AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN I ANGUAGF. ONI Y DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 28 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 3rd, 1931. LETO XXXIII—'VOL. XXXIII V dvajsetih letih so se šol Republikanci ne poznajo ski stroški devetkrat pardona. Krivdo zavra-povečali v Glevelandu čajo na demokrate Anglija poskuša novo piščalko v Indiji Washington, 2. februarja. Zvezni kongres bo zboroval samo še en mesec, potem se pa mora glasom ustave raziti. In ravno pred razidom se nahaja kongres v najhujšem boju glede brezposelnosti. Borba se vrši med de- . ',f> vsej Ameriki je znano, da j"1" mesto Cleveland enega naj-K>1-'Aih šolskih sistemov, in nekateri celo trdijo, da boljšega '•olftksga sistema kot Cleveland "irna n°beno drugo mesto v Zelenih državah. Na drugi ' £ani je pa tudi resnica, da ma- mokrati in republikanci v senat- okatero mesto toliko plačuje za ni zbornici, in gre radi brez- šole kot ravno Cleveland, poselnosti. Dočim demokratje '' 1 ''■ drugimi besedami, šolski predlagajo, da se dovoli takoj onk v Clevelandu je dražji kot podpora iz zvezne blagajne onim, JCi ('rugje. Preiskava šolskega ki v resnici trpijo že dolgo časa, Poslovanja v Clevelarulu je pri- zlasti pa farmarji, katerim 'u's'11 na dan, da velja danes tri toliko ka kot je letu 1904. evalce $47.46 za enega-da mora ^'oka, na leto, da so ga vzgojili, skrbeti za enake potrebe. Goto-anes pa velja isti pouk $158.83. vi demokrati se nečejo podati, ^('(Item se je pa število otrok v toda tudi v demokratskih vrstah ^vc,and«kih šolah povečalo za ni tozadevnega sporazuma. Ako T, Pr°centov, stroški za vzdrže- vodilni demokratje ne dopustijo, 8on"'e so se pa P°ve^ali za da bi obveljala beseda predsed-Procentov. Leta 1904 se je nika Hooverja, ki nikakor ne Jl:tl'ošiio v Glevelandu za šole dopusti, da bi se kaj plačalo podrto $2,493,315, v letu 1930 pa pore iz blagajne Zvezinih držav, ■^,veljai pouk $23,181,830. Stro- tedaj bo gotovo izvanredna seja j ' šolske uprave so znašali v kongresa. Republikanci pa trdi-skoro 15 procentov jo, da se bo v tem slučaju obrni-iz(|atkov, v letu 1904 so pa ja jeza naroda ria demokrate, \/]lS,a" S:lmo 3 procente in pol. kajti ameriški narod nikakor ne etu 1904 H0 vsi učitelji in uči- odobrava izvanrednega zaseda-Glevelandu dobili $1, nja. Videti je, da se bliža čas v plačah, v letu 193,0 se predsedniških volitev, in hoče ta-; P«- plačalo učiteljem $10,791, ko republikanska kot demokrat-. Seveda, vsaka st var, ki j<> ska stranka izkoristiti položaj, pa larmarji, Katerim je suša ves lanski pridelek uničila, vzgojiti enega otro- pa republikanci, ki so pod vod-pa ta stvar veljala v stvom predsednika Hooverja, te-, Leta 1904 je veljalo mu močno nasprotujejo, rekoč, ' llv^oplačevalce $47.46 za enega- da mora Ameriški Rdeči Križ t(i1|sa, gotovo tudi velja. Pi'kadene tudi šolski sistem Clev( Tn ki je danes že skrajno napet in v skoro neznosen. . Velandu. Pred 20. leti se je v _0_ ^j-v,^andskih šolah poučevalo Predmetov, danes se jih po- r^e 17], In za vsak predmet eveda treba posebnega učite-je strokovnjak v svoji za-in''.. In dočim so imeli učitelji ^'čiteljice v letu 1904 povpreč-, $1,200 plače na leto, znaša v pfS P°vPi-ečna plača učiteljev 'evelandu $1,980.00. indiji pretijo novi uporniški dnevi - Allahabad, Indija, 2. februarja. — Indijski kongres, ki se bori za popolno svobodo Indije, je danes znova pozval vse Indijce, da nikakor niti za las ne odnehajo v borbi za popolno svobodo. Obenem zahteva kongres, Mussolini ni tako nedolžen kot je sprva trdil (lev - 'h uocim so imen ucrceni ; . . ~ . _ ... ■ Phoenix, Arizona, 2. februar ja. Lepe stvari bodo še prišle na dan v zvezi z Butler dogodkom, ko bo začel govoriti ameriški mi-da angleška vlada nemudoma ,njonar in časnikar Cornelius j dovolil kratko avdijenco oprosti vse politične jetnike. V Vanderbilt, radi katerega je bil mnogih mestih je prišlo do po- ameriški general Butler aretiran novnegaboja med policijo in In-| jn prjde pred vojaško sodišče, rg, N. S., Kanada, 2. r]ijci. Pričakuje se, da bo Gan- i(er je baje nečastno govoril o W,ja—Danes tukaj po- dhi> Vodja Indijcev, v kratkem j ia.škem tiranu jn diktatorju Mus-h.J kanadskega kapitana od zopet v ječi. od 6 °;sePbine K., ki je bil ubit ameriških stražnikov na mor- 19 let staro dekle poroči- da sploh ni z nikomur občeval.'skrajno neprijetnem položaju, Sedaj pa se javlja iz Rima, da S katerega si je ustvarila sama s se Musolirii "spominja," da je' prenaglimi koraki, lansko leto nekerhu Amerikancu j -o- Nebesa na zemlji boste vi- Protestantovski pastor deli prihodnjo nedeljo zahteva, da se revidira * v S. N. Domu 18. točka naše ustave Navadno pravimo, da je "hu~ V Glevelandu se nahaja že dol-dič," da imamo peklo na tem i go vrsto let protestantovski pas-svetu, toda prihodnjo nedeljo, tor Rev. Dilworth Lupton, in ki 8. februarja, bomo' pa pozabili je poznan v mestnih krogih kot na peklo in vrage, ko priredi eden prvih suhačev, ki si je društvo "Triglav" skrajno smeš- mnogo prizadeval, da je ameri-no burko v treh dejanjih, kate- ški narod dobil prohibicijo. V ri naslov je: "Nebesa na zem- nedeljo je pa na prižnici oznanil, lji." Vi, zakonski možje in že- da je spremenil svoje mišljenje, nice, le pripravite se! Pa tudi in da po njegovem mnenju je ve, dekleta, in fantje, pridite, da prohibicija absoluten fiasko, ter boste videli, kako se znajo nare- bi moral kongres se nemudoma diti "nebesa na zemlji," samo če podati na delo, da spremeni 18. imate malo dobre volje in pri- točko ameriške ustave, ki določa jaznosti. To se bo igralo kot na- prohibicijo. Izjavil je tekom mazano, pelo in prepevalo tekom svojega govora, da 18. amend-igre, da bo veselje. Vsaj vam pa ment sicer ni slab, toda nihče ga tudi igralci in igralke jamčijo, ne izpolnuje. Treba je sicer obda bo igra nekaj posebnega, držati .18. amendment, potrebno Frank Drašler, Josephine Lau- je pa tudi, da se ga popolnoma sche-Welf, Martin Rakar, IVIatt revidira. Predvsem potrebuje J. Grdina, Ana Jakšič, Leo Vi- ameriški narod, je rekel pastor, rant, Jennie Gornik, Frances ne vsiljevanja prohibicije, pač Lausche-Urankar, Marta Suha-i pa vzgoje med narodom, da se dolnik, Frank Verbič, Frank J. mu dopove, kako se more opoj-Vegel, so igralci, lci nastopijo v na pijača zmerno vživati. Da-loj igri, katero bo režiral Matt na'Anje vsiljevanje prohibicije jo J. Grdina. In če povemo, da bo tako neznosno, je rekel pastor, čisti dobiček igre namenjen za da more le sam čudež rešiti pro-novo slovensko cerkev sv. Vida, bibicijo. Kdorkoli je č i tal poro-; tedaj jo povedano dovolj, da ve- čilo Wickersham komisi je glede ste, kaj imate storiti. Pridite v prohibicije, je moral , priti do nedeljo v "nebesa," ne bo vam prepričanja, da je prohibicija žal. Igra sama na sebi je vred- absolutno nepriljubljena pri I na, da si jo ogledate, poleg tega . ameriškem narodu, in narod sam pa bodo igralci že drugič tekom bi moral se dvigniti tozadevno kratkega časa darovali ves dobi- ter odpraviti nedostatke in počele za novo cerkev sv. Vida. Te- greške, katere je prohibicija pri-kom igre igra tamburaški zbor liesla s seboj. Nikdar prej, pod "Orel" pod vodstvom Mr. Kush- nobeno drugo postavo, ni bilo lana. Prijazno opozarjamo že se- dovoljeno vladnim uradnikom daj vse Slovence, blizu in daleč, udirati v privatna stanovanja, da pridejo v nedeljo v Slovenski toda prohibicijska postava daje Narodni Dom. Igra je vredna, nehote to oblast prohibicijskim da jo vidi sleherni Slovenec. In | uradnikom. In ravno raditega prav prijazno so vabljeni tudi se je ameriški narod uprl in ne bratje Hrvati. spolnuje prohibicijske postave. -o--Bogatini glede prohibicije niso Nekaj novic iz slovenske i)rav ni6 Prizadeti, trpi pa pri-naselbine, Ely, Minn. prost narod— žena pa trdi, da ljubi ovujcg« u Vlade P°Polno zado" moža in da ga ni vzela radi de-Pitana^, "" vseiu """"" T'" Islamstva v Washingtonu takoj w, ]"a;omu Geor^e Pan" Padle, ko je vlada sama začela proteStiral proti generalu But-A,vi * J 148rd St. ko se I s prodajo živil in raznih življenj- ^ fInln se pastorju enkrat odprle oči. On je bil eden prvih, ki so delovali za prohibicijo in se sedaj trka na prša, ker je grešil. —-O-:- In na zapadu že cvetijo dišeče breskve Chicago, 2. februarja. — Do- lo chu f Gasila teta dedoma i„ narja, pač pa iz ljubezni. Vlada v Argentini je sa- Butler je to zyede, od Vander. ma začela s trgovino bilta in je to javnosti povedal. Buenos Aires, 2. februarja.