rib Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 22, 1944 LETO XLVII - VOL. XLVII 4 nemškega poveljnika iz Cher-bourga. Ali bodo zavezniki napadli takoj, ko poteče predpisani čas, ali bodo dali Nemcem novo priliko za vdajo, ob tem času še ni znano. -o- Rusi prodirajo proti Helsinki na Finskem London. — Poročila iz Moskve trdijo, da so Rusi že tri milje za pristaniščem Viipuri in da zdaj prodirajo proti glavnemu mest uFinske, Helsinki, ki je oddaljeno 135 zračnih milj. Sliši se, da je finska vlada ukazala vsem civilistom, ki niso neobhodno potrebni v glavnemu mestu Finske, Helsinki, roča se tudi, da si Nemci silno prizadevajo, da ubranijo finski vladi prositi Rusijo za premirje. Toda s padcem Viipuri nimajo Finci nobene prave obrambe več in ne bodo dolgo vzdržali. -o- V Rimu imajo zdaj že nekaj elektrike Rim. — Rimsko prebivalstvo zdaj že dobiva elektriko in sicer po štiri ure na dan. Mesto je razdeljeno v štiri okraje in vsak dobi elektriko ob drugem času. Da ni več elektrike na razpolago, je vzrok ta, ker so Nemci razdrli dobavo od severa, kjer ima Italija velike turbine. -o-- Gazolinski kupon 12 je zdaj v veljavi Od včeraj naprej je v veljavi gazolinski kupon št. 12, vsak vreden za 3 galone gazolina. Ta kupon je zadnji v knjigi "A" in je veljaven do 21. septembra. V začetku septembra bo OPA dajala nove knjige A. Naii fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Joe zdaj nahaja, sonce še vedno sije ob desetih zvečer. Redno prejema Ameriško Domovino, ki mu jo vsak teden pošlje sestra Mary, da je tako vedno poučen, kaj se godi v Clevelandu, zlasti pa kaj počno mladinske organizacije pri fari sv. Vida. »a Rs m Mr. in Mrs. Andrew Rodella, 10402 Reno Ave. sta naročila sobotno Ameriško Domovino sinu T/Sgt. Andreju, ki služi pri ameriški armadi nekje v Italiji. ■h m rm Pfc. Anthnoy A. Zitko, ki je bil ranjen v Italiji 26. maja, je dobil odlikovanje reda višnjevega srca, katerega je odposlal svoji materi, Mrs. Apoloniji Zitko, 1425 E. 53. St. V armado je stopil v juniju 1942, v Severno Afriko je bil poslan v oktobru 1943. Njegov brat Sgt. Joseph Zitko se nahaja v Deshon General bolnišnici, Butler, Pa. Tri bolnišnice bodo zgradili v mestu j Cleveland, O. — V Clevelandu se je organizirala družba, ki je že poslala prošnjo za inkorpora-cijo v Columbus, ki namerava zbrati med ljudmi vsoto $3,000,-! 000. S tem denarjem namerava i postaviti družba tri nove bolni-( i šnice, v katerih vsaki bi bilo do; j 200 postelj. j Eno teh bolnišnici bi zgradili1 j v Collinwoodu, eno v West Par-■ ku (Kamm's Corners), eno pa j na južni strani mesta. Načrt govori, da bi se premestilo sedanjo Glenville bolnišnico v novo poslopje, ki bo zgrajeno v Collinwoodu, iz Glenville bolnišnice bi se pa napravilo bolnišnico samo za ženske. -o- DeRighter je odobraval volivne sleparije, trdi priča McGrain Cleveland, O.—Na kriminalni sodniji v Clevelandu se vrši obravnava proti mestnemu klerku Jo^n DeRighterju in njegovi ženi, ki sta baje pomagala pri volivni slepariji v 22. vardi lansko leto. Včeraj je pričal Laundon T. McGrain, ki priznava, da je v primarnih volitvah volil trinajstkrat, vsakikrat pod drugim imenom, za mestnega od-j bornika McCafferya. Izpovedal je, kako je na večer voliv-nega dne povedal DeRighterju, da je glasoval trinajstkrat, ki je rekel: "To je imenitno.' Zvečer bomo skupaj praznovali zmago na domu McCafferya." Izpovedal je tudi, da mu je potem, ko je vsa stvar prišla na dan, DeRighter svetoval,! naj izgine iz mesta in da mu' je DeRighterjev svak prodal' avtno kolo. McGrain je zbežal v Florido, kjer je bil aretiran in pripeljan v Cleveland, kjen je priznal krivdo. Zdaj obto-i žuje še druge, ki so bili zaple-l teni v volivno sleparijo, to pa' največ zato, kot pravi, ker mu potem, ko je bil v kaši, ni hotel nihče pomagati, ne DeRighter, ne McCaffery, kateremu je pomagal do izvolitve. -o- Pobiranje asesmenta Tajniki in tajnice, ki pobirajo društvene asesmente v stari šoli sv. Vida ali pa v dvorani SND na St. Clair Ave. vsakega 25. v mesecu, naznanjajo, da bodo pobirali asesment v petek večer, 23. junija od 6 do 8. Na isti večer ga bo pobiral na svojem domu tudi tajnik samostojnega društva Srca Jezusovega. Vsi tajniki in tajnice ,ki pobirajo asesment v Slovenskem domu na Holmes Ave. naznanjajo, da ga bodo ta mesec pobirali v soboto in pondeljek, ker je 25. nedelja, članstvo naj to upošteva. -- Mrs Rupert zbolela Včeraj se je morala podati v Glenville bolnišnico poznana društvena in narodna delavka Mrs. Frances Rupert iz 19303 Shawnee Ave. Vsi ji želimo, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnila domov. Novi tajnik Društvo Katoliških Boršt-narjev št. 1640 ima novega tajnika v osebi John Jalovca, 704 E. 162. St. Asesment bo pobiral v soboto večer 24. junija v Slovenskem domu na Holmes Ave. BOMBNIKI RAZBIJAJO JAPONSKO MORNARICO IZGUBE IMAJO OBOJI prvi ameriški bombniki zadeli na japonske bojne ladje. To je bilo prvič, da so Amerikanci videli japonske bojne ladje od bitke pri Santa Cruzu v oktobru 1942. Ameriško brodovje se ne sme umakniti s svojih pozicij tukaj, ker mora varovati pehoto, ki se je izkrcala na otoku Saipan Marianske verige. Obe pomorski sili si stojita nasproti nekako v sredi 1,500 milj razdalje med Filipini in Marianskim otočjem. Tukaj je zbrana 5. ameriška mornarica, ki ima "dovolj sile, da bo opravila s sovražnikom," kot je izjavil Nimitz. Naša mornarica ima zaprte vse radijske aparate, da ne izda pozicij Japoncem, zato še ni podrobnih poročil iz boja. Nad 1,000 ameriških bombnikov je napadlo Berlin, 58 je izgubljenih London, 21. junija.—Več kot 1,000 bombnikov je danes napadlo Berlin in predmestja. Berlinski radio je po napadu naznanjal, da je nekaj bombnikov odletelo proti vzhodu, kar bi značilo, da so leteli v Rusijo na nove ameriške baze tam. Nemci so poročali, da so vi-i deli močne formacije ameriških bombnikov nad Šlezijo, ki so potem izginili vzhodno na koncu nemških mej v . smeri proti Rusiji. Teh 1,000 bombnikov je spremlajlo okrog 1,000 bojnih letal, torej je nad 2,000 ameriških letal napadlo nemško prestolnico. S tega poleta pogrešajo 43 bombnikov in 15 bojnih letal. pisje, ki pripravlja narod na osvobojenje. Ti tajni časopisi so: Szaniec, Pravda, Svoja in Misel Panstvo-va. Uprava se zahvaljuje za prejem krompirja, moke, masti in drugih potrebščin za naročnino in podporo. riot, načelnik francoske fašistične stranke, pet je Jean Bi-chelonne, državni tajnik, ki je izročil francosko industrijo Nemcem. Peti je pravosodni minister Maurice Gabolde in potem sledijo druga imena. Vsi gornji so zaznamovani, da padejo pod roko maščevalcev. Imena maršala Petaina ni na listi, ker ga bodo prihranili za javno obravnavo. Vile rojenice Družnii Mr. in Mrs. Adolf Brezovar, 1275 E. 59. St. so prinesle vile rojenice zalo hčerko, katero so krstili na ime Shirly May. Obdržali jo bodo kar za svojo, čeprav teta štorklja ni napravila za to uradne prošnje. Dve stari mami in en stari ata se vesele luštkane vnukinje, če stitamo vsem skupaj! Seja demokratov Jutri zvečer ob osmih bo seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde. Vršila se bo v SDD na Waterloo Rd. Važne zadevo bodo na programu in članstvo je prošeno, da se v polnem številu udeleži. Posebnega povabila za sejo ne bo, ker je tajnik bolan. London.