8 5 5'+ A A OSREDNJA KNJI / JICA 6010 PRuviuriSKI DNEVNIK Pofttaina plačana v gotovini n r- AA Abb. postale I gruppo LiCILS 400 lir Leto XXXVD. Št. 129 (10.951) TRST, torek, 2. junija 1981' PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVI PflN POGAJANJ Zfl SESTAVO NOVE VLADE BREZ DOKONČNIH SKLEPOV Socialisti bodo jutri odločali o predlogih mandatarja Forlanija Craxi je namreč sklical sejo strankinega državnega vodstva, ki bo razpravljalo o morebitnem vstopu PSI v vlado - Ostro stališče Berlinguerja - Malo upanja za Forlanija RIM — Prvi dan Forlanijevih pogajanj za sestavo nove vlade, je bil tudi tokrat, le vmesna etapa v razvoju težavne in zapletene vladne krize. Poverjeni ministrski predsednik se je včeraj sešel z delegacijami KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in PLI, danes pa se bo pogajal z manjšimi strankami. Vendar bodo morali pravo odločitev izreči socialisti, ki so za jutrišnji dan sklicali sejo svojega državnega vodstva, na kateri bodo morali dati dokončno sodbo o Forlanijevih predlogih. Vloga socialistov je pomembna ne le zato, ker je njihova baitino Craxl (zgoraj) in Enrico Berlinguer (spodaj) (Telefoto AP) podpora koaliciji, ki jo predlaga Forlani, odločilna, temveč tudi zato, ker so še edina stranka, ki ni razjasnila svojega stališča. Kar zadeva ostale politične sile seveda ni spornih vprašanj, da so včerajšnja pogajanja dejansko le potrdila že znano politično sliko. Berlinguer je z ostrimi besedami poudaril, da komunistična partija ostaja na opoziciji, še zlasti, če bo novo vlado vodil Forlani, ki ni le član KD, temveč tudi mož, ki je dobra dva meseca držal skrite v svojih predalčkih dokumente o loži P2. Socialdemokrati in, z manjšim navdušenjem, tudi republikanci so izrazili pripravljenost, da podpirajo Forlanija, Vendar pa obnašanje socialistov daje slutiti, da Fcrlaniju le ne bo uspelo sestaviti vlade. Tako je vsaj mogoče izluščiti iz izjave, ki jo je Craxi dal takoj zatem ko je zapustil Forlani jev urad in iz današnjega uvodnika v glasilu PSI L’Avan-ti. Craxi je najprej hotel poudariti, da krize ni sprožila KI, temveč vlada sama. Dejal je tudi, da so Socialisti že predčasno zahtevali «globoko politično preverjanje* in da so sedaj «vsi problemi na dlani, temu pa so se v zadnjih dneh pridružili še novi*. Zato, pravi Craxi, si socialisti lastijo pravico za premislek. Na vprašanje časnikarja, ali je Craxi postavil v o-spredje zahtevo po socialističnem predsedstvu vlade, je tajnik PSI o-stro odgovoril, da ne («ne bi bilo vljudno reči Forlani ju: spravi se od tod, ker bom na tvoje mesto prišel jaz»). Seveda je vseh izredno zanimalo, katera vprašanja sta socialistična delegacija in Forlani poglobila v več kot dveumem pogovoru. Hipotez, ki krožijo, je kot običajno mnogo. Nekateri menijo, da sta Craxi in Forlani obširno razpravljala o izrednem kongresu KD, za katerega se zavzemata Donat Cattin in Fanfani, ki sta tradicionalna demokrščanska sogovornika socialistov. Nekateri menijo tudi, da je Craxi skušal razumeti, ali je KD pripravljena prepustiti socialistom kako pomembno ministrstvo (notranje?). Govori se tudi, da je Forlani zavrnil predlog PSI, naj bi nova vlada s posebnim vladnim dekretom določila razpustitev lože P2. Skratka, mnogi politični o-pazovalci menijo, da sta se Craxi in Forlani pogovarjala tudi o tem, kaj se bo zgodilo, če bo, kot kaže, poskus sestave nove vlade propadel. R. G. ZA OBMEJNE IZMENJAVE Podaljšan sporazum med Italijo in SFRJ RIM — Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da so podaljšali za eno leto veljavnost sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o obmejnih izmenjavah iz leta 1955. Za izvajanje sporazuma do marca 1982 je ministrstvo potrdilo dosedanja navodila, za izvajanje operacij za izvoz in uvoz pa je pooblastilo tudi carine v Gorici, Vidmu in Tržiču. Zemljarič na obisku v Veliki Britaniji LJUBLJANA — Na povabilo britanske vlade je včeraj odpotovala na štiridnevni obisk v Veliko Britanijo delegacija IS skupščine SR Slovenije, ki jo vodi predsednik IS Janez Zemljarič. Namen obiska je poglobiti vsestransko vzajemno koristno sodelovanje med SR Slovenijo in Veliko Britanijo, s posebnim poudarkom na gospodarskih vprašanjih. Program obiska predsednika IS Janeza Zemljariča z delegacijo vključuje obisk ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za trgovino, britanskega parlamenta (spodnji dom), anglo - jugoslovanskega trgovinskega sveta in britanskega sveta. POTRDITEV OBOJESTRANSKE OBVEZE ZA UTESNITEV SODELOVANJA Predstavniki SZDL Bosne in Hercegovine od včeraj na uradnem obisku pri SKGZ Dolg in ploden razgovor med obema delegacijama nakazal nove možnosti sodelovanja - Obisk na SDGZ in sprejem pri predsedniku deželnega sveta Mariu Colliju iiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii VČERAJ SE JE SPET SESTALO ENOTNO TAJNIŠTVO CGIL-CISL-UIL VZTRAJNA PRIZADEVANJA SINDIKALNE ZVEZE ZA ENOTNO PLATFORMO ZA IZHOD IZ KRIZE Osrednje vprašanje ostaja razhajanje mnenj glede draginjske doklade, o katerem bo morala odločati baza - Fiat postavil v dopolnilno blagajno novih 60.000 delavcev RIM — Ponovna utrditev enotnosti po določenem razhajanju mnenj ob vprašanju draginjske doklade, oziroma doprinosa delovnih ljudi v okviru splošnih, usklajenih ukrepov za zajezitev inflacije in izhod iz gospodarske krize, je v osredju prizadevanj sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL, katere enotno tajništvo se je ponovno sestalo včeraj. Enotnost, ki je toliko bolj potrebna v sedanjem trenutku, ko more postati vloga sindikalnega gibanja zelo pomembna tudi za rešitev vladne krize, ali določneje pri usmerjanju gospodarske politike, na kateri naj temelji sestava nove vlade. Srečanje Bendžedida i Aleksandrom Grličkovom ALŽIR — Alžirski predsednik Sadli Bendžedid je včeraj sprejel člana predsedstva CK ZK Jugoslavije Aleksandra Grličkova, ki se •nudi na tridnevnem obisku v Alžiriji. Med daljšim pogovorom sta izmenjala mnenja o notranjem razvoju Jugoslavije in Alžirije, o pologu in odnosih med državama, govor pa je bil tudi o mednarodnem položaju. Poudarila sta, da se stiki •ned Jugoslavijo in Alžirijo zelo dobro razvijajo, obenem pa opozorila na številne možnosti razširitve m poglobitve stikov. NEDOPUSTNO RAVNANJE ŠVICARSKIH POLICIJSKIH OBLASTI Divjanje albanskih nacionalistov ob brezbrižnosti policije v Ženevi V Stockhclmu v kali zatrt poskus protijugoslovanskih demonstracij Ocena enoletnega dela SZDL Kosova PRIŠTINA — Delegati pokrajinske konference SZf)L Kosova so včeraj preučevali poročilo o enoletnem delu konference, njenih organov in oblik delovanja ter sprejelo neposredne naloge socialistične zveze v sedanjem političnem trenutku v pokrajini, ' Med večurno razpravo so ocenili, da so organizacije, socialistične zveze neposredno po sovražnih demonstracijah uspele aktivirati ogromno Število delovnih ljudi iti občanov v obsodbi kontrarevolucionarnih sil in Pri razgaljenju njihovih ciljev. V tem trenutku, je poudaril Ismail Mikulovci, je sociaJis‘ična zveza bolj spominjala na mitinge, če je bilo v začetku to potrčbnn, pa nam zdaj niso več potrebne splošne razprave in besedne podpore, temveč je nujno, da tudi v socialistični zvezi dosledno izpeljem' idejnopolitično diferenciacijo. Aleksandar Peric pa se je zavzel za čimprejšnjo izdelavo analize o izseljevanju Sr bov in Črnogorcev s Kosova. Po njegovih besedah gre za dve skrajnosti — eni trdijo, da pritiskov sploh ni bilo, vsi tisti, ki so se Odselili pa pravijo, da so to storili Ped pritiskom . . . Po včerajšnji seji pokrajinske konference SZDL Kosova se je sešlo tudi predsedstvo pokrajinske konference. Izbrali so novega predsednika za prihodnje enoletno mandatno obdobje, ker je dosedanjemu Predsedniku Mihoilu Zvičeru »otekel enoletni mandat. Ijlovi predsednik pokrajinske konference socialistične zveze Kosova je Azem Vlasi. (dd) BEOGRAD — Jugoslovansko javnost je divjanje albanskih nacionalistov in njihovih terorističnih zaveznikov na ženevskih ulicah konec pravkar minulega vikenda manj presenetilo kot dejstvo, da so švicarske oblasti dovolile te demonstracije in da niso ničesar storile, da bi zaščitile Jugoslovane in jugoslovanske dopisnike pred razjarjenimi ekstremisti. Ce so že dovolili take demonstracije, za katere so vnaprej vedeli, da imajo protijugoslovanski značaj, bi morale švicarske oblasti vsai zaščititi Jugoslovane ter jugoslovanske dopisnike, akreditirane v Švici in pri ZN in jim omogočiti, da normalno opravljajo svojo dolžnost. Švicarska policija, ki izjavlja, da je šlo za «mirne demonstracije*, ni čutila potrebe, da bi posredovala in onemogočila divjanje fašističnih «udarnih skupin* niti takrat, ko so le te po ženevskih ulicah izvajale nasilje nad otrokj in ženskami ter fizično napadle jugoslovanske poročevalce. Namesto, da bi odločno posegli v dogajanja, kar lahko od policije pričakujemo v vsaki demokratični državi, so švicarski policisti le predlagali jugoslovanskim novinarjem. «naj se gospodje umaknejo.* To niso bile edine niti osamljene akcije skupin, katerih skupno delovanje navdihuje uradna Tirana in različne fašistične skupine po Evropi. Te dni izvajajo nasilje na klube Jugoslovanov v Švici, na jugoslovanske delavce na začasnem delu v tej državi, novinarje, pa tudi celo na slučajne obiskovalce iz Jugoslavije. Divjanje demonstrantov v Ženevi in pasivnost švicarske policije sta najbrž motivirala tako imenovani hrvaško-albanski komite, da je izvedel podobne demonstracije v Stockholmu. Pred jugoslovanskih veleposlaništvom pa se je tako.i zbralo nekaj sto .Jugoslovanov,-, ki so z domoljubnimi pesmimi in jugoslovanskimi zastavami, množičnostjo in dostojanstvenim nastopom popolnoma onemogočili namere demonstrantov. Albanski skrajneži so namreč v soboto pripravili v Ženevi demonstracije, katerim so se priključili tudi pripadniki fašističnih in emigrantskih organizacij iz ZR Nemčije. Med zborovanjem sredi Ženeve je skupina skrajnežev napadla tudi dopisnika Politike in Rilindije Borka Stosiča in novinarja Tanjuga Žarka Stojanoviča. Napadalci so ju pretepli, jima hoteli vzeti potna lista in jima grozili s smrtjo. Oba sta bila ranjena. Policist, ki je bil tam blizu, ni nič storil, da bi ju zavaroval pred razjarjenimi demonstranti, poskrbel ni niti, da bi jima nudil prvo pomoč. Policija je že v petek obvestila jugoslovanski konzulat, po kateri poti bodo šli demonstranti in koliko časa bodo trajale demonstracije. (dd) ŠANGHAJ — Dobri in prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko so dobili še eno potrditev z uradnim in prijateljskim obiskom zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca na Kitajskem. Padec Forlanijevega kabineta je v določeni meri prispeval k popuščanju napetosti v sindikalnih vrstah okrog sporne točke draginjske’ ačklade, ki so jo sicer napihoval# nekateri politični krogi in del sredstev javnega obveščanja tudi prek pravih razsežnosti. Da je temu tako je poudaril tudi v uvodnem posegu včerajšnjega jutranjega sestanka enotnega tajništva Camiti, češ da «so odpadli razlogi političnih interferenc v zvezi z vprašanjem, ali bi pakt proti inflaciji u-trdil ah ošibil vlado*. Generalni tajnik CISL je ob tem naglasil, da je treba ob novih razmerah (po vladni krizi) v celoti potrditi prvih 9 točk sindikalne platforme (ki niso sporne in v bistvu vsebujejo zahteve glede davčne in pokojninske politike, ozdravljenja podjetij v krizi, zamrznitve tarif za javne storitve in cen), glede 10. točke pa je treba nujno izbrati med dvema možnostima: vzpostavitev soglasja o prvotnem predlogu CISL za vnaprejšnjo določitev letne ravni naraščanja inflacije in draginjske doklade, ali pa pospešeno izvajanje posvetovanja v okviru sindikalnih struktur in baze delovnih ljudi, ki naj izberejo med tem predlogom in stališčem CGIL, ki zagovarja nedotakljivost draginjske doklade in je pripravljen razpravljati z vlado in podjetniki o dogovorjenem omejevanju sindikalnih zahtev pri obnavljanju delovnih pogodb, če se bodo hkrati izvajali resni ukrepi za upočasnjenje naraščanja cen. Camiti je tudi izrazil veliko zaskrbljenost nad političnimi razmerami. ki so se še poslabšale ob škandalu okrog skrivne prostozidarske lože «P2*, pri čemer je zatrdil, da .je ozdravitev možna le, če se bodo politične sile dogovorile o «novem ustavodajnem spora-zumu», brez vnaprejšnjih izključevanj in križnih vetrov Tajnik UIL Benvenuto je izrazil v bistvu podobna stališča. Zastopniki najbolj množičnega sindikata CGIL so tudi včeraj vztrajali pri mnenju, da bi pomenil sporazum z vlado o vnaprejšnjem določanju točk draginjske doklade «stavo v slepo*, pri kateri bi nosilo delavstvo le nova bremena. Jutranje srečanje enotnega tajništva so zato odložili do poznega večera in pooblastili Carnitija, naj poskuša v tem času izdelati osnutek dokumenta, ki naj bi usklajeval stališča vseh treh sindikatov v e-notno besedilo, s katerim bi se predstavili delovni bazi, nato pa političnim silam. O sinočnji seji pa še ni nobenih vesti. Medtem je ozračje v sindikalnih vrstah ponovno razburilo sporočilo Fiatovega vodstva, da postavlja za 5 dni v dopolnilno blagajno kar 60 tisoč delavcev, mimo 23;Q00, ki jih je izrinilo it proizvodnje oktobra in za katere trdi, da jih vsaj do konca leta ne bo moglo spet zaposliti. Julija naj bi spet zaustavili za teden dni proizvodnjo vseh modelov, češ da se zaloge neprodanih avtomobilov prekomerno večajo. Sindikat kovinarjev FLM je sklical za danes v Turinu skupščino suspendiranih, na kateri bodo razpravljali o posledicah tega novega ukrepa Fiata in sprejeli stališča o novi dopolnilni delovni pogodbi za 200.000 delavcev MiiiiiimiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimuiuiiiiiiitMiiii iiiMitiiiiiHiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiii VČERAJ V MESTNI KONFERENCI ZKS V LJUBU A NI SEN. JELKA GERBEC 0 GLOBALNI ZAŠČITI Obrazložila zakonski osnutek KPI in orisala druge predloge LJUBLJANA - Slovenska manjšina' v Italiji je edina, ki nima zakona o globalni zaščiti, zato je to vprašanje pomembno tako za Slovence, kot tudi za politične stranke. Nekatere od teh so svoje osnutke predložile senatu, predlogi o urejanju tega vprašanja pa se nahajajo (in čakajo na rešitev že vrsto let) tudi v poslanski zbornici. O tem, kakšen je sedanji položaj, kaj posamezni osnutki predvidevajo in kakšne so možnosti, da v prihodnosti slovenska manjšina dobi ta zakon, je včeraj v Ljubljani v okviru sodelovanja med mestno konferenco ZKS Ljubljana in pokrajin- VČERAJ DOPOLDNE V DIPLOMATSKI ČETRTI BELGIJSKE PRESTOLNICE Umor sefa predstavništva PLONaima Khaderja Atentatorju je uspelo zbežati - Khader je bil znan kot «čiovek dialoga» BRUSELJ - Včeraj je bil v Bruslju žrtev atentata šef predstavništva Palestinske osvobodilne organizacije za Belgijo in EGS Naim Khader. 41-letni palestinski diplomat je nekaj minut po deveti uri zapustil svoje stanovanje in se peš napotil proti predstavništvu PLO. Napravil .je le nekaj korakov, ko je iz zasede neznanec izpraznil vanj saržer iz 9-kalibrskega samokresa. Khaderja je zadelo šest strelov, pet v glavo in eden v srce. Dva očividca sta opisala atentatorja kot temnopoltega moža srednjih let s košatimi brki. Nekaj časa sta ga zasledovala, a se jima je izmuznil. Policija domneva, da je atentatorja v neposredni bližini čakal avtomobil. Takoj po atentatu je palestinsko veleposlaništvo v Bruslju obsodilo izraelsko tajno službo, da je kriva atentata Izraelsko veleposlaništvo je že zavrnilo te obtožbe in trdi, da ,)e bil Khadar žrtev kake palestinske teroristične organizacije, ki se ni strinjala z njegovimi pobudami. Palestinski diplomat .je bi! zelo cenjen v belgijskih političnih kro gih. Vodja palestinskega predstav ništva je postal takoj po njegovi ustanovitvi leta 1976. V Bruslju pa je Khader živel že prej. Diplomi ral je na belgijski univerzi v Lou vainu In se poročil z neko belgijsko državljanko. Khaderja so v krogih EGS imenovali za «človeka dialoga*, saj je odigral pomembno vlogo, ko je EGS začela svoje mirovno poizvedovanje na Bližn jem vzhodu. V izjavi za sirsko tiskovno agen cijo «Sana» je glasnik PLO Abdel Mohsen Abu Majzer včeraj v Damasku izjavil, da ne bo ostal Kha-der.jev umor nekaznovan. Uradni glasnik PLO krivi za umor cizrael- sko tajno službo in sioniste, ki nadaljujejo z zločini proti Palestincem tako na zasedenih arabskih ozemljih kot v tujini.