— Mussolini je potom iaškega po-veselje je prevladova- Cene vsem živilom so danes zelo | slanstva v Washingtonu takoj prodaj štorklja trikrat skih potrebščin lerju, katerega je dala ameriška Krompir se je yla{Ja zapreti( dočim je ameriški prinesla trojčke.: prodajal cent en funt, milo cent državr)i tajnik ogebno se oglasil krstili ■ • ^aiik 'V!h JOe' mary in en runt, Kvort mieKa sei je uum. y poslanstvu Italije in ponižno ^kljoi tak°j Za tet0 za 5 centov. Vlada je odprla proail za oproščenje na o J /se ')e Pa oglasila bela že- velike lastne prodajalne, kjer je dolžn ^ in P°k(>sila vsa tri ne- začela prodajati živila, in sicer Sedaj pa prihaja na dan Cor-ljalna Hia, nakar jih je odpe- tako poceni,'da ostale trgovine!nelius Vanderbilt, ki je izjavil, žini i Seboj v večnost. Pri dru- niso mogle slediti da bo l)rišel na Pomoč generalu pJ0 sedaj še štiri obroke. _ >i-oknTChur se je pisala pred se bo „Spret P°ereb trojčkov | tv°m A. Grdina & Sons. petek, 5. in 6. februarja, in si-1 se umaknil v kot. Njegova prva dri vt c lvi r* cer v -iavni kn.iižnici na 55- ce" j izjava je bila, da se nikdar ni sti in Št. Clair Ave. Pouk se za-; vozil z nobenim Amerikancem, Dvakrat pouk , .. Pouk v državljanstvu se bo ta 8ohmJ« lJubo ri0l,ok0 vršil v sredo popoldne pod : teden vršil dvakrat, v četrtek in | Medtem je pa tudi Mussolini trustev S. N. Doma ^edi 17. februarja maskeradni večer čne ob 7. uri zvečer. * Danes je dan sv. Blaža. Ko so Vanderbiltu povedali o izjavi diktatorja Mussolinija, ki je priznal, da je "dovolil nekemu Amerikancu" kratko avdijenco, se je Vanderbilt namuznil in pomenljivo zamahnil z roko, varnostjo drža- češ- Počakajte, da pride vsa stvar na dan! Vanderbilt pa je izjavil: "Ako Mussolini pravi, da je bila avdi-jenca "kratka," tedaj ne vem, kako on meri čas. N a j m a n j 4,000 besed je bilo spregovorjenih tekom avdijence, in če je to "kratko," potem naj bo. Toda zaenkrat, je izjavil Vanderbilt, še ne more govoriti, ko bo pa prišel čas obravnave generala Butler j a, tedaj bo imel Vanderbilt dosti povedati. Vse zgleda, kot da bomo imeli še veliko zabavo v Ameriki na račun Mussolinija. Medtem se pa vlada pripravlja, da začne z obravnavo proti generalu Bu tier ju. Vojaški pravdnik ima slučaj pripravljen. Vlada je pričakovala, da bo Butler resig-niral ter na ta način vladi sami olajšal njeno težavno stališče, toda Butler zahteva, da se obrav- mestu na posledicah zastruplje- kot polagatelj tračnic, pa se je nja, potem ko so zavžili doma j že slabo počutil. Bil je član treh prezervirane hruške. Med mr-1 podpornih društev, K. S. K. J., t vim i so štirje člani ene družine, j j. g. K. J in Reda Borštnarjev. Poleg tega je pa 12 oseb na po-1 Zapušča več sinov in hčera ter sledicah zavživanja doma pre-; žalujočo soprogo. Starejši sin čim tudi v Ohio ni preslabo vre- zerviranih hrušk zbolelo. Tri .Joseph in hči Jennie vodita tr- me za te dneve, pa se poroča iz osebe so umrle v soboto, sedem ff0vino oblek na Sheridan St., južnih krajev države Illinois, da pa v nedeljo. Ely, Minn. Naj bo ranjkemu so tam začele cvesti breskve, in ----lahka ameriška zemlja! iz države Iowa se poroča, da je "Brzojavni ples" VI1r . , , , r tam začel cvesti prvi regrat! To Na dan sv. Valentina, 14. fe- V lllmoiSU bodo glasovali nas spominja na Mrs_ Mary No. o prohibiciji bruarja priredi unija brzojavnih uslužbencev št. 183, velik ples v VVinton hotelu. Grif Morris od radio oddajne postaje WJAY j je s 95 glasovi večine odglasova-bo skrbel za godbo. Vstopnice se la. da se nudi državljanom pridobijo pri vseh uslužbencih br- lika glasovati glede prohibicije. zojavnega urada. Ralph Keat- - ing, tajnik-b 1 a g a j n i k unije uslužbencev, prijazno vabi k veliki udeležbi. Priznanje iz Kanade vak, od katere dobimo vsako le-Springfield, 111., 31. januarja. l0 prvo košavico ,SVežega regra-Državna zbornica v Illinoisu Rojak umrl V Charity bolnici je umrl vče-raj popoldne rojak Anton Ko-Da ne pozabite! vač, star 57 let, ki je stanoval Jutri večer, v sredo, 4. febru- prj Gregor Rajerju, 699 E. 156th arja, nastopi v veliki dvorani st. Ranjki je bil rojen v Vipa-; mestne knjižnice, na 55. cesti in vi. Tu zapušča nečaka, v starem Kanadčan John Bloomstyne iz St. Clair Ave., odlični slovenski kraju pa ženo, dva sina, dve Chatham, Ontario, Kanada, nam umetnik Mr. Božidar Jakac, ki hčeri in dva brata. Pogreb ranj-piše te dni, kako dobro sliši slo- bo govoril o slovenski umetnosti, kega se vrši v sredo ob pol de-venski radio program, lci se raz- Predstavil ga bo navzočim Mr.'vetih zjutraj iz pogrebnega za-pošilja vsako nedeljo iz Cleve- Ivan Zorman. Glasbeni del ve- voda A. F. Svetek Co. na 15222 landa. Neizmerno ga veseli slo- čera preskrbita Miss Jeanette Saranac Rd. Naj bo ranjkemu Butlerju in povedal marsikaj na sodni j i, kar ne bo vladi niti Mus- da nikdar nikogar tekom lanskega leta ni sprejel v avdijenci, in venska glasba, in komaj čaka nedeljske ure. Torej v Kanadi dobro slišijo naše slovenske radio programe. Naslov omenjenega kanadčana je: John Bloomstyne, 41 Adelaide St., Chatham, Ontario, Canada. Kdo ve za njo! Perdan in Miss Irma Kalan. — Vstopnina je prosta. Zelo želimo, da bi se naši ljudje v čim večjem 'število udeležili te prireditve. ohranjen blag spomin! Rahmaninov Eden najbolj priljubljenih pi-anokomponistov v Ameriki je Rus Sergej Rahmaninov, ki pri- nava vrši, in vlada se nahaja v dekliško ime Toni. 77 aretiranih Policija je aretirala preteklo j de v sredo, 4. februarja V Cleve-I nedeljo 77 pijanih oseb, katere land in bo nastopil v glasbeni Mrs. Elizabeth Kaplan, 606 so prepeljali v pondeljek na sod- dvorani mestnega avditorija. Camp St., Ely, Minn., želi, da se;nijo, kjer so bili kaznovani vsak , , v o m r\ ji pismenim potom zglasi njena s $5.00 globe. društev JN. Doma * Hripa je začela močno raz- priredi 17. februarja sajati po skoro vsej Evropi. i maškeradni večer sestra Mrs. Anton Zalar, ki ima U AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BLOVINTAN DAILY NIWSPAP1R Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto «7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta «1.60 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente._ Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerttka Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0021. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd,. 187$. "DARINKA" V SLOVENSKEM DOMU V COLLINWOODU No. 28. Tue., Feb. 3rd, 1931. Kje je narodna čast? Zadeva Butler — Mussolini je izzvala dokaj zanimanja tako v ameriških uradnih krogih, kakor v splošni ameriški javnosti, katero je o tem obvestilo časopisje, kjer se je pričelo ugibati, kaj bo tozadevno ukrenila ameriška vlada. Največ, kar se je pričakovalo, je bilo to, da bo vlada dala ukor prizadetemu generalu Butlerju. Toda vsi, ki so tako mislili, so se temeljito zmotili! Vlada velike ameriške republike, v kateri prebiva stoindvajset-milijonski, svobodoljubni ameriški narod, sestoječa iz republikanskih mogotcev, se je globoko ponižala pred terorističnim diktatorjem Musso-iinijem in ga prosila odpuščanja, češ, da ni odgovorna za izjave svojega generala, se mu zahvalila, da je blagovolil sprejeti njeno oprostitev ter izjavila in zagotovila, da bo prizadeti ameriški general postavljen pred vojaško sodnijo Vemo, da je treba v medsebojnih odnošajih med državami mnogo sirokogrudnosti in opreznosti, vendar pa je potrebno, da ima tudi ta opreznost svoje meje, da se ne pretvori v hlapčevsko udanost, posebno kadar gre za čast'in po r.os lastne države. Če je ameriški general zakrivil s svojimi besedami — katerih pa ni izgovoril v imenu ameriške vlade — res tak nepopravljiv in neodpusten pogrešek, naj bi se ga ukorilo, kar je bilo v najslabšem slučaju pričakovati, toda postavljat ga za to pred