86. številRa. f Liuftljiiit, v soboto. 17. aprila 1915. XLUlll. leto. .Slovenski Narod* vdia v Ljubljani na dom dostavljen: • erfo leto naprcj . . „ . K 24 — pol leta „ .....12-— četrt leta m • • • . » 6*— n* mescc „ • • • • » 2-— I . v upravništvu prejeman: ćelo Teto naprej - t . . K 32-— pol leta . .....J!-_ cetrt leta „ • • • • . 550 na mesec , • • • • • 1*90 Donta naj se frankiraio. Rokoplsi se ne vTa?ajo. Uredništvo i Enallova alica At 5 (v pritličju levoj telcfoa ŠL 34. Izbiti« vsak dan sveter lxTzomsl neđelje ln praznike. Inscrr'ti veljajo: peterostepna petit vrsta za enkr.'.t po 16 vin., 2a dvakrat pa 14 vin., ra trikrat ali većkrat po 12 vin. Pnrte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 via Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavni&tvu na] se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. td, to je administrativne stvari. —■—— PoMneuii £tevilka veila 10 vi nar ? 6 v. ■ Na pismena naronia brez istodobne vposlatve narci*nine &t ne ozira. „Narodn* tlakarca" tsleJon at 69. .Slovenski Narod' velfa po pozi!: ra Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ce!o !eto skupaj naprej • K 25-— cc)o leto naprej . . . K 30*— 5r!JVa+. M h • • • ^'r- za Ameriko in vse druge dežeiet cetrt leta „ „ • • m o d'J ° na mesec m „ » . • 2*30 ćelo leto naprej . . . . K 36.-* Vpr.išanjcm pleđe Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnici ali znarniva. UpravnlLivo (spođaj, dvorile levo), Knaflova ulica it 5, telelon st 85„ Odbit ruski napad vzhodno od Piotrko\va. — Razslreljeno rusko municijsko skladišče ob NidL — Manjši boji v Karpatih. — Nemški uspeh pri St. Eloiju. — Pri Kalvariji so Nemci uieli 1040 Rusov. BOJI VZHODNO OD PJOTRKO-VA. — RAZSTRELJENO RUSKO MUNICIJSKO SKLADIŠČE. — PO-SAMEZM BOJI V GOZDNATIH KARPATIH. — 718 RUSOV VJETIH. Dunaj, 10. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša dne 16. aprila opoldne: Na Poljskeni smo odbili rurki napad pri Blogiju, vzhoduo od Pjotr-kova. Ob doienii Nsdi je razstrsIHa na£a artHjeriia neko nisko mnnicij-sko skjadišče. Več niskih streJskih Jarkov. ki so ležali v naiučinkovitej« šem ognju naših topov, je sovražnik z ve!ik!mi izgubami v begu zapustn. V Karpatih ie prišlo le v gczdna-tem gorovju do posameznih bo?ev. Prodirajočo rusko pehoto smo, ka-kor vedno, odbili z velikimi izguba-mi. 450 vjetih. Delni boj! v dolini re-ke Stryi» so prinesli uadaljniih 268 vietnikov. Nsmestnik načelnika general ne ga štaba p!. Hofer, fml. * POROCILO S POLJSKEGA BOJ1ŠCA. Berolin, 16. aprila. (Kor. urad) Poročilo Wolffovega urada: Vzhodno boiišče: Veliki glavni stan dne 16. aprila. Na vzhodu Je položaj neizpre-fnenjen. V neznatnih bojth pri Kalvariji smo v zadnjih dneh vjeli 1040 Rusov ter vplenill 7 strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. ! Rusko uradno poročilo i | z dne 14. t. m. pravi: I V Karpatih se je razvila bitka od i crte Bartfa do reke Strvj z vso silo. ! Naše ćete so napredovale na obeh brezovih reke Ondave in južno od Sztrcpka, polastile so se nekaterih gricev severnovzhodno od Telepov-cev (južno od VA'ole iMichov.e) ter so izvojevale uspehe tuđi v smeri proti Uzsoku. Po izredno luitib boj^h so prešle visine pri vaseh Bukoviec, Benlov/a in Visokonice vr naše roke. Na višinah juž.io od NVolosate in v okolici Kczicwe nes je sovražnik z močnimi silami napade!. V Bukovini na fronti Zaleszczy-ki so nas r?nskočile scvražne čfte v noći na 11. t. m. med viharno pioho in v neprodirni temi. Naša inianteri-ja je odbib napade v krvavem bajo-netnem boju. Na fronti zapadno od Njernena smo zavrrili več nemških naskokov. Na ostalih de'ih naše fronte so se vršili Ie boii med predstražami. • * * BOJI V KARPATIH. Rusi so spoznali, da se iim efen-ziva v Karpatih ni posrećila, zato skušajo cedaj na drugih ćeiih svojo srećv">. Večjega pomena pa ti ruski napadi nimajo. V Karpatih so boji več ali manj prenehali, vsaj njih sila je močno popustila. Curiski list »N. Z. Naclirichten« pišejo o bojih v Karpatih: Če ne va-rajo vsi znaki. je vojni položaj kljub nasprotuim zatrdilom že prekoračil svoj višek. Tripelcntcnta stoji pred izprubljcno partijo. Tri stvrari ozna-čciejo položaj: Popolno odpoveda-nje nove franeoske ofenzive iiied re-kama Maas in Mosel, razbitje obup-ne ruske ofenzive v Karpatih in z.a-časnp ustavljenje poskusov forsirati Dardanele. Karnorkoli pogledamo na strani tripetentente, nobene^a \z-?:!cda ni, da bi se dale vojaške po-liiaiijkijivtisti izenačiti. Drug se za-naša na drugega. ta pa ne more iz-polr.iti up^rja. Gospodarsko sta cen-traini državi Rocher dc bronze. ki se ne da oinajaii, dočim je izined tripclciitente samo Se An^Iija go-spndnrsko močna. Moraličnc siie Ncmčije in Avstro-Ogrskc so se po-višale. Francoska in Rusija kazeta znake razpada, O zma^i tripclenten-te se resno ne more več govorili, gre samo še za silo končiiL'^a poraza. Jz Rottcrdama poročnjo »M. N. Nachrichten« z dne 15. aprila: Londonski list »Tkncs- pišejo: DoRodki v Karpatih kažejo na to, da poskušajo Rusi in Avstrijci. da bi drug drucrega cbkolili na proti^tran-skih krilili. Na zapadnem delu Kar-patov so Rusi prekoračili gorovje in UR'rožajo Ogrskc, v vzhodnem delu pa zaviralo Avstrijci ruski napad na gorski preiaz Uzsok in prodiraio v iugovzhodni Galiciji, s čemer uRro- I žajo prometne zveze ruske armade, I ki napada prelaz Uzfofc. I Rusi :.i drupi scrrni pa groze, da vdro na Ogrsko na karpatskih obronkih nb Dukelskem in Lupkov-skem preluzu. Ako se pvrsreči ena iz-med teh operacii, mora izostati druga. Ruske izgube v Karpailh. Ćelo v Pctrosradu priznavajo, da so imeli Rusi v Karpatih velike izdube. V zadnjih tednih so Rusi tam \ izdubili 100.00«) mr:\ih in 200.000 ra- ; njenili. Ranjene vozijo ponoći v lazarete, da ne razburjajo preveč pre-bivalsrva. * ■ Razne govorice o velikera knezu Nikolajeviču. Iz Berolina porocajo: Od posebne strani izve »Mittajrsblatt«: 2e ob izbruliu vojne so nemški dvorni kro-gi vedeli, da je veliki knez Nikolaj NikolajeviČ, poveljnik ruske armade. bolan. Grc za bolezen na jetrih in žoIJu. Pospešili so bolezen najbrže napori in skrbi ter razburjanja na bojištu. Predvseni mu je provzro-čal veliki knez Ciril mnogo skrbi in razburjenja. Ta je bil pripadnik stranke grefa Viteja, ki je bil načelni naspretnik politike velikcrra kneza Niko'aja Nikolajeviča. Veliki knez je imel direrence tuđi s člani ruske generalitete in ziasti nasproisiva z generalom Rennenkampfom in Ruskim so ga n.zburila. Zadnji je bil na-sprotnik sisrema velikega kneza, ki ni štcdil pri svojih napadih s člo-veškirn matenjaiom. Ceprav 50 ne-uspehi potnevali pravilnost irdiiev generala Ruskega, je moral ta ven-dar iti v pokoj, ker veliki knez ni tr-pel sebi nesprotnih mnenj. Istotako inu je dclal tuđi Nindenburg mnogo pregiavic in razočarani. Ce se vse to upošteva. se pač mora priznati, da je veliki knez đoživel toliko raz-burjeni zaradi vseh teh okolnosti, da ie to ;e še pospesiio njegovo bole- i zen. Če bo bolezen velikega kneza prinesla s seboj kako spremembo v ruskem najvišjem poveljstvu, je treba še ročakati. Drugo poročilo, tuđi iz baje naj-boljšega vira, pa pravi, da ne gre pri bolezni velikega kneza Nikolajeviča za pos'edice atentata v pravem po-menu besede. marveč za posiedice nastopa nekega visokega častnika v obrambo svoje časti. Po zimski bitki v Mazurih je poklical veliki knez k sebi poveijnika ruske severne armade. Sieversa, da se opraviči. Veliki knez se je baje spozabil tako da-!eč. da je dal generalu zaušnico. na-kar je ta zacel streljaii z revolver-jein; streli so zadeli velikega kneza v trebuh in so ga močno ranili. Sie-! vers se je usmrtil potem sam. To se : je izvedelo povodom pogreba Sie-! versa. Kljub temu pa skušajo stvar zakriti. Iz drugega vira se nor^ča. da je velikega kneza obstrelil general Rennenkampf. Vzhodna fronta. vNo\va Reforma- opisuje seda-njo 1300 kni dolgo fronto proti Rusiji. Zaveznika imata zasedeno poljsko pokrajino, ki presega za 1000 Knr oni del Galicije, ki ga imalo Rusi za-sedenega. Bojna crta gre od Memla preko Tauroggena ob vzhodnopru- ski meji, cd Juborga jugozahodno do Szkve, ob iiižncm delu gubernije Su\valki prce! trdniavsko crto Kow-no - Olita - Merecz - Grodno - Osso-viec - Lomza z gozdovi in močviiji kor oviranii. Vsled ubstreljevanja Ossowieca je za Ruse zaprta cesta Gra]e\vo-Bialystok iz Avgustova v Lonizo. Naprej gre bojna crta zopet krita od gozdov in močvirij mirnu trdnjavske crte Ostrolenka-Pultus!:-Zegrze - Modlin, kjer stoje Nemci na fronti Prasnvsz - Ciechanow - Ra-cionz - Plock, nadalje od Wyszo-groda ob Bzurif katere desni breg je po večini v nenibkih rokan, do 5o-chaczewa na peti preko Bionija v Varšavo in do izliva Ra\vke. Bojna fronta gre potem ob Ra\vki preko Suchc - Inovlodza, ob Pilići, na crti Pilića - Opoczno (Blogije) - Lopusz-no - Chencinv ter ob Nidi do izliva Dunajca, preko Tarno\va - Zaklicz:>'-na do Gorlic te^r zapira rako pot proti I Krakovu :n v ^lezijo. V Karpatih q:re fronta preko Dukie - Lupkou*a-Uzsoka. preko prelaza Vereczke in Wyszko\v v dolino Svico ter od tod do Ottvniie in preko doline Dnjestra do ruske meje pri Chotinu in nekoliko v Besarabiio. Meja med zaveznikoma na Polj-skem. Vojni poročevalec »Beri. Tage-blatta- poroča iz našega poročeval-skega stana: S prevzetiem zasede-nih rusko-poljskih pokrajin v upravo zaveznikov se je izvršila tuđi točna določitev meje med avstro-ogrskim in nemšk'm upravnim okolišem. Meja se prične pri Myslowitzu pri nek-danji meji treh cesarstev ter gre 10 km proti severo - severo - vzhodu. Porcm se zaokroži proti nemškemu Bcndzinu na zahod okrog Avstro-Ogrski obljubljene premogokopne pokrajine Bendzin-Dombrova ter gre ob železniski progi Myslo\vitz-Čenstohova 50 km daleč do Pust Loraja. Censtohova je v nemški po-sesti. Aleja gre v loku proti vzhodu preko Oilztvna in Msto\\ a do VVan-cerzowa. Pri Biali priđe do ceste Censtohova - Dzialoszvn ter zapusti cesto 30 km pred Avstriji pripadajo-čim mestom Pzialoszvn. Od tam sre ob Varti proti zahodu in severu do Burzcnina. Tu se obrne proti vzhodu Smerihonka. Francoski spisal Pierre d e Cou-le v a in. (Dalje.) VI. Ce presadiš drevo v novo zemljo, se njegovo življenje ustavi, doklcr si korenine ne poiščejo potrebnih sokov. Gotove tvarine vsr-kavajo, druge izločujejo in škodljivih se, kakor da so občutljive, ogibljejo. Nekaj časa životarilo v negotovosti. zdaj se sok dviga, zxiaj usuivlja. zdaj zopet pada; drevo peša in se oživija, končno zmaga ali pogine. Podobno se godi človeškemu bitju. ki je iztr-gaš iz domaće zemlje in presadiš drugam. Annie je vse to skusila in je ternbolj trpela, ker ji je bila lastna močna osebnost. Na svojem ženito-vanjskem potovanju ni čutila. da je nepreklicno ločena od svojcev. Ko pa je prišla v to staro palačo d* An-guilhonov, kamor ni segai hrup pari-škega mesta. ko je stala sredi samih tujin obrazov in ni slišala več an-gleške govorice, tedaj se je začutila oddaljeno, zelo oddaljeno od Amerike in to ji je težilo srce. Kakor hitro se je mogla izmuzniti iz »svoje trd-niave«, kakor Je zosDOdična May nazivala njeno palačo, je pritekla v hotel Castiglione. Spremljala je svojo mater k šiviljam na vse konce Pariza, se zabavala s tem, da je svojo sestrično jemala s seboj zdaj sem, zdaj tja in kiepetala, kakor da po ćele dneve ni prišla do besede. Gospa Villars in Klara ste ostale samo tri tedne v Parizu. Njihov od-hod je Annie zelo žalostil. Ko ste vstopale v vlak, je morala napeti vse sile, da se ni spustila v jok in ko se je vlak zganil. se je instiktivno oprijela roke svojega moža in se pritisnila k njemu. Doma ji je Jacques govoril o nji-ju lastnem potovanju v Ameriko. Leto preteče kmalu. Na ste val ji je vse prijetnosti, ki so za njo pripravljene in z nekaterimi nežnimi besedami, katerih moč je poznal, se mu je posrećilo razvedriti mlado ženo. S tisto dobrovoljnostjo. ki je Annie odlikovala, se je skusala pri-vaditi šegam in običajem sveta, sredi katerega ie imela živeti. Gospa d* Anguilhon ji ie razumno in dobro-srčno stala ob strani. Sestavila ji je listo oseb, katerim ima napraviti po-sete, io seznanila z razmerami rod-bin. s katerimi je imela stopiti v stik in jo skusala po svojih močeh podučiti. Vsak dan ji je mlada žena do-naŠala svojo pariško korespondenco; gospa d' Anguilhon jo je upeljala v slog mondenih pbem in ji dajala pojasnila glede dobrodelnih podjetij, radi katerili so se obraćali na ujo. Zaeno jo je naučila, kako ima voditi svojo hišo. Kmalu je Annie znala preračunati dolarje v franke, pregle-dovati račune hišnega upravitelja, sestavljati obede in daiati potrebna naročila. Materijelno stran franco-skega življenja je dobro razumela, moralična stran pa je ostala za njo večna uganka. Način, kako so jo v faubourgu sprejeli, jo je nekoliko splašil Okoli bogate gospodične Villars se je vse drenjalo; markizo d* Anguilhon pa so sprejeii dokaj hladno. Občevali so ž njo kakor z Amerikanko, ki je priženila naslov in kaj radi so naprani nji nastopali kot milostni protektorii. Kljub svojemu imenu in dostojanstvu se je čutila v družbi bolj tujo kakor v prete-čenem letu. Pri dineiih, sprejemih in five o* clockih so se razgovarjali o liudeh, katerih ni poznala in si pri-povedovali dogodke. katerih smisla ni razumela. Poznala ni niti intrig niti čenč. niti politike in literature in se pogovorm* ni mogla udeleževati. Liudje. ki so jih ji predstavili ali katerim so predstavili njo. so hitro spoznali, da še ni poučena in se ome-jili na nekaj banalnosti. Z vseh teh sestankov se ie vračala potrta in ozlovoljena. V tej, tuji družbi je naj-težie prestajala napake, ki so bile njeni naravi najbolj zo'perne: sentimentalnost, pretiravanje in prisilje-nost. Ti so se ji zdeli preveč zapeti, oni preveč zgovorni. Slednji so jo zabavali in ježili. Ce je na ustnicar* žen opazila gotov smehljaj ali pri gospodih gotov pogled, ji je kar slabo prihajalo in z veseljem se je zatekla med vdovele vrstnice, kar so splošno odobravali. Z ogorcenostjo jo je navdajalo, da so se vsi pogovori sukali okoli liubezni in različnih zakonskih nezgod. Francoski flirt je bil zanjo pravo odkritje, ki ni bilo za njo niti prijetno niti pomirljivo. Spodtikala se je, če je slišala odlične dame in plemiće brez pomislckov razgovarjati se o gotovih stvarcl: : ni si mogla kaj. da ne izrazi gospe de Keradieu svojega ogorčenja. — Draga moja. ji je odgovorila baronica, vpoštevati moraš sledeče: anglcsčina je jezik brez nijans, zelo zdrav, ki pikantnost izrazi kot ostud-nost. dočim je v francoščini izražena le nepopisno smešna. To so ekstremi, ki te najbolj bodejo v oči. Toda, pomiri se. sicer vlada v faubourgu po-vprečna poštenost, s katero si lahko zadovoljna. -- Kako pomilujem Amerikanke, ki se omože v Evropi, samo da si pridobe naslov! — Jaz jih poznam nekaj in prav srečne so! — O, ni mogočc, je živahno vzkliknila Annie. Da ne ljubim tako zelo Jacguesa, prvi parnik najamem in se vrnem v Ameriko. — In pred potekom leta, draga moja je odvrnila baronica, bi bila zopet v Parizu. Pry*» uiesece biia bi markiza brez prijateljstva Keradieujevirt, vojvodinie de Blanzac in vicomta de Nozav zares pomilovanja vredna. Vojvodinja ni bila Ijubosumna na Annie; preveč tuja je bila svoje-mu soprogu. Čudno, zdelo se ji je ćelo potrebno, da je zanjo posebno dobra. V družbi jo je zagovarjala in ji pri neštetih prilikah prihajala na pomoč. Kadar je mlada žena opazila njen pogled ali njen nasmeh, se ji je zdelo, kakor da jo vodi za roko. Po-gosto jo je vprašala za svet in med palačo Blanzac in palačo d' Anguilhon so nastali najintimnejši od-nošaji. Vicomte de Nozay je bil posebno rad v družbi mlade žene. S svojim sijainim fizičnim in moralnim zdravi em ga je ozdravila njegove nervoznosti. Njena neprisiljenost ga je očarala. Prvič v svojem življenju je mogel brati v ženski duši. Ko je nekega dne zagledal njen zdravi obraz sredi žensk. katerih oči in ustnice so bile umetno pobarvane, njih lasje nepristni — plavi ali rdeči — si je del sam pri sebi: »Niti pudra si ne devlje na obraz!« Ta dokaz priprostosti ga je tako ganil, da je vzel Annie nekako pod svojo zašči-to. Bil je ob njeni strani, kadar ga je potrebovala. Guy je imel sedaj svoj stol - zibalnik pri markizi d' Anguilhon, kakor ga je imel tuđi pri Keradieujevih in izjavljal je, da ima dovolj tolažbe do konca svojih dni. (Dalje prihodnjič.), Stran 2. .SLOVENSKI Nakuo-, dne i/, aprna iyro. oo. stev. 23 km ob cesti Burzenin-Pjotrkov. Pjotrkov je avstrijski. Meja gre po-tem ob stari ruski okrafni meji. Wol-borz je na avstrijski, Tomaszow na nemški strani. Od tod gre meja ob Pilići do streiskih jarkov. Avstro-Ogrska pa ima v nemški pokrajini Jasnogoro, znani samostan v Čen-stohovi. V Bukovtni. »Petit Parisien« poro-ča: V Bukovini se še neprestano vrše boji. Avstro-ogrske Čete delujejo uspešno pri Bojanu z oklopnimi vlaki. Ti vla-ki so armirani s topovi in strojnim! puškami in zelo uspešno obstrelju-jejo sovražne pozicije. Vlaki prihaja-10 vedno iz Crnovic. En vlak je ruska artiljerija razbila. 13. t m. so avstro-ogrske čete izvršile dva napada, ki sta pa bila odbita. ĐELGRAD ZOPET BOMBARDIRAN. Dunaj, 16. aprila. Listi porocajo \z Niša: Po uradnih poročilih so av-strijske baterije dne 10. t. m. zopet bombardirale Belgrad. Ranjeni ste bili dve ženi in ena niša poškodo-vana. m • Ruski materijal za Srbija Bukareski »Universul« poroča \z Galaca: V petek 9. t. m. je plul tod mimo po Donavi zopet velik transport munictfe in živil, ki 5a je ruska vlada poslala v Srbijo. Transport je Stei 17 tovornih ladrj in 7 remorker-5ev. Dva oborožena remorkerja sta se vozila pred transportom. To je največii transport, kar iih je Rusija y sedanji vojni poslala Srbiji. * m i* USPEŠNE NEMŠKE OPERACIJE NA FRANCOSKEM. BeroHa, 16. aprila. (Kor. urad.) Porcčilo Wo!ffovega urada: Veliki glavni stan dne 16. aprila. Zapadno bojišče: Pred Ostendo In Nieuportoni se |e včeraj udeležiio artiljerijskega bo-§a nekaj sov raznih torpedovk, katerih ogeiij pa smo brzo udušili. Po razstrelitvi dveh hiš smo za-sedli lažni rob St. Eloija. Na iužnem obronku visine Lo-retto se od dane* ponoći zopet vrše bojL Med rekama Maas in Mosel so se vršili samo artiljerijski boji. Francozje uporabljajo vedno če-fcče bombe, ki razvijajo dušeče pline, pri pehotf pa eksplozivne naboje. Ob čistem In jasnem vremenu fe bflo včeraj delovanie letalcev zapet zelo živahno. Sovražn! letalci so metali bombe na vaši za naso fronto. Tuđi Frei-burg so zopet napadi i. Tu je bilo ubitih in ranjenih več civilnih oseb, I ponajveč otrok. Vrhovno armadno vodstva Fninooskl komunfke. Iz Pariza javljajo *MiInchner Neneste Nachrichten« z dne 14. aprila: Porcičilo franceskega general-tiega štaba, dne 13. aprila ob 11. zvečer se glasi: Danes je na ćeli fronti vladal mir. Naše čete so vzdržale in utrdile naše pozicije na raznih točkah, ka-mor smo prodrli v zadnjih osmih dneh. Nali letalci so uspešno obstre-Ijevali nemško vojaško skladišče v V&neuHesu v dolini Woevre ter raz-pršili nedaleč od tod na pohodu se nahajajoč nemški bataljon. Poročilo franeoskega general-nega štaba z dne 14. aprila ob 3. po-poldne pravi: Snočnemu poročilu nimamo ni-česar dostaviti. Neka nemška zračna ladja je metala bombe na letali-Šte Bailleul, ne da bi v vojaškem nziru napravila kake škode. Ubite so bile tri civilne osebe. Dva nem-Ika letalca smo prisilili, da sta pristala v naši bojni crti in sicer eden pri Brainu* drugi pa pri Lunevillu. Latalce smo vjeli. Tretji zrakoplov, zadet od ognja naših predstraž, se je spustil na tla v blizini Ornesa, severno od Verduna 600 metrov pred našo bojno crto. Letalec je bil ranjen. BOJI NA ITUNCOSKI FRONTL Olede bojev med rekama Maas In Mosel piše »Neue Ziiricher Ztg.€ da si franeoska in nemška poročila 0 poteku bojne crte in uspehih bojev nasprotujejo. To se da razlagati tako, da se je Francozom pač posrećilo zamesti nekaj nemških sprednjih pozi-cij, doCim pa so le na posameznih točkah prodrli v glavne nemške pozicije. Ko so se pričeli glavni fran-coski napadu so ukazali Nemci spredojim stražam. da na] se umak- nejo na glavne pozicije, tako zlasti pri Pont-a-Moussonu. Tuđi pravijo nemSka poročila izrecno, da Franco-zi nišo prišli preko crte Regnevilte-Fey-en-Mayr. Kraji so ostali torej v posesti Francozov, ker so stale tam prej samo nemške predstraže. Isto velja o Fremeryju in Ooussainvillu. r3ariški listi porečajo, da je bil feldmaršal Hindenburg 9. aprila v Courtraju. Francoski listi vedo tuđi. da vežbajo Nemci sedaj 60.000 mladih nemških rekrutov v Đruslju. !z liavra poroča poročevalec nekega amsterdamskega lista, da so imeli belgijski ministri v fronti mini-strski svet. Baje je šio za važna vprašanja glede celotnega položaja. Na Francoskem kličejo petinltiri-desetletne. Iz Ženeve porocajo. da je bil vpoklican naborni letnik 1889, ki ob-sega vse 45 let stare moške brez iz- ! jemc. Ssrno prav slabotne ispuste vo zdravniški preiskavi. Vsi, ki nišo služili, pridejo na Srednje r\aneosko ter se bodo vežbali 3 nu-sece. Listi skušajo prebivalstvc toltiiit* s tem, t-a govore o vpoklicih iojsivenih \ct-nikov 73 in 75 v Avstro-Ogrski ter namenoma zavijajo tako, kakor bi šio za ljudi, ki so bili rojeni v Ietih 1853 in 1S5'8. Tako pravi *Petit Pa-risien«, da kliče Avstro-Ogrska že 1 601etne starčke. POLOŽAJ NA BOJfSCU MED MAASO IN MOSELO. Berolun 15. aprila. (Kor. urad.) Poročilo \Yolfiovega urada dne 15. aprila. Iz vojnega poročevaiskcga stana porečajo o bojili med rckaina Maas in Mosel: Med 30. in 14. aprilom so pričeli Francozi na obeh kri-lih Nemcev z živahno akcijo. Pri franceskem napadu dne 10. aprila zvečer je obležaio ob fronti Seuzev-Lainor\iile okrog 700 mrtvih trupci v ^ozou med obema pozicijama. Tuđi pri Flirevu 50 skušale zvečer pro-dreti močne 5O\Tažnc ćete, ki snio jili pa, ko 50 že deloma do^pele do n^ših pozicij in vurie v nje. zepet odbili. Kljub temu je skušal ovražni-k dre 11. aprila zjutraj naše postojan-ke zepet napast', u smo ga zavrnili. Pri tem je izgubi! soATažnik tri čast-nike in 110 moz, ki smo iih vjeli. V I tem odseku smo pozneje cpa^ovali. i da so Francozi svoje mrtvece upo-i rabljalL kakor vreče s peskom, iih ! metali pred stre!*ke jarke, tako da so bili z mrtveci kriti in da so jih zasuli z zemljo. V gozdu pri Aiilvju in v zapadnem delu Pretreskega gazda so se cclo noO vršili hoij iz neposredne blizine, ki so se končali za nas ugodno. Dne 11. aprila zjutraj so Francozi pričeli nanovo napadati visino Ccrnbres. kjcr se pa vsled ognja naše artiljerije nišo megli pcpolnoma razviti. V gozdu Pretre sta se izvršila pcpoldne in zvečer dne 11. aprila dva nova franeoska napada. Tam je prišlo do bojev iz neposredne blizine, v katerih pa so naše Čete ostale zmagovite. Na visini Combres se ; je sicer posrećilo zvečer Franrozom, i začasno vdreti v naše pozicije, ven-dar pa jih je moral sovražnik po dve-urnem bajonetnem boju zopet zapustili. S tema dvema frarcoskiina na-padoma zjutraj in zvečer dne 11. aprila na visino Combres, stavijo Francczi sami nr laž Joffrejevo zahvalo prvi armadi, v kateri naznanja cetemu svetu, dn je visina Combres bila dne 10. aprila končno zavzeta. Če bi bili Francozi dosegli ta cilj ce-lc tedne trajajočega krvavejra boja, bi bili omenjeni naskoki dne 11. aprila popolrtoma odveč in samo brez-mrselno prelivanie krvi. Francosko armadno vodstvo pa poroča temu na-sproti. da se na visini Combres že od 9. aprila ne vrše nikaki boji. Dne 12. aprila so Francozi pričeli z artiljerijo rrtočno obstreljevati naše po-zi-cHe na severnem krilu med Biisvjem in Marchevilleiem ter na iužnem krilu, v odseku, vzhodno od Riche-courta. da si pripravijo terert za napad infanterije. Oba napada sta se istočasno pričela opoldne pri Maize-reyu in Marchevilleju. Med tem ko je pri Marchevilleju po prvem odbitem na skoku so\Tažnik opustil nadaljne napade, je pri Maizereytu kjer so vsi napadala obležali v našem ognju, v raždalji na dva metra, sovražnik ponovi! napade, pri čemur so bile na-padalne Čete popolnama uničene. Vjeli smo enega častnika m 40 mož. Kljub temu so Francozi zvečer Še enkrat ponovili pri Marchevilleju svoj« naskoke s tremi zaporednimi strelskrmi četami in za njimi s celimi kolonami, vendar pa smo % našim ognjem krvavo odbili tuđi ta, peti napad: Pri teh napadih sta sodelova-la tuđi dva oklopna avtomobila- Isto-časno smo odbili tuđi na južnem krilu v zapadnem delu gozda Pretre neki sovražni infanterijski napad. Dne 13. aprila zjutraj so pričeli Francozi brez artiljerijskih predpriprav napadati naše pozicije pri Maizereyu in MarchavUleiu. a mi smo odbtii U napad. V goedu Pretre wt je boi na^ daljeval m severno od Maizereya je I>osku5al sovražnik popoldne ponovno brezuspešiio vdreti v naše pozicije. V noči na 14. april so Francozi na severnem krilu obstreljevali na^e pozicije z infanterrjo. vmes pa je posegla časih težka artiljerija, da prepreci popravo naših pozicij. Kljub temu se je nonesrečil dne 14. aprila inćuni so\Tažni infanterijski napad na naše crte, istotako tuđi tekom dneva mfanferijski napadi severno od Marchevilleja. V ozki fronti in večji globovini je navalil sovražnik trikrat na naše pozicije, pri čemur so vedno nove Č€te sprejele nazaj \Tžene in same napadale. Po izpo-vedhi vjetnikm", je bil pri tem uničen 31. pehotni polk. V jjozdn 'Aillv so ^e izvršili pi) malo usnešni razstrelitvi tuđi triie napadi imanterije, ki smo jih pa vse odbili. Ma! uspeh so imeli Francozi pri Flireyu, kjer so po moč-nem artiljerijskem obstrel?evanjii zasedli kakili 100 metrov široki del naših sprednjih pozicij. Ljuti boi iz neposredne blizine je trajal cei dan in zvečer še ni bil odločen. Tuđi v zapar'nem de!u gazda Pretre so se popoldne razvili hudi boji iz bli/ine, ki so se zvečer končali / vellkimi izffubami in porazom sovražnika. Na ostalih frt.ntah so se vršili dne M. aprila artiljerijski boji in na nekate-rih mestih so živahno delovala sredstva iz neposredne blizine. Zc teis.mi . \1. aprila smo opazovali prodiranje močnejših čet, severno oi St. Mi-hiela, čez Mnaso v vzhotinji sineri, iz česnr sklepamo, d.i boji med rekama A*_::as in Mosel se ni«-o končani. Frarco^Vf zrp l< orlove? na Bailens;iezn. Bazs!, lt>. aprila. (Kor. ur-ud.) Pancs zjutraj *=o frji.caski zrako-r'ovci metali boribe na novi kolodvor sesedne badenske občine lial-tinjfen. Na kolodvoru je nastal požar. Tu se je rncgfo natančno opazili eksplodiranje Šrapnelov obrambnih trpov, ki so bili noMa\ lični na Ti!-l:ng"?ki visini. Zrakoplovci 50 odpluli, ne da bi bili zadeti. * Kriika Frcr»cho\ esa porobila. Lcndoa, lf>. aprila. (Kor. urad.) AVestminster Oazette- pi§e o poro-Ciiu icldmaršala FrenJia ^iede bojev pri Ncnve Chapelle in St. Kloi tzr pravi: En del teških izgub bi se mogel rri smotrcneni vodstvu pre-prečiti. Smeno pričakovati. da bodo \- bodoče težka podvzetja zaupana voditeljem, ki so dokn/.iii svojo inoc \v obzirnost v prejsnjih vojnih časih. Hvala, s katero je fcldmaršal French pohvalil grenera-a Dousrla^a Haiga, bo nasla odmev v cei! Ar;&iiji. Da pa morcino to popoliionia cciiiti. moramo biti gotovi, da ne bodo napredovali, ozirorna ne bedo odlikovani in pohvaljeni mr-f)v% o katerih je znano, da se nišo odlikovali. * • Ru5k? opi na KUche«erievo am»ado. Iz Petro^rada javlja Frankfur. ZehunZ' z dne 15. aprila: Predsednik oktobristovske stranke. Gučkcv. je iziavil v seji stranki-ne^ra vodstva, da se izvrši odločitev \' sve tov ni vojni meseca maja, in sicer s trimiliio^sko armado, ki jo postavi lord Kitchener na francosko bojišče. Gladstonov vnuk padel. | Curih, 16. aprila. Kakor poroča : Ziiricher Zeitung«. je pade! na an-gleški fronti vnuk Gladstonov. BOMBARDIRANA ANGLESKE OBALI. Berolin, 16. aprila. (Kor. urad.) Urad no. — V noči od 15. do 16. anri-fa ?o mornariški zrakoplovi uspešno bombardirati več utrjenih krajev ob angleški južnovzhodni obali. Zrakoplove 50 pred in po napadih oštro obstreljevali. Vrnili so se nepoškodo-vani. Namestaik načelnika admiraiskega štaba pl. Behnke. m • Letalci. Iz Amsterdama poročajo: V ne-deljo med 11. in 12. uro dopoldne so bombardirali štirje letalci od vseh strani Briigge. V ponedeljek so letalci zopet metali bombe na. mesto in uničili 12 h& Iz Freiburga poročak>, da sta zopet umrli dve osebi izmed onih, ki so bile ranjene od bomb iz letal. Do sedaj je torej že 8 mrtvih. Težko ranjenih je še 8 oseb, lahko ranjenih je šest oseb. • - • »Zeppelin« nad Anglljo. Neki nemski »Zeppelin« je z bombo prebil streho neke hiše v Wallsendu. Bomba ie lahko ranila i neko staro žensko. V eelem distrikru vlada veliko razburjenje. Belgijska vlada v financrilh stiskah. >Courant* poroča: Beljrrisko mi-nistrstvo v Havrn je odšlo na fronto ter bo sklepalo o novih po^oiilih, ker Anglija od 1. t. m. ne sprejema več po 4. avgustu 1. 1. tiskanih ban-kovcev, Tujci na An^leškem. AriRieška vlada je izdala novo oštro odredbo o prihaj.inju tuicev. Odredba velja od 24. t. m. ženske na Afi^le^kein. Angleški listi noročafo, da ie zaposlenih v anjrk^kem vojnem de-partementu mnoj2ro žen in deklet, ki zavzemnjo mesta moškib. Samo pri oddelku za vojaške zadeve ie zaposlenih 3fM) žen, pri nekem drnc-in od-dclku bodo poskupili nastaviti žene in dekleta kct raznašalke. Anglsški žciczničarjj. 1/, Londona prvroč^jo: 14.200 ze-leztučarjev je na Angleškem zaradi ri!L?:diiin zahtev odpovedalo službo z 31. majem. Nezadovoljnosr na Angleškem. ]/. Ber«)Iina poročaio: S posebno stro^ostio .^e obraća list »Dailv MaiU 7 dne 16. r. m. proti vbdi. List pravi: ?.\i več lednov slišimo, da bv^ Cari-Rrr.d kTn^lu naš in da hodu ministri kabineta neba li piti \vhisky. Oboje se čo seJai se ni zgodilo, pa rudi oboje ni naibolj važno. Važnsj.šc bi bilo preradili Neincc. ki so se komcij pet ur ( d An^liie utrdili. Nemcev je mm veliko število in seznami izgub kažejo. c!n ubii:.?o rn ranijo m* tir-'^c Anpfežcv. — Krd] pa dela med tem ; \k.M'»? Casopisiu ]e dala na^občnik, da skriva re?nico» naincbto da bi skr- \ bela za irunicijo. Pri tem dela tako i spretno, c^a imamo sod^i na stotiso- 1 če oženjenih mož ob fronti, med tem, ko neoženjeni niti ne mi?lijo na to, ć'd bi Sli na bojišie. Ker Trcnch ne more dobiti dovolj municije, iiTienu-je vlada an^Ieške dei:-"'ce i^ijaiice, ttr una. da bo s tem, cia psuje, pripravila ljudi k deliL Silna eksplozija v angleskeir fk/adi- šču ras.žtreilv. \z Berolina poročajo: Eksplozija v Lenricr:« je b!!a irnc^o veija, kakor poroca;o ar^Icški časopisi. Arigleško poročilo, da 5e ie eksplozija izvršila v nekem skladisču ra eksplozivne tvari^e, je napačno. Nr-sprotno je zletelo v zrak ondorr.o municijsko skladišče. An^Ieška cenzura je preprečila priobčitev tecra dejstva v listih. Na ta način je razumljivo, da se nafraia med peti;ni mrt-vimi in 22 ranjenci mr-njjo inornar-jev, namreč trije častniki in \5 niož, ki so po porociMh Ifstov z vojnih Ia-dij - Sitve! , Horatior in -rZider«. Kakor omenjafo listi Ic bil eden mrtvih momarjev prej na krovu križnrke ^Aborkir^-, dr^cri va krir?r-ki >^Ho}?i!ev:, ki jib je torpediral j Weddincrcn. Vsi ostali poškaJovanci so haje del'U'ci. Po poročflih londonskih listov je bila katastrofa strašnn. Detonacijo ie bilo s'išati deset milj daleč. Vsa poslopja v mestu so hfla močno pretresena, mnogo iih je bilo poškodovanih. z!?.*ti uradnr. poslon-ja. Kamenje in zidovje je !cte!o daleč čez mesto in pristan. V mestu so bile vsled zračnoga pritiska in vsled kamenja rnzbite skoraj vse ?ipe. Tuđi telefonske in brzojavne žice so bile na veliko razđnljo razir^ane. Kie dobiva trfpe!ente?ita oroije? Berolinskt »Vorvvarts« razprav-!ja obširno, kako se tripelententi pripadajoče države pre^krbujejo z orožiem. z municija m drugim voj-nrm materijalom. List izvaja: Pred vsem je proglasiti za bajko, da pro-izvaja Rusija le neznatno množino orožja, Rusija ima mnogo dobrih državnih in privatnih tvornic municije m orožja in se sama preskrbuje s puškaini. Na Francoskem jih je bilo pred vojno naročenih le 500.000. Francija se sama oskrbuje. Pred vojno je Angleška izvažaia topove In strojne puške, a malo navadnih vo-jaških pušk. Izdelovala je pač velike množine Iovskih pušk, a za tehnični preustroj fabrikacije je treba najmanj eno leto. Do tedaj se bo morala An-gleška še bolj kakor Rusija pomagati z nakupovanjem orožja v inozemstvu. Srbija in Crna gora ne prideta v poštev. ker producira Kragujevac malo municije. Belgija, na katero so pred vojno računali tako v Parizu, kakor v Londonu, ne priđe v poštev. Japonska more mnogo producirati in je prodala Rusiji in Franciji za več kakor milijardo vojnega materijala, a z ozirom na ooložai nn Dalniem Vztoku najbrž ne bo Japonska rAč več vojnih pctrebščin dajala v inozemstvo. Švedska, Danska, Svica \n Španska virujejo svojo nevtralnost in ne izvažajo vojnega materija; d:t postopa tako tuđi Italija, je že ce!o razumljivo. Ostaja še Amerika, Pred vojno ni bila tam iabrikacija vojnih potrebščin znatna, a posebne razme-re ameriske industrije so omogočilc hitro preuredbo tovarn in zdaj se tam tzdeluje oprr>mno mnogo vojnega materijala- Tripelententa je dobila tega materijala že za več milijard iz Amerike. Zato ni misliti, da bo tripelententi med vojno zmanjkalo materijala. Ta ogromni zaslužek, k: ga »majo sedai ameriske tovarne, je tuđi vzrok, da je vlada i>dklonila peticijo mnogih senatorjev in poslan-cev, ki so zahtevali. naj bo Amerika res nevtralna in raj nobeni vojsku-jočih se držav ne da orožja. DELO NEMSKia PODMORSKIH ĆOLiNOV IN MIN. Parnik »City of Cambndge« je bfl na poti i;: AIcksandrije v Liver-pool dne 28. marca pri Bishoprocku na razdaljo 250 vardov napr.den od nekega podmorskoga čolna. Os em strelov je zadelo in napravilo precej-šnjo škodo. Ponoći je moral podmorski čoln opustiti zasicdovanje. Tuđi parnik »Karanje« je nc:;i podmorski čoln napadel na poti iz Glasgowa v fiavre. Tuđi ta pamik je useL Tako porečajo iz Londona. ... Nizozemski pamik »Kat-.vy&« no-toplien. Amsterdam, 16. aprila. (Kor. mO L>iti priobču.iejo u radno poročilo o poi'jpitvi parnika »Kat^'yk«. Parnik je prispel od angleske obali in so mu svetovali. da naj vozi samo podnevi. Zato 5e je nh 7. uri .^0 minut zvečer zasiural kakili sedem milj zapadno od svctilr.ika Noordhinder. Ladja je bila pob^rvjna z nizazerrskimi bar-\Lim, imela je svoje ime in kraj do-rnovanja ter imela tuđi nizozemsko zastavo. Ncnrdoma ?o začutili na ladji inečati Minek. Ladja je dobila veJiko lutnjo. Spustili 50 rešilne čolne irj Zui;! eda li tik pri Indji neki podmorski čo'n, pri kat-jrein pa nišo mc.trli razloc'iti ne imena ne številke. Ko se je podmorski čoln odsrranil na lp m r:;zd;.!]e, ga je parnik poklical, a ni dobil odgovora, fctotako ne. ko se je izrekla prošnja, dr». bi resi ine č(?I>ie prepeljal v NoarJihnder. »K:;t\v*yk^ ^e je pntori! v 20 minutan. — »Rcuterdamsche Couranu pravi, da se je potopitev parnika »Kat-\vyk-: /gerila proti vsem navadam poiiicrske vrHne hi proti pravilom i inednarodnega prava. Nizozemska \'Iac:a se bo trudila na vse načine, da ! dožene narodnost podniorskegn čolna. List izrekr. mnenje. da se ne bo vlada, kofere last je podmorski čoln. skrivate, ninrveč 6a bo odkri-to priznala svojo dolžnost, poravnati irkn m*Jten"talnn kakor tv.či moraJič-no skočio. Na vsak način pa mora nizozemska vfcda energično nastoviti za pravice nevtralnih drčav. Prot! an^lešSii zahrbtriost!. S BeroJin. 15. aprila. (Kor. urad.) Wolffov !irad poreča: V izmenjavi nat o nDsiopanju z našimi posadkamt podmorskih čolnov. opozarja angle-??ka vlada, da so angleške vojne lad-jc tekom sedanje vojne n?.d 1000 časfnikov in moz nemške mornarice resile iz merja, dočim n! bil v nobe-nem slučaju niti en Častnik ali mož anp'lčške vojne mornarice reŠen od Nemcev. Temu nasproti se konstatira z merodnjne strani: V slučaiih, l:o so bile airele^ke vojne Iadje potopljene od ricm;sliih podmorskih colnov. se-veda ni bilo mogoCe misliti na reši-tev apgleških posaclk. ker tega podmorski čoJni ne morejo storiti. V bitki pri Helgolandu dne 28. marca in pri sunkih proti an?;leški obali dne 2. novembra In dne 16. decembra, so bile uničene torpedovke; tada angle-ška vlada pač ne more imeti v mi-s!ih teh shičajev, ker zanika, da bi bila izdubila kako ladja V bitki pri Dogerbanki dne 21. ianuarja so se sicer potopili angleška vojna križar-ka »Ti«:er^ in več angleskih torpedovk, toda tuđi teh ne more misliti angieška vlada, ker je uradno izjavila, da 50 se vrniie vse iadje, ki so bile udeležene pri bitki. Dne 20. septembra je bila angleška križarka »Pegasus« v angleškem pristanišču Zanzibar uničena od male križarke »Konigsberg^. — ^Konigsberg« se je nahajala pri tem zunaj pristanišna, in seveda ni mogla pripluti v sovražno pristani^če, da resi moštvo. Ostane torej samo še bitka pri Coronelu, v kateri je naša flotjla uničila dne 1. novembra 2 an-gleški oklopni križarki. Oklopno kri-žarko »Good Kope« so izgubile naše Iadje, ko je nastopil mrak. Kakor poroča grof Spee, je viharno rnorje onemosročalo reševaina dela. CJ. SICV. n^l.(jVL..*^Al »\.\T* ..)l'j\ v ;.»_ I? i !:.*;! iLJiO. Stran 3. Iz navedenega Je razvidno, pet od- j ločiine operacije zaveznikov proti Dardanelam. Boji v Mezopotamiji. London, 16. aprila. (Kor. urad.} : Državni tajnik za indijske zadeve ': poroča o boj ih v Mezopotamiji: Ko so prrspela močna ojačenja, so priče!] Turki ofenzivo ^roti ?ngleškim pozicijam pri Kurni. Ahvazu in Shai-ni. Napad na Kurno se je pričel dne 11. anrila popoldan, streli sovražne artiljerije pa n:so dosegli angleških strelskih. jarkov. Edina škoda, ki so )o Turki povzr.~>čili. ie bila ta. da so s plavajočimi minami razstrelili del mostu čez reko Tigris. Na*e obrež-ne baterije in tooničarka »Odin« so obstreljevale turske čete. Tuđi Ah-var so napadli Turki 12. aprila le z artiljerijo. Severno. zapadno in južno od naših tainkajšniih pozicij so se pojavile močne kavalerijske čete, ki pa se nišo približale tako daleč, da bi iih bili mogli obstreljevati. Resnega značaia je bila akcija pri Shaibi. Sovražnik je nanadel dne 12. aprila zjutraj angleške pozicije z juga. jugozapada in zapada, obnavlja! je tri ure svoje naskoke ter se je nato utrdif v strelskih jarkih. V noći od 12. na 13. april je sovražnik na-daljeval obstreljevanjc angicških pozicij. Dne 13. zjutraj so na: adle angleške čete Turke, ki so se bili utr-dili severno od angleških pozicij ter so jih pregna*e. Pozneje ^e je moral sovražnik tuđi na zapadu umnknifi. Ancrleži so ga preganjali do 3. pc-polđne. S kavkaskega bojisča. Iz Petrograda javljajo »Mtinch. Neueste Nachrichten« z dne 15. aprila: Generalni Štab ruske kavkaske armade razglaša: V smeri reke Čoroh in ob obrež-ju še trajajo boji. Na ostalih bojiščih Di nobenih izprememb. ! • . • i Bofl v Perziji. Iz Carigrada poročajo: Turske in perzijske čete so osvojile od An-gležev zasedeni okraj Abbadani v Perziji ter so se polastile tamkajšnjih petrolejskih vrelcev. Plemena okoli Ispahana se dvipajo proti Rusom. Koncentriranih je tam okrog 15.000 dobro oboroženih vojšeakov. • * Nemiri v Maroku. Iz Madrida p*ročajo: Maročan->ki vstaši so dne 6. t. m. zasedli Ca-sablanco in prerušili vse prometne zveze z notranjostjo dežele. m IZ NFVTRALNIH DR?AV. Znah dobrih odnašajev. Iz Berna javijak) »Miinchner Neueste Nachrichtsn« z dne 15. aprila: V torek >e italijansko poslaništvo v Bernu priredilo banket, na kate-rega sta bila povabljena avstro-ogr-ski voiaški ataše in neki drugi član avstro-ogrskega noslaništva v Švi-ci. »Berner Tairbiatt< pripominja k temu, da je treba to prijateljsko ob-čevanie med italijanskim in avstro-ogrskim poslaništvv^m smatrati kot dober znak ^ m m Vabe trojnega sporazuma v Sofiji. Koin, 16. aprila. »Kolnischc Zei-tun£« noroča: V imenu tripleentente je vabil angleski poslanik Fitzinauri-ce Bolgarijo, naj se udeleži ekspedicije na Carigrad, ali pa naj vsaj do-voli ruskim četam prehod preko svojega ozemlja. Trojni sporazum je obljnbil Boljrariji, da bo za svoi na-stop dobila vse one pokrajine, ki bi ji naj bile pripadle \r rrvi balkanski voini rer je tuđi pcudarjal. da Bospor. Carigrad in Galipoli ne postane-\o ruski, teniveč da bodo internac:-jonalizirani. Vse te obljube pa so bile zamanj — bolgarska vlada je odgovorila, da ostane nevtralna. Angleska križarka v Dedeagaču. Sofija, lt>. aprila. V Peđeagač je prispela angleška križarka >Aga-rnemnou«, in sicer, kakor se zatrjuje, z instrukciiami za anglesko poslani-št\ o v Sofiji. Angleski vojaški ataše se je res poda! v Pedeagač. Opazilo se je, da je ^Agamemnon" na dimni-ku m jamboru poškodovana. * NOVI SPOPADI OB S?DSKO-BOLO4RSKI ME?!. Pariz. li'), aprila. Iz Niša javljalo: Bo!g;ar5k*: četaši so zr - vdrH na srbsko ozer1*?. Bili s.^ -ivrnieni. Srbske vcr- ^značujejo ■ <'nža] za jako reser, ""o'na da jp "O^ibna, ako se bod -cbni ine". ponav-1-ali. Ven:;*elos kot četa". Rim, 16. apriia. •->Tribuna*- jav-fia: Venize'os organizira četase. s katerimi hoče udariti na S-viirr-o. Če-taši se zbirajo na otoku Ci ^ru. (Venizefos ni novinec v četova-nju. V bojili ?'d neodvisno^" Krete je razvi jal s : 'i grški ck uk jnko uspešno "-n orga- o delo- vanje.) m m m Homat'ic na Portug^-^Ketn. London. 16. aprila. (Kor. urad.) Tz Lvabone javlimo: VI:' ' ie dnla v Onortu in raznih drugih 'nestih izvesti hisne preiskave. V Vili a Real in v Vragi so nnšli mno^rj brmb. Pr! političnih ncrijrib je bil *ioki mož iistreljen in c; ljudi ar;.*: nih. I Papež in \Vilson. } Ženeva, 16. nprihi. P;edscnu seni v duhu premišljal o skrbeh svoje mamice za sinka-voja-ka, dokler ne zaspim trdno tuđi sam. >Janko!< Brzo se vzbudim, spoznam takoj glas svojega bata-ljonskega pobočnika, ki mi da ukaz, naj tnkoj odiaham k ognju v daljavi in naj zapovem, da ^ra poga.se. Oalec v ravnini seni vidcl iskro, daleč od nas in vendar bo treba iti tjakaj. Hlađen dež je nemoteno padal, ko je moj vranec dirjal do blatni, razvože-ni cesti proti mestecu C. Vas je ostala za nama, bila sva v tihi, mrzli, de-ževni noći. Le iz prav velike daljave se je prikralo zdaj zdaj bobnenje to-pov; v presledkih seni čul, kako je prihajalo, kakor da se plazi potres pod zemljo. Vranec pa je dirjal v temo. Naenkrat napne sprednji nogi in takoj se inu ustavi tek. Vzpodbodem ga, a se ne gane. Ostroge nišo pomagale nič, vranec se vzpenja na zadnji nojsri in noče stopiti dalje. -Kaj more to biti? Razjaham in posvetim z električno lučjo: sredi ceste leži mrtev vojak; pogledam inu v obraz in sem ga spoznal, desetnika svoje stotniic; pred dvema urama je odšel na poljsko stražo in zdaj leži /e tu brez življenja. V hipu zagrmi nekje visoko par strelov — zažviž-^ale so smrtno pesem tik mii!io mene svincenke. Skočim na v ranca in j^a poženem. Dirjala s\a v blisku po cesti dalje, svinčenke pa so brnele za narna. »Kako to, da vedo, kie sem in kod jezdim?« K sreči zapazim, da je še vedno gorela luč v moji roki; ugasnem jo, a še ne takoj; prej zavi-jem s ceste, da s tem zmešam so-vražnikom sled. Biižala sva se ognju. Ne daleč od njega ustavim vranca in ga pri-veženi k drevesu. Sam pa se plazim skozi grmićevje proti ognju; veacl sem sicer, da je tu naša poljska straža, a kdo vc, da ni bila že vjeta in je kie v okolici sovražnik. Po petnajst korakov se približnm, a nikjer niko-gar ob o^nju; ča kum. slednjič grem prav do o^nia. »Postoj, ko je? zagrmi iz Iesovja. Spoznal seni takoj glas; bil je Jovo, mož naše stotnijc; tud! on me spozna. Poteptam takoj oircnj in ga oSteiein. kako more na tako važni postojanki zanetiti ogenj. Jovo pa rr.i pravi: »Pari. Janko. šta i ti kažem. Poslao nas ovamo kancian na poljsku stražu. l:apura;a Stišana. mene i još 19 rromnka. Marši; mo; odmah počne pnciiti na nas; ;t/:ali j je? io, da je ovo ro.f- njihova p: 'lia. ! pa -: je iiejačja ci ->as. Stinan vi- j če: »Pucaj, braic, udri. dol. laš šito.v' Trčili smo njfmi i puc- -r-vo je pao Stipar; bio je odm: mrtav. Vidio sam, ' t.u ne mc*r.« ;nšla pomoći, pustim a na cesti i t**"-;mo dalje. Izašli srm vanka. izza i v ovo šumu. Ja se prevalim pre pe-čit :• i obležim te io; za po sa sam se ■ robu dio — v :ic su drn?:i': '..'em još 20(t koraka, no. nikoga 'na. Postojim i mislim si: ja ću s"-.-' saviti stražu. Pa da ^ osušim, pravio sam vatru. Znaš, Jo\ a Trn je puno zabr>!e!a.« Prekinem ivegovo brbli? *e in mu pravim, da je kukavica, da ce je zb"1 neprija-el'a. Z /alostnim r'^soni mi pravi: »rTvo. moja glava! 1 znnš me \ eć godinu dana i znaš. da rrka-da nisum bio kuknvica.« Po(sr'c rm inu na glavo; bil?. je ?a/Kta in y -e-na kri je sezala doli do vri«tu - -ki'Tb temu je st?J Jovo na straži /e od ( srne ure zve^er m zJai je bila že cna po roTnnči. N.!egov obra? je bil zmučen. V hipnem blisku e1r'.rične svctilke sem v^* to opaz::; zonet ugasnem luč in v ■ j:ni mu ob vežem glfivo in mu reče: nz] leže in zaspi. »A !;o će čuvat r to mene?« ^Ja i ni1 -i drugi«; h' je pomirjen in v U- 'kem je zasr Poiščcm vr.nca in ga pripcljc k pogašrj ju 0"T JIT. Pričclo je z. ova dc^evati. Bil sem ves moker, a kaj jaz. sa i sem zdrav. Slcčcm *e svojo suVcnjo in odenem ž nio Jo\ i in ga pokrijem še s svojo taborsko strešico. liodim gorindol ob pečini. do!;;o, dolgo. Vse naokrog v?ada tišina. Naenkrat začu-tim lahen Kile: Nikola, Nikola! Jaz se odzovem. bodisi kdor bodi in kma-lu priđe do mene osem mož one straže, ki je na večer podila Srbe preko tega hriba. Povedo mi, da se je sovrazna patrulja ustavila vrhom hriba in da bo nnm treba bežati. >Kje so ostali?« jih vprašam. Vsi so bili popali mrtvi, enega. ranjenega v nogo. pa so pustili ležati 500 korakov odtod. Pošl'eni dva moža »ioni. drugim pa ukazem, da mirni in tihi poča-kajo, dok'er se ne vrnein. Zopet sva zdirjala z vrancem. Pričclo se je svitati. Po polurnen; teku srečain na cesti kolono svojega oaioria. Pojasnim mu polozai. Kolo- * na se je razcepila v rojne vrste in marširala dalje proti označenem bi-du. Midva z vrancem pa liiriva zopet nazaj k svojim tovarišem; ranjenca odneseta dva moža k cesti. Mi si za-netimo o^renj, skuhamo si kavo, po-tem pa krenemo k naškn četam. Na potu pridemo do bedne srbske bajte; vstopimo; živela je tu starka z dve-ma hčerama. Prosimo jih moke, da si napravimo »puro^< fžganjce). otar-ka je ^rdila, da nima moke, slednjič pa seni jo le našel v omari. Skuhamo in se najemo, plaćamo o.aiki moko, se Iepo poslovimo in hajdi dalje Jo čet. Kmalu smo jim prišli nasproti. Po polurnem maršu dojdenio na vrh hriba, kjer smo se zakopali. Ob enaj-stih je pričelo pokati jd sovražne strani; gtreljali smo cei dan in na noč sele se je umaknila močna srbska patrulja. Padel je marsikdo izmed naših in ko smo jih na noč pokopavali, mi je v duhu vstala prikazen, da mi stavijo na poljski grob km-»tu počiva naš tovariš Janko.« Dnevne vesti. — Ljubljanski obč. svet imei bo v torek, dne 20. aprila 1915 ob šestih popoludne v mestni dvorani redno javno sejo. Na dnevnom redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o dopisu mestnega magistrata glede volitve upravnega odbora mcstn° hranjlnice liubljanske za novo triletno upravno dobo; glede volitve dveh elanov mestnega stalnega zdrav-stvenega sveta za novo triletno upravno dobo; o dopisu upravneija ravnateljstva inestne hranilnice glede določitve obrestne mere za neko družbe sv. Cirila in Metoda; o prošnji tvrdke Rfla & Nećak za povračiio garancij-skega pisma za zgradbