Požtnirta plačan« v gotovini
marmorsrn
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 88
Maribor, pondeljek 20. aprila 1931
tehaia razun nedei|e n praznikov vsak dan ob 16.ur* Račun pri poStnem ček zav. v Ljubljani št. 11,409 ^lia mesečno ore^nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo m uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarlfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek MJutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Vrvenje v latinskem svetu
Latinski ali romanski narodi so bili vedno nemirni; vsa njihova zgodovina je polna uporov, ustaj, revolucij, pobojev in krvi. Od starega rimskega im perija, ki je neprestano spreminjal oblike vladavine in dinastije, se cepil in družil, preko srednjega in novega veka se vije rdeča nit nemirov in mrzličnih pretresljajev. In vendar je nekaj desetletij izgledalo, kakor da se nemir polega, da prihaja latinski svet v dobo uravnovešenega razvoja. Južnoameriške republike, kakor tudi vse ostale latinske države v Ameriki, so se ustalile. Le kdaj j:a kdaj je izpod pepela še zatlelo. V Italiji se je bil ustalil režim demokracije, Španija je ždela v svojem konzervativizmu, samo na Portugalskem so se od časa do časa Ponavljale revolucije, ki so pa bile orez večjega pomena. Ostali dve latinski državi, Francija in Romunija, pa sta po mentalitetu ljudstva itak le malo romanski. Tuje rasne primesi so preoblikovale kri in fiziognomijo.
Uoba po svetovni vojni pa je zope vzbudila nekdanji nemir, razburkala le poledenelo kri in tako smo tik po Premirju opazili, da v Italiji vedno vre. Ves italijanski narod, pa tu-ves ostali svet, je dan na dan priča-5.°val sprememb, velikih dogodkov, jT °j*a dogodilo se je samo to. da se je sveobči kaos dvignil fašizem. Nemiren v svojem početku. kakor vsaka revolucija, je obetal ureditev vseh nerojenih problemov In novo veliko do-o miru, toda namesto tega je ostal u?. ySJL i? anes to- kar je bil v začet-cvAi rthelJlf vey°luclJa* boreča se za ko ni mlin n V l° Italiia danes Prav
kea-a £a n 5°r ni bi!a v dobi veli' Rim Sl« Pohodom fašistov na
nega miru vrf ^ z,unan^a navidez-
^.wia,ssas!scig
kovano „e planejo b sv^Sm
Skoraj istočasno Je pričelo vreti v Španiji, v oni umirjeni konzervativni Španiji. Toda kakor v Italiji Mussolt ni, tako je vstal na Iberi Primo de Ril vera in skušal z Železno roko zapreti ventile. Zaprl jih je za nekaj let, toda Posledice so bile še slabše. Po njego-yem padcu se je nemir vrnil s še nezmerno povečano silo In vitaliteto, ^kler ni objel vse države in jo strmo-?,avil v revolucionarno mrzlico z republikanskimi težnjami. Prav te dni smo doživeli zgodovinski zaključek te periode, če proglasitev republike in ®estava Zamorove vlade res pomeni ^ključek. Kdo ve. če ni to le začetek fPvega vrenja, vodečega v kaos? uPaJm0 vsaj, da ni.
, ^Poredno z razvojem In dozorltvl-I Presnavljanja v Španiji je izbruhni-, revolucija na portugalski Madeiri, r ®e. Je razširila tudi na kontinentalno Publiko Portugalsko. Madeira sama Se ie osamosvojila In se proglasila
Frfdarik Klančnik — v zaporih okrožnega sodišča
V SOBOTO ZVEČER PREPELJAN IZ VINKOVCEV V MARIBOR.
MARIBOR, 20. aprila. Dne 11. t. m. smo poročali o senzacijonalni izjavi roparskega morilca Mohorka, da ni Rudolf Kovač ubil kmeta Kanclerja na Šobru in tudi ne on, ampak tretja oseba, katere ime pa je sodišče takrat v interesu preiskave še zakrivalo. Toda že takrat je šel med ljudstvom glas, da je to Friderik Klančnik, bivši orožnik, ki je bil v zvezi š tem umorom že svoječasno aretiran, vendar pa se mu takrat ni moglo ničesar dokazati in je bil zopet izpuščen. Kakor smo že takrat poročali, je Mohorko izpovedal, da je izdelal načrt za Kanclerjev umor brat obsojenega Rudolfa Kovača, Anton Kovač, on, Rudolf Kovač in Friderik Klančnik pa so imeli načrt izvršiti. Usodnega dne so prišli na lice mesta v Šobru, oboroženi s sekirami. Vendar so opazili, da vodite tam iz Kamnice k Sv. Križu dve poti. Zato so sklenili, da bo na eni poti čakal Klančnik, na drugi pa Mohorko in Rudolf Kovač. Oni, ki bo stal ob poti, po kateri bo prišel Kancler, naj zažvižga.^ Kmalu sta Mohorko in Rudolf Kovač začula Klančnikov žvižg in nato tudi krik, a ko sta pribežala do Klančnika, je Kancler že ležal tam z razbito glavo.
V zvezi s to Mohorkovo izpovedjo je bil 10. t. m. aretiran Anton Kovač in oddan v zapore okrožnega sodišča. Klančnik, ki je še nekaj časa poprej bil celo v Mariboru, pa je preko Celja in Laškega izginil v neznano smer. Izdana je bila za njim tiralica. Na podlagi tiralice je bil pred 8 dnevi aretiran v Vinkov-cih, kjer je živel s svojo ženo in bil — kakor čujemo — tam zaposlen kot delavec. Instradirali so ga od policije do policije in končno ga je v soboto zvečer celjska policija pripeljala v Maribor in oddala naravnost v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Do Celja ga je spremljala njegova žena.
Danes ali jutri bo zaslišan od preiskovalnega sodnika in za slučaj, da bo tajil, bo sledila tudi konfrontacija z Mohorkom.
Tako je za enkrat tudi zadnji član zloglasne zločinske družbe pod ključem. Zadeva Kanclerjevega umora stopa s tem v novo fazo, in javnost radovedno pričakuje; kaj še bodo zločinci drug o drugem novega razkrili.
V zvezi z izpovedbo Mohorka glede tretje osebe se je raznesla zlasti po Studencih vest, da Je bil znova aretiran čevljar Josip Domanjko, ki je bil že svoj Čas v zvezi s Kanclerjevim umorom vendar pa kmalu izpuščen kot nedolžen
Seveda se je vest o njegovi aretaciji izkazala kot popolnoma neosnovana.
Kakor se je te dni doznalo, sta služila morilec Mohorko in njegov zločinski prijatelj Hriberski pred par leti kot hlapca v Slovenskih goricah. Mohorko je bil uslužben pri g. Ivanu Ferku, gostilničarju in trgovcu v Pesniškem dvoru ob cesti, na meji Jarenine in Sv. Marjete ob Pesnici, Hriberski pa je bil zaposlen pri posestniku Misiti, 10 minut dalje onstran Reismanovega brega. Takrat je bil izvršen ob cesti v Jare-nino, par minut od Misitejevega doma roparski umor gostilničarja Nedeljka. Tudi njegova žena je bila smrtno nevarno pobita v postelji, pa je v bolnici okrevala. Bržčas je bil ropar mnenja, da je mrtva, ko je padla pod udarcem v nezavest. Vse kaže, da sta morala biti dva morilca, kajti moža so našli zjutraj razmesarjenega v kuhinji, soprogo pa nezavestno v postelji. Tudi bi si bil težko upal tik ob prometni cesti en sam zločinec opravljati pri luči svoje satansko delo. Takrat se je mnogo govorilo, da bi se bila zakonca Nedeljko v prepiru sama pobila. To je posebno pov-darjal neki sosed, sicer poštenjak oc Pet d° glave, pa je prišel zato pri komisiji na licu mesta tako v dvomljivo luč, da so ga koj vzeli pod daktiloskop. Znabit bodo sedaj takratni posnetki prijemov z daktiloskopom sodišču dobro služili pri razčiščenju ali sta imela pri tem umoru Mohorko in Hriberski svoj peklenski opravek.