vojno sodišče, pred izredni vojaški tribunal, pred katerim sodijo vohune in veleizdajalce, to pa je vseeno malo preveč, več, kakor more prenesti svoboden ameriški državljan! In to komu na ljubo? Na ljubo volji prenapetega laškega diktatorja, ki je spravil s svojimi krutimi, mahinacijami deželo na rob prepada, ki je napravil iz Italije pekel, iz katerega beži vse, kar more preko njenih mej, ki je upeljal v svoji deželi sistem vohunstva, nasilja in strahote", ko se političnim jetnikom v laških ječah lomijo in tarejo kosti, o čemer je poročalo svetovno časopisje ob priliki .zadnjega procesa proti štirim Slovencem v Trstu, kjer se politične nasprotnike zahrbtno mori in javno ubija, kjer se požigajo in uničujejo vse kulturne ustanove narodnih manjšin, katerim že skoro dihati ni več dovoljeno niti ne več nositi ppštenih imen svojih očetov . . . Ameriška vlada, ki je zdaj na krmilu in ki sestoji iz večine republikancev, ja pozabila na dostojanstvo svoje lastne dežele in naroda, v čigar imenu vlada, ter se tako globoko ponižala pred nemožato, neiskreno in verolomno državo, od-nosno pred njenim vladnim sistemom in taktiko, ki jo obso ja ves civilizirani svet. Na ljubo laškemu diktatorju in nje- Smrtna kosa govemu terorističnemu režimu je postavila na sramotni oder -j itj^r;"aum^av svojega lastnega ameriškega generala, ki se je drznil pove- ' dati par bridkih in trpkih resnic o laškem fašizmu in njegovem vodji! Takih primerov je prav malo v zgodovini diplomacije svobodnih držav. Takega primera zadoščenja ni na primer še nikoli dala Italiji njena sosedna Jugoslavija, kateri bi v tem slučaju niti zameriti ne smeli, in upamo, da ga od nje, . ne bo tud nikoli dobila......- Ni čuda, da je Mussolini s široko j ^^ 8 » „1arlP mi no spodarstva ter zgradil poleg re- številni prijatelji i Pevski zbor Ilirija priredi dne 15. februarja, kakor je bilo že večkrat omenjeno v tem listu, krasno spevo-igro "Darinka." Ves potek te igre je povzet iz življenja grajskih mogotcev in njim podložnih tlačanov, Dolenjcev na Krki, kjer še danes stoji cerkev sv. Kozma in Damjana in njeni sloveči zvonovi, ki so baje nekako tako peli: Bom še dal za en bokal, bomo pil, vin točil . . . To sem omenil samo mimogrede. Sedaj pa o spe'vo-igri sami, katero je zložil in uglazbil Jos. Lavtižar v treh dejanjih. Prvo dejanje se vrši pred gradom, drugo pa v gradu pri Krki na Dolenjskem, katerega gradu je lastnik oholi graščak in njegova brezsrčna žena, ki sta prav malo priljubljena pri podložnih tlačanih. Nasprotno pa je edina grajska hčerka pri vseh domačih in tlačanih ljubljena in cenjena. Materina ljubezen do hčerke edinke je tako velika, da si ji ne upa odreči nobene prošnje, akoravno ve, da hčerkina prošnja ni vedno na pravem mestu. To povzroči tudi, da pride ta hčerka v oblast "krškega zmaja," ki prebiva v skalovju poleg reke Krke in ki je bil v strah in grozo vsega tamošnjega prebi valstva. Kakor je bila prej velika ljubezen vseh do te deklice, tako je zdaj velika skrb zanjo, kdo jo bo rešil iz krempljev groznega zma ja. Prihajali so junaki od vseh strani, da bi rešili deklico, toda tudi ti so pali v žrelo nenasitnega zmaja, na veliko žalost očeta in matere, ki sta stavila vse upe in nade v junaštvo teh vitezov V tem brezupnem položaju jima pride pomoč, od kjer sta si jo najmanj nadejala: ponudi se jima preprost menih-samotar s pogojem, da se pridružita tlača- nom, ki molijo in prosijo Boga za rešitev ljubljene deklice. Tretje dejanje se vrši pred cerkvijo. Ljudstvo iz Krke in grajski mogotci so združeni v molitvi, ko se nenadoma pojavi ta menih z deklico, ki jo izroči zopet očetu in materi. Graščak in graščakinja ponudita menihu epo plačilo, toda ta jo odkloni, zahteva pa kot plačilo osvoboditev vseh tlačanov, čemur se graš-čaka udasta in ljudstvo postane svobodno vseh grajskih dajatev in zahtev. To je površno opisana spevoigra "Darinka." Sedaj pa še par besed eollimvoodskim rojakom in drugim širom Clevelanda. Zbor "Ilirija" ne bo priredil te igre zato, da bi tekmoval z drugimi zbori, tudi ne zato, da bi se pevci in pevke postavljali v vlogah s svojimi glasovi. Ne, nikakor ne. Prireditev Ilirije je samo napredek, ki ga ima zaznamovati eollimvoodska fara Marije Vnebovzete s svojim zborom, ker ta fara je ena najboljših in najbolj naprednih slovenskih fara v Ameriki. Tako se je izrazila o naši fari odlična oseba, ki ima skušnje o poslovanju in napredku na slovensko ameriških farah. Ker ima pevski zbor Ilirija vse farane za seboj, poleg tega pa tudi veliko vnanjih prijateljev, zato je nastavilo tako nizko vstopnino za to prireditev, da se bo lahko vsak udeležil iste kljub slabim razmeram. Vstopnice se dobe pri vseh pevcih in pevkah; pridno segajte po njih vsi, ker obilna udeležba je edino priznanje za ves trud in težkoče, s katerimi se mora zbor baviti. Večno lepa, mila slovenska pesem in slovenska, dramatika, ki sta nam še edini ostali zvesti v boju proti potujčevanju, nas pa še naprej razveseljujta, tolažita, bodrita in učita v ameriški novi domovini. Joe Debeljak. po glavi, drugega pa prepodil. Baje so enega napadalcev že prijeli. Samomor dveh slovenskih orožnikov. Iz Bi leč a javljajo, da se je ustrelil pred restavracijo Balkan orožniški kaplar Janez Težak, po rodu Slovenec, in baš v času, ko je v restavraciji igrala damska kapela. Orožnik je izvršil samomor radi nesrečne ljubezni. Zagledal se je v godbenico Ivko, ki mu ni vračala ljubezni. — V Beogradu pa se je ustrelil iz podobnih razlogov orožniški kaplar France Pu-har. Nevaren padec v globino. Pred dnevi je zadela huda nesreča vestnega rudarja, 50-let-nega Antona Omerzo, ki je bil zaposlen v šahtu "Reštanju" na Senovem. Padel je s polnim vozičkom 24 metrov globoko, kjer je obležal nezavesten. Smrtna nesreča otroka. Te dni so pokopali v Zagorju šestletnega Karelčka, sinčka rudarja Goleša iz Lok pri Zagorju. Otrok je bil pri štedilniku in je po nesreči razlil po sebi lonec kave. Kakor pravijo, kava ni bila tako vroča, da bi otrok zaradi opeklin umrl. Otroka je od strahu prijela bdžjaat ter mu vzela življenje. Tragična otrokova smrt je starše silno potrla. Nesreča pri razstreljevanju. V Plenbergu, občina šmihel, sta delavca 34 letni Anton Kralj in 22-letni Janez Brulc, kopala za napravo vodovoda zemljo. Razstreliti sta hotela močnejšo skalo in ker se mina ni hotela užga- Če viiamete, al' pa ne. Sedaj je že tako prišlo, da se že vsak obrača na to kolono za nasvete, če koga zob boli, hitro piše, kakšne vrste "špago" naj gori devlje. Zadnjič mi je nekdo svetoval in prosil, da bi kdo pogruntal kastrole iz gumija, da ne bi tako bolelo, kadar mu jo zabriše žena v glavo. Iz Madisona, O., mi je zadnjič neki farmer pisal za nasvet, kaj naj stori, ker je konju komat prevelik. In druge take stvari. Vsakemu prijazno in bratsko svetujem, kakor pač vem in znam. In danes se je celo naš Tone G rdi na obrnil po nasvet, ki pravi: "Te vrstice so pisane v Eucli-du, O., kar je znamenje, da pišem ali pozno ponoči, ali pa da sem v postelji. In v postelji sem že štiri dni. In če bodo te črke Nedavno so našli kmetje vrhu Golobinjaka 20-letnega fanta A. •Jarca z Malega vrha pri Mirni peči mrtvega. Ker so domači sodili, da je fant v vinjenosti zmrznil, so ga dali starši po običajnem mrliškem ogledu pokopati. Kmalu pa se je razširila v okolici govorica, da pokojnik ni postal žrtev mraza, nego da je bil ubit. Sodnozdravniška ko- pokonci stale, bo to zasluga stavca, ne pa moja, ker ležim v postelji kot klada. čakajte, da vam povem, kako sem prišel v ta nesrečni položaj. Veste, enkrat sem se hotel zopet počutiti mladega in sem v veseli družbi mislil, da lahko toliko prenesem kot kak mlad fant. Slišal sem ptička peti, P» sem še jaz pel. Videl sem druge piti in cigare kaditi — in zakaj bi jih jaz ne, sem si mislil-In ker so se veselili drugi pozno v noč, zakaj bi se jaz ne, vas vprašam. In ko smo odhajali domov vročih glav, smo odprli vra-ta v avtomobilu, da smo se na-vžili svežega zraka in zrak nam je, vsaj meni, jako narobe hodil-Pravijo, da sta si vroča glava in mrzel zrak jako huda nasprotnika, kar sem tudi jaz kmalu spoznal. Moji glavi se je