—Francoska tajna organizacija, ki deluje v Franciji proti Nemcem in francoskim kvizlingom, ima dolgo listo , imen onih, ki bodo prišli na vrsto, ko bo prišel obračun. Prvi .na listi je Pierre Laval, kot glavni kvizling. Drugi na listi je Joseph Rarmandi, sedaj minister notranjih zadev pri francoski vladi. | Tretji je Marcel Deat, minister za delo. četrti Jacaues Do- LAVAL JE PRVI NA LISTI FRANCOSKIH PATRIOTOV, KO BODO OBRAČUNAVALI Lizbona. — Odkar je na Poljskem denarna valuta tako padla, da je denar skoro brez vsake ve-i ljave, dobivajo uredniki, tajnih ! publikacij v podporo naročnino ; v raznih pridelkih. Tako poljski ! narod podpira svoje tajno časo- UREDNIKI NA POLJSKEM DOBIVAJO KROMPIR IN MOKO ZA NAROČNINO Prostovoljci, ki prodajajo voj- 1 ne bonde za 5.vladno posojilo, pri-( 1 povedujejo, da se nekateri izgo- 1 varjajo, da ne bodo kupili bon- 1 dov, ker se bo s tem vojna samo podaljšala. Ljudje božji, tako govorjenje je abotno, ker je ravno obratno res. Ako bo imela vlada denar,1! bo lahko bolje opremila armado j! in s tem tudi vojno hitreje kon-!^ čala. Torej samo denar, ki ga' posodimo vladi, bo hitreje kon-1' čal vojno z zmago našega orožja. I] -o-- Prijazen obisk V spremstvu Antona Grdine , nas je včeraj obiskal slovenski pionir iz Forest City, Pa., splošno poznani Martin Muhič, svoje čase 12 let župan istega mesta, kjer lastuje še vedno veliko poslopje z dvorano in gostilno. V Cleveland je prišel obiskat svojo sinaho Mrs. J. Muchitz, 1081 Addison Rd., katere soprog Joseph ima odlično službo pri trgovski mornarici. Z Mr. Muhičem je prišla na obisk v Cleveland tudi hčerka Alice, ki , je v vladni službi v Washing-, tonu. Pred 53 leti je bil v Clevelandu, to je bilo takrat, ko so se I na kraju, kjer je zdaj obljudena in živahna slovenska naselbina, , pasle še krave, tako daleč je bi-, lo iz mesta. i Lep začetek poletja i Včeraj zjutraj ob 9:03 je bil - uradni pričetek poletja. Bil je lep dan, ne prevroč. Sijajna predstava Ne pozabite, da bo v sredo večer 28. junija v SND na St. Clair Ave. sijajna predstava s pestrim programom. Glavne atrakcije bodo: nastopili bosta zopet po dolgem času p ril j u b l j en i pevki Josie Lausche-Welf in Mary U do vie h, kateri bo spremljal na klavir dr. Wm. J. Lausche. Naš' slovenski čarovnik John J. Grdina nam bo pa "copral," da nam bodo šli lasje pokonci. Prireditev bo pod pokroviteljstvom odbora kampanje za 5. vojno posojilo. Že zdaj vlada veliko zanimanje za io predstavo. NI IMEL NAMENA ŽALITI AMERIKE, TRDI ANGLEŽ London. — Oliver Lyttelton, minister za produkcijo, ki je včeraj na nekem banketu izja-' vil ,da so Zed. države, izzvale Japonce v vojno, je danes jav-l no izjavil, da ni imel namena tega reči, da je morda samo be-1 sede napačno postavil. Kar je hotel on poudariti, pravi minister, je bilo samo to, da bo Anglija večno hvaležna' Ameriki za vso pomoč v tej' vojni. To je izjavil minister v zbornici poslancev in prosil zbornico, naj vzame te besede na znanje. i I I _ IV pondeljek so napadli ameriški bombniki močno skupino japonskega brodovja, razvila se bo bržkone odločilna pomorska bitka med Filipini in Marianskem otočju. Pearl Harbor, 21. junija. — Ameriška bojna letala so se dvignila z nosilcev letal malo pred večernim mrakom v 'pondeljek ter napadla močno skupino japonskega ladjevja, ' ki so ga zalotila med Filipinskim in Marianskim otočjem. | To je bil prvi spoprijem med ameriško in japonsko pomorsko silo, ki se zna razviti v odločilno bitko, poroča admiral iNimitz. Z nastopom noči je ameriška zračna armada odnehala. Ta akcija na daljnem Pacifiku je morda odprtija največje pomorske bitke v zgodovini sveta. Admiral Nimitz je obljubil nadalj-na poročila, čim bodo podrobnosti znane. "Sovražne in naše izgube še niso seštete," se glasi poročilo. Poizvedovalna letala, ki so se dvignila z nosilcev letal na patruljo, so v pondeljek popoldne spazila močno formacijo japonskega brodovja. Admiral Nimitz je v prvem poročilu včeraj izjavil, da je morda zbrano tukaj vse japonsko vojno brodovje.1 Naši bombniki in bojna letala so dobila ukaz, naj takoj napadejo sovražnika. , že pred večernim mrakom so Nemci se ne zmenijo za ultimat Zavezniki so dali obleganim Nemcem v Cherbour-gu do devetih danes zjutraj, da se podajo, toda Nemci molčijo. Pristanišče bo padlo zaveznikom v roke vsak čas. London, 22. junija. — Nemške čete, ki branijo pristanišče Cherbourg, katerega ima obkoljenega ameriška deveta armada, se ne zmenijo za ultimat, ki so ga jim dali zavezniki po radiu sinoči, naj se podajo do devetih danes zjutraj, (ob treh zjutraj v četrtek elevelandski čas). i Ob devetih dopoldne po angleškem času ni bilo še nobenega 1 glasu od nemških poveljnikov na ' ultimat zaveznikov, kar pomeni, | da bodo zavezniki morali nasko-j čiti pristanišče in ga vzeti s silo. i Ob tem času pa še ni znano, če 1 bodo zavezniki udarili po Nemcih takoj, ko bo pretekel čas, ki i so ga določili za ultimat. Ven-' dar poroča radio iz Vichy, da se i je vnela bitka za pristanišče z vso furijo. Pehota je napadla na vsej črti, dočim ima podporo od bojnega ladjevja in zračne armade. Ob času,,ko so zavezniki po radiu ponudili Nemcem priliko, da se prostovoljno podajo, so bile ameriške patrulje manj kot eno miljo oddaljene od morja v pristanišču. Ostala ameriška armada je zbrana z vsemi edinicami na višinah okrog Cherbourga in je pripravljena, da udari z vso silo na nacije, ki so zajeti in obkoljeni v pristanišču. Poročila s fronte trdijo, da je padec Cherbourga samo vprašanje nekaj ur; čeprav ga bodo .Nemci branili. Ultimat zaveznikov nemški garniziji v Cherbourgu se je glasil: "Ako ne položite orožja zdaj, ne boste nikdar več videli svoje domovine. Vaš položaj je brezupen. Na tisoče bombnikov čaka na povelje, da začne deževati smrt in razdejanje na vas. Topovi našega bojnega vrodovja so naravnani na vas. Nobenega drugega izhoda nimate, kot da se podaste. Ako se vi, poveljniki, ne vdaste, boste nosili vso odgovornost za življenje vaših mož. Ako se pa odločite za kapitulacijo, pošljite svoje zastopnike k našemu štabu z belo zastavo na križišče cest Valogne in Cherbourg ob osmih zjutraj.". Kot rečeno, ob devetih zjutraj ni bilo še nobenega glasu od| Dobro je, ce vesle j Ameriki je na delu mnogo ^ških skupin, ki imajo pa ta-'toena, da bi se nikdar ne su-°> da so to skupine, ki hočejo vpeljati prohibicijo v Zed.; ^ah. Ena taka skupina, na nosi ime: American s'iess Men's Research Found-' <*> in Chicago. * * # red petimi meseci je nek rus-"cenjak vzel iz več žab njih I in jih nadomestil z srci iz žab. Po operaciji niso * kazale nobene spremembe ( iv°jem obnašanju in posebna1 Prava je pokazala, da ta srca 'v tako delujejo v žabjem te-' Jkot so prva. Mnogo teh žab ^nes živi. j * # * J'letih 1942 in 1943 je ame-| narod daroval za armado 5°0,000 raznih knjig. Okrog (J°.000 od teh ni bilo uporab-[ J bodisi radi njih vsebine, ali II zunanje oblike. 'aPonci praznujejo napad na' Harbor vsakega 8. v me-J raznimi ceremonijami in tam: "Doli z Ameriko!" # * * 0 so gradili Boulder jez, soj kovali tako velike cevi, da1 "h ne mogli pripeljati na lice po železnici. Cevi so namerile v premeru 30 čevljev ''jih ne mogli naložiti na no-'Plezniški voz. In kaj so na-ameriški inženirji? Po-so na licu mesta nalašč za kjer so vlivali te ce-1 je Amerika! » ♦ # )?emlje, ki obsega danes 48 • ^'ških držav, je bilo svoje f delno pod oblastjo raznih1 držav in scier pod Ve-' ■ 'Britanijo, Francijo, špani- .