* Khaderjev umor je globoko od jeknil pri bližnjevzhodnih političnih opazovalcih. Vsi se strinjajo, da je včerajšnji umor velika izguba za PLO, saj je bil Khader poznan kot sposoben in umirjen diplomat, ki je bil sprejemljiv za večino zaho dnoevropskih politikov. PLO je torej v Bruslju zgubila sposobnega moža, ki si je z vztrajnostjo in umirjenostjo pridobil številne prijatelje in marsikoga prepričal, da PLO ni teroristična organizacija kot to trdi Izrael temveč edini resnični zastopnik palestinskega ljudstva. Medtem pa je belgijska policija sporočila, da so v preteklosti Kha-der.ju ponudili oboroženo spremstvo a ga je diplomat zavrnil. skim komitejem KP Italije iz Trsta govorila Jelka Gerbec. Seveda se je v svojem nastopu-zadržala največ pri natančnejši o-brazložitvi zakonskega osnutka, ki ga je izdelala in predlagala KPI in ki se v nekaterih elementih razlikuje od ostalih predlogov. Predvsem je osnutek nastal na podlagi večletnih priprav in ob. sodelovanju tako Slovencev kot tudi njihovih organizacij. Komunisti hočejo s tem zakonom uresničiti določila ustave, ki govorijo o enakopravnosti prebivalcev Italije Prav tako odpravlja razlike med Slovenci, ki živijo v raznčnih teritorialnih enotah in so različni po šte vilčni prisotnosti. Podrobno posega na področje jezika, šolstva, kulture in gospodarskega razvoja Slovencev. Seveda je še vedno odprto vprašanje, kdaj bo sploh Drišlo do razprave o predlogih, kajti nič ne kaže, da bo Italija premostila politično (in gospodarsko) krizo, ki je bila tudi v minulih letih eden osnovnih razlogov, da so predlogi zakonov o globalni zaščiti še vedno mrtva črka na papirju. ZORAN SENKOVIČ PO POGREBU WYSZYNSKEGA Nd Poljskem priprave za imenovanje naslednika VARŠAVA — Vsi poljski časop:d objavljajo na prvih straneli poročila o pogrebu kardinala Stefana Wyszynskega, samo glasilo partije «Trybuna ludu* povzema v celoti papeževo homilijo, ki jo je med nedeljsko žalno mašo na Trgu zmage prebral podpredsednik škofovske konference, kardinal Macharski. Medtem ko številni verniki še vedno zasipavajo pokojnikov grob v katedrali sv. Ivana s cvetjem, se je včeraj 9 poljskih škofov zbralo, da določi datum prihodnje škofovske konference, na kateri naj bi proglasili njegovega naslednika. TRST — V duhu poudarjanja obojestranske volje po poglobitvi medsebojnega sodelovanja in v nadvse prijateljskem vzdušju se je včeraj začel tridnevni obisk delegacije republiške konference SZDL Bosne in Hercegovine v naši deželi. Delegacija je gost slovenske kulturno gospodarske zveze in je s tem vrnila obisk, ki so ga predstavniki SKGZ opravili v Sarajevu ob koncu lanskega leta in na katerem so bili postavljeni temelji medsebojnega sodelovanja. Uradni del obiska se je začel z dolgim in plodnim razgovprom na sedežu SKGZ v Trstu. Delegacijo SZDL Bosne in Hercegovine vodi predsednik Munir Mesihovič, sestavljajo pa jo še sekretar predsedstva RK SZDL Milan Uzelac, delegat družbenopolitičnega sveta skupščine SR Bosne in Hercegovine ter do neslavnega predsednik RK SZDL Seicl Magjajlija in sekretaf za* zunanjo politiko in mednarodne odnose pri RK SZDL Behaudin Kraji-nič; delegacijo SKGZ je vodil predsednik Boris Race, sestavljali pa so jo še tajnik Dušan Udovič, referent za zunanje stike Bogo Samsa, predsednik odbora za sredstva množičnega obveščanja Karel šiško-vič, predsednik odbora za telesno kulturo Tamara Blažina in predsednik odbora za kulturo Miroslav Košuta. Razgovorom je prisostvoval generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. Predsednik SKGZ Boris Race je po uvodnem pozdravu najprej seznanil goste z ustrojem in vlogo te organizacije, nato pa je podal krajši preg'ed sedanje splošne priliti')ne Stvarnosti v Italiji, še zlasti še je seveda zaustavil pri vprašanjih, ki pobliže zadevajo Trst, oziroma ae-želo Furlanijo-Julijsko krajjno. Tako jri med .drugim dejal, (ja se’ pb preučevanju vzrokov nastanka Liste za Trst. ki ,še jej predstavlja .kot alternativa strankam in kot' izraz aeposrgdnc ■demokracije postavlja vprašanja, ali je ta skupina iz nič uspela pridobiti -tiretjino tržaških volivcev zaradi nestrankarske predstavitve' ali z vzroki tudi firugod. Objasnil je, da je bila Lista osnovana na treh osnovnih programskih točkah, ki so nasprotovanje zgraditvi proste industrijske cone med Opčinami in Sežano, kot določajo osimski sporazumi, vzpostavitev v vsej tržaški pokrajini carine prosto cono in avtonomija Trsta v okviru dežeie Furlanije-Julijske krajine. Kar zadeva nasprotovanje industrijski ceni je Race poudaril, da gre za prenašanje pozornosti javnosti na to vprašanje, medtem ko se v ozadju dejansko skriva težnja tržaške buržoazijo, da ohrani svoj gospodarski, politični in kulturni monopol v mestu s tem, da nasprotuje vsaki afirmaciji Slovencev. Vendar ne gre za vpliv tržaška buržcazije, ampak za vpliv ge-el, ki jih je ta komponenta uporabila v politični kampanji. Druga točka programa meščanske liste, to je svobodna potrošniška cona izvira i* varljivih spominov, da je blagostanje Trsta pod Avstrijo treba pripisati uvedbi take cone v začetku 18. stoletja, zahteva po avtonomiji Trsta pa se prav tako navezuje na preteklost, ko je to mesto pod Av-stri;o uživalo določeno avtonomijo. «Glasovi za Listo pomenijo zaprtost, pogled nazaj, vabljivo željo po tem, da se vrnejo dobri, stari časi in prepričanje, da je Trst nekaj posebnega. Vse to naj bi dosegli s koncesijami in brez velikih naporov. Osimo je pravo nasprotje taki usmerjenosti, ker pomeni odpiranje zaledju, pogled naprej in napere, da bi uskladili usmerjenost z novo situacijo, ki je nastala po drugi svetovni vojni*, je še de. al Boris Race. Predsednik SKGZ jp nato prešel k obravnavanju sedanje stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in se še ziasti zaus avil pri prizadevanjih za dosego g’obalnega zaščitnega zakona. Orisal je delo posebne vladne komisije in obveze, ki izhajajo za qbe državi podoisniei iz osimskega sporazuma. «Slej ko (Nadaljevanje na zadnji sirarn) ZAPLETEN POLOŽAJ PO VČERAJŠNJIH VOLITVAH Nfl POKRAJINI Predstavnik LpT Ventura izvoljen za predsednika tržaške pokrajine Pri glasovanju za nove odbornike so svetovalci liste demagoško glasovali za po enega svetovalca vsake stranke, vendar ni bil izvoljen noben svetovalec, ker je bila za njih izvolitev potrebna absolutna večina Tržaški pokrajinski svet je včeraj, ko je bila potrebna le relativna večina, izvolil novega predsednika in sicer predstavnika Liste za Trst Carla Venturo. Pri volitvah za odbornike, ko je bila potrebna absolutna večina pa ni bil izvoljen nihče, ker ni dosegel absolutne ve čine. Lista za Trst "3 je pri drugem glasovanju volila za mesta odbornikov po enega svetovalca vsake stranke, razen misovcev, Ta dva osnovna podatka z včerajšnje seje tržaškegr pokrajinskega sveta nista prav ni' pomirjujoča, posebno ne, fra poznamo sedanji politični položaj na Tržaškem. Kronika obeh izidov je stkana iz številk, ki pa so vesten prikaz o tem, kaj se na pokrajini in verjetno ne samo na pokrajini, dogaja. Včerajšnji seji je predsedoval svetovalec z najdaljšim »stažem*, to je komunist Martone, ki je tudi odprl glasovanje. Po prvih včerajšnjih glasovanjih je Ventura (F.pT) prejel 13, Carbone (PSI) 10 in Martone (KPI) 6 glasov. V nadaljnji balotaži je prejel Ventura ponovno 13. glasov, Carbone pa 10 (6 glasovnic je bilo belih) in tsko je Ventura bil izvoljen za predsednika. (Tasno je, da so zanj glasovali svetovalci LpT in svetovalca MSI). Novoizvoljeni predsednik je spre jel novo funkcijo s »pridržkom*, ki pa ga je preklical po krajšem premoru, ki ga je zahteval načelnik svetovalske skupine KD, Locchi. Po premoru so svetovalci Liste zahtevali, da bi bila izvolitev Venture takoj izvršena. Predlog je bil postavljen na glasovanje, zanj so po novno glasovali svetovalci LpT in MSI, ostali so se vzdržali in tako je predlog padel, ker ni dobil ab-rolutne večine. Jasno je, da Ventura ostane predsednik, le da bo njegov položaj izvršilen po običajnih, predvidenih postopkih, tj potem, ko bi njegovo izvolitev potrdil deželni odbor. Volitvam predsednika so sledile volitve odbornikov; za izvolitev katerih je bila — kot rečeno — včeraj potrebna absolutna večina. Pri prvih volitvah so svetovalci LpT (vsega skupaj 11) glasovali za svoje kandidate in sicer za Ce-s, \ellija, Marchioja Melonija, Bo-nata, Borija in Cavicchiolija. MSI je volila za svojega kandidata, 17 glasovnic pa je bilo belih. Pri drugem glasovanju, kjer je še vedno veljala absolutna večina, pa so svetovalci LpT poskrbeli za dema-goškr presenečenje. Kot smo že zdravstvenih razlogov obišče pokopališče v avtomobilu, bo to lahko storil med 14. in 20. uro, tako ob delavnikih kot ob prazničnih dneh. Izjava pokrajinskega tajnika KPI lonela Po včerajšnji seji tržaškega pokrajinskega sveta in v soglasju s pokrajinsko svetovalsko skupino KPI je pokrajinski tajnik tržaške avtonomne sekcije KPI Claudio To-nel izdal izjavo o glasovanju predsednika in odbornikov na pokrajini. V izjavi je rečeno, da so bile volitve »instrumentalne in na robu provokacije, ki želi v bistvu zaamčiti cbstoj Cecovinijevega občinskega odbora.* Tone! nato izjavlja, da bi lahko LpT veliko prej predlagala cstalim strankam smernice za reševanje tržaških problemov. Poteza, s katero je LpT glasovala za ene ga svetovalca iz vsake stranke, pa je bila »zmagoslavna*. Lista si je najprej zagotovila izvolitev predsednika Venture, ki je prejel tudi glasova MSI. ne da bi na to kdorkoli od liste, kaj pripomnil. Tonetova izjava se zakliučuje z ugotovitvijo, da bo Milto odtočno odklonil morebitno izvolitev na odborniško mesto. • Danes ob 18.30 se sestane milj-ski občinski svet. Današnja seja je v prvi vrsti posvečena razpravi o proračunu za finančno leto 1981. V devinsko - nabrežinski občini Sveti krajevnih skupnosti o občinskem proračunu V devinsko - nabrežinski občini so se zaključila posvetovanja svetov krajevnih skupnosti o občinskem proračunu za finančno leto 1981. Predlog uprave so sprejeli sveti krajevnih skupnosti za Sesljam Mavhinje-Cerovlje, Nabrežino Kamnolome in Šempolaj Svet za Devin pa je v tej zvezi izdal negativno mnenje. Na prvi seji so sveti izvolili tudi predsednike in podpredsednike. Izvoljeni so bili Zora Mervič za Devin, Alojz Markovič za Sesljan, Danica Petelin za Mavhinje. Michele Pangalle za Nabrežino Kamnolome, Bogomil Gabrovec za Nabrežino Center in Leone Mokole za Šempolaj. Svet krajevne skupnosti za Ribiško naselje ne deluje, ker KD ni še imenovala svojih predstavnikov. Deželna komisija obiskala Reko V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU Gojenci baletne šole SSGz uspehom nastopili pred tržaškim občinstvom Deželna komisija za prevoze in promet, ki jo je vodil svetovalec Tarondo, je včeraj obiskala pristaniške naprave na Reki. Obisk sca-da v okvir srečanj za poglobitev problemov v pristaniškem sektorju. Gostitelji so orisali komisiji značilnosti reškega pristanišča. Delegacijo z Reke je vodil podpredsednik reškega pristanišča Tomažič. Navdušenje številnega občinstva, ki je v nedeljo popoldne v Kulturnem domu spremljalo zaključni nastop gojencev Baletne šole Slovenskega stalnega gledališča, je gotovo vsaj delno poplačalo dolge ure vadbe in truda tako njih samih, kot njihovih prizadevnih učiteljev, baletnega mojstra Janeza Mejača iz Ljubljane ter Nade Križmančič iz' Gorice. V dobro uro trajajočem sporedu so imeli vsi priložnost, da pokažejo, kaj znajo, saj se je na odru zvrstilo okrog šestdeset gojencev, od najmlajših pa do tistih, ki se učijo že šest ali sedem let. Prvi del je bil študijski prikaz, v katerem so nastopile pripravnice, ki so pod vodstvom Nade Križmančič (ob klavirju jih je spremljala Nataša Valent, ki je tudi drugače pomagala vse leto) prikazale osnovne prijeme in korake, s katerimi se podajajo v svet lepote telesnih gibov. V drugem delu sporeda se je zvrstila številnejša skupina, ki je ob glasbi G. Bizeta in koreografiji Nade Križmančič predstavila zahtevnejše in domiselno pripravljene «0-troške igre*: tu so bile pletilje, u-čenke, bambole, vojaki, igra v parku in tako dalje. To so dekleta, ki že tretje, četrto in tudi peto leto obiskujejo baletno šolo in ki plesne korake že koreografirajo. Jutri okrogla miza o reformi višje šole V dvorani »Gino Baroncini* v Ul. Trento 8 bo jutri, ob 17.30 okrogla mize o reformi višje srednje šole. Okroglo mizo, na kateri bo govor tudi o nekaterih specifičnih problemih slovenske šole, prireja tržaška pokrajinska uprava v sodelovanju s Sindikatom slovenske šole. Uvodna poročila bodo imeli člani vsedržavnih vodstev strank KD, KPI, PSI in PRI. ki so odgovorni za vprašanja šolstva. Omenjene stranke so namreč pred kratkim predstavile razne popravke k zakonskemu osnutku, o katerem sedaj razpravljajo v parlamentu. zapisali, so volili za po enega svetovalca vsake stranke, razen mi sovcev, in sicer za Locchi ja (KD), Milla (KPI), Martinija (PSDI), Ha reja (SSk), Carboneja (PSI) in Mar chia (LpT). Marchio je obrazložil neobičajno ravnanje svetovalcev liste tako, da je dejal, da gre za »vabilo vsem strankam 1: enotnosti. Er.otno naj bi se spoprijeli z vsemi težavami, ki pestijo Trst in njegovo pokrajino. Marchio je govoril o enotnem programu, je pa jasno povedal, da ostajajo za Listo osnova tri znane programske točke (proti industrijski prosti coni, integralna prosta cona in avtonomija) povsem veljavne in ob teh točkah naj bi tekla razprava vseh strank. Gesta Liste je demagoška, ker je jasno, da se druge stranke niso ir se ne strinjajo s programskimi točkami in politiko Liste. Sploh bi lahko sestavili slovar o vsvh proti-slov. ’i Liste (recimo v odboru bi bili predstavniki, ki jih volijo Slovenci, hkrati pa Lista podpihuje nacionalizem), vendar je dejstvo, da Liste ne zaskrbljajo protislovja, sr' je demagogija glasnejša, zlasti še spričo verjetnosti predčasnih volitev na pokrajini in v tržaški občini. Predlog Liste bi bil lahko »predvolilni* predlog. Iz včerajšnjega glasovanja in iz vsega, kar j sliši na tržaškem političnem prizorišču, ni namreč znakov neke jasne fronte, ki bi lahko do proračuna na pokrajini in na tržaški občini, zamenjala LpT. Danes bodo na pokrajini ponovno volili odbornike in ne vemo, če bo Lista volila za rvoje kandidate, ali pa bo vztrajala na včerajšnjem predlogu. Danes bo tudi seja tržaškega občinskega sveta, kjer bo govor o proračunu. Soglasji o tem, kako zamenjati LpT, pa med ostalimi strankami ni Predvidevamo lahko lc. da bo večina proti proračunu, čeprav je treba biti tudi tu previdni. .. 0 Junija, julija in avgusta bo pokopališče pri Sv. Ani odprto javnosti do 20. ure. Kdor ima posebno dovoljenje, da zaradi starosti ali lz POMEMBEN JUBILEJ ZA VSO NAŠO SKUPNOST KATINARSKA OSNOVNA ŠOLA »F. MILČINSKI* SLOVESNO PROSLAVILA 190-LETNICO OBSTOJA Slavnostni govor Minke Pahor, dolgoletne učiteljice na katinarski šoli - Izredno bogat in pester kulturni spored V zadnjem, tretjem delu, ki je bil pantominsko že izdelan, so na oder stopile učenke zadnjega letnika. Za koreografijo je poskrbel njihov učitelj sam, za glasbeno spremljavo so izbrali Boccherinija, ta del pa so poimenovali «Baletna šola*. Dekleta so zaplesala dovršno, ritem in harmonija gibov se je zlivala v eno z glasbo, tako da jih je občinstvo bogato nagradilo z aplavzi, kot je tudi nagradilo vse, ki so se ob koncu v zadnji pozdrav predstavili na odru. Po predstavi smo se ustavili z u-čiteljem Janežem Mejačem, ki je bil očitno zadovoljen z uspehom, ki ga je letošnji (že sedmi) zaključni nastop baletne šole požel. Povedal nam je, da je tudi letos obiskovalo šolo nekaj nad šestdeset gojencev, tako da je število več ali manj konstantno: nekateri odhajajo, na njihove mesto pa prihajajo drugi. Obžaloval pa je, da imajo pouk samo dvakrat na teden po uro in petnajst minut, zato se ne more govoriti o nikakršnem profesionalizmu, ampak je to le ljubiteljsko delo, veselje otrok do baleta. Imeli so sicer v načrtu, da bi vadili vsaj trikrat na teden, vendar je ostalo vse pri starem. Za primerjavo povejmo, da baletna šola v Ljubljani traja osem let, učnih ur pa je dvakrat toliko, tako da bi tu pri ms s sedanjim tempom okvirno potrebovali kar šestnajst let, da bi dosegli iste rezultate. Gojenci so razdeljeni v štiri grupe, pač po znanju, ki so ga pridobili, v šolo pa stopijo približno z osmim letom. Kot vidimo torej, morajo tako gojenci kot pedagogi vložiti veliko truda, da vsaj delno nadoknadijo vrzel, ki jo predstavlja omejen delovni čas. Kljub temu pa so rezultati tu, kar so v nedeljo tudi dokazali, še več pa bi lahko dosegli (Mejač si je zlasti zaželel večje sodelovanje z Glasbeno matico), zato bi bilo res primerno. če bi s trudom pripravljenimi točkami še večkrat nastopili, tako v Trstu kot tudi drugod, (db) je bil postavljen oder, se je zbralo skoraj 9C0 otrok, šolnikov, domačinov in vseh, ki jim je slovenska mladina pri srcu. Pomembnost praznovanja so s svojo prisotnostjo poudarili tudi dolinski župan Švab in odbornik Mihalič, občinska svetovalca v tržaški občini Ivašičeva in Spetič, socialistični predstavnik prof. Pečenko in v imenu SSS prof. Samo Pahor. Bogat kulturni spored se je začel , z nastopom šolskega zbora, ki je pod vodstvom učiteljice Novele Carli zapet 'nekaj prijetnih slovenskih pesmi, ki so lih uglasbili Adamič, Pregelj, Boštjančič, Tomc in Vodopivec. Na harmoniko pa ga je spremljal Corrado Rojane. Zatem je o delu in življenju na šoli skozi čas spregovorila Minka Pahor, dolgoletna učiteljica na katinarski osnovni šoli. Orisala je dolgo zgodovinsko pot katinarske šole od začetne trivial-ke. mimo ljudske šole. do časov Gentilejeve reforme, dokler ni leta 1928 slovenska beseda popolnoma ob- V PRIREDBI ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA Žal nezadovoljivo srečanje o integrativnih dejavnostih Pot slovenskega šolstva je za nas Slovence, ki živimo v Italiji, cd vedno povezana z bojem za politične pravice naše skupnosti. Tako je bito pred 2(10 leti, tako je v marsičem tudi sedaj. Skrb, ki jo posvečamo šolstvu, je odtočen odgovor raznarodovalnim pritiskom in istočasno tudi jasen dokaz kulturne zavzetosti, ki je dediščina prejšnjih rodov in obveznost za mlajše. Prav zato je bito nedeljsko praznovanje 190-.letnice katinarske flsnqv-ne šole, ki so jo. leta 1972 poimenovali po pisatelju* Franu iMilčinske-i mu, pomembna-gl> i Of innr * - •» * > Kot vsako leto so se tudi letos v nedeljo zbrali na gmajni pri prose-ški železniški postaji številni Prose-čani, Kontovelci in prebivalci drugih vasi, da počastijo spomin desetih mladih talcev, ki jih je nacifaši-stični krvnik na tem mestu umoril 29. maja 1944. »Padli so polni upanja v svet, v katerem se bomo vsi ljubili,* je dejal slavnostni govornik Igor Tuta na nedeljski slovesnosti in se s temi besedami navezal na vse, kar je sledilo, na dolga povojna leta prizadevanja za razvoj naše družbe in za uveljavitev naših pravic. »Morda nismo naredili vsega, kar bi morali narediti, da se ohranijo njihovi ideali,* je še glasno razmišljal Igor Tuta, ko je obnavljal dogajanja zadnjih let, ponovno pojavljanje fašizma, črne niti, ki se vleče od pokola v kmečki banki v Milanu pa do današnjih dni, do zadnjega škandala, ki je do temeljev pretresel italijansko politično družbeno stvarnost. Tuta je še poudaril pomen sožitja ob meji, pomen prijateljstva, ki sta ga pred poldrugim letom zapečatila predsednika Tita in Pertini ter je dejal, da je v okviru tega prijateljstva nedopustno, da se manjšini še ne priznajo vse narodnostne pravi ce, da se ji še vedno odreka celo pravica do lastnega življenja. »Pro testiramo, da še nimamo tistega zakona, ki bi nam dal pravico do življenja,* je dejal; pa ne zato, ker vemo, da bi s protestom rešili naše probleme, ampak predvsem zato, ker sodi tudi protest v naš skupni boj za boljši jutri. Na spominski svečanosti sta sodelovala še proseška godba na pihala in pevski zbor Vasilij Mirk ob spremljavi harmonikarjev; k spomeniku so potožili vence predstavniki pro-seških in kontovelskih vaških organizacij ter zgoniške občinske uprave. Kolegi podjetja Indales izražaj Anamariji Baša iskreno sožalje c izgubi dragega očeta. Učenci 5. razreda osnovne šole «Karel Širok« in njihovi starši izrekajo učiteljici Mariji Kuret iskreno sožalje ob smrti njene drage mame. +. Pogreb naše drage Marije Konestabo par. Zuban bo danes ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. SVOJCI Barkovlje, Boljunec, Ljubljana, Pregarje, 2.