Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA. Dunajska 65. Ljubljana Danes, 21. decembra, ob 18. uri: Odprtje razstave slik in skulptur Viljema Jakopina. FJK TRST Kulturni dom Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 V soboto, 23. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert: Big Band RTV Slovenija. Dirigent Lojze Kranjčan. Alenka Godec (vokal). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. januarja 1996, koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. Cerkev Immacolato cuore di Maria (UL S. Anastasio 9/1) Danes, 21. t. m., Božični dobrodelni koncert v korist Italijanskega združenja za rakasta obolenja. Nastopili bodo zbori »Pueri Cantores« (otroški zbor), »Hortus Musicus« (otroški zbor), »Montasio« ter zbora »Cantare« in »II giardi-no barocco«. BRIŠČIKI V torek, 26. t. m., ob 15. uri bo v Briski jami »Koncert miru«, ki ga organizirata občina Zgonik in Comrnissione Grotte E. Boegan - societh Alpina delle Giulie. Nastopila bosta zbor Jacobus Gallus in Goro giovanile della cittš di Trieste (Mladinski zbor mesta Trst). FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST: TK Galerija: do 31. t. m. je na ogled dobrodelna razstava likovnih izdelkov v korist Stadiona 1. maj. Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31. t. m. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Galerija Art Gallery: do, 30. t. m. je na ogled razstava grafik, skulptur in risb »Images 1995«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31.1. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . Galerija Poduie (Ul. Gadoma 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninije- vem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fron-tiera«. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.1.96 razstavlja Tone Kralj. ŠTANJEL: Galerija Lojzeta Spacala jo odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA 3ZZZ CELOVEC: Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Ber-ga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. SMUČANJE / SUPERVELESLALOM ZA ZENSKE pokal v Švicarskem Veysonnazu. Z zao 2. Seizinger (Nem) 405, 3. VVachter (Avt) Stankom 18 stotink sekundo je bila druga 379, 4. Dorfrncister (Avt) 349, 5. Street domačinka Heidi Zurbriggen, tretja pa se (ZDA) 328; superveleslalom (3): L Meis-ena Avstrijka Michaela Dorfineister. Edi- snitzer (Avt) 222, 2. Seizinger (Nem) 165, na uvrščena Slovenka Katja Koren je bila 3. Ertl (Nem) 160,4. Zurbriggen (Svi) 138, z zaostankom 4.84 sekunde neuradno 42.. 5. Dorfineister in Wachter (obe Avt) po Mojca Suhodolc pa je odstopila. 129 Na včerajšnji tekmi so lahko na uspeh Danes in jutri Pokal Vitranc upale le tekmovalke z nižjimi startnimi KRANJSKA GORA - 2e v torek zvečer številkami, saj je bila proga zaradi po- so prispeli v Kranjsko Goro prvi ude-manjkanja snega zelo slabo pripravljena ležend svetovnega pokala, večina karava- padla, tako da so jo morali s helikop- je zlasti po zadnji zmagi spet veliki favorit terjem odpeljati v bolnišnico, kjer so ji Vitianca, kjer bo danes in jutri na sporedu ugotvoili izpah kolka in zvin kolena. Za- najprej veleslalom nato pa še slalom za radi padca Francozinje je bila tekma za svetovni pokal. Toda Jure Košir je prav v dobrih 20 minut prekinjena, kar je še do- Campigliu ugotovi], da samo stalni napad datno otežilo delo tekmovalkam, ki so bi- vodi k zmagi. V torek ji je bil že prav falile se na Startu zu, sedaj jTga morda čka m domačem Izidi superveleslaloma: 1. Meissnitzer terenu na Vitram u. kjer pa je tako v vele-(Avt) 1:28.72, 2. Zurbriggen (Svi) 1:28.90, slalomu kot v salomu Se nekaj upraviče- KOŠARKA / VČERAJ V 7. KOLU«EUROCLUBA« Benetton je poskibel za lep podvig v Solunu Premagal je Iraklis, pri katerem je bil Slovenec Zdovc najboljši strelec (23 točk) - Poraz Bucklerja v Madridu Arijan Komazec (Buckler) NOVICE »U 21«: Italija - Bolgarija 2:0 (1:0) Italija: Buffon (od 82. min. Sereni), Nesta, Coco (od 67. min. Pesaresi), Ambrosini (od 82. min. Goretti), Sadotti (od 46. min. Pistone), Zanchi, Binotto, Baronic, Cammerata, Fiore (od 46. min. Locatelli), Totti (od 57. min. Morfeo). Bolgarija: Kamburov (od 80. min. Varadinov), Lukanov, Comakov, D.Hristov, Stojanov, Atanasov, Aleksandrov (od 77. min. Andonov), R.Hristov (od 83. min. Avramov), Kiseličkov (od 65. min. Filipov), Nikolov (od 56. min. Ivanov), Jovov. Sodnik: Ulrich (Češka). Strelca: Totti v 22. in Baronio v 51. minuti. FERRARA - V meglenem vremenu so Maldinijevi izbranci opravib sobden test in zanesljivo premagali Bolgarijo z zadetkoma Tottija in Baronia. Weah »zlata zvezda« Afrike PARIZ - 53 novinarjev iz vse Afrike je Uberijskega napadalca Milana Georgea Weaha izbralo za najboljšega afriškega nogometaša v letošnjem letu. Weah bo tako že drugič dobil«zlato zvezdo«, priznanje pa mu bodo izročili 8. januarja v Milanu. Weah je to priznanje že dobil tudi leta 1989. Galliani preklical odstop MILAN - Podpredsednik Milana Adriano galliani je včeraj po pogovoru s predsednikom italijanske nogometne zveze Antoniom Matarresejem preklical odstop, ki ga je napovedal pred dnevi. Vest o tem je spročil sam Galliani. V A ligi kaznovanih 12 nogometašev RIM - Disciplinski sodnik nogometne Lige je z eno tekmo kaznoval 12 nogometašev v A ligi. To so: Asprilla (Parma), VerdeUi (Cremonese, ki bo moral plačati tudi globo 5 milijonov). Gualco (Cremonese), Delvecchio (Roma), Parente (Bari, ki bo