(Dariborsko glečaližče
Pondeljek, 20. aprila. Zaprto.
Torek, 21. aprila ob 20. uri »Leseni konji«, ab. B. Kuponi.
Sreda, 22. aprila. Zaprto.
Četrtek, 23. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Ab. A. Kuponi.
Prva dijaška predstava v letošnji sezoni bo v petek, 24- t. m. ob 15. uri. Uprizorila se bo kmečka drama popularnega pisatelja F. S. Finžgarja »Veriga«, ki spada med letošnje najuspelejše dramske uprizoritve. Pred predstavo, ki bo obenem Finžgarjeva proslava za di-jaštvo, bo predavanje. Cene Din 7 do Din 2.
Naraščanje komunizma v Nemčiji
BERLIN, 20. aprila. Vsled narašča joče gospodarske stiske širokih slojev, težkih notranje-političnih razmer in razkola v vrstah narodnih socijalistov pridobivajo komunisti vedno nove pristaše. Zlasti njihove mladinske organizacije imajo zaznamovati izredno močen prirastek. Tudi število članov revolucionarne sindikalistične organizacije je močno narastlo in je prekoračilo že četrt milijona.
Komunistično gibanje pomeni za Nemčijo veliko nevarnost, posebno še lna mednarodni Položaj. Vlada skrbno proučuje sredstva, s katerimi bi uspešno zajezila komunistično giba-, m .. ?^e postaviti predvsem notra-nje-politične razmere na zdravo pod-•lago.
2* samostojno republiko Atlantido. nQ t- J1 bo zakUuček. še ne vemo, vse mL n’ vrenja kmalu še ne bo ko-oni tlrw kak°r v opereti so se vrstile inču? tos,revolucije v ameriških la-w!E J- r£?ublikah- nasi jih je lepo štc-™ bl.10 Prizanešeno niti eni. Tudi sedanji mir v resnici ni mir. Ventili so sicer zaprti, toda para še vedno pritis-ca proti površini. Kdo ve, če ne bomo v kratkem doživeli nove eksplozije? rotirevolucijonarji so povsod na de-u In so precej žilavi.
Naposled po je prevzel nemfr celo tu di edino vzhodn evropsko latinsko
državo, kraljevino Romunijo, ki je veljala vse doslej za najbolj umirjeno in ustaljeno. Tudi tam se mrzlično iščejo nove oblike, skuša se sila nemira usmeriti v mirne, varne struge. O uspehu pa še ne moremo govoriti in sploh tudi ne moremo reči. ali je bilo to vrenje le navadna, vsakdanja zadeva orez resnejših namer ali pa se cilji sele iščejo in glavno šele pride? Samo Francija med vsemi državami je sedaj se uravnovešena, mirna in ustaljena. Povsod drugod v latinskem svetu vre, nevarno vre. Latinski narodi doživljajo zopet veliko zgodovino.
Valeskinijeva revizijska prošnja zavrnjena.
Ivan Valeskini, ki je bil 12. sept. 1930 radi umora generala Stramlitscha pred senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen na S let in en mesec robije, je vložil prošnjo za revizijo procesa, ker
je njegova žena, ki se je med tem v blaznici v Studencu nekoliko popravila, baje podala izjavo, da je ona ustrelila generala. Okrožno sodišče je prošnjo za revizijo procesa odklonilo.
Akademija Oniladine Narodne Obrambe
v soboto zvečer v Narodnem domu je na obisku trpela radi koncerta Brandl-tria v gledališču, vendar pa se je zbralo lepo število narodnega občinstva, ki je mladim idealistom dalo zasluženo priznanje. Videli smo poleg zastopnika in podpredsednika centralnega in oblastnega odbora NO g. min. v p. dr. Kukovca ter zastopnikov sreskega odbora NO tudi zastopane oblasti, mestno občino ter razne kulturne in druge organizacije in korporacije. Spored akademije je nudil lep užitek na polju glasbe, dramatike itd. Sodelovala sta pevska zbora inž. podoficirske šole in pevskega društva »Jadran« z več lepo podanimi pesmimi. Po akademiji' se je razvila prijetna plesna zabava.
Zopet nesrečni nož in alkohol Sinoči okrog polnoči se je v znani Gornikovi gostilni v Selnici ob Muri posestnik Ivan Kac iz Sladkega vrha sprl s 24Ietnim Karlom Krebsom iz Selnice ob Muri. Ko je bilo alkoholno navdušenje na višku, je iz neumnih besed nastalo prerekanje, ki se je razvilo v usodepoln pretep. — Kac je z nožem navalil na Krebsa ter mu preparal trebuh, ga ranil na desnem prsnem košu in mu prerezal desno nadlehtje. Prvo pomoč je ranjencu nudil zdravnik dr. Bačar iz Št. lija, ki je odredil takojšnji prevoz težkega ranjenca v mariborsko bolnico, kamor je bil ob 5. zjutraj odpremljen. — Napadalca je orožniška patrulja takoj izsledila in odpeljala z avtomobilom v zapore okrožnega sodišča.
Naši vrtnarji in semena.
Pišejo nam: Gospodinje, ki imamo pravkar polne roke dela na svojih skromnih vrtovih, se ne moremo načuditi dejstvu, ki ga opažamo letos pri nakupovanju semena. Domači vrtnarji so si v zadnjem času oskrbeli svoje lastne kolekcije, z zavojčki semenja po 10 g in več. Prikupna oprema in podjetnost naših domačinov nas je navdajala z največjim zadovoljstvom. »Svoji k svojim!« je bilo geslo, ki nas je v današnjih težkih časih še posebno privabilo, da smo cupovale le domače blago po 1 Din zavojček- Toda nenadoma smo opazile, da neka inozemska tvrdka prodaja isto kvaliteto semena za 50% ceneje. Vsekakor čudna zadeva, ki je potrebna pojasnila!
Stran 2.
Mariborski V t: C l: H N I K
V Nilu In Kruševcu
ZMAGOSLAVNA POT SLOVENSKE PESMI SE NADALJUJE. - SLOVANSKA GOSTOLJUBNOST. - MATICA VESTNA IZVRŠEVALKA KRALJEVEGA
PROGRAMA.
V iti a.*' l)i» P i	-j.	i.. -r-
Mariborski in dnevni drobil
\ Niš, 16. aprila 1931.
Kakor smo že poročali, so Leskovča-ni vsem Matičarjem preskrbeli brezplačno hrano in stanovanje. Velika večina pevcev je stanovala zasebno pri najboljših rodbinah, drugi so imeli krasne hotelske sobe.
Po koncertu, ki je gmotno in moralno sijajno uspel, so Matičarje šele prav vzljubili. Ker je bilo Matici radi točno izdelanega načrta popolnoma nemogoče, da bi prihodnji dan koncert ponovila, se je cela vrsta Leskovčanov peljala v 44 km oddaljeni Niš, kjer so v drugič poslušalci koncert.
