št. 1/2023, letnik XXIX ekonomsko ogledalo Ekonomsko ogledalo št. 1, letnik XXIX, 2023 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: mag. Barbara Bratuž Ferk Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): mag. Barbara Bratuž Ferk, Urška Brodar; Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc, Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Urška Sodja, Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih. Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Ljubljana, januar 2023 ISSN 1580-6170 (pdf ) ©2023, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ......................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja ............................................................................................................... 7 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................... 11 Trg dela .......................................................................................................................................................... 19 Cene ................................................................................................................................................................ 21 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 22 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 23 Javne finance ............................................................................................................................................... 24 Statistična priloga ...................................................................................................................................27 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 13. januarja 2023. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Aktualno Aktualno 3 Kazalniki razpoloženja za evrsko območje so se konec lanskega leta izboljšali, še vedno pa za zadnje četrtletje nakazujejo možno krčenje gospodarske aktivnosti; ECB letos pričakuje znatno upočasnitev gospodarske rasti. Medčetrtletna rast BDP evrskega območja se je v tretjem četrtletju leta 2022 ob visoki inflaciji, zaostrenih pogojih financiranja in nizkem zaupanju precej upočasnila, v zadnjem četrtletju pa glede na razpoložljive kazalnike lahko pričakujemo tudi upad aktivnosti. Kazalniki zaupanja so se sicer novembra in decembra nekoliko izboljšali, a ostajajo na nizkih ravneh. ECB pričakuje, da se bo rast evrskega gospodarstva letos ob veliki negotovosti, visokih cenah, slabljenju kupne moči gospodinjstev, ohlajanju svetovnega gospodarstva in strožjih pogojih financiranja upočasnila z lanskih 3,4 % na 0,5 %, leta 2024 pa ob popuščanju trenutnih zaviralnih dejavnikov zmerno okrevala na 1,9 %. V Sloveniji so se tudi v zadnjem lanskem četrtletju vrednosti nekaterih kazalnikov gospodarske aktivnosti znižale; gospodarska klima se je v zadnjih dveh mesecih 2022 izboljšala, a ostaja nižja kot leto prej. Potem ko je bil izvozni tržni delež blaga na trgu EU tudi v tretjem četrtletju medletno nižji, se je rast v izvoznem delu gospodarstva proti koncu leta še naprej umirjala. Oktobra se je prekinila rast storitvene menjave s tujino, realni izvoz blaga v države EU pa je tudi novembra tekoče upadel. Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila nižja tudi medletno. Prihodka v trgovini in ostalih tržnih storitvah sta se oktobra zmanjšala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v enajstih mesecih leta 2022 močno okrepila in novembra kar za 44 % presegla raven iz prejšnjega leta. Ohlajanje gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti, visoke cene energentov in toplo vreme so imeli za posledico nižjo porabo zemeljskega plina in elektrike. Poraba zemeljskega plina je bila v zadnjih dveh mesecih leta 2022 za 11 % oz. 13 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, poraba elektrike pa je bila medletno nižja za 5 %. Potrošnja gospodinjstev je v povprečju oktobra in novembra ostala podobna kot v predhodnem četrtletju. Finančni položaj gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2022 tekoče in medletno malenkost poslabšal, pri najranljivejših so ga blažili ukrepi države za zmanjšanje draginje. Ocenjujemo, da so ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomoč podjetjem in zmanjšanje negotovosti glede dobav energentov to zimo prispevali tudi k nekoliko višjim vrednostim kazalnika gospodarske klime v zadnjih dveh mesecih minulega leta. Medletna rast števila delovno aktivnih se je oktobra nadaljevala, število brezposelnih pa je bilo ob koncu leta za okoli petino nižje kot leto prej; povprečne plače so bile ob visoki rasti cen tudi oktobra realno nižje. Ob rekordno visokem številu delovno aktivnih je bila medletna rast oktobra 2,1-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Rast je bila še naprej visoka v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov. Decembra se je nadaljeval upad števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih. Že več kot leto in pol se zmanjšuje tudi število dolgotrajno brezposelnih ter brezposelnih, starejših od 50 let. Ob visoki inflaciji je bila povprečna bruto plača tudi oktobra medletno realno nižja, upad je bil nekoliko manjši kot prejšnje mesece, kar je povezano z manj izrazitim učinkom visoke osnove in oktobrskim povišanjem plač v javnem sektorju in tudi rastjo nominalnih plač v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra nekoliko zvišala (10,3 %). Višja kot novembra (10 %) je bila predvsem zaradi okrepljene rasti cen storitev, ki je bila medletno 7,2-odstotna. K temu so po naši oceni poleg nizke osnove, ki je izhajala tudi iz omejitvenih ukrepov ob koncu leta 2021, prispevale višje cene storitev v skupinah komunikacije, restavracije in hoteli, rekreacijske in kulturne storitve ter zdravstvu. Največ pa je lani k inflaciji prispevala rast cen hrane, ki se je decembra zaradi visoke predlanske osnove medletno sicer nekoliko zmanjšala. Tudi medletna rast cen energentov se je konec leta ponovno nekoliko upočasnila, zaradi pocenitve naftnih derivatov ob izrazitem padcu cen nafte na svetovnih trgih in okrepljeni vrednosti evra. Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej postopoma upočasnjuje; z 19,7 % je še vedno visoka, a za približno 2 o. t. nižja kot v evrskem območju. 4 Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je proti koncu leta 2022 povečal, v enajstih mesecih pa je bil z 0,7 mrd EUR znatno manjši kot v enakem obdobju leta 2021. Na to je močno vplivalo znižanje izdatkov za blaženje epidemije, ki so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 nižji za 1,9 mrd EUR. Hkrati pa se je povečal obseg ukrepov za blažitev posledic energetske draginje, skupaj z ukrepi covid-19 so k primanjkljaju v enajstih mesecih 2022 po oceni prispevali 0,9 mrd EUR. Medletna rast skupnih odhodkov v prvih enajstih mesecih leta 2022 je bila tako bistveno nižja kot leta 2021, zaradi nižjih dodatkov za plače javnih uslužbencev in subvencij podjetjem ter nižje rasti transferjev posameznikom in gospodinjstvom v povezavi z blažitvijo posledic epidemije covida-19. Prihodki so bili v prvih enajstih mesecih 2022 medletno višji za desetino. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 je bila rast nižja zaradi nižje rasti gospodarske aktivnosti, znižanja nekaterih davčnih obremenitev in izpada enkratnih prilivov v letu 2021 pri prodaji koncesij. Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 jan. 22 nov. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 Vir: S&P Global. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. jan. 15 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 jan. 14 Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina dec. 22 jan. 22 jan. 21 Predelovalne dejavnosti jan. 20 jan. 19 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI za evrsko območje 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Tudi v zadnjem četrtletju lani so se nekateri kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji znižali jan. 13 Sestavljeni PMI za evrsko območje se je konec leta 2022 izboljšal, a še vedno nakazuje na možen upad aktivnosti v zadnjem četrtletju 5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Zmanjšanje kupne moči gospodinjstev so blažili ukrepi vlade; delež gospodinjstev z najnižjimi dohodki, ki ima finančne težave, se ni vidneje povečal Povprečne plače so bile ob visoki inflaciji tudi oktobra realno nižje Živijo od prihrankov Se zadolžujejo Gospodinjstva s finančnimi težavami – skupaj Povprečna plača, realna rast Povprečna plača, nominalna rast 20 15 9 8 Medletna rast, v % 7 6 5 4 3 2 5 0 -5 1 Vir: SURS (Anketa o mnenju potrošnikov). jul. 22 okt. 22 apr. 22 jan. 22 jul. 21 okt. 21 apr. 21 jan. 21 okt. 20 jul. 20 jan. 20 apr. 20 okt. 19 Vir: SURS. Inflacija se je decembra nekoliko okrepila, predvsem zaradi rasti cen storitev, in presegla povprečno v evrskem območju Evrsko območje HICP Slovenija HICP jul. 19 -10 jan. 19 jan. 22 dec. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 0 Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih enajstih mesecih 2022 manjši kot v enakem obdobju 2021, predvsem zaradi nižjih izdatkov za blaženje epidemije Evrsko območje HICP – OI Slovenija HICP – OI 2.000 14 12 Javnofinančni saldo Primarni saldo 1.000 8 6 4 2 0 -1.000 -749,6 Saldo, v mio EUR 10 -2.000 -2201,6 0 -3.000 2021 I-XI 2022 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 jul. 22 jan. 22 -4.000 -2917,2 -3542,2 I-XI 2021 Vir: SURS, Eurostat. Opomba: OI – osnovna inflacija. apr. 22 okt. 21 jul. 21 jan. 21 apr. 21 jul. 20 okt. 20 apr. 20 jan. 20 jul. 19 okt. 19 jan. 19 -4 okt. 22 dec. 22 -2 apr. 19 Medletna rast cen, v % 10 apr. 19 Delež odgovorov v %, 12 mesečna drseča sredina 10 tekoča gospodarska gibanja Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 9 Mednarodno okolje dec. 22 jan. 22 jan. 21 Predelovalne dejavnosti jan. 20 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 19 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 jan. 18 Vrednost PMI za evrsko območje Slika 1: Sestavljeni PMI za evrsko območje Vir: S&P Global. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. Kazalniki razpoloženja za evrsko območje so se novembra in decembra izboljšali, še vedno pa za zadnje četrtletje nakazujejo možno krčenje gospodarske aktivnosti. Medčetrtletna rast BDP evrskega območja se je ob visoki inflaciji, zaostrenih pogojih financiranja in nizkem zaupanju v tretjem četrtletju precej upočasnila, v zadnjem četrtletju pa glede na razpoložljive kazalnike lahko pričakujemo upad aktivnosti. Kazalniki zaupanja (ESI, PMI) za evrsko območje so se sicer novembra in decembra ob popuščanju inflacijskih pritiskov, manjšem padcu naročil v industriji in porastu zaupanja nekoliko povečali, a ostajajo na nizkih ravneh. Vrednost sestavljenega kazalnika PMI je tako decembra že šesti mesec zapored ostala pod vrednostjo 50, kar je najdlje po letu 2013. Pri gospodarski klimi (ESI) je bilo decembra v primerjavi z mesecem prej zaupanje večje v vseh dejavnostih in med potrošniki, medletno pa je zaupanje ostalo precej manjše. Tudi v nemškem gospodarstvu se je razpoloženje decembra v primerjavi z mesecem prej ponovno izboljšalo, Ifo kazalnik je zaznal več optimizma glede trenutnega poslovanja in aktivnosti v prihodnjih mesecih. Vir: ECB. 2025 2024 2023 2022 2021 Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Realna rast BDP (v %) 2020 2019 2018 2017 2016 2015 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6 -7 Neto izvoz Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. 2014 Prispevek k rasti v o. t. Slika 2: ECB napoved gospodarske rasti za evrsko območje Podobno kot kažejo predhodne napovedi mednarodnih institucij, tudi ECB pričakuje znatno upočasnitev gospodarske rasti evrskega območja leta 2023. Ob povečani negotovosti, visokih cenah, slabljenju kupne moči gospodinjstev, upočasnitvi svetovnega gospodarstva in strožjih pogojih financiranja naj bi se rast evrskega gospodarstva letos upočasnila z lanskih 3,4 % na 0,5 %, leta 2024 pa ob manjšem vplivu trenutnih zaviralnih dejavnikov zmerno okrevala na 1,9 %. Po kratki recesiji (zadnje četrtletje 2022 in prvo četrtletje 2023) naj bi gospodarska aktivnost v drugi polovici letošnjega leta okrevala, ko naj bi se po predpostavkah osnovnega scenarija energetski trg ponovno uravnotežil, negotovost zmanjšala, ozka grla v dobavnih verigah sprostila, realni dohodek zvišal, zunanje povpraševanje pa okrepilo. Inflacija (HICP) naj bi v naslednjih nekaj mesecih ostala visoka, saj na cene še naprej vplivajo pritiski iz proizvodne verige, pretekla depreciacija evra in pomanjkanje delovne sile. Tekom leta 2023 pa naj bi se ob padcu cen energentov postopoma zniževala in se z lanskih 8,4 % letos upočasnila na 6,3 % ter leta 2024 na 3,4 %. 