^ehiko, Nizozemsko in šved-# ♦ # Mistika je dognala, da se' s proda v 934 ameriških j ki so postavno suhi,] povedanega žganja na leto zat J*lo $150,000,000. žeja je ■ lil stvar! * * * ^adar je ameriški vojak ra-!)1 na fronti in ko dobi prvo J1^ na zasilnem obvezovali-'■>e lahko poslan na enega iz-l naslednjih petih zdravni- 1 Postaj, kakor to zahteva pač | H in sicer: na bataljonsko ^niško postajo, na čistilno 5io ali poljsko bolnišnico, v ^acijsko bolnišnico, ki je ^ za bojno linijo, v splošno "'šnico dotične ali sosedne de-1 ali v generalno bolnišnico V v Zed. države. ♦ * * ! Na mornarica ima danes v 115 raznih tipov ladij ali la-^ Za izkrcanaje na obrežje in J" vse od 12 čevljev dolgega j** iz kavčuka do 450 čevljev ladje. ♦ • • S* 7,800 letal, ki so jih posla-^d. države Rusiji do 31. de-| ^»a 1943, so jih vodili več 3.000 piloti iz Amerike di-v Rusijo. -o- Deseta obletnica Petek ob 7:30 bo darova- ( cerkvi Marije Vnebovzete la za pokojno Dorothy Cer-' v spomin 10. obletnice ^ smrti. Y Prva obletnica soboto ob 7:30 bo darovana ^kvi Marije Vnebovzete ma-[j ^ pokojnega Mike Arh v spoli. Prve obletnice njegove S Po 15 mesecih službe onstran morja je prišel domov na dopust S/Sgt. John A. Melle, sin poznane John Meletove družine iz 6806 Bonna Ave. Služil je pri letalskem koru in se je udeležil 44 raznih napadov na japonske postojanke. Bil je topničar in radijski operator v zračni trdnjavi. Na svoj kredit ima najmanj šest japonskih Zeros. Zato je bil pa tudi odlikovan z letalsko medaljo ter bronastimi hrastovimi peresi. Po dopustu bo nastavljen kot inštruktor top-ničarjev pri bombnikih v Fort Myers, Florida. Naše čestitke junaškemu letalcu. n M m Od nekje onstran morja se je oglasil S/Sgt. Jdseph J. Brod-nick, sin Brodnikove družine iz 6207 Carl Ave. Zdaj ima nov naslov .katerega prijatelji lahko Hnh» nri starših. Tam lcier se >■ 146 i r AMERIŠKA DOMOVINA" KlIKRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAA&S DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po pofitl. pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 __Posamezna Številka 3 cente _ _ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 montlu. Cleveland, by mall. $400 tor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.35 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year; $3.50 for fl months. „ $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents__ Entered as second-class matter January 5th, 1800, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ___ No. 146 Thur., June 22, 1944 Domača fronta v ofenzivi Naši možje in fantje, več milijonov istih, se bore v Franciji in Italiji in na mnogih drugih frontah. Z bombniki in bojnimi letali napadajo sovražnika po Evropi, Pacifiku in z baz na Kitajskem. V ženskih pomožnih korih je številno ameriški deklet, ki doprinašajo svoj delež pri našem vojnem naporu. Mnogo naših fantov in mož, kdo ve koliko in strah nas je samo misliti njih število, bo žrtvovalo svoje dragoceno mlado življenje v tem gigantskem boju. Mnogo jih bo, bog-zna koliko, ki bodo ostali po vojni ohromljeni, brez tega ali onega uda, morda slepi, polni revmatizma in drugih nadlog, ki jih bodo dobili v vojni. In zakaj vse to? Zato, da bova ti in jaz lahko udobno živela, varna pred sovražnimi napadi in pri — polni skledi. Vprašajmo se: koliko izmed nas, ki smo ostali doma, žrtvujemo svoje zabave, udobnosti, da bi bili enaki našim borcem, ki so se morali odreči vsemu temu, pa morajo biti povrhu tega še vsako minuto v smrtni nevarnosti? Mnogo vas je že storilo svoj odolžnost ali svoj delež, ki ga zahteva od nas vojni napor s tem, da ste kupili vojne bonde. Toda še nismo dali dovolj! Stric Sam pravi, da je treba še in še dati, ako nočemo, da se ne ponovi Pearl Harbor in drugo, temu podobno, ki bi ogrožalo naše obrežje in za obrežjem notranjost naše dežele. Danes je v cirkulaciji med narodom do 22 bilijonov gotovega denarja. To se pravi, da ima narod toliko gotovine doma ali kje drugje, katero bi lahko spremenil v vojne -bonde. To se nadalje pravi, da bi bilo tistih 16 bilijonov dolarjev, za katere vpraša naša vlada pri 5. vojnem posojilu, lahko podpisanih v 24 urah, pa bi se nikomur nič na žepu ne poznalo. In vendar bi ime! svojo gotovino naloženo v varnih vojnih bondih, katere garantira vlada Zed. držav, za katero vlado stoji najbogatejša dežela na syetu. Denar, ki ga ima kdo spravljenega na polici, v kleti in po raznih kotih, mu ne prinaša nobenih obresti, dočim plača zakladniška blagajna za, vojne bonde lepe obresti. Vlada bi lahko šla in nam zaplenila ves denar, pa niti obresti ne bi plačala zanj, in bi ga morali kar brez godrnanja izročiti. Toda do tega ne bo prišlo, vsaj v Ameriki ne, dokler bo narod rad sam dal oziroma posodil vladi na dobre obresti, na varno posojilo v obliki vojnih bondov. Kritični meseci pred parni Donald Nelson, načelnik urada za vojno produkcijo je izjavil, da b6do prihodnji trije meseci skrajno kritični za vojno produkcijo in da bi bilo treba takoj premestiti do 200,-000 delavcev od sedanjih del, da bi izdelovali skrajno potreben material za vojno. * Kljub temu položaju pa je povedal načelni kurada za vojno produkcijo senatu, da se mu zdi potrebno iz ozira na korist dežele, da se napravi konkretne načrte za zopetno izdelavo civilnih potrebščin. Mr. Nelson je pričal pred senatnim preiskovalnim odsekom, ki išče potov, da bi se začelo izdelovati potrebne civilne potrebščine v večjem obsegu, zlasti pa kuhinjsko posodo. Mr. Nelson je razložil odseku, da se je že napravilo nekaj potrebnih korakov v tej smeri in da je tudi'videl, da kolikor se je dozdaj začelo izdelovati civilnih potrebščin, ni to popolnoma nič škodilo izdelavi vojnih predmetov. Kot je videti bodo največje težave tam, kjer bodo morali nekateri delavci nadaljevati z izdelavo vojnih potrebščin, dočim bodo drugi že zaposleni pri produkciji civilnih produktov. Ta bo potem kolikor toliko stalna zaposlitev, dočim bodo delavci v vojni industriji vedno v negotovosti', koliko časa bodo še delali. Vlada je odločena nadaljevati s produkcijo vojnega materiala do skrajnega dneVa, to je, dokler ne bo vojni položaj pokazal, da takega materiala he bomo več potrebovali. Armada bo zahtevala neprestano produkcijo orožja in municije, ker nihče ne ve, kdaj se bo Nemčija podala ali zrušila. Lahko se poda čez noč, lahko se bo pa še dolgo upirala. Zavezniki morajo biti pripravljeni za vsak slučaj in imeti vedno dovolj vojnega materiala pripravljena. Poleg tega pa razvoji na fronti zahtevjo vedno drugačno orožje. To se zlasti vidi pri produkciji letal, za katere delajo vedno nove modele, kakor jih zahteva vojna strategija. Dostikrat se primeri, da so gotove vrste letala že nerabna za fronto, ko so komaj dogotovljena. Dasi je imela armada pred invazijo ogromne zaloge vojnega materiala nakopičenega, pa je gotovo, da isti naglo gine z razvitjem fronte. To se zlasti tiče ladijc in čolnov, .ki se jih potrebuje za izkrcavanje čet na obrežje. Teh je bilo ob invaziji izgubljenih več, kot se je pričakovalo. Ako bodo zavezniki kmalu dobili v roke Cherbourg in Havre, potem bodo lahko uporabljali velike ladje za dobavo potrebščin. Ako pa ne, bo pa treba mnogo brodovja manjšega izdelka. Iz vsega tega je razvidno, da bo ameriška vojna industrija v nastopnih mesecih morala prestati najbolj kritične trenutke. BESEDA IZ NARODA ■l"t"Hf,H"H"t j' l11' l H-i Kfr H^ t HH ) ) t I nmt 1,| t, Ml'H.M'Hl l„M l„r Ob novem grobu List za listom pada. Iz naših pionirskih družin se poslavljajo očetje in matere. Danes naj se ozremo na svež grob pionirske matere, katera zasluži v celoti tako ime — Mrs. Ana Kekič. Zakaj naj omenim njeno ime? Za to imam vzrok, če nočem biti sebičen. Zanjo lahko navedem dokaze, za katere mi bo pričal ves hrvatski narod in tudi veliko Slovencev ali slovenskih družin, ki so Kekičevo družino dobro poznali in spoštovali v svoji sredi mnogo let radi njene velike darežljivosti, vernosti in uljudnosti. Oglejmo si najprej po bližje okolnosti, ki nam dajo pogled do tega, kar sem zgoraj navedel o njej. Poznam to družino prav toliko let, kolikor let se nahajam v Ameriki. Poznam jo pa, po vsem takem dejanju, kar smatram za družino častno in za narodno zavedno. Kekičevi prihajajo iz kraja, ki se imenuje "Kekičevi kraj." Na Hrvatskem je več krajev, kjer se imenujejo na isti način, po katerih krajih so potem družine dobile svoja imena, na primer:! Iz Kekičevega okraja so se pihale mnoge družine "Kekič." Na j ta način ie še več družin, ki se1 Tadeja Kekiča; bili so prvi med prvimi. Ne gre za nobeno hva-lisanje, čast komur.