plačal Se globo 3 milijonov), Pedone (Bari), Bonacina in Luppi (Atalanta), Camasciali (Fiorentina), Costa-curta (Milan), Carlos (Inter) in Favalh (Lazio). V B hgi so biti kaznovani z eno tekmo neigranja Ca-terino in Vašari (Palermo), Bučam (Foggia), De Sil-vestro, Facci in Grimaudo (Salemitana), Filippini (Brescia), Masolini (Fidebs Andria), Tangorra (Reg-giana) in Vanoli (Verona). r ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL V današnjem finalu Sisley in Alpitour FERENCE - V današnjem velikem finalu za naslov pokalnega prvaka v odbojki se bosta pomerila Sisley in Alpitour Traco Cuneo (ob 20.00). Sisley je premagal Daytono, Alpitour pa Gabeco. Tekma za 3. mesto bo ob 17.30. Srečanje med Alpitourom in Gabeco je bilo povsem enosmerno in samo v začetku drugega in tretjega seta je Gabeca pokazala nekaj več in se enakovredno upirala Alpitouru. Toda razlika med ekipama je bba predvsem v učinkovitosh protinapadov, pri katerih so bili Luc-chetta in soigralci veliko bolj uspešni. Najbolj učinkovit je bil Spanec Pascual, ko pa si je on privoščil nekaj »počitka« sta za točke poskrbela Luccbetta in Gabi z blokom in ostrimi servisi. Alpitour - Gabeca 3:0 (15:11,15:10,15:6) ALPITOUR: Luccbetta 8+4, De Gioigi 1+0, Papi 5+8, Gabi 9+9, Pascual 10+16, Grbič 2+15, Bartek, Jervobno, Casob 0+5, Torre 1+1, Oglino, Cipobari. GABECA: Gortzen 7+15, Fangareggi 7+4, Pasinato 3+10, Giazzob 2+13, Psthuma 4+6, Meoni 4+0, Molteni 1+1, Da Roit 1+8, Lione 2+7, Coco, Bussolari, Manenb. Las Daytona - Sisley 0:3 (13:15,3:15,2:15) Iraklis - Benetton 75:79 (43:36) IRAKLIS SOLUN: Holopoulos 2, Kakiousis 11, MacDaniel 21, Papahronis 10, Zdovc 23, Angelou 3, Bmugos 2. BENETTON TREVISO: Bonora 8, Gra-cis 3, Pittis 11, Ambrassa 8, Chiacig 2, Rebrača 21, Williams 26. SODNIKA: Dorison (Francija) in Mas (Španija). SOLUN - Benetton je poskrbel za lepo presenečenje in sredi Solima premagal Iraklis, predvsem z dobro igro v drugem polčasu. Najboljši posameznik v domačih vrstah je bil slovenski reprezentant Jure Zdovc, medtem ko sta se pri gostih odlikovala oba tujca Wilhams in Rebrača. Real Madrid - Buckler 76:71 (40:37) REAL MADRID: Ferrer 6 (2:4), Abad 9 (2:2), Garcia Col, Laso 2, Arlauckas 26 (2:2), Antunez 9 (0:2), Santos 2 (2:2), Mo-rales, Savič 19 (1:2), Romem, trener Obra-dovič. BUCKLER BOLOGNA: Bnmamonti 4, Komazec 17 (2:2), Coldebeba 14 (1:1), Soro, Moretti 12 (3:3), Binelli 11 (1:2), De Piccob, Morandotti 8 (4:6), Carera 2, trener Bucci. SODNIKA: Koromilas (Grčija) in Junge-brand (Finska). MADRID - Močno zdesetkanemu bolonjskemu Bucklerju sinoči ni uspel podvig, da bi v Madridu premagal domači Real, čeprav je bil gostiteljem povsem enakovreden skoraj do zadnjih potez srečanja. Ekipi sta bdi povsem enakovredni, v Španskem moštvu pa sta bila odločilna oba tujca, Arlauckas, ki je bil tudi najboljši mož na igrišču (26 točk z odhčnimi odstotki pri metu), in Savič, ki je gospodaril pod košema. Bolonjčani pa so imeli pod košema le Binelhja, medtem ko je Carera igral poškodovan in ni mogel dati običajnega doprinosa. Po zelo izenačenem prvem polčasu, so si Madridčani v 30. inuti priigrab 10 točk prednosti (64:54), Bolonjčani pa niso popustili, z boljSo obrambo in s koši Komaz-ca in Morettija skoraj dohiteti nasprotnika, ki je v 37. minuti imel le tri točke prednosti (68:65). V zadnjih treh minutah pa so bib gostitelji prisebnejši in tudi zasluženo zmagati. KORACEV POKAL Stefenel - Sportmg Atene 110:83 (52:44) STEFANEL MILAN: Gentile 10, Porta-luppi 18, Fučka 18, De Pol 4, Bodiroga 20, Alberti 6, Baldi 4, Sambugaro 6, Cantarel-lo 2, Blackman 22. MILAN - Pred le 200 gledalci je milan- ski Stefanel brez vsakršnih težav odpravil atenski Sporting, pri katerem je največ pokazal Američan VViggins, ki je dal 34 točk. Alba Berlin - Teamsystem 86:78 (39:39) ALBA BERLIN: Rodi 10, Abbegovič 24, Ozturk 2, Obradovič 11, Baeck 21, Tomič 5, Behnce 13, Lutcke, Machovvski, Pešič. TEAMSYSTEM BOLOGNA: Djordjevič 20, Blasi 5, Pilutti 8, Ruggeri 11, Myers 17, Brosini 11, Damiao 6, Grossi, Barbieri, Daboca. Scavobni - AEK Atene 93:86 EVROPSKI POKAL Zrinjevac - Smelt Olimpija 96:79 (51:38) ZRINJEVAC: Vujičič 9 (3:4), Marič 6 (1:2), Lapov 2, Kovačič 25 (11:19), Lukačič 2 (1:1), Tvrdič 6 (3:8), Dumančič 10 (3:3), Buford 22 (5:6), Kapov 14 (4:5). SMELT OLIMPIJA: Jeklin, Daneu 9, Reed 4, Hauptman 15 (3:4), Tušek 4, Mitič 8 (4:4), Gorenc 20 (3:7), Teheran 13 (7:9), Nesterovič 6 (2:6). SODNIKA: Zyck (Poljska) in Dovidavi-cius (Litva). Slovenski košarkarji so proti Zrinjevcu prikazali eno najslabsih predstav v zadnjem času, tako da si več kot visokega poraza tudi niso zaslužiti. S katastrofalno igro v obrambi in brez učinkovitega orožja v napadu so bib, za sicer povprečno ekipo Zrinjevca, lahka topovska brata. Hrvati so kot za Salo pobirati odbite žoge v napadu in jih z lahkoto spravljati skozi obroč. Na drugi strani pa so Ljubljančani grešili v osnovnih elementih igre. Poleg »ementalske« obrambe so bib neuspešni se pri por dajah in metih s polrazdalje, kjer je na drugi strani pri Zrinjevcu kraljeval Kovačič s 15 točkami v prvem delu igre. Razen na začetku srečanja, ko so po seriji Gorenca vodih z 12:10, je ves preostanek minil v premoči gostiteljev. Mdi 5. kroga - skupina B: Kalev Talin -Dinamo Moskva 72:98, PAOK Solun - No-biles Wloclawek 109:66, Zrinjevac Zagreb - Smelt Olimpija 96:79 Vrstni red: PAOK Solun in Dinamo Moskva 8, Zrinjevac Zagreb 