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Slika 3: Cene surovin, december 2022 Energenti Hrana 180 Neenergetske surovine Kovine 160 Indeks 2010=100 140 120 100 80 60 40 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 0 dec. 22 jan. 23 22 20 Vir: Svetovna banka. Povprečne cene energetskih surovin na mednarodnih trgih so decembra upadle na raven pred začetkom vojne v Ukrajini. Evrske cene zemeljskega plina na evropskem trgu (na nizozemski TTF borzi) so se ob razmeroma toplem vremenu in še razmeroma napolnjenih evropskih skladiščih v primerjavi z novembrom znižale za 2,7 %, medletno so bile višje za 1 %. Ob ohlajanju svetovnega gospodarstva se je decembra dolarska cena nafte Brent še znižala, za 11,4 % na 81 USD za sod, medletno je bila višja za 9,1 %. Mesečni upad evrske cene nafte je bil ob šibkejšem dolarju nekoliko večji, 14,8-odstoten, medletno pa je bila nafta v evrih dražja za 16,4 %. Po podatkih Svetovne banke se je povprečna dolarska cena neenergetskih surovin decembra v primerjavi z mesecem prej ob podražitvi kovin in lesa zvišala za 1 %. Medletno so bile dolarske cene neenergetskih surovin v povprečju nižje (za 2,4 %), čeprav še vedno opazno višje kot pred epidemijo. Na mednarodnih surovinskih trgih so bile cene hrane višje kot pred letom (za 6,3 %), cenejše pa so bile industrijske surovine, gnojila ter kovine in minerali. Slika 4: Efektivni tečaji, november 2022 NEER Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II =100 102 Po poslabšanju v poletnih mesecih se je cenovna konkurenčnost jeseni vrnila na raven z začetka leta 2022 in je precej pod dolgoletnim povprečjem. Evro se je ob koncu leta 2022 ponovno okrepil do velike večine valut pomembnejših trgovinskih partneric neevrskega območja, najizraziteje do azijskih. Poslabšanje cenovne konkurenčnosti iz naslova apreciacije evra pa je ublažila ponovno nekoliko nižja, a še vedno visoka, inflacija, ki je v poletnih mesecih v Sloveniji vidno presegla povprečje v trgovinskih partnericah. Kazalnik cenovne konkurenčnosti (realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP) se je tako po precejšnjem poslabšanju vrnil na raven iz začetka leta 2022. Ob razmeroma močnih nihajih v letu 2022 sta nominalni in realni efektivni tečaj ostala tudi pod dolgoletnim povprečjem. REER hicp 100 98 jun. 22 nov. 22 jan. 22 avg. 21 okt. 20 mar. 21 maj. 20 dec. 19 jul. 19 feb. 19 sep. 18 nov. 17 jan. 17 jun. 17 94 apr. 18 96 Vir: ECB; preračuni Umar. NEER - nominalni efektivni tečaj, REER hicp - realni efektivni tečaj deflacioniran s HICP. Rast kazalnika pomeni apreciacijo evra in/ali povišanje relativnih cen do košarice 37 trg. parneric. Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %1 2022 XI 22 XII 22 XII 22/XI 22 XII 22/XII 21 2022/2021 Brent USD, na sod 100,79 91,42 81,00 -11,4 9,1 42,6 Brent EUR, na sod 95,79 89,73 76,49 -14,7 16,4 60,6 Zemeljski plin (TTF) , EUR/MWh 131,98 119,33 116,17 -2,7 1,0 179,6 USD/EUR 1,054 1,020 1,059 3,8 -6,3 -11,0 3-mesečni EURIBOR, v % 0,342 1,825 2,066 24,1 264,8 89,1 123,59 114,18 115,33 1,0 -2,4 10,6 2 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 Vir: EIA, ECB, Svetovna banka, preračuni UMAR. Opomba: 1pri Euribor sprememba v b. t., 2 Nizozemsko vozlišče za trgovanje s plinom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 11 Gospodarska gibanja v Sloveniji nov. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 jan. 13 Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji, oktober–november, 2022 Vir: SURS, preračuni UMAR. V Sloveniji so se tudi v zadnjem lanskem četrtletju vrednosti nekaterih kazalnikov gospodarske aktivnosti znižale; gospodarska klima se je v zadnjih dveh mesecih 2022 izboljšala, a ostaja nižja kot leto prej. Potem ko je bil izvozni tržni delež blaga na trge EU tudi v tretjem četrtletju medletno nižji, se je rast v izvoznem delu gospodarstva proti koncu leta še naprej umirjala. Oktobra se je prekinila rast storitvene menjave s tujino, realni izvoz blaga v države EU pa je tudi novembra tekoče upadel. Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila nižja tudi medletno. Prihodka v trgovini in ostalih tržnih storitvah sta se oktobra zmanjšala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v enajstih mesecih leta 2022 močno okrepila in novembra kar za 44 % presegla raven iz prejšnjega leta. Ohlajanje gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti, visoke cene energentov in toplo vreme so imeli za posledico nižjo porabo zemeljskega plina in elektrike. Poraba zemeljskega plina je bila v zadnjih dveh mesecih leta 2022 za 11 % oz. 13 % nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, poraba elektrike pa je bila medletno nižja za 5 %. Potrošnja gospodinjstev je v povprečju oktobra in novembra ostala podobna kot v predhodnem četrtletju. Finančni položaj gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2022 tekoče in medletno malenkost poslabšal, pri najranljivejših so ga blažili ukrepi države za zmanjšanje draginje. Ocenjujemo, da so ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomoč podjetjem in zmanjšanje negotovosti glede dobav energentov to zimo prispevali tudi k nekoliko višjim vrednostim kazalnika gospodarske klime v zadnjih dveh mesecih minulega leta. dec. 22 sep. 22 jun. 22 mar. 22 dec. 21 Hrvaška Slovenija sep. 21 jun. 21 mar. 21 Francija Nemčija dec. 20 sep. 20 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 jun. 20 Avstrija Italija mar. 20 Medletna sprememba, v % Slika 6: Poraba elektrike, december 2022 Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Do konca avgusta 2022 so prikazane 3-mesečne drseče sredine. Poraba elektrike je bila decembra medletno nižja za 5 %. Ocenjujemo, da sta bili nižji industrijska in gospodinjska poraba. Zlasti nekatera energetsko intenzivna industrijska podjetja so zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi posodobila proizvodne tehnologije za večjo energetsko učinkovitost. Medletno nižja gospodinjska poraba pa bi lahko bila posledica varčevanja, lahko pa tudi manjšega obsega dela od doma. V primerjavi z decembrom 2021 je bila poraba nižja tudi v naših glavnih trgovinskih partnericah (v Italiji in na Hrvaškem –4 %, v Avstriji in Nemčiji –5 %, v Franciji pa –11 %). 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Slika 7: Poraba elektrike po odjemnih skupinah, december 2022 Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja 20 10 0 -10 okt. 22 dec. 22 jul. 22 apr. 22 jan. 22 okt. 21 jul. 21 apr. 21 jan. 21 jul. 20 jan. 20 -30 okt. 20 -20 apr. 20 Medletna sprememba, v % 30 Vir: SODO, preračuni UMAR. Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik. Decembra lani sta bili porabi elektrike industrijskih in gospodinjskih odjemalcev na distribucijskem omrežju medletno nižji, poraba malih poslovnih odjemalcev pa je bila višja. Industrijska poraba je bila glede na december 2021 nižja za 6,8 %, po naši oceni zaradi nižje porabe nekaterih energetsko intenzivnih podjetij, ki so pod vplivom visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje oz. izboljšala energetsko učinkovitost proizvodnih procesov. Nižja kot decembra 2021 (za 2,6 %) je bila tudi gospodinjska poraba, ocenjujemo, da v večji meri zaradi varčnejše rabe energije, delno pa lahko tudi manjšega obsega dela od doma. Poraba malih poslovnih odjemalcev1 pa je bila decembra 2022 ob odsotnosti epidemičnih omejitvenih ukrepov za 2,2 % višja kot decembra 2021. 1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost, ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči. 50 40 40 30 30 20 20 10 10 septembe Vir: Plinovodi d.o.o., preračun UMAR. Opomba: Končni podatki do 30. 11. 2.1.23 19.12.22 5.12.22 21.11.22 24.10.22 26.9.22 12.9.22 oktober 29.8.22 1.8.22 -10 december -20 avgust -30 0 november 10.10.22 -10 7.11.22 0 -20 -30 Razlika glede na primerljivo preteklo petletno povprečje, v % Dnevna poraba zemeljskega plina v Sloveniji Povprečna primerljiva poraba plina v prejšnjih petih letih 14-dnevne drseče sredine dnevnih znižanj porabe (d. os) Povprečno mesečno znižanje porabe (d. os) 50 15.8.22 Poraba zemeljskega plina, v GWh Slika 8: Poraba zemeljskega plina, december 2022 Poraba zemeljskega plina je bila oktobra ob toplem vremenu za več kot petino nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih2, v zadnjih dveh mesecih leta 2022 pa je bila razlika spet manjša, 11 % in 13 %. Del industrije3 se je na visoke cene plina odzval z zmanjšanjem proizvodnje in posledično manjšo porabo, k varčnejši rabi pa naj bi pripomogli tudi državni ukrepi4. Po toplem oktobru so bile do konca leta razlike do primerljive porabe plina v prejšnjih letih manjše. Države EU so sredi novembra sicer uspele skoraj v celoti napolniti skladišča plina, napolnjenost pa se zdaj postopoma znižuje5. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta 2022 do 5. januarja 2023 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 14 %, kar je malenkost manjše zmanjšanje porabe plina od priporočila EU za celotno obdobje od avgusta 2022 do marca 2023. 2 3 4 5 Skladno z Uredbo Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu naj bi od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023 vse države EU znižale porabo plina glede na povprečno porabo v enakem obdobju prejšnjih petih let za 15 %. Po podatkih Sursa so v letu 2021 v Sloveniji največ plina (62 %) neposredno porabili v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, 15 % v gospodinjstvih, ostalo pa zlasti za proizvodnjo toplote in elektrike. Med možnimi ukrepi na ravni EU po uredbi so zamenjava plina s tekočimi gorivi pri proizvodnji elektrike, spodbujanje prehoda na druga goriva v industriji, zmanjšanje ogrevanja in hlajenja v državnih zgradbah, kampanje ozaveščanja itd. Nekaj takih ukrepov je vlada že sprejela. Po informacijah družbe Plinovodi je 12. novembra 2022 napolnjenost skladišč plina v EU dosegla 95,5 %, nato pa se je začela zmanjševati in je 1. januarja 2023 znašala še vedno visokih 83,5 %. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 13 Slika 9: Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, december 2022 50 Medletna sprememba, v % 40 30 20 10 0 -10 -20 okt. 22 jul. 22 jan. 22 apr. 22 okt. 21 jul. 21 apr. 21 jan. 21 okt. 20 jul. 20 apr. 20 jan. 20 -40 dec. 22 -30 Vir: FURS, preračuni UMAR. Vrednost davčno potrjenih računov je bila decembra, ob visoki rasti cen, medletno nominalno višja za 12 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 16 %. Nekoliko nižja rast kot v predhodnem mesecu (15 %) je bila ob dveh delovnih dneh manj predvsem posledica nekoliko nižje rasti prodaje v trgovini (10 %), kjer so se rasti umirile v vseh treh glavnih panogah (na debelo, drobno in z motornimi vozili). Tudi zaradi nizke osnove v decembru 2021, ko so bili ukrepi za zamejitev širjenja covida-19 zaostreni6, pa se je še okrepila rast prodaje v gostinstvu (na 30 %; pri strežbi jedi in pijač je znašala 35 %, pri prodaji v nastanitvenih obratih pa 17 %) in v igrah na srečo (40 %). Visoka pa je ostala tudi nominalna rast v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih (54 %) ter športnih in drugih dejavnostih za prosti čas (28 %). 6 Po septembrski razširitvi pogoja PCT na uporabnike večine storitev je bil od novembra 2021 omejen še odpiralni čas gostinskih obratov, obratovanje diskotek in gostinskih lokalov, ki nudijo glasbo, ni bilo dovoljeno, omejeno je bilo zbiranje ljudi, pogoj PCT je bilo treba izkazati z veljavnim osebnim dokumentom itd. Slika 10: Blagovna menjava – realno, november 2022 Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU 180 170 160 150 140 130 120 110 100 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 nov. 22 90 jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina 190 Blagovna menjava z državami EU se je novembra nadalje zmanjšala. Realna blagovna menjava z državami EU se je zmanjšala za okoli 4 % (desez.), nižja je bila tudi medletno. Upad menjave z državami EU je posledica negotovosti ter nizkih vrednosti kazalnika razpoloženja v industriji in med potrošniki v nekaterih glavnih trgovinskih partnericah, predvsem v Nemčiji in Italiji. Po prvih ocenah se je v zadnjih mesecih zmanjšala zlasti menjava z vmesnimi proizvodi (brez naftnih derivatov).7 V prvih enajstih mesecih je bil izvoz v države EU medletno višji za 5,5 %, uvoz pa za 2,6 %. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je decembra sicer nekoliko izboljšalo, vendar so ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju izvozna naročila ostala zelo nizka. 7 Podrobni zunanjetrgovinski podatki so na voljo do oktobra 2022. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v% 2021 XI 22/X 22 XI 22/XI 21 I-XI 22/I-XI 21 Izvoz blaga, realno1 14,3 6,63 11,7 15,7 - v EU 14,1 -3,93 -4,2 5,5 Uvoz blaga, realno 16,1 3 -2,4 6,0 12,2 - iz EU 12,0 -4,13 -1,4 2,6 Industrijska proizvodnja, realno 10,2 0,63 -3,6 2,4 - v predelovalnih dejavnostih 11,8 0,33 0,3 4,8 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,5 -3,43 44,0 30,9 1 v% 2021 X 22/IX 22 X 22/X 21 I-X 22/I-X 21 Izvoz storitev, nominalno2 19,2 -9,73 14,1 33,1 Uvoz storitev, nominalno2 19,0 -2,83 9,4 24,2 Trgovina – realni prihodek 11,6 -2,83 6,64 12,74 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 12,8 -1,03 5,14 13,44 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Slika 11: Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU, 3. četrtletje 2022 Tržni delež Slovenski izvoz v EU Uvoz EU 40 20 10 0 -10 -20 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 Q1 10 Q1 09 Q1 08 -30 Q1 22 Q3 22 Medletna sprememba, v % 30 Vir: SURS, Eurostat. Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem četrtletju 2022 nadalje znižal. Ob visoki nominalni medletni rasti evrske vrednosti slovenskega izvoza blaga, vendar še močnejši rasti blagovnega uvoza EU8, se je po prvih ocenah slovenski tržni delež na trgu EU v tretjem četrtletju medletno znižal za 4,3 %, v prvih treh četrtletjih skupaj pa za 5,1 %. Čeprav je znižanje v večji meri posledica nižjega tujega povpraševanja po izdelkih, ki imajo v slovenskem izvozu razmeroma večji delež (strukturni učinek), pa se je poslabšala tudi izvozna uspešnost pri posameznih izdelkih. Znižanje tržnih deležev je namreč beležila večina večjih skupin izdelkov predelovalnih dejavnosti (cestna vozila, električni stroji in naprave ter farmacevtski izdelki), povišal pa se je pri industrijskih strojih. Med energetsko intenzivnimi proizvodi se je tržni delež znižal pri kemičnih in nekovinskih mineralnih izdelkih, povišal pa pri kovinah (železo, jeklo, aluminij) in papirju. Med večjimi trgovinskimi partnericami je glede na predhodno leto in predepidemično raven najizraziteje upadel v Franciji in Nemčiji. 8 Na visoke vrednosti zunanjetrgovinskih blagovnih tokov vpliva predvsem izrazito povišanje cen. Vir: BS, preračuni UMAR. okt. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 Uvoz storitev jan. 16 jan. 15 jan. 14 1000 950 900 850 800 750 700 650 600 550 500 450 400 350 300 250 jan. 13 Izvoz storitev jan. 12 V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina Slika 12: Storitvena menjava – nominalno, oktober 2022 Rast storitvene menjave s tujino se je oktobra prekinila (desez.). V primerjavi s predhodnimi meseci sta se znižala izvoz in uvoz storitev. Znižala se je menjava potovanj in ostalih poslovnih storitev9, močneje je upadla tudi menjava transportnih storitev. To povezujemo z upadanjem blagovne menjave in ohlajanjem gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah. Med pomembnejšimi storitvami se je menjava povečala samo pri IKT storitvah (desez.). Zaradi nizke osnove iz leta 2021 je medletna rast storitvene menjave v prvih desetih mesecih ostala zelo visoka (29,4 %), za četrtino pa je tudi presegla ravni izpred epidemije (januar–oktober 2019). Zaradi nizke ravni ob začetku leta 2022 pa za primerljivimi predkriznimi vrednostmi v tem obdobju še naprej zaostajajo storitve, ki so jih zajezitveni ukrepi najmočneje prizadeli (s turizmom povezane storitve ter osebne, kulturne in rekreacijske storitve).10 9 10 Opazneje je upadlo trošenje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji, saj se je trošenje slovenskih gostov v tujini še nekoliko povečalo. Podobno velja tudi pri ostalih poslovnih storitvah, kjer je upadel izvoz, uvoz pa se je povečal. Od junija 2022 naprej so vrednosti s turizmom povezanih storitev ter osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev višje od primerljivega meseca v letu 2019. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 15 Pred.dejavnosti Sr.visoko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne 280 Visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne 260 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 22 nov. jan. 22 23 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 13: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, november 2022 Vir: SURS, preračuni UMAR. Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila nižja tudi medletno. Po medletni rasti v prvi polovici leta je bila od sredine lanskega leta medletno nižja proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog (poleg energetsko intenzivnejše papirne industrije, v zadnjih mesecih tudi lesna in pohištvena industrija ter proizvodnja živil). Predvsem oktobra in novembra so za ravnmi iz leta 2021 zaostale tudi srednje nizko (z izjemo proizvodnje kovinskih izdelkov, ki je energetsko manj intenzivna) in nekatere srednje visoko tehnološko zahtevne dejavnosti. Pri slednjih je to po naši oceni bolj povezano z motnjami v dobavnih verigah in manjšim povpraševanjem (v proizvodnji motornih vozil, proizvodnji drugih strojev in naprav) kot z energetsko intenzivnostjo (ki je večja v kemični industriji). Višja kot pred letom je ostala le proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodnje IKT opreme in po naši oceni farmacevtske industrije, ki sta v prvih enajstih mesecih lani proizvodnjo povečali za petino glede na enako obdobje leto prej. Rast vseh ostalih panog je bila v enakem obdobju v povprečju manj kot 2-odstotna. Slika 14: Aktivnost v gradbeništvu, november 2022 Desezonirani podatki Trimesečne drseče sredine, desezonirano 110 100 90 80 70 60 50 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 22 nov. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 40 jan. 12 Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100 120 Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila novembra gradbena aktivnost znatno višja kot leta 2021. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letu 2022 močno okrepila in bila novembra za 44 % višja kot pred letom dni. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, visoka je bila tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je novembra znašal 17 %, kar je sicer nekaj manj kot v predhodnih mesecih. Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Vrednost industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazuje tako visoke rasti. V dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila proizvodnja novembra 10 % višja kot novembra 2021, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 9 % nižja. 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Skupaj Trgovina z motornimi vozili Trgovina na debelo Trgovina na drobno Trgovina na drobno, brez motornih goriv 220 200 180 160 140 120 . Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 18 jan. 19 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 nov. 22 100 jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 15: Prihodek v trgovini, oktober–november 2022 Povprečni prihodek v oktobru in novembru je bil realno približno na ravni tretjega četrtletja. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je, tudi zaradi razporeditve praznikov, oktobra zmanjšal, novembra pa po predhodnih podatkih Sursa povečal. V povprečju obeh mesecev je bil podoben kot v tretjem četrtletju. Medletno je bil skupaj v oktobru in novembru večji v trgovini na drobno z neživili, manjša pa je bila prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov. Manjša kot pred letom je ostala tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, kjer se je prihodek po precejšnji rasti v tretjem četrtletju oktobra, po predhodnih podatkih pa tudi novembra, zmanjšal. Oktobra se je še zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, kjer se je nadalje umirila tudi medletna rast. jan. 22 okt. 22 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami. jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 jan. 13 Skupaj* Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina Slika 16: Prihodek v tržnih storitvah, oktober 2022 Realni prihodek tržnih storitev se je oktobra zmanjšal. Tekoče se je zmanjšal drugi mesec zapored, tokrat za 1 %, medletno je bil večji za 3,3 %. Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja se je po dveh mesecih tekoče rasti spet opazneje zmanjšal, najbolj v dejavnosti skladiščenja. Nekoliko se je zmanjšal tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer se je upad prihodka v arhitekturnoprojektantskih storitvah poglobil. Po predhodnem zmanjšanju se je prihodek ponovno povečal v gostinstvu. Vnovična rast je bila zabeležena tudi v informacijskokomunikacijskih dejavnostih, predvsem kot posledica ponovnega povečanja prihodka računalniških storitev, ter je izhajala iz domačega in tujih trgov. Rast prihodka v drugih poslovnih dejavnostih se je upočasnila, saj se je ponovno zmanjšal prihodek v potovalnih in zaposlovalnih agencijah. V prvih desetih mesecih lani je bil prihodek medletno v vseh dejavnostih večji kot leta 2021, za ravnjo pred epidemijo (oktober 2019) pa je zaostajal v potovalnih in zaposlovalnih agencijah, za 24 % oz. 14 %. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 17 Slika 17: Obseg cestnega in železniškega prometa, 3. četrtletje 2022 240 220 200 180 160 140 120 100 Q1 22 Q3 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 60 Q1 13 80 Q1 12 V mio tkm, desez. indeks 2010=100 Cestni Cestni - po tujini Cestni - izvoz, uvoz in notranji Železniški Obseg cestnega blagovnega prometa se je tudi v tretjem četrtletju 2022 precej znižal, obseg železniškega pa je stagniral. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je medčetrtletno drugič zapored močno znižal in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem leta 2019 za skoraj 5 % nižji (prevoz po tujini za 8 %, ostali cestni prevozi pa za 1 %). Veliko medčetrtletno znižanje je bilo sicer povezano z znižanjem obsega prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj). Delež prevoza slovenskih prevoznikov po tujini v vseh prevozih se je tako precej povečal (na 47 %) in ni bil več bistveno nižji kot v enakem obdobju pred epidemijo (ko je znašal 49 %)11. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil glede na enako četrtletje v letu 2019 za okoli 7 % nižji. Vir: SURS, preračuni UMAR. 11 Delež prevozov tujih tovornih vozil na slovenskih avtocestah (merjeno v prevoženih kilometrih) je bil po podatkih Darsa v 3. četrtletju 2022 glede na enako obdobje leta 2019 nižji le za 1 o. t. Slika 18: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, oktober–november 2022 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q4 2022 pri gostinskem prihodku je vrednost za oktober, pri ostalih pa povprečna vrednost za oktober in november. Q1 22 Q4 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Q1 10 Desezoniran indeks 2010=100 Potrošnja gospodinjstev Realni prihodek v trgovini z neživili Realni prihodek v trgovini z živili in pijačami Realni prihodek v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam V začetku zadnjega lanskega četrtletja je trošenje gospodinjstev ostalo podobno kot v tretjem. Oktobra in novembra je podobna kot v predhodnih mesecih ostala potrošnja za neživila, kjer pa so se medletne rasti zaradi višje osnove še nadalje umirile. Še zmanjšali so se nakupi novih osebnih avtomobilov, ki so skupaj v oktobru in novembru močno zaostajali za prodajo iz leta 2021 (za petino) in za prodajo pred izbruhom epidemije (za 37 %). Še nekoliko se je umirila tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki imajo v celotnih izdatkih gospodinjstev okoli 20-odstotni delež12. Po junijskem izteku roka za unovčitev bonov se je v naslednjih mesecih zmanjševalo tudi število prenočitev domačih turistov in s tem tudi potrošnja za turistične storitve doma13, medletno večja pa je bila potrošnja za turistične storitve v tujini14. 12 13 14 V skupnih izdatkih gospodinjstev za končno potrošnjo na ozemlju Slovenije so bili izdatki za hrano, pijače in tobačne izdelke v letu 2019 18,8 %, v letu 2020 20,7 %, v letu 2021 pa 19 %. Skupaj pa je bil gostinski prihodek predvsem zaradi večjega trošenja tujih turistov (število njihovih prenočitev je bilo medletno večje za 61 %) oktobra medletno realno večji za 15 %. Prenočitve domačih turistov so bile tudi novembra medletno manjše (za 43 %), prenočitve tujih turistov pa večje (za 65 %). Na medletne rasti prihodka sicer vpliva tudi nižja osnova iz leta 2021, saj se je sredi septembra 2021 pogoj PCT razširil na uporabnike večine storitev. Oktobra je bil uvoz zasebnih potovanj nominalno višji za 26 %. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Slika 19: Gospodarska klima, december 2022 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 22 dec. jan. 22 23 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -50 jan. 13 -40 jan. 12 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra drugi mesec zapored povečala, medletno pa je ostala nižja, a je bila razlika do lanske vrednosti najnižja v zadnjih sedmih mesecih. Drugi mesec zapored se je zaupanje povečalo v vseh dejavnostih, le v storitvah je decembra ostalo enako, precej višje pa je bilo tudi med potrošniki. Ocenjujemo, da je to povezano predvsem z ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomočjo podjetjem ter zmanjšanjem negotovosti glede dobav energentov to zimo. Medletno je zaupanje ostalo višje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih, nižje pa v predelovalnih dejavnostih, med potrošniki ter nekoliko tudi v gradbeništvu. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (visoke cene surovin in energentov, negotovost glede gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah), pri potrošnikih pa z nižjo kupno močjo zaradi visokih cen. Q1 22 Q3 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 Q1 10 225 200 175 150 125 100 75 50 25 0 Q1 09 Transakcije rabljenih stanovanjskih nepremičnin Transakcije novih stanovanjskih nepremičnin Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin Cene novih stanovanjskih nepremičnin Q1 08 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine Slika 20: Nepremičnine, 3. četrtletje 2022 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2010 naprej. Ob nadaljnjem upadu prometa se je rast cen stanovanjskih nepremičnin nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Cene so se glede na drugo četrtletje zvišale za 2,4 % in so bile, po 11,5-odstotni rasti v povprečju leta 2021, medletno višje za 15,4 %. Visoka rast je bila predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 15,6 %), pri katerih pa je bilo število transakcij najmanjše v zadnjem letu in pol (medletno je bilo manjše za desetino). Višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (13,7 %), s katerimi pa je bilo ob pomanjkanju ponudbe opravljenih le za 1 % transakcij (39 transakcij). Skupna vrednost vseh v tretjem četrtletju prodanih stanovanjskih nepremičnin je bila 385 mio EUR, kar je bilo za približno 5 % manj kot v tretjem četrtletju leta 2021. Slika 21: Gospodinjstva s finančnimi težavami, december 2022 Finančni položaj gospodinjstev se je v povprečju zadnjega četrtletja 2022 tekoče in medletno malenkost poslabšal. Pri tem se delež gospodinjstev s finančnimi težavami15 iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda ni vidneje povečal. K temu so po naši oceni pomembno prispevali tudi ukrepi države, kot so energetski dodatek za najrevnejša gospodinjstva (prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, invalidi), draginjski dodatek za družine z otroki, dodatek upokojencem ter omejitev cen energentov. Gospodinjstva s finančnimi težavami so svoje finančne potrebe še naprej v večji meri premoščala s porabo prihrankov, nekoliko pa se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki se zadolžujejo. Živijo od prihrankov Se zadolžujejo Gospodinjstva s finančnimi težavami – skupaj 9 8 7 6 5 4 3 2 1 Vir: SURS (Anketa o mnenju potrošnikov). dec. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 0 jan. 12 Delež odgovorov v %, 12 mesečna drseča sredina 10 15 Gospodinjstva s finančnimi težavami so tista, ki so v anketi odgovorila, da živijo od prihrankov ali da si sposojajo, da pokrijejo tekoče stroške. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 19 Trg dela Slika 22: Število delovno aktivnih oseb, oktober 2022 900 880 860 840 820 800 780 760 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 740 okt. 22 Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano 920 Ob rekordno visokem številu delovno aktivnih je bila medletna rast oktobra 2,1-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Visoka je ostala v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov – njihov medletni prispevek je bil oktobra že 77 %. Posledično narašča tudi delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi, v zadnjem letu se je povečal za 1,3 o. t. na 13,8 %. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju prvih desetih mesecev je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 2,6 %. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 23: Število registriranih brezposelnih oseb, december 2022 Vsi brezposelni Dolgotrajno brezposelni Število registriranih brezposelnih, v 1.000 140 120 100 80 60 40 20 dec. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 0 Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil decembra (–2,2 %) po sezonsko prilagojenih podatkih večji kot prejšnje mesece. Po originalnih podatkih je bilo konec decembra brezposelnih 53.181 oseb, kar je sicer 1,2 % več kot konec novembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih za 19,4 % nižje. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja 2021 upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – decembra jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj. Upada tudi število brezposelnih, starejših od 50 let, ki so pogosto tudi dolgotrajno brezposelni – decembra jih je bilo za slabo petino manj kot pred letom. Vir: ZRSZ. 120 Upravičenci do denarne socialne pomoči (DSP) Prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) 100 80 60 40 Vir: MDDSZ, ZRSZ, preračuni UMAR. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 nov. 22 20 jan. 13 Število upravičencev/prejemnikov v 1.000, desezonirano, 3-mes. drseča sredina Slika 24: Število upravičencev do DSP in prejemnikov DNB, november 2022 Novembra je bilo upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) in prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) medletno za več kot desetino manj. Po desezoniranih podatkih se je novembra število upravičencev do DSP ohranilo na ravni iz oktobra, število prejemnikov DNB pa se je nekoliko povečalo. Po originalnih podatkih se je število upravičencev do DSP zmanjševalo že od sredine leta 2021 in je bilo oktobra 2022 najnižje. Na to bi lahko vplivalo predvsem izboljševanje razmer na trgu dela in ob pomanjkanju delovne sile večje zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih, ki so pogosto upravičenci do DSP. Novembra je bilo do DSP upravičenih 77.852 oseb, medletno pa za 10,9 % manj. Tudi prejemnikov DNB je bilo novembra medletno za 11,4 % manj (14.059 oseb, orig. podatek). 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Slika 25: Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, oktober 2022 Medletna realna rast, 3-mes. drseča sredina, v % Zasebni sektor Javni sektor Skupaj 20 16 12 8 4 0 -4 -8 -12 okt. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 -20 jan. 12 -16 Ob visoki inflaciji je bila oktobra povprečna bruto plača medletno realno nižja za 2,4 %; v javnem sektorju je bilo znižanje večje kot v zasebnem. V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad (1,9 %) manjši kot prejšnje mesece, v prometu in skladiščenju, ki je dejavnost z nadpovprečnim pomanjkanjem delovne sile, pa je bila plača medletno višja. Tudi v javnem sektorju je bil medletni realni upad (3,1 %) manjši kot prejšnje mesece, kar je povezano predvsem s sklenitvijo dogovora o dvigu plač oktobra letos. V zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so se zvišale tudi decembra 2021 (vendar ne vsem zaposlenim), je bila povprečna plača realno medletno višja. Nominalno je bila povprečna bruto plača oktobra medletno višja za 7,3 %, od tega v javnem sektorju za 6,5 % in v zasebnem za 7,9 %. Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v% 2021 X 22/IX 22 X 22/X 21 I-X 22/I-X 21 Delovno aktivni2 1,3 0,2 2,0 2,5 Povprečna nominalna bruto plača 6,1 1,1 7,3 2,1 zasebni sektor 6,1 1,3 7,9 6,2 javni sektor 6,5 0,7 6,5 -4,2 -6,7 v tem sektor država 7,0 3,5 5,8 v tem javne družbe 4,7 -0,5 8,5 4,0 2021 X 21 IX 22 X 22 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,6 7,0 5,6 5,5 v% 2021 XII 22/XI 22 XII 22/XII 21 I-XII 22/I-XII 21 Registrirani brezposelni -12,6 1,2 -19,4 -23,8 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 21 Cene Slika 26: Cene življenjskih potrebščin, december 2022 Evrsko območje dec. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 Medletna inflacija, v % Slovenija 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 Vir: SURS, Eurostat. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra nekoliko okrepila in znašala 10,3 %. Višja kot novembra je bila predvsem zaradi okrepljene rasti cen storitev, ki je bila na medletni ravni 7,2-odstotna. K temu so po naši oceni poleg nizke osnove, ki je izhajala tudi iz omejitvenih ukrepov ob koncu leta 2021, prispevale tudi decembra višje cene storitev v skupinah komunikacije, restavracije in hoteli, rekreacijske in kulturne storitve ter zdravstvu. K inflaciji so sicer lani največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač (3,1 o. t.). Njihova medletna rast je bila sicer ob koncu leta nekoliko manjša (18,6 %) kot novembra, kar je bilo posledica visoke osnove, obenem pa so se cene v tej skupini mesečno še precej povečale (za 1,7 %, kar je nekoliko nad mesečnim povprečjem v preteklem letu). Medletna rast cen energentov se je konec leta še nekoliko zmanjšala in bila po naši oceni približno 16-odstotna, prispevek k inflaciji pa je bil nekoliko manjši od 2 o. t. Umirjanje gospodarske aktivnosti ter zmanjševanje ozkih grl in stroškovnih pritiskov na surovinskih trgih vplivata tudi na postopno upočasnjevanje rasti cen trajnega blaga, ki so bile decembra medletno višje za 8,2 %, rast cen poltrajnega blaga (3,8 %) pa je ostala razmeroma skromna. Slika 27: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, november 2022 Domači trg Tuji trg 150 Indeks 2015=100 140 130 120 110 100 Vir: SURS. nov. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 90 Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se nadalje postopoma upočasnjuje, novembra je bila 19,7-odstotna, v evrskem območju pa je bila še za približno 2 o. t. višja. Tokrat je bila v primerjavi z oktobrom nižja medletna rast cen na domačem trgu (22,7 %), na tujih trgih pa se je nekoliko okrepila (16,2 %). Ob približno 7-odstotni mesečni pocenitvi se je upočasnila medletna rast cen proizvodov v skupini energentov, ki je bila kljub temu skoraj 80-odstotna. Še naprej pa se ob skromnejši gospodarski aktivnosti postopoma upočasnjuje rast cen proizvodov v skupini surovin, ki so bile medletno višje za 21,3 %. Po umirjanju v preteklih mesecih se je novembra nekoliko okrepila rast cen proizvodov za investicije (10,5 %). Še naprej se krepi rast cen proizvodov za široko porabo (14 %), zlasti netrajnega blaga (14,4 %), rast cen trajnega blaga pa se ohranja nekoliko nad 12 %. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 21/XII 20 Skupaj Hrana Goriva in energija I 22-XII 22/ I 21-XII 21 XII 22/XI 22 XII 22/XII 21 4,9 8,8 0,2 10,3 4,0 12,5 1,7 18,9 19,1 23,1 -3,6 15,9 Storitve 1,5 5,0 0,8 7,7 Ostalo1 4,4 6,3 0,3 7,5 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 3,1 5,8 0,5 7,4 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 3,6 8,3 0,6 9,5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. 22 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Finančni trgi Slika 28: Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem, oktober 2022 Potrošniški Podjetja in NFI 30 Stanovanjski Skupaj Medletna rast, v % 20 10 0 -10 -20 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 -40 nov. 22 -30 Vir: BS. Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je novembra po umirjanju v preteklih dveh mesecih nekoliko okrepila in bila 11,1-odstotna. K temu je prispevala le višja rast kreditov podjetjem in NFI, kar pa je bilo v veliki meri posledica nizke osnove; obseg teh kreditov se je namreč povečal za približno 50 mio EUR, kar je manj kot tretjina povprečnega mesečnega prirasta v enajstih mesecih. Medletna rast kreditov gospodinjstvom se je tudi novembra gibala okrog 8 %. Rast vlog nebančnih sektorjev se je v zadnjih mesecih gibala nekoliko pod 8 %, še vedno pa hitreje naraščajo vloge nefinančnih družb. Po tem ko se je od avgusta lani obseg vlog gospodinjstev pretežno zniževal, se je novembra nekoliko povišal. K temu so po naši oceni prispevali tudi ukrepi države, kot so energetski dodatek za najrevnejša gospodinjstva, draginjski dodatek za družine z otroki in dodatek upokojencem. Z normalizacijo denarne politike so se v zadnjih mesecih povišale aktivne in tudi pasivne obrestne mere. Dvig slednjih je bil v Sloveniji precej manj izrazit tako glede na aktivne obrestne mere kot tudi v primerjavi z evrskim območjem. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev se giblje nekoliko nad 1 %. jan. 22 jan. 21 dec. 22 jan. 23 Vir: Bloomberg. Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v zadnjem četrtletju lani ponovno okrepile. Na to sta še naprej vplivala visoka inflacija v evrskem območju in z njo povezana normalizacija denarne politike. Donosnost do dospetja slovenske državne obveznice je bila tako v zadnjem četrtletju lani 3,38 %, kar je največ po letu 2014 in za dobrih 300 b. t. več kot v enakem obdobju leta 2021. Razmik do nemške obveznice pa je bil s 125 b. t. za 75 b. t. višji kot pred enim letom. Italija Slovenija jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 Irska Portugalska jan. 16 jan. 15 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 jan. 14 Avstrija Nemčija Španija jan. 13 Donosnost do dospetja, v % Slika 29: Obveznice, 4. četrtletje 2022 Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države 30. XI 21 31. XII 21 30. XI 22 30. XI 22/31. X 22 30. XI 22/30. XI 21 Krediti skupaj 23.886,0 23.989,4 26.527,6 0,4 11,1 10.951,1 10.944,6 12.716,7 0,4 16,1 1.420,7 1.488,4 1.386,2 0,7 -2,4 11.514,1 11.556,4 12.424,7 0,3 7,9 Potrošniški 2.599,5 2.590,7 2.617,6 0,2 0,7 Stanovanjski 7.429,3 7.479,0 8.202,5 0,3 10,4 Krediti podjetjem in NFI Krediti državi Krediti gospodinjstvom Ostalo 1.485,3 1.486,7 1.604,7 0,3 8,0 24.230,2 24.469,9 25.714,5 0,6 6,1 Čez noč 20.939,8 21.230,8 22.888,5 0,5 9,3 Vezane 3.290,4 3.239,1 2.826,1 1,4 -14,1 Bančne vloge gospodinjstev skupaj Bančne vloge centralne države skupaj Vloge nefinančnih družb skupaj 486,1 725,3 798,1 -0,2 64,2 8.519,4 9.030,5 9.498,4 0,7 11,5 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 23 Plačilna bilanca Slika 30: Tekoči račun plačilne bilance, november 2022 Blagovna menjava Primarni dohodki Tekoči račun Tekoči račun plačilne bilance je imel v prvih enajstih mesecih leta 2022 primanjkljaj v višini 217,9 mio EUR, v enakem obdobju leta 2021 pa presežek v višini 2,2 mrd EUR. K občutnemu zniževanju salda tekočega računa je ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga največ prispeval blagovni saldo, ki se je že konec leta 2021 prevesil v primanjkljaj. Storitveni presežek pa se je povečal, zlasti v menjavi potovanj, saj so bili prihodki od potovanj tujih turistov v Slovenijo medletno precej višji (za 1,2 mrd EUR) od izdatkov domačega prebivalstva za potovanja v tujino (za 0,5 mrd EUR). K rasti storitvenega presežka je prispevala tudi menjava transportnih storitev. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili medletno višji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji predvsem zaradi več plačanih carin v proračun EU, poleg tega so bile nižje tudi prejete subvencije iz proračuna EU. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino. Storitvena menjava Sekundarni dohodki 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 jan. 22 nov. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 -4000 jan. 12 12-mesečne kumulative, v mio EUR 5000 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-XI 2022, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-XI 2021 Tekoči račun 51.925,3 52.143,1 -217,9 2.193,7 Blago 39.118,2 41.221,3 -2.103,1 1.132,9 Storitve 9.977,2 6.759,6 3.217,6 2.246,4 Primarni dohodki 1.734,4 2.584,5 -850,1 -724,4 Sekundarni dohodki 1.095,5 1.577,8 -482,3 -461,2 Kapitalski račun 3.598,6 3.868,6 -270,0 111,4 Finančni račun 2.349,6 6.386,2 5.877,6 -508,6 Neposredne naložbe 1.876,3 810,5 -1.065,8 -257,1 Naložbe v vrednostne papirje 1.537,8 1.084,4 -453,4 2.471,7 Ostale naložbe 3.044,2 3.884,2 840,0 -639,8 Statistična napaka 0,0 -20,7 -20,7 44,5 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. 24 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Javne finance Slika 31: Izdatki za blažitev posledic epidemije covida-19 2020 2021 Po pričakovanjih se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja16 proti koncu leta 2022 povečal, v enajstih mesecih pa je bil znatno manjši kot v enakem obdobju leta 2021. V enajstih mesecih leta 2022 je primanjkljaj znašal 0,7 mrd EUR (novembra 0,4 mrd EUR), v enakem obdobju leta 2021 pa 2,2 mrd EUR. Na manjši primanjkljaj močno vplivajo nižji izdatki za blaženje epidemije, ki so bili medletno nižji za 1,9 mrd EUR. Hkrati pa se je povečal obseg ukrepov za blažitev posledic energetske draginje. Obe vrsti ukrepov sta po oceni FS v enajstih mesecih 2022 znašali 0,9 mrd EUR.17 Prihodki konsolidirane bilance so bili v prvih enajstih mesecih 2022 medletno višji za 9,9 %, v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta (14,2 %) pa je bila rast prihodkov nižja zaradi nižje rasti gospodarske aktivnosti, znižanja nekaterih davčnih obremenitev (DDV in trošarine na energente, dohodnina) in izpada enkratnih prilivov v letu 2021 pri prodaji koncesij. Odhodki so bili v prvih enajstih mesecih leta 2022 medletno višji za 2,1 %, kar je bistveno manj kot leto prej (10,3 %), zaradi nižjih dodatkov za plače javnih uslužbencev in subvencij podjetjem ter umiritve rasti transferjev posameznikom in gospodinjstvom v povezavi z blažitvijo posledic epidemije covida-19. K rasti odhodkov so največ prispevale investicije, ki so bile višje za 31,5 %. 2022 1000 900 800 V mio EUR 700 600 500 400 300 200 100 0 Q1 Q2 Q3 Q4 Vir: MF, FS. 16 17 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. Ocena ukrepov na strani prihodkov in odhodkov državnega proračuna, Fiskalni svet, Mesečna informacija, december 2022. Slika 32: Prejeta sredstva iz proračuna EU, november 2022 Skupaj prejeta sredstva (januar–november 2021) Pričakovana povračila v proračun 2022 Skupaj prejeta sredstva (januar–november 2022) Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva (NOO) 0 Vir: MF. 100 200 300 V mio EUR 400 500 600 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih enajstih mesecih 2022 pozitiven (158,0 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 812,4 mio EUR (68,3 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2022), vplačala pa 654,4 mio EUR (91,6 % načrtovanih vplačil). Največji del prihodkov so predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (45,3 % vseh povračil v državni proračun) in sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (29,1 %), občutno nižja pa so bila sredstva iz Kohezijskega sklada (9,3 %). Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je bil v državni proračun vplačan drugi del predplačila za izvajanje NOO. Po podatkih SVRK je Slovenija do konca novembra 2022 počrpala (izplačila upravičencem) 73 % razpoložljivih sredstev iz finančne perspektive 2014–2020 (vključno s programom React-EU). Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 25 Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku I-XI 2021 I-X I2022 I-XI 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % 19.289,2 14,2 21.199,9 9,9 Davčni prihodki 9.856,6 16,6 11.086,6 Dohodnina 2.554,7 14,9 2.638,1 Davek od dohod. pravnih oseb 1.026,8 47,7 1.445,6 40,8 Kategorija SKUPAJ PRIHODKI 1 Davki na nepremičnine Kategorija SKUPAJ ODHODKI I-XI 2022 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % 21.490,8 10,3 21.949,6 2,1 -5,9 12,5 2 Plače in drugi stroški dela 5.299,6 17,1 4.989,1 3,3 Izdatki za blago in storitve 2.819,9 9,9 3.070,1 8,9 719,1 -6,0 648,5 -9,8 70,0 238,6 7,2 254,2 6,6 Davek na dodano vrednost 3.812,8 16,9 4.350,7 14,1 Trošarine 1.349,2 7,8 1.367,1 Plačila obresti Rezerve 284,5 37,7 483,6 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 8.449,1 11,9 8.512,6 0,8 1,3 Ostali tekoči transferi 1.894,6 -16,8 1.663,5 -12,2 1.466,0 31,6 1.927,8 31,5 558,0 16,2 654,4 17,3 Prispevki za soc. varnost 7.168,0 8,7 7.662,0 6,9 Izdatki za investicije Nedavčni prihodki 1.211,0 17,0 1.279,2 5,6 Plačila v proračun EU Prejeta sredstva iz EU 774,4 24,1 816,5 5,4 JAVNOFINANČNI SALDO -2.201,6 -749,6 Ostalo 279,2 50,1 355,7 27,4 PRIMARNI SALDO -1.485,9 -151,7 Vir: MF, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Pomembnejši kazalci Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 29 2024 Jesenska napoved 2022 3,2 4,8 4,5 3,5 -4,3 8,2 5,0 1,4 2,6 BDP v mio EUR (tekoče cene) 40.443 43.011 45.876 48.533 47.021 52.208 57.921 61.951 65.311 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 19.589 20.820 22.142 23.233 22.361 24.770 27.432 29.275 30.792 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 23.600 25.100 26.400 27.700 26.500 29.100 84 86 87 88 89 90 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 7,6 5,8 5,5 5,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,2 4,1 3,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,3 1,8 1,3 1,0 -3,7 6,8 1,9 0,7 2,0 -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,9 8,9 6,0 2,9 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 4,9 9,8 3,9 2,2 6,2 11,1 6,2 4,5 -8,6 14,5 5,0 2,5 4,7 Izvoz proizvodov 5,7 11,0 5,7 4,5 -5,5 13,4 1,4 1,3 3,7 Izvoz storitev 8,0 11,2 7,7 4,6 -20,0 19,3 20,2 7,2 8,6 6,3 10,7 7,1 4,7 -9,6 17,6 6,5 2,2 3,8 Uvoz proizvodov 6,6 10,7 7,4 5,0 -8,6 17,2 5,0 1,6 3,5 Uvoz storitev 4,7 10,5 5,4 3,0 -15,0 19,5 15,0 6,1 5,9 1.932 2.674 2.731 2.884 3.552 1.985 -312 -324 64 4,8 6,2 6,0 5,9 7,6 3,8 -0,5 -0,5 0,1 44.325 43.231 42.139 44.277 47.792 50.477 109,6 100,5 91,9 91,2 101,6 96,7 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,184 1,058 1,022 1,022 4,4 1,9 3,5 5,3 -6,9 9,5 5,4 0,3 1,9 54,0 52,5 52,0 52,4 50,1 51,1 53,9 53,5 53,2 2,4 0,4 2,9 1,8 4,1 5,8 1,4 1,7 1,9 19,0 18,5 18,2 18,3 20,6 20,6 19,1 19,5 19,4 -3,6 10,2 10,2 5,1 -7,9 13,7 6,5 2,5 2,0 17,4 18,3 19,3 19,6 18,9 20,3 22,3 22,1 21,8 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 Stopnja brezposelnosti, registrirana Inflacija2, povprečje leta Inflacija2, konec leta MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Bruto zunanji dolg, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Razmerje USD za 1 EUR DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2022). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izračunom realnih stopenj rasti je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. 30 Statistična priloga Proizvodnja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2019 2020 2021 2022 2020 2021 2020 2021 3,1 -5,2 10,2 -2,9 1,4 3,3 25,5 6,2 7,9 6,0 2,7 2,0 2,1 4,0 -2,5 -2,4 -3,4 -2,1 -6,6 8,5 7,6 0,1 -2,7 -30,7 10,8 27,2 5,5 22,8 26,3 4,5 -14,7 4,8 3,5 -5,0 11,8 -2,7 1,6 4,3 28,8 8,1 8,4 6,9 5,7 4,8 2,1 4,7 -1,5 -2,2 -0,8 -9,1 -5,3 -6,8 -2,1 -8,1 -5,3 -9,3 0,8 -6,7 -30,5 -31,0 -1,0 -3,9 -12,6 -6,2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z elektriko, plinom, paro GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 3,4 -0,7 -0,5 2,7 6,1 -0,5 11,5 1,1 -11,0 21,8 25,2 29,1 17,3 -0,8 -1,6 -7,3 -0,1 -0,6 14,4 2,8 23,9 34,8 36,0 17,5 -16,1 34,6 53,8 58,5 41,1 18,6 9,5 52,4 4,4 2,7 5,9 4,8 9,6 6,1 14,3 8,0 -2,4 15,7 9,6 2,4 26,7 -1,0 3,0 -8,6 2,2 -11,0 12,8 -6,7 -9,2 -3,5 22,5 13,8 18,7 19,9 19,3 5,2 -8,0 -9,0 -15,8 -7,1 Promet in skladiščenje 3,2 -8,0 14,3 -6,7 1,7 5,7 28,4 12,5 12,5 11,6 11,9 7,1 4,0 8,8 -8,9 0,9 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,0 -0,2 7,6 2,4 0,6 2,1 11,6 6,6 9,9 6,0 15,6 9,0 0,3 -1,5 -4,4 5,4 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 5,8 -3,0 10,6 -0,2 -0,5 8,1 23,1 3,4 9,1 9,2 10,7 9,7 0,4 1,9 -0,3 1,4 -5,9 -24,1 13,1 -23,2 -21,7 -7,9 14,5 23,7 22,3 17,2 16,7 -2,3 -17,5 -21,9 -16,1 -14,8 2,5 -7,4 11,6 -2,7 -7,6 3,5 18,2 5,3 19,7 14,3 12,7 13,1 -9,2 -7,0 -12,5 -3,9 Trgovina na drobno 3,4 -8,9 18,9 -6,3 -12,0 3,6 17,5 13,8 40,5 26,9 26,0 26,1 -15,2 -10,4 -14,1 -1,0 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 3,8 -13,9 8,1 3,8 -16,6 8,9 24,7 -8,2 9,3 -8,4 -7,2 -3,2 -19,7 -23,2 -19,2 -10,0 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 1,3 -3,6 7,5 -2,1 -0,7 1,4 16,3 4,0 8,9 13,9 10,1 7,7 -0,5 1,8 -8,4 -3,5 0,5 -41,7 22,2 -13,5 -72,8 -86,3 118,6 14,9 283,2 679,7 180,0 4,2 -87,9 -91,1 -91,9 -89,4 -2,5 32,8 10,4 172,1 -42,8 -82,4 126,7 78,8 -50,3 -81,1 -86,1 -86,9 -87,7 1,7 -70,5 42,9 -65,7 -88,4 -89,0 103,3 81,8 332,9 78,8 394,5 61,2 -92,0 -93,9 -94,7 -90,9 7,6 -37,1 20,8 -12,9 -62,5 -60,0 19,5 153,2 208,2 103,4 19,4 -70,6 -74,8 -71,8 -66,2 143,4 148,3 119,9 134,7 154,1 192,6 151,6 185,1 221,1 47,7 44,4 38,0 37,2 Stavbe Gradbeni inženirski objekti TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Druge raznovrstne poslovne dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Domači gostje, prenočitve Tuji gostje, prenočitve Nominalni prihodek v gostinstvu 49,2 -15,0 263,8 690,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 553,7 535,5 601,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 6,0 -11,8 2,4 -8,6 -9,2 -3,7 4,0 5,8 3,7 4,4 2,3 -2,2 -12,8 -9,5 -6,8 -3,6 0 -9 8 -3 1 6 10 10 7 8 1 -3 -1 1 5 4 v gradbeništvu 11 -5 18 -3 -1 8 18 20 24 26 22 16 -4 0 3 8 v storitvenih dejavnostih 21 -10 8 -10 -10 -3 8 14 15 15 19 17 -17 -11 -7 -2 v trgovini na drobno 19 1 5 11 -6 -16 17 13 6 16 26 20 -10 -9 -22 -17 -10 -26 -22 -24 -30 -24 -20 -20 0 -26 -31 -39 -33 -30 -29 -21 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih potrošnikov Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2021 2022 3 4 5 6 12 1 14,5 34,9 25,9 17,5 3,8 9,8 5,6 0,7 8,3 15,9 14,9 0,0 3,8 0,1 3,7 4,3 1,0 4,1 1,1 -3,3 7,4 -20,7 -3,4 15,9 -19,1 -30,0 -41,0 -6,5 -0,7 58,5 46,1 24,0 18,5 26,2 4,1 -7,2 -5,4 39,2 40,4 -33,1 16,2 39,5 29,3 19,7 5,6 11,9 7,7 1,2 9,4 16,0 12,1 3,2 5,9 3,2 6,6 7,2 3,2 7,7 3,9 0,9 -5,0 -2,2 -5,9 -7,8 -12,8 -5,4 -9,7 -3,1 -2,5 7,7 34,7 -34,6 -20,8 -36,0 -28,1 -27,0 -22,5 -35,7 -34,4 -42,0 6,4 10,6 5,4 18,7 -0,4 0,4 3,2 -8,9 -13,7 -9,7 15,2 32,2 18,6 15,0 30,2 29,8 29,9 31,8 26,1 54,6 49,3 40,5 27,2 41,0 27,6 3,2 20,6 -14,3 -17,3 -16,7 15,1 54,4 34,7 57,7 55,3 48,4 37,0 95,9 51,8 104,1 22,3 3,1 5,1 35,1 9,7 -3,5 16,8 3,4 -8,6 0,7 24,0 18,8 8,0 11,2 21,0 -1,1 8,5 11,4 -8,9 14,4 13,5 28,3 22,8 17,8 10,9 16,6 14,0 17,2 17,9 20,9 25,7 15,3 19,3 21,4 20,5 16,5 4,2 6,7 4,9 3,3 25,3 40,3 26,9 20,3 10,7 15,9 11,4 12,2 13,3 12,0 18,2 9,6 8,5 10,5 14,0 11,2 3,7 10,5 7,4 0,1 5,6 11,5 13,6 9,9 3,6 11,5 5,2 8,5 9,6 11,3 9,4 -1,0 9,5 14,0 10,9 21,5 6,9 12,0 8,3 5,6 22,5 32,3 24,7 14,6 -2,8 2,1 10,7 7,3 11,0 8,9 14,3 7,7 6,6 8,5 14,2 9,5 7,9 15,4 6,9 6,7 9,1 15,2 14,5 13,8 22,4 21,8 26,8 27,3 13,5 26,3 18,9 12,4 20,0 20,5 20,7 10,1 -4,3 -4,5 1,8 -0,2 27,7 33,3 15,5 9,3 -0,8 8,9 8,4 11,6 23,7 24,5 21,8 12,7 10,3 12,4 15,1 10,6 9,8 17,2 12,7 4,0 28,2 23,2 15,6 14,5 8,4 14,4 19,1 32,8 42,5 46,2 32,7 21,1 27,3 28,3 26,5 23,4 21,9 32,4 24,3 7,2 75,0 113,5 16,5 -4,3 -18,3 -2,0 -1,8 -7,3 17,3 22,6 1,0 -6,1 -16,1 -9,4 -3,1 -9,3 -5,7 -2,2 -1,5 -1,6 14,9 15,0 11,2 -0,4 8,2 4,6 3,7 13,7 9,5 21,4 13,4 9,0 8,6 13,7 8,0 4,9 10,3 8,1 3,1 -58,2 787,2 706,9 66,6 10,0 18,7 15,4 118,7 745,3 995,0 804,7 685,0 599,8 730,4 257,8 94,9 17,1 1,9 -9,5 -15,1 -9,9 -54,3 6626,2 762,7 71,1 -11,9 -14,6 26,4 -45,7 -51,7 -54,5 -55,6 -42,7 -61,6 262,1 611,2 57,6 55,7 87,6 117,2 215,8 516,4 616,7 997,0 596,6 555,2 1172,0 539,8 244,9 91,2 52,3 38,8 61,3 64,9 -21,6 171,4 49,5 25,7 18,2 21,0 19,3 81,1 214,4 256,6 220,2 190,1 215,4 183,6 107,8 67,5 24,3 19,2 14,5 19,3 23,6 7 31 8 9 10 -19,7 11 2 3 4 5 6 88,1 909,9 1289,3 664,9 761,4 643,1 466,0 122,4 7 8 9 10 11 12 44,8 42,6 46,7 45,5 56,2 44,6 53,3 72,7 59,8 60,1 48,3 46,2 57,1 57,8 64,0 63,3 81,0 62,3 77,8 90,8 -0,8 -0,9 5,4 7,5 5,9 6,4 5,2 3,2 3,1 4,7 5,4 6,5 1,2 3,9 2,5 0,4 -1,3 -0,4 -5,0 -5,3 -1,7 0,8 10 8 11 10 11 11 8 4 6 10 9 10 4 4 1 -1 -1 -1 -8 -9 -5 -3 14 16 19 20 18 19 24 24 21 27 27 26 26 22 25 18 16 17 14 19 23 24 -1 -1 9 15 12 14 16 18 16 12 14 16 14 19 19 18 16 20 15 14 20 20 -10 6 18 