čast. če ne bomo dali priznanja ljudem, katerim gre, ne moremo pričakovati, da bodo sledili v dobrih delih še drugi za njimi. Naj bo dodano, k temu okraju žumberku in Beli krajini še tole: V Metliki, kjer se zbirajo ljudje iz vseh krajev ob shodih Marijinih praznikov, največ še na veliki šmaren 15. avgusta, tam stoje tri cerkve druga poleg druge, nekaj izvanrednega je to, kaj sličnega ne vem da bi se nahajalo še kje drugod, toraj tri cerkve in te še precej obsežne. Leta 1931, ko sem se nahajal v domovini, sem posnel slike glavnih oltarjev teh treh cerkva, da bi dokazal to nenavadno stvar. Ljudje pridejo na te velike shode v narodnih opravah in tu se vršijo tudi druge domače zabave kakor so: narodni plesi, kolo in petje itd. V to imam dokaz mojo sliko, katero sta posnela moj slikar Tischler in pa Dr. France Trdan. To je pa bila tudi zadnja slika posneta ravno pred začetkom druge svetovne vojne, dospela je sem že potem, ko se je vojna že začela, v tej sliki se vse zgornje tudi port.juje. Tako torej, i z takih krajev pridejo dobre in nepokvarjene pišejo na isti način. Ko sem ka-terikrat po tem poizvedoval, kako in zakaj je več enakih imen in niso v sorodstvu drug z drugim, so mi potem povedali, da je to nastalo na isti način, kakor zgoraj omenjeno. Da pa to vem, mi potrjuje filmska slika iz šošič, ki .je središče tako zvanega žumberškega okraja, katero sliko je šel tja posneti moj slikar v stari domovini pred nekaj leti, ko so tam postavili novo kapelo ali cerkev i: denarjem, katerega so njih rojaki v ta naMteh žbiftili tukaj v Ameriki. Ko je bila ta cerkev blagoslovljena, se je tam vršila veličastna cerkvena slovesnost in ob enem bila slika posneta. To sliko bom v bližnji prihodnjosti pokazal na vrtu tudi našim ljudem. To sem omenil mimo grede, da bo moje poročilo o Kekiče-vih bolj vsem razumljivo in jasno. Ta žumberski okraj se nahaja ravno tik naše slovenske Metlike v Beli krajini. Te naše ljudi imenujemo "Bele Kranjce," katerih ni v Clevelandu mnogo, toda jih je pa v drugih mestih, ka kor v Pittsburghu, v Jolietu in \ družine, ki so prave katoliške korenine in gospodarji, ki zaslužijo čast in priznanje. Prav tako so ti ljudje, ki so naši žumberski sosedje tam v stari domovini, prežeti s takim duhom tukaj med nami kot sosedje ustanovili svojo cerkev in se je držijo vsi, tako lepo, da .je vsa župnija kot ena družina. To je neka posebnost, in med temi se je v tem odlikovala, Ke-kičeva družina, za kar vem, da bodo vsi potrdili tem mojim izjavam. Blaga mati je dobro vzgojila svoje sinove in hčere, ki se zavedajo del in dejanj svoje matere in ji bodo sledili v dejanju trije sinovi in hčera. Zadnja leta,je družina živela v Avon Lake, O., ob jezeru na krasni farmi, ki se nahaja ob ce.#ti, ki vodi v Lorain in imajo gazolinsko postajo. Marsikdo je dobil brezplačno v Kekičevi hiši jedilo in pijače z domačo gostoljubno postrežbo, kakor smo svoječasno to slišali od rajnega "Strica" John Po-poviča, ki je bil iz istih krajev doma. Pokojna je bila krstna botra 72 krta. Za tiste družine je potem tudi kolikor je le mogla vedno skrbela, da so se držali cerkve in verskih običajev. Narod jo je skozi tri dni, ko je ležala na mrtvaškem odru, obiska-val in na 100 vencev je krasilo njeno krsto. Naj bo ohranjen blag spomin na tako blage pokojnike. Večni jim mir. Anton Grdina. Lokalni odbor št. 2 JPO-SS mnogih krajih zelo veliko. Vsi ti ljudje iz teh imenovanih krajev so pa zelo verni ljudje, ti so bili tudi prvi med ustanovitelji KSKJ in ustanovitelji prvih slovenskih cerkva širom Amerike. In, ker te kraje meji samo reka Kulpa, za to si lahko naprav-Ijamo sodbo, da so bile te pokrajine, tako slovenska, kakor .tudi hrvatski Žumberak, dobro oskrbljene z verskim poukom in dobrimi vzgledi njihovih prednikov. Ti verni žumberčani iz Soškega okraja spadajo v grško-katoliško cerkev in imajo svoje bogoslužje v slovanskem jeziku po sv. Cirilu in Metodu podedva-no. Naj k'vsem tem pojasnilom še pripomnim to, da je bil takrat, ko je bila v domovini blagoslovljena nova cerkev navzoč ravno ta duhoven, Very Rev. Dr. Msgr. Miroslav Firis, ki je sedanji župnik tukajšne njihove cerkve sv. Nikolaja. Iz tega pojasnila, nam bo sedaj lažje razumeti, zakaj je bila rajna Mrs. Kekič ena izmed tistih blagih žena, ki se j j ves čas tukaj zanimala za pravični in verski živelj. Ona .je tudi ustanovila v njih cerkvi Oltarno društvo ter bila istega predsednica deset let. Poleg tega pa je blia med svojimi ljudmi vselej na prvih mestih z njenim soprr-gcm Tadejem, ki ga je tudi vse poznalo in spoštovalo, kadarkoli ali kjerkoli je bilo potreba kaj storiti dobrega. Storiti uslugo za druge in drugim, je bila družina Zopet mi je dana prilika, da priobčim imena darovalcev za Jugoslovansko pomožno akcijo ter se jim v imenu trpečega naroda onkraj morja javno in prav prisrčno zahvalim. Darovali so sledeči: Mrs. Mary Balint nam je zopet poslala lepo vsoto $100; prav lepo se je odzval socialistični pevslii zbor Zarja, ki je priredil zadnji koncert s polovico čistega preostanka za pomožno akcijo, tako sem prejel od tega zbora res lepo vsoto $222.68; društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ so darovale $20; Progresivne Slovenke krožek št. 2 so darovale $10. Po pet dolarjev so darovali: Louis Andolek, Genovefa Supan, Felix Strumbelj, Joseph Somrak, Anton Gorišek, Mrai; Mary Spelich, društvo France Prešeren št. 17 SDZ, in 23rd Ward Democratic Club (mesto venca za pokojnim Frank Somrak). Mrs. Mary Stucin je zopet poslala vsoto deset dolarjev. Joseph Ban je daroval tri dolarje mesto cveti j ic za pok. A. Kisovec. Mike Žele je daroval dva dolarja. Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki ste se potrudili in nabrali to lepo vsoto, kakor tudi vsem darovalcem. V imenu odbora apeliram na slovenski narod, naj prispeva po svoji moči, ker ne bo dolgo, ko bomo lahko pomagali onim, ki so naše pomoči potrebni. Prav lahko se odtrga kakšen dolar v tako plemenit namen. Narodno vas pozdravlja, Joseph Okorn, blagajnik -o- CHARLES KULLMAN Šesta sezona "Pop" koncertov se je pričela v Clevelandu v sredo zvečer 21. junija v posebno okrašenem vrtu v mestnem avditoriju. Te poletne koncerte, ki bodo podani vsako sredo in soboto večer skozi šest tednov, oskrbuje "The Musical Arts Association." Nastopali bodo odlični radio, operni in koncertni pevci kot solisti. Posebnost teh koncertov bodo nastopi vodilnega tenorista Metropolitan opere, Charles Kullman-a, ki je bil izbran za otvoritveni koncert, med tem, ko bo sopranistka Josephine An-toine in druge operne zvezde, ki bodo nastopile na koncertu v soboto večer 24. junija. Vstopnice imajo primerno ceno in so od 35 centov do $1.55 vključi vsi federalni davek ter se jih lahko dobi v Taylor trgovini 630 Euclid Ave. Prav tam sedaj tudi lahko kupite tri dolarje vredno knjižico vstopnic za samo dva dolarja in pol. Med koncerti bodo servirana tudi okrepčila. Klub Ljubljana Na seji kluba Ljubljana je bilo sklenjeno, da bomo imeli domačo zabavo v nedeljo 25. junija, pričetek ob treh popoldne. Zabava bo za člane in članice našega kluba, vsak pa lahko pripelje s seboj kakega novega člana ali članico. Vabljeni so pa tudi vsi oni, ki so že bili pri našem klubu pa so iz tega ali onega vzroka