6, Nobiles Wloclawek in Smelt Olimpija 4, Kalev Talin 0. Mdi 5. kroga - skupina A: Limoges -Sunair Ostende 84:64, Zalgiris Kaunas -Bnei Hertzelia 76:65, Partizan Beograd -Taugres Vitoria 76:80. Vrstni red: Zalgiris Kaunas 10, Limoges in Taugres Vitoria 6, Sunair Ostende 4, Partizan Beograd in Bnei Hertzeba 2. Obvestila SZ ZARJA - lokostrelski odsek vabi mlade, da se preizkusijo v lokostrelstvu. Treningi so ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure v Bazovici. Za informacije telefonirati od 17.30 do 18. ure na St. 226261 (Moreno). SK DEVIN obvešča, da je Se nekaj prostih mest za zimovanje v kraju Alleghe od 1.1 do 7.1.1996 Za informacije in vpis tel. št. 220423 (Stojan). Pohitite. SK DEVIN prireja smučarske.izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furlanije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške. Prvi izlet bo 7. januarja, Meti pa bodo na sporedu do konca sezone. Informacije za umik, ceno in rezervacije: Bruno (tel. 200236) ati Franc (tel. 200782). NOGOMET / POGOVOR S PREDSEDNIKOM GAJE STANIJEM KALCEM »Združevanje edina pot« Gaja od letos »upravlja« združeno ekipo najmlajših V zadnjih letih je bilo ime športnega združenja Gaja večinoma povezano s tenisom, tako zaradi tekmovalnih uspehov, kot predvsem in pred tem zaradi gradnje pokritih igrišč. Pri padrisko-gropajskem društvu so se letos odločili tudi za poživitev nogometne sekcije in si naprtiti »upravljanje« ene izmed združenih mladinskih ekip, in sicer kategorijo najmlajših. »Po več letih, ko smo pri Gaji stalno nekaj gradih, najprej teniska igrišča, nato balinarski stezi in pravzaprav Se zaj prenovljeno nogometno igrišče, smo si po velikih izdatkih končno nekoliko oddahniti. Ideja o mladinski ekipi je dejansko tlela že nekaj časa, a smo jo zaradi prejšnjih finančnih obremenitev lahko izpeljali šele zdaj,« je zadevo uokviril Gajin predsednik Stani Kalc (na stiki). »Rezultate ekipe najmlajših lahko ocenim kot povsem zadovoljive, in to v vseh pogledih. Velika zasluga gre prizadevnosti odbornikov, ki z velikim navdušenjem sledijo mladim fantom in tudi odličnemu strokovnemu vodstvu.« Združevanje, morebitna združena ekipa pod novim imenom, celo ugibanja optimistov o tem imenu: same teme, ki so verjetno v pogovorih med našimi nogometnimi delavci (in privrženci) malodane na dnevnem redu... Iz prve faze se je sodelovanje oziroma združevanje že prevesilo v drugo. Razširilo se je na pet društev in, zakaj ne, morda se bo v naslednji sezoni še kdo odločil, da pristopi k temu programu, katerega dosežki in trenutne perspektive so gotovo zgovornejši od česarkoli drugega. Zdaj nas po mojem mnenju čaka odločilno obdobje, ko bodo morali začeti odločati o skupni članski ekipi: vsa mnenja niso in razumljivo ne morejo biti enaka, vsi pa se trudimo, da bi dobiti racionalno rešitev, ki bi bila za vse primerna. Mislim, da jo slednjič tudi bomo, saj so interesi vseh skupni. Kar se tiče združenih ekip, oziroma ekip, ki bi vse nastopale pod istim, po vsej verjetnosti novim imenom, je v pripravi kar nekaj variant. V nedavni oddaji po Sportelu je recimo padla zamisel o novem društvu z novim strokovnim kadrom. Za to se jaz prav nič ne ogrevam, kajti združevanje so obroditi napori in »dolgovidnost« sedanjih odbornikov naših društev. Njihove večletne izkušnje na tem področju je treba torej izkoristiti in jih kvečjemu dopolniti s svežimi silami. Kako pa napreduje preureditev nogometnega igrišča? Dela so takorekoč končana, saj je specializirano podjetje na novo nanosilo primemo podlago, ki zelo dobro propušča vodo, spomladi pa bo morda na vrsti trava. Postaviti smo novo mrežo okoli igrišča in nasploh smo skuSali vse stroške omejiti s tem, da smo veliko del opraviti sami. Kljub temu izdatki niso bib majhni, gre pa seveda za dolgoročno investicijo delovanju na članskem in predvsem na mladinskem področju. D. Križman NOGOMET Cicibani Brega končali leto z zmago Esperia - Breg Grmada 3:5 (0:3) Strelci za Breg: lozza, Milič 2, Klun, Cheber BREG GRMADA: Ber-netič, Ota, Franco, Sancin, lozza, Milič, Klun, Bandi, Cheber. S srečanjem proti Esperii so mladi Brežani zaključili prvi del prvenstva. Obračun je zelo pozitiven. V desetih tekmah so šestkrat zmagali, trikrat igrali neodločeno in le enkrat izgubili. Proti Esperii so plavi igrali solidno predvsem v prvem polčasu, ko so dosegli tri zadetke, domačini pa nobenega. Domačini so nato skoraj uspeli izenačiti (sprva 2:3, nato 3:4) na koncu pa so plavi dosegli še peti zadetek in si tako zagotovili novo zmago. (E.B.) KOŠARKA / V TRSTU V 15. KOLU B LIGE Jadranovci drevi proti Gestecu Tekma bo ob 21 uri - Nošo ekipo to čos v dobri formi - Zo oboje zelo pomembno Jadranovi košarkarji bodo sklenili letošnje leto z domačim nastopom v 11. kolu B lige proti moštvu Gesteco iz Čedada. Tekma bo drevi v tržaški športni dvorani s pričetkom ob 21. uri. Cedajska ekipa (sedaj z nazivom Gesteco) je že stari Jadranov znanec. Naši košarkarji so se s tem nasprotnikom velikokrat pomerili tako v raznih prvenstvih kot na prijateljskih tekmah in turnirjih in gre torej za pravi derbi. Dre-višnje srečanje pa ne bo pomembno samo zaradi tradicionalnega »rivalstva« med ekipama, temveč tudi za trenutni položaj na lestvici obeh moštev. Obe ekipi se borita za mesto med prvo šesterico. Jadranovci imajo dve točki veC od Ce-dajcev, ki bodo dopotovah v Trst z odločnim namenom, da našim igralcem »zagrenijo praznike« in