IZ 2IBJE PFRSPEKTIVE
Kako sem se hotel stabilizirati
Zadnjič me je nenadoma pre-Snila grozna misel, da nisem še ničesai storil za stabflizacijo. Hip zatem me je obšel stiah za-radi jnoje tako velike neod-govomosti pred družbo, družino in samim seboj. Kar stresel sem se, ko sem se tega dodobra za-vedel. Ozrl sem se okiog sebe, če se ne približuje kdo, ki me bo pokbcal na odgovomost. .. K sreči ni bilo nikogar.
Da, da, tako je! Vsa naša do-movina, po dolgem in počez je v silnem boju za stabilizacijo go-spodarstva, v boju proti raz-sipništvu, pietirani potrošnji in ... skratka v boju za to, da nam jutri ne bo slabše kot danes. Na vsak način in z vsemi siedstvi hočemo urediti naše gospo-darstvo. V naši tovami smo spre-jeli že tri stabilizacijske pro-grame. No, resnici na ljubo, do sedaj so imeli še največ koristi od njih sestavjjavci in recenzent iz višjega gospodarskega foruma. Za svoje delo so seveda prejeli nagrade. Obljub^jeno pa nam je bilo, da se bo sčasoma to obre-stovalo tudi delavcem. Pod ,,to" je mišljen progiam in ne nagrada - saj se tazumemo, kajne. A tudi obljub ni zametavati. ^ Kaj pa sem ob teh silnih na-porih napravil jaz, Pepe Žabat? Ničesar! Živim po starem, ne-usmiljeno trošim nezaslužcna sredstva, ne gospodarim, ne šte-dim, ne racionaliziiam ... skrat-ka ničesai ne delam, kar bi ko-listilo stabilizaciji. Zato ni nič čudnega, da stabilizacija v naši domovini ne napreduje, kot bi
bilo treba, zato tudi ni nič čud-nega, če živini vedno slabše in imam vedno manj. Kdo bo kriv, če bom nekega dne gospodatsko popolnoma propadel? Nihče, sam bom kriv, od nikogar ne bom mogel zahtevati pomoči, saj je tudi nobenemu nisem dal.
Zato  moram nekaj ukieniti!
Samo kaj in kako?
Nekega dne se mi je odprlo. Prejel sem pismo uredništva neke psevdoznanstvene revije (posebna zgodba je, kako sem prišel med njene naiočnike). Naj vam citiram del pisma:
„. .. smo primorani dvigniti naročnino od 50 na 80 dt-narjev .. . Prepričani smo, da bodo naši naiočniki ta neljubi ukrep spiejeii z razumevanjem, nam pomagali piemostiti fi-nančne težave tei s tem omo-gočili redno izhajanje revjje ..."
Seveda, tako se mora! Zakaj ne bi še sam nekaj ukienil, toda v nasprotni smeri. Vzel sem papir in pisal uredništvu:
,,Razumem vaše finančne te-žave in sočustvujem z vami. Toda take vrste težavc imam tudi sam. Kajti tudi jaz se borim za stabilizacijo - ptedvsem se-veda za svojo. Zato sem sklenil, da vašo rcvijo odpovem. Tako ne bom pristabiliziial samo 30 tem-več 80 dinarjev . .."
Ta prvi uspeh me je navdual. Osemdeset dinarjev je sicct malo, a za začetek je vendarle nekaj. Iz malega raste veliko!
Z vsemi silami sem se zagnal v napore, da še kaj ,,pristabili-ziram".
Doma sem slišal ženo, kako je tarnala, da brez stotaka ne mo-reš več k mesarju.
,,Počakaj, bom jaz to uredil," sem ji rekel, vzel stotak in šel k mesarju. Z mesarjem sem ,,ure-dil" tako, da sem mu v obiaz po-vedal, naj meso kar sam poje, ali ga vrže psom. Z mojim težko in poštcno zasluženun denaijera da ne bo bogatel. Ko sem se pozno ponoči vmil domov, seip ženi odštel na mizo 50 dinarjev in trdo rekel: ,,Tako, mesai nas ne bo več izkoriščal!"
,Jn kje imaš tnesč? " me je začudeno vpiašala žena.
,,Kakšno meso? Mesa ne bomo več jedK. Ga bodo že po-cenili, če ga bodo hoteli pro-dajati."
,,Kje pa je potem še 50 di-naijev? "
,,Petdeset dinarjev? A, te smo zapili, ko smo razpiavUali o pro-blemih naše živinoieje, o do-bičkih mesarjev in velikih iz-gubah našega osrednjega me-sarskega podjetja . ..
Kaj pa me gledaš? Petdeset dinarjev sem ti pa le prihranil. Ti bi zapravila cel stotak."
Obšla me je prava manija od-krivanja vzrokov pretiranega tro-šenja in iskanja rezcrv. Po nekaj tednih piavih fletektivskih raz-.iskav sem zaključil, da je glavni vir te pietirane potrošnje v dru-žini žena. Zato sem sklenil, da se bom z njo odkrito pogovoril, tako iz oči v oči.
In res, ko sva čez nekaj dni . sedelp z ženo za rnizo in je tar-nala, kaj vse je še potrebno, da
kupimo do zime, sem jo trdo piekinil:
,,Ze prav! Vse to je res treba, toda marsičesa tudi ni treba, pa še vedno kupujemo. Moram reci, da slabo gospodariš in ti si glavni vztok, da ne pridemo nikamor naprej."