26 14 19 7 1 5 13 16 15 16 28 27 23 25 21 15 13 17 23 -23 -25 -18 -17 -18 -20 -21 -24 -27 -24 -24 -21 -33 -28 -31 -34 -39 -39 -40 -38 -37 -31 32 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2022 2020 2021 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 968,4 973,9 974,6 971,2 975,5 973,6 972,5 972,2 980,0 976,9 976,2 976,5 978,5 973,3 973,9 973,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 894,2 888,9 900,3 884,1 890,5 886,2 897,3 903,5 914,0 912,5 920,2 923,0 891,2 881,8 885,8 891,1 V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 24,9 26,4 2021 2021 2019 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 2020 2020 Trg dela 25,7 Q3 26,4 Q4 26,3 Q1 25,7 Q2 25,8 Q3 25,7 Q4 25,6 Q1 24,9 Q2 24,9 Q3 24,9 12 26,2 1 25,6 2 3 25,6 25,8 291,7 288,5 294,1 286,0 288,9 288,4 293,1 295,4 299,6 300,1 303,6 305,9 290,9 286,1 288,3 290,8 207,9 202,8 205,6 200,1 202,5 202,8 205,4 205,9 208,4 209,1 210,5 210,6 204,1 201,7 202,7 203,9 63,9 64,9 67,8 577,6 574,0 580,4 49,0 49,3 49,6 65,1 65,6 65,1 67,0 68,7 70,2 70,2 72,2 74,2 571,7 575,3 572,1 578,4 582,3 588,8 587,6 591,8 592,2 49,4 49,6 49,3 49,7 49,6 49,8 49,4 49,5 49,5 66,1 65,1 66,3 574,1 570,1 571,9 574,5 49,6 64,0 49,1 49,3 49,4 137,8 141,5 146,1 141,0 143,8 144,4 146,0 145,5 148,4 148,9 149,7 148,8 143,9 143,4 144,5 145,4 ZAPOSLENI (C)1 801,9 794,6 804,4 790,0 795,6 791,6 801,9 807,3 817,0 815,8 822,8 824,8 796,2 787,4 791,2 796,1 V podjetjih in organizacijah 749,2 744,8 756,2 739,9 746,7 744,6 753,7 758,3 768,3 768,3 774,4 776,0 748,3 740,8 744,3 748,8 Pri fizičnih osebah 52,7 49,8 48,2 50,1 48,9 46,9 48,2 49,0 48,7 47,5 48,4 48,8 47,9 46,6 46,8 47,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 92,3 94,3 95,8 94,1 94,9 94,7 95,5 96,2 97,0 96,7 97,4 98,2 95,0 94,4 94,7 94,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 74,2 85,0 74,3 87,1 85,0 87,4 75,2 68,7 66,0 64,4 55,9 53,4 87,3 91,5 88,1 82,6 Ženske 37,5 42,6 37,9 44,1 43,0 44,1 38,6 35,4 33,5 32,1 28,3 27,4 43,8 45,7 44,2 42,3 Mladi (15 do 29 let) 14,1 17,2 14,2 17,1 18,0 17,7 14,1 12,0 12,8 11,9 10,0 9,5 18,3 18,9 17,8 16,4 Starejši od 50 let 29,7 31,0 28,2 31,3 30,3 31,6 28,7 27,1 25,5 25,2 22,4 21,2 30,9 32,6 31,7 30,4 Osnovnošolska izobrazba ali manj 23,4 26,4 23,5 26,6 26,1 27,5 23,7 21,6 21,1 20,9 17,7 16,7 27,3 28,9 27,8 25,9 Brezposelni več kot 1 leto 38,1 38,0 40,5 38,1 38,9 41,5 41,9 40,2 38,3 35,5 31,0 27,9 39,4 41,3 41,3 41,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 19,3 25,9 18,9 25,6 24,0 25,1 17,6 16,7 16,3 17,8 14,3 14,5 25,2 28,0 25,4 22,0 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 8,7 7,6 9,0 8,7 9,0 7,7 7,1 6,7 6,6 5,7 5,5 8,9 9,4 9,0 8,5 Moški 6,9 8,0 6,9 8,1 7,9 8,2 6,9 6,3 6,1 6,0 5,2 4,9 8,1 8,7 8,3 7,6 Ženske 8,5 9,6 8,5 10,0 9,7 9,9 8,7 8,0 7,5 7,2 6,4 6,2 9,9 10,3 10,0 9,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -0,3 1,0 -1,8 -1,9 1,2 -1,5 -3,8 -1,7 -0,1 -1,8 -2,2 -0,6 3,1 4,2 -3,4 -5,4 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,8 0,8 0,6 0,6 1,5 0,5 0,3 0,4 1,2 0,4 0,4 0,5 0,5 0,5 0,4 0,5 Izgubili delo 5,4 7,4 4,5 6,0 6,4 6,0 3,3 4,1 4,6 5,1 3,4 3,9 7,2 9,9 4,3 4,0 Brezposelni dobili delo 4,7 5,4 5,0 6,5 4,6 6,4 5,7 4,3 3,6 5,1 4,0 3,1 2,9 4,6 6,7 8,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 1,8 1,8 2,0 2,0 2,2 1,8 1,8 1,9 2,4 2,3 2,2 2,1 1,7 1,7 1,6 2,0 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 33,1 37,6 41,8 37,7 38,1 38,8 40,7 42,7 44,9 46,7 49,1 50,7 38,4 38,4 38,8 39,1 3,4 3,9 4,3 3,9 3,9 4,0 4,2 4,4 4,6 4,8 5,0 5,2 3,9 3,9 4,0 4,0 Od vseh formalno aktivnih, v % Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2021 33 2022 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 972,6 972,1 972,8 972,6 971,4 972,6 978,5 978,8 982,7 977,3 977,4 975,9 976,4 975,9 976,2 976,6 975,5 977,3 983,2 11 12 893,3 897,0 901,7 901,9 902,1 906,4 911,8 913,4 916,8 909,5 912,6 915,4 918,3 920,1 922,3 922,3 921,6 925,2 930,2 25,8 25,9 25,8 25,8 25,8 25,7 25,7 25,6 25,5 24,9 24,9 24,8 24,8 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 291,8 292,7 294,8 295,3 294,9 296,1 298,5 298,5 301,7 298,3 300,3 301,6 303,0 303,3 304,4 306,0 305,3 306,4 308,3 204,8 205,1 206,2 205,8 205,6 206,3 207,9 207,9 209,5 208,3 209,2 209,8 210,3 210,4 210,6 210,6 210,3 210,9 212,2 66,3 66,9 67,7 68,7 68,5 69,0 69,6 69,8 71,3 69,3 70,4 71,0 71,8 72,1 72,8 74,4 74,0 74,4 75,0 575,7 578,4 581,1 580,9 581,4 584,6 587,7 589,3 589,5 586,3 587,4 589,0 590,5 591,8 593,1 591,3 591,3 593,9 597,0 49,6 49,7 49,6 49,6 49,7 49,7 49,9 49,8 49,7 49,3 49,4 49,5 49,5 49,6 49,4 49,5 49,5 49,5 49,6 145,7 146,1 146,2 144,9 144,7 146,8 147,9 148,6 148,8 148,4 148,9 149,3 149,4 149,7 149,8 148,4 148,2 150,0 151,2 798,3 801,5 805,8 805,9 805,9 810,0 815,0 816,4 819,7 813,1 816,0 818,4 821,1 822,6 824,6 824,3 823,4 826,7 831,3 750,6 753,4 757,1 757,0 756,9 761,0 766,0 767,6 771,4 765,9 768,5 770,6 773,0 774,3 775,9 775,5 774,6 777,9 782,3 47,6 48,2 48,8 49,0 49,0 49,0 49,0 48,8 48,3 47,2 47,5 47,8 48,2 48,4 48,7 48,8 48,7 48,8 49,0 95,1 95,4 95,8 96,0 96,2 96,5 96,9 97,0 97,0 96,4 96,6 96,9 97,2 97,4 97,7 98,0 98,2 98,5 98,9 79,3 75,1 71,1 70,7 69,3 66,1 66,7 65,4 66,0 67,8 64,8 60,5 58,1 55,9 53,9 54,3 53,9 52,0 53,0 52,5 53,2 40,8 38,5 36,4 36,5 35,9 33,8 34,1 33,4 33,0 33,5 32,3 30,5 29,4 28,2 27,3 27,9 27,8 26,5 26,9 26,6 26,4 15,3 14,1 12,9 12,4 12,1 11,5 13,1 12,7 12,7 12,7 11,9 11,0 10,5 9,9 9,5 9,6 9,6 9,2 10,9 10,6 10,4 29,6 28,7 27,7 27,7 27,2 26,3 25,9 25,3 25,4 26,3 25,3 24,0 23,1 22,4 21,7 21,6 21,3 20,8 20,4 20,3 20,4 24,9 23,7 22,4 22,0 21,6 21,1 21,0 20,7 21,5 22,3 21,1 19,3 18,4 17,6 17,0 16,8 16,7 16,5 16,5 16,6 17,2 42,3 41,9 41,4 40,8 40,3 39,6 39,3 38,3 37,2 37,0 35,7 33,9 32,4 31,0 29,6 28,6 28,0 27,1 26,5 25,9 25,4 18,9 17,4 16,4 17,1 16,6 16,4 15,9 15,9 17,2 19,6 17,5 16,2 14,7 14,2 13,9 14,6 14,8 14,2 13,0 14,1 8,5 7,7 7,3 7,3 7,1 6,8 6,8 6,7 6,7 6,9 6,6 6,2 5,9 5,7 5,5 5,6 5,5 5,3 5,3 7,3 6,9 6,5 6,4 6,3 6,1 6,1 6,0 6,1 6,4 6,1 5,6 5,4 5,2 5,0 5,0 4,9 4,8 4,8 9,2 8,7 8,2 8,3 8,1 7,7 7,7 7,5 7,4 7,6 7,3 6,9 6,6 6,4 6,2 6,3 6,3 6,0 6,0 -3,4 -4,1 -4,1 -0,4 -1,4 -3,2 0,5 -1,3 0,6 1,9 -3,1 -4,2 -2,5 -2,2 -2,0 0,5 -0,4 -1,9 0,9 -0,5 0,6 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,7 2,6 0,7 0,4 0,4 0,3 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 0,3 0,8 2,6 0,7 0,4 3,5 3,3 3,1 5,1 3,4 3,8 4,1 4,2 5,4 8,0 3,5 3,7 3,6 3,3 3,4 4,5 3,4 3,9 4,0 4,1 4,5 5,6 5,9 5,7 4,1 3,3 5,7 4,1 3,8 2,9 4,6 5,0 5,8 4,4 3,9 3,6 2,5 2,3 4,6 3,6 3,2 2,5 1,6 1,9 1,9 1,8 1,9 2,1 2,3 2,4 2,5 2,2 2,1 2,8 2,1 2,2 2,3 2,0 2,1 2,3 2,3 2,3 1,9 40,0 40,8 41,4 42,0 42,6 43,6 44,2 45,0 45,7 46,1 46,4 47,6 48,3 49,2 49,7 50,2 50,7 51,2 51,7 51,7 4,1 4,2 4,3 4,3 4,4 4,5 4,5 4,6 4,6 4,7 4,7 4,9 4,9 5,0 5,1 5,1 5,2 5,2 5,3 34 Statistična priloga Plače Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 v EUR 2021 Q3 22 okt. 22 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2019 2020 2021 2020 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 medletna rast v % SKUPAJ 1.970 1.999 2.024 4,3 5,8 6,1 4,8 6,7 10,6 5,7 5,4 2,9 -1,2 0,8 5,0 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.852 1.939 1.947 3,6 3,8 5,8 3,9 3,2 6,1 3,9 5,9 6,9 4,0 6,6 6,7 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.335 2.190 2.267 6,5 10,5 6,8 6,3 16,0 20,9 10,3 4,2 -6,8 -12,5 -11,8 0,5 Industrija (B-E) 1.918 2.024 2.000 3,4 3,4 5,7 3,1 2,7 4,2 5,3 6,5 6,9 4,4 6,9 7,6 Trad. tržne stor. (GHI) 1.679 1.759 1.797 3,4 2,8 6,1 3,8 1,9 6,8 3,4 5,3 7,9 4,5 7,5 6,6 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 2.092 2.164 2.176 5,1 5,0 5,7 5,1 4,3 7,3 3,3 5,5 6,6 3,4 5,7 5,6 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.546 1.699 1.752 3,0 4,6 3,8 3,5 2,4 1,8 0,9 4,9 7,4 6,8 10,1 10,0 B Rudarstvo 2.415 2.569 2.545 0,3 5,1 2,3 2,8 3,7 -3,2 -2,9 6,1 9,1 0,4 3,4 5,7 C Predelovalne dejavnosti 1.882 1.984 1.964 3,5 3,2 6,2 3,0 2,7 4,6 6,1 7,0 7,2 4,8 6,9 7,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.776 2.987 2.864 4,3 4,0 1,5 3,2 1,5 -0,7 0,6 2,3 3,6 0,1 8,5 11,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.814 1.900 1.890 2,7 4,2 4,3 3,6 3,0 4,1 2,9 4,6 5,4 4,1 7,4 6,5 F Gradbeništvo 1.488 1.591 1.620 2,2 5,5 7,1 5,2 5,7 8,9 3,6 7,5 7,9 6,8 7,1 6,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.767 1.830 1.873 3,9 4,2 5,4 4,8 3,9 5,9 3,0 5,2 7,1 4,8 7,7 5,7 H Promet in skladiščenje 1.643 1.768 1.810 1,6 -0,1 5,0 1,0 -2,4 2,7 2,7 4,6 9,6 7,0 8,6 8,9 I Gostinstvo 1.330 1.471 1.474 4,8 -3,8 12,7 2,2 -9,5 4,9 12,2 9,7 20,4 12,4 12,7 7,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.597 2.719 2.699 5,7 4,5 4,7 4,1 3,6 4,5 3,4 5,6 5,4 4,9 6,0 5,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.790 2.782 2.818 4,6 2,5 5,0 2,3 0,8 5,7 2,9 4,2 7,1 3,1 8,9 5,1 L Poslovanje z nepremičninami 1.737 1.803 1.844 5,2 4,2 3,7 4,5 1,3 4,0 0,1 3,6 6,4 3,9 5,8 5,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.176 2.252 2.247 4,6 4,0 6,3 4,0 3,5 7,2 4,0 6,1 7,5 4,0 4,7 4,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.333 1.432 1.444 5,1 4,7 5,9 3,9 4,1 5,2 3,0 6,6 8,2 5,8 8,1 8,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.514 2.408 2.461 8,9 7,4 6,9 3,6 9,0 16,0 10,3 2,9 -1,3 -9,8 -10,6 1,9 P Izobraževanje 2.125 1.997 2.089 6,1 6,2 8,9 8,3 6,5 10,1 16,1 8,2 1,5 -5,7 -10,7 -5,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.433 2.243 2.323 5,1 17,7 4,8 6,6 31,4 36,2 5,7 1,2 -17,1 -20,0 -13,8 6,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.945 1.961 2.016 4,3 0,0 9,4 4,5 -1,1 7,5 11,7 7,3 10,5 3,0 2,4 0,5 S Druge dejavnosti 1.541 1.608 1.653 4,7 4,5 3,4 3,7 3,0 8,9 -1,9 3,6 2,7 1,1 5,6 5,9 Vir: SURS, preračuni UMAR. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2021 2 3 4 5 6 7 35 2022 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 8,1 14,3 3,0 6,1 7,7 7,1 4,8 4,1 3,6 2,8 2,1 -2,7 -1,0 -0,1 0,4 -0,9 2,8 3,2 5,7 6,1 7,3 3,6 11,8 2,1 2,4 7,1 6,1 5,9 5,7 5,4 8,0 7,0 3,1 3,8 5,1 5,7 7,7 6,5 5,7 7,0 7,2 7,7 18,9 19,4 5,5 15,9 9,1 9,8 2,4 0,2 -0,9 -10,1 -9,0 -14,4 -11,3 -11,8 -11,0 -18,3 -5,5 -3,0 2,0 3,0 6,1 2,0 9,3 3,0 4,0 8,5 7,0 6,4 6,1 3,8 7,6 8,9 2,6 4,6 5,9 5,2 8,6 7,0 6,3 7,9 8,5 8,0 4,0 14,2 1,6 1,6 6,5 4,9 5,9 5,3 7,5 9,2 6,4 4,4 3,5 5,7 7,2 7,8 7,4 5,8 6,9 7,3 8,3 4,6 12,1 2,5 1,6 5,6 6,2 4,9 5,3 5,5 7,6 6,3 3,2 3,2 3,8 5,5 6,8 4,9 5,2 6,0 5,7 6,9 2,4 4,6 -0,5 -2,1 5,3 5,7 5,9 3,1 5,5 9,9 6,6 5,9 6,4 8,4 8,8 10,1 11,5 7,4 9,5 13,1 12,0 -7,3 0,2 -6,8 -4,4 2,8 7,5 3,9 7,0 0,2 -2,3 30,1 -5,3 2,1 4,4 -0,4 1,2 9,5 3,3 8,1 5,9 8,6 2,1 10,1 3,3 4,8 10,1 7,5 6,8 6,6 4,1 7,7 9,5 2,9 4,9 6,5 5,6 8,1 7,0 6,6 8,1 7,5 8,0 0,0 0,3 8,7 1,9 -8,0 2,4 3,3 1,2 1,5 7,1 1,7 -0,1 2,5 -1,9 -1,2 20,6 7,0 2,9 4,2 27,6 8,3 3,3 7,5 2,2 0,6 5,8 5,1 4,7 3,9 3,5 8,8 3,6 4,2 3,2 4,9 7,9 7,1 7,3 5,2 7,9 6,5 6,8 6,7 15,5 1,3 1,0 8,4 6,9 8,0 7,6 7,0 11,0 5,7 5,8 6,7 7,7 5,7 8,3 7,2 5,3 7,7 6,5 8,1 3,6 11,7 2,3 1,0 5,6 4,2 5,8 5,5 6,3 7,2 7,4 4,5 3,6 6,3 8,6 7,6 6,9 4,9 5,9 6,3 7,7 1,1 7,7 1,0 1,8 4,9 5,0 5,3 3,4 6,0 15,7 6,5 7,1 5,5 8,4 7,5 9,2 9,3 7,9 9,3 9,5 10,2 -2,9 27,8 2,7 14,0 16,8 10,3 8,8 9,8 22,2 21,6 15,9 11,8 13,8 11,7 15,1 14,5 10,3 6,8 7,2 7,8 7,6 4,9 7,9 2,7 1,7 5,6 5,2 6,2 5,3 3,1 6,1 6,8 7,2 4,0 3,5 4,8 10,6 2,6 6,0 4,2 7,6 7,3 0,7 11,2 3,0 5,7 0,1 5,1 2,2 5,3 5,0 10,5 5,1 1,0 1,2 6,1 11,9 5,1 9,8 6,0 7,0 2,4 6,6 3,7 6,7 0,6 -1,6 1,1 4,3 2,9 3,7 4,0 8,1 6,7 3,0 3,4 5,4 5,8 5,4 6,2 5,2 5,2 5,7 7,5 5,1 12,2 4,5 1,1 6,3 6,3 6,2 5,6 6,0 7,3 8,7 4,9 2,8 4,2 3,5 6,0 4,5 4,6 5,2 4,9 6,2 1,2 8,4 0,7 0,6 7,6 8,3 4,8 6,8 7,6 9,6 7,3 2,4 7,8 7,2 7,8 9,1 7,6 6,7 10,4 8,7 9,2 15,5 15,3 10,6 14,8 5,3 3,1 3,1 2,7 0,1 -2,7 -1,3 -13,2 -9,9 -5,9 -9,0 -20,0 -1,3 0,6 2,8 2,3 6,3 6,2 10,7 7,8 25,4 15,0 21,2 4,8 -1,3 3,7 2,9 -2,2 -7,6 -3,2 -6,3 -5,9 -16,3 -9,4 -13,2 -3,0 0,5 2,2 35,5 31,3 1,8 8,7 6,6 3,9 -0,5 0,0 -6,1 -24,2 -18,8 -20,6 -18,9 -20,4 -16,8 -18,7 -4,4 6,4 6,9 6,5 10,4 0,9 17,9 8,8 7,8 17,7 10,0 7,3 4,7 11,2 14,6 5,7 1,4 6,9 0,8 4,8 3,6 -0,7 0,1 0,0 1,4 0,5 6,8 14,2 -5,1 -5,0 4,0 4,1 3,0 3,7 5,8 3,1 -0,8 -1,7 0,5 4,5 6,0 5,7 5,0 5,4 6,4 5,9 7,7 36 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti CPI, medletna rast v % Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2020 2021 2022 2020 Q4 2021 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2020 Q3 Q4 12 2021 1 2 3 -1,1 4,9 10,3 -0,7 -0,5 1,9 2,2 4,2 6,0 8,5 10,7 10,1 -1,1 -0,7 -1,0 0,1 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 3,9 18,6 2,0 -0,3 -1,3 -1,0 1,8 5,9 10,8 13,8 18,3 1,0 0,1 -0,2 -0,7 Alkoholne pijače in tobak 3,2 2,4 6,0 3,5 3,5 3,6 4,1 1,8 2,8 5,0 6,4 6,2 3,2 3,8 3,4 3,3 Obleka in obutev -5,4 5,9 2,3 -4,5 -4,2 1,2 1,8 3,3 4,4 2,0 2,9 2,3 -5,4 0,9 -4,8 -8,8 Stanovanje -0,6 8,6 13,3 -0,3 1,7 8,5 3,6 7,9 8,4 13,5 22,0 14,6 -0,6 -1,6 -1,1 7,7 Stanovanjska oprema -0,4 5,7 12,9 -0,2 -0,1 1,7 2,5 4,7 8,0 10,7 12,2 12,5 -0,4 -0,3 0,2 -0,1 Zdravje 4,9 -0,5 7,2 3,8 1,1 2,5 2,7 0,6 4,2 3,0 3,7 5,7 4,9 2,1 0,6 0,5 Prevoz -5,9 12,5 9,3 -6,7 -2,6 5,3 9,0 13,0 13,0 16,3 16,9 10,1 -5,9 -4,5 -2,6 -0,8 0,6 -3,6 1,2 0,9 0,3 0,2 -0,7 -3,5 -4,2 -4,6 -3,8 -0,8 0,6 1,0 0,5 -0,5 -3,9 3,4 6,9 -1,7 -3,0 -2,9 -2,2 1,2 4,0 5,9 5,3 6,6 -3,9 -2,9 -3,9 -2,3 Izobraževanje 0,7 0,5 1,4 0,6 0,7 0,8 1,1 0,6 0,4 0,3 0,5 1,3 0,7 0,7 0,8 0,7 Gostinske in nastanitvene storitve 0,6 6,1 10,8 