- junija 1981 Za vedno nas je zapustila naša draga FRANCKA GRGIČ (KAPTAN0VA) Pogreb bo danes, 2. junija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Padriče. Žalujoči: sestre Zofija, Marija in Evgenija z družinami, nečaki z družinami in drugo sorodstvo Padriče, Vicenza, 2. junija 1981 Sporočamo, da nas je zapustil naš dragi LUDVIK MAVER Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči: žena, sestra Marija, nečaki in drugi sorodniki Boljunec, 2. Junija 1981 Žalovanju se pridružujeta družini Depangher in Lottini ZASEDANJE REPENTABRSKECfl OBČINSKEGA SVETA SEJA NAMENJENA RAZNIM TEKOČIM DELOM V OBČINI Na začetku sobotnega zasedanja repentabrskega občinskega sveta je župan dr. Pavel Colja na kratko orisal potek raznih javnih del. Pričeli so z urejevanjem pomožnega igrišča za treninge in do julija bodo opremili nogometno igrišče objekta. Kar pa zadeva telovadnico — socialni center, so dela že dokončana in treba bo urediti le nekatere formalnosti, tako da bodo lahko uradno predali namenu to športno napravo proti koncu meseca julija. Dokončali so tudi prvo fazo del za razširitev pokopališča na Colu in v nekaj mesecih bo stekla tudi druga faza del. Župan je tudi najavil, da bo 14. junija ob 10.30 jugoslovanski konzul podelil priznanja bivšim borcem v NOB iz repentabrske občine. Za tem je občinski svet soglasno obsodil nezaslišano dejanje tr- žaškega melonarskega odbora, ki je zahteval odstranitev dvojezičnih napisov in izrekel solidarnost družbi tržaških pristaniščnikov, ki so se ogorčeni uprli temu ponovnemu pro-vokatorskemu posegu nacionalistično nastrojenih melonarjev, ki hočejo ustvariti vzdušje narodnostne nestrpnosti in mržnje do slovenskega življa. Občinski svet je soglasno odobril obračun za finančno leto 1980 ter pregled aktivnih in pasivnih preostankov. medtem ko so razpravo o občinskem proračunu za leto 1981 prenesli iz objektivnih razlogov na torek, 9. junija. Govor je bil tudi o razširitvi mreže javne razsvetljave in o občinski razstavi terana, ki jo bodo priredili le v primeru, da bo na torkovi predselekciji sprejeto zadostno število vzorcev. B. S. KULTURNO DRUŠTVO 1 Občinsko gledališče M-Umce Blčkvm «FRANCE PRESEREN-Boliunec BOLJUNEC 1 ČETRTEK, 4. junija, ob 20.30 Koncert vaške godbe na pihala «Veseli godci» Gledališka skupina KD F. Prešeren — Boljunec «Karlo ne z’more... ana, dvej, tri...» Komedija v narečju Igralci Mirjan Antodicola, Dorjana Fidel, Laura Kofol, Silvij Starec, Nevija Švara, Ingrid Žerjal Glasba Giorgio Guštinčič Tekst in režija Tatjana Turko Gledališča — VERDI y petek, 5, junija, ob 20.30 za red A- in v soboto, 6. junija, ob 18. uri za red B bosta na sporedu enajsti, oziroma dvanajsti koncert v okviru letošnje pomladne sezone. Orkester, ki, bo izvajal skladbe Mozarta in Prokofjeva, bo vodil Gabriele Fer-ro: Pri blagajni gledališča-predprodaja vstopnic. AVDITORIJ , \ Danes ob 20.30 v Avditoriju Jole Silvani in Witz Orkestra z delom «Un baul pien de ricordi*. Rezerva-cija pri glavni blagajni. Za* nente popust Kino Ariston 17.00 «Que viva Mexico». Režija S. M. Ejzenstejn. Ritz 18.00 «Sfinge». L. Annedovvn, F. Langella. Excelslor Zaprto zaradi popravil. Grattacielo 17.00—22.15 «11 marito in vacanza*. L. Čarati, E. Montagna-ni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice Zaprto. Aurora 17.00 «Tre uomini da abbat-tere». Capitol 17.30 «L’isola». Cristallo Zaprto. Vittorio Veneto 16.30 «The blues bro-thers*. Moderno 16.30 «Savana selvaggia*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 «The dragon*. Mignon 16.00 «La notte dei demoni». Prepovedan mladini pod 14. letom.. Nazionale 16.00 «Miss Jones*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fitodrammatico 14.30—22 00 «Super libido*. Prepovedan mladini pod 18. letom Radio 16.00 «Pornografia campagno la*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Včeraj-danes Danes, TOREK, 2. junija PROGLASITEV REPUBLIKE Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 — Dolžina dneva 15.29 — Luna vzide ob 5 33 in zatone ob 20.44 Jutri, SREDA, 3. junija PAVLA Vreme včeraj: naj višja temperatura 26,9 stopinje, najnižja 18,3 stopinje, ob 18. uri 25,6 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Dino Foggia, Va-tina La Porta, Luke Lakošeljac, Denis Franca. UMRLI SO: 74-letna Marcella Miloš vd. Maurei, 60-letni Danilo Basa, 60-letni Francesco Zippo, 59-letni Silvano Apollonio, 80-letna Orsola Ber-tope vd. Di Rita, 66-lelna Anna Maria Schwarz vd. Marc, 69-letni Mario Žerjal, 60-letni Giorgio Tossut, 58-letni Luigi Troian, 84-letna Alma Fantoni, 70-letni Rinaldo Zecchini. dnevna služba lekarn 'od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Via-le Miramare 117. Ul. Combi 9. Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA lekarn (od 20 30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: «1 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. zdravstvena dežurna služba Nočna siuž.ha od 20. do 8. ure tel: 732 627, predpraznična od M do 2L ure in praznična od 8. d 20 “r*. tel. 68 441. PODRUŽNICA ŠOLE GLASBENE, MATICE V NABREŽINI Danes ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini sklepni nastop • 1 ‘ Vabljeni! ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Jutri, 3. junija 1981, ob 20. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah KSENIJA BRASS KLAVIRSKI RECITAL (šola prof. Janeza Lovšeta) Vabljeni! KD VALENTIN VODNIK Dolina priredi jutri, 3. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih filmski večer z ALJOŠO ŽERJALOM OLIMPIA 80 Vabljeni! Osnovna šola «Primož Trubar* vabi starše in prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev ter na slovesno podelitev Bevkove bralne značke ki bo v kinodvorani v Bazovici jutri, 3. junija, ob 17. uri. Razna obvestila KD »Slavko Škamperle* vabi v petek, 5. junija, ob 20.30 na predstavo: Marko Kravos, Sergej Verč — «S kakšno pravico ti rečem dober dan?* v izvedbi mladinske gledališke skupine iz Boljunča, ki bo v veliki dvorani na stadionu «1. maj* — Sv. Ivan. PD Slovan sporoča, da bodo pevske vaje danes, 2. junija, ob 20.30 za moške in ob 21.15 za ženske. KD Primorsko - Mačkol.ie vabi vse svoje člane na drugi redni občni zbor, ki bo v četrtek, 4. junija, ob 21. uri v Srenjski hiši. f Čestitke Danes praznujeta pri Banih 30 let skupnega življenja MARIJA in ZDRAVKO ŠKABAR. Ob tem jubi leju jima želijo še mnogo zdravja in medsebojnega razumevanja mama Alojzija in sestri z družinama. Danes praznuje VILMA CIOCCHI 25 let. Čestitajo ji očka Mario, mama Bruna, brat Stclio in sestra Ma-nueia. ŠD Mladina in KD Ves m čestitata Sonji in Borisu Košuti ob rojstvu prvorojenčka JARA in mu želita veliko uspeha v življenju. MLADINSKI ODBOR SKGZ vabi jutri, 3. t.m., ob 20.30 v dom «Albert Sirk* v Križu na večer, posvečen brigadirskemu življenju v Sloveniji, ki ga bomo prikazali s filmom in diapozitivi Vabljeni! Toplo se zahvaljujemo Glasbeni matici za pozornost, ki smo je bil2 deležne ob našem prvem nastopu. Iskrena hvala tudi domačemu kulturnemu društvu, ki nam je dalo na razpolago svoje prostore. Ženski pevski zbor «Prosek - Kontovel* KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ prireja letovanje za otroke v Zgornjih Gorjah pri Bledu od 24. julija do 7. avgusta 1981 in v Savudriji od 23. julija do 6. avgusta. Vpisovanje in informacije na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do j 12. ure, tel. 744-249. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob mame Kate daruje Kristina Mužina - Ma-tjevškova (Gropada) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Rozine Čufar daruje Zora Pelan (Bazovica) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Zore Križmančič darujeta Silko in Zelka Grgič (Bazovica) 10.000 lir. V spomin na Katerino Kralj daruje družina Siviz (Trebče) 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Zore Savi daruje Alojz Debeliš 10 000 lir • * * V počastitev spomina e. Albine Švab daruje družina E. Colja 10 tisoč lir za osn. š. «F. Milčinski* in 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Emo Tomažič darujeta dr. Martelanc in soproga 30 tisoč lir za osn. š. «P. Tomažič* v Trebčah in 30.000 lir za PD «Slavko Škamperle* pri Sv. Ivanu. Namesto cyetja na grob Eme Tomažič in Davida Sirka darujejo družine Škerlj 20.0C0 lir za Dijaško matico. „ , „ .\P °r f } ■ n Namesto cvetja na grob Marije Kralj daruje Guštin Kralj 10.000 lil- za TPPZ «P. Tomažič*. Namesto cvetja na grob Felodee Arduini daruje Pepi Križmančič z družino 25.000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Davida Sirka daruje ZSKD 50.000 lir za KD Vesna. Namesto cvetja na grob Davida Sirka darujeta Nadja in Fajo 10 tisoč lir za KD Vesna. Ob 1. obletnici smrti moža Ivana Kalca daruje Erminija Kalc 10 tisoč lir za Dijaško matico. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM fiat 500 L, letnik 1972 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 040/412128 ob večernih urah. PRODAM prikolico znamke «roller» (3.80 m) v dobrem stanju, s šotorom. Ugodna cena. Tel. (0481) 82-779, v večernih urah. IŠČEM 18-letnega vajenca za mizarsko delo. Tel. (040) 45-390 ob delovnem urniku. OSMICO je odpri Silvester Švara (Trnovca 14). Toči belo in črno vino. PRODAM «fiat 128 CL» - letnik 1976, 60.000 prevoženih km v dobrem stanju. Tel. (040) 227-284. NA OPČINAH prodam opremljeno dvostanovanjsko vilo z mansardo, garažo in vrtom. Tel. (040) 211-844 ali 212-518. OSMICO je odprl Jožef Batistič iz Rupe št. 8. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje. OSMICO je odprl Pepi Sanein-Šar-nek (Dolina 112). Toči pristno belo in črno vino. PRODAM «citroen LN» kub. 600 -letnik 1978, v odličnem stanju. Tel. v uradnih urah 827-231 ali 231-833 zvečer. PRODAM nov vinograd, približno 1000 kv. m. Telefonirati na št. (040) 228164 po 18. uri. IŠČEM hišno pomočnico za temeljito čiščepje stanovanja v Bar-kovljah. Tel. (040) 412-507 vsak dan od 13.30 do 14.30. VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večernih urah. ODDAM dva lepa psička. Oglejte si ju na Repentabru 51. Hrovatič, tel. 227-262. TVRDKA, ki prodaja najnovejšo posodo, sporoča, da je nov naslov urada v Nabrežini št. 145. Oglasite se od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. IMAŠ kaj prostega časa? Želiš zaposlitev za 500 tisoč mesečno? Javi se v Nabrežini Center 145 od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure ali telefoniraj na št. 200-150. ODDAM V NAJEM opremljeno sta novanje (tri spalnice, dnevna soba, kuhinja, kopalnica in shramba) z lepim razgledom na morje v Vi-žovljah št. 9/h za poletni čas ali za dobo šestih mesecev. Ana Žu žek, tel. (040) 209-285 ob delovnem urniku. DAJEM V NAJEM tri sobe za ura de v strogem centru Gorice (o premljene ali pa ne) Prošnje zainteresiranih sprejema »redni štvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag gio 1 /I), telefon 833 82, VISOKA ODLIKOVANJA BIVŠIM BORCEM IN AKTIVISTOM , , , . Priznanje za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih zgodovine Odlikovanja jugoslovanske zvezne vlade prejelo 292 borcev iz goriške pokrajine, slovenske in italijanske narodnosti 292 bivših borcev in aktivistov iz goriške pokrajine, slovenske in italijanske narodnosti, je v nedeljo, na slovesnosti, ki je bila v avditoriju nove srednje šole v Tržiču, prejelo visoka odlikovanja jugoslovanske zvezne vlade. «Kot izraz visokega spoštovanja in v zahvalo za prijateljstvo in žrtve, v skupnem boju proti skupnemu sovražniku, za pomoč, ki so jo izkazali jugoslovanskim narodom v najtežjih trenutkih zgodovine*, kot je v utemeljitvi povedal jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Marko Kosin. Slovesnosti so se poleg ambasadorja udeležili tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Ambasador SFRJ v Rimu Marko Kosin Cigoj s sodelavci, podpredsednik deželnega sveta Bertoli, tržiški župan Blasig, predsednik pokrajinske uprave Cumpeta, geriški podžupan Del Ben. župani sovodenjske, do-berdobske in drugih občin tržiške-ga območja ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Slovesnosti so prisostvovali tudi tajniki nekaterih političnih strank, medtem ko sta predsednik deželnega sveta Colli in predsednik deželnega odbora Co-melli poslala pozdravni brzojavki. Iz Jugoslavije je prišla delegacija pod vodstvom Toneta Turnherja, zveznega tajnika borčevske organizacije. V delegaciji so bili še Boris Čižmek, član IS SRS in predsednik odbora za borčevska vprašanja, Marjan Lenarčič, član republiškega odbora Zveze združenj borcev ter Mirk /ŽUPAN OBČINE GORICA obvešča, da je bila, z odlokom št. 0202/Pres. z dne 5. 5. 1981, ki ga je .izdal predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, odobrena varianta št. 15 splošnega regulacijskega načrta — splošna varianta in prilagoditve smernicam deželnemu urbanističnemu načrtu — ki ga je občinski svet odobril s sklepom št. 241 z dne 3. 10. 1978. Akti in izdelki načrta, ki so sestavni del variante št. 15, so deponirani skupaj z izdanim odlokom v občinskem uradu (Urbanistika - soba štev. 1) na prost vpogled občinstva z dne 2^ junija 198? in bodo za vso dobo veljave variante same. Gorica, 27. maja 1981 ŽUPAN (dr. Antonio Scarano) Nemško govoreči zdravniki zborujejo te dni v Gradežu Na svoj kongres so prišli iz ZRN in Avstrije - Veliko turistov v nedeljo v Gradežu Več sto zahodnonpmških in avstrijskih zdravnikov se v teh dneh udeležuje 29. kongresa, ki ga v Gradežu prireja njihova zbornica. Ti kongresi so v Gradežu že tradicija, saj se vršijo tako spomladi, ob začetku sezone, kot na jesen. V Gradež prihajajo za petnajst dni nemški in avstrijski zdravniki, tu se udeležujejo razprav na kongresu in istočasno letujejo. Potem pa svetujejo svojim pacientom kak teden počitnic, v našem obmorskem letovišču. Gradeški gostinci to zelo cenijo in seveda nudijo zdravnikom vse kar ti želijo. V nedeljo so otvorili svoj kongres, ki se vrši v kongresni palači. Spregovorili so ob tej priliki prof. Hans Joachim’Sewering, predsednik bavarske zdravniške zbornice, dr. Hadmar Sacher, predsednik koroške zdravniške zbornice, prof. Rudolf Hoefer z Dunaja, gradeški župan Mario Dino Marocco in predsednik turistične ustanove dr. Giovanni Gregori, Pozdrav deželnega sveta je prinesel še svetovalec Mario Brancati. Povejmo še, da so se v isti kongresni palači prejšnji teden sestali na nekajdnevno posvetovanje tudi italijanski zdravniki, člani društva za nosne in ušesne bolezni. Kongresna palača * Gradežu je tako skoro vedno polno zasedena. V Gradežu pa je bilo v nedeljo vse polno turistov. Poleg nemških zdravnikov, ki so tia prišli s svojimi družinami in drugih tujih turistov jp tam bito v nedeljo polno motoriziranih turistov iz raznih krajev naše dežele. Mnogi so se sončili in kopali, večina pa je po Gradežu le pohajala in do kraja napolni’t vsa gostišča v tem kraju. Za varnost jadralcev na windsurfih Vse več je takih, ki se navdušujejo nad jadranjem na dej(i. ali windsurfu, kakor se tpmu reče s tujo besedo. Vse pogostejše pa. so tudi nesreče. Zato je tržiško luško poveljstvo te dni izdalo ukaz, ki omejuje kroženje teh plovil. Jadralci sp bodo na surfu spustili lahko le 500 metrov od obale, na odprto morje pa le v spremstvu motornega čolna. Odredba vsebuje tudi druga določila. O Proračun tržiške občine znaša letos skoraj 27 milijard lir, ali 2,6 milijarde več kakor lanski. Razprava o tem osnovnem dokumentu sc bo pričela v kratkem. ŠPORT ŠPORT ŠPORT AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA MONAKA VILLENEUVE (FERRARI) PRVI Kanadčan je v zadnjih krogih prehitel Avstralca Jonesa - Enourna zamuda zaradi požara v nekem hotelu - Reutemann vodi na lestvici za SP MONTE CARLO — Končna prva letošnja zmaga enega od pilotov na ferrariju. Za lep podvig je v nedeljo poskrbel Kanadčn Gilles Vil-leneuve, ki si je priboril zmago v izenačenem boju proti koncu dirke. Štiri kroge pred koncem je namreč Kanadčan prehitel prvaka Alana Jonesa in tako slavil toliko pričakovano zmago za italijansko avtomobilsko hišo. Nedeljska Velika nagrada Monaka se ni pričela najbolje. Kazalo je namreč, da bodo tekmo celo preložili, saj je pred startom prišlo v nekem hotelu, ki je bil prav nad progo, do hudega požara in voda je začela kapljati na samo cestišče. Le takojšnja prizadevnost gasilcev in organizatorjev je omogočila, da so progo kaj kmalu uredili in tako je 20 pilotov vendarle startalo. Večji del proge je vodil Piquet, pri 54. krogu pa je vodstvo prevzel Jones, da bi nato v 73. krogu dokončno povedel Villeneuve na ferrariju. Medtem pa so skoraj vsi piloti zaradi okvar na avtomobilih ali zaradi lažjih incidentov morali odstopiti. Tekmo je tako dokončalo le sedem avtomobilov. Za popolno slavje ferrarijev pa je poskrbel še Pironi, ki se je u-vrstil na četrto mesto. Kljub odstopu pa na lestvici za SP še vedno vodi Carlos Reutemann, Villeneuve pa je sedaj četrti. Prihodnja tekma za SP bo 21. junija, ko bo na sporedu Velika na grada Španije. Vrstni red: L Villeneuve (Kan.) ferrari r54’23"38 2 Jones (Avstral.) vvilliams 39"90 3 Laffite (Fr.) talbot ligier 1’29”23 4. Pironi (Fr.) ferrari po 1 krogu 5 Cheever (ZDA) tyrell po 2 krogih 6. Šurer (Švi.) ensign po 2 krogih 7 Tambay (Fr.) theodore po 4 krogih 8 Piauet (Braz.) brabham (53 krogov na 76) 9 Watson (VB) mclaren (52) 10. Alboreto (It.) tyrell (60) 11. Giacomelli (It.) alfa romeo (50) 12. Prost (Fr.) renault (45) 13. Reutemann (Arg.) williams (33) 14. De Angelis (It.) lotus (32) 15. Arnoux (Fr.) renault (32) 16. Patrese (It.) arrovvs (29) 17. Mansell (VB) lotus „ (14) 18 Stohr (It.) arrovvs > (14) 19. Andretti (ZDA) alfa rorneo /0) 20. De Cesaris (It.) mclapen ,"/<0) LESTVICA ZA SP D Reutemann (Arg.) 34 2. Jones (Avstral.) 