strašansko zamalo zdelo, da bi j° kar takole postavil pred vrata i'1 se je tudi maščevala nad menoj-(Tone, kaj ne veste, da je glava ženskega spola? Op. Jakatab V mojem telesu je nastala kar cela revolucija. Glavno besedo je imel želodec, ki je našuntal šfl ostale ude mojega telesa, da so se vladi uprli in kar naenkrat so vsi odpovedali pokorščino in si ustanovili svojo lastno republiko, mene so pa vrgli in postavi' li takorekoč na cesto, kot doslu-ženo orodje. Ker je človek brez želodca čudno bitje, sem se vle' gel v posteljo ter poklical na P0' moč učene može, da mi svetuj6* jo, kako bi se upornike potola-žilo. misija je zaradi tega raztelesila ti, sta se ji neoprezno približa- J truplo, ki ga je dalo izkopati no-; Je »ostalo kratko premU' la. Naenkrat pa je mina eks-! vomeško državno tožiteljstvo, in ugotovila, da je bil pokojni Jarc plodirala. Oba delavca je vrglo visoko v zrak in treščilo potem med kamenje. Ponesrečenca, ki sta dobila občutne poškodbe, so takoj odpeljali v kandij-sko bolnico. Žrtev zagonetnega zločina. i Vesti iz domovine V Gradcu pri'pogodil Zorkota ravno v; oko, ki je umrl v starosti 58 let je seveda izgublj'eno. ugledni posestnik in gostilničar Smrt vnetega gasilca. Na g. Franc Kržan. Pokojni se je farnem pokopališču v šmart-v prejšnjih časih udejstvoval v nem pri Litiji, so pokopali g. komunalni politiki, kjer je igral Martina Adamiča, po domače v bivši hotiški občini precejšnjo Martinovega očeta, ki je legel v vlogo. V zadnjih letih pa se je grob v starosti 80 let. Na nje- so ga spremili gesto zadovoljstva sprejel zadoščenje ameriške vlade, mi paj^"™™ po.eg stevnni pnjaxe.ji in znanci in le- se ne bi zdaj prav nič čudili, če bi laški diktator v Rimu še j ^TL^IT? zastopstev, zahteval, da pridejo sodit ameriškega generala njegovi Mussolinijevi, fašistični sodniki-črnosrajčniki. Postopanje ameriške vlade nam je neumljivo. In tega njenega postopanja ne obsojamo samo mi, Slovenci in Jugoslovani, marveč tudi Amerikanci, ki smatrajo Mussolinija za bodočega "war lorda," in tudi pošteni Italijani sami. Tako je na primer te dni pisal Italijan dr. Charles Farna, promi-nentni zdravnik v New Yorku, državnemu tajniku Stimsonu pismo, v katerem ga je v imenu svobodo — in pravicoljub-nih Italijanov prosil in mu svetoval, naj "nadene zavore" italijanskemu poslaniku de Martinu v Washingtonu, ki izrablja svoj visoki urad za fašistično propagando in za napade na ameriške državljane. Toda vse je bilo zaman. Republikanski vladni kabinet ie šel svojo pot naprej ter dal laškemu diktatorju naglo zadoščenje, nevredno velike, pravične in svobodoljubne države, ki je bila od nekdaj pribežališče zatiranih in preganjanih. . . Cleveland (Collinwood), O. Misli mi večkrat bežijo v pri , selbini in je škoda, da se članice ne zavzamejo bolj za našo cveto- jazno naselbino Lorain, O. Ko i'organizacijo S. ž. Z. sem šla tja lansko leto, se mi je J Uradnice in članice pri pobilo posrečilo zainteresirati ženske za podružnico Slovenske žen ske Zveze, kateri podružnici smo dali številko 40. To je bilo dne 1. aprila 1930. Podružnica št. 40 je pričela zadnje čase nekako zaostajati za drugimi. Ka- družnici št. 40, ustanite in pridobivajte ženske v to organizacijo. Bilo bi mi v resnici žal, ako bi se vaša podružnica štela k zadnjim kar se tiče napredka. Kakor 'št. 40, tako mi je pri srcu tudi št. 41. Tu sem tudi dar pregledujem našo "Zarjo,", pričela vspodbujati in zbirati opazim precej podružnic, kako ! članice, da se je ustanovila ta po-lepo in veselo napredujejo, le v|družnica, ki veliko lepše napre-Lorainu ni v tem oziru opaziti' duje kot št. 40. Njegova smrt je tem tra- Pokojnik je bil 45 let nepresta-gičnejša, ker se mu je nekako no V gasilskih vrstah. Bil je do pred štirimi meseci smrtno po- zadnjega kljub visokim križem nesrečila najmlajša hčerka, ko delaven član in najstarejši gaje na ovinku pri Strmolah padla silec, ki je bil odlikovan za svoje, iz osebnega, vlaka. gasilske zasluge z zlato držav- Cerknica. Nesrečno smo za- Ijansko kolajno, čeli pri nas novo leto. Ta dan je Strašna nesreča. V tovarni zvonilo kar dvema mrličema. Na barv "Dub" v Dolu pri Ljublja-starega leta dan je umrl pono- ni se je dogodila huda nesreča, či stari Kos, star že 88 let, na kakršne ta najstarejša tovarna novega leta dan pa tudi že pre- te stroke v Dravski banovini ne cej stara Bajčkova mati. — To- pojmi. Omenjenega dne sta bi-rej smo leto 1931 kar precej sla- la zaposlena dninarja Franc Fi-bo začeli. — O praznikih je pa kelj in Franc Bokalj pri oskrbi umrla v Dolenji vasi pri Cerkni- kamnov. Nenadoma pa je jer-ci gospa Frančiška Branisel za men zgrabil Franca Bokalja. pljučnico. Za vrlo materjo in Nesrečniku je popolnoma razbi-skrbno gospodinjo ter dobro in lo glavo, odtrgalo roke in noge zvesto družico žaluje mož Jože, in raztrgalo prsni koš. Pokoj-Jodličen dolgoleten delavec in nik zapušča mlado ženo in dve-i vodja naših drušetv, in trije ne- letnega sinčka, preskrbljeni otroci, najmlajši je Junaški poštni sel. S poštno bil ob materini smrti star komaj torbo preko rame je pismonoša, tri tedne. g. Butara šel po glavni cesti pro- Nesreča z lovsko puško. Po- ti Velikemu Mraševemu, ko sta sestnikova sina 25-letni A. Tur- mu prišla nasproti dva maskira-šič in 28-letni I. Zorko iz vasi na moška. Obraz in roke sta Ardro pri Raki na Dolenjskem, imela gosto namazane s sajami, sta pregledovala lovsko puško,; £akor hitro sta prišla v njego-ki je bila nabita. Pri tem sta vo neposredno bližino, je večji pa ravnala tako neprevidno, da!skočil predenj, in mu z nožem se je puška, katero je imel v ro- prereza 1 jermen poštne torbe, in kah Turšič, sprožila in je strel: istočasno pa tudi obleko in te- , ___—- jlovnik. Sel pa je zgrabil za tor- či v našo Zvezo, ki je v resnici j bo, v kateri je imel poleg pošte ponos nas ameriških Slovenk, j tudi denar, in je ni izpustil, če-Iskren pozdrav vsem čitateljem ; prav ga je drugi napadalec na-Ameriške Domovine in vsem čl'a- skočil od zadaj in ga podrl na nobenega napredka. Edina podružnica v tej lepi slovenski na- Drage članice, dajmo, agiti-rajmo in pridobivajmo nove mo- PO NEDOLŽNEM OBSOJENA MAČKA Pred svetovno vojno je ležal planinski polk št. 27 v Srednjem nad Kanalom. Kmetske sked- ši častniki včasih privoščili in takrat so poskušali s koncertom, pa smo se hitro mi oglasili z dru- nje smo preuredili v spalne in'gega konca vasi s protikoncer- sprejemne sobe, za nekim zidom smo si postavili kuhinjo in popravili cesto po vasi v toliko, da je lahko stotnija marširala v četverostopu po vasi. Vas Srednje je ležala na visokem hribu, odkoder je bil lep razgled tja doli v Beneško Slovenijo. Do italijanske meje je bilo doli po grapi kakih 15 minut in spreten človek bi lahko vrgel doberšen kamen kakemu Lahu v hrbet, če bi bil morda prodajal polento preblizu naše meje. Vso našo prehrano smo dova-žali dnevno z malimi bosanskimi konjiči iz Ročinja in Kanala, kar je bilo jako mučno delo, ker je bila pot slaba in ponekod jako strma. Stotnija je delala dnevno izlete in vaje ob laški meji, tje doli do Livka in na Mrzli vrh in kot je vse kazalo, so se pripravljali na spopad z Lahom. Lepe čase smo imeli takrat in je in začeli so se mirovni dog^ vori v zaledju. Uporniki so n1' udarjen preko desnih senc z ne-|Pa stavili težke pogoje, in sicer: kim topim predmetom s tako si- Vsak večer moram biti ob dese; lo, da mu je počila lobanja, kar t{ uri že v Postelji; nikdar vej je povzročilo takojšnjo smrt. — ne smem deti cigare v usta; 1»; Orožništvo sedaj išče neznanega amendment mora postati nioJ I ubijalca. vzor 'n prohibicija ideal mojei?" > __bodočega življenja; pred plešo"1 I moram bežati kot pred kačo i" petje naj prepustim drugim lju' dem, ki se nanj razumejo. • To so pogoji, ki naj jih pod' pišem, če hočem, da se sovraži armada umakne. Pri teh mi' rovnih pogajanjih je bila navzc ča moja žena, kateri se je na P1" vi pogled videlo, da bolj drži i nasprotno stranko kot pa z me' noj. Enkrat sem se nepričakc vano nazaj ozrl in sem natai^' no videl, kako je mojim uporu1' kom kimala, češ, še premile P0' goje mu stavite. Vidiš, Jak"' takele so ženske! (Natančn" take, Tone. Op. Jakata). W goji se mi zde malo prehudi 1,1 bom počakal še nekaj časa, pred' no jih podpišem. Morda se ^ dalo še kaj odrezati od njih htev. tom, da je vsa vas prišla nas poslušat, častniki so pa imeli za avdijenco kvečjemu oba kuharja in pa par psov in mačk, ki so dali svoje priznanje in aplavz na svoj način. Pa to ni, kar sem mislil povedati, ampak nekaj drugega, Ja? sem imel v oskrbi stotnijsko pisarno. Kadar je šla stotnija na vaje samo za en dan, smo ostali doma: Korporal od dneva, oba kuharja stotnijske kuhinje, oba kuharja častniške kuhinje in pa jaz, ki sem moral na te fante pa- ziti, da niso zažgali vasi, ali po-, čeli kako drugo nerodnost. Raz- : ln sedaJ sem sam in Prenl1' ume se, da so imeli fantje stra-!šljam' ali bi l'»dPisal pogodb' šanski rešpekt pred menoj inlali ^ ne bi- In zapeljivci, ti smo navadno že vsi sedeli pri steklenici brinjevčka, kakor hitro se je skrila stotnija za zadnjim skednjem iz vasi. če smo imeli kak groš v žepu, smo igrali kvarte, če pa ne, smo pa zloži-včasih kar nismo vedeli, kaj bijli po bratovsko skupaj za bri-napravili, da bi bilo kaj zabave, njevček, ali smo ga pa dobili na Kako tudi ne, sami mladi, čvr- i "puf" do prihodnje "pede." sti fantje, ki smo živeli brez Ko nekoč sedimo zjutraj v go-vseh skrbi iz dneva v dan. Čast- stilni, se jaz spomnim, da bi bi-niki so bili še precej prijazni, i lo dobro in jako koristno, če bi dasiravno je bil samo poročnik si privoščili kaj-boljšega za ko- Slovenec. Poveljnik stotnije je j silo. Naš kuhar se je takoj po- žlni in zdihujem: "Ti ne veš, K bil trd Nemec, a strasten pevec i korno javil, da iz govejega me-in ni dal prej miru, da smo si, sa, ki ga kuhamo za stotnijo, ne pa odleteli zdravi in veseli in m1" ne pustili samega. Saj bi vse orajt, da nisem slišal v 'lC' kem Grmu ptiča peti in sem teif ptiča zvabil V Cleveland. Pel J^ in pel in jaz sem ga pa posluh in pozabil na vse drugo. Pote11' je pa on odletel v solnčno Col^ rado, jaz pa v posteljo. Al' Je to lepo, al' je to hudo! še ved' no mi zvene besede tega ptiča ušesih: "Možje, ne dajte žena'11' da bi hlače nosile. . ." Jaz pa ^ nicam Slovenske ženske Zveze. Margnrt'1 Poznič. tb. Otresel se je obeh na ta način, da je enega udaril s palico ustanovili svoje pevsko društvo in nekateri večer se je razlegala lepa slovenska pesem doli s hriba in nesla slovenske glasove preko laške meje. Poveljnik nam je sam kupil vse potrebne note in kadar smo imeli vaje v sosedni vasi ali trgu, je vedno ukazal, da smo se zbrali pred kako gostilno, kjer so bili pri večerji častniki naše in drugih stotnij, da smo zapeli par pesmi. Razume se, da nismo pozabili zapeti "čuvaj majka Slava. . ." in druge domoljubne pesmi, in vendar nismo bili nikdar grajani za to. Naš poveljnik je rekel : "To so pa moji fantje! Ali znajo, kaj'!" Pa tudi nikdar ni pozabil poslati ven par Štefanov vina. Doma v Srednjem so si ga na- more napraviti nič posebnega, pa dene pripombo kuhar, ki je skrbel za častniško kuhinjo, da ima ko je meni. . ." Kaj misliš, Jaka, ali naj l^j. pišem to pogodbo ali ne? W bi jo in rad tudi ne. Posebno 'J zato, ker me žena sili, n a j lep steak za pet ljudi, katerega podpišem. Kakopak!" so si gospodje naročili za večerjo. "Dajmo speč ta steak!" svetujem jaz, ki bi bil sicer lahko kar ukazal, ker sem bil za tisti dan njih poveljnik. "Aha!" reče kuhar, "bi rad videl, da bom zaprt za kakih trideset dni kajne?" "Nič ne boš zaprt," ga tolažim. "Poslušaj, kako bomo napravili. Ti lejjo speči steak, za častnike pa skuhaj navadno juho in meso. Ne bodo radi tega umrli ne in če je za nas dobro, bo še zanje. Ko pridejo oficirji zvečer domov, pa jim pokor- (Dalje nn strani) Jaz vam svetujem tole: Če,^ ste podpisali pogodbo, držite levo roko figo v desnem žep1"' Potem pogodba ne bo imela bene veljave, žena bo pa le ve^' la. Jaz imam doma že po podstrešje takih pogodb, skoro vsak teden podpiše"' dve ali tri. Ampak pazite, ne, da se vam ne bo zgodilo ta^ kot tistemu bolniku, katerega J vprašal prijatelj: "Ubogi revy že tri leta se nahajaš v postelj'' "J a, že tri leta. Obiskal me \ namreč pred tremi leti zdr# _ nik, ki mi je ukazal, da ne si"1^ iz postelje, dokler ne pride (), pa ga do danes še ni bilo na2w' H-—.. Imenik raznih društev _ sv. vida. št. 25 kskj 7lf»o etUlik Anton Skulj. 1099 E. inoo t^'' Anthony J. Fortuna, 64th St.; Ignac Šepic, bla-riv Zdravniki: dr. J. M. Seliškar, M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. • J. Perko. Društvo zboruje vsako dvnT nedelj° v mesecu v Knausovi ob 1. uri popoldne. Ases-dr»2Lse pobira na seji samo od 11. ""Poldne do 3. popoldne. V društvo r!n 'SP,reJemaj° člani in članice od 16. 20 i f leta" Zavarujete se lahko za ori *n-° zavarovanje ali za dosmrtno "a 5250 do $2,000. Bolniška podpora 'L• 111 S14 na teden. V slučaju both,1 ue ua' bolnik javi pri tajniku, aobi zdravniški list in karto in se d -i' {fravna Po jetnotinih pravilih. V 16 1 t° SB sprejemaJ° tudi otroci d0 sednik Jakob Grošel, tajnik Joseph Derenda, 5334 Spencer Ave.; blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St.; zapisnikar' George Matijatko. Nadzorniki: Math Vihtelič, Matija Mlinar, John Germ. Društveni zdravniki: dr. Kern, dr. Perme in dr. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu (staro poslopje). s. r. p. društvo zvon sod, ?, dllik Andrew Rezin, podpred-Joseph Blatnik, tajnik Andrej Jnt ',' 3509 E- 80th St.; blagajnik lin/ Plute> zapisnikar- Anton Me-jij®' Nadzorniki: Domen Blatnik, vodi Vrček' Anton Erjavec. Pevo-se Primož Kogoj. Društvene seje - Vl'sljo vsako četrto nedeljo v me-•i-cu ob 9:30 dopoldne. Pevske vaje ob deseti uri dopoldne ob nede-v četrtkih pa ob 7. uri zvečer. s. P. dr. žužemberk Predsednik Louis Roje. podpredsednik in zapisnikar Rok Špraje, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; blagajnik Josip Šlogar, vratar John Jak-šič, pregledovalci knjig Anton Sršen. Rudolph Zupančič in Josip Šlogar Jr. Pomočnika blagajniku John Za-verl in Andrej Škerlj. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu v S N. Domu, dvorana št. 3, staro poslopje. Društvo sprejema člane do 45. leta. ima pa tudi mladinski oddelek. Mesečnina za odrasle je $1.25 za $1.00 dnevne podpore. Za mladino je mesečnina 25 centov. Društvena zdravnika sta dr. Kern lil dr Perme. Uah srca marije (staro) nr rf clnica Julija Brezovar, pod-iicasednica Mary Grdina, tajnica 'fn£es Novak, 6326 Carl Ave., blatni,- "ka Katarina Perme, druga »jnica Mary Bradach, 1153 E. 167th ^ odbornice: Mary Škulj, Ana Er-Go Nadzornice: Louise Pikš, ^enovefa Supan, Jennie Brodnik. Re-oht l a Frances Kasunič. Bolniška "iskovalka oddaljenih bolnic Helena imončic. Zdravniki: dr. James Se-»Kar, dr. L. J. Perme. dr. M. F. >an. za. oglas in naznanila je Sitn riŠka Domovina." Seje se vr-v ° v stari šoli sv. Vida, in sicer 0 dl"URo nedeljo v mesecu ob 2. Ul1 Popoldne. slov. kat. pev. dr. lira Predsednik Josip Meglič, 1003 E, 64th St.; podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, 6127 St. Clair Ave.; tajnica Anna Grčar, 1089 E. 68th St.; blagajničarka Mary Sterk. Nadzorniki: John Zupane, Rudi Pole in Mary Maček. Duhovni vodja Rev. B. Po-nikvar. Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: Josip Meglič, M. Brodnik, Ana Grčar, Frank Švigel. Ko-lektor Frank Švigel. ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran "Iz vsega srca rad, Štefan. — Zemljan se zdaj drži na Selu pri Krištelju. Prav lahko ga boš našel. Pokaži mu samo tale belič, pa bosta precej najbolj zaupna prijatelja." Pri teh besedah je prinesel krčmar iz žepa denar posebnega kova in ga podal možku. Štefuljček se je poslovil in odšel proti Selu. — Brez posebne težave je našel še isti večer Zemljana. Povedal mu je na dolgo in široko vso zgodbo o izgubljenem Bregarju, toda Zemljan je odločno zanikaval, da bi "krvava kosa" imela kaj opraviti s tem dogodkom. — Možek ga je vprašal še o samotarju na Kup-ljenku, a Zemljan mu ni mogel dati določnega odgovora, češ, da je izginil že pred štirimi tedni in da nihče ne ve, kam je šel. — Možek je neverjetno zmajeval z glavo; a v srcu je bil vedno bolj _ prepričan, da je vendarle "krva- dr, z. m. b. Iva kosa" odvedla Bregarja. Ker Predsednik Andy Sadar, podpred- se mu je mudilo v Briksen, žal. sednik Joseph Pograjc, Joseph Centa i . . • „ „ . 1175 Addison Rd„ tajnik-zapisnikar: j m imel vec časa, da bi stvar na- Jcseph Glavič, finančni tajnik. Nad- (]alje preiskavah Potolažil se je zorniki: John Jančar ml.. Rudolfi v., Cerkvenik. Josip Turšič. Društvena S tem, da bo rešil zagonetko po zdravnika sta dr. Oman in dr. Škur. tem, ko Se Vrne. Društvo zboruje vsak tretji ponde-ljek v mesecu ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, staro poslopje. Sprejema p0 oni nesrečni bitki, ko bi bil nove člane od 16. do 33. leta. Plaču- ; o p,r„ i t nfliPmriik v hoiu 70-je sedem dolarjev tedenske podpore ^egai Kot najemnin \ ,DOJU zo v slučaju smrti pa en dolar od člana, j per Turke kmalu izgubil zivlje-in to za samo 75 centov mesečnine SV. NEŽE, ŠT. 139 C. K. of O. »i-ert sednica Mary Peterlln, podilo«ednica Terezija Kostanjšek, taj-blaga4Jeiulie M- Melle- Bonna Ave., ln^ermvmSc;! »n * ** sam° ^ifdo^LTiTad" lnje, so ostale najemniške čete še fces Kasunič. Nadzornice: Mary !Nadaljne informacije dobite pri urad- | __________ ,,______ Marv T„o Doto,-lin 2 Mary Peterlin in Iva Peterlin. pravnika dr. J. M. Seliškar in dr. i.',, - perme. Društvo zboruje v stari »iecu.- VWa VSak° U'etj0 nikih. sredo v sv. jožefa, (samostojno) 4h('CQSednik Frank Koren, 1583 E. •jlna podpredsednik Josip Laurič, loan ' Clail' Ave.; tajnik John Germ bp», -, 64Ul st-= blagajnik Josip Er-»nt ' 6215 Carl Ave.; zapisnikar stn,,0" Bolka, 509 E. 143rd St.; za-8t n Prank Košmerlj, 455 E. 152nd Collinwod. Nadzorniki: John H. kPn as' Anton Zakrajšek in Frank Za-0tajsfk. Zdravnik Dr. J. M. Selišk-r. secif zboruje četrto nedeljo v me-sQba °-b 2' uri POPoldne v S. N! Domu, ^j^st. 3 (staro poslopje). ' ■ antona padovanskega ^ff-talk Louis Gliha, podpred- Moi Joseph Globokar, tajnik Louis hlu Var "kar dr. SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. of O. vedno na meji; avstrijski stano vi so nabrali celo novih čet in Mi aiinčič. a! ^trto 9914 Elizabeth Ave., zapis -Frank Papež, blagajnik Frank Nadzorniki: dr. Perko, An-Hus, Frank Glavič. Zdravnik dr. d- Perko. Društvo zboruje vsako Pold" nedel.io V mesecu Ob 1. uri po-v s. N. Domu na 80. cesti, jstvo ima prosto pristopnino skozi celo ,': """ P leto 1931. jim jih poslali v pomoč. Nekaj Predsednica Mary Peterlin 9605 !oddelkov je Šlo Še dalje proti ju-Yale Ave.; podpredsednica Theresa . , , . , , ... Kostanjšek, 5408 Homer Ave.; blaga j- ! gu m vzhodu lil so se utaboril) ničarka Katarina Perme, 1133 Nor- I tik 0b levem bregu Save, preden wood Rd.; zapisnikarica Frances Russ ... ... , . _ .. . 1099 E. 7ist St.; finančna tajnica j slednjo dobiva od desne pritok Jennie Melle. 6806 Bonna Ave.; via- Drino. Tu so krožile čete hra-tarica Frances Kasunič, 7510 Locl;-year Ave. Nadzornice: Mary Skuly. Mary Peterlin, ■ Eva Peterlin. slov. nar. dom na 80. cesti Joseph Lekan. predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florjan Cesar, tajnik; Frank Kužnik. blagajnik; Louis Srpan, zapisnikar; nadzorniki. Louis Ferfolja, Joseph Plut in Joseph Košak. Ostali direktorji so: Louis Simončič. Rudolf Novak, Mike Vrček, Louis Gliha, John Rogel, Frank Sever, Math Zupančič in Joseph Vrček. Cenjenemu občinstvu se naznanja, da se oddaja velika dvorana s kuhinjo vred v najem za razne prilike kot ehceti, društvene veselice in razna zborovanja, po primerno nizkih cenah. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer. p sv. ALOJZIJA KivJ^dnik John Vidmar, a* jak°b tajnii -0BelJ' 3556 E- 80th st- dvugi Resnik, podpred-prvi tajnik Sti-al JosePli Miler, blagajnik Prank Nadzorniki: Joseph Maver. st0l',Mulh, Frank Zupančič. Za-Jospm za s- N- Dom v Newburgu: stoo, } Maver In Rudolf Sadar. Za- ^elcht za slov- Nar- Dom v MaPlc J. p?' Louis Gros. Zdravnik dr. A. ti-to 61 Društvo zboruje vsako če-D0mi«odelj0 v mesecu v Slov. Nai-. Uri tla,,i P°P°ldne. Sprejemajo ^ od 16. do 45. leta. P loška dolina (Hti^fdnik Frank Baraga, 1102 E člen —"...... nr"- lovsko dr. sv. evstaiiija Pevec, podpred- brih bojevnikov; prekoračili se tudi Savo in si postavili i na njenem desnem bregu malo taborišče v obližju mesteca Bjeli-na. — Bjelina je bilo takrat prijazno in snažno mestece, sredi širne ravnine, okroginokrog obdano z bogatim koruznim po i jem. Četrt ure jod mesteca proti Savi je kazalo sredi iz koruznega polja svojo slamnato streho nizko, a zidano poslopje. Zunanje lice te hiše ni bilo ravno mnogo različno od drugih koč revnih tamošnjih seljakov. Le ozek vrt je obdajal hišo okolin-okoli, kar pri drugih kočah nikjer nisi mogel opaziti. Na vrtu so cvetele vkljub jesenskemu času rdeče vrtnice, pisane akacije v Newburgu na 80. cesti ob 1 se novi Predsednik Anton sednik Rudolf Orl, tajnik Henry Kranz. 6113 St. Clair Ave., baglajmk Frank Lušin, 387 E. 163d St.; zapisnikar Frank Praznik. Nadzorni od ber: John Rcnko. John Kadunc, jn SVetle solllčnice. — Notranj- Frank Lesar. Zastavonoša Josip Ja" i?-.i,-,., P-rz-il-i v

♦A4AAA A **' Kickernick^ Ženska, ki ni še n i k d a r nosila te vrste spodnje o b I e k e, naj jo enkrat obleče, in nikdar več ne bo brez nje. Dobi se v naselbini samo »ri nas. JOS. STAMPFEL ,6129 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. Farma se da v najem, 76 akrov, v najboljšem stanju, blizu Geneva, O. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (29) Službo išče ženska za hišna dela ali gospodinjstvo sploh. — Vprašajte na 1022 E. 72nd St. (28) Pozor člani dr. Žužemberk! Tem potoni se vse člane opo* j minja, da se seje dne 4. februarja gotovo udeležite, kajti na seji se bo razmotrivalo o zelo važni stvari. Komur je kaj za dobrobit društva, se bo gotovo udeležil. Kar bo na seji sklenjeno, to bo, in proti temu nima potem nihče kaj oporekati. Z bratskim pozdravom — tajnik. (Jan. 30. Feb. 3.) DEBELI PRESKI NARAVNOST Z DEŽELE Vseli velikosti, živi ali osna- ženi, pregledani od mesta in pripeljani kamorkoli. Pridite ln izberite si jih. H. F. HEINZ STOP 150—VINE ST. Willoughby, O. Tel. 110-J-2 IXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX" STEIN METZ POGREBNI ZAVOD in va litin) von in prvovrstna postrežba. I'reko lit) let v tem poalu. Mrtvafiku kapelica brezplačno. FRED W. GROSSE, asistent 3708 Lorain Ave. MElrose 2098 NAZNANILO IN ZAHVALA Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom^ prijateljem in znancem, da je dne 2. januarja. 1931 za vedno zatis-nila svoje mile oči naša hčerka in sestra Kristina Struna Rojena je bila 1. maja, 1913 v Clevelandu. Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so dragi ranjcl lajšali trpljenje ob njeni Zadnji uri. Lepa hvala Rev. Šlajetu in Rev. Hribarju za spremstvo iz hiše iti ua" pokopališče. Lepo se zahvaljujemo za vence' in cvetlice: Družini Krašovec, družini Prank in Terezija Kmet, družini John in Mary Kovačlč, družini Unetifi, botra, žfni 'Jolintjoii, družini.....Olač, družini Halbert, družini • Moslan. družini Johnson, družini Glač, družini Hal beri, družini ijeglan, dekliškemu -klubu, družini Malečkar. Hvala, društvu sv. Jožefa, št. 169 KS'KJ in hvala pogrebnemu zavodu A. 