Tudi v Nišu je bil sprejem veličasten in prisrčen. Večstoglava množica je kijub zamudi vlaka pozdravila Matičarje na kolodvoru. Po kratki dobrodošlici mestnega župana inž. g. Šandoreviča, za katero se je zahvalil predsednik pevskega zbora g. Arnuš, je krenila dolg-povorka ob zvokih vojaške godbe mesto.
Pri banketu, ki se je vršil v prvorazrednem hotelu Evropa, je ravnatelj gimnazije, ki je obenem ravnatelj Moravske pevske župe, v kratkih, markantnih črtah orisal razvoj Niša, njegovo trpljenja, žrtve in končo zmago — veiiko ujedinjenje.
V imenu bana, ki je bil zadržan, je pozdravil goste njegov zastopnik, izražajoč vročo banovo željo, da bi bilo bivanje Slovencev v Nišu čim lepše in uspešnejše in, da bi odnesli v daljni domači kraj najlepše vtise.
Obisk 12 km oddaljene Niške banje je moral radi pomanjkanja časa izostati. Bilo pa je dovolj časa, da smo si ogledali znamenitosti mesta, predvsem grozo vzbujajočo Čele-kulo, 5 metrov visoki stolp mrtvaških glav Srbov, padlih v bojih s Turki, katerega so ti sezidali kot svarilen vzgled. Sedaj je stolp obzidan v lično cerkvico.
Ker so v Nišu vse trgovine do 8. zve-Ser odprte, je bil začetek koncerta šele ob devetih. Velika dvorana v Sokolskem domu se je napolnila. Koncert so obiskali gg. ban, podban in predstavniki vseh oblasti, galerija je bila natlačena dijaštva.
Najbolj so ugajale naše priproste narodne pesmi, ki tvorijo drugi del programa. Kjerkoli se prikažejo Matičarji,, povsod jih naprošajo domačini, naj jim zapojo nekaj pesmi.
Akoravno je prva polovica turneje že absolvirana, ni čutiti v zboru še nika-ke utrujenosti. Narobe, veselo razpoloženje in dobra volja raste od dne do dne. Pa saj ni čudno, ko pa srečamo povsod toliko naklonjenosti in ljubezni.
K r u š e v a c, 17. aprila 1931.
Mnogo smo pričakovali, ko smo se odpravljali na dolgo pot, a toliko iskrenega prijateljstva in bratske ljubezni se nismo nadejali. Danes je prispela Matica v Kruševac. Že med vožnjo nas je ob kolodvorih pozdravljala šolska mladina. Na kolodvoru v Kruševcu je nepregledna množica občinstva pričakovala prihod prvih Slovencev. Sprejema so se udeležila vsa društva, Sokol, pevsko društvo Obilič, ki je lepo zapelo »Iz bratskog zagrljaja«, zbrana je bila korporativno šolska mladina z učiteljstvom ter zastopniki vseh oblastev. Došle goste je pozdravil novinar Raka Miloto-vec. Po oficijelnem sprejemu je Matica z vojaško godbo na čelu odkorakala na glavni trg, spremljena od tisočglave množice. Tudi tu ni bilo skoro hiše, ki ne bi imela izobešene zastave. Na obeh straneh so domačini tvorili špalir in obsipali pevce s cvetjem.
Na Glavnem trgu se je povorka ob monumentalnem spomeniku carja Laza-ra ustavila. Spomenik je prava dika mestu in ponos vseh meščanov. Posvečen je vsem junakom, padlim v Kosovski bitki.'Na ogromnem marmornatem podstavku se dviga Boško Jugovič, nad njim pa plava vila Radivojla, prožeč mu venec slave. Na eni strani sedi narodni guslar v naravni velikosti, na drugi kosovska devojka. Temeljni kamen je bil položen 500 let po nesrečni bitki. Zgo-tovijen pa je bil leta 1904.
Spomenik, delo srbskega umetnika Djo-ke Jovanoviča, kiparja iz Beograda, je dobil na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900 prvo nagrado.
Ob spomeniku je pozdravil Matičarje Krsto Novakovič, predsednik pevskega društva Obilič- Z izbranimi besedami se mu je zahvalil predsednik Glasbene Matice ravnatelj dr. Tominšek.
Tudi tu je pripravljalni odbor za sprejem Slovencev preskrbel vse potrebno. Skoro vsi smo stanovali privatno, nekateri v najboljših hotelih. Koncert se je vršil zvečer v Sokolskem domu ob ogromni udeležbi naroda.
B e o g r a d, 18. aprila 1931. Sinoči je Glasbena Matica v Kruševcu odpela svoj peti in na tej turneji predzadnji koncert. Kakor je bilo pričakovati, je tudi tu bila dvorana natlačena ■'^činstva. Koncerta so se med drugimi ?leži!i mestni župan, komandant me-■, sreski načelnik, okrožni inšpektor ravske banovine, ravnatelj gimnazije
.id.
Pred pričetkom izvajanja je starosta Sokola pozdravil pevski zbor, naglašu-joč veliki nacijonalni pomen Matične turneje.
Brezhibnemu izvajanju je sledilo občinstvo z največjim zanimanjem in njegovo navdušenje je raslo od pesmi do pesmi. Ko je pevski zbor zapel srbske narodne pesmi, aplavza ni hotelo biti konca. Koncertni pevec, tenorist g. Avgust Živko je ves čas turneje sijajno disponiran in je njegovo petje veliko pripomoglo ki uspehom. Krasno cvetje je poklonilo pevsko društvo »Obilič« svojim bratom s severa.
Po koncertu je mestna občina priredila na čast gostom banket, katerega se je udeležilo 150 oseb. Mnogi govori so izrazili, kar so srca že davno čutila. Na splošno željo je moški zbor zapel še par narodnih pesmi. Radi zgodnjega odhoda drugega dne so se Matičarji ob dveh zjutraj poslovil od dragih gostiteljev.
Koliko slovanske gostoljubnosti je doživel naš pevski zbor povsod, kamor je prišel, ni mogoče opisati. Vse hiše so nam odprte, domačini se trudijo, da napravijo pevcem žal tako kratko odmerjene urice bivanja med njimi čim bolj udobne. Izleti v okolico z avtomobili, obiski raznih sorodnikov gostiteljev, razkazovanje znamenitosti, vse to in še mnogo drugega je na dnevnem redu.
Predsednik pevskega zbora »Obilič«, gospod Krsta Novakovič, kateremu gre v glavnem zasluga za sijajne predpriprave, je na banketu med drugim dejal: »Velika je naša domovina, akoravno žal ravno Slovenci še niso vsi člani naše prekrasne kraljevine. Velika je in ne moremo se vsi osebno poznati. A napačno bi bilo, ako bi nas sprejele samo železnice. Spoznati se moramo in ko bomo drug drugega poznali, se bomo tudi vzljubili. Kajti mi smo vedno bili eno, smo in bomo tudi eno ostali. Pevci Glasbene Matice, hvaležni smo vara za vaš prihod v Kruševac, vi ste vestni Izvrševalci kraljevega programa.
Kruševca ne bomo mogli nikdar pozabiti, ostal nam bo v lepem spominu in če bi tudi karkoli doživeli.
Davi je Glasbena Matica nadaljevala svojo pot. Ob 14.05 je dospela v Beograd. Odtod odidemo zvečer z brzim vlakom preko Rume v Šabac, kjer nastopimo jutri zvečer v dvorani Šabačke banke. Odhod iz Šabca je določen za pondeljek popoldne, tako da se povrnemo v Maribor predvidoma v torek krog poldneva.
*
Op. ur.:	Včeraj	19. t. m. je naš z
umetniško slavo ovenčani pevski zbor koncertiral v Šabcu. Poročilo sledi.
Državna razredna loterija.