24 3. Piquet (Braz.) 22 4. Villeneuve (Kan.) 12 5. Laffite (Fr.) 11 6. Patrese (It.) 10 7. De Angelis (It.) 8. Cheever (ZDA) 5 in Pironi (Fr.) 5 10. Prost (Fr.), Mansell (VB) in Super (Švi.) 4 NOGOMET 2. ITALIJANSKA LIGA Milan in lazio igrala neodločeno Kot običajno je bilo zanimivo tudi nedeljsko, 35. kolo italijanskega nogometnega prvenstva B lige. Vse je kazalo, da si bo Milan zagotovil povratek med najboljše že 3 kola pred koncem in to matematično gotovo, ko je vodil v derbiju z Laziom. V nadaljevanju pa so gostje povsem zasluženo izenačili, tako. da je bilo veliko slavje nogometašev iz Milana predloženo na prihodnje nedeljo. Vse bolj zanesljiva postaja Cesena, ki je po zmagi nad Verono vse bolj trdno na drugem mestu lestvice. Obenem pa velja poudariti, da je edino ta enajsterica zmagala med kandidati za napredovanje. Z delitvijo izkupička sta se morali tokrat zadovoljiti tudi genovski ekipi. Zastopniki Genoe so gostovali v Foggii njihovi mestni tekmeci Sampdorie pa so igrali doma s Palermom. Ne glede na remije .je bilo tudi to kolo precej razgibano, saj so dosegli 19 golov. Po zadnjem spodrsljaju doma z Va-resejem je Monza že v nižji C li- gi. Krog ekip, ki so v nevarnih vodah, se je še razširil, ker so to pot vse zmagale, razen Palerma, ki se je moral zadovoljiti s točko. Po 32 točk imajo trije zastopniki, prav toliko jih ima 30, potem pa sledila Atalanta z 29 in Taranto z 28. V preostalih treh srečanjih se lahko še marsikaj zgodi in konec prvenstva bo izredno zanimiv tako na vrhu kot tudi na začelju lestvice. IZIDI 35. KOLA Atalanta - Bari 1:0 Catania - Lecce 1:1 Cesena - Verona 2:1 Foggia - Genoa 0:0 LR Vicenza - Rimini 1:0 Milan - Lazio 1:1 Monza - Varese 0:1 Piša - Spal 2:1 Sampdoria - Palermo 1:1 Taranto - Pescara 3:1 LESTVICA Milan 47, Cesena 44, Lazio in Genoa 42. Sampdoria 40, Piša 37. Pescara 36, Catania 35, Rimini in Foggia 34, Spal 33, Verona, Bari in Lecce 32, Palermo, Varese in LR Vicenza 30, Atalanta 29, Taranto 28, Monza 23. PRIHODNJE KOLO (7. 6.) Bari - Monza. Genoa - Catania, LR Vicenza - Foggia, Lazio - Cesena, Palermo - Verona. Pescara -Lecce, Rimini - Milan, Spal - Atalanta, Taranto - Piša, Varese -Sampdoria. ATLETIKA JAMES ROBINSON 1'44"63 NA 800 m PHILADELPHIA - Srednjeprogaš iz ZDA James Robinson je dosegel letošnji najboljši čas v teku na 800 m in sicer 1’44"63. Na istem tekmovanju je Moses pretekel 400 m z ovirami v odličnem času 48”65 in še enkrat potrdil, da nima konkurence v tej težki disciplini. Domačin Steve Scott pa je pretekel miljo v odličnem času 3’52”25. Kanadčan Villeneuve na ferrariju je končno osvojil prvo zmago na letošnjih VN formule 1 (Telefoto AP) NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA SLOVO Z ZMAGO Triestina se je poslovila od svojih navijačev s tesno imago proti Mantovi • V nedeljo proti Reggiani TRIESTINA — MANTOVA 1:0 (0:0) TRIESTINA: Bartolini, Lombardo, Magnocavallo, Di Risio, Preve-dini, Mascheroni, Štrukelj (Scarel), Lenarduzzi, Di Croce (Colgtta), Franca in Zandegu (Marsich, Luc-chetta in Giglio). MANTOVA: Girardi, Santin, Cor-radi, Calliman, Facchi, Gamba, Ma-narin, Magrin (Fontana), Frutti (Pozzi), Palese in Cappotti (Broc-chi, Bianco in Bortolazzi). STRELEC: Magnocavallo v 82. minuti. SODNIK: Luci iz Firenc. Nogometaši Triestine so se poslovili od domačih (tokrat precej manj kot običajno) gledalcev z zmago. Zvesti navijači tržaškega tretjeligaša pa so si želeli povsem drugačno slavo. Zmaga in oddolži-tev za poraz v Mantovi je le skromna uteha. Glede na to, da domačini niso imeli kakšnih posebnih ambicij (glede lestvice) kot tudi ne gostje, je bilo samo srečanje dokaj poprečno. Pred koncem prvega polčasa je imel edini strelec srečanja enkratno priložnost, da 6pravi lastno ekipo v vodstvo. Prizadevni Magnocavallo pa je 11-metrovko zastreljal. V nadaljevanju pa je Magnocavallo le prišel na svoj račun ih se za storjeno napako tudi pošteno oddolžil. Iz prostega strela je namreč dosegel zadetek z izredno točnim strelom, saj je žogo poslal v mrežo nemočnega Girardija, mimo živega zida. S tem je bilo praktično srečanja konec. Sedaj čaka Triestino še zad- V organizaciji ŠD Sovodnje Četrti nogometni turnir prijateljstva Športniki iz Sovodenj bodo 6. in 7. ter 13. in 14. junija na igrišču v Sovodnjah priredili že četrti tradicionalni nogometni turnir prijateljstva. SPORED SOBOTA, 6. junija 16.00: Mladost - Lucinico 18.00: Vodice (Šempas) - Ju-ventina NEDELJA, 7. junija 16.00: Podgora - Adria (Miren) 18.00: Sovodnje - Capriva Zmagovalci bodo igrali še 13. in 14. junija, poraženci pa bodo izločeni iz turnirja. n ja prvenstvena obveznost, in sicer srečanje z Reggiano, ki bo v nedeljo slavila napredovanje v B ligo. IZIDI 33, KOLA Casale - S. Angelo Lod. 2:2 Cremonese - Fano 2:0 Empoli - Treviso 3:2 Modena - Trento 2:4 Novara - Sanremese 0:1 Parma - Piacenza 0:1 Prato - Forli 0:0 Spezia - Reggiana 0:2 Triestina - Mantova 1:0 LESTVICA Reggiana 46, Cremonese 45, Fa-no 42, Triestina 41, Empoli 38, Mantova in Treviso 36, Sanremese 35, Trento in Forli 34, Modena 32, S. Angelo Lodigiano 31. Parma 30, Piacenza 29, Casale 26, Novara 22, Spezia 19. Prato 18. PRIHODNJE KOLO (7. 6.) Fano - Empoli, Forli - Casale, Mantova - Prato. Piacenza - Novara, Reggiana - Triestina, Sanremese - Spezia, S. Angelo Lodigiano -Parma, Trento - Cremonese, Treviso - Modena. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Sijajna igra splitskega Hajduka Beograjska Crvena zvezda je vse bliže letoš-njema naslovu. Beograjčani so namreč osvojili kar obe točki v Sarajevu proti Željezničarju in so s | i tem verjetno napravili odločilen korak naprej po poti, ki pelje do končne zmage. Zmaga Petroviča in tovarišev pa ni bila tako lahka. Nasprotno! Večji del tekme so napadli domačini in *zvezdašh so osvojili celoten izkupiček z dvema dokaj srečnima streloma (še posebno nenavaden je bil zadetek šestiča). Če je Crvena zvezda dokaj srečno osvojila obe točki v gosteh. to pa ne velja za splitskega Hajduka. ki je zopet potrdil, da je v odlični formi. Spličani so v Beogradu proti Partizanu pokazali res vrhunsko igro in so nasuli domačinov kar štiri zadetke. Junak tekme pa je bil kapetan gostov Ivica šurjak, ki je dosegel dva gola, sicer pa je vse splitsko moštvo igralo sijajno, duhovito, odločno, moderno. Ni dvoma, da je trenutno Hajduk najkakovostnejše moštvo v Jugoslaviji in le škoda je, da so se Spličani prepozno «prebudili», nasprotno bi bil razplet na vrhu lestvice povsem drugačen. Stik s Hajdukom na drugem V takem izredno važnem srečanju je Zagreb doma premagal moštvo Napredka. Nogometaši iz Kruševca so po tem spodrsljaju bržkone že drugoligaži. Zelo pomembni točki je osvojil tudi Beograd, ki je pred domačim občinstvom odpravil Sarajevo. Zlata vredni točki so osvojili tudi nogometaši. Vojvodine, ki so slavili s Hajauicom na mestu še vedno drži Radnički, ki je v tem, 31. kolu doma premagal ljubljansko Olimpijo. Srečanje je bilo na dokaj nizki kakovostni ravni. Zmagoviti zadetek pa je v 65. minuti dosegel Stojilkovič. V tem zavrtljaju so odigrali tudi nekaj zelo pomembnih srečanj za dno lestvice. zmago kar sredi Tuzle proti Slo-bodi. IZIDI 31. KOLA Zagreb - Napredak 3:1 Željezničar - C. zvezda 1:2 Sloboda - Vojvodina 0:1 Partizan - Hajduk 0:4 Borac - Dinamo 1:1 Rijeka - Budučnost 0:0 Vardar - Velež 2:1 Beograd - Sarajevo 2:0 Radnički - Olimpija 1:0 LESTVICA Crvena zvezda 41; Hajduk in Radnički 38; Rijeka in Velež 33; Sloboda 32; Dinamo in Partizan 31; Budučnost, Olimpija in Vojvodina 30; Sarajevo in Vardar 29; Borac, Zagreb in Željezničar 28; Beograd 26; Napredak 24. PRIHODNJE KOLO (7. 6.) Crvena zvezda - Beograd; Sarajevo - Partizan; Hajduk - Zagreb; Napredak - Rijeka; Budučnost - Radnički; Olimpija - Sloboda; Vojvodina - Borac; Dinamo - Vardar; Velež - Željezničar. KOŠARKA PRVA MOŠKA DIVIZIJA BOR B ŠE VEDNO VODI V nedeljo je povsem zasluženo premagal še Stello Azzurro ...................m..............■Mlin.................................llillim...»Mili'...................................imuni......................... Tekaške prireditve v mesecu juniju V mesecu juniju v okviru programa tekaških prireditev Odbora za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije sta na sporedu le dve taki prireditvi. V soboto, 6. junija, bo v Tacnu pri Ljubljani «Tek okoli Šmarne gore», na progi 6 in 12 kilometrov. Organizator prireditve pa je Krajevna skupnost Edvard Kardelj iz Tacna. Naslednje množično tekmovanje v Sloveniji nosi naziv Tek Staneta Žagarja, organizator katere je športno društvo Dobrava. Proga tekmovanja je dolga 10 km. V tem letnem času se podobne prireditve vrstijo tudi v zamejstvu, saj jih prireja marsikatero športno ali kulturno društvo v okviru lastnih šager. Prve dni meseca maja je bil podoben pohod «štever-jan — Gonjače«, nato v Sovodnjah. Vse zainteresirane za razne zgoraj navedene pohode obveščamo, da podrobnejše informacije lahka dobijo na sedežih ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 33029) in v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11 — telefon 767-304). BOR B - STELLA AZZURRA 67:53 (33:32) BOR B: Čok 16, Canciani 6, Bajc, Pegan 6, Pertot, Meneghetti 5 (3:5), Gerdol 6, Kosovel 2, Slavec 17 (3; 5), Corbatti 9 (3:6). PON: Gerdol (40) SODNIKA: Zucchi in Sittnig (TS) S to zmago nadaljujejo mladinci Bora svojo vrsto pozitivnih rezultatov, ki traja že devet kol, obenem pa so utrdili svojo vodilno uvrstitev na lestvici. Tekma ni bila tokrat na ravni prejšnjih, tako da so se morali »plavi« soočati v prvem polčasu z zelo uigranim nasprotnikom, ki je izkoriščal vse raztresenosti slovenske peterke pod lastnim košem. Na začetku drugega dela so igralci Stelle Azzurre še dalje vodili in le po petih minutah so borovci končno zaigrali, kot znajo: bolj odločni so ■it..........il..^VAifihl..iI.H..umi....idii«*M.»fl1*L.tt(H«i»lflJ.liii»»H.wvui«*imiiiiMiiMlM**iiiiiailttM0ii|iH........................"iiii.iniim.“"^ ' 0tilB32li i jj -r 'Ar ' VELIKA NAGRADA JUGOSLAVIJE ODBOJKA MOTOCIKLIZEM ZA PRESTOP V D LIGO Brežanke nepremagane sklenile prvenstvo Le Volpi — Breg 0:3 (2:15, 5:15, 9:15) BREG: Ota, Vilma in Ksenija Kocjančič, Canciani, Alberti, Smot-lak, Maver, Švab. SODNIK: Crozzoli. Brežanke so neporažene sklenile prvenstvo za prestop v D ligo. Zadnja tekma proti ekipi Le Volpi je bila le formalnost, saj so naša dekleta matematično napredovala že pred zadnjim kolom. Tudi ekipa Le Volpi ni bila kos našim dekletom, ki so kljub slabi igri in odsotnosti Daniele Žerjal, gladko zmagale. Tako ena kot druga ekipa se nista preveč potrudili, ampak sta čakali le na napake nasprotnic. Vseeno pa so slovenska dekleta pokazala boljšo igro in zmagala. MRS NOGOMET •TURNIR PORFIRIO* CICIBANI Rozzol — Kras 1:12 (0:5) KRAS: Robert Purič, Žagar (Andrej Purič), Lucijan Škabar, Križman, Šuc, Škrk, Alan Škabar. STRELCI za Kras: Škrk 5, Šuc 5, Alan Škabar 3. V predzadnji tekmi »Turnirja Por-firio« so krasovci slavili nenavadno visoko zmago. Na gostovanju v Trstu so vso tekmo dobesedno »bombardirali« vrata Rozzola. Goli so padali iz vseh položajev. V prvem polčasu so streljali v glavnem od daleč, medtem ko so v nadaljevanju pokazali več skupne igre in dosegli še sedem golov. R. B. Ogorčen boj v razredu 500 ccm med Mamolo in Lucchinellijem Med tekmo v razredu 350 ccm se je smrtno ponesrečil Francoz Rougerie GROBNIK — V najbolj zanimivi dirki VN Jugoslavije (500 ccm) je Američan Mamola po razburljivem »finišu« premagal Italijana Lucchi-nellija ter tako utrdil svoje vodstvo na lestvici za SP. Žal, je tudi tokrat prišlo do hude nesreče, v kateri je izgubil življenje Francoz Rougerie. Nesrečni pilot je zdrsnil in padel, ko pa je hotel vstati, ga je podrl njegov tovariš Sibille. V tej dirki je slavil Nemec Mang, ki je še vedno na vrhu lestvice SP s 350 ccm. Omeniti gre še uspeh Italijana Reggianija v kategoriji 125 ccm, ki se je tako nekoliko približal na lestvici SP Špancu Nietu. VRSTNI RED 50 ccm 1. Tormo (Šp.); 2. Dorflinger (Švi.); 3. Blatter (Švi.) 125 ccm 1. Reggiani (It.); 2. Bianchi (It.); 3. Muller (Švi.) 350 ccm 1. Mang (ZRN); 2. Ekerolci (J. Afrika); 3. Lavado (Venezuela) 500 ccm 1. Mamola (ZDA); 2. Lucchinelli (It.); 3. Roberts (ZDA) LESTVICA SP 50 ccm 1. Dorfliger (Švi.) 51 točk; 2. Tor- miiiiitiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiKMHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiimiiimiiiinHiiuiniiMMMiiiiiiiiMMa ATLETIKA ŠTUDENTSKI MITING V TURINU Na splošno poprečni rezultati Mladi Italijan Pavoni presenetil - Slovenec Miklavžina tretji TURIN — Veliki mednarodni študentski miting v Turinu ni navr gel kakšnih posebnih rezultatov, pa čeprav so nastopili tudi nekateri olimpijski prvaki. Ža največje presenečenje je poskrbel mladi sprinter Pavoni iz Rj ma, ki je pretekel 100 m v odlič nem času 10” 36, kar je novi ita lijanski mladinski rekord. Nekate ri že omenjajo, da je 18-letni Fran cesco Pavoni naslednik Pietra Men nee, ki se je po velikem uspehu v Moskvi poslovil od atletike. Tudi sam trener Mennee Carlo Vittori hvali Pavoni ja in celo dodaja, da ima še nekatere tipične sprinterske lastnosti boljše kot njegov slavni predhodnik in svetovni rekorder na 200 m. Na tekmov&nju v Turinu so se prebili v ospredje nekateri mladi tekmovalci. V teku na 1500 m je Mei izboljšal državni rekord, ki sedaj znaša 3’42”95. Pri atletinjah je domačinka Masullo premočno premagala olimpijsko zmagovalko Kondratjevo. Nosilec zlate kolajne v teku na 400 m Sovjet Markin je bil na enkrat krajši progi šele peti. Za še eno razočaranje je po skrbel evropski prvak Ortis, ki je odstopil. Zmagal je mladi Sicilja nec Antibo, odličen tretji pa je bi) Slovenec Miklavžina. Tek na 1500 pri ženskah je dobila Gabriella Dorio, ki je premagala Sovjetinjo Smolko. Slednja se je morala zadovoljiti celo s tretjim mestom, ker jo je premagala še Cruciata. ZMAGOVALCI POSAMEZNIH DISCIPLIN MOŠKI 100 m: Pavoni 10”36; 2(10 m: Diallo (Senegal) 21”21; 400 m: Bon-gioni 47”48; 800 m: Ferrero 1’48” 43; 1500 m: Patrignani 1’41”55; 5000 m: Antibo 13’57’'08; 110 m o-vire: Milburn (ZDA) 13"87; 400 m ovire: Vasiljev (SZ) 50"24; višina: Nagel (ZRN) 224 cm; troskok: Marlowe (ZDA) 16 52 m; disk: Ra-škupkin (SZ) 62,28 m, kopje: Ca-sarsa 73,88 m. ŽENSKE 100 m: Masullo 11"48; 400 m: Pujol (šp.) 53”71; 1500 m: Dorio 4'06”06; višina Dini 184 cm, 4. Bojovič (Jug.) 178 cm. mo (Šp.) 45; 3. Klein (ZRN) 21. 125 ccm 1. Nieto (Šp.) 83; 2. Reggiani (It.) 62: 3. Bianchi (It.) 48. 350 ccm 1. Mang (ZRN) 58; 2. Ekerold (J. Afrika) 52; 3. Fernandez (Fr.) 35. 500 ccm 1. Mamola (ZDA) 54; 2. Roberts (ZDA) 46; 3. Lucchinelli (It.) 43. NOGOMET 2. JUGOSLOVANSKA LIGA Slovenske enajsterice tokrat zelo uspešne Tri slovenske ekipe, ki nastopajo v 2. zvezni zahodni nogometni ligi, so bile v 28. kolu izredno uspešne. Od 6 možnih točk so jih pospravile kar pet. To pot se je razigral Maribor, ki je nasul Jedinstvu iz Brčka kar štiri gole. Velenjčani pa so spravili na kolena nič manj kot vodeči Osijek, ki je praktično že v višji ligi. Dragoceno točko je iztržila Svoboda in povrhu še v gosteh. IZIDI 28. KOLA Dinamo - Iskra 2:2 GOŠK Jug - Leotar 2:0 Maribor - Jedinstvo (Br) 4:0 Rudar - Osijek 2:1 Proleter - Čelik 1:0 Jedinstvo (Bi) - Svoboda 1:1 Spartak - Vrbas 2:0 Bosna - AIK LESTVICA 0:3 minuti Jakin; v 20. minuti Forčič (enajstmetrovka), v 28. minuti avtogol Gornjaka. Kmečka banka iz Gorice je v prijateljskem nogometnem srečanju v Sovodnjah z lepo in učinkovito igro premagala Ljubljansko banko iz Nove Gorice. Takoj ob začetku tekme so goriški bančniki začeli napadati nasprotnikovo obrambo. Prvi gol je padel že v 10. minu ti, ko je Nanut z lepim strelom premagal vratarja Žižmonda. Krneč ka banka je tudi v nadaljevanju pokazala dober in hiter nogomet, pripravila je tudi precej nevarnih akcij. Proti koncu polčasa pa so »belo modri« zaigrali bolj obramb oo in prepustili vajeti igre gostom. Fantje Ljubljanske banke so stalno napadali, ni pa jim uspelo prema gati vratarja Kuštrina. V drugem polčasu je Kmečka banka že v prvih minutah igre o streje pritisnila in izvedla nekaj lepih in učinkovitih akcij in je s Cu lotom v 4. minuti in Jakinom v 14. minuti še dvakrat zatresla na sprotnikovo mrežo. V 20. minuti je Forčič iz enajstmetrovke (Klede je v kazenskem prostoru ustavil žogo z roko) neubranljivo zadel mrežo Kuštrina. V 28. minuti je Gornjak zakrivil avtogol in zapečatil konč ni izid. postali v obrambi in hitreje so razvijali protinapade, tako da so prešli iz položaja 37:41, z delnim izidom 22:4 v desetih minutah, na 59:45, pri čemer se je tekma praktično zaključila. Med posamezniki je treba omeniti dober prvi polčas Slavca, Canciani-ja, ki je zelo preudarno vodil ekipo v že omenjeni odločilni fazi druge polovice srečanja, Čoka, ki je v vseh elementih zelo malo zgrešil. Corbatti je bil edini, ki je nekoliko zanesljiveje skakal v obrambi. -fp- BOR A — LIBERTAS 58:61 (27:29) BOR A: Baitz 7 (3:8), Male, Se-stan 7 (1:4), Perko 7 (3:5), Jančar 8 (0:7), Kapič 8 (4:8), Oblak 9 (1:4), Pertot 7 (1:4), Siega 5 (1:5). SODNIKA: Forza in Zennaro. Kako je mogoče voditi z deve timi točkami prednosti pet minut pred koncem in tčkničr’izgubiti, to verjetno vedo le bdMivci. Bržkone jih’ je neznosna vrbčina 'v Borovem »balonu« toliko časa kuhala, da so bili v sklepnih trenutkih že popolnoma «skuhani«. Drugače ne moremo opravičiti e-najstih (!) zgrešenih prostih metov (na trinajst) v teh tragičnih minutah, in niti ne neverjetne napake pri metih pod košem ter zgrešenih podaj. To je za igralce, ki so nastopali vrsto let v višjih prvenstvih, nepojmljivo, še posebno čp je nasprotnik mlada in ne zelo talentirana ekipa (edini, ki ima res odlične košarkarske sposobnosti, je režiser Goti). Pohvale od borovcev ne zasluži prav nihče. Marko A skupina IZIDI 10. KOLA Autogamma - Barcolana 47:70; Bor A - Libertas 58:61; Lnter 1904 -(nter Milje 72:69. LESTVICA Ipter. 1904 18, lnter Milje’ 12, Libertas in Barcolana 8, Bor A 6, Prevenire 4, Autogamma 2. PRIHODNJE KOLO lnter Milje - Barcolana; lnter 1904 - Autogamma; Prevenire - Bor A (6, 6. ob 18.00 v Ul. dclla Valle), B skupina Alabarda - Kontovel 91:51; Bor B - Stella Azzurra 67:52; La Tal- pa - Don Bosco 45:85; POM - Saba prekinjena. LESTVICA Bor B 18, Don Bosco 16, Saba 12,- POMIKI, iStella Azzurra in'"Alabarda .8, Kontovel 6, .La -Talpa 0. PRIHODNJE KOLO Kontovel - Saba (6. 6. ob 17.00 la Kontovelu); Stella Azzurra -Don Bosco; Alabarda - POM; Bor 8 - La Talpa (7. 