'Grdina in Sinovi. Hvala vsem, ki so jo spremili do groba in vsem, ki so darovali avtomobile brezplačno pri pogrebu. Žalujoči ostali: „ _ Jack in Anna Zotlar, starSi. Mary. Anna, Julija, sestre; Jakob, brat. Cleveland, O., 31. januarja, 1931. J i .......m.....»nuni1) "'mw> THE OLD HOME TOWN Stanle nogistorod I\'f>. Tatctit Oflic* I0WSOIS Mr YOU RE SEEING THE SAME 7HIN$ U^f I SEE/! WHILE DOC PILLSBURY WAS (SETTING A SHOVEL TO REMOVE THE SNOW DRIFT AT THE FOOT OF HIS OFFICE STAIISS THIS MORNING)JT QOT UP AND WALKED AWAY- Piratje na reki Mississippi spisal friedrich gerstaecker 7,a "Ameriško Domovino" prevpi A. Saber prej ali slej pripetiti kaj clove škega, in tega mnenja je najbr-že tudi kapetan, zato je njegova namera glede parnika popol noma na .mestu. — To že, to, — je odvrnil Sanders, — ampak samo v slučaju, če misli kupiti parnik z denarjem, ki ga ima v oskrbi, drugače, ne, ker sicer popolnoma izčrpamo naš privatni denar, nakar smo popolnoma odvisni od tlružbe, odnosno od kapetana. . . Nu, za moj del. . . jaz nimam ne žene, ne otrok in moje premoženje ne obstoji iz nepremičnin. Vi lahko storite, kar vam ugaja vendar ta prokletajin kar smatrate za prav, jaz pa I bom hodil svojo pot. Rlačkfoot je bil oblečen po šegi ondotnih lovcev. Na rami mu je visela puška, ob pasu pa težak lovski nož; izdajal se je za na-selnika, ki se je nedavno naselil ob Mississippiju in ki je sedaj pripravljen, del svoje gotovine vložiti v kako špekulacijsko podjetje. . Cilj obeh pa je bil za enkrat mesto Helena, za kamor je imel Sander svoje posebne, tajne instrukcije. — Hudič vzemi tako ježo! — je klel Sander. — Tukaj si človek lahko polomi vrat in nos in pri vsakem koraku škropi voda človeku čez glavo! Kje, pri vseh hudičih, je cesta? — Ne bojte se! — je rekel stari pirat smehljaje. — Cesta, ki vodi v Heleno, je še najmanj eno miljo oddaljena od tu. Toda potolažite se! Tla bodo zdaj boljša, kajti najslabši kos imava za seboj. Sander je nekaj zamrmral, nato pa vzpodbodel konja t e v prijezdil ob stran svojega starejšega tovariša, ki ga .je zdaj hudomušno pogledal od vrha do tal. — Pri moji veri, pa res lepo izgledate! — je rekel Black foot ter se široko zarežal. — Ampak prav vam je! čemu niste slu-šali mojega nasveta in se ogrnili z odejo? — Z odejo? Da se ne bi potem ves teden iznebil njenih dlak? — je odvrnil nevoljno Sander. — Se da pa že bolje očistiti obleka, kadar se posuši, kakor če bi bila polna dlak. Ampak naj vrag vzame to ježo! — Rajši mi kaj natančnejšega po-, vejte o parniku. Torej ga bomo skupno kupili? — Seve; saj to sem vam že povedal. To je najizborrtejša misel, ki se je še kdaj porodila v Kellyjovi glavi. Božja strela, kakšen "špas" bo to, kadar bo naša soseščina začela nekaj vohati, potem bo pa nenadoma videla celo gnezdo, ki jo bo pod paro odkurilo z otoka! — Hm, je rekel Sanders, — ampak naše topove bomo vsekakor vzeli seboj, ko odplujemo, nakar se bomo lahko ob mehi-kanski obali .poigrali nekoliko pomorske razbojnike. Zdaj poleti, ko ni v mehiškem zalivu skoro nobenega vetra, bi se ta stvar morda sijajno obnesla. . . Kjer bi naleteli na skunerje in manjše ladje, teh bi se gotovo polastili. Nu, seve, predvsem je treba imeti parnik. — Stvar bo pojutrišnjem, to je zadnjo nedeljo v juniju, predložena na seji, ki bo sklepala o tem. Osmi dan nato imamo že lahko svoj parnik, in v nadalj-nih dveh dneh ga opremimo, ka kor se nam zdi, da je prav. — Posadka -parnika bo morala seveda sestojati samo iz na ših ljudi. — To se razume! In pri tej seji bodo tudi določeni ljudje za razna mesta, sicer bi hotel biti pozneje vsak kapetan in krmar nihče pa ne kurjač in mornar. — Kapetan mora imeti sedaj mnogo gotovine, — je rekel Sanders zamišljeno. — V zadnjem času se je vsaka stvar sijajno obnesla. Kdove, koliko je v bla gajni? — Jaz ne vem, je rekel Blackfoot, — toda najbrže bo v nedeljo položil kapetan natančen račun. Mnogo denarja pa je poslal tudi v Mehiko, kjer je kupil za nas, kakor sem čul, velike kose zemljišča. Nu, če se mu je zdelo to potrebno in koristno, smo tudi mi ostali lahko zadovoljni s tem. Po pravici rečeno; po zadnjih dogodkih na Fourche la fave mi nič več posebno ne ugaja na Mississippiju. Vedno si mislim, da se nam zna smeje, — ko boste izvedeli ime dame, katei i moram — po vaših nazorih — dvoriti. Ona je Loui-za Breidelford. — Bog nam bodi milostljiv! — je vzkliknil Sanders prestra* šeno. — Kaj ta zmaj zdaj v He-leni eksistira? Ah, gorje meni, $.e me ta enkrat opazi! Sicer pa je fatalno, kajti enkrat mi je ona pomagala v Vicksburgu izvršiti neko dejanje, katerega ne bi baš rad v Heleni obešal na ve- iki zvon. In poleg tega sem bil takrat v Wicksburgu tudi pod napačnim imenom. - O, nič zato, — je rekel pirat Blackfoot. — Ona bo molča- :i, zakaj če ima kdo vzrok molčati o preteklosti, je uprav ona tista, če bi se pa zgodilo, da bi vam kljub temu poskušala na kakršenkoli način groziti — kajti kdo ve, kaj upa izmamiti iz vas? — takrat jo pa kar prijazno vprašajte po onih dolgih žeb-Ijih, katere ji je Mr. Dawling pred letom dni preskrbel. Čuje-te? Ne pozabite jo vprašati po teh dolgih žebljih! Sanders je potegnil iz žepa beležnico ter si to zabeležil. — Dawling, — je rekel nato premišljaje, — Dawling. . . kje sem neki že slišal to ime? Kakšno zvezo pa ima to z žeblji? - To za vas nima pomena,— je zamrmral Blackfoot. — Dal sem vam medicino, torej ne iz-prašujte, kje sem jo vzel, temveč jo uporabite po potrebi. — Ampak na potu sva. Tako, sedaj pa lahko izpodbodeva najina konja, sicer prideva res prepozno v Heleno. — S temi besedami je Blackfoot vzpodbodel konja ter naglo oddirjal po cesti, ki je vodila v Heleno. Sanders mu je sledil. Toda dočim je izpustil vajeti svojega konja, se je pričel truditi s tem, da bi z malo ščetko, ki jo je imel pri sebi, očistil svojo od blata in vode umazano in oškropljeno obleko. 9. Sestanek starih znancev Mrs. Dayton je vse pripravila, da bi lahko ostala nekaj dni na deželi, kakor je bilo prejšnji večer določeno. Ko S£ je drugega jutra, dokaj pozno, vrnil domov Mr. Dayton, utrujen od dolge nočne ježe, je bilo sklenjeno, da odidejo na pot takoj po obedu, na obisk k. Liveleyevim, katere je Mrs, Dayton poznala še iz Indiane. Mala rodbina ni še niti prav poobedovala, ko se je pred hišo zaslišalo konjsko peketanje, na- — Potemtakem je to priporočilno pismo popolnoma odveč, — je rekel mladi slepar, z lahnim poklonom napram mladi dami. — Pismo je od Mr. Porrela, Sedanjega državnega pravdnika v Sinkville, ki je bil tako prijazen, da vam po meni pošilja pozdrave ter vam obenem sporoča o obstoju tako malovažne osebe kakor je moja, — Ah, od Porrela? Ali ste ga v zadnjem času videli? — je vprašal sodnik. — Pred nekaj tedni je postal državni pravdnik in zavzema zdaj odlično in dobro plačano pozicijo. — In kako gre Mrs. Hawes, gospod? Kaj dela Marija in kje je? — ga je prekinila Adela. — — In kakšna je ta pot? — ,ie vprašal Blackfoot. — Pa tudi mi niste še ničesar povedali, po kaj greste pravzaprav v Heleno in kaj hočete tam. — Težko, — ga je prekinil Sanders. — Prvič bi bila že cena previsoka, katero je določil, pa tudi druge okoliščine ne govore za to. Bolj verjetno je, da gre za kako bodočo dedščino. — Dedščino? Po kom? Od kod? — Hm, zdaj me pa preveč vprašate. O tem sem si že sam belil glavo. Toda čakajte — v kateri državi je že bil kapetan nedavno, ko je toliko Časa izostal? — V Georgiji. Ali mislite, da ima to kaj stikov z ono dedščino? — Lahko. . . Saj je tudi Sim-row v Georgiji in kapetan je ž njim v neprestanih stikih. — Tako? O tem mi niste še ničesar povedali, — je rekel stari pirat ter zamišljeno gedal predse. — Ali poznate že damo, pri kateri se morate oglasiti v Heleni" — Da, poznam jo še iz Indiane. — Tako? Staro znanstvo, torej. . . Potemtakem je stvar že napol dobljena. Kako pa ji je ime? — Jaz imam poleg tega še priporočilo na njenega sorodnika, | kar je skočila k oknu Adela, da — je rekel Sanders, ne da bi odgovoril na vprašanje, — v Čigar hiši živi — na nekega gotovega Mr. Daytona. — Mr. Dayton je njen sorodnik? — je vzkliknil Blackfoot, skrajno začuden ter je pri tem nehote tako nategnil vajeti svojega konja, da se je žival divje vzpela. — Da, pismo je zanj, — je rekel Sanders. — Deklica pa je še mlada goska z dežele. Sicer pa me že pozna in pri stvari ne bo niti najmanjših težkoč. — Kakšen' je le neki smoter vsemu temu? — Ej, hudič vas vzemi, kaj me to briga! Jaz imam samo naročilo, naj jo, Če le mogoče, najkasneje do prihodnje nedelje zvečer, pripravim zlepa na neko gotovo mesto, vse drugo pa prepustim kapetanu. Za to dobim tisoč dolarjev iz njegove privatne blagajne. Kaj pa hočete vi v Heleni? Tudi privatne zadeve, a? Čujte, Blackfoot', danes ste se tako nekam zlikali in nakošatili, pa vendar ne, da bi. .. — Kaj ? — je zamrmral stari. — Neumnost !t Vam ne gre več nič drugega po glavi, kakor neumnosti. — Nu, sicer pa velja tudi moje naročilo neki ženski. — Aha, kaj se mi ni zdelo tako! — je vzkliknil Sanders ter se smeje sklonil na vrat svojega konja. — Kaj se mi ni zdelo tako! Ha, ha, Blackfoot gre na obisk k damam, . . ha, ha, to