s tem seveda osvojijo predragoceni toda. Jadranovci bi z dre-višnjo zmago (po možnosti z veC kot 10 točkami) verjetno napravih odločilen korak do toliko zaželjenega cilja. Nasi fantje so uspešno opravili 'dve zaporedni gostovanji v Collegnu in Bergamu. Z dre višnjo tretjo zaporedno zmago pa bi svojim navijačem in sebi podarili najlepše božično darilo. Naše moštvo je na zadnjih dveh tekmah pokazalo, da je v dobri formi. Jan Budin se naglo vključuje v Jadranov stroj, kar je za ekipo še kako pomembno. David Pregare je v Bergamu dokazal, da je tudi v tej hgi zelo nevaren v napadu, Sandi Rau-ber je z »bombami« že pustil sled pri ma-riskateremu nasprotniku. Joe Calavita je v Bergamu slabše igral zaradi treme, saj ga je prišla gledat vsa družina. Prepričani pa smo, da bo drevi povsem drugače in da bo Joe spet kraljeval pod košema. Drevi bo tudi Boris Vitez imel priložnost, da se oddolži za slabo predstavo na nedeljski tekmi v Bergamu. Gesteco je solidna ekipa z nekaj odličnimi posamezniki. Tu so predvsem veteran Tiziano Lorenzon, ki ima večletne prvoligaške izkušnje, Mauro Stramaglia, ki je igral z goriškim klubom v A hgi, prvoh- Bo David Pregare ponovil odlično igro iz Bergama? gaške izkušnje pa ima tudi Maurizio Sguassero. Trener je Zuppi, ki je več let treniral v Tržiču. GESTECOVA POSTAVA: playmaker: Lorenzo David (letnik 1972, cm 193), Maurizio Gandolfi (69,186), Carlo Nobile (66, 175); branilci: Davide Drusin (73, 192), Patrick Nanut (78,190), Mauro Stramaglia (67, 193); krili: Marco Crisafulli (71, 198), Ramon Cargnel (75, 200); centra: Maurizio Sguassero (68, 204), Tiziane Lorenzon (61, 204); trener: Maurizio Zuppi. TAKO VI. DELU: Gesteco - Jadran TKB 73:63 (48:30) GESTECO: Lorenzon 11, Nobile 4, Drusin 14, Stramaglia 21, Cargnel, David 10, Sguassero 6, Crisafulli 2, Nanut, Gan-dolfi 5. JADRAN: Arena 3, Oberdan 14, Požar, Pregare 16, Vitez 7, Samec 6, Klabjan, Rauber 9, Calavita 10, Hemljak. Napovedi ostalih tekem 15. kola: Cas-sano - Monza -3, Collegno - SS Giovarmi +12, Robur VA - Biella +4, Oderzo - Desio +11, Riva del Garda - Scame BG +8. KOŠARKA / MLADINSKE LIGE Po slabi igri poraz kadetov Kontovela Borovi naraščajniki pregazili Ubertas B Pri dečkih zmago in poraz KADETI Kontovel - Panauto 41:117 (22:52) KONTOVEL: Paoletič 16, Fonda 6, Brundula 2, Baldi 13, Stoka, Puntar 3, Kocjančič 1; trener Briščik. SON: 13. Kontovelci so v predzadnjem kolu prvega dela prvenstva gotovo odigrah svojo najslabšo tekmo sploh in povrh vsega so nastopih še z zelo okrnjeno postavo. Gostje so že po uvodnih minutah povedli za 10-13 točk, naši igralci pa so na-sprontiku le občasno nudili resnejši odpor. Tudi v nadaljevanju se ni nič spremenilo. Kontovelci so nadaljevali s slabo igro tako v obrambi kot v napadu, poleg tega so izgubih še veliko žog in visok poraz je bil neizbežen. (R.P.) Jadran - Don Bosco B 96:97 (43:42) NARAŠČAJNIKI Bor Ediauto - Libertas B 108:32 (52:14) BOR: Kafol 4, Zobec 16, Tolentino 5 (1:6), Smilovich 12, Stokelj 12 (2:2), Santi 8, Pussini 16 (2:4), Krčalič 13 (1:2), Lovriha 14, Romano 8 (0:5), Gaburro n.v.; trener Krečič. PM: 6:12 Borovci so leto 1995 zaključili z gladko zmago proti zadnjeuvrščenemu Li-bertasu B, čeprav so nastopih brez poškodovanih Gaburra in Bosarija. Tekomo so odločili že z uvodnim 37:2, tako da so v nadaljevanju lahko vsi dali svoj doprinos k uspehu. Tokrat bi med posamezniki omenili Pussinija in Zobca, ki sta bila tudi najboljša strelca ekipe. V prihodnjem kolu (13.1.96) bodo naši igrali v Gradišču proti Itah San Marco. (Niko) Kontovel - Acli Ronchi 113:132 (44:58) KONTOVEL: Šušteršič 25, Doglia 18, Rebula 20, Semec 12, Žagar 4, Kocjančič 2, Bogateč, Gregori 32, Hrovatin, trener Meden. SON: 19. PON: Doglia. TRI TOČKE: Doglia 2. Prod enakovrednemu tekmecu so naši košarkarji izgubih, in to po srečanju, na katerem se, kot kaže izid, obe ekipi nista prav izkazali z igro v obrambi. Kontovelci so se skozi vso tekmo sicer močno upirali gostom, niso pa mogh preprečiti poraza. Od posameznikov bi tokrat pohvaliti Matijo Gregorija. (R.P.) DEČKI Bor Ediauto A - Ferrovia-rio 76:42 (52:20) BOR: Kafol 9 (3:3), Tolentino 8, Stokelj 18 (2:7), Cos-sutta 4, Krmec 6 (2:6), Lombardo 3 (3:4), Bettiolo 2, Lovriha 13 (1:4), Romano 13 (1:6), trener: Krečič. PM 12:30. PON: Lovriha in Stokelj. Borovci so dosegli proti Ferroviariu drugo prvenstveno zmago. Po dobrem začetku so naši nekoliko popustili in po zmagovitem prvem polčasu so v drugem igrali bistveno slabše, kar pa ni ogrozilo visoke zmage. Tokrat sta se pri naših izkazala Tolentino, ki je dobro vodil igro, in Romano pod košema. (Niko) Bor B Autocanozzeria Krmec - Latte Carso 61:93 (19:45) BOR B: Mirčeta 4 (2:3), Pisen 2 (2:4), Kodrič 27 (1:3), Premru 17 (1:4), Pitacco, Scarcia, Družina 5 (1:4), Veni 6, trener: Candani. PM 7:18. PON: Kodrič, Pi-son, Veni. Bor B je v petem kolu prvenstva z dokaj medlo predstavo visoko izgubil proti skromni Servolani. Nasi so po začetnem polomu sicer v nadaljevanju bolje zaigrali, v zadnjem delu pa so Tržačani z Melonom na čelu (28 točk) spet zanesljivo in z veliko lahkoto zmagati. Tokrat ne bi pri naših nobenega posebej omenjali, saj so vsi zaigrali pod lastnimi sposobnostmi. (Niko) MINIBASKET Turnir Evviva il minibasket Borovci dvakrat uspešni Bor - Azzurra 26:86 BOR: Oblak, Batič 4, M. in S. Ferluga, Trevisan, Kovač 4, Furlani 12, Celano, Kemperle, Krevatin 6, Nadlišek, Indelicato, vaditelj Jogan. V zaostali tekmi so borovci nastopili proti močni Azzurri in visoko izgubili. Naši so se enakovredno upirali gostom le v drugi četrtini (10:9 za »plave«), v ostalih pa so prevladali nasprotniki. Za borbenost tokrat zaslužita pohvalo Krevatin in Furlani. Bor - Dardi 50:29 BOR: Filincerri 2, Oblak 6, Batič, Kovač 4, Morelj 4, Celano, Furlani 14, Trevisan, Nadlišek, Indelicato, Kneipp 20, vaditelj Jogan. Borovci so proti Dardiju igrali dobro in zasluženo zmagali. Naši so bili stalno v vodstvu, nasprotniki pa so se jim nevarno približali ob koncu tretje četrtine (27:26). V zadnjem delu pa so borovci z delnim izidom 23:3 spravili rezultat na varno. Vsi borovci zaslužijo pohvalo, nekaj več pa je tokrat pokazal Denis Kneipp. Bor - Poggi 34:23 (22:8) BOR: Oblak, Filincerri, Furlani 4, Kemperle, Co-retti 4, Morelj 2, Rebula, Madonia 4, Novak 6, Kneipp 12, Černigoj, Slavec 2, vaditelj S. Corbatti. Borovci so zmagali predvsem z dobro igro v prvih dveh četrtinah (8:0 in 14:8). Sicer pa vsi zaslužijo pohvalo za zvrhano mero borbenosti in požrtvovalnosti. (Mat) - .......... Voščilo SPDT Spet se je zavrtelo kolo časa, celo prehitro, in na pragu smo novega leta. prazniki že trkajo na vrata in napočil je trenutek izrekanja voščil in dobrih želja. Slovensko planinsko društvo Trst želi zato vsem svojim članicam in članom, planinkam in planincem, odbornikom, prijateljem, podpornikom in somišljenikom, pobratenim planincem, ustanovam in organizacijam ter vsem, ki se čutijo ob strani društva, prijetne božične praznike in mnogo sreče in zadovoljstva, predvsem uspehov, zdravja in miru v novem letu 1996. Pa še veliko dobre volje in veselja na bodočih planinskih izletih in srečanjih. Društveni večer SPDT Vreme nam je vsem pošteno zagodlo in nas prisililo odpovedati društveni večer, ki je bil napovedan za četrtek, 14. decembra. Da bi se večera udeležilo cimvečje število članov in prijateljev društva, se je prireditelj odločil, da prikaz diapozitivov in slik z letošnjih društvenih izletov in prireditev, ki so jih posneli posamezni Člani in odborniki, prenese za teden dni. Nocoj se bodo zbrale tržaške PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - planinke in planinci in številni prijatelji SPDT, da v razposajenem vzdušju, ki je tipično za planinsko nrav, obudijo spomine na letošnje prehojene poti in osvojene vrhove in se razvedrijo in nasmejejo ob gledanju dia-posnetkov in videofilmov, ki prikazujejo tudi kakšne smešne prigode in trenutke z nedavnih skupnih osvajanj hribov in družbenih srečanj. Obeta se vesel večer, na katerega so vabljeni vsi člani. S seboj naj prinesejo svoje fotografske umotvore, da jih bodo tudi drugi pogledali in se spominjali na brezskrbno preživele urice. Nocoj torej, ob 20.30, v veselo planinsko družbo v Gregorčičevo dvorano, ob 20.30, kjer ne bo manjkalo dobre volje, da skupno in prijetno zaključimo leto. Priložnost bo, da si izrečemo voščila in se pogovorimo o akcijah in izletih, ki jih je SPDT načrtovalo za prihodnje leto. Program je namreč že izdelan in na voljo vsem, ki se bodo hoteli v letu 1996 podati na društvene izlete in pohode. Novo leto na Medvedjaku Novoletni popoldanski izlet na Medvedjek je postal že tra- dicija SPDT. Prihodnji četrtek se SPDT ne bo oglasilo v tej rubriki, zato že sedaj vabi članice, člane in vse planince dobre volje, da se udeležijo izleta, na katerem se bodo po prečuti Silvestrovi noči osvežili in naužili svežega zraka. Na sprehodu na Medvedjek bodo imeli planinci priložnost, da obnovijo voščila in na vrhu te "gore” nazdravijo novemu letu. Zbirališče izletnikov je ob 14. uri na Poklonu, odkoder bodo krenili na vrh Med-vedjaka, kjer bo prijetna družabnost. Izlet vodi Franc Armani, ki za vsa pojasnila odgovarja na telefon 51360. Nasvidenje torej 1. januarja popoldne na Medvedjaku. (L.A.) Ob 50-letnici SPDGorica tudi priznanje Silvanu Pittoliju za prehojeno Slovensko planinsko pot Poročati smo že o prijetnem planinskem in kulturnem srečanju, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo v Gorici ob 50-letnici obnovitve, v četrtek, 7. decembra v Kulturnem domu v Gorici. Udeležencem je ostal v lepem spominu nastop vokalnega kvarteta Spev iz Škofje Loke, uživali so ob poslušanju toplega glasa Jožice Kališnik (na sliki) , ki jo je na citrah spremljal Miha Dovžan, s posebnimi občutki so prisluhnili izbrani besedi Ludvika Zorzuta, Franja Rojca in Petra Čermelja. Udeleženci večera pa so toplo pozdravili v svoji sredi tudi dobitnike priznanj. Bila je to priložnost da se vnovič po nekaj desetletjih srečajo pobudniki obnovitve društva leta 1945 in tisti, ki so v najtežjem obdobju postavljali temelje društvu. Med prejemniki priznanja pa je bil tudi Silvan Pittoli, po letih sicer mlajši, vendar prav tako vztrajen planinec in član SPD Gorica. Prav v jubilejnem letu je namreč dokončal slovensko planinsko pot in je bilo decembrsko srečanje pravšnja priložnost za izročitev zasluženega priznanja. Silvan Pittoli je tudi navdušen fotograf v Steverjanu pa, kjer je doma, eden od stebrov KD Briški grič. Člani SPD Gorica mu ob tej priložnosti izrekajo prisrčne čestitke. Smučarski tečaj SPDG se bo začel 7. januarja Muhasta zima je tudi letos prisilila k spremembi oziroma prilagoditvi koledarja, ki so ga izdelali pri smučarskem odseku SPD Gorica. Celotna dejavnost se bo, hočeš nočeš, pričela z zamudo, šele v januarju. Seveda če bo. v prihodnjih dneh spet snežilo. Težave so namreč prav s snegom. Sicer pa so si člani odseka v tej sezoni začrtali kar bogato dejavnost: manjša skupina mlajših smučarjev je že začela vadbo, saj so že biti na (umetno zasneženem) smučišču v Cima Sappada, načrtujejo pa še nekaj izletov pod vodstvom učitelja; od 27. decembra do 2. januarja bo zimovanje (in smučanje) v Cerknem; 7. januarja pa naj bi se pričel tradicionalni nedeljski tečaj. Medtem ko je za prvi dve dejavnosti vpisovanje že zaključeno, pa na sedežu društva sprejemajo prijave za tradicionalni tečaj. Izbira kraja je pač odvisna tudi od snežnih razmer. Poleg spusta, bosta letos na razpolago tudi učitelja za deskanje in smučarski tek. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave sprejemajo na sedežu (ul. Malta 2 tel. 33029) danes od 19. do 20. ure. V pripravi je Kronika o delovanju SPDG od 1945 do 1995 Slovensko planinsko društvo pripravlja publikacijo o dejavnosti društva v obdobju od konca druge svetovne vojne do danes. Prikazani bodo pomembnejši dogodki, objavljene fotografije in drugo gradivo. Marsikaj je shranjeno v društvenem arhivu, precej zanimivega gradiva pa bi se prav gotovo našlo pri članih društva. Uredniški odbor se priporoča za sodelovanje. Četrtek, 21. decembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO 22 m STRELEC 23. 11. - 21.12,; V svoji zapanosii boste odkril pravi zaBacLPmostanevam le Se izborprave-piavega me^a. Nikar ne podcenj icer se boste na vsem lepem zagmtti v prazno. KCmXX5 221Z-20.1.:Nal3nih$x)ste,sajvE6 bo obsedla zla slutnja, da vam je partner nezvest Za : \kh VODNAR 21.1.-19. 2.: Okolica bo n^odovala nad vašim videzom, saj boste se najbolj podobni ptičjemu Strašilu. Ne boste se zmedli; nemoteno boste užbsSi naprej; vaše polje bo namreč pdno zrelih jedrn. RiBI 20. 2. - 20. 3.: Za svoje delo boste pošteno nagrajeni. Nevoščljivi pogledi vas bodo postavili v ne-hvaležen pdcSaj, vaidar ga boste mojstrsko obvladar H; del svojega boste velikodušno razdelili med vse. RONALD REAGAN Predsednik in žoga Kljub bolezni je športnega duha Nekdanji ameriški predsednik, zdaj že 84-letni Ronald Reagan, ki boleha za alzheimerjevo boleznijo, se je med sprehodom po Be-verly Hillsu za nekaj minut ustavil v Roxbury Parku in dokazal, da ni ne prestar in ne preveč bolan, da ga ne bi zanimal nogomet. Solarji, ki so igrali tekmo, so bili presenečeni, ko so v prijaznem možaku, ki jim je vrgel Žogo na igrišče, prepoznali nekdanjega predsednika. Čeprav je bil vidno utrujen, se je z vsakim mladim igralcem rokoval. Fantje so bili nad njegovo potezo navdušeni, celo bolj, kot če bi se srečali s katerim od znanih nogometašev. Po tem, ko je lani Nancy Reagan v odprtem pismu Američane obvestila o moževi bolezni, se je Ronald Reagan redko pojavil v javnosti, ker si predsednikova družina prizadeva, da bi se ga državljani spominjali le kot odločnega predsednika. Otroci na fotografijah, posnetih v Rox-bury Parku, se bodo čez leta zagotovo še vedno spominjali srečanja z Ronaldom Reaganom. Vinogradnik Depardieu Ce boste kdaj obiskali lokal Planet Hoilywood na londonskem Leicester Square, verjetno ne boste verjeli natakarju, ko vam bo zagotovil, da je vino v vašem kozarcu iz grozdja, ki je zraslo v vinogradu slavnega francoskega filmskega igralca Gerarda Depardieua, No, seveda ga ni sam obiral, res pa je, da je je vino zorelo v kleteh njegovega gradu Tigne, saj je Depardieu lastnik vinograda v francoski pokrajini Anjou. Fotografije, na stenah restar-vracije so res posnete v času, ko je igralec preizkušal svoje vinogradniške sposobnosti. Gerard je znan sladokusec, rad dobro je in hrano poplakne z žlahtno kapljico, zato ima od nekdaj težave z odvečnimi kilogrami. Ko se je po večletnem bivanju v Kaliforniji odločil vrniti v Francijo, je svoj korak utemeljil tako; »Prevec je vroCe, vedno sije sonce. Vino je premočno za moj okus, saj imam glavobol že po enem samem kozarcu. Raje imam francoska vina, zato je bolje, da ostanem v svoji domovini.« Na fotografijah, ki visijo v londonskem lokalu Planet Hollywood, je 47-letni Depardieu, verjetno prav zaradi prisotnosti fotografa oblečen v jopic, ki so mu ga podarili lastniki verige restavracij Arnold Schwarzeneger, Sylvester Stallo-ne in Bruce VVillis. Depardieu je posnel že vec kot sedemdeset filmov, mednje sodijo Cyrano de Bergerac, Zelena karta in Jean de Florette. v / OSEBA, KI JO JE ZADELA MOŽGANSKA KAP VOLNARSKA OBRT GLAVNI STEVNIK VELIKA DIVJA RACA DEL BOKSARSKE TEKME SLOVENSKI PESNIK GRUDEN POČELO TAOIZMA ANGLEŠKI PSIHOLOG (HENRV HAVELOCK) SLOVENSKA MISS1995 BOSKIN SVETILKA . NA ACETILEN AVTOR: MARKO DRESCEK PREDMESTJE SPLITA JAPONSKI FIZIK ■ NOBELOVEC 1973 (LEO) SPAČEN ORGANIZEM. SPAČEK AMERICIJ IZDELOVALEC TERACNIH PLOSC NENASCEN OGLJIKOVODIK KRVNO SORODSTVO GRŠKA ČRKA OZNAKA AVSTRIJSKE VALUTE UGLED, KI IZHAJA e VODILNEGA POLOŽAJA CLANICA SENATA PREBIVALEC EVROPSKE DRŽAVE STANJE OSAMELEGA ČLOVEKA OUE IZ OUV . PREMAZ ZA LES AMER. PEVKA (DIANA) VRSTA RISALNEGA PERESA PAUL NEMIAN ADO DARIAN GROZDJE, KI ZGODAJ DOZORI ZDRAVILNA VEŠČINA ANTON FOERSTER HRIB NAD BEOGRADOM INDIJANSKO LJUDSTVO V EKVADORJU ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE VINDUI SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA OSEBNI ZAIMEK BOLGARSKI PESN. PELIN LJUDSTVO V LAOSU GR. BOG. VOJNE ODSOTNOST SKRAJA ZLOČINA NASTARCNOV IZ MOLEKUL OBMOČJE POVRŠINA NASIČENI OGLJIKO- VODIK SLOVENSKA PESNICA MUSER