Samo 2 dni imate še časa za zamenjavo vaših srečk v upravi »Jutra« In »Ve-černika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Občni zbor »Jadrana«
bo v soboto, 25. t- m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma.
Otvoritev umetniške razstave Ante Trstenjaka
je bila vsekakor najznamenitejši kulturni dogodek včerajšnjega dne. Ob 11. se je zbralo v okusno prirejeni in s slikami okrašeni veliki kazinski dvorani veliko število ljubiteljev umetnosti, na čelu vsem g. župan dr. Al. Juvan kot pokrovitelj razstave, zastopniki državnih oblasti, mestne občine, raznih kulturnih in drugih organizacij in korporacij, šol itd. Pokrovitelj g. dr. Juvan je z lepim nagovorom otvoril razstavo, katere velik pomen leži zlasti v tem, da nas vodi med naše severne brate, med najmanjši, a žilavi slovanski narod luži-ških Srbov. Slikar g. Trstenjak je v daljših izvajanjih naslikal svoje bivanje in umetniško ustvarjanje med lužiškimi Srbi, kjer so ogromna bogastva umetnin in lepote za ustvarjajočega umetnika. Razkazal in pojasnjeval je posamezne slike in podal zanimive podrobnosti iz življenja in šeg lužiških Srbov. Slike, ki jih je krog 70, podajejo zlasti v čudoviti naravnosti razne slikovite narodne noše. Razstavo, ki bo otvorjena do 1. maja, si mora ogledati ne le vsak Mariborčan, ampak tudi vsakdo izven Maribora, kdorkoli se le malo zanima za lepo umetnost!
Z umetniško slavo ovenčani naši Matičarji
se po dosedanjih poročilih vrnejo v Maribor z vlakom jutri 21. t. m. ob 11.36. Vsakdo, kdor le količkaj utegne, naj pohiti ob tem času na kolodvor! Kopališče na Mariborskem otoku bo otvorjeno s 1. majem.
Kopališki odsek mestnega občinskega sveta je sklenil, da se bo otvorilo kopališče na Mariborskem otoku letos že s 1. majem. Olepševalno društvo je pridno na delu, da po načrtih, ki jih je izdelal znani strokovnjak za parke g. inž. Ciril Jeglič iz Ljubljane, preuredi in olepša predvsem prostor ob vhodu na otok in pred kopališkim poslopjem- Slednji prostor bo tako urejen, da bo s teraso ločen od onega za avtomobile. Sta-jališče za avtomobile bo od vhoda na otok na desno ob Dravi. Na novo bodo urejene tudi razne naprave za solnče-nje- O tem bo pa kopališki odsek sklepal v svoji četrtkovi seji.
Smrt šolskega upravitelja Josipa Trohe.
V Zavrču pri Ptuju je preminul včeraj tamkajšnji šolski upravitelj, g. Josip Troha. Pokojnik je služboval pred vojno v Skomrah pri Konjicah in je radi svoje odločne narodne zavednosti mnogo trpel. Čim je izbruhnila svetovna vojna, so ga tudi takoj poklicali v vojake. Po prevratu je postal šolski upravitelj v Zavrču, kjer si je kmalu pridobil splošne simpatije. Bil je dober vzgojitelj in je vsakemu rad pomagal z nasveti. Bodi mu ohranjen svetel spomin!
Odhodnlca g. nadsvetnika V. Keršovana, ki jo je priredilo uradništvo mestne policije, se je vršila v soboto zvečer v lovski dvorani hotela Orel in je bila zelo animirana. Imenom vsega osobja policije se je v toplih besedah priznanja in zahvale dobremu, uvidevnemu in pravičnemu dosedanjemu šefu poslovil od njega novi upravnik g. svetnik Puš. G. nadsvetnik Keršovan, ki je skoro polnih 10 let vestno in z veliko objektivnostjo in razumevanjem vodil mariborski poli-ciljski urad v težkih obmejnih prilikah, je v svojem nagovoru našel iskrene in toplo občutene besede priznanja in zahvale vsem svojim dosedanjim sotrud-nikom, ki so v polni meri vršili svoje dolžnosti. Ob tej priliki je tukajšnje Društvo policijskih nameščencev in upokojencev, ki je g. nadsvetnika izvolilo svojim častnim članom, izročilo poslavljajočemu se šefu lepo diplomo častnega članstva, delo našega slovenskega slikarja g. Horvata. G. nadsvetnik je z današnjim dnem razrešen in nastopi svoje novo mesto kot šef ljubljanske policije dne 27. t. m.
Vojaški novinci so prispeli v soboto zvečer v Maribor. Na kolodvoru jih je sprejela vojaška godba in častna četa 45. pešpolka. Od kolodvora se je razvila povorka po mestu, ki se ji je pridružilo mnogo občinstva, navdušeno vzklikajoč kralju, Jugoslaviji in vojsk/
SIVO
—... -- Grajski: =====
Od torka dalje! Premijera v Jugoslaviji! 100% nemški zvočni veleiilm?
TRGOVCI Z DEKLETI NA DELU!
(Bela sužnja)
Maria Solweg. Oskar Homolka.
Union:
Od danes dalje 100% sijaj, veseloigra VESELA DUNAJSKA DEKLETA Willy Forst. Lee Parry.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. In 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
bUttlOr V soboto in nedeljo: ŽELEZNA MASKA Douglas Fairbanks
Dve novi zdravstveni knjigi docenta dr.
Matka.
Osrednja Protituberkulozna liga v, Ljubljani je na svojem včerajšnjem občnem zboru sklenila, da se založi knjiga »Katekizem o jetiki«, ki jo je spisal docent g. dr. Matko v Mariboru, v 10.000 izvodih in se bo delila na »Tuberkuloznih dneh« začetkom maja med ljudstvo. Knjiga je že tiskana. — V nekaj dneh izide dalje še druga dr- Matkova knjiga z naslovom »Nalezljiv splav pri človeku in govedu«, obsegajoča okrog 200 strani. Knjiga je pravkar v tisku v Ljudski tiskarni.
Studenška nedelja.
Prav nič pomladnega ni še v nara\A« temu primerno je tudi nedeljsko razpoloženje. Pusti dež v znamenju aprila-rogovila! — V soboto je domači Sokol proslavljal pisatelja Finžgarja z »Divjim lovcem« ob dobri udeležbi in sijajni izvedbi. Gledalci so se soglasno strinjali v sodbi, da je bila to ena najlepših iger na sokolskem odru. — Istočasno je delavsko kolesarsko društvo priredilo v gostilni Špurej poslovilni večer vojaških novincev. — Kino »Diana« je vsled velikih taks in slabega obiska ustavil svoj obrat. Čas ugodnih »konjunktur« med našim delavstvom je že davno za nami... Za kulturne prireditve in skromno razvedrilo pa je prebivalstvo zelo dovzetno, kakor kaže bilanca pretekle dobe. — Kljub slabemu vremenu se je udeležilo v nedeljo pppoldne mnogo občinstva iz vseh slojev pogreba ge Lint-nerjeve, matere znanega sokolskega delavca g. R. Lintnerja.
Pondeljek Torek
kabaretna večera
Velika
kavarna
t Tilen Levec.
V celjski bolnici je umrl včeraj g. Tilen Levec, notar v Cerknici. Pokojnik je bil sin upokojenega dvornega svetnika g. Anton Levca, ki je dolga leta bival tudi v Mariboru. Rojen I. 1885 v Sevnici, je po končanih pravnih študijah služboval kot sodnik v Konjicah, Mur. Soboti in v Mariboru, nato pa se je posvetil notar; ja ta In vršil zadnja leta službo notarja v Cerknici. Bodi mu blag spomin!