0,7 0,6 1,3 4,0 5,8 7,1 9,0 9,1 10,2 0,6 0,8 0,6 0,5 Raznovrstno blago in storitve 0,7 -2,1 8,9 0,9 0,5 -0,3 -0,1 -0,4 0,9 2,6 4,1 6,7 0,7 0,8 0,1 0,6 HICP -1,2 5,1 10,8 -0,9 -0,6 2,0 2,3 4,5 6,3 9,0 11,3 10,6 -1,2 -0,9 -1,1 0,1 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 3,1 7,4 0,2 -0,2 0,6 1,5 2,5 4,3 5,6 6,3 6,9 -0,1 0,6 -0,4 -0,8 Komunikacije Rekreacija in kultura CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -0,2 10,6 -0,1 1,2 3,6 7,5 9,9 15,6 21,7 21,1 -0,2 0,5 1,0 2,0 1,0 10,6 0,9 1,9 4,2 8,0 10,1 17,2 24,8 25,2 1,0 1,3 1,7 2,6 -1,4 10,6 -1,1 0,4 2,9 6,9 9,7 13,9 18,5 17,0 -1,4 -0,4 0,4 1,3 Na evrskem območju -1,2 11,6 -0,8 1,3 3,8 7,0 10,5 15,1 20,5 19,3 -1,2 0,4 1,4 2,2 Izven evrskega območja -1,8 8,5 -1,9 -1,5 1,1 6,7 8,0 11,4 14,6 12,6 -1,8 -2,0 -1,8 -0,6 -2,6 25,9 -3,4 1,3 8,6 14,9 24,5 27,5 29,5 24,9 -2,6 -0,8 0,6 4,0 Domači trg Tuji trg Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,8 0,0 1,3 1,2 0,4 -0,6 -1,0 -1,4 -1,4 -1,4 1,5 1,6 1,5 0,6 Realni (deflator HICP) -0,4 -0,7 0,0 -0,5 0,2 -1,3 -1,1 -1,0 -0,5 0,2 0,0 -0,2 -0,5 -0,8 Realni (deflator ULC) 3,7 0,1 6,4 4,2 0,1 2,7 -6,5 -8,2 -7,3 1,141 1,184 1,193 1,206 1,206 1,179 1,144 1,123 1,065 1,007 1,217 1,217 1,210 1,190 USD za EUR Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2021 4 5 6 7 8 37 2022 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 2,1 2,1 1,4 2,0 2,1 2,4 3,0 4,6 4,9 5,8 6,9 5,4 6,9 8,1 10,4 11,0 11,0 10,0 10 9,9 11 10 12 10,3 -0,4 -2,5 -0,9 -1,1 -1,4 -0,4 0,3 1,1 3,9 4,6 6,3 6,9 9,2 10,8 12,5 13,2 13,8 14,4 17,2 19,0 18,6 3,6 3,4 3,9 4,1 4,2 4,0 0,7 2,2 2,4 2,4 3,0 3,1 4,6 5,1 5,3 5,9 6,5 6,8 7,0 5,5 6,0 -0,1 2,0 1,7 4,3 1,8 -0,7 -1,2 5,3 5,9 2,1 5,6 5,5 1,4 2,6 2,0 1,8 2,6 4,2 2,7 1,9 2,3 11,2 11,8 2,5 3,1 3,2 4,4 6,7 8,3 8,6 10,7 13,2 1,3 6,2 10,4 23,9 24,6 25,3 16,2 15,6 14,9 13,3 1,9 2,0 1,3 2,1 3,2 2,3 3,4 5,0 5,7 7,6 8,0 8,5 9,2 10,5 12,3 12,0 11,6 13,0 12,5 12 12,9 1,7 2,7 3,2 2,5 2,9 2,7 3,0 -0,6 -0,5 4,1 4,1 4,4 3,2 2,7 3,2 3,4 3,8 4,0 3,7 6,3 7,2 4,8 5,6 5,5 8,2 9,2 9,6 11,7 14,7 12,5 12,5 12,5 14,1 15,1 16,7 17,2 19,7 16,5 14,5 10,4 10,5 9,3 -2,0 1,2 1,4 -0,4 -0,4 -1,3 -3,5 -3,5 -3,6 -4,4 -3,6 -4,6 -2,7 -5,9 -5,3 -3,7 -4,0 -3,8 -2,2 -1,4 1,2 -2,5 -3,3 -2,8 -2,7 -2,3 -1,6 -0,9 1,2 3,4 4,1 5,4 2,4 6,2 5,9 5,7 4,8 5,2 5,9 6,6 6,2 6,9 0,8 0,8 0,9 1,0 1,0 1,2 0,7 0,7 0,5 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,8 1,3 1,3 1,4 0,6 0,9 2,5 3,1 3,7 5,2 5,2 6,2 6,1 6,8 7,1 7,3 7,9 9,6 9,5 8,8 9,0 9,6 9,9 9,8 10,8 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -0,1 0,0 0,3 0,7 -2,1 0,7 1,1 0,8 2,3 2,4 3,1 3,6 4,1 4,7 5,5 5,8 8,9 2,2 2,2 1,7 2,0 2,1 2,7 3,5 4,9 5,1 6,0 7,0 6,0 7,4 8,7 10,8 11,7 11,5 10,6 10,3 10,8 10,8 0,4 0,7 0,8 1,3 1,6 1,5 1,5 2,9 3,1 3,8 4,7 4,5 5,4 5,5 6,0 6,1 6,3 6,6 6,7 6,5 7,4 2,4 3,5 4,8 6,2 7,7 8,6 9,2 9,9 10,6 12,3 16,5 17,9 20,4 22,5 22,2 21,1 21,0 21,3 20,6 19,7 3,0 4,6 5,1 6,9 8,2 9,0 9,5 10,1 10,6 12,8 18,4 20,3 23,4 25,7 25,4 24,6 25,3 25,7 25,1 23,2 1,8 2,4 4,6 5,4 7,1 8,2 8,8 9,7 10,6 11,7 14,5 15,4 17,3 19,3 18,9 17,5 16,7 16,8 16 16,2 2,7 2,9 5,7 5,6 7,2 8,3 9,5 10,4 11,6 12,5 16,1 16,7 18,8 21,6 21,2 20,1 19,3 18,4 16,7 16,6 -0,3 1,4 2,2 5,0 7,0 8,1 7,5 8,1 8,5 10,0 11,4 12,9 14,5 14,7 14,5 12,5 11,7 13,7 14,6 15,4 7,0 8,6 10,3 12,8 14,1 17,8 22,5 25,0 25,9 26,4 26,7 29,3 29,2 30,2 29,2 26,6 25,6 22,6 17,7 14,3 0,6 0,5 -0,1 -0,3 -0,7 -0,8 -0,9 -0,9 -1 -1,5 -1,2 -1,4 -1,7 -1,4 -1,0 -1,5 -1,5 -1,3 -0,7 -0,1 0,8 0,5 -0,6 -0,8 -1,6 -1,3 -1,4 -0,7 -1,1 -0,6 0,0 -2,3 -1,7 -0,8 1,0 1,0 0,5 -0,8 -1,0 -0,7 1,198 1,215 1,205 1,182 1,177 1,177 1,160 1,141 1,130 1,131 1,134 1,102 1,082 1,058 1,057 1,018 1,013 0,990 0,983 1,020 38 Statistična priloga Plačilna bilanca Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2019 2020 2021 2020 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2020 Q3 11 2021 12 1 2 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.884 3.552 1.985 825 972 944 384 560 98 -239 -170 146 280 182 360 Blago 1.298 2.333 882 692 520 641 339 63 -160 -549 -716 -428 183 64 259 224 163 Izvoz 31.999 29.622 35.255 7.360 7.991 8.268 8.815 8.473 9.699 10.002 10.951 10.782 2.776 2.395 2.426 2.649 Uvoz 30.701 27.289 34.373 9.860 10.550 11.667 11.211 6.668 7.471 7.627 8.476 8.410 2.594 2.330 2.167 2.486 Storitve 2.907 2.057 2.455 580 528 463 570 733 688 592 910 1.092 131 148 135 140 Izvoz 8.659 6.956 8.447 1.838 1.864 1.594 1.896 2.505 2.452 2.130 2.747 3.281 541 681 461 507 Uvoz 5.751 4.899 5.992 1.259 1.336 1.131 1.325 1.772 1.764 1.538 1.837 2.190 410 533 326 367 Primarni dohodki -821 -386 -863 -358 15 17 -428 -149 -303 -148 -221 -385 8 -1 38 9 Prejemki 1.749 1.653 1.960 353 481 475 513 428 544 494 487 393 157 196 186 152 Izdatki 2.569 2.039 2.823 712 466 458 941 577 847 642 708 778 148 197 148 143 -500 -452 -489 -88 -91 -177 -97 -88 -127 -135 -144 -131 -42 -29 -71 -89 934 994 1.124 219 309 241 325 272 287 283 314 309 102 108 73 77 1.434 1.447 1.614 307 400 418 422 360 414 418 458 441 144 137 144 166 Sekundarni dohodki Prejemki Izdatki Kapitalski račun -222 -258 54 -33 -131 91 -67 45 -14 -70 -109 -73 -3 -112 -25 9 Finančni račun 2.068 2.984 2.254 601 894 1.131 371 179 572 -485 -245 156 435 16 336 730 -762 262 -398 -202 504 -18 -735 -171 526 -363 -279 -320 15 446 -95 22 Imetja Neposredne naložbe 1.157 708 1.397 -64 566 342 155 349 551 280 317 164 80 303 -28 207 Obveznosti 1.919 446 1.795 139 62 360 890 520 25 644 595 484 65 -142 67 185 734 -1.826 3.203 1.315 740 -170 1.630 39 1.704 -1.298 644 -290 516 640 -1.133 484 Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi -163 53 30 5 27 2 10 39 -63 -45 59 13 5 -2 Ostale naložbe 2.221 4.329 -1.406 -543 -440 1.305 -542 -374 -1.795 1.162 -604 684 -121 -1.120 1.543 235 Imetja 537 -1.049 335 -1.306 1.777 1.387 3.276 4.832 2.932 -690 205 3.192 253 Ostali lastniški kapital 27 4 10 0 0 0 2 Gotovina in vloge 2.811 4.757 1.422 -790 122 2.345 438 342 351 57 165 13 1 22 -1 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve Obveznosti Ostali lastniški kapital Gotovina in vloge Posojila -21 10 1.733 927 1.365 8 10 2 0 0 -1 0 0 11 358 -1.292 905 430 1.423 213 -947 1.464 1.066 155 -8 -21 226 -27 186 33 47 49 37 14 -2 5 1 12 3 0 8 -13 -1 -1 2 2 266 0 29 -225 875 67 -142 666 205 100 -96 919 366 11 90 -460 187 -43 -47 254 -23 62 21 42 88 102 -74 -64 -88 -14 54 87 39 1.055 502 4.339 -146 645 1.887 795 911 746 572 1.531 681 456 -186 234 1.152 2 4 -38 0 3 2 -42 1 1 -1 -1 1 1 2 1 0 1.009 800 2.359 116 263 788 909 371 290 526 237 543 109 5 315 180 -149 -410 -17 -325 131 758 -371 -401 -1 -438 781 244 230 -146 -2 794 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 27 55 21 6 -9 30 27 8 -44 22 -34 22 -3 -3 10 10 Komercialni krediti in predujmi 62 -137 1.123 20 293 202 268 63 590 438 433 -100 132 -24 -132 130 104 190 215 36 -35 107 4 194 -90 25 115 -29 -13 -20 42 38 0 0 675 0 0 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 37 166 824 26 62 13 7 707 97 77 37 23 15 36 16 -8 -594 -310 214 -192 53 96 55 -425 488 -176 34 83 158 -54 1 497 Ostale obveznosti Posebne pravice črpanja (SDR) Rezervna imetja Neto napake in izpustitve IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 4.067 900 991 917 999 978 1.172 1.086 1.244 1.180 329 325 261 297 Blaga za vmesno porabo 17.045 15.446 19.633 3.841 3.552 3.797 4.148 4.544 4.848 4.841 5.400 6.096 6.686 6.725 1.454 1.202 1.382 1.445 Blaga za široko porabo 12.661 13.928 15.744 1.278 3.430 3.539 3.987 3.987 3.856 3.913 4.199 6.251 6.255 1.201 999 1.255 4.885 964 1.258 1.073 1.221 1.172 1.419 1.376 1.459 1.438 464 416 304 347 Blaga za vmesno porabo 18.508 16.434 24.076 3.963 4.658 4.732 5.702 6.303 7.338 7.930 9.084 8.944 1.770 1.378 1.346 1.513 Blaga za široko porabo 11.183 11.670 12.588 2.871 3.210 2.905 3.209 3.020 3.454 3.725 4.388 4.174 1.082 1.033 901 906 Uvoz investicijskega blaga 4.391 4.008 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2021 3 4 5 6 7 360 336 219 184 138 -90 51 104 3.192 2.974 2.901 2.884 2.717 2.833 188 176 626 39 2022 8 9 10 11 12 1 2 3 131 177 252 199 86 -49 26 58 107 -208 32 -251 3.030 2.875 2.505 3.093 2.926 2.789 2.554 3.067 3.253 3.358 3.195 3.326 149 246 185 259 289 252 603 573 719 813 831 861 438 427 425 474 628 572 -30 -1 -52 -376 -114 136 164 178 171 167 -16 165 230 -23 -10 92 101 108 124 4 5 6 7 8 9 128 -229 -138 -64 -7 -279 -262 -262 -47 -60 -294 -160 3.089 3.046 3.152 3.804 3.406 3.339 3.054 3.431 4.066 3.669 3.696 3.990 228 209 171 180 241 313 790 780 882 631 681 818 572 537 553 674 460 501 -14 -20 -70 -95 -138 8 133 163 131 138 177 229 546 248 178 151 208 -65 -25 -20 -43 -42 272 -57 118 106 92 97 83 96 128 171 117 117 126 10 11 -122 -96 364 -17 62 -234 -268 74 -262 -148 3.849 3.555 3.269 3.958 3.634 3.749 4.008 3.789 3.537 3.884 3.896 3.897 298 300 304 337 450 345 279 878 879 991 1.065 1.065 1.151 939 880 577 565 581 691 761 728 701 594 601 -77 -79 -69 -21 -131 -121 -121 -144 -70 -27 225 131 138 144 195 148 126 122 145 159 201 368 217 208 217 213 216 279 247 243 289 229 228 -28 -44 -52 -38 -45 -30 -68 -71 -45 -16 -30 -42 80 110 97 91 95 99 100 115 100 88 122 97 92 138 138 138 141 143 133 144 130 183 171 132 138 128 134 107 5 -40 -32 19 10 16 33 10 -57 -20 23 -73 -9 -36 -64 -35 15 -53 -26 9 65 449 109 -187 -349 303 225 618 50 -96 278 -327 -436 -204 220 -262 203 -237 190 -103 169 -146 56 -269 -68 -399 -80 -3 -88 525 142 -141 -88 -127 -148 -31 -220 -29 -7 -257 -56 42 164 175 208 -228 27 76 246 602 147 -198 97 179 4 180 63 73 256 -184 92 76 -26 108 443 276 171 107 79 334 77 5 -57 185 306 153 211 283 102 262 73 148 34 119 479 920 621 90 -667 543 162 876 97 68 431 256 85 304 -251 200 -240 448 42 -2 5 3 2 -5 -8 -8 12 13 14 -14 -17 -31 -17 -17 -11 13 24 22 -2 14 -473 -219 -434 111 397 -933 162 -803 -225 -766 2.113 -257 -694 -416 345 -532 450 -209 443 -605 203 28 -23 -91 367 403 -132 265 -341 48 -757 1.811 -69 -9 218 212 498 -176 371 1.170 -138 -4 0 1 0 1 0 0 0 0 0 8 10 0 0 1 0 1 0 0 0 0 3 -186 -38 -96 145 381 -51 27 -694 -121 -477 1.642 -184 -553 -171 133 468 -270 598 1.095 -368 -76 103 -45 -63 100 -39 -23 41 59 67 100 -87 -6 66 98 47 42 -42 48 27 9 88 2 0 0 0 4 4 4 1 1 1 0 0 0 3 3 3 -4 -4 -4 0 0 732 -1.797 213 45 91 69 -7 -81 187 273 88 -457 326 203 390 296 26 44 96 -246 161 144 42 -105 13 -23 52 64 19 5 20 14 68 -80 -83 89 -8 3 -60 45 -24 -108 78 -59 501 195 343 256 7 801 103 463 274 9 -302 188 686 634 -133 1.030 -627 580 727 466 -206 0 0 0 -42 0 0 0 2 1 -2 0 -1 1 0 0 -1 0 0 0 0 1 294 369 285 255 93 7 271 180 149 -39 107 91 328 30 -38 244 59 263 221 46 385 -34 -166 -106 -99 -9 84 -477 -10 82 -73 -112 -290 -35 331 -24 474 -423 381 286 50 -301 10 9 9 9 3 3 3 -15 -15 -15 7 7 7 -11 -11 -11 7 7 7 0 0 203 3 154 111 -137 -54 254 343 0 246 -269 371 335 212 -107 328 -247 -46 192 359 -240 27 -19 0 23 57 86 52 -38 56 -109 -35 10 50 72 47 -4 -23 -26 21 11 -51 0 0 0 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 12 -13 9 6 704 -3 8 24 65 64 6 6 4 27 6 -3 4 22 13 57 -402 108 11 -65 -499 116 -42 386 -67 169 170 -121 -225 -131 303 -138 361 -156 -121 -61 98 359 329 334 336 331 285 363 359 397 416 313 347 425 372 411 461 384 347 448 410 n.p. 1.717 1.600 1.585 1.662 1.671 1.413 1.758 1.836 1.916 1.648 1.865 1.904 2.328 2.084 2.253 2.349 2.241 2.000 2.484 2.228 n.p. 1.454 1.337 1.303 1.347 1.446 1.061 1.349 1.375 1.388 1.150 1.313 1.320 1.566 1.679 2.083 2.489 2.062 1.811 2.382 1.722 n.p. 421 392 413 416 372 386 414 434 484 502 381 506 490 420 498 541 481 457 499 458 n.p. 1.874 1.748 1.971 1.983 2.151 1.855 2.297 2.424 2.314 2.601 2.520 2.346 3.064 2.803 3.437 2.844 2.838 2.890 3.216 3.004 n.p. 1.098 1.153 1.029 1.028 944 1.021 1.055 1.153 1.170 1.130 961 1.348 1.416 1.508 1.369 1.510 1.418 1.427 1.329 1.454 n.p. 40 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2019 2020 2020 2021 8 9 10 2021 11 12 1 2 3 4 5 6 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 7.719 11.805 14.460 10.011 10.438 11.012 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 12.359 12.710 13.268 Centralna država (S.1311) 4.696 4.520 3.538 4.872 4.705 4.701 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 4.441 4.564 4.610 602 639 693 608 602 598 607 639 638 643 638 634 632 621 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.981 10.997 11.556 10.926 10.970 11.025 11.007 10.997 10.937 10.940 11.028 11.045 11.118 11.137 Nefinančne družbe (s.11) 9.589 9.363 9.828 9.593 9.557 9.552 9.548 9.364 9.505 9.521 9.629 9.512 9.554 9.497 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.661 1.640 1.602 1.666 1.656 1.653 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 1.624 1.617 1.706 Denarni sektor (S.121, 122) 5.230 7.969 10.607 7.390 7.096 7.266 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 8.634 8.669 10.009 27.913 30.341 34.136 29.494 29.625 29.858 30.299 30.342 30.993 30.524 31.151 31.131 31.260 32.655 391 345 284 368 354 352 343 345 337 330 324 316 310 310 4.382 4.361 3.302 5.116 4.528 4.499 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 4.359 4.499 4.531 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 31.109 34.567 38.152 33.345 33.420 33.639 34.003 34.567 34.947 35.161 35.665 35.566 35.770 37.094 Čez noč 21.278 25.218 29.146 23.862 23.904 24.092 24.573 25.218 25.641 25.916 26.521 26.586 26.857 27.352 Vezane vloge – kratkoročne 3.478 3.381 2.707 3.333 3.356 3.387 3.352 3.381 3.334 3.280 3.214 3.079 3.025 2.949 Vezane vloge – dolgoročne 5.723 5.348 5.849 5.535 5.520 5.482 5.435 5.348 5.323 5.309 5.309 5.272 5.266 6.240 Kratkoročne vloge na odpoklic 630 620 450 615 640 678 643 620 649 656 621 629 622 553 Vloge v tuji valuti skupaj 634 723 828 699 728 706 711 723 721 740 786 776 810 789 Čez noč 577 675 790 638 672 655 662 675 671 696 739 731 766 747 Vezane vloge – kratkoročne 26 25 27 37 32 28 26 25 28 24 26 25 26 25 Vezane vloge – dolgoročne 31 23 11 24 24 23 23 23 22 20 21 20 18 17 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Kratkoročne vloge na odpoklic OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,17 0,15 0,12 0,17 0,14 0,15 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 0,12 0,14 0,12 1,72 2,05 2,06 2,00 2,05 2,00 1,86 1,89 1,79 1,74 1,70 1,66 1,13 1,11 1,00 1,16 1,38 0,32 1,82 1,56 0,78 2,03 0,78 0,80 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,66 2,21 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,68 1,23 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3-mesečni -0,356 -0,425 -0,425 -0,480 -0,491 -0,509 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,538 -0,540 -0,543 6-mesečni -0,302 -0,364 -0,364 -0,433 -0,463 -0,494 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,516 -0,513 -0,515 3-mesečni -0,737 -0,708 -0,760 -0,710 -0,751 -0,769 -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,747 -0,747 -0,752 6-mesečni -0,684 -0,659 -0,715 -0,658 -0,707 -0,727 -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 -0,706 -0,703 -0,709 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR LIBOR za CHF Vira: BS, EUROSTAT. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2021 41 2022 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14.012 14.316 14.332 14.365 14.736 14.460 14.546 14.391 13.642 13.380 13.290 13.055 13.574 13.025 12.457 12.425 12.733 4.523 4.325 4.183 3.762 3.705 3.538 3.658 3.680 3.464 3.496 3.458 3.429 3.430 3.318 3.114 3.060 3.086 619 628 627 627 636 693 706 698 693 691 689 692 691 695 695 702 710 11.223 11.299 11.365 11.449 11.514 11.556 11.583 11.638 11.779 11.859 11.965 12.037 12.140 12.252 12.333 12.387 12.425 9.560 9.481 9.511 9.945 9.886 9.828 10.113 10.223 10.330 10.539 10.589 10.664 10.968 11.131 11.098 11.281 11.349 1.700 1.710 1.726 1.731 1.737 1.602 1.616 1.637 1.734 1.743 1.752 1.772 1.820 1.828 1.852 1.883 1.865 9.796 10.069 10.135 9.858 9.931 10.607 10.424 10.047 9.941 9.264 9.830 8.687 8.844 8.832 9.227 8.834 9.124 32.593 32.875 33.010 33.252 33.347 34.136 34.283 34.071 34.213 33.792 34.381 33.413 33.958 34.239 34.682 34.599 34.982 307 314 298 295 293 284 281 273 303 320 298 295 310 302 292 265 262 4.438 4.240 4.146 3.727 3.667 3.302 3.432 3.474 3.320 3.368 3.495 3.463 3.511 3.401 3.226 3.193 3.229 37.159 37.331 37.242 37.128 37.224 38.152 37.999 38.015 37.946 38.013 38.338 37.574 37.805 38.130 38.293 38.537 38.573 27.599 27.860 28.010 27.989 28.272 29.146 29.166 29.238 29.338 29.592 29.899 30.138 30.374 30.790 30.951 30.845 31.170 2.892 2.811 2.808 2.761 2.687 2.707 2.619 2.596 2.674 2.622 2.666 2.639 2.719 2.693 2.790 3.057 2.848 6.158 6.141 5.931 5.831 5.746 5.849 5.737 5.713 5.523 5.459 5.441 4.515 4.441 4.366 4.263 4.332 4.228 510 519 493 547 519 450 477 468 411 340 332 282 271 281 289 303 327 812 817 804 835 839 828 834 851 965 1.007 1.036 1.093 1.103 1.133 1.161 1.066 1.033 771 776 771 803 803 790 799 817 847 883 894 953 964 1.005 1.041 957 927 25 26 19 19 24 27 24 24 109 115 134 132 131 120 113 102 99 16 15 14 13 12 11 11 10 9 9 8 8 8 8 7 7 7 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 0,02 0,03 0,12 0,14 0,13 0,12 0,15 0,05 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 0,03 0,03 0,04 0,11 0,14 0,16 1,69 1,65 1,69 1,63 1,67 1,69 1,66 1,66 1,65 1,67 1,79 2,02 2,22 2,52 2,64 2,96 3,36 1,40 0,89 1,36 0,95 0,10 1,08 1,46 0,79 0,97 0,92 1,48 2,1 1,02 2,74 3,03 .. 3,87 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 0,50 1,25 1,25 2,00 2,50 -0,545 -0,548 -0,545 -0,550 -0,567 -0,582 -0,560 -0,532 -0,495 -0,448 -0,386 -0,239 0,037 0,395 1,011 1,428 1,825 2,066 -0,516 -0,527 -0,522 -0,527 -0,534 -0,545 -0,527 -0,476 -0,417 -0,311 -0,144 0,162 0,467 0,837 1,596 1,997 2,321 2,567 -0,756 -0,769 -0,756 -0,766 -0,779 -0,778 - - - - - - - - - - - - -0,715 -0,723 -0,720 -0,714 -0,721 -0,726 - - - - - - - - - - - - 42 Statistična priloga Javne finance Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2019 2020 2021 2020 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 1 2 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 19.232,3 18.528,6 21.382,6 4.892,9 4.892,0 4.803,9 5.574,1 5.151,3 5.853,2 5.613,9 6.079,7 5.647,1 1.674,5 1.484,6 1.644,8 Tekoči prihodki 18.293,3 17.578,7 20.124,0 4.634,5 4.617,4 4.525,9 5.334,6 4.874,2 5.389,3 5.138,5 5.824,1 5.396,6 1.613,4 1.422,4 1.490,2 17.179,1 16.460,4 18.785,7 4.343,3 4.379,8 4.241,4 4.902,8 4.565,8 5.075,6 4.813,0 5.455,3 5.029,7 1.491,5 1.326,7 1.423,2 Davčni prihodki Davki na dohodek in dobiček 3.614,0 3.261,8 3.981,3 832,8 304,8 317,1 320,0 Prispevki za socialno varnost 7.021,3 7.289,9 7.928,1 1.954,5 1.912,5 1.915,2 1.998,0 1.964,1 2.050,9 2.048,8 2.090,9 2.098,3 628,1 643,0 644,1 764,7 925,2 941,8 1.205,5 785,5 1.048,5 1.049,7 1.485,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 23,2 21,6 23,9 5,6 6,1 5,0 5,9 6,0 7,0 6,0 6,7 6,5 1,6 1,6 1,7 Davki na premoženje 296,4 287,3 316,9 111,3 96,4 33,5 84,8 102,2 96,3 32,4 82,1 128,6 9,9 8,7 14,9 6.126,7 5.493,3 6.359,2 1.565,1 1.482,7 1.268,6 1.566,9 1.692,2 1.831,5 1.574,1 1.744,1 1.866,6 504,1 350,8 413,7 Domači davki na blago in storitve Davki na medn. trgov. in transaksije 98,6 102,4 177,4 25,3 28,7 28,1 34,6 36,7 78,0 67,2 56,9 85,6 7,6 9,0 11,5 Drugi davki -1,1 4,1 -1,1 -83,4 -71,7 49,2 7,2 -20,9 -36,6 34,7 -10,8 11,3 35,4 -3,5 17,3 1.114,2 1.118,2 1.338,4 291,3 237,6 284,5 431,7 308,4 313,7 325,5 368,8 366,9 121,9 95,7 66,9 Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki 136,4 146,9 228,3 31,3 64,3 36,4 54,9 56,0 81,1 64,1 66,3 64,3 4,1 14,4 17,8 Prejete donacije 13,8 17,5 21,9 6,9 1,1 6,7 2,0 10,3 2,9 12,2 29,6 12,3 1,0 5,6 0,2 Transferni prihodki 58,3 54,8 57,3 30,6 2,3 1,7 2,1 51,4 2,0 0,4 22,0 30,2 0,9 0,5 0,4 730,5 730,7 951,2 189,6 206,9 233,3 180,5 159,5 377,9 398,8 137,8 143,8 55,2 41,8 136,3 18.968,8 22.070,6 24.299,8 5.250,2 6.092,2 6.102,6 5.932,1 5.580,0 6.685,1 5.929,4 5.967,0 5.825,2 2.067,3 1.724,0 2.311,2 Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 8.228,3 9.127,8 10.393,6 2.201,0 2.493,2 2.659,0 2.495,4 2.362,5 2.876,7 2.677,1 2.327,8 2.483,2 789,4 719,6 1.150,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 4.470,5 4.965,3 5.765,3 1.242,2 1.221,7 1.484,0 1.623,4 1.330,1 1.327,7 1.292,4 1.393,8 1.380,5 501,9 432,0 550,1 Izdatki za blago in storitve 2.728,0 3.020,7 3.336,6 739,0 933,4 724,9 767,0 794,0 1.050,7 841,9 803,5 835,1 195,8 235,9 293,3 Plačila obresti 791,5 778,0 732,2 187,0 95,0 386,9 45,5 204,6 95,2 336,1 16,4 212,6 82,5 24,8 279,7 Sredstva, izločena v rezerve 238,4 363,8 559,5 32,8 243,2 63,1 59,5 33,9 403,1 206,7 114,2 55,0 9,2 27,0 26,9 8.704,2 10.867,7 11.318,7 2.632,9 2.706,9 3.018,3 2.984,0 2.605,1 2.711,3 2.801,0 2.973,4 2.542,0 1.156,8 837,8 1.023,7 Tekoči transferi Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino Investicijski odhodki 467,9 1.449,3 867,3 100,8 171,9 67,4 57,2 7.323,9 8.250,8 9.167,7 2.061,9 2.032,5 2.494,4 2.374,0 2.158,6 2.140,7 2.293,2 2.448,0 2.223,4 972,6 674,8 846,9 827,7 1.083,2 1.131,0 305,5 264,2 296,4 302,3 111,5 157,1 188,0 195,8 248,9 376,7 197,6 276,6 298,3 358,4 277,8 276,7 197,0 3,1 88,6 105,9 152,7 16,6 33,4 29,9 31,0 36,7 55,1 41,9 52,9 20,7 9,3 7,0 13,6 1.252,9 1.230,6 1.544,7 263,2 561,9 194,3 278,0 402,4 670,0 225,8 432,6 487,6 47,3 62,7 84,4 84,7 84,4 Investicijski transferi 273,6 318,5 413,9 68,0 178,0 33,4 55,7 86,2 238,6 43,2 60,5 132,5 4,8 11,4 17,3 Plačila sredstev v proračun EU 509,7 526,0 628,9 85,1 152,2 197,5 119,1 123,8 188,5 182,2 172,7 180,0 69,1 92,5 35,9 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 263,5 -3.542,1 -2.917,2 -357,3 -1.200,1 -1.298,6 -358,0 -428,7 -831,9 -315,5 112,7 -178,1 -392,8 -239,4 -666,4 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 2021 4 5 6 7 8 43 2022 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1.894,8 1.880,1 1.799,2 1.647,4 1.725,0 1.779,0 1.868,0 1.891,9 2.093,4 2.035,8 1.782,6 1.795,5 2.043,9 2.011,2 2.024,7 1.807,8 1.898,1 1.941,2 1.903,0 1.956,2 1.802,4 1.799,2 1.733,0 1.571,4 1.669,8 1.633,1 1.803,4 1.697,6 1.888,3 1.822,8 1.685,9 1.629,8 1.949,4 1.894,0 1.980,7 1.750,1 1.806,2 1.840,2 1.800,2 1.868,3 1.739,7 1.550,9 1.612,3 1.470,3 1.570,2 1.525,3 1.699,0 1.615,6 1.761,0 1.737,9 1.518,8 1.556,2 1.850,3 1.791,4 1.813,7 1.633,5 1.688,2 1.708,0 1.720,2 1.730,5 411,8 414,8 378,9 141,7 334,6 309,2 331,7 327,6 389,2 332,6 348,2 368,9 406,6 578,7 500,0 132,7 371,6 328,5 347,1 381,2 664,9 665,6 667,5 661,3 658,9 643,9 639,5 651,3 760,1 680,4 677,2 691,2 704,3 698,5 688,2 700,6 697,7 700,0 693,7 730,2 2,0 1,9 2,1 2,3 1,8 1,9 2,1 2,2 2,7 2,2 1,9 1,9 2,2 2,1 2,4 2,4 1,9 2,1 2,2 2,3 19,5 27,3 38,1 35,7 34,1 32,4 43,5 33,2 19,7 12,4 8,5 11,5 20,5 23,2 38,5 48,9 41,6 38,1 45,1 33,8 622,4 447,4 497,0 643,4 517,1 531,7 661,1 576,3 594,1 623,0 483,3 467,7 638,3 531,2 574,6 681,5 594,3 590,8 613,1 565,5 11,6 10,5 12,5 11,4 10,1 15,2 29,1 15,5 33,3 27,0 14,0 26,2 27,0 15,0 14,9 39,1 18,2 28,3 30,7 21,2 7,5 -16,5 16,2 -25,5 13,5 -8,9 -8,0 9,6 -38,2 60,3 -14,4 -11,3 51,5 -57,2 -5,1 28,2 -37,1 20,1 -11,8 -3,7 62,7 248,3 120,8 101,1 99,6 107,7 104,4 82,0 127,3 84,8 167,1 73,6 99,2 102,6 167,0 116,6 118,0 132,2 80,1 137,8 16,4 15,3 23,2 23,4 13,4 19,2 27,5 26,8 26,8 18,5 23,6 21,9 23,0 22,0 21,2 22,5 22,5 19,2 26,7 24,6 0,5 0,4 1,0 0,4 0,4 9,5 0,4 2,0 0,6 0,9 11,1 0,2 0,4 29,0 0,1 0,2 0,2 11,8 0,2 0,5 0,0 0,2 1,9 31,1 20,0 0,3 0,7 0,4 0,9 0,1 0,1 0,2 0,5 20,0 1,5 0,0 30,0 0,2 0,8 1,8 75,5 65,0 40,0 21,1 21,4 116,9 36,0 165,1 176,8 193,5 61,8 143,4 70,6 46,1 21,1 34,9 39,2 69,7 75,1 61,0 1.772,8 1.969,8 2.189,5 1.901,1 1.885,3 1.793,6 1.736,7 2.139,4 2.809,0 1.906,6 1.793,1 2.229,6 1.873,8 1.923,8 2.169,4 1.952,5 1.938,5 1.934,3 1.909,3 2.318,6 708,1 858,8 928,4 794,6 832,5 735,5 662,4 943,8 1.270,5 803,2 739,3 1.134,6 704,6 749,2 874,1 813,4 887,5 782,3 796,0 907,1 423,6 554,4 645,4 448,8 487,7 393,6 402,7 474,0 451,0 424,2 427,2 441,0 414,7 432,5 546,7 447,3 517,9 415,4 429,4 493,0 230,4 282,3 254,3 267,0 267,5 259,5 233,5 285,7 531,5 226,4 262,0 353,5 243,4 272,3 287,8 283,2 286,9 265,0 278,2 311,5 36,3 3,9 5,3 63,1 68,4 73,1 15,8 66,3 13,2 17,8 23,6 294,8 8,4 3,4 4,6 56,2 65,1 91,3 17,5 65,9 17,9 18,2 23,4 15,7 8,9 9,3 10,4 117,8 274,9 134,8 26,5 45,4 38,2 40,9 35,1 26,7 17,6 10,7 70,9 36,8 958,0 1.111,8 929,2 836,7 839,3 829,5 906,8 975,0 972,5 885,2 943,3 982,3 917,4 1.073,7 902,5 773,3 866,2 914,2 856,1 1.003,7 84,7 116,0 101,6 43,3 46,9 21,3 12,3 64,7 80,1 115,9 29,7 42,4 69,9 107,7 18,2 34,8 23,8 42,2 28,9 58,9 734,0 731,5 908,5 779,9 672,7 706,1 720,4 701,7 718,6 772,9 749,9 770,5 767,2 743,5 937,3 773,9 731,1 718,4 727,7 820,2 77,2 105,1 94,3 95,9 100,9 101,5 88,0 120,9 149,5 74,7 92,5 110,7 132,0 46,8 97,8 86,1 12,7 98,3 92,6 98,6 18,2 5,4 7,4 10,2 16,1 10,4 8,7 19,5 26,9 9,1 13,1 19,7 13,2 19,3 20,4 7,7 5,7 7,3 6,9 25,9 86,1 91,3 100,6 128,9 138,1 135,4 159,1 175,4 335,5 52,1 77,2 96,5 105,6 177,7 149,2 147,9 176,0 163,7 164,7 275,2 24,1 14,5 17,1 19,4 32,7 34,1 32,5 49,0 157,1 12,1 16,8 14,3 23,6 16,6 20,3 35,2 30,4 66,9 38,0 67,6 40,4 47,2 31,4 29,1 45,3 49,4 53,2 64,4 70,9 66,6 74,7 40,9 57,7 62,9 52,0 53,5 71,2 55,3 54,5 65,0 -89,7 -390,3 -253,7 -160,3 -14,6 131,2 -247,5 -715,6 129,2 -10,6 -434,1 170,1 87,4 -144,7 -144,7 -40,4 6,9 -6,3 -362,4 122,0 44 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domači proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DARS – Družba za avtoceste v RS, DDV – davek na dodano vrednost, EBA – European Banking Authority, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ENTSO-E − European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referenčna obrestna mera za dane kratkoročne medbančne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FS – Fiskalni svet, FURS – Finančna uprava RS, HICP – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – Mednarodni denarni sklad, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne finančne institucije, NOO – Načrt za okrevanje in odpornost, OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OI – osnovna inflacija, − Organizacija držav izvoznic nafte, PCT – preboleli, cepljeni, testirani, PMI – Purchasing Managers' Index, REACT-EU – Recovery Assistance for Cohesion and the Territories of Europe, REER – real effective exchange rate, RS – Republika Slovenija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, SVRK – Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, TTF – Title Transfer Facility, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, VFO – večletni finančni okvir, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CYCiper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, ILIzrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UKZdruženo kraljestvo, US-Združene države Amerike. št. 1/2023, let. XXIX