Začudeno me je pogledala: ,,Kaj še, ali ne delam po 12 ur na dan ..."
,,Ni dovolj samo delo, ustvar-jeno je treba znati tudi s pridom uporabljati. Poglej, na primer: Ugotovil sem, da kuhaš kavo po-piečno kar trikrat na dan, in to kljub temu, da so se podražili kava, sladkor, voda in elektrika. Zmanjšati bi bilo treba po-trošnjo in jo v stioških obdižati na višini zlatih predreforraskih časov. Tako vidiš, namesto tri-kiat, skuhaj kavo samo eno-inpolkrat. Enako je na primer s čajcm. Za praznike ne kupuj be-lega kruha ... Še in Se bi ti na-števal, toda rajši vzemi svinčnik v roke in izračunaj, koliko boš tako priluanila. Potem bova ana-lizirala še druge izdatke. Da o frizeiju niti ne govorim .. . Boš videla, do kakšnih rezultatov bova prišla."
,,Le kaj te je prijek), saj nisi pijan ..."
„0, ne, draga, nisem pijan! Tako trezen že dolgo nisem bil in prav zato tudi trezno mislim, mislim ekonomsko, stabi-lizacijsko, če že hočeš."
,^Io, praVj pa dajva, če si zii to! Todatudi ti lahko veliko pri-gospodariš. Zakaj kadiš cigaiete ,,Morava", ko  bi  lahko včasih
kadil ,,Dravo". Namesto dveh zavojčkov pokadi enega. Tudi cigarete so se podražile, če nisi pozabiL Podražil se je tudi cvi-ček. Namesto njega pij radensko ali pa ta čas deiaj doma ... Kar vzemi svinčnik v roke in iz-računaj, koBko bi lahko pri-gospodaril."
To je pa že preveč! Vstal sem in udaril s pestjo po mizi: ,^o-slušaj, ali veš, kdo sem .. .? Ne veš, kajne? Naj ti povem Se enkrat. Gospodai te hiše sem in ni lepo od tebe, da mi karkoli očitaš. Kam pa bomo piišli, če si naj še jaz, ko ste, prosim vas, vsi odvisni od mene, pritigujem od ust. Da mi nikdar več ne omeniš kaj takcga!"
,,Potem sva pa bot!" je stru-peno zasikala žena in vstala izza mize. ,,Če bomo vsi gledali na dinar, potem sem za to, sicer pa ... naj gre po starem. Dokler bo šlo.bo šlo.'
, Tako je rekla in nič je ni bilo sram. Najtežje je s človekom, ki ne prizna svojih napak, ampak neupravičeno vrača očitke. Nič ji nisem mogel, prav nič. Le kako naj zadovoljivo vodim dru-žino, če si ne bi smel privoščiti požirka cvička in dimčka? Tega se seveda ne zaveda, ampak kar naravnost - pusti, niti pomisli ne na posledice.
In tako gre pri nas vse po sta-rcm.
Skušal sem kaj ,,pristabili-zirati" tudi v podjetju. Zato sem zahteval, da mi priznajo višje osebne dohodke. Toda kadrovik mi je porival pod nos nekak diužbeni dogovor, pa pri tem z levo roko pokrival odstavek, ki je govoril o dohodkih kadroviRa: ,fi, vidiš, Pepe, tu piše, koliko nam družba prizna za tvoje de-lovno mesto. Nili dinarja več! Vse pickontrolirajo in zaradi tebe menda ne bomo plačevali dodatnega davka."
,,Ze, že, pa kaj popravi. Na-pia tja notri tako, kot na primer delamo pri praizvodih. Damo jim novo ime in povišamo cene. Daj, napia namesto vratar -portarius!"
,,Portarius - kaj pa ie spet to? "
,,No, po latinsko se tako teče vrataiju. Pa bomo imeli novo de-lovno mesto, ki ga ooeniš, ko-likor hočeš ..."
,,Ti!" Kadiovik se rm je ne-vamo približal. ,,Ali žeBš, da te svojeročno vržem skozi okno? "
,J4e, tega ni treba! Pa pustiva to. Kaj pa, če bi na primer za-- pisal - vratarski tehnik. Siednje tehnične šole res nrniam, imam pa 25 let delovnih izkušenj. Tako bi bili vsi zadovoljni. Pod-jetje, kei bi imelo višjo kva-lifikacijsko sestavo, in jaz, ko bi nekaj več dobil. Pripravljen sem polovico tistega, kar bi mi pri-padalo kot tehniku, piepustiti komu drugemu, da bi ga ne re-ševali z dnevnicami."
,,Res te bom moral tre-ščiti..."
,4Car pusti, saj grem sam. Dancs se ne da govoriti s teboj. Sicer pa samo še to - res bi bila majluia reč, če bi mi napravilto uslugo. Ne bi bil prvi, pa tudi zad-nji ne. Vsaj tako sodim pri mno-gih, če dajem na tehtnico nji-hova spričevala na eni in de-belino kuvert na drugi strani.
Jc že tako, da mah človek nima zaščite!"
In tako gre po starem!
To sem napisal zato, da se jav-no, samokritično izpovem. Da boste vsi vedeli, da sem po-skušal, a zaradi temnih sil zunaj tnene samega nisem mogel na-praviti ničesar.
To naj bo olajševalna okol-nost, ko bom klican na odgo-vornost, zakaj nisem ničesar na-pravil za stabilizacijo.