6. ob 11.30 na stadionu «1. maj»). BOKS BEOGRAD — Med nekim boksarskim srečanjem v makedonskem mestu Štip se ‘je nenadoma zrušil ring, ki je pod’ seboj pokopal ne le oba boksarja, ampak tudi nekaj gledalcev. Nastal je .splošen, preplah, k sreči , pa . ni bilo .nobene 'žrtve. . BALINANJE iimniiiiiMiiHMuiiniiiiniiiiHniimiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiuiiiiinia " “ -?£ T ZAMEJSKO PRVENSTVO Opčine utrdile vodstvo V vseh srečanjih zelo izenačene borbe Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja v soboto, 6. junija 1980, ob 15. uri na stadionu tl. maj» v Trstu TELOVADNO SREČANJE PREDŠOLSKIH OTROK Vse skupine, ki se želijo udeležiti srečania. naj se javijo na sedežu SKGZ v Trstu, telefon 744 249 do srede. 3. junija. Predzadnje kolo prvega dela prvega zamejskega balinarskega prvenstva je- potrdilo premoč Opčih, kf so še utrdile vodstvo na lestvici. Ra-j zigranim Opencem niti padriško -gropajska Gaja ni bila kos, čeprav je bilo prvo srečanje dokaj izenačeno. Za presenečenje .kola so poskrbeli igralci Kraškega doma, ki so v Nabrežini zasluženo vzeli točko drugouvrščenemu Sokolu. Sreča-i nje v Doberdobu se je končalo s prodorno zmago domače Gradine, ki po slabem startu igra. vse bolje, in se je že prebila na . tretje mesto. Končno sta se Kras in Zarja razšla pri'neodločenem izidu. IZIDI 6! KOLA Kras r Zarja 1:1. (13:1, 5:13), Gaja - Opčine 0:2 (10:13, 4:13): So« kol - Kraški dom 1:1 (13:7. 8:13); Gradina - Polet 2:0 (13:0, 13:1).’ LESTVICA Opčine (144:71) 10; Sokol (125:102). 8; Zarja (119:106), Gradipa (113:102): in Kras (116:112) Ir Gaja (118:95); 6. Kraški dom (99:150) 2 in Polet (55:151) 1. PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 3. 6.) Kraški dom - Polet: Zarja - Sokol; Kras - Gaja; Opčine ■: Gradina. B. S. PRIJATELJSKA TEKMA Borovci v Begunjah ELAN — BOR 76:72 (42:32) ELAN: Jesenjšek 13, Noč 10, D Pirih 38, P. Pirih, Kocman 8 Rems 7, Franko. Osijek 38, Iskra 34, Dinamo in Proleter 32, Čelik in Spartak 29, Jedinstvo (Bi), Maribor, AIK in Leotar 28, Svoboda. Jedinstvo (Br) in Rudar 27, GOŠK Jug 26, Vrbas 20, Bosna 15. V PRIJATELJSKI TEKMI Goriški bančniki zasluženo zmagali KMEČKA BANKA — LJUBLJANSKA BANKA NOVA GORICA 4:1 (1:0) KMEČKA BANKA: Kuštrin, Kle de, Baša, Prinčič, Mikluš, Gergo-let, Nanut (Quinzi), Marson, Ber don (Jakin), Culot, Marvin. LJUBLJANSKA BANKA: žiž mond, Gornjak, Jevnik, Hvala, Černigoj, Forčič, Vrabec, Remškar, Viser, Pipan, Dordevič (Budin). SODNIK: Marjan Tomšič iz So vodenj. STRELCI: v 10. minuti p.p. Na nut; v 4. min. d.p. Culot; v 13. BOR: Pegan 14, Canciani 2, Mesesnel 4, Kneipp 10. Race 18, Škrlj, Klobas 24, . Okretič, Štokelj. Ob'4coripu- sezpne so Borovi člani . gostovali v Begunjah, kjer so odigrali prijateljsko tekmo proti tamkajšnjemu Elanu. Naši zastopniki' so -nastopili močno okrnjeni (manjkalo je kar pet standardnih igralcev), omeniti pa. moramo, da je ob' tej priliki za matično društvo nastopal, tudi Jadranov . košarkar Robert Klobas, ki je bil tokrat .najboljši mož na igrišču. , Že sam izid priča, da šo bili borovci enakovredni nasprotniku. Tekmo so izgubili v, prvem polčasu; ko so zaigrali preveč nepazljivo 'v Obrambi, Domačini so si tako priborili, deset točk naskok« in prednost obdržali/ do konca prvega dela. zlasti po zaslugi odličnega Rušana Piriha, ki je bil neustavljiv v napadu. V drugem polčasu so se razmere na igrišču nekoliko spremenile: «plavi» so bolje igrali v obrambi in se polagoma približevali nasprotnikom. V tem delu sta se izkazala še posebno Klobas in Race, točna v napadu in prizadevna v' obrambi, poleg njiju pa je nekaj, tepih košev dosegel tudi Pegan. Vseeno pa so elanovci, kljub prizadevanju Borovcev le uspeli obdržati minimalno prednost in na koncu zasluženo zmagali. Po našem mnenju je bilo srečanje zelo koristno obema moštvoma, ne zgolj v športnem pogledu, ampak predvsem v perspektivi prijateljskih odnosov ' in ožjega sodelovanja med Borom in Elanom. Delovanje ZSŠDI REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR ZSŠDI Izvršni odbor ZSŠDI Je določil, da ho v petek, 12. junija, v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju izredni in 11. redni občni zbor ZSŠDI. Na izrednem občnem zboru bodo spremenili statut združenja. Dnevni red občnega zbora pa Je naslednji: 1. Izvolitev volilne komisije 2. Predsedniško poročilo 3. Pozdravi in diskusija na poročilo 4. Izvolitev predsednika in članov izvršnega odbora 5. Izvolitev nudzornega odbora in razsodišča 6. Razno V prijateljskem nogometnem sreča nju sta se pomerili moštvi goriške Kmečke banke in Ljubljanske banke Iz Nove Gorice. Na sliki: »nogometaši : bančniki* obeh ekip Komisija za smučanje V četrtek ob 20. uri se bo na sedežu ZSŠDI v Trstu sestala smučarska komisija, ki bo podala obračun opravljenega dela v zimski sezoni. fM CSSR1981 ATLETIKA ATLETIKA EVROPSKO PRVENSTVO V ČSSR Mladinske igre na Goriškem Velik uspeh Valterja Brica v metu krogle EKIPNA LESTVICA 1. Sci Club Mestre 164 2. SK Devin 100 3. SK Ihan 68 4. SK Partizan Dol 64 5. Pettinelli Šport Center 53 6. ŠD Rateče 43 7. Union Rosenbach 27 8. XXX Ottobre Trst 14 9. Sportfull Sonzazzo 10 10. Kranjska gora 9 11. Scirol Česen 4 SK DEVIN se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu praznika. Posebna zahvala še orožnikom in občinskim redarjem. AVTOMOBILIZEM KOLESARSTVO «GIR0 DTTAUA KOŠARKA NOGOMET NOGOMET KOŠARKA TENIS JADRANJE Patellaro junak včerajšnje etape Contini še vedno nosi rumeno majico - Velik zaostanek Moserja BORNO — Na prvih alpskih vzponih je včeraj Silvano Contini ohranil rumeno majico (kljub hudemu napadu njegovega klubskega tovariša Prima), saj je prispel na cilj v skupini z vsemi najboljšimi. Velik zaostanek pa si je nakopal Moser (več kot osem minut). Glavni junak včerajšnje etape pa je bil mladi Sicilijanec Benedetto Patellaro, ki si je priboril etapno zmago po dolgem in napornem begu. Sam je prevozil vse tri prelaze za veliko nagrado in ujeti ga ni mogel niti znani španski gorski vozač Ruperez, ki ga je ves čas lovil, a je na cilj prispel skoraj tri minute za njim. Contini in vsi tisti, ki mu želijo sleči rumeno majico, so prispeli na cilj po petih minutah. Lahko rečemo, da so se včerajšnje etape tekmovalci zelo bali, vendar se je izkazalo, da le ni bila tako huda, kot so napovedovali. V skupini najboljših namreč ni bilo kake poudarjene borbenosti; vožnja je bila tako znosna, na skupni lestvici pa ni prišlo do dramatičnih sprememb. Nekaj manjših zamenjav v vrstnem redu je sicer bilo, v glavnem pa je bilo to tudi vse, čeprav bi bile lahko tudi te spremembe v danih okoliščinah odločilne za tega ali onega tekmovalca Vrstni red včerajšnje 17. etape je bil tak: 1, Patellaro 6.5’5” s poprečno hi- trostjo 35,334 km na uro 2. Ruperez (Šp.) 6.8’0” 3. Bortolotto 6.1001” 4 Prim (Šved.) po 4'58" 5. Saronni 5'23” 6. Baronchelli 5'23” 7. Contini 5’23" 8. Visentini 5’24” 9. Panizza 5 24” 10. Beccia 5'24” 11. Battaglin 5'25” 12. Vandi 5’25” 13. Breu (Švi.) 5'25” 14. Natale 5'42" 15. Loro 6'36” 16. Fuchs (Švi.) 6'44” 17. Magrini 6’59” 18. Pozzi 6’59" 19. Marcussen (Dan.) 6’59” 20. Mount (ZDA) 6'59” 34 Moser Skupna lestvica 8T0” 1. Contini 87.32T0” 2. Prim (Šve.) po 10” 3. Visentini 26" 4. Battaglin 4.3” 5. Saronni 48” 6. Baronchelli 119” 7 Bortolotto 1'53” 8. Fuchs (Švi.) 2'04” 9. Vandi 2’48” 10. Panizza 3'29” 11. 12. ssr» 13. Faraca 5'52” 14. Pozzi 6'30” 15. Moser 7T0” 16. Casiraghi 9’00” 17. Ruperez (Šp.) 9'00” 18. Natale 9’35” 19. Thurau (ZRN) 9’42” 20. Chinetti 10’24” NA TURNIRJU V PARIZU Jaušovčeva v četrtfinalu PARIZ — Jugoslovanka Mirna Jaušovec se je uvrstila v četrtfinale mednarodnega teniškega prvenstva Francije v Parizu in je s tem ponovno dosegla enega svojih večjih uspehov. V osmini finala je namreč premagala znano ameriško i-gralko Candy Reynolds s 6:3 in 6:2. V četrtfinalu se bo Jaušovčeva zdaj srečala z Američanko Andreo Jaeger, ki je v osmini finala izločila Švedinjo Mimo Bohm s 6:2 in 6:4. V moškem delu turnirja je ponovno presenetil francoski igralec Noah, ki je premagal Argentinca Vilasa s 6:2, 6:3, 5:7 in 6:4. V PRIJATELJSKEM SREČANJU Mlada ekipa «azzurrov» danes proti Danski MILAN — Včeraj popoldne sta od-, potovali z milanskega letališča obe' italijanski državni nogometni re- prezentanci, ki bosta nastopili proti Danski. Ekipa cunder 21» bo odigrala že danes prijateljsko tekmo, A reprezentanca pa se bo jutri pomerila z Dansko v 5. skupini kva lifikacijskega tekmovanja za svetovno prvenstvo 1962. V A ekipi je 18 igralcev, kajti v zadnjem trenutku se jim je pridružil še Collovati, tako da je zdaj seznam nogometašev te ekipe popoln. Reprezentanti so že takoj po svojem prihodu v dansko prestolnico opravili lažji trening, prav tako pa imajo na sporedu trening tudi danes zjutraj. Šele po tem bo zvezni kapetan Bearzot objavil postavo svo.je ekipe za to srečanje. Mlada reprezentanca pa je odpotovala nekoliko okrnjena. V zadnjem kolu drugoligaškega prvenstva sta se namreč poškodovala Baresi in Monelli, ki bi morala zanesljivo igrati v prvi postavi. Ker sta ostala zaradi poškodb doma in je vodstvo ekipe poklicalo v moštvo še vratarja Rampullo, je tako odpotovalo le 17 igralcev. OBVESTILO ŠD BREG obvešča, da bo danes na igrišču v Dolini poskusni trening za mlade cicibane (letniki 1970, 1971, 1972 in 1973). Vabljeni vsi, ki bi radi začeli z nogometom. Gladka zmaga Jugoslavije ponoven spodrsljaj Italije «Plavi» so brez težav odpravili Izraelce - Tesen poraz «azzurrov» proti Španiji - Italijo čaka danes odločilna tekma proti ČSSR Prireditelji rolkarskega tekmovanja v Mavhinjah so pripravili za najboljše tekače veliko število nagrad JUGOSLAVIJA - IZRAEL 102:87 (52:32) JUGOSLAVIJA: Popovič 2, Kiča-novič 18, Benaček 2, Poljak 3 (1:1), Petrovič 10, Skroče 10 (0:1), Vilfan 8, čosič 2, Radovanovič 9 (1:3), Knego 2 (2:2), Dalipagič 20 (4:5), Delibašič 16 (2:2). IZRAEL: Boatvvright 16 (2:2), Wil-lis 10, Zlotikrhan 7 (1:1), Kenaz, Schlachter 12 (0:2), Berkowitz 14 (4:4), Leibovitz 2, Moskovitz 8, Sil-ver 16, Hozez 2, Yanai. SODNIKA: Arabadjan (Bolg.) in Van der Villige (Niz.), PM: Jugoslavija 10:14; Izrael 9:14. PON: v 30. min. Vilfan GLEDALCEV: 4000 «Plavi» so tokrat zaigrali precej bolje kot v zadnjem srečanju proti Sovjetski zvezi. V prvih minutah je bila tekma sicer izenačena, ko pa so na igrišče stopili Kičanovič in Dalipagič, nato pa še čosič in Delibašič, se je razmerje sil precej spremenilo, tako da je Jugoslavija kaj kmalu povedla z desetimi točkami razlike. Zelo dobro je tokrat igrala v obrambi, s številnimi protinapadi pa je polnila nasprotnikov koš, tako da si je pred odmorom nabrala dvajset točk prednosti. V NEDELJO V MflVHINJflH MEDNARODNO TEKMOVANJE Nfl SKI-ROLKAH Zfl «7. TROFEJO GRMADA* Prireditev SK Devin vsestransko uspela Na startu kar 109 tekmovalk in tekmovalcev iz treh držav - Klemenčič najboljši, odlični tudi domačini «mmSRGBS&, o. rolkah, ki ga je v nedeljo priredil SK Devin, je vsestransko uspelo. Požrtvovalni športni delavci SK Devin so bili tako poplačani za velik trud, ki so ga te dni vložili. Vreme je bilo krasno, verjetno pa v večji meri za številne gledalce, ki so se zbrali ob cilju na trgu v Mavhinjah, kot za tekmovalce, ki so morali pod žgočim soncem «pre-rolkati» dokaj zahtevno progo. Na letošnjem tekmovanju je bila udeležba številčna in kakovostna: kar 109 tekmovalk in tekmovalcev iz treh držav, iz Avstrije, Jugoslavije in Italije. V vseh kategorijah so bile borbe ogorčene. Absolutni zmagovalec ralo uspele prireditve SK Devin je bil Jože Klemenčič, član Partizana iz Dola, pr^.Jpnetom Djuričičem iz Kranjske gore, na odlično tretje mesto p? se jp» yyrstil domačin Gifl: ni Legiša. Čeprav je prvo mesto na moštveni lestvici osvojilo društvo iz Me-ster, pa je SK Devin s svojim nastopom lahko več kot ponosen. Na ekipni lestvici je bil drugi, obenem pa je osvojil v raznih kategorijah kar štiri zmage. V tako ostri Na nedeljskem rolkarskem tekmovanju SK Devin v Mavhinjah je bilo na cesti videti tudi tako gnečo, kot jo kaže naša slika: vsak se je pač skušal čimprej prebiti v ospredje, da bi si zagotovil ugodnejši tekmovalni položaj. Pogled na mlade športnike je bil res privlačen TURNIR MLADINSKEGA CENTRA Osem moštev v boju za točke Nastopala bodo v dveh skupinah - Prve tekme že danes Za nastop na turnirju, ki ga prireja Mladinski center iz Gorice, se Je Prijavilo 8 m"štev in sicer: Rekreacijska skupina ZSMS Nova Gorica, Skavti, Naš prapor, Rekreativci Doma, Mladinski krožek A, Mladinski krožek B, štandrež, Sovod-nje. Organizator je ekipe razdelil na dve skupini; po 4. peterke vsake skupine se bodo spoprijele vsaka z vsako, v polfinale pa bosta odšli prvi dve, kjer se bo prva iz skupine A srečala z drugo iz skupine B in obratno. Žreb je tako sestavil obe skupini: SKUPINA A ZSMS - Nova Gorica Skavti Naš prapor Dom - Rekreacija SKUPINA B Mladinski krožek A štandrež : Sovodnje Mladinski krožek B Razpored tekem pa je naslednji: SKUPINA A DANES, 2. 6. 81 19.00 ZSMS - Skavti 20.30 Naš prapor - Dom Rekreacija ČETRTEK, 4. 6. 81 19.00 ZSMS -’ Dom Rekreacija SOBOTA, 6. 6. 81 16.00 Naš prapor - ZSMS 19.00 Skavti - Dom Rekreacija PONEDELJEK, 8. 6. 81 19.00 Skavti Naš prapor SKUPINA B JUTRI, 2. 6. 81 20.00 Mladinski krožek B - Štandrež 21.00 Sovodnje - Mladinski krožek B ČETRTEK, 4. 6. 81 20.30 Mladinski krožek A - Mladinski krožek B SOBOTA, 6. 6. 81 17.30 Sovodnje - Mladinski krožek A 20.30 Mladinski krožek A - Štandrež PONEDELJEK, 8. 6. 81 20.30 Sovodnje - Štandrež Vse tekme bodo na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma v Gorici: V primeru slabega vremena pa se bodo srečanja odvijala v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Datume ter urnike polfinalnih srečanj bomo objavili v naslednjih dneh. Vili Prinčič V Angliji bo V nedeljo (v Gate-sheadu pri Newcastlu) mednarodni atletski četveroboj. Poleg Anglije bodo nastopile še atletske reprezentance Italije, Škotske in Etiopije. Vsako deželo bosta lahko' zastopala le po dva atleta, na sporedu pa bodo samo teki, brez skokov in metov. in 4 kakovostni konkurenci so Devin-čanf dosegli zkres lep podvig. Toliko o tekmovalnem delu. Nedeljska prireditev SK Devin pa je bila predvsem priložnost, da so se v naši mali slovenski vasi zbrali tekmovalci in njihovi spremljevalci (teh pa je bilo zelo dosti), da so se med seboj spoznali in v pravem prijateljskem vzdušju preživeli nepozaben «športni dan* v Mavhinjah. Po popoldanskem bogatem nagrajevanju udeležencem tekmovanja na ski-rolkah je sledilo še nagrajevanje tekmovanja v «ex tempore*, v večernih urah pa so lične nagrade prejeli tudi razstavljavci vin. MLAJŠI PIONIRJI (1.600 m) 1. M. Pernarčič (Devin) 6’12”81 2. D. Graselli (Mestre) 6’38”05 3. P. Stojanovič (Rateče) 6’46”17 4. L. Smrekar (Partizan D.) 7’00”55 5. G. Accerboni (Mestre) 7’11"66 6. L. Massaria (Mestre) 7'16”02 7. J. Graber (Rosenbach - Avstrija) 7’19”68 8. š. Starbek (Ihan) 7’32”34 9. G. Comin (Pettinelli) 7’32”36 10. A. Antonič (Devin) 7’32"39 11. E. lori (Devin) 7’32”40 12. H. Urschitz (Rosenbach) 711”88 13. C. Davilla (Mestre) 8T2”14 14. C. Fiorin (Mestre) 8'40”22 15. L. Cadamuro (Mestre) 9’44”74 16. I. Tomaretič 10’08”96 17. M. Šušteršič (Devin) 11'24”85 18. R. Večevič (Devin) H’46 ‘97 MLAJŠE PIONIRKE (1.600 m) 1. K. Gabrovec (Devin) 7’07”51 2. E. Vrč (Devin) 7'14”24 3. R. Gabrovec- (Devin) 7’42”84 4. F. Fiorin (Mestre) 7’49’11 5. G. Gasparini (Pettinelli) 8’23"95 6. V. Comin (Pettinelli) 8’45”03 7. L. Prescheren (Rosen.) 9’00”06 8. A. Hurvat (Rosenbach) 10’10”08 STAREJŠI PIONIRJI (3.500 m) 1. U. Velepec (Partizan) 11’51”58 2. R. Graber (Rosenbach) 12'05”97 3. R. Gerenštain (Rateče) 12’19”72 4. J. Kircher (Rosenbach) 12’29”39 5. P. Krajšek (Ihan) 12'48”37 6. M. Mlinar (Rateče) 13’33”41 7. E. Jori (Devin) 14’21'T9 8. A. Bosella (Mestre) 14’31"12 9. J. Cavalar (Rateče) 14'39”21 10. A. Kapovnik (Rateče) 14'40”62 11. A. Škabar (Devin) 14’56”55 12. -A. Fiorin (Mestre) 15’10”77 13. A. Lenček (Ihan) 16’25”33 14. G. Nizatto (Mestre) 17'02"38 STAREJŠE PIONIRKE (3.500 m) 1. A. Smrekar (Partizan) 13’00''07 2. T. Mlinar (Rateče) 15'11”79 3. K. Bastazin (Mestre) 15’28”89 4. R. Gasparini (Pett.) 16’04”73 5. J. Kovač (Partizan) 17T0’’46 MLAJŠI MLADINCI (3.500 m) 1. A. Sosič (Devin) 10’28”62 2. M. Povirk (Ihan) 10’28”63 3. B. Tarman (Rateče) 10’34”14 4. R. Slabanja (Partizan) 10’54”74 5. B. Šimec (Partizan) 11'08” 19 6. B. Lekan (Ihan) UT6”38 7. A. Dallacosta (Česen) 12'06”75 8. D. Klopčič (Ihan) 12’16 ”87 9. J. Cuznar (Rateče) 12'39”16 10. D. Žbogar (Devin) 13’21”98 11. B. Bertocchi (XXX. Ottobre) 14'29”91 MLAJŠE MLADINKE (3.500 m) 1. R. Sardoč (Devin) 13’06”28 2. Z. Kokalj (Ihan) 13'10”20 3. M. Pogačnik (Ihan) 13'44”10 4. M. Bellemmo (Mestre) 18'35”04 STAREJŠE MLADINKE (3.500 m) 1. C. Graselli (Mestre) 15’08”01 2. C. Aizza (XXX ottobre) 17’13"65 3. M. Palli (Mestre) 19’14”64 ČLANICE (3.500 m) 1. G. Vianello (Pettinelli) 13’55”50 2. H. Hribar (Ihan) 14’15”74 3 M. Bergamin (Pett.) 15'24”70 4. A. Accerboni (Mestre) 17'05”38 5. D. Terčon (Devin) 17T8”00 6. M. Ragazzo (Mestre) 19’59”38 7. L. Palei (Mestre) 22'51”19 STAREJŠI MLADINCI ■ ^■OOOom)- 1. G. Legiša (Devin) 20’33”91 2. P. Gregorič (IhgpJ j'421i25”90 3. j. Velepec (Partizan) 22’59”12 B. Gruden (Devin) 24’46”60 5. A. Gruden (Devin) 29’55”64 ČLANI (7.000 m) 1. J. Klemenčič (Partizan) 20’02”37 2. T. Djuričič (Kranjska gora) 20’20”12 3. P. Antonič (Devin) 20’52”10 4. F. Rak (Ihan) 23’26”07 5. S. Marcon (Mestre) 24’48”94 6. A. Costantini (Mestre) 32’26”03 AMATERJI (7.000 m) 1. M. Duše (Mestre) 22'04”20 2. A. Gasparini (Pettinelli) 25'40”22 3. R. Serfino (Mestre) 26'08”09 4. F. Aggerboni (Mestre) 29’07”25 5. G. Comin (Pettinelli) 30’17"12 6. L. Urdinni (XXX ottobre) 31'15” 15 7. B. Catanuro (Mestre) 37’04”23 VETERANI (7.000 m) 1. M. Pirona (Mestre) 23'30”18 2. G. Zanatto (Mestre) 31’35”77 3. F. Ceccinatti (Mestre) 31’54”21 4. G. Fiorini (Mestre) 35'01”09 5. A. I/tisato (Mestre) 37’H"85 6. P. Pressan (Mestre) 40’23”76 SUPER VETERANI (7.000 m) 1. O. Deepner (Sportfull) 27’47”40 Od 109 vpisanih je sklenilo tekmovanje 96 tekmovalk in tekmovalcev. b.I. Konec prejšnjega tedna so se v Gorici odvijala tekmovanja v atletiki za pokrajinski del Mladinskih iger. Na le-teh so v ravni kategorijah nastopili dijaki številnih srednjih in višjih šol. Med njimi tudi slovenski dijaki, ki so se udeležili nekaterih tekmovanj. Gotovo najboljši med slovenskimi dijaki je bil Valter Bric, ki je med nižješolci zasedel 1. mesto v metu krogle in tako se bo Bric od 5. do 7. oktobra udeležil državnega dela prvenstva, ki bo v Rimu. Vsekakor laskav uspeh za mladega športnika ter za slovensko šolo sploh, ki bo imela svojega predstavnika na najvišji tekmovalni ravni. Valter Bric je v številni konkurenci zmagal z metom 11,37 metra. Poglejmo sedaj, kdo so nastopali v reprezentanci slovenskih šol. Nižješolci, kategorija A David Grinover, Robert Kerpan, (tek na 80 m), Marko Zavadlav, Vanek Bertolini (tek na 2.000 m), Boris Rebec (višina), Robert Tabaj, Erik Bensa (daljina), Valter Bric, Aleksander Rožič, Claudio Ferfolja, Flavjo Baranja (krogla). Nižješolci, kategorija B Marko Černigoj, Dimitrij Lakovič, Marko Gulin (tek na 80 m), Vanek Battello (višina), Peter Cej, Davide Bresciani (daljina), Madian One-stj (krogla). Nižješolke, kategorija A Sabina Antoni, Miloška Juren (tek na 80 m), Orieta Skok (višina), Ro-mina Devetak, Valentina Jarc, Paola Devetak (krogla). višj4m^4dM«r^.