pustili, da ta dan pristopijo nazaj, ker bodo dobrodošli. Postrežba bo prvovrstna. Povezali bomo vse Lojzete, Lojzke, Janeze in Johance, Tončke in Rozke ter vse, katerih god ali rojstni dan je že bil ali še bo v mesecu juniju. Zapeli jim bomo "Happy Birthday to You . . ." In ob tej priliki vem, da se bo zopet postavila naša kuharica Francka Julalija in enako pričakujemo tudi od našega godca Frank Gorjanca, da nam bo igral take polke in valčke, da/se bo vse vrtelo. Veste včasih nas tudi malo potegne, ker na namesto polke zaigra kakšen štajeriš ali pa droblan potem se nam pa smeje, ker bi radi plesali, pa nam ne gre. Naš maršal Louis Starman tudi vem, da bo gotovo na mestu in prav tako tudi naš stric Joseph Plevnik. Torej na svidenje v nedeljo 25. junija ob treh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v mali dvorani. V torek, 27. junija bo pa seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih, članstvo je vablje- no, da se obakrat udeleži v kar največjem številu. Mary Yapel, tajnica. -—o- Domača fronta Še nekaj ponarejevalnih tiskarn zajetih Upravitelj cen, Chester Bowles, je poročal, da so zadnji teden zajeli dve ponarejevalni tiskarni za benzinske kupone, kar prinese skupno številko na osem tiskaren, ki so jih zajeli od srede marca. Urad za upravo cen pravi, da so druge važne novice o državnih napadih na ponarejevalce benzinskih kuponov sledeče: 1. Aretacija nad 1,300 kramarjev in razdeljevalcev ponarejenih in ukradenih znamk od prvega tega leta. 2. Razbitje dveh glavnih raz-deljevalnih band, ena na vzhodni obali, druga na zapadni. 3. Obsodba na sodiščih v Združenih državah vsakega, ki ima opraviti s ponarejenim kuponom ,katerega slučaj še ni prišel pred sodnika. Preko 200 takih je šlo v ječo. "Mi še nismo izčistili poklicnih zločincev, ki poskušajo delati velike dobičke iz deljenja benzina, mi jih le kontroliramo," je dejal gospod Bowles. "To delamo skupno z nasveti tajne službe in našim novim osobjem posebnih agentov. Poleg tega pa sodeluje tajna služba dan za dnem z našimi posebnimi agenti, kot agenti Oddelka za takso alkohola blagajniškega oddelka, odvetniki Združenih držav in državna in krajevna policija: Benzinska industrija sama pomaga veliko v preganjanju črne borze. "Je še prezgodaj, da bi povedali, če tok v nezakonite kanale narašča ali ne. Vse kar vemo je, da mi, in ne poklicni zločinci pridobivamo kontrolo v situaciji." Več natančnosti Tisti, ki so odvisni od veteranov, in ki pišejo upravi za veterane, ki se tičejo veteranov, ne razumejo, da morajo pisati bolj natančno o dotičnem veteranu, če hočejo dobiti takojšen odgovor, je dejal Brig. Gen. Frank T. Hines, upravitelj za veteranske zadeve. Glavni index uprave za veterane šteje sedaj več nego 19,-000,000 imen veteranov viseh vojn—živečih in rprtvih—vštev-ši člane vojnih sil v sedanji vojni, je dejal general Hines. Da se olajša takojšen odgovor, mora vsa korespondenca naslovljena na Veteransko upravo, ki se tiče narodne službe, življenjskega zavarovanja*, penzije ali pa kompenzicije, imeti sledeče podatke: celo ime veterana, datum njegovega rojstva, njegovo številko, čin, organizacijo v vojni službi, in "C" in "N" številke na vsakem čeku ali pismu poslanih od Veteranske uprave. 25 NAGRAD! Pri (ari sv. Vida bodo jutri večer dali 25 NAGRAD! Prva bo $25, 23 po $10, zadnja pa $50 $25 vojni bond pa kot nagrado pri vratih pri prireditvi, ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje! V letu 1939 so v Nemčiji P1 dali za tri milijarde mark bačnih izdelkov. Danes je zadnji večer propagande oziroma večer ofenzive moža na svoje boljše polovice, «8 smel v soboto večer "za Pe(,( nut" k prijatelju. Teh minut" se potem vedno r»*. ne na pet ur in mož bo P gal na žive in mrtve, da J mislil "ure," ne "minute. Kot smo videli, Je..d°n vodil imenitno strategijo | ga ne bo v zadnjem trenu _ kako napačno potezo P° gg je uspel na celi črti. A^0 ravnal po mojih lepih 11 fl mu ne more faliti in s večer je že toliko kot nj ■ Zdaj je torej petek ^ paziti mora, da ga ne P ^ Naj bo večerja taka a» naj bo juha neslana, " meso zažgano, naj bo ' ba prismojena, naj bo N ^ mrzla ali vroča, vse nl°r3jn brez vsake besede vase . delati, kot bi sedel pri ali na sami nebeški ohc ne mar na botrinji. j Po večerji naj Pa 11 na ženino srce, ki je v t ^ su že voljno kot medna ^ zadnji naskok. Ko bo vb \ mize, naj se pogladi p° (1( shrambi in naj vzdihne- . kako sem se napeštal- ^ pa kuhaš same take ^ stvari. Saj se bom zre pujsek." jv Ona, ki bo ravno P^j, čepinje, bo pa pi'iP0"^ sladko besedo: "Saj see y zdiš nekaj ješč zadnJ® ( Pa kaj ne boš, ko pa ta ko delaš." j,0t Stvar se zelo razvija« g dite. Ko bosta po ( la na porč, kjer naj ^ u da, da dobi žena najb0^ ben stol, naj on med vsakdanjim razgovoi'0 pomni: je, "Well, Micka (lalik0 ^ veda, tudi Johanca, Francka, Tončka, . Pepca, ali kar Je lž,ia bro rineva naprej. j, sva nič, fronki so 1 * služim dobro, da dellCpj ko vsak mesec celo j strah. Mislim, da si ^ lahko privoščiš kako b0^ leko. Posebno pripor00^ bilo, če ^i si zdaj P*'e A kako boljšo suknjo njo zimo. Zdaj jih l dosegel. Pri vsem gleda, da se kmalu j3 porča, da ne začne ^ M, kakimi drugimi prottf ^ ki bi res postali nevarni' videla, da je mož P^ f - Že it) lii. Kadar ima h k!ake namene, vedno c ^r it je mož pri zdravi misj1' y sicer malokdaj zgod1' se pa le, kot vsi vem«-. ^ Jutri bo v tej kolo'1' gjjiJj večer in možev da11 ^ ^ zmage, ako se bo raVJlyZab'l)i ragrafih in ne bo, P cilj zadrajsal lepo napeti*1 žive v smeti. ■mil"....... če perjafle al' pa1 ..-..••fiilllnl ji p! trk -iii'M v. Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. ljuje krvavo dejanje, tem bolj neverjetno se mu zdi, da bi njega dolžili. "Kaj takega si župan in njegovi politični svetovalci pač ne bodo drznili," pravi sam pri sebi. "Seveda, da mi bodo delali vsemoče sitnosti, zaslišanja, protokoli, vabila k sodišču, nazadnje celo hišna preiskava. Tudi bodo hoteli meni naprtiti na rame zgubo velike svote denarja in me vlačili po časnikih kot neprevidnega oskrbnika ubožnih novcev. To jim bo hitro prišlo prav sedaj pred volitvami. Na vse moram biti pripravljen. Bogu bodi za-hvaljeno, da nimam nič na vesti. Sedaj pa se moram vleči in poskusiti zaspati. Jutri bo treba rabiti glavo, če zvezdo za zločin in se začne preiskava." Bogu se priporoči in hoče ravno iti v svojo sobo; tedaj pa začuje korake na hodniku in precej nato potrka na vrata. Ko se župnik odzove, vstopijo župan, notar in pisar. Spremenili so prvi svoj naklep in hoteli videti kak utisek bo na-ravil njih skupen vstop na župnika, ki so ga od srca vsi trije črtili. Dasiravno niso niti najmanj župnika sumili, vendar, če bi res tudi imeli opraviti s kakim zločinom, so že naprej sklenili delati mu kar največ sitnosti. "Naj se ustraši ali ne," pravi župan, "eno ali drugo nam bo dalo povod k zaslišanju in hišni preiskavi." Abbe Montmoulin se ni ustrašil, ali vsaj ni kazal nič j nenavadnega presenečenja, ko | vidi vse tri tako pozno vstopi- Očetova krivda Povest. Spisal F. (Nadaljevanje) Gospodinja jo je bila pre-tečeno nedeljo povabila v svojo sobo na kavo in ji stregla, kot da je ona dekla, ne gospodinja. Navedla je govorico na svojega Roka in pravila Miciki, kako dober sin ji je in kako pošten, kot da Micika ne pozna njegovih vrlin. Govorila ji je o tem, da Rok kmalu prevzame gospodarstvo, in da si bode moral iskati mlade gospodinje, pa da bi bila mati najsrečnejša, ako bi dobil Rok tako skrbno, varčno in ljubeznivo ženo, kot je ona, Micika. Govorila in hvalila jo je, kako jo ceni zaradi njene poštenosti, pridnosti in snage, ter da njenemu sinu pač ne bode treba gledati, da pripelje bogato nevesto na dom, in da so pridne roke in pošteno srce najboljša nevestina dota. Četudi ji gospodinja naravnost ni povedala, da misli njo in da bi ji bila ona najljubša sinaha, vendar fje Micika iz njenega govora lahko posnela, kam merijo te besede. Sreča je obetala obema Šta-jerčevima otrokoma lepo prihodnost in ta si*eča se jima je brala tudi z obrazov. Toda: kako sta prišla na Koroško, vprašaš radovedni bralec. Bilo je tako-le: Mlinar se je seznanil pri vojakih z nekim poštenim koroškim mladeničem iz Rožne doline, s katerim sta skupno služila cesarja. Po dolgih letih sta se sešla v Ljubljani na semnju in Mlinar je imel tedaj tudi sedemnajstletnega Šta-jerčevega Janeza s seboj. "Krepkega sina imaš; ta ti odleže že za celega hlapca," pravi koroški znanec. "Prav praviš, krepak je in priden je tudi, a moj sin ni. Imam še dovolj svojih otrok, ki mi pomagajo pri delu tegale Janeza sem le tako nekako za svojega vzel; sirota je brez očeta in matere. Seveda, ko toliko odraste, da si bode mogfcl sam služiti kruha, poj de služit," odgovori Mlinar. ti. Zdelo se je, kot da bi jih bil že pričakoval; na njegovih ustnicah bi človek bral preje bolest kot začudenje. Nehote pogleda duhovnik z svojimi velikimi očmi na Križanega za pomoč v uri preskušnje. Tudi če bi bil župnik hotel prikriti svoje občutke, bi mu bilo slabo pristojalo; ti'umetnosti ni bil kos. Vsem trem prišlecem se je vendar morala zdeti čudna bolestna udanost duhovnikovega obličja. "Menda ste nas že pričakovali tako pozno," začne župan. "Saj menda veste kaj nas je napotilo, da vas v tako pozni uri motimo?" Ubogi župnik se čuti pri tem nagovoru resno v zadregi. Izdati ni smel na noben način, da ve za grozni zločin; ali vendar je morebiti že njegov obraz sam kaj izdal? Od strahu se mu spremeni barva in revež zajeclja "Jaz res ne vem, res čudno se mi zdi videti gospodo pri meni v ti pozni uri. Sčim naj vam postrežem?" Občinski pisar hoče povprašati po svoji sestri, toda župan ga zadrži in reče "Samo trenutek!" Potem se obrne k župniku in de "Hm, torej res nič he slutite, kaj bi mi radi vprašali? In vendar vas naš iz-venredni obisk ni nikakor posebno presenetil, ko smo stopili v sobo! Vsaj meni se je tako zdelo — ali vam ne, gospod notar? Gospod pisar?" Oba sta se vjemala z županom. "Hm, še nekaj, povedali so mi, cla ste bolni, da ste celo dali dekli navodilo, da potrebujete počitka in da vas ni treba več nocoj motiti — kako je torej to, da smo vas dobili tako pozno —• saj je že enajst odbilo — še bdečega in oblečenega?" "Celo dopoludne sem ležal v postelji in sedaj nisem mogel spati," je odgovoril župnik, ki se je duševno zopet malo zbral. "Kaj pa prav za' prav hočete s temi vprašanji? Saj se mi zdi, kot da me hočete že zaslišati?" (Dalje prihodnjič.) -o-Si Kupujte vojne bonde! Prebivalci severne Ohio bodo imeli sedaj prvič priliko, da vidijo muzikalno predstavo mornariškega ženskega pomožnega ko-ra, ki bo podana na odru Palace gledališča v Clevelandu prvič v petek 23. junija in se bo potem nadaljevala skozi en teden. Če kdaj, je sedaj največja potreba, da se priglasijo ženske v starosti od 20 do 36 let in stopijo v ženske mornariške oddelke, ki so poznani pod imenom SPARS, da tako pomagajo čimprej končati to grozno vojno. Predstavo, v kateri nastopa 60 oseb, vodi Chief Boatswains Mate Vic Mature, ki se je pred kratkim vrnil iz 14 mesečnega službovanja na konvojskih ladjah v Severnem Pacifiku. Posebnost tega programa bo "the Coast Guard Invaders orchestra. Godbeniki tega orkestra so videli akcijo treh invazij in sicer: v Afriki, na Sicilijo-in Salerno na ladji U. S. S. SAMUEL CHASE. Nastopilo bo tudi 24 krasotic SPARS v petju in raz- nih plesih poleg fantov obrežne straže, ki so bili izbrani iz raznih ladij od vse povsod. Mnogi izmed teh imajo odersko izobrazbo že od poprej. SPARS pa so vse novinke na odru in so bile izbrane po zmožnosti, lepoti in posta vnosti. Namen te predstave je, da bi se na ta način zaniteresiralo čim več mladih deklet in žena, v prej omenjeni starosti, za vstop v mornariški ženski pomožni kor SPARS. V ta namen bo vsak večer predstave v preddvorani Palace gledališča odprt tudi urad za rekrutiranje SPARS, kjer lahko dobite vsa nadaljna pojasnila, če želite vstopiti ženske SPARS, oddelke. Stalni rekrutni urad pa je na 1701 Euclid-Ave., v Clevelandu in .je odprt vsak večer do osme ure zvečer. Dekleta in žene, ki nameravajo vstopiti k SPARS, naj se zglasijo na gornjem naslovu in si bodo kot gost in je lahko ogledale to predstavo. "A, ni tvoj ? Kruha bi si pa sam že lahko služil, kaj meniš?" "No, gotovo. Trden je in močan, kot jih je malo pri teh letih, delaven tudi, pošten tudi. Ko bi mu mogel dobiti dobrega gospodarja, takoj mu ga dam v službo, vsakemu pa ne." "Daj ga na Koroško, jaz vem za dobro službo. Delati bode pač moral, a tudi jesti mu ne bode manjkalo; pri Šetinu še nihče ni stradal doslej, in kot se kaže, tudi poslej ne jbode. Fant, greš na Koroško?" Janez je zvesto poslušal, kaj se menita moža o njem. Kar besedica mu ni ušla in najraje bi bil objel neznanega moža, ki mu ponuja službo v kraju, kjer ga nihče ne pozna. Takoj sklene, da gre proč z Javorja, daleč proč. Mlinar jeva ljubezen in skrb sta mu pač nekoliko omilila spomine in misli na pretekle dni, na očeta, ki je zaprt v ječi, a kolikrat je moral čuti kako besedo od sosedov in sosedin j, ki se je tikala njega in očeta njegovega. In ni še tega tri tedne, kar mu je pravil blebetavi vaški pastir o francoski bukvi in umoru rail jega Mlinarja in tako čudno namigaval^z besedo, kako dober je mladi Mlinar, ki tako strašno hudodelstvo povračuje z dobroto. "Kaj-ne oče, da bodem smel iti," se obrne Janez proseče k Mlinarju. Izza otroških let sem mu je rekal "oče," tako kot domači otroci. "Delal bodem, priden bodem, ubogal bodem; vse, vse "bodem storil, kar poreko," obljubuje Korošcu. "Kar z Vami naj grem!" "Kakšni ljudje pa so ondi?" poizveduje Mlinar. "Mar meniš, da bodem spravljal fanta v nepošteno hišo in med slabe ljudi? Pri še-tinu so dobri in pošteni ljudje. Gospodar je lansko leto umrl in sedaj gospodari za nedolet-nega sina njegova mati—vdova. Hiša,,je ,tr,dna in kmetija največja daleč na okoli. Sin Rok je še mlad, menda ima kakih šestnajst let, a priden dečko, in vse kaže, da bode nekdaj dober gospodar, kot je bil njegov oče. Janez, za malega hlapca pojdeš, pa bo, kajneda?" 0EL0 DOBIJO Dekleta ali žene za splošna kuhinjska dela prijetno delo Dobra plača od ure in overtime Cleveland Cap Screw Co. 2917 E. 79. St. (147) MALI OGLASI Kupim vaš avto Plačam v gotovini za vaš avto, naj bo katerega koli izdelka ali leta. Pokličite ENdicott 9712. Rodney Adams Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneze za premog ali plin. Ekspertna? postrežba na vseh vrst opreme.' KE 5461 21601 Wesport Ave. (June 20,21,22,26,27,28) Moški (desel) Predznanje ni potrebno Za delo v našem Shell Departmentu Plača in overtime $54.70 na teden povrhu za delo od kosa Samo nočno delo Lempco Products Dunham Rd., Maple Heights. (148) ženska za čiščenje pisarne pet noči v tednu od 5 popoldne clo polnoči Plača od ure Potrebujemo zanesljivo osebo Tovarna je blizu ulične West Steel Casting 805 E. 70. St. blizu St. Clair Ave. (147) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. MALI OGLASI Peč n&prodaj Proda se peč na petrolej, na 3 rinke; nova je stala $65, zdaj se proda za $12. Vprašajte po 4 uri na 23050 Ivan Ave., Euclid, Ohio. (150) Stanovanje v najem Odda se 3 sobe šamo odraslim ljudem. Zglasite se na 1403 E. 51. St. (146) Par išče stanovanje Zakonski par išče stanovanje 3 do 4 sobe." Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HEnder-son 0387. (146) Lepa prilika V najem se odda lep trgovski prostor na vogalu 185. ce-. ste in Muskoka Ave. Prostor je pripraven najbolj za delikatesno trgovino, ker je na tem vogalu najbolj živahen promet. Za podrobnosti vprašajte na 747 E. 185. St. ali pokličite IV 9619. (148) NAZNANILO TAJNIKOM Vsem tajnikom in tajnicam društev, ki pobirajo asesment v SND na St. Clair Ave. se naznanja, da se bo za ta mesec pobiral asesment v petek 23. junija, ker je v soboto večer spodnja dvorana oddana. Tajniki in članstvo je prošeno, da vpošteva to naznanilo. John Tavčar, tajnik SND. Pred invazijo. —.Ameriški vojaki so dobili pred vkrcanjem na ladje, M so jih ponesle na francosko obrežje, zaloge cigaret in kendija; v ozadju pa je videti trnke in tanke, ki čakajo, da pride tudi nanje vrsta, da jih zapeljejo 'm ladje. Ta slika je bila skoro gotovo posneta na dan invazije. . .i ŽSEL0 DOBIJO žensko iščemo Sprejme se ženska, da bi skrbela za bolnico. Plača po dogovoru. Dobi tudi stanovanje. Zglasite se na 1228 E. 167. St. (146) POSEBNO! Dajte-si inštalirati v svo.io hišo termostat na vaš sedanji tanls za vročo vodo in imeli boste vročo vodo 24 ur na dan. Ves material in delo vključno $16.50 Rough Grinders Bench Grinders Portable Grinders Heat Treat pomočniki Kovaški pomočniki in za druga splošna tovarniška dela Plača od ure in overtime Zglasite se pri Steel mprovemenf & Forge (o. 970 E. a SI, severno od St. Clair ____049) LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa ! 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Hi© Piston (o. 5340 Hamilton Ave. (148) Mi tudi inštaliramo tanke za vročo vodo, mere od 20 do 66 galon. Mi imamo tanke za vročo vodo z 20-letno garancijo. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo in crelce. • Cevi za mrzlo in vročo vodo. • Potrebščine za kopalnico. • Pladnje za pralnico. • Odvodne cevi. Damo proračun zastonj na vseli monterskih delih. Delo izvršeno mojstrsko. RODNEY ADAMS HEATING SERVICE 216Q1 Westport Ave. KE 5461. Moške in ženske splošna tovarniška Sela I se potrebuj® ca 6 dni v tednu 48 ur del« na teden Plača za ZAČETEK r[ Moški 77Yue na uro ,4T 2enske 62%c na uro Morate imeti izkazilo držav-ajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni ipravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite ho na ' Employment Office 1256 W. 74. St. , [National Carbon Co., Inc. _____________________ (X) Oskrbnice ; Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden V mestu 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zj utraj do 5 zvečer dnevno" razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect, soba 901 i I ŽUPANOV OBISK g šuma odidejo trije go-flje v stari samostan. Caril- j 1 in žandarm jim sledita. , kji si je preskrbel svetilko. 11 stopijo z vaške ulice na M 'Išče starega samostana, L No, da je v župnikovem kovanju še vse svetlo. "Ej, 'Pod župnik je še zmerom ži-1 'Se volje," pravi župan. "Ali čudno v tako pozni uri, (; je vnedar prepovedal, da n ;£a ne motijo?" 'i poglejte, kako nemirno ju ' Po sobi! Sedaj vidite nje-se 0 senco skozi okno, in že zo-jjj je zginila!" opazi notar, jo hm, saj je res menda ,0 0 razburjen. Če je pa na vse gr 'nje šla Suzana in mu pove- 10 a> da je gospa Blanchard ;a |arn zginila?'" pravi župan. j |%a ne verjamem. Ona bi le ^ drznila iti tako pozno — je že enajst ura — v to stavi legostol j ubno poslopje," n :!)i krčmar Carillon. % l(>rej naprej! Kako pride- ii gori, ali naj zvonimo? ®oŠe bi mi pa bilo, če bi žup- )>'malo presenetili," pravi i hn. pO saj imam Loser j eve klju-f Pravi Carillon in brez te- d t(! odpre velika vrata. 1 ■ i (fo je bil Loser zapustil po 0 Pticam spovedi župnika, i 1 toik i ekaj časa sam mi ve-' kje da je in kaj se je prav v Prav zgodilo. Gospa Blan-umorjena! Njeno tru-| ■11 spodaj v zakristij ini ■ '' tambi. Morilec hoče ubeg- j I z ropom, ne da bi ga on t ali mogel pridržati! Saj j 'Župnik ne sme na noben na-,. 1a vnanje uporabiti, kar je 'spovedi slišal. No ali je bito res tudi spoved? O tem II ni niti najmanjšega dvo-' Loser res ni .bil nikakor za °Ved razpoložen, vendar imel g voljo spovedati se njemu 11 riku, in je to kot namestni- | Kristusovemu tudi nazna-1 ,j Da bi se še bolj utrdil v ^m prepričanju, pogleda Nk v Lehmkuhlovo moral-prečita poglavje o spojki tajnosti. Imel je navado e^ati v knjigo tudi, če je bil 0 f® stvari docela gotov, samo b'Se je umiril. O stvari torej 1 1 Hiti dvoma! Njegova dolž-t je molčati in naj pride kar Moj Bog," pravi sam pri '» "nazadnje me bodo imeli 2a morilca! — Toda ne! 0j Bog, tako daleč me vendar I Weš skušal! Saj tega tu-more noben človek verje-' In vendar, če bi prišlo do ne smem niti ziniti in mo-^ prej žrtvovati svojo čast '.celo svoje življenje kot sem ffiraj povedal v pridigi! O mtij, naj gre ta kelih mi-mene! Prosim te, ne samo ampak tudi zaradi moje |(08e stare matere, ki bi jo tak arec potisnil v grob; prosim jvparadi župnije, zaradi kato-cerkve, ki bi hudo čutila i 'ko škodo in britko zgubo potnih duš, ki bi se gotovo lajšale, če bi mene obdolži-Hftiora!" t 'Toda ne, ne, saj to ni rao-te; le groza in trepet mi sli-te prazne strahove! Lju-i, toati božja mi bo milost na- °nilat» , ti molitvi je abbe Mont->lin pokleknil na klečalo in j^zdignil roke h Križanemu t žalostni Materi božji. Potem .j^^e v roke svoj rožnivenec d dolgo moli, gori in doli ho-4»o sobi. jj | olagoma, je tako zopet za-il dobri župnik svoj dušev-[ "lir. V prvem strahu ga je mučila misel, do bodo ^ Morebiti le njega sumničili I °ra, toda čim bolj premiš- "In ta sličnost?" vpraša Sir Noe. "Ah, moj ljubi strici" "To je slučaj, kateri se dostikrat prigodi! "Mogli bi jo bili na kak način izprašati!" "Ali se hočeš s takimi osebami še spuščati v pogovore stric — ? Nikoli več! Tako razburjenje se naj tebi prihrani! Elizabeta Wilson, Edwardova prva žena, se ne šteje več med žive!" "Ti imaš prav dečko! Gotovo ne more drugače biti! Ona se ne šteje več med žive!" potrdi Sir Noe. — Medtem je prekoračila tujka predsobo — Stari Willy ji sledi. On je videl, kako je v bližini vrat z rokami okoli sebe grabila — ona se je zavagova-la — ona se je morala za nekaj časa oprijeti. Na to šele stopi v razsvitljeni, s preprogami pogrnjeni hodnik in gre proti stopnicam. Počasi in upirajoča se na s zlatom in žametom okrašeno, prijemnico stopa po stopnicah nizdol. Vendar je dospela v spodnjo dvorano. Visoka in široka vežna vrata so bila odprta. Tujka prestopi skozi nje. In sedaj stopi na prosto. Ona vzdahne prosto — ona se zavaguje še nekoliko korakov naprej — potem pa se zgrudi — Nobena živa duša ni tega ginljivega prizora videla, nikdo se ni brigal za to usmiljenja vredno tujko. — Jefferson, ali mirovni sodnik Zunaj za Wilson City leži nekoliko na strani, samotni tihi kraj. Bilo je pokopališče s križi in tudi nagrobnimi kameni, ter mladimi drevesci od katerih so vejice visele nizdol, ter krasile gomile proletarskih mučeni-kov. Sem ter tje so cvetele tudi po gomilah. Toda nobenega človeka se ni videlo med dolgo * V Nancy By Ernie Bushmiller VIA TOO LITTLE TO FIGHT— , BUT I DO BUY WAR STAMPS. •Jos. Zele in Siiio^1 POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolag0' i Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo (j| j 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ENdicott COLINWOODSKI URAD: .jl ■ 452 E. 152nd STREET. Tel.: KEnroO" ( WAC Pfc. Lena Grimes iz Broughton, Pa. se še nekam precej zadovoljno smeje preko ograje ladje, ki jo je prepeljala v avstralsko pristanišče. Lena je bila med prvimi ženskimi oddelki ,ki so dospeli "tja doli." Kot bi sodili po rokavicah, se sedaj pričenja zima v Avstraliji. Sir