Zadruga gostilničarjem v Mariboru opozarja v smislu razglasa predstojnl-štva mestne policije svoje člane, da ne nudijo dne 22. in 23. aprila pijanim rekrutom alkoholnih pijač in da naj za-branijo v lokalih vsako petje in kričanje. V nasprotnem slučaju bo morala policija take gostilne zapreti.
Razstavo to natečaj ta kuhanje s pttaon« priredi mestna plinoma za gospodiče danes dne 20. t. f«. ob (»smih zvečer in mtrl 21. t. m. ob 16. url v obodnici de-diške mešSaitiiee štale Caokarfcva ulica (vhod Raziuro^a tilite 14). ObJjfcem se vrši istotam vefrka razstava m*sjy#r-nih plinskih aparatov. Vstop prosi!
Kako je pesimist Schapen-hauer rešil samomorilca?
Kako se je nekoč srečal filozof z nekim samomorilcem, piše v enajstem letniku Schopenhauerjeve družbe Leo \Varzmann, ki pravi: Bilo je poletnega popoldneva leta 1859. v Frankfurtu ob Maini. Stari filozof — bilo je leto dni pred njegovo smrtjo — se je izprehajal kakor običajno s svojim psičkom po nasadih, kjer je sedaj njegov spomenik. Ali pravilneje — kakor je samomorilec pozneje sam pripovedoval — »sedel je skrit za grmom«, ker bi sicer ne imel prilike, opazovati samomorilca. Ta je, misleč, da je sam, skočil v bližnji potok in se začel potapljati.
Kaj je storil veliki filozof? Je-li res-Pektiral namen samomorilca? Ali je bil svet tudi takrat zanj samo predstava, kontemplativni nazor, ali pa se je pretvori v voljo, največjo življenjsko energijo, *i je morala stopiti iz običajnega instinkta v akcijo, pa čeravno bi s tem vzel °po, kar je sam nazival »nujno poslednje pribežališče.«
Ne, veliki filozof je pozabil v tem mo-jnentu popolnoma celo svojo filozofijo, •“ji ie več kot filozof: postal je človek, jutro je pridirkal na obrežje — psiček je tekel vznemirjen poleg njega — proži! ®vojo palico samomorilcu, ki se je že Potapljal, ter mu zaklical:	»Nesrečnež,
zemi palico in se je krepko oprimi!« Ta ubOeal in Schopenhauer ga je izvlekel lz vode.
Mtiog0 lepše od dela samega pa je bilo > tar je sledilo. Samomorilec je bil pevet!etni deček. Imenoval se je Julij rank. Schopenhauer je peljal dečka s seboj v stanovanje., poskrbel, da se mu je Posušila obleka, ga miril in mu dal pecivo- Nato pa mu je mora! pripovedovati nesrečni mladenič o svoji žalostni usodi. Vzgoji) ga je zelo strogi stric, zlobna teta Katinka pa ga je stalno pretepala. Ob priliki pogreba njegove babice so ga zopet pretepli, nakar je sklenil, da si bo vzel življenje.
Schopenhauer se je brigal tudi pozneje za dečka, mu dajal nasvete, skrbel za niega, intercisiral se za njegov napredek v šoli in stalno pregledoval njegova izpričevala. Darova! mu je tudi sliko. — Frank je ljubil in spoštoval svojega rešitelja, ki je pa čez leto dni umrl. v Deček, kateremu je rešil Schopenhauer življenje, je živel še celih šestdeset let. "ostal je ugleden trgovec in tovarnar, mnogo je potoval in objavil razne spise o JJoetheju, ga je posebno spoštoval, umrl je 9. septembra 1919. leta v Offen-achu. V njegovi zapuščini je bila najde-a tudi Schopenhauerjeva slika, na čije adnii strani je bilo sledeče zapisano:
^ *Y Poletju 1859., na dan pogreba moje ^Pice Frank, sem se odločil, pretepen od !e hudobne tete Katinke, sestre moje-vl °Četa, da grem v smrt, pa me je iz-. Kel iz potoka stari gospod Schopen-Uef. ki je skrit sedel za grmom.«
e se brezposelni ponuja za službo ...
™ ^,ovek. ki nikakor ni mogel do-b ti dela, se je končno odločil, da se po-
<^1 n-113	za	dobo šestih mesecev.
triae- 0gMS-,uYrstil v Časopise in se glasi pnbl.zno takole: »Star sem devetintrideset let, ugodne zunanjosti. Prodam se za šest mesecev, kar pomenja z drugimi besedami, da se stavim na razpolago najboljšemu ponudniku s svojimi duševnimi in telesnimi zmožnostmi. Izdelujem umetniška in tehniška dela, delam originalne načrte na svili in na ko-fi- Razumem se na vezenje, kiparstvo na knjigoveštvo. Sestavljam pesmi, Pišem romane in gledališke komade. Ze-‘° lahko se me uporabi za tajnika, za čuvarja biblioteke, za fotografa itd. ^nam podrezovati tudi sadno drevje, ^rejevati vrtove in vobče voditi gospostvo. Če je potrebno, sem pripravljen :°*°žiti tudi kavcijo.«
j> Se več novih naših parnikov.
jjj ekom zadnjega časa se razveseljivo jn °Ži število naših pomorskih trgovskih lz A^^kih parnikov. Te dni sta krenila sL v Sušak nova parnika Jadran-sta p*°vitbe, »Bakar« in »Rab«, ki bo-v(-)t<!Frevzela redno plovbo, prvi po Hr-Šnijt Prim°nu, drugi pa na progi Petkovič in nazaj.
Pomlad zahre^a skrbno nego kože
NIVEA-CHEME
NIVEA- OLJE
olje za kožo in masažo
Oboje varuje Vaš > kožo proti vetru in slabemu vremenu, ker ie koža radi tople zimske obleke postala mehka iti zeiu občutljiva. Oboje vsebuje edino svojevrste sestavino Eucerit. Nivea-Crema prodre f.lobokr, v kožo, ne da bi ostavila na površini blesk in varuje Vašo kožo učinkovitr in trajno. Nadomestiti ne morete Nivea-Creme niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobena, ki bi vsebovala EUCERIT.
Škatlje po Din 5.—, 10— in 22.—, tube po Din 9,— in 14.—.
Proizvaja v Jugoslaviji: Jugos!. P. BeiersdorS & Co., d. s o. L Maribor, Gregorčičeva 24
Zadnji derby v Mariboru
SK ŽELEZNIČAR :SK RAPID 1:1 (0:1).
SK Železničar si z rezultatom 1:1 (0:1) po težki borbi z Rapidom pridobi dragocen bod in s tem častno drugo mesto v prvenstvu Maribora.
Nedeljska tekma je prinesla maloštevilnim gledalcem lep športni užitek. V izrednem tempu, toda na fair način sta sc borili moštvi Železničarjev in Rapida. V prvem polčasu je imel Ž. mnogo več od igre, krjlska vrsta je igrala v odlični formi; napadu pa je manjkalo le odločnega strelca. Druga polovica tekme je bila ugodnejša za Rapid, moštvo se je z vsemi močmi trudilo izravnati igro, kar mu je tudi uspelo; za zmago pa je manjkalo sreče.
Potek igre:	Z.	ostro napada, prost
strel proti R. drži golman. Protinapad R. ustavlja Wagner. Sodnik po nepotrebnem zaustavlja prodor Z. v 19’, srednji napadalec R. strelja s 16 m, golman Z. s težkočo rešuje. Ž. je v premoči, desno krilo zastrelja. Takoj nato lepa kombinacija v 16 m R., Pavlin podaja Pez-dičku, ki v 29’ lepo placira v gol. 1:0 za Z. R. ripost ustavlja Frangeš s faulom, Barlovič strelja bombo, ki jo golman Z. lepo lovi- Opažati je premoč Železničarjev, igralci premišljeno podajajo žoge, hitri so v startu in se lepo postira-jo Iz nevarnega scrumagea pred vrati R. Efferl zastrelja. Drugič zopet rešuje Flak nevarno situacijo. V 40’ sodnik pomotoma diktira s 16 m prost strel proti Z namesto proti R., Barlovič strelja visoko čez gol. Zopet napade Ž., oster šut Pavlina brani vratar; kmalu nato reša-va Golinar nevarno situacijo; polčas.
V drugem polčasu začne Z. z ofenzivo, oster strel reši vratar Rapida s krasno robinzonado. R. prevzame igro v svoje roke, v 5’ zapušča golman Z. prekmalu vrata, Baumel strelja v prazen gol, toda žoga se odbija od prečke nazaj v polje. Nedolgo zatem sodnik pregleda off-side Z-, ki pa zastrelja. R. kombinira, pravilno placiran Hoffstatter dobiva žogo v 17’, preigrava svojega branilca in v teku strelja neubranljivo v gol. 1:1. Kmalu slična situacija, vendar je tokrat Bišof odločnejši in odbija žogo. Sodnik zopet greši v presojanju fou-la na 16 m Ž., ki pa ga branilec ubrani v korner. Rapidov vratar drži oster strel leve zveze. Sodnik zaustavlja lep napad Z., ne odžvižga pa takoj nato Bar-lovičev foul nad Pavlinom. V 33’ gneča pred golom Z., sodnik žvižga nastrelje-no roko in diktira 11 m proti Z. Barlovič bombardira v golmana, ki odbije; zopet dobi žogo na 7 m Barlovič, toda strelja v oblake. Vratar Z. s težavo brani napade R., ki energično igra na zmago- Sodnik zaustavlja igro po nepotrebnem in s tem škoduje napadajočemu moštvu. Wagner v skoku rešuje z glavo, Baumel mu podstavlja most, a sodnik žvižga foul proti Z. Oster strel brani vratar. Obe moštvi igrata nervozno, občinstvo pa glasno podžiga igralce. Po nekaj napadih obeh strani odžvižga sodnik tekmo. Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane ni bil tokrat siguren, bil je sicer nepristran, vendar je posebno v presojanju foulov mnogo grešil.
Predtekmo sta odigrali rezervi Železničarja in Rapida 1:2 (0:0). Moštvo zmagovalca je bilo boljše in si je s tem zasluženo priborilo za letos prehoden poka! M. O. L. N. P. in prvenstvo rezerv. Pokal je izročil Rapidovem moštvu takoj po tekmi tajnik M. O. g. Fišer s primernim nagovorom. Sodil je objektivno g. Bergant.
Varaždinski SK:ISSK Maribor 3:0 (2:0).
Okrožni prvak je včeraj gostoval s kombiniranim moštvom v Varaždinu proti tamkajšnjemu športnemu klubu ter bil poražen v razmerju 3:0. Vendar je bil poraz nezaslužen. Po poteku igre bi bil moral biti ISSK Maribor visoki zmagovalec, saj so bili Mariborčani ves čas v očividni premoči in so tudi v tehničnem oziru nadkriljevali za cel razred. ISSK Maribor je predvedel svojo običajno dobro igro, katere pa ni znal izrabiti za dosego golov.
Jugoslavija :BoIgarija 1:0 (1:0).
V Beogradu sta včeraj nastopili državni reprezentanci Jugoslavije in Bolgarije na tekmi za balkanski pokal. Zanimanje za tekmo je bilo izredno veliko; zbralo se je nad 10-000 gledalcev. Jugoslovenska reprezentanca je sicer zmagala, toda ni predvajala one igre, ki se je pričakovala. Edini gol dneva je zabil Marjanovič v 23’ prvega polčasa.
Stanje v tekmovanju za balkanski pokal je po včerajšnji tekmi naslednje: 1. Jugoslavija 6 točk; 2. Rumunija 4;	3.
Grčija 4 in 4. Bolgarija 2 točki.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: Ilirija :Hakoah (Gradec) 6:0 (2:0). Prvenstvena tekma Hermes :Gra-fika 4:1 (0:1); Slovan:Jadran 4:1 (1:1).
Skoplje: Soko (Beograd) :SK Skoplje 3:2 (0:1). Prva kvalifikacijska tekma po novem sistemu za državno prvenstvo.
Sarajevo: Sand (Subotica):Sašk 2:2 (2:1). Finalna tekma za pokal JNS.
Teplice: Teplitzer FC:Hašk 5:3 (3:3)-
Praga: Sparta:Bohemians 2:2 (0:1); Siavija:Kladno 5:1 (2:1).
Dunaj: WAC:Austria 5:1 (1:0), Wak-ker:FAC 2:0 (1:0), Admira:Nicholson 2:2 (1:1), Rapid:Slovan 6:1.
Berlin: Medmestna tekma BerlimPa-ris 6:2 (2:0).
V Zagrebu so bile vse nogometne tekme radi slabega vremena odpovedane.
Sofija: Levski:ASK Primorje (Ljublia-na) 1:0 (0:0).
Otvoritvena kolesarska dirka »Peruna«.
Na 30 km dolgi progi Maribor—Fala —Maribor se je včeraj vršila prva letošnja kolesarska dirka agilnega »Peruna«. Startalo je 13 vozačev. Na cilj je prispelo 11 vozačev, dočim sta dva med progo izstopila.
Rezultati so bili naslednji: Seniorji:
1■ S t r u c 1 Franc 1:4:34; 2. Rozman Stefan 1:4:34.5; 3. Fric Rajmund 1:4:44. Juniorji:	1. Krajnc 1:4:35;	2.	Skuk
1:4:44.5; 3. Štrucl 1:4:45. Kljub skrajno slabi cesti in deževju so doseženi časi povoljni.
Sohaistno
Seja predavateljskega zbora Savezne prednjaške šole SKJ
V torek, dne 21. t. m. ob 20.30. uri se bo vršila seja predavateljskega zbora prednjaške šole. Prosim, da se br. Cestnik, Dekleva, dr. Pavlič, Faganeli, dr. Kovačič, Lavrenčič, Lintner, dr. Pivko, Primožič, puk. Putnikovič, dr- Sekula, Schaup in ing. Vičič seje sigurno udeleže. Seji bo prisostvoval tudi br. savez-ni načelnik. — Vodstvo šole.
42% ruskih kmeti] kolektivlziranih.
Tekom marca je vstopilo v kolektivna gospodarstva 647.000 kmetskih gospodarstev. S 1. aprilom je bilo kolektivizi-ranih 10,514.500 kmetskih gospodarstev, torej 42% vseh kmetij sovjetske unije.
1.250.DD0 Angležev proti nedeljskim zabavam
Znano je, da je na Angleškem po nekem zelo starem zakonskem predpisu prepovedano, da bi bili v nedeljo odprti lokali za zabavo — kinematografi, gledališča itd. Znano pa je tudi, da se j8 začel pred nedavnim zelo neobičajen proces proti vsem lastnikom, a teh je bila v mestih večina, ki so dajali ob nedeljah prireditve v svojih institucijah. Sedaj je bila predana na vzpodbudo Lige za zaščito nedeljskega počitka parlamentu prošnja, ki nosi podpise 1,250.000 meščanov, ki protestirajo proti predloženemu zakonskemu načrtu, da bi se tudi v nedeljo dovolile zabavne prireditve, kar je via facti prešlo v modernejšo življenje angleških mest, ker je, kakor je bilo že omenjeno, kršilo zakonske določbe iz dobrih patrijarhalnih časov že mnogo gledališč in kinematografov. Britanska tradicija je tako ukoreninjena, da je med 1,250.000 podpisanimi tudi mnogo — brezposelnih...
Usoda slavne knjižnice
Slavna knjižnica papeža Pija VII. iz rodu Chiaramanti, ki je bila doslej last benediktincev v Ceseni v Severni Italiji in ki je bila shranjena na občinskem uradu v Ceseni, se mora vrniti na pod-iagi razsodbe sodišča rodbini Chiaramanti. Vojvoda Chiaramantsjfi je je dal napraviti seznam knjižnice in cela dragocena knjižnica bo prepeljana v rodbinsko palačo. V knjižnici so izredno dragocene knjige in prvotiski, med njimi tudi sloviti Ptolemajos iz 1. 1462, Missale rcmanum iz 1. 1496, številni kodeksi iz
11.	do 15. stoletja, številni rokopisi z miniaturami itd. Cela knjižnica obsega 5057 del.
Papež proti omejevanju porodov, protestantska cerkev v Rmeriki za
Njujorški listi objavljajo na zelo Vidinem mestu proglas Zveze protestantskih cerkev glede zelo aktualnega vprašanja: kontrole porodov. V proglasu pravijo protestantski cerkveni dostojanstveniki, da je v interesu žene, zakona in družbe, da je število otrok v rodbinah omejeno na mero, ki daje roditeljem možnost, dati deci redno preskrbo in odgo-jo. Zato po njihovem* mnenju cerkve niso upravičene nastopati proti kontroli, ki ureja populacijski razvoj. Proglas evangeljskih duhovnikov je direktni odgovor na nedavno papeževo encikliko o krščanskem zakonu in njegovih nalogah. Rimski papež se je v njej izrekel proti omejevanju porodov. Proglas Zveze ameriških protestantskih cerkva je izzval veliko pozornost še zato, Iker je to prvi slučaj, da se kaka cerkev izjavlja za kontrolo in regulacijo populacije.
Staro grško gledališče v Sirakuzl ožlv* Ijeno.
V navzočnosti 15-000 gledalcev, med njimi zelo mnogo tujcev, so se vršile te dni v starodavnem grškem gledališču v Sirakuzi, plesne produkcije. Galerije tisočletnega helenskega gledališča so zopet oživele kakor v prastari dobi. Vse je bilo nabito polno kakor v slavni dobi klasičnih recitacij. Ritmične plese je izvajala švicarska plesna šola »Les Rai-sous«. Nato pa so bile izvedene še nekatere druge točke programa na slavnih tleh. kjer je nekdaj tako mogočno pro-cvitala helenska gledališka umetnost.
Stran 4.
V M s r i ft o r ti, one 20. iv. !93L
VL Zmcen
V senci
2gaAQn(iBftkl (onuii
116
Ta neznaten dogodek se je pripetil ravno v tre-nutju, ko je šla družba skozi pas svetlobe, padajoče na ulico skozi vrata neke gostilne.
Lemahu, ki je pravkar rjul na vse grlo četrto kitico svoje pivske pesmi, je osupnil in obstal kakor ukovan.
Res sta ženski nemudoma popravili svoji ogrinjali.
Toda Lemahu je bil spoznal eno izmed njiju.
Zakašljal je na vso moč, kakor da bi hotel pojasniti prekinjenje svoje pesmi, nato pa je pel dalje in izginil kmalu spredaj.
»Vojvodinjica« je mrmral sam pri sebi. »To je vojvodinjica in nobena druga! lista srčkana mala ptičica, ki sem jo vlekel po ukazu gospe Etanpske v ono grdo kletko! Aha, torej ji je ušla! Smrt božja, zdi se mi, da se ni mogla obrniti na bolje!«
Ko je prehitel tudi Magdaleno Feronovo, se je Lemahu zadovoljil s tem, da je ostal toliko spredaj, da ni izgubil zasledovalcev izpred oči.
Tuintam se je ozrl.
In zdajci jih je videl izginiti v lepi, veliki hiši, ki se je zdela očem bolj plemiška kakor meščanska.
Takrat se je obrnil in si dobro zapomnil hišo, ki io je bilo prav lahko spoznati.
»To je torej njih pravo skrivališče,« je zamrmral sam pri sebi. »Vse mi je jasno. Mož, ki spremlja ženski, je sorodnik, nemara brat vojvodinjice Fontenblo-ške- On jo je odpeljal iz ulice Move-Garson od stare Margentine. Kralj jo je videl slučajno v hiši pri Tuile-rijah. Toda v hiši je bilo skrivališče, v katerem je ni mogel najti; in zdaj se skrijejo tu. Dober lov, tristo hudičev! Reči moram, da nisem potratil časa.«
In Lemahu je stekel veselo proti Luvru, kolikor so ga nesle noge. Spotoma je lopov premišljal, kaj mu je storiti.
V njegovi prekanjeni glavi se je zibalo dvojno vprašanje:
»Ali naj obvestim vojvodinjo Etanpsko? Ali naj obvestim kralja? Katerega gospodarja naj si izberem?«
Ko je prispel v Luver, je bil Lemahu trdne volje, povedati vso storijo kralju.
S tem si je hotel pridobiti naklonjenost Njegovega Veličanstva, in tudi, če bi se kdaj izvedel njegov delež pri ugrabljenju Zilete, je bil lahko prepričan, da mu bo odpuščeno zaradi velike usluge, ki jo zdaj iz-kcizG kralju
Tega niti ni štel posebej, da se okoristi z dobro voljo, v katero pripravi kralja njegova vesela novica.
Lemahu je bil nižji oficir.
Ugibal je sam pri sebi, ali hoče prositi kralja denarja ali povišanja v službi.
Odločil se je za denar.
Že po tem se vidi, da je bil Lemahu jako praktičnega duha.
Dospevši v Luver, je opazil po vsem poslopju vrvenje, ki se mu je zdelo ob pozni uri še posebno nenavadno.
Več kompanij arkebuzirjev se je razvrščalo na velikem dvorišču ob luči svetiljk, ki so. jih držali lakaji-
V hlevih so sedlali konje.
Veliko število dvornih gospodov je že sedelo na
konjih, v popolni bojni opremi, oklepi so se jim svetili na prsih, in meči so brenketali ob bokih njihovih konj.
Veliki profos je stal ob strani, nepremičen kakor kip ter gledal .vse te priprave, ne da bi črhnil besedico.
Lemahu se je obrnil naglo proti kraljevim prostorom.
»Govoriti hočem z Njegovim Veličanstvom«, je rekel Basinjaku.
»Kako to? Ne da bi prosili avdijence? Ali norite, dragi moj?«
»Važno novico prinašam Njegovemu Veličanstvu.«
»Povejte jo meni, pa jo sporočim kralju.«
Lemahu je skomignil z rameni.
»Norite vi, ne jaz,« je dejal. »Pa obdržim svojo novico zase.«
To rekši mu je obrnil hrbet.
Sam pri sebi je mislil, da najde izlahka pot, govoriti s kraljem, ki mora vendar priti zajahat konja, ako hoče prisostvovati naskoku na Dvor Čudežev.