^ Erika Margon (višina), Maria Bertolini, Claudia Terpin (krogla), Mažgon, Bertolini, Šuligoj, Terpin (štafeta 4x100 m). Višješolke, »under 19» Adriana Maraž (daljina). PR V drugem polčasu je jugoslovanski trener Tanjevič dal priložnost tudi mladim igralcem, ki povečini sedijo na klopci (Benaček, Popovič, Vilfan, Skroče), ki pa so prav tako vse do poslednje minute obdržali prednost dvajsetih točk. Šele v zadnjih 30 sekundah je Izrael nekoliko ublažil poraz. Danes bodo -splaviš- počivali, jutri jih čaka srečanje proti Španiji, v sredo pa izredno pomembna tekma proti domačinu, češkoslovaški, (nb) ŠPANIJA — ITALIJA 87:86 (43:38) ŠPANIJA: Brabender 15, Costa 2, Sibilio 17, Margall 10, Romay 9, Martin 8, Corbalan 6, De La Cruz 10, Solozabal, San Epifanio 10. ITALIJA: Brunamonti 3, Boselli, Silvester 14, Gilardi 8, Ferracini 1, Villalta 10, Meneghin 16, Zampolini 12, Vecchiato 2, Marzorati 14, Generali 6. SODNIKA: Mainini (Fr.), Solty-siak (Polj.) PM: Italija 20:42, Španija 33:44. PON: v 23T8” Romay, v 30'28” San Epifanio, v 32'17” Zampolini, v 33'28” Gilardi, v 34'32” Villalta, v 35'11” Brabender, v 37'38” Meneghin, v 38'24” Corbalan. iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHimMiiiiiiiiiiMmiiiiiiii 1. — 1. Al Vomano X 2. Kjuter X 2. — 1. Dornach 1 2. Josca 1 3. — 1. Musich X 2. Gallego... X 4. — 1. Ascamo 1 lin i 2. Nationa 2 6. — 1. 0’Gray 1 2. Cuccureddu X KVOTE: 12 - 6.626.770 lir 11 — 390.0C0 lir 10 — 45.000 lir V KVALIFIKACIJAH ZA l.AL USODEN SPODRSLJAJ KRIŠKE ENAJSTERICE Po porazu proti Pasianeseju so možnosti Vesne za napredovanje zelo pičle PASIANESE — VESNA 1:0 (0:0) i nov, saj bodo tudi prihodnje leto PASIANESE: Miotti, Degano, Ber-1 (razen skoraj nemogočih zavrtlja-~J’ ”--' jev) ponovno igrali v 2. ligi. " ~ nardi, Galliussi, Nardoni, Menazzi, Ghersi, De Cecco, Piccoli, Barile, Tambosco. VESNA: Bubnich, Purič, Pgresut-ti, Acquavita, Pribac, Vecchio, Bor-tolotti, Pipan, Starc, Candotti, Kost-napfel (Zucca). STRELEC: v 84. min. Nardoni. V četrti tekmi, ki odloča o prestopu v 1. amatersko ligo, je Vesna nezasluženo izgubila s prvouvrščeno ekipo Pasianeseia. Gol je padel tik pred koncem. «Čistilec» Nardoni je s kakih 55 metrov poslal žogo v nasprotnikov kazenski prostor. Žoga se je odbila od tal in preko vratarja naravnost v mrežo. Ta gol je praktično zapečatil usodo Križa- Res škoda, da se delo celega leta, tako spridi. «Plavi» so bili, bodisi v prvenstvu, kot v teh dodatnih tekmah, vedno enakovredni nasprotniku in ta neuspeh gre pripisati v največji meri neizkušenosti nekaterih igralcev, je po tekmi dejal Vesnin trener dodal ter še, da se bodo fantje tudi v nedeljo potrudili, saj upanje še ni povsem splahnelo. Fabio Na evropskem prvenstvu v jadralnem letalstvu v Paderboru (Z dralnem letalstvu je v Paderboru (ZRN) Italijan Brigliadori v stan-prevzel vodstvo. GLEDALCEV: 5.000 Italiji na tem evropskem .prvenstvu očitno ne gre. Proti Španiji je zgubila le s točko razlike, potem ko je v 12. min. drugega polčasa vodila kar z 12 pikami in so nekateri v taboru «azzurrov» že menili, da morda le niso še povsem odrezani iz borbe za prvo mesto (na primer ob morebitnem spodrsljaju Jugoslavije prav proti Španiji). Ob koncu pa ponovno razočaranje. Italijanska peterka je tudi tokrat slabo začela, saj je že po štirih minutah zaostajala za osem točk. Slabo je igrala v napadu, prepočasi v obrambi. Zatem pa je z a-gresivnejšo obrambo le zaustavila nasprotnika in prešla v vodstvo, ki pa ga ni obdržala do konca. V nadaljevanju si je Italija v 12. min. priborila največjo prednost, dvanajst točk. Malokdo je tedaj menil, da bodo Španci srečanje zaključili v svojo korist, saj so bili brez Romaya in San Epifania, ki sta zaradi petih osebnih napak morala zapustiti igrišče (velja poudariti, da je bila tekma precej «moška», saj da je kar osem igralcev moralo predčasno na klop). Namesto Mene-ghina, ki je bil skupaj z Marzora-tijem (zlasti v prvem polčasu) najboljši na igrišču, je tedaj vstopil Ferracini. Španci pa se niso vdali in so s Sibilom (17 točk samo v drugem polčasu), kateremu sta odločno pripomogla Brabender in v finalu Margal, nadoknadili zamujeno. O-krog 15. min. so skoraj istočasno morali na klop zaradi petih osebnih napak Villalta, Brabender, Meneghin in Corbalan. Z neverjetno serijo zgrešenih metov (od 42 so jih Italijani realizirali le 20) so «azzurri» oraktično omogočili Špancem, da so jih dohiteli in v dramatičnem finl-šu tudi prehiteli. OSTALI IZIDI SZ - ČSSR 110:84 (53:48) Francija - Turčija 67:60 (26:29) Poljska - Grčija 89:78 (41:39) FINALNA SKUPINA LESTVICA: SZ in Španija 6 točk. Jugoslavija 4, ČSSR 2, Italija in Izrael 0. TOLAŽILNA SKUPINA LESTVICA: Poljska in Francij« 6 točk, ZRN, Anglija 2, Grčija, Turčija 0. DANAŠNJI SPORED 12.45 - Anglija - ZRN (7.-12.) 11.4? - Francija - Poljska (7.-12.) 17.45 - Italija - ČSSR (1.-6.) 2C.00 Španija - SZ (1.-6.) AxeNE — Po sedmi posebni vožnji na avtomobilskem rallyju Akropole sta na prvem mestu Mikkola in Hertz na audiju 4, katerima sledita Mouton in Pons, prav tako n* audiju 4. Na tretjem mestu sta Va-tanfen in Richards (ford escort), sledijo še: Allen - Kivinaki (fiat 131 a-barth), Valdegaard - Thorszelius (to-yota), Kelint - Vanger (opel asco-na), Bettega - Perissinot (fiat a-barth 131). GATTEO A MARE (Forli) - Na evropskem prvenstvu v jadranju na deski je Tržačanka Maurizia Le-nardon dosegla lep uspeh: osvojila je namreč drugo mesto (za Francozinjo Feuillerat). Atalanta - Bari 1 Catania - Lecce X Cesena - Verona I Foggia - Genoa X Vicenza - Rimini 1 Milan - Lazio X Monza • Varese t Piša - Spal X Sampdoria • Palermo X Taranto - Pescara 1 Cremonese - Fano 1 Parma - Piacenza 2 Campobasso - Cavese 1 KVOTE: 13 - 1.068.200 lir 12 - 57.400 lir V tradicionalnem nogometnem srečanju med starimi in mladimi proseškimi žogobrcarji so se letos bolje odrezali veterani, ki so sicer tesno, a zasluženo premagali »zelence* i 2:1 dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki m i™ soboto nagradili 350 otrok, ki obiskujejo slovenske osnovne šole, z Bevkovo bralno značko. Na sliki skupina otrok v trenutku, ko prejemajo bralno značko Na svečani podelitvi Bevkovih bralnih značk so z recitacijami in petjem nastopili otroci slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Na sliki zbor otrok med nastopom V Štandrežu so v soboto imeli tradicionalno prireditev »praznik špargljev*. To žlahtno in slastno povrtnino pridelujejo štandreški kmetje še danes iVfed KO »Uanica* z Vrha in kulturnimi organizacijami v Podnanosu obstaja veliko prijateljskih stikov. Na sliki pevci iz Podnanosa, ki so v priredbi Vrhovcev nastopili v soboto v štandreškem kulturnem domu »A. Budala« I ' pč j (m 'X \. . flj Posnetek s svečanosti v Tržiču, kjer so v nedeljo v prisotnosti ambasadorja SFRJ v Rimu Marka Kosina la gen. konzula v Trstu Štefana Cigoja podelili večjemu številu italijanskih iu slovenskih partizanov odlikovanja SFRJ im Za to priložnost so v šolskih, prostorih pripravili razstavo starih ročnih del, spričeval, fotografij in raznih dokumentov V nedeljo je bila na Katinafi proslava 190-letnice ustanovitve slovenske šole. Slavnostni govor je imela dolgoletna učiteljica te šole Minka Pahorjeva (na sliki) j 1 mmm m*. I*** ' I - mSm 9BH Za uvod v proslavo je nastopil osnovnošolski mešani zbor, ki je zapel več narodnih in partizanskih pesmi ob spremljavi na harmoniko. Zbor je že večkrat uspešno nastopal Na proslavi so sodelovali tudi otroci otroškega vrtca Lonjer - Katinara, ki so nastopili s prizorčkom (na sliki) in petjem ter poželi zaslužen aplavz 1 t_ jl ijLfJJJ v,] jčno. Pa tudi pri . , . ---- , -- ■ i. trirn''člčveku se to mesto aier- *|an °hkrozfe gičftfe feaferiie lahko spreminja. Alergija se podeduje, o temi včasih se odigrava reakcija v koži, kar se pokaže v obliki različnih izpuščajev, drugič z vnetjem sluznic, ; zlasti pogosto z vnetjem sluznice oči in nosu pri tako imenovanem senenem nahodu, lahko tudi v obliki astmatičnega napada: alergične reakcije’ prebavnih organov pa spremljajo največkrat driska in bruhanje- Skoraj ni snovi, proti kateri človek ne bi reagiral alergično. Nekateri so alergični na jajca, drugi na nekatere vrste mesa (zlasti svinjsko meso) na čokolade, na nekatere vrste sadja (zlasti jagode, breskve); nekateri do;enčki so alergični na kravje mleko in dobijo že po manjši količini mleka hudo drisko Med pogostimi alergijami so tudi hišni prah, cvetni prah, trava glivice plesni. Opažamo tudi, da so nekatere oblike alergičnih reakcij še posebno značilne za posamezna starostna obdobja. • Pri dojenčku so na.jpogostejše oblike alergije: ekcem, prebavne motnje zaradi alergije na kravje mleko ter astmatičen bronhitis zaradi alergične reakcije na dihalih. Po navadi se alergične oblike ekcema z leti pomirijo, zato pa je pri večjem otroku koprivka ali urtikarija najpogostejša oblika kožne alergije. Tudi prava a-strna ter alergična obolenja oči in nosu ter tipični seneni nahod, so po navadi težave, ki tarejo večje otroke in odrasle bolnike. Kako pomagati alergičnemu o-troku? Otroci v družinah alergikov potrebujejo materino mleko bolj kot drugi. Dokazano je namreč, da se alergija redkeje ah vsaj kasneje pojavi, če so otroci, vsaj v prvih mesecih dojeni. Vedno poskusimo ugotoviti, kaj je vzrok alergiji. To pa ni vedno lahko. Imamo sicer vrsto metod (kožni, provokacijski testi), ki pa niso vedno zanesljive, pa tudi ne povsem brez nevarnosti. Pogosto pa so te preiskave tudi dolgotrajne in zamudne. Samo hišni prah vsebuje namreč vrsto alergenov: delce volne, blaga, živalske dlake, ostanke hrane, luske človeške kože, ostanke različnih čistil, pa tudi nekatere vrste drobnih pršic. Če vzrok za alergijo odkrijemo, skušamo otroka zaščititi pred de-’ lovanjem zanj nevarnih alergenov. To pa ni vedno lahko, včasih je celo nemogoče. V teh primerih i-mamo danes na razpolago že vrsto zelo učinkovitih zdravil. Pri najtežjih oblikah alergije poskusimo lahko tudi z desenzibiliza-cijo, kot imenujemo počasno navajanje organizma na snovi, ki sprožijo alergijo in s tem omilimo njihov učinek. Razveseluvo pa je nekaj. Seneni nahod in druge oblike alergije danes hišo več dosmrtna nadloga. V 80 do 90 odst. zdravljenih primerov bolnik ozdravi popolnoma ali pa se mu stanje vsaj bistveno popravi. dr. R. R. bilo. K temu je najbolj pripomogel letalski klub «Rhein Main» iz Egelsbacha (ZRN), ki je že pred dnevi priredil klubski izlet sedemnajstih športnih letal za Portorož in z zračnim konvojem pripeljal 59 potnikov. Portoroška potovalna agencija »Globtour*. ki Skrbi za te goste, ie zanje pripravila izlet v Lipico, Momjan, vožnjo po portoroškem zalivu in ogled starega Pirana. Vsak petek (tokrat je bila že tretjič) prileti na sečoveljsko letališče čartersko letalo z desetimi sedeži iz bavarskega kraja Pas-sau in pripelje turiste. Letalsko podjetje Passauer Flugdienst pa je napovedalo pristanke čarterskih letal za vsak petek do konca oktobra, in za svoje goste že zakupilo določeno število hotelskih zmogljivosti. To so torej prvi konkretni sadovi tega letališča, ki turistom nudi novo kvaliteto ne le z območja slovenske Istre, ampak tudi Krasa in dela zahodne istrske obale. Štirje avstrijski turisti so na primer navsezgodaj odleteli proti Dubrovniku, jutri bodo od tam šli še nekoliko v Split, potem ra čez Portorož spet domov, l etališče bo prav gotovo prišlo še boli do izraza prihodnje leto, ko bodo stezo podaljšali s sedanjih 850 metrov na 1209 metrov. Takrat bodo na niem lahko pri-str ;:ila letala s r>n sedeži BORIS ŠULIGOJ že leta 1925. Program ponuja o-gled predstave «Plenty». («Obilica» alf. «Mn?go vsega*). angleškega avtorja Davida Hare.ja. Kot je slednji' leta 1978 napisal omenjeno igro. Predstava v režiji Gregorija ' Mosherja je eno največ jih doživetij v Združenih državah' . Amerike in z evropskimi očmi gledano, bi se upali zanesljivo trditi, da bomo za omenjenega režiserja sbšali v . prihcdncs.i še mnogo več. kot je'sji.šati trenutno v njegovi domovini onkraj velike luže. ’ •j" ; ■ Besedilo pripoveduje pravzaprav vzporedno žgt/dbo: na epi strani kruta življenjska pripoved o mladem dekletu-, ki .je med drugo vojno izgubila svojo mladostno ljubezen, se potem prebijala skozi življenje v okolju bogate aristokratske družine, notranje pa o-staia izpraznjena in ubita — njeno življenje je bilo pravzaprav uničeno že med vojno; 15 let na zaj. Na drugi strani teče bolj informativno vendar dovolj zgovorna zgodba o nadaljnjem propadu angleškega imperija, ki doseže svoj, višek leta 1958 / znano krizo in izgubo Sueškega prekopa.. Obe zgodbi pripovedujeta isto: življenje mlade ženske in državnega imperija nepreklicno .zahajata, mimo je trenutek, ki bi še lahko spreobrnil tok življenja, mimo .je 'trenutek 'ki je še obetal pravo in resnično srečo Predstava je še boliša in pretres-l.jivejša od besedila: izvrstna če-ži.ja Mosherja in nenavadna igra Caft'in Clarke sta nepozaben dogodek. Predstava se odvija pred nami v velikih kosih, dolgih prizorih, v katerih se zdi prisoten, tudi čas s svojo negibnostjo in grozljivo zgovornostjo. Režija spominja na nevidnega čarovnika, ki .je nevidno prisoten med gostimi in' u-počasnjenimi prizori, ter samo kdaj pa kdaj silovito zaobrne tbk igre oziroma premakne zadevo v naslednji prizor. Predstava s,jo minja na gledališče Petra Strina in izvajalci z Mcsnerjem in Clarkovo na čelu navdušeno srkajo informacije o Steinovem gledališču, ki jim jih posredujem v prepričanju, da mora predstava — primiera bo šele čez kakšen teden — še v nekaterih prizorih slediti »upočasnjenemu* notranjimi tempu in se ne sme posluževati zunanjega tempa, ki je gotovo vprašljiva, in kratkoročna gledališka rešitev. ,_t v. ■ Predstave m izvajalcev sem vesel tudi zaradi tega, ker sem priča pojavu, da gledališče' na raž ličnih koncih sveta išče in tina pravzaprav v isto smer in brez neposredne, medsebojne povezave najde podobne izraze, podobne pokrajine novega in ravnokar odkritega. V Chicagu vidimo še dvoje več kot dobrih predstav, ki .nas obe presenetita s svojo izrazitostjo in učinkovitostjo: »Možje in orožje*, to je romantična komedija G.B. Shawja, ki .jo igrajo v gledali šču z dokaj nenavadnim naslovom: «Steppenwolf Theatre Com-pany» je manjša gledališka skupina, orientirana pretežno v t i. repertoarno gledališče, ki si je svoje ime, razvidno, izbrala v času postumnega odkritja geni alnega peresa in genialne misli Hermana Hesseja. V majhnem gledališču .je igralna ploskev locirana zeio blizu gledalcem, ki spremljajo predstavo s treh smeri, torej v principu doka.j pogoste ameriške variante «arena» gledališča. Zgodba je več ali manj znana, gre za nemogoče zaplete med bolgarskim dekletom in srbskim vojakom, kjer uporabi Shavv absurdno situacijo, da lahko obračuna z nesmiselno militaristično mentaliteto vseh vrst ter smešno zapletenostjo odnosov med mo- škim in žensko, ki morata premagati celo vrsto političnih in nacionalnih predsodkov, preden se pač izpolni volja narave in seveda tudi njuna volja: da prideta drug do drugega. Predstava .je odjgrana z vso komedijsko fineso in pravilno a-nalizo problema, kot ga postavlja Shaw. Ves čas zabava avditorij, istočasno pa mu, trosi avtorjeve domislice, ki tudi znotraj tako skonstruirane igre delujejo bolj pacifistično, kot še tako del; arativne izjave proti vojni in mednacionalnim obračunom — v viziiri avtorja in predstave se ve na namreč pokaže kot smešno-grozljiv absurd, ki je prav ves docela protinaraven in protiživljerrski. Tretja predstava pa je srečanje z znanim musicalcm «My Fair Lady», da, prav s tem znanim mu-sicalom, ki ga je vredno videti zaradi nastopa Rexa Harrisona in tretjega srečanja z omenjeno g!e-dahško zvrstjo Predstava se odigrava v dvorani za več kot 4 tisoč (!)- ljudi, .je seveda primerno zvočno opremljena — kar ,ie dokaj draga obveza vseh' glasbenih predstav — kar pa je pomembneje, gledališko in scensko je resnično dobro" organizirana in likovno okusno opremljena: vrtljiva scena in kostumi Geoda Beatcna se imenitno ujemajo in neprijetnega kiča, ki smo ga videli v «Cameiotu», je tukaj nepreklicno konec. Posebno poglavje pa je igra Rexa Harrisona: opozorijo me. da ima igralec že 72 let in šele leksikon me prepriča, da .je to res. Rex Harrison je še vedno neprekosl.iiv mojster igre — predvsem govora — in naravnost o-supljivo .je, kako ne kaže svojih let in kako vitalno stoji na čelu predstave, v kateri mrgoli dobrih mlajših igralcev — vendar le v njegovi veliki senci. Zadovoljni odhajamo iz Chicaga: dosti dobrega gledališča smo videli. Naslednji etapi sta Minneapolis in pa Lousville — slednji s še nosebno nrivlačnim festivalom nove ameriške drame. JANEZ POVŠE Napoveduj:] a dobro klino Letošnja žitna letina, kot kaže, bo rekordna. Posebej vei.a to za pšenico, kajtijV^srgabizad^lfSdrtH--ženin narodov za preiifaho ~ saja: ------ prfeiri' lek pšenice iefos tolikšen kot še nikoli. Ker se čas žetve v severni hemisferi bliža,, je bolj malo verjetno, da bi slabe vremenske razmere mogle povzročiti večjo škodo. Tudi morebitna neurja lahko povzročijo le relativno škodo, pa čeprav veliko škodo krajevnega značaja. Čeprav je bilo pomladansko vreme zelo neugodno za žetev ranega žita. strokovnjaki FAO računajo, da bedo letos na vsem svetu naželi od 460 do 480 milijonov tc-n pšenice kar je za 11 oziroma 31 milijonov ton več kot so je naželi leta 1979, ki je bilo rekordno leto glede pridelka pšenice. V istih krogih zatrjujejo, da se pričakuje izredni pridelek tudi ječmena in koruze. * # # SYDNEY — Včeraj o polnoči se je začela stavka 50 tisoč nameščencev avstralskih pošt in telekomunikacij. Po napovedih avstralskih občil bi meglo to privesti do največjega »blackouta* v zgodovini avstralskih komunikacij. V zainteresiranih krogih menijo, da bo prišlo v prihodnjih dneh do popolne paralize v mednarodnih telefonskih zvezah, brž za tem pa tudi do popolne paralize drugih služb. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiuiiifiuiuiiHiiiuiuiiininiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiniiimiiiiii Na naši zemlji nas je vedno več, ponekod se zgnetemo že kot mravlje. Na sliki je residencialno - trgovski del Johannesburga v Južni Afriki. To je tisti predel velikega mesta, za katerega menijo, da je najbolj na gosto naseljeni košček lemlje. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Spoznati trg 13.00 Dan za dnem - rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Mathias Sandorf - zadnji del TV nadalj. 14 30 Danes v parlamentu 14.40 Zrcalo sveta 15.00 Braccio di ferro - risanka 15.00 Kolesarska dirka 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 3f 2, 1 . . . Stik! Topolinov klub: Risani film in Glasbena oddaja 18.00 Šolska vzgoja: Ludwig Van Beethoven 18.30 Kulturne aktualnostni Dnevnika 1 19.00 Braccio di ferro - risanke 19.20 Moj brat policaj - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20 00 DNEVNIK 20.40 «Dei miei bollenti spiriti* -po romanu Gina Pugnettija -zadnji del 21.55 Politična tribuna o vladni krizi s sedelovanem predstavnikov vseh političnih strank. Na koncu TV dnevnik. Danes v parlamentu in Vremenska slika Danes bo na sporedu prvi del vzhodnonemške nadaljevanke z naslovom »Bojni tovariš Hans Beim’er». Gre za nemškega revolucionarja in komunista, ki je živel cd 1895 do leta 1936. Bil je po poklicu ključavničar, že od lela 1918 član SDartacusbunda, nato Komunistične partije Nemčite, leta 1919 je postal č'an vlade Bavarske sovjetske republike,' od leta 1932 do 1933 pos’anec nemškega ReiChstaga. Ko pa je prišel Hitler na oblast so ga 'zaprli in nat 0D0s>a)i v koncentracijsko taborišče Da chau. O tem je napisal kn!i-go z naslovom «V taborišču smrti Dachau* 22.35 Mister Fan^sv Ob koncu DNEVNTK, Danes v parlamentu. Vremenske razmere in Zrcalo sveta Drugi kanal 12.30 Robinovo gnezdo - TV film 13.00 DNEVNIK 2 j- Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Nasproti dopolnilni šoli 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 «Le terre del Sacramento* - 2. del 15.25 šolska vzgoja: Nova - problemi in raziskave o sodobni znanosti 16.00 Evropski dnevi ,...... a«* _ 17.30 Capitah Harlock - risani film 18.00 Šolska vzgoja: Od mlečnega do modrostnega zoba 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti 18.50 Dober večer s . . . Paolom Ferrarijem Nanoved vremen . 19 45 DNEVNIK 2 20.40 Razprava med demokrščan-skim poslancem Biancom in komunistom di Giuliom 21.30 13 filmov z Ugom Tognaz-ziiem: «11 fischio al naso» -film Pisate.t Buzzati je napisal novelo »Sette piani* torej sedem nadstropij. In znani i-talitanski filmski igralec U-go Tognazzi se je v tem primeru prelevil tudi v režiserja. tako da režira samega sebe in seveda ves ostali film. Zgodba je dokaj preprosta: industrialec, ki mu posli gredo zelo dobro in je vsestransko s seboj zadovoljen. ima hudo napako: v nosu mu piska in ker ga moti to v stikih s poslovnimi tovariši in v družbi na sploh, se odpravi v zelo znano kliniko, od koder pa v začetku vodi tudi svoje podjetje, svoje posle. Toda dobri in vestni zdravniki mu odkrijejo vedno nove in nove bolezni in za vsako novo bolezen se mora preseliti z nižjega nadstop-ja v višje in tako prileze celo v sedmo nadstropje, kjer ga čaka najhuje, medtem pa mu žena in otroci doma pod-jetie spravi'O na boben Ob koncu DNEVNIK 2 - Zad n 'e vesti Tretji kanal 17.40 Vabilo na rock glasbo 19.00 in 19.30 DNEVNIK 3 in De želne vesti '20.05 šo’ska vzgoja: Anton Bruckner 20.Torkov koncert 21.20 De'ta: tedenska oddaja o znsnesri in tehniki 22.10 DNEVNIK 3 22.45 Kolesarska dirka JUGOSLOVANSKA TV l.jubiiana 18.15 Poročila 18-20 Kapitan Kuk, slovaška prav liica 18.30 G;asba narodov: La Coruna 19 00 Pisani svet: Kako sem po snel fi!m 19.30 Obzornik 19.40 Kričač ' Dokumentarna oddaja «Kri-čač»-je televizijsko pričevanje o radijski postaji, ki jo je vodstvo OF ustanovilo , v okupirani Ljubljani ib je prek: nje pozivalo Slovence v boj preči okupatorju. Vzdevek »kričač*, je radio OF dobil zato., ker je kričal v svet resnico o okupatorju in o na rodnoosvcbcdilnem gibanju. V času od novembra 1911 do aorila 1912 je pripravil okoli 5Q oddaj, ki pa jih je odda jal tako rekoč vsakokrat b drugega stanovanja, saj je !‘- to ,bi’a več ali manj improvizirana radijska postaja, se vbda strogo ilegalna in strogo konspirativna. In čeprav se je okupator pognal na lov za njo, je ni odkril. Seve da pa ni mogel »Kričač* vztrajati dolgo v Ljubljani in se je zalo pozneje ogla sjl kot Radin Osvobodilne fronte na osvobojenem ozem lju , . , 20.10 Risanka 20.24 TV nocoj 20.26 Zrno do zrna ?0.30 TV . dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Odprto za ustvarjalnost Oddaja nosi- naslov »Odprto, za ustvarjalnost* in bo sky-šala informirati oziroma o-sveUitimekatere zagate, ki sc pojavljajo pri uveljavljanju mapjmatike na različnih pod -ročjih 'znanstvenega družbenega in gospodarskega življenja. Govorila bo o raziskovalni vrednosti študija ih o pripravah na pričetek Obratovanja jedrske elektrarne v Krškem 21.55 W. Hohnensee: Bojni tovariš Hans Beimler, vzhodnonem ška nadalj. 23.05 V znamenju Koper 17.25 Lahka atletika 19 C0 Odprta meja 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Genialen rop - film 22.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije - dok. oddaja 23.10 Košarka: Evropsko prvenstvo Zagreb 18.45 Palčki nima k) pojma 19 25 Kronika občim Osijek 19.45 Splošna ljudska obramba 22.00 Pastoralna simfonija, fran coski film ŠVICA 18.50 Dokumentarni film 20.40 TV nadaljevanka TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert komorne glasbe; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 Četrtkova srečanja; 12 30 Melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Otroci pojo; 14.30 Motiv z malega zaslona; 15.00 Sodobni sound; 16.00 Mladi pisci; 16.15 Romantični trenutek; 16.30 Rezervirano za...; 17.10 Mi in glasba; Nove plošče; 18.00 »Centrala*, radijska igra; 18.50 Priljubljeni motivi. . KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba po željah; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . ..; 10.15 Knjiga po radiu; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11,32 Kirn, svet mladih; 12 05 Glasba po željah; 14.33 Vrtiljak motivov; 15.00 Najlepše ljubezenske pesmi; 15.33 Prijetno popoldne; 16.45 Zbor Alpi iz Milana; 17.00 Glasovi našega časa; 17.10 Glasbena oddaja; 17.32 Crash; 17,55 Koledarček; 18.00 Glasbena fantazija: 18.32 Poje Martha Velez; 19.15 Orkester Eumira Deodata. KOPEP (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Kinospored; 14.00 Najava sporeda; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov; 15.00 Mladim poslušalcem; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7 00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14:00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.45 Glasbena kombinacija; 9,00 Radio anch'io; 11.00 štiri četrtine; 12.05 Ni bilo leto prej?; 12.30 Ulica Asiago tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Volk in jag nje; 15.05 Popoldanska srečanja; 16.30 Radijska priredba; 17.15 Star gags; 17.20 Blu Milano; 19.30 Zgodba jazza; 21.30 Folklorna glasba. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16 30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9,32 -10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Šolska vzgoja; 11.56 Tisoč pesmi; 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasba in kino; 15.00 -15.42 Radio 2 - 3131; 16 32 Disco club; 17.32 Glasbene ure; 18.32 “Neposreden prenos iz kavarne Gre-co; 19.50 Spazio X. glasba za vse okuse; 22.00 Mi’an ponoči. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15 00, 20.00 Poročila; 7.50 .Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutranja kronika; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30- Iz glasbenih šol; 10.Q5 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.G5 Rezervirano za . . .; 12.05 Z našimi opernimi pevci; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Danes smo izbrali; 13 30 Kmetijski nasveti: 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio; 19.00 Sotočje; 19 45 Glasbena medigra; 20.35 Lahko noč, otroci! ; 20.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 21.00 Slovenska Zemlja v pesmi; 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Radijska igra; 22.48 Glasbena medigra; 23.30 Tipke in godala. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 2. junija 1981 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «AD!T» DZS 61000 Uubljana Gradišče 10/11, nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. IzJ.i.LJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska *ai0žnikov fieg' TIPI GENSCHER JE NA KONGRESU SVOJI STRANKE ZAGOVARJAL NAMESTITEV EVROIZSTRELKOV ZAHODNA NEMČIJA ČEDALJE BOLJ VKLENJENA V REAGANOVO POLITIKO STRATEŠKE OBOROŽITVE Predsednik SPD WiIIy Brandt se bo pogovarjal z Leonidom Brežnjevom, da bi ugotovil, kakšne so možnosti za kompromis (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Ni mogoče reči, da gre za običajno taktiziranje, če v kratkem času za zveznim kanclerjem zagrozi z odstopom tudi zunanji minister, ko gre za podporo tako imenovanemu dvojnemu sklepu atlantske vojaške organizacije. Oba, kancler Schmidt in minister Genscher, sta povezala svoji politični prihodnosti z vlado Ronalda Reagana, oziroma z njeno pripravljenostjo pogajati se o naraščajoče sporni vrsti novega oboroževanja. To sta storila kljub temu, da sta morala vedeti, kako labilna oslomba so izjave sedanjega vrha v Washingtonu. Samo en dan potem, ko je Helmut Schmidt pedal v parlamentu poročilo o potovanju v ZDA in zagotavljal, da «ni nobenega dvoma o pripravljenosti na pogajanja o raketah srednjega dometa z jedrskimi glavami», je na predavanju gojencem vojaške akademije West Point ameriški predsednik Reagan dejal, da »je mogoče razpravljati samo o izboru oborožitvenih sistemov, ne pa o morebitni odpovedi oboroževanju v korist pogodb in sporazumov*. Zunanji minister Genscher, ki je ognjevito braml nedotakljivost položaja zunanjega ministra pred širokim krogom skeptikov na rednem kongresu liberalne stranke v Koel-nu. je šel dlje kot kancler Schmidt. Genscher je namreč povedal tudi, v kakšni meri vidi svojo politično prihodnost povezano z «dvojnim skle pcm»: če se ZDA ne bi bile pripravljene pogajati resno, bi sklep sam odklonil. Med vrsticami je torej povedal, da se ne bi bal sprožiti konflikta z globalno silo zahodne vojaške organizacije, če se predvidevanja ne bi uresničila. Dobri poznavalci so dokaj začudeni ugotovili, da tako nezaščitenega Genscherja že dolgo niso videli v kakšni politični operaciji. Kaj je pripeljalo oba vodilna moža bonske vlade do tega, da se izpostavljata resnemu tveganju, je mogoče deloma razložiti s spremembami, ki jih je v delu razmišljajoče javnosti v zvezni republiki povzročil strateški zasuk v ZDA. Vlada se je poskušala izogniti prehitrim ocenam dejanj Reaganovih sodelavcev in je sodila, da čas zgladi robove, vse pa je mogoče reševati s spretnostjo in potrpežljivostjo znotraj »kriznega vodenja*. Sorazmerno dvoumni uspehi take politike so postopoma okrepili tabor skeptikov, posebej tedaj, ko se je z vso resnostjo pokazalo, da izgublja zvezna republik.. dobršen del svoje suverenosti, ko se podreja svetovnim političnim strateškim ocenam ogroženosti, pri tem pa sama ne deli teli ocen. V obeh strankah je prišlo do »uporništva po zdravi pameti proti diplomatskemu taktiziranju*, sodi o tem pojavu ugledni frankfurtski časnik. Zdaj ni več izključeno, da bi se manjšinsko nezadovoljstvo lahko razvilo v širši problem, če bi Američani postavili nove rakete na tleh zvezne republike, ne da bi resno preskusili voljo Sovjetske zveze pogajati se o omejitvi te vrste oboroženosti v Evropi. Zlasti po včerajšnjem burnem ko-elnskem kongresu liberalcev, ko se je presenetljivo pokazalo, da je zunanji minister Genscher v prav takih težavah kot kancler Schmidt s svojimi strankarskimi privrženci, j’ obveljalo mnenje, da sta se oba spustila v veliko tveganje, oziroma v »enačbo z dvema neznankama*. Teoretično je sicer resnica, da sta bonska politika v tem trenutku e-dina, ki lahko vplivata posredno ali neposredno na obe supersili. Resnica je tudi, da bi bile zadeve videti neprimerno bolj zapletene, če ne H na zadnjih zasedanjih NATO izsilili od Američanov vsaj formalno pripravljenost na pogajanja. Toda grožnje z odstopom, ki jih oba naslavljata v tem trenutku na Reagana, so pri nekaterih delih kritičnih opazovalcev že vzbudile vprašanje o stopnji suverenosti ZR Nemčije. Za pojasnilo je treba namreč dodati, da gre pri novem orožju za ameriške rakete pod ameriškim nadzorstvom na zahodnonemških tleh. Ko z zadeve očistimo vse okrasje, je torej dejstvo, da v gosto naseljeni zvezni republiki postavijo zelo natančne in sposobne rakete, nad katerimi vrhovna oblast dežele nima nadzorstva in niti pravice soodločanja. S svojim dometom do 5000 kilometrov so v evropskih razmerah nove rakete zagotovo zaslužile Ime strateško jedrsko orožje in ni nenavadno, da vedno večji del javnosti odklanja globalno vojaško kombinacijo ZDA, ki morda odmerja zahodni Evropi položaj ključnega bojišča v »lokalni jedrski vojni*. V zadeve se je zdaj vključil še predsednik SPD Brandt, ki poskuša združiti svoj sloves tvorca vzhodne politike z nemirom v stranki. Brandt je sprejel povabilo na pogovore, ki ga je že spomladi 1980 izrekel Leonid Brežnjev. pa ga tedaj ni sprejel, ker je posredovanje naletelo na nezadovoljstvo pri Genscherju in Schmidtu. Zaradi obzirov v letu zveznih parlamentarnih volitev tako W. Brandt ni želel motiti dela vlade, čeprav tedanji ameriški predsednik Carter ni bil nenaklonjen Brandtovim dobrim uslugam in je v tem videl pri lotnost. da bi se sprostili zapeti od nosi. Zdaj, ko dvom v resnično voljo A-meričanov pogajati se nenehno narašča, se je Brandt odločil potovati v Moskvo in pri viru poizvedeti, »koliko so v Sovjetski zvezi zainteresirani preprečiti oborožitev zahodne Evrope z novimi raketami* in koliko bi bili torej pripravljeni vložiti v kompromis, ko gre za ustavitev postavljanja in proizvodnje znamenitih raket SS-20. Po komentarju hamburškega »Spiegla*, ki v današnji številki prinaša poročilo o Brandtovem potovanju, gre za »zavestno provokacijo*, v kateri naj bi Brandt dokazal »kanclerju in ameriškemu predsedniku, da je mogoče tudi v težavnih časih nadaljevati z dialogom Vzhod - Zahod*. Brandtova misija se naslanja na avtoriteto njegove osebnosti, deloma lahko izkoristi tudi očitno novo vrednostno oceno socialnih demokratov, ki jih v nedavnem pismu sovjetsko partijsko vodstvo šteje za »moderno socialno demokracijo*. Podlago za razmišljanje, ki vodi Brandta, pa je verjetno mogoče i-skati v formulaciji, ki jo je že pred časom izrekel bližnji sodelavec E-gon Bahr: «Nihče ne ve, koliko časa še imamo. Nihče ne more izključiti možnosti, da bi tudi v Moskvi prišlo do spremembe, če bi se tam uveljavila podobna linija, kot se je pokazala v Washingtonu, potem bi bilo tisto, kar je danes še mogoče, zamujeno in tega ne bi bilo več mogoče nadomestiti.