je božansko, to je kapitalno! — Nu, res ne vidim, kaj je pri tem tako čudnega, — je rekel nevoljno Blackfoot. — Sicer pa boste svoje strune nekoliko lepše uglasili, — je rekel Blackfoot pogleda, kdo se je ustavil pred njihovo hišo. — Mr. Hawes! Hm, kdo bi si mislil! — In kdo je ta Mr. Hawes? — je vprašal sodnik Dayton, —• tega pa res še ni bilo tu. Ker se zdi, da ti tega žentlemana dobro poznaš, velja morda ta obisk tebi. — To je prav lahko mogoče, — je rekla Adela prostodušno. — Njegova žena je bila moja najboljša prijateljica. Sicer pa jo moraš poznati, Hedvika — Marijo Morris — hčerko starega, bogatega Morrisa. Rada bi pa vedela, kaj ga je privedlo v Arkansas. Mislila sem, da je že davno v Louisiani, na svoji plantaži. -*- Nu, tukaj prihaja in ti bo to uganko sam rešil, — je rekel Dayton. In res se je takoj nato zaslišalo lahne, elastične korake, v naslednjem trenotku se je začulo trkanje na vrata, in ne da bi čakal poziva, naj vstopi, je vstopil v sobo oni mladi mož, katerega smo že zjutraj videli v niža vi ob Mississippiju, seveda pod popolnoma drugačnim imenom. — Miss Adela, — je vzkliknil ter stopil naglo proti deklici in ji prožil roko, — zelo me veseli, da vas vidim tako zadovoljno in zdravo. Gotovo imam čast, videti tukaj pred seboj Mr. in Mrs. Dayton? Sodnik in njegova žena sta se priklonila in Dayton je dejal: — Naša mala prijateljica tu vas je že prej spoznala — Mr. Haves, če se ne motim? V vas je spoznala svojega starega prijatelja in znanca; Saj nam ne poveste niti besede o njej in njenih starših. Mislila sem, da ste že na svoji plantaži v Ijouisiani. — Ali bi bil v tem slučaju že lahko tukaj ? — je vprašal Sander. — Ne, plantaže v Louisiani nismo kupili, kajti v Memphisu, kjer smo k sreči ostali en dan, smo slišali toliko slabega o oni pokrajini, da smo sklenili raje pustiti ono malenkostno vsoto, ki smo jo dali kot aro ali na roko, kakor pa da bi ves naš denar vložili v ničvredno zemljišče. Nato smo culi o prodaji neke plantaže v Sinkville, v državi Mississippi, odpeljali se tja ter se še isti teden zedinili glede kupne cene. — Torej je Marija zdaj pri Sinkville? — je vzkliknila Adela. — Ah, to je dobro! Saj to je komaj šest milj od Helene. V naslednjih dneh jo prav gotovo obiščem. — Saj da vas prav tega poprosim, to je pravzaprav vzrok mojega prihoda, — je rekel San der. — Toda v tem slučaju se morate pripraviti na nekoliko daljše bivanje tam, tajti ta|co brž vas Marija ne izpusti. Meni je celo naročeno, naj vas takoj pripeljem seboj, če le na svetu mogoče. Na oni strani Mis-sissippija stoji moj voz, in s konjem sem prišel sem samo zato, ker nisem natančno vedel, da-li vas dobim v Heleni ali v njeni bližini. — Hm, kako bo pa potem z vašim obiskom pri Liveleyevih? je vprašal Mr. Dayton. — Koncem konca boste morali ta obisk celo odložiti. . — Ne, to je nemogoče, — je ekla Mrs. Dayton. — Šele sinoči smo mlademu Lively,ju za gotovo obljubili, da danes pridemo. Mrs. Lively je gotovo vse mogoče stvari pripravila za nas in ne bilo bi lepo, če bi jo razočarali. Kako pa, če bi nas Mr. Hawes spremil tja? Na ta način bi Adela lahko takoj jutri zara-na odšla z vami, in sicer kar od Liveliyjevih. — S tem ste mi storili veliko veselje," — je rekel Sander. — Sicer me čakajo doma razni nujni opravki, toda naj me oče na-domestuje Še za en dan. Poleg tega pa sem si že davno želel spoznati sodnika, gospoda Daytona, o katerem sem čul že toliko lepega in dobrega. — V tem slučaju mi je tem bolj žal, — je odvrnil Dayton, — da. se ne bom mogel veseliti vaše družbe, kajti nujni opravki mi ne dovolijo, da bi zapustil Heleno. Vendar pa upam, da se v kratkem zopet vidiva, in takrat za dlje časa. Ampak tukaj prihajajo konji, — se je mamo-ma prekinil. — Nu, Mr. Hawes, vidite, zdaj boste takoj prevzeli vlogo viteza in pokrovitelja — Ponosen sem na zaupanje, ki ga že po tako kratkem znan-stvu stavite vame, — je rekel Sander. — Samo nekaj me skrbi : pot k Liveleyjevim mi je ne znana — ne vem — — Pot vam bom že jaz pokazala, — je naglo odgovorila Adela ter zardela. (Dalje sledi.) --—o- mastila >. njim na sosedovem vrtu. Pri tem moraš napraviti tak obraz, kot bi ti doma oče umrli, ali vsaj stric in boš videl, da se bo vse srečno izteklo." K temu mojemu predlogu so pritegnili še drugi in nazadnje smo kuharja prepričali, da bi bil smrtni greh, če ne bi izrabili lepe prilike in imeli enkrat fino kosilo na cesarsko kraljeve oficirske stroške. Vsi skupaj se podamo v častniško kuhinjo in kmalu je zadišalo po vsem Srednjem po ocvrti čebuli in steaku, ki je cvrčal na ognjišču. V gostilni smo vze-i na kredit liter vipavca in ime-i smo tako kosilo, kot še nikdar poprej. Po kosilu smo se pa udali v božjo voljo in čakali na "kabalecnah" nadaljnih dogodkov, ki bodo sledili. Zvečer se je vrnila stotnija vsa zrn učena domov, kjer jih je že čakala dobra večerja. Jaz sem sedel v pisarni in bil strašno zamišljen z zapiski dnevnih dohodkov in stroškov, ko pri-benti v pisarno poročnik Maje-rič, ki je tako lepo klel, da sem se čudil, da ima nemški jezik toliko raznih izrazov. Med kletvice je vpletal vse hudiče, pse in mačke in vse kuharje tega sveta Drugo jutro pa že vidim po ročnika, ki sedi na vrtu z malo flobertovko v roki in oprezuje za mačko. Uboga mačka se mi je smilila, ki bo morala, zdajle dati življenje za našo požreš-nost, ampak kar je, je, treba je bilo držati jezik za zobmi. Kmalu zaslišim iz vrta pritajen pok in takoj som vedel, da se je izvršila smrtna obsodba nad nedolžno mačko. Ampak s tem krvava drama še ni bila končana. Treba je poročniku še eno zaigrati, da bo vedel streljati nedolžno žival. Popoldne dobim na vasi kmeta, ki je lastoval tisto mačko, pa mu rečem: "Oče, naš lajtnant je vašo mačko ustrelil. Ali boste kar tako pustili, da bodo ti oficirji streljali vaše živali? Prihodnjič pa vam bo ustrelil morda kravo ali tele. Odškodnino zahtevajte in recite, da bi ne dali tiste mačke niti za sto kron. Kar k meni v pisarno pridite, drugo bom pa jaz napravil." Kmet pride k meni v pisarno in tam spišem raport, da kmet zahteva za ubito mačko dvajset kron. In da ne bo kake pomote, izročim tisti raport našemu stotniku, ki je rekel, da poroč mačko, smo bili vsi enako knvk torej ,c;e m bilo bati, da bi bil kateri izdajalec med nami. Kadar sem pozneje srečal častniškega kuharja, sem ga vedno vprašal; "Ti, kedaj bomo zopet steak cvrli?" "Tiho bodi pa vesel, da se je vse tako srečno končalo," je rekel in sploh razsajal po pisarni, kot nik ni storil prav, da je mačko bi ga bil cesar degradiral za j ustrelil in da bo plačal odškodni-frajtarja ali za tamborja.' no. In res, stotnik kar na krat- Ker je bil poročnik drugače fejst fant, sem se toliko predrznih da sem ga pokorno vprašal, kaj da je, nakar mi je pojasnil, da mu je en hudič od mačke pojedel steak in da morajo oficirji srebat čisto navadno juho. "Ampak naj le počaka," je končno dodal, "takoj jutri zjutraj jo ustrelim!" S temi besedami zaloputne vrata za seboj, jaz pa sem se v pest smejal in strašno dobro se mi je zdelo, da smo slavno gospodo enkrat ko prime poročnika in zahteva od njega tistih dvajset kron in poročnik jih da stotniku s kislim obrazom. In česa ni vsega potem poročnik rekel o kmetih in o mačkah! Zvečer sem pa povabil kmeta, ki je izgubil mačko, v gostilno, da mu izplačam tistih dvajset kron. Povedal sem vso stvar tudi tistim, ki so bili sozarotniki pri steaku in možak nam je dal za pijačo, da je kar od mize tek- za V Detroitu se je pojavil pred nekaj dnevi jastreb, ki je neusmiljeno moril udomačene golobe. Ljudje so bili tako razljučeni nad to ptico ropanco, da so poklicali na pomoč policijo, ki je dobila povelje, naj ptiča ustreli. Toda policija ga je zastonj lovila, posrečilo pa se je nekemu časnikarskemu poročevalcu, da je ptiča fotografiral, ko je čakal na golobe. Tako bo izgledalo največje poštno poslopje na svetu, Chicagu. Poslopje bo dogotovljeno in izročeno prometu stalo 21 miljonov dolarjev. v enem letu in pol. Poslopje bo PO NEDOLŽNEM OBSOJENA MAČKA (Nadaljevanje Iz 2. strani) no javi, da si videl, kako je sosedova mačka ukradla meso in si jo na lastne oči videl, ko se je W