»Svojo novico, da naj mu odstopim!« je godrnjal. »Rajši dam roko krvniku, da mi jo odseka. Jaz sem pretrpel ves trud, da sem jo izvohal. Basinjak pa bi imel dobiček? Saj poznam kralja, kakšen je! Kakor hitro izve vso reč, vrže tistemu, ki jo mu pove, zlato verižico, a pozneje ne bo več mislil nanj.«
Okrog enajste ure je nastala na luverskem dvorišču veliko vrvenje.
Vsak oficir je prišel po ukaze k Monklarju, ki se je sklanjal čez vrat svojega konja in dajal slehernemu točna navodila.
Kakih petnajst plemenitašev je čakalo na konjih.
Zdajci se je prikazal kralj; obdajalo ga je deset najožjih znancev.
Zajahal je konja.
Poleg njega je čakal veliki profos.
»Kadar hočete, se lahko odpravimo, gospod,« je rekel kralj.
»Pripravljeni smo, sir.«
Kralj je mahnil z roko in zajahal naprej, razgo-varjaje se z La Šatenirejem, ki mu je bil ob strani.
Tudi Lemahu je bil skočil na konja in ga pognal za družbo gospodov, ki so spremljali kralja.
Ko so prišli na cesto, je izpodbodel žival in jahal hitreje, dokler ni bil s kraljem vštric.
»Kaj hoče ta človek,« je vprašal kralj.
»Sir,« je vzkliknil Lemahu, »novico prinašam Vašemu Veličanstvu — novico izza Tuilerij.«
Kralj se je zdrznil.
Mignil je z roko, in veljaki, ki so ga obdajali, so ostali par korakov zadaj.
Kralj je jezdil dalje.
»Jahaj sem,« je velel Lemahuju.
Ta je zajahal tesno h kralju.
»Sir,« je rekel Lemahu, »jaz vem, kje je vojvodinja Fontenbloška.«
»Kdo pa si,« je vprašal Franc I. in prebledel.
»Ubog, neznaten oficir, izgubljen na najnižjem klinu lestvice, sir!«
In nesramno je dodal:
»Toda nadejam se, da Vaše Veličanstvo v svoji dobrohotnosti ne bo pozabilo ubogega vraga, ki se je žrtvoval...«
S studom je kralj pogledal človeka, ki ga je že naprej tirja! tako odurno za plačilo.
»Kaj hočeš,« je vprašal kralj.
»To bo presodilo Vaše Veličanstvo samo, ko mu povem svojo novico in zaslugo.«
»Kakšna je tvoja zasluga?«
»Takšna: ko je vse odšlo od hiše v Tuilerijah, sem se jaz premislil, pa sem ostal tam!«
»Aha-.. In kaj si videl?«
»Videl sem, kako je stopilo iz tiste hiše pet ljudi: tri ženske in dva moška. Ena izmed tistih treh žensk je bila preoblečena za kavalirja. Izmed vseh treh sem spoznal eno samo — kar se pa tiče obeh moških, nisem spoznal nobenega.«
»Pa katera je tista, ki si jo spoznal?«
»Poznam jo, ker mi je bila čast, da govorim v tem trenutku z Vašim Veličanstvom — milost, ki ostane neizbrisana v mojem bednem življenju, tudi če bi jo Vaše Veličanstvo blagovolilo pozabiti...«
»Dobro, dobro, ne pozabim je. Nadaljuj.«
»Torej sir, ko so odšli iz hiše pri Tuilerijah, ml je prišlo še nekaj na um: kaj, ko bi jim sledil? In če bi se zahotelo Vašemu Veličanstvu, videti čez pol ure vojvodinjo Fontenbloško, Vas rad povedem k njej.«
Kralj se je obrnil na sedlu.
»La Šatenjre,« je dejal, »pošlji gospoda De Mon-klarja k meni.«
»Evo me, sir,« je rekel veliki profos, ki je jahal par vrst zadaj.
Monklar je pognal svojega konja in zajahal tik ob kraljevo stran.
»Monklar,« je dejal Franc I., »ukažite jutri spisati nakaznico za tisoč tolarjev po šest liver za mojo zakladnico, na ime...«
To rekši je pogledal Lemahuja s tistim vprašujočim, nesramnim pogledom, ki ga je rad prevzemal tuintam.
»Aleša Lemahuja, oficirja pri arkebuzirjih Njegovega Veličanstva«, je odgovoril Lemahu.
Monklar ga je pogledal z brezbrižnostjo.
Njega ni presenečala nobena reč, ali vsaj zdelo se je, da ga ne preseneča...
»Ali si zadovoljen?« je povzel kralj.
»Vaše Veličanstvo me obsiplje preko zasluge,« je dejal bandit in se nasmehnil.
Še tisoč liver je pomenilo zanj v resnici nenadejano premoženje.
Toda po vsoti, kakor je cenil kralj prinešeno no? vico, je lahko sodil svojo pravo vrednost ter sklenil, da ne ostane zgolj pri tem.
»Monklar,« je nadaljeval kralj, »izberite mi spremstvo dvajsetih mož in nadaljujte svoj pohod proti Dvoru Čudežev brez mene.«
Monklar se je naklonil in se obrnil.
Dve minuti nato se je postavila za kraljem eskor-ta dvajsetih mož. Franc I. je mignil svojim trem zvestim k sebi in pognal konja v tek, rekoč Alešu Lemahuju:
»Jahaj naprej!«
Po ježi, ki je trajala komaj dvajset minut, je obstal Lemahu pred hišo, in kralj s svojim spremstvom je sledil njegovemu vzgledu.
III.
Ciganka.
Veliki profos je bil med tem zajahal na čelo kolone, ki je korakala proti Dvoru čudežev.
Njegov bojni načrt je bil že zdavnaj gotov.
In takšenle je bil ta načrt v vsej svoji enostavnosti in vsej svoji grozi:
Trikot je imel dati znamenje, da je vse mirno na Dvoru Čudežev in da veliki profos lahko naskoči brez skrbi.
V sleherni izmed treh cest, vodečih v argotsko kraljestvo, je hotel Monklar skriti močno četo — kakih tristo mož.
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca na hrano In stanovanje. Tattenbachova ul. 20, pritličje levo.	1130
Druiabnika(co)
z nekaj kapitala Iščem. Ponudbe pod »Centrum« na upravo Večernika. 1131
Vrtnice,
nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60,— in 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunlje, salvije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja i drug, velevrtnarstvo, Koroščeva ulica 44.	1016
Kovčke za potovanje
v največji izbiri in najnižji ceni priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	1112
Lepo zračno opremljeno sobo
oddam- Vprašati v trgovini I. Kravos, Aleksandrova c. 13.	1091
Sobo ln črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«.	X
Vinotoč Visočnik
na višini Meljski hrib, odprt. 1094
Orehe
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Pin-ter & Fossl, Maribor, Vodnikov trg 5.
1108
Gonilne jermene
Rad! opustitve svoje velike zaloge jermenov, prodajam gonilne In šivane Jermene v vseh širinah, dokler traja zaloga globoko pod dnevnim! cenami! 1115
V. BadI, Maribor, Glavni trsi
/Jto ■'o' (T. SOKLIČ)
Maribor $)
*//
(Mtopniki ae »prejmejo
Opravilna številka: E IX 5883/30
16
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1931 dopoldne ob 10 uri bo pri a podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: k. o. Pobrežje vi. št. 18
Cenilna vrednost:	Din	87.115
Vrednost pritikline: Din 160
(ki je v cenilni vrednosti všteta)
Najmanjši ponudek: Din 43,803 33
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru
Okralno sodišče v Mari oru odd. IX.,
dne 31.3.1931.
Ipdala KonaorcU »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Sl ANKO DETELA
9 Maribora.