* MOJCA DRČAR - MURKO NEW YORK — Ameriška letalonosilka na jedrski pogon »Nimitz* bo danes ponovno začela z va- jami. To je sporočil viceadmiral Gus Kinnear, poveljnik ameriškega ladjevja v Atlantskem oceanu. Pred tednom dni se je na letalonosilki raztreščilo reaktivno letalo. V nesreči je 14 oseb izgubilo življenje, 48 pa je bilo ranjenih. Stavka v Čilu SANTIAGO DE CHILE - Polovica rudarjev drugega največjega rudnika bakra v Čilu »El Teniente*, ki zaposluje 10.000 rudarjev, se je včeraj vrnila na delo. Druga polovica pa še vedno stavka in zavrača zadnje predloge državne družbe «Co-delco*. Za sedaj ni vojaški režim še posegel v ta največji sindikalni spopad od ustanovitve vojaške diktature v Čilu. Koristna sovjetska iznajdba JkgjS|. V Sovjetski zvezi so iznašli in uspešno preizkusili preprosto in obenem koristno napravo, ki olajša plezanje po električnih drogovih (Telefoto AP - TASS) PRED POVRATKOM REAGANOVEGA ODPOSLANCA HA8IBA NA BLIŽNJI VZHOD PO ZAMRZNITVI SIRSKO-IZRAELSKE KRIZE PONOVNO SPOPADI Z LIBANONSKO FALANGO V «krvavi bejrutski nedelji»izgubilo življenje 20 oseb ■ Sirski predsednik baje obiskal Moskvo BEJRUT — Po »krvavi bejrutski nedelji* so včeraj ponovno izbruhnili spopadi vzdolž «zelene linije*, ki deli Bejrut na muslimanski in krščanski del. Oblasti v Bejrutu so medtem dale začasni obračun ne del.jskih spopadov, ki jih libanonsko časopisje že imenuje «vojna plaž*. V sedmih urah je izgubilo življenje 20 oseb, 270 pa jih je bila ranjenih. Topovski dvoboji so začeli že v soboto, a so v nedeljo ob zori u-tihnili. Premirje je trajalo pet ur, kar je zavedlo prebivalstvo, aa‘je izrabilo sončno nedeljo1 za kopanje. Že sredi dopoldneva so se bejrutske plaže napolnile s kopalci. Okoli poldne so plaže zasule topovske granate. Sirske «mirovne sile*, Palestinci in napredne libanonske sile obtožujejo krščansko desničarsko milicijo, da je prva odprla ogeni. falanga pa trdi. da so to storili Sirci. Neglede na protisluvne obtožbe sta oba nasprotujoča si tabora bombardirala s kopalci natrpano »sovražniško plažo*. «Ze lena linija* ne deli namreč samo mesta temveč tudi obalo na krščan ski in muslimanski del. Predsincčnjim je predsedniku Sar-kisu uspelo, da je dosegel že 27. premirje, ki pa ga je kot običajno že včeraj porušil nov topovski dvoboj. Sodeč po pisanju naprednih libanonskih časopisov skuša falanga ponovno osredotočiti pozornost svetovne javnosti na usodo kristjanov v Libanonu, ki jo je v zadnjem času zasenčila sirsko - izraelska »raketna kriza*. Iz tega bi lahko sklepali, da je falanga sprožila »vojno plaž*, če pa upoštevamo, da je krščanska obala Bejruta življenjske" važnosti za falango, ki ima e-dino vezo-s svetom po morju, je vse skupaj skrajno vprašljivo. Neizpodbitno pa je dejstvo, da v Libanonu ponovno divja prava državljanska vojna, ki ii daje ne tiva vsakodnevna izraelska agresija proti palestinskim taboriščem. »Raketno krizo* so kot kaže do povratka posebnega Reaganovega od poslanca Philipa Habiba »zamrznili*. Tel Aviv in Damask ne skoparita z medsebojnimi grožnjami. Kaže. da Sirija utrjuie svoje položaje v dolini reke Beka a njeno orožje je po izjavah Izraela pred vsem obrambne narave. V Tel A- iiiiii iiiiiimu milil mini »iiMtniMitumiMut milim »•« Minmiiiu VOJSKA POTRDILA ZVESTOBO PODPREDSEDNIKU SATTARJU V Bangladešu propadel puč generala Ahmeda vivu pa poudarjajo, da .je meja med defenzivnim in ofenzivnim o-rožjem nejasna. Izraelska vlada je včeraj izjavila, da se «njeno potrpljenje izteka*. Načelnik generalštaba izraelske vojske Rafael Eytan je poudaril, da bo vojna izbruhnila, če se bodo Sirci Dridru-žili Libijcem v obrambi palestinskih oporišč. Izraelski generalštab pa izključuje tako možnost, saj je Sirija do sedaj pokazala le malo volje, da bi branila Palestince. V zadnjem izraelskem letalskem napadu na ftttatfletalske raketne baterije ob palestinskih taboriščih je namreč sirsko letalstvo stalo ob strani in dopustilo Izraelcem da so uničili »palestinsko - libijske* protiletalske rakete. Medtem pa so bile včeraj v zasedeni Cisjordaniji množične ma nifestacije Palestincev proti židovskemu naseljevanju v Hebronu, ki so sovpadale s prvo obletnico a-tentata na palestinske župane Cis-jordani.je. Izraelske varnostne sile so s silo zadušile manifestacije, kot vedno ob takih primerih pa so vesti skrajno pomanjkljive zaradi izraelske vojaške cenzure. Glede sirsko - izraelske «raketne krize* neki bejrutski tednik trdi, da je sirski predsednik Asad v prejšnjih dneh v najstrožji tajnosti obiskal sovjetske voditelje, ki so mu baje svetovali, naj ne umakne raketnih baterij iz Libanona, saj se bo Izrael omejeval le na napade palestinskih taborišč. SZ baje pozitivno ocenjuje sedanji položaj in je.prepričana, da ima Tel Aviv proti Siriji vezane roke. da si ne more privoščiti nove arabsko - izraelske vojne. ATENE - Včeraj ob 11.48 po krajevnem času so v Grčiji zabeležili potresni sunek 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter je bil med Kreto in Peloponezom. Potresni sunek ni po pivih vesteh povzročil materialne škode. V Palermu pogrešajo šest mafijcev PALERMO — V Palermu že te den dni pogrešajo štiri osebe, ki so osumljene sodelovanja z mafiio. Nekateri to povezujejo z obračunavanjem med «družinama» In/t-rillo in Bontade, ki .je pred kratkim že zahtevalo smrt Stefana Bantade in Salvatoreja Inzerilla. Štiri osebe, ki jih pogrešajo, je mogoče doletela enaka usoda, ali pa so se pravo- časno zavedle nevarnosti in so prostovoljno zapustile Sicilijo. Od četrtka pogrešajo tudi brata Angela in Salvatoreja Federico, ki naj bi bila prav tako povezana z mafijo. Preiskovalci menijo, da sa zadnja obračunavanja med posameznimi mafijskimi skupinami, odraz zaostrovanja odnosov po lanskih uspehih policijskih sil, ki so odkrile tri rafinerije za mamila. Pokol v Bologni: sodniki zaslišali štiri časnikarje BOLOGNA — V okviru preiskav o pokolu na bolonjski železniški postaji so sodniki včeraj zaslišali štiri časnikarje, ki so iz Libanona poročali o srečanju delegacije italijanskega parlamenta s predstavnikom PLO Abu Ayadom. Ta ie italijanskim politikom dejal, da so se v libanonskih falangističnih vežbali-ščih urili tudi italijanski npofašisti, ki so postavili peklenski stroj v Bologni. PORTO EMPEDOCLE (Agrigen-to) — V neki vasi pri Agrigentu so karabinjerji aretirali 68-letnega upokojenca, ,ki je sprožil lovsko puško proti skupini otrok, ki so mu «z igro preprečili popoldanski počitek*. OBRAČUN DELOVANJA POLICIJE V PRVIH ŠTIRIH MESECIH LETA Doslej so aretirali skoraj 100 teroristov Od teh 57 neofašistov - Kljub aretaciji Fenzija in Morettija RB še dalje aktivne RIM — Enainštirideset posegov v prvih štirih mesecih leta in skoraj sto aretacij: to je v skopih podatkih obračun policije v boju zoper terorizem v zadnjem obdobju. V razpredene mreže funkcionarjev in agentov Digosa iz vse Italije in ob sodelovanju letečih oddelkov kvestur, je padlo na desetine domnevnih levičarskih in desničarskih skrajnežev, pripadnikov majhnih in velikih prevratniških skupin. Največji uspeh je policija prav gotovo dosegla 4. februarja v Turinu, ko je po nekem ropu in oboroženem spopadu po mesenih ulicah, posadka navadnega patruljnega avtomobila, prestregla »nedosegljiva* leaderja primee linee Maurica Bignamija. Z aretacijo domnevnih morilcev namestnika državnega pravdnika Giacumbe, ki so ga ubili spomladi leta 1980, pa je policiji uspelo izjaloviti poskus ustanovitve voda RB v Salernu, ki so ga teroristi nameravali {»imenovati po Fabriziu Pelliju, svojemu pajdašu, ki ga je levkemija strla v zaporu. Šlo je v glavnem za prijetje bivših pripadnikov «autonomia operaia*, ki so se odločili za veliki «skok* v aktivno prevratništvo. Nazadnje je aprila letos policija aretirala Maria Morettija in En-rica Fenzija: kot znano sta oba padla v zasedo, ki so jo agenti Digosa postavili po odkritju brloga v Ul. Cavalcanti v Milanu. Takrat so trdili, da je bilo «strateško vodstvo* RB dejansko obglavljeno, kasnejši dogodki pa so pokazali, da je organizacijska sposobnost največie teroristične skimine v Italiji še vedno nedotaknjena. Kar pa zadeva »črni* terorizem beležimo v prvih štirih mesecih leta nekaj pomembnih uspehov. Gre pravzanrav le za eno veliko ak-riio, ki so jo izpeljali v rimskih neofašističnih krogih in je omogočila odkritje številnih brlogov po vsej It?Uii in aretacijo nekaterih vidnih črnesraičnikov. Povod za aretacijo 57 neofašistov je bilo prijetje Nicole Frece in Luigija Taravellija, avtorjev oboroženega ropa v neki rimski banki. Številne aretacije neofašistov so med drugim tudi omogočile razkritje czadja umorov študenta Walterja Rossija, mladih Milančanov Iannucija in Tinellija, komunista Iva Zinija in drugih. Preiskovalci so tudi prepričani, da so odkrili morilce rimskega sodnika Amata. Med aretiranci je tudi Cristiano Fioravanti,* brat, Giusve, ki je v nekem oboroženem spopadu pri Padovi ub'1 mladega karabinjerja. V uradih Digosa menijo, da je to naihujši udarec, ki ga je policija kdajkoli zadala neofašističnim teroristom. uiiiuiHiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTimniiimiiiiiMtiniiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiniiiiiiniiiiiu PRIMORSKE VESTI Včeraj se je na obali tudi uradno začela letošnja turistična sezona Vrsta zanimivih pobud v restavracijah - Televizijski program za nemške turiste PORTOROŽ — Ob morju se je danes uradno po koledarju začela turistična sezona. Zaradi toplih dni pa je tudi neuradno že čutiti prve znanilce poletja. Brez posebnega junaštva so ljudje v zadnjih dneh že zaplavali v skoraj 21 stopinj toplem morju, zvečer pa je po obalnih krajih čutiti poletni vrvež, še posebno zato. ker so restavracije s plesišči že skoraj po- vsod preselili na odprto. Gostinski delavci hotela Palače so se potrudili in z današnjim dnem v restavraciji »Ljubljana* žače li kuhati slovenske narodne jedi, v restavraciji »Jadran* predstavljajo italijansko kuhinjo, v restavraciji »Plaža* jugoslovanske kuharske posebnosti, ?:■ restavraciji »Valeta* pa ribje ih lovske dobrote. Jadralni klub Pirat naj bi z da- DAKA — Bangladeška vlada je sporočila, da je vojska prevzela nadzorstvo nad pristaniščem Chit-tagong v Bengalskem zalivu in dokončno strla odpor skupine oficirjev, ki so v soboto zjutraj umorili predsednika Zia ur Rahmana. Poskus državnega udara .ie tako klavrno propadel, ne da bi se razširil tudi na druga področja drža ve, ki so ostala zvesta osrednji vladi podpredsednika Satt.arja. Vodjo upora, general Manzura Ahmeda, za izsleditev katerega je vlada ponujala 30 tisoč dolarjev nagrade, so prijeli v nekem gozdu petdeset kilometrov daleč od Chit-tagonga. »Lov* na ostale pobegle častnike in vojake pa se še nadaljuje v goratih predelih države Da se je stanje v Bangladešu povsem normaliziralo priča tudi dejstvo, da so včeraj vzpostavili vse zveze s tujino, državne radijske postaje pa so začele oddaiati predvidene sporede. Določili so tudi. da bodo novega predsednika iz volili v prihodnjih šestih mesecih. Kljub temu je v vsej deželi še vedno veljavno obsedno stanje. Na sliki (telefoto AP): vladne čete ospešno prodirajo v Chittagong Go lis ti ostro napadajo socialistični program in opozarjajo pred «komunistično nevarnostjo PARIZ — Včeraj so v Franciji tudi uradno odprli volilno kampanjo za parlamentarne volitve, ki se je sicer začela že takoj po izvolitvi socialista Mitterranda za predsednika. Novi predsednik pričakuje, da ga bodo francoski volivci 14. in 21. junija ponovno podprli in da bo novi parlament bolj naklonjen njegovim programom. Prve raziskave javnega mnenja potrjujejo ta pričakovanja. Socialisti naj bi namreč prejeli 36 odstotkov glasov, volilni sistem pa naj bi jim omogočil, da bi si zagotovili krepko relativno večino v parlamentu. Nekateri politologi opozarjajo, da si je golistična stranka leta 1968 z istim odstotkom glasov zagotovila absolutno večino v parlamentu. Zato ni čudno, da poskušajo francoske sredinske in desničarske sile z vsemi sredstvi ubraniti socialistični val in ohraniti čim večje število mest. Pravo ofenzivo so sprožile na gospodarskem področju. Francoske volivce opozarjajo, naj se ne prenaglijo, ker bi jih zmaga levičarskih sil lahko drago stala. Socialistični gospodarski program naj bi bil že od samega začetka obsojen na polom. Pariški župan Jacques Chirac, ki postopoma prevzema vlogo voditelja opozicije proti Mitterrandu, je najbolj oster. V pogovoru za konservativni »Le Figaro* je poudaril, da je vrednost franka in delnic v zadnjih dveh tednih zelo padla, obenem pa naj bi se vrtoglavo povečale obrestne mere za kredite. Tak položaj naj bi po njegovem mnenju prekrižal Mitterrandove načrte. Chirac tudi trdi. da se nova vlada iz volilnih razlogov pripravlja povečati najnižje osebne dohodke, penzije in družinske doklade. Taka gospodarska politika naj bi še zmanjšala kompetitivnost francoskih podjetij in naj bi povečala stopnjo inflacije na približno 20 odstotkov, število nezaposlenih pa naj bi preseglo 2 milijona. Tudi iz gospodarskih krogov prihajajo podobne ocene. Še posebej sta na udaru program podržavljanja nekaterih najpomembnejših podjetij in socialni program, v okviru katerega naj bi nova vlada samo letos porabila 90 milijard frankov, približno 18 milijard lir. Te vsote ne bo mogoče izbrskati iz državne blagajne, zato se bo povečal državni primanjkljaj in z njim tudi inflacija. Sredinske in desničarske sile posebno pozornost posvečajo tudi »komunistični nevarnosti*. Chirac obtožuje socialiste, da se še vedno niso izrekli ,9 vstopu, komunistov v vlado. Vendar politični opazovalci pričakujejo. da komunisti ne bodo zbrali več kot 14 odstotkov glasov, kar bi jih verjetno prisililo, da bi se zadovoljili' tudi s podrejeno vlogo v novi vladi. našnjim dnem začel posojati jadralne deske, drugod pa posojajo čolne, sandoline in podobna poletna plovila. Nekaj povsem novega pa čaka le tos nrtnško govoreče turiste, saj bodo zanje pripravili celo nekajurni televizijski program. Italijanska privatna televizijska postaja RDF, bo skupaj z avstrijsko Alpen press Service international iz Beljaka za svoje gledalce, ki se mudijo ob severnoitalijanski in zahodno-istrski obali v Jugoslaviji predvajala vsak večer od 20.30 filme in dnevne vesti in napoved iz studia Kronen Zeitung na 68 UHF kanalu v nemškem jeziku. Natisnili so že posebne plakate, s katerimi bodo turiste iz Nemčije, Avstrije pa tudi iz Švice opozorili na omenjeno oddajo. Ta naj bi bila sestavni del boljše turistične ponudbe, saj bi se »gostje lahko počutili pri nas kot doma* in bodo lahko informirani neposredno iz domačega studia BORIS ŠULIGOJ KOPER — V soboto, 13. junija 1981, ob desetih dopoldne, bodo v Razdrtem odkrili spominsko obeležje v spomin na pomembno partizansko zmago. Tega dne, leta 1944 so borci Gregorčičeve brigade s sodelovanjem bataljona Bazoviške brigade in tržaške brigade »Trir-stina d'assalto» uničili v Razdrtem esesovski topniški vod, ki so ga sestavljali Nemci in v esesovske uniforme preoblečeni ustaši. Ob tej priložnosti so partizani osvobodili tudi enajst Istranov, ki so jih Nemci prisilno mobilizirali. L. U. • Delegacija {Nadaljevanje s 1. strani) prej ostaja zahteva po čimprejšnjem sprejetju globalnega zaščitnega zakona glavni cilj naših naporov*, je poudaril Race in dodal, da je u-pravičen očitek, da se to vprašanje namenoma zavlačuje tudi zato, da se medtem mnogi Slovenci asimilirajo. Poudaril ie, da so italijanske demokratične sile aktivni zaveznik manjšine pri tem boju in da se Slovenci istočasno zavedajo, da si bodo pridobili narodnostne pravice le v okviru boja za večjo demokracijo v državi, boja, v katerega se vključujejo tudi tisti, ki sledijo slovenski stranki. Pri teh prizadevanjih so veliki zavezniki manjšine slovenski matični nared in vsi ostali jugoslovanski narodi in narodnosti. «Brez njihove aktivne podpore bi bil naš boj brezupen,* je dejal Race, ki je nato poudaril, da je ob svojem nedavnem uradnem obisku v Italiji tedanji predsednik preds"dst\a SFRJ Cvijetin Mijatovič potrdil, da je vprašanje ureditve položaja slovenske manjšine vedno prisotno, ko gre za odnose med obema državama in da rešitev tega vprašanja lahko prispeva k vzponu medsebojnih odnosov. Munir Mesihovič se je po uvodnih zahvalnih besedah za prisrčen sprejem zaustavil pri vprašanju razvoja Bosne in Hercegovine, ki je bila nekdaj znana kot nerazvito in zaostala dežela, a je v povojnem času tako napredovala, da bolj ne bi bilo mogoče. Poudaril je hiter industrijski razvoj in viso ko stom jo gospodarske rasti na vseh področjih. Orisal je nato dosežke zadnjega petletnega načrta, o katerem je deial, da je bil po splošni oceni najbolj dinamičen od zadnuh treh srednjeročnih planskih obdobij, saj so zanj značilni povečanje proizvodnje, naraščanje dohodkov, izvoza, zaposlenosti ter družbenega in življenjskega standarda. Orisal je nato načrte, ki si jih zastavljajo v okviru prihodnjega srednjeročnega plana, od naraščanja proizvodnje električne energije do naraščanja industrijske in kmetijske proizvodnje, od stanovanjskega gradbeništva in gostinskili storitev, do, seveda, velikega načrta 14. zimskih olimpijskih iger, ki Irdo leta 1934 v Sarajevu. Seveda delo ne bo lahko. saj ga bo treba uskladiti s politiko stabilizacije. Kar zadeva medsebojne odnose je Mesihovič poudaril, da so se v zadnjih sedmih meserih. to je od obiska delegacije SKGZ v Sarajevu, zelo' okrnili in da je treba v tej srrteri nadaljevati. Ob tem je poudaril tesno gospodarsko sodelovanje med Bosno in Hercegovino in Italijo. Ob koncu .je Munir Mesihovič podal še kratko informacijo o zadniih dogodkih na Kosovu, označil njihov albanski nacionalistični in iredentistični izvor ter poudaril, da so se narodi na Kosovu in povs' d drugod v Jugoslaviji odločno uprli vsem napadom na neodvisnost Jugoslavije, na bratstvo in enotnost ter na njeno ozemeljsko celovitost. V dolgem pegovoru, ki je sledil, so se vsi člani obeli delegacij dotaknili posameznih vprašanj in se okvirno dogovorili za poglobitev sodelovanja še zlasti na področju kulture in športa ter sredstev javnega obveščanja. Izvršni odbor SKGZ je nato gostom priredil kosilo, ki so se ga udeležili tudi člani enotne delegacie Slovencev v Italiii in na katerem sta predsednika Boris Race in Munir Mesihovič v zdravicah p"Uda-rila nadaljnjo zavzetost za krepitev medsebojnega sodelovanja. V popoldanskih urah se je delegacija SZDL Bosne in Hercegovine na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja pogovarjala o možnostih krepitve gospodarskih stikov med slovenskimi zamejskimi gospodarskimi operaterji in podtetji iz BiH. Delegacijo SDGZ so sestavljali predsedn-k Vito Svetina, podpredsednik .Vilko Nanut, član predsedstva Stanko Bole, načelnik sekcije za zunanjo trgovino Dušan Košuta in direktor Vojko Kocjančič. Poleg medsebojne izmen'a ve informacij so se dogovorili, da se bodo o konkretni poglobitvi sodelovanja pogovarjali na sestanku med delegacijo SDGZ in Gospodarske zbornice BiH, do katerega naj bi prišlo v najkrajšem času. Delegacijo SZDL BiH je nato sprejel na vljudnostni obisk predsednik deželnega sveta Mario Colli, ki je med drugim poudaril, da prvi obisk tako pomembne delegacije SR Bosne in Hercegovine potrjuje pomembnost vloge slovenske mmj-šine v Italiji, ki je bila pobudn k tega obiska. Colli je še dejal, da gre za nadaltojo okrepitev stikov med deželo Furlanijo Julijsko kra-iino in posameznimi republikami SFR Jugoslavije ter je poudaril, da ima dežela tesne uradne odnose s Slovenijo in s Hrvaško ter da je v tragičnih trenutkih potresov v Skopju in v Kotoru navezala solidarnostne stike z Makedonijo in s Črno goro. Imela je tudi priložnost, da se sreča s predstavniki časnikarjev SR Srbije. Včerajšnji obisk pa predstavlja prvi stik s predstavniki Bosne in Hercegovine, katerim je predsednik Colli zaželel dobro počutje v Furlaniji-Julij'ki krajini, izrazil pa je tudi prepričanje, da bo ta obisk še bolj utrdil prijateljstvo med obema državama. Gostje iz Bosne in Hercegovine so se nato udeležili otvoritve razstave slovenskih grafikov, v Kraški ‘hiši v Repnu, prvi dan svojega obiska p« so končali z uradno večerjo, ki so se je udeležili predstavniki tržaških in deželnih oblasti, predstavniki tržaških pokrajinskih tajništev demokratičnih političnih strank in predsedniki množičnih organizacij včlanjenih v SKGZ.