ALUMINU DAVNA DRŽAVA SV. 00 TIGRISA DANSKI OTOK V MALEM BELTU KISELKAST SAD AKTINIDIJE VELEMESTNA ŠIROKA UUCA OGLJIKOVODIKI V PREMOGOVNEM KATRANU KRATEK REZEK GLAS M0ST0VZ, POMOL W RUSKA BALERINA PAVLOVA POJAV NAVODI MELODCNI OKRASEK NEGOVAN GOZD TOMAŽ TERČEK MAKEDONSKI PRAZNIK PREBIVALEC ITALIJE LESEN HODNIK NA ALPSKI USI PUACA ANTOV ONDREJ NEPELA SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI IGRALEC RAKAVO TKIVO GRŠKO MESTO V EPIRU REKA V SV. SIBIRIJI MAŠČOBNO TKIVO PRI PRASCU POKRAJINA V SEVERNI SPANUI IME IGRALKE COLLINS NVOl ‘VNINV4S "mncci ‘V1HV 'VMACCiVti ‘NVBOAI ‘)1NV3 ‘TVOJ ‘nhontu ‘XX ‘TVA ‘SV ‘ssati 'INHTISS ‘VllNHAV ‘STV ‘TV ‘VNH3 VlDVZINOl ‘S3HV ‘OVT ‘JV "vmivi ‘OV ‘NJ ‘SICHH ‘XVI ‘aho OINATIO ‘XSOT3JWSO ‘Darvorusod 'VXHOXVN3S ‘VX3XMOXAV :ouABJopoA :A3XIS3X ® RAI 1 RETE 4 [Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00. 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Cercasi figli urgen-| temente (kom., ZDA ’88) Aktualno: Verdemattina Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Han.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Variete: Luna Park - La zingara Aktualne teme: II fatto Variete: Caramba! Che sorpresa - Presenečenje (vodi Raffaella Carra) Dnevnik Aktualno: II fatto - Intervju z W. Allenom Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Dok.: Taglio basso RAI 2 Otroški variete Nad.: Paradise Beach Potrebujem te Rubrika o' dnevnih zanimivostih Fnori dai denti ' Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubrika o zdravju in vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Sereno variabile - Oddaja o izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in spori Nan.: I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Film: Sfida incrociata (dram., ZDA ’94, i. T. Bu-sfield, D. Coleman) Aktualna odd. o ženski problematiki Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija RAI 3 TV film: Un bambino di nome Gesu Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 10.45 Valeria in Masimi-liano, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri, 15.15 La forza delP amore, 16,15 Un volto, due donne Aktualno: Perdonami Aktualna odd. Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme TV film: Un bambino di nome Gesu (It.-Nem. ’87) TV film: II gioco della se-duzione (dram., ZDA ’94, i. J. Beals, J. Remar) Filmske novosti: Ciak Film: C’6 un fantasma tra noi due (kom., ’82, i. S. Field), 23.30 dnevnik CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Glasba: Mina proti Batti-stiju (vodita Red Ronie, Alba Parietti) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-.zo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Jutranji dnevnik, vreme Nan.: Sherlock Holmes SP v smučanju Dok.: Pozabljeni otoki, Filozofija, Media/Mente, Znanstveni dnevnik. Pozor na kritika Dnevnik SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek, 13,05 moški slalom, 2. ek Kljub vsemu, moja Italija, Progr. o Soli in delu Deželne vesti, dnevnik Aktualna odd.:Articolo 1 Nan.: I mostri Športno popoldne Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok.: Geo Nan.: Blue jeans Dnevnik, deželne vesti Producer Club. Blob Aktualna odd.: Tempo Reale (vodi M. Santoro) Dnevnik, deželne vesti Sport: IP v odbojki Dnevnik, pregled tiska Otroški variete, vmes ri-1 sanke in nanizanke tMNan,: Le strade di San H Francisco Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Nan.: VR Troopers Variete za najmlajše, vmes risanke Variete: Generazione X Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Spori studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Mr. Baseball (kom., ZDA '92, i. T. Selleck) Aktualno: Selvaggi Film: Top secret (kom., ZDA '84, i. Val Kilmer, Omar Sharif) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 spori # TELE 4 4 RAI 3 | slovenski program Pisane risanke Dnevnik Alpe-Donava-Jadran (ponovitev) rBORIS S.' i popravila TV - VCR j antene - SAT J Ul. Biancospino 22/2 OPČINE fjU Koper 17.45, 19..30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Armonie di gio- ventil. Gospodarstvo IhB ra® mfij <3 \) MONTECARLO E 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport 10.15, 12.20, 13.00 SP v smuCanju Film: L’ idolo cinese Film: Non ci resta che piangere (kom., It. ’84) Jelefon: (040) 214867 - 214871^ IT SLOVENIJA 1 Otroški program: Zimska pravljica Deklica z vžigalicami Batman, 11. del ameriške nanizanke Starodavni vojščaki, 5. del am. dok. oddaje Po domače Poročila Podoba podobe, pon. Spreobrnjenec, pon. Slovenski utrinki TV dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav Samo za salo, 5. del angleške nanizanke Umetnost in civilizacija Umetniki za svet Kolo sreče, tv igrica Otrokom za praznike TV dnevnik 2, vreme, šport Proslava ob dnevu samostojnosti, prenos iz CD Pogovor z nadškofom dr. Šuštarjem TV dnevnik 3, vreme, spori Žarišče Poslovna borza Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, 22. del serije SLOVENIJA 2 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Z), prenos SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos SP v alpskem smučanju Euronevvs Samo za salo, 4. del Noro zaljubljena, 13. del ameriške nanizanke Načelnik Scali, 13. del ameriške nanizanke SP v alpskem smučanju, posnetek Regionalni program Znanje za znanje Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Večerni gost Umetniški veCer: Trst na meji, dok, film Pisave Molk je zlato, francoski film KANAL A * I Novice Unpato, ponovitev A-Shop Novice Spot tedna, A-Shop Dance Session, pon. Luc svetlobe, pon. Generacija transforme-rjev, ponovitev A-shop Pika na A Zgodovina ameriškega j podjetništva, 4. del I Dežurna lekarna, 58. del španske serije Plesalke v najem, ameriški tim I Gost pike na A, pon. M SP v alpskem smučanju Kil Euronevvs Pevski zbor »Haliaetum« iz Izole Dokumentarna oddaja Vesolje je... Slovenski program Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Slovenski magazin Četrtkova športna oddaja Meridiani TV dnevnik Euronevvs Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavnpglasbe-| na oddaja [oMF Avstrija 1 Otroški program Svetovni pokal v I pskem smučanju, vele- slalom (Z), prenos 1. teka Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos 1. teka iz Kranjske Gore Vesoljska ladja Enterprise, pon. Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (Z), prenos Svetovni pokal v alpskem smuCanju, veleslalom (M), prenos Otroški program: Družina Nikolaus Tim in Stuppi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise: Nepovabljeni gosti A-Team: Na življenje in smrt Strašno prijazna družina, Vesel božic, 2. del Zlata dekleta: Pridnost brez nagrade Dr. Quinn: Atlantis Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Komisar Rex: Vonj po smrti Kuharski mojstri Dežela gora, dokumentarna oddaja Kobra: Ugra z ognjem Tvoj partnerje smrt, kanadski triler Cas v sliki Mlad in brezobziren, film Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji OMF Avstrija 2 Cas v sliki Schiejok, pon. Zvonovi st. Marien, ameriški film, 1945 Epilog, nemški politični triler Cas v sliki Poročilo, pon. Alpe-Donava-Jadran Golici, 5. del italijanske serije Umor, je napisala: Morilski radio Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Vrtiljak popevk Vera Cas v sliki Šiling, gospodarska oddaja Maradona Pod modro zastavo - petdeset let OZN Kultura Pogledi od strani Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan: 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne Infor-rfiacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 četrtkov večer: 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila: 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8,45 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 10.15, 12.30 Veleslalom; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve: 17.00 Ster-go ergo: 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila: 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Igra; 13.05 Mehurčki; 13.35 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Slmf. RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.10 Pozor, NLP; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Hit N. Gorica: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;11.30 v Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Modri val; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane '5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market; 16.10 Spoznajmo se: 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 študentski pr. RK. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila: 17.00, 19.00 Dnevnik: 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi: 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.. Radio Študent 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Hedningarna; 22.00 Magično oko vas gleda... Radio Trst A 7.00. 13.00.19.00,Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v rokah tretjepolčasnikov; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 6. del); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Cecllijanka '95; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ml in glasba: Zbor Kamer Iz Rige; 18.00 Dopisnice z naj-bližjega vzhoda; 18.30 Made In ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost: 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podju-na-Zila. X r „ , SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6A6 VREMENSKA SLIKA 1020 1010 1000 Nad osrednjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. Topla fronta bo v soboto dosegla nase kraje. Pred njo bo z jugozahodnimi vetrovi dotekal vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. HELSINKI OSLO STOCKHOLM KOBENHAVtl -rl 'o' ' /-LONDONo^MSTERoDAM o PARIT' .. o _ ERDAM BERLIN oBRUSEU VARŠAVA o MOSKVA oKIJEV o PAR! ŽENEVA DUNAJ LJUBLJANA ° MILANO ° ° li^snrr— f / LIZBONA 1020 -° Temperature zraka so Pile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. V*," BEOGRAD ° OSOFIJA KOPJE o DANES GRADEC 0/3 65 M. SOBOTA O 0/3 CELOVEC O 0/3 o"”*01 _x^ O KRANJSKA GORA ^ -1/2 O TR2IC 0/3 o KRANJ OVIDEM 5/8 ■^N. GORICA GORICA o 4/8 4/8 O V LJUBLJANA 1/4 O S. GRADEC 0/2 O PTUJ CELJE O 0/3 <65 POSTOJNA O 0/2 N. MESTO O 0/3 ZAGREB 1/3 O TRST 6/9 5 KOČEVJE 6_66X ° eRNOMEU > O REKA 6/10 65 Slovenija: Pretežno oblačno bo in povečini suho. Na Primorskem bo za krajši cas zapihala burja. Najvisje tempe-rature bodo od 1 do 5° C. Sosednje pokrajine: Večinoma oolaCno no, dopoldne bodo na Hrvaškem že manjše padavine. 'dolžina dneva f ONESNAŽENOST ZRAKA ( 20.12 idTii povprečna 6.00-7.00 24-uma max. uma Sonce bo vzšlo ob 7.41 in Ljubljana Figovec 26 40 76 1 zašlo ob 16.19. Dan bo dolg 8 ij Maribor 80 45 76 ur in 38 minut. Luna bo i Celje 43 - 1 vzšla ob 6.31 in zašla ob Trbovlje 34 83 216 i 16.07. \ Zagorje 42 54 83 i 1 Mejna imisijska vrednost: 350 mikrogramov/m3 1 L kritima imisijska \Te