Noe je nepremično z temnimi pogledi zasledoval ta nenavadni prizor. Premišljeval je, toda nič pravilnega mu ni j prišlo na misel, kaj bi se izustil. Sedaj da znamenje z roko. On ni hotel nič videti, nič slišati in tudi ni hotel dalje gledati tega žalostnega prizora, kateri mu je še slabšal njegovo moč. Tujka je opazila —. Ponos ali obup sta se jo hotela polastiti. Njene ustnice se tresejo — ona ni mogla več nobene besede izpregovoriti. Njene roke pa se vijejo v tihi, obupajo-či bolečini m njene velike lepe oči se obrnejo proti nebu, kakor bi hotela klicati njega na pomoč v ti strašni obupnosti. Tako stoji nepremična še nekaj časa tukaj. "Peljite to nesramnico ven na cesto!" vpije Jozua nepotr-pežljivo in zavidljivo. Stari Willy je hotel ubogati, hotel se je približati tujki, toda on sam ni vedel, kaj naj veruje, ali misli o ti stvari. — V tem trenutku pa se zopet obudi življenje v nji. Ona se je obrnila proč. Bleda, tiha in obupana korači preko preprog po sobi proti vratom. — In stari služabnik ni imel poguma, se jo dotakniti, on gre za njo, on je občutil neko skrivnostno sočutje napram ti tujki. Jozua se je oziral za njo s sirovim, judeževim nasmehi j a-jem. " "Nezaslišna goljufija, ljubi stric," se je obrnil proti Noe Wilsonu, "nikakor mi ne gre to v glavo, da bi se zamogli taki predrzni poizkusi poizkušava- POP KONCERTI Sredo in soboto zvečer 8:30 Cleve. poletni orkester RUDOLPH RINGWALL, dirig. 24. junija Josephine Antoine 28. junija Ura očar. zmag. 1. julija, Donald Dame PUBLIC HALL Vstopnic enaprodaj Taylor's Arcade Balkon 35c 60c, 95c Pri mizah $1.40, $155 vkl. davek Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo H d. IVanhoe 2237 EDINA SLO VINSKA IZDELOVAL MICA NAOROBNIH SPOMENIKOV FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott »35» 8% pivo, vino, žganje ta dober prlgrt-zeli. Se priporočamo j» obisk. Odprto do 2:30 zjutraj FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila ta barvanje vaAega avtomobila. Delo totao In dobro __ RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. popravimo vai avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body ta lender)• Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC OLenvllle 3830. "dovolj imamo." To je šele VAŠA peta misija—in misija, ki je zelo lahka v primeri z onimi, ki jih on napravlja VSAK TEDEN. Ostanite v boju s tem, da prijazno sprejmete victory prostovoljce—da NAJMANJ podvojite nakup bondov in potem še naprej. Vaš nakup pomeni "nove bombe" za osi-šče! Zopet je pripravljen na polet—da bo nasul več razdejanja osišču—da bo zopet zrl smrti v obraz od sovražnih letal in baterij! Ne bo se obotavljal iti na svojo šest in petdeseto ali sto in šest in petdeseto misijo. On ve, da morda NE bo prišel nazaj, toda gre ponovno in ponovno —dajavši več in več, dokler ne bodo Hitlerjeve in Tojeve posadke pripravljene reči Krijte napad! KUPITE VEC KOT POPREJ THE CUYAHOGA COUNTY WAR FINANCE COMMITTEE . 5&6 UNION COMMERCE,BUILDING ti! Mi bi mogli to pritepeno osebo izročiti mirovnemu sodniku Jeffersonu." "Ti v resnici misliš na kako goljufijo Jozua?" vpraša Sir Noe s slabim zamišljenim glasom. "Kaj naj bi bilo drugega dragi stric? Ali naj kaj vrjame-mo, da zamore po dolgih mesecih zopet Elizabeta Graham, oziroma Wilson se prikazati tukaj ? Hahaha, na to računajo taki ljudje, kateri hočejo kako orodje v svoje roke dobiti, in brez trpljenja do bogastva priti! Hotela je dečka! Razumeš ti to spojenje? To si lahko predočiš! Ko ima enkrat otroka, no potem ima tudi vso moč v rokah, da lahko zahteva kar bi se nji poljubilo!" vrsto gomil, bili so vsi do mozga izmučeni od težkeka dela. Cele dneve so se morali mučiti; in bojevati po rudnikih za ta[ revni obstanek, samo pozno ob večerih, ali ob nedeljah se vidi kaki delavec z Wilson rudnikov, ali tudi z majhnega mesteca, na pokopališču, ter obiščejo svoje pokojne trpine. Tam doli v dolgi vrsti, naj-zadnja gomila se vidi še popolnoma sveža. Bila je poleg starega Želiščnega Joeta. Nobeden jo ni krasil. Drugega ni bilo na nji kot mala tablica, na kateri je pogrebnik napisal ime dotične osebe, katera je poči- vala v nji. "John Graham, nadpleza-vec," je bilo zapisano na tablici. Nekega dne v poprej omenjenem delu povedano se prikaže na tem zapuščenem pokopališču ena ženska postava med gomilami. Nesrečnica je bila od pre-stanih muk in revščine vpog-njena in je korakala med gomilami. Bila je to ona tujka, katera je prjeta večer bila v Wilson Castle. Našla je gomilo John Gra-hama. Tu obstoji in prične viti rote. Njene s solzami napolnjene oči pa počivajo na ne okin-čani gomili. Zgrudi se k vznožju. Krčevito prične jokati, in v tem srce pretresujočim ih-tenju se vrže na gomilo ter rosi zapuščeno gomilo svojega očeta z bridkimi solzami. Je li bila v resnici to Eliza-aeta Graham, "katera je svojega rajnkega očeta obiskala in šele sedaj občutila, kako osamela in kako zapuščena je? 2ivi li ona?. Ali je utekla smrti? Prikazala se je zopet po dolgih mesecih, Edwarda v tujini, svojega očeta pod zemljo in svojega ljubljenega otroka v rokah prebivalcev z Wilson Castle videti. Kdo drugi naj bi bil na gomili starega John Grahama klečal in tako bridko jokal, kot njegova osamela hčer! Resnično, ta tujka je Elizabeta Graham, katera tako poljublja in rosi gomilo svojega dragega očeta z grenkimi solzami! Zapuščena govori svojemu spodaj spavajočemu očetu, katerega ni več med živimi našla, ta, kateri se je mučil celo svoje življenje za borni košček kruha, je odšel v večnost, in tam našel v hladni zemlji pokoj. Dolgo se je veselil nje. On je vedno pridno in zvesto svoje delo dovršaval, on je bil mož na mestu, da, ta John Gra- ham, ali prišla je tudi preko njega trudnost, poželjenje po tistem dolgem, mirnem spanju, od katerega več ni nikoli nobenega izbujenja, in katero vse trpljenje, skrbi in bojevanje konča. No, končal je z bojevanjem in nastopila je za vedno tiha noč, sedaj ne čuje več razbijanja s kladivi po srebrnih rudnikih, drdranje vozičkov, škripanje vrvi in vedno enoinisto pesem rudokopov. Na njegovi gomili pa leži hčer, njegov, edni otrok, ter jemlje slovo od njega in ga prosi, naj ji odpusti če mu je katerikrat prizadela kake bolečine. Ona se ni nikakor mogla od- . ( 'i straniti s pokopališča bi najraje do smrti . kakor je bila, tam oblez8'® ne več ustala in želela kakor njen oče, večnega P ka! Toda njen ljubljeni otr In njeni dobri Edward-(( ima ja še svojega otroka-ima ja še vroče ljubljene^ T ža, kateri akoravno ne trenutek tukaj biti Pri,, vendar v kratkem naza^'e tudi sedaj tako težko J , prenaša, se bode z®Pe. 1 zboljšalo, vse mora prit' T ločitve, kakor hitro se 11 povrne. "Jj Elizabeta vstane. zažare in neka moč ji " ^ ni poprej tako žalostnimi' TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN "Največja letina, ki smo jo kdaj imeli" Na tisoče in tisoče klicev na daljavo je vsak dan. Tri, pet in deset krat toliko med posameznimi mesti kot pred vojno. Kadar je vaš klic na daljavo na liniji, ki je obrem-njena vsled vojne, vas bo morda operatorica vprašala: "Prosim, omejite svoj klic na 5 minut." To je zlasti važno v teh dneh, ko je telefonska žica potrebna za vojno. PRIPRAVLJA SE NA SVOJO PET IN PETDESETO MISIJO fo^ A.Malnar jgjSftg^ CEMENTNA 1001 E. 74. St. ENdicott 4371 0DPRTIJA Naznanjamo odprtijo CHRISTINE'S CONFECTIONERY na 15824 Libby Rd. SLADOLED JI CANDY, S«? 7VUff THE OHIO BELL ^^ TELEPHONE CO* rVcrom gvj Nova transportna ladja je zdrsela, v morje v If Wilmington, Del. Dolga je 200 čevljev in bo služil« T u za prevoz srednjih in lahkih tankov, nosilcev topov 1 Iji in seveda tudi vojaštva. Ladja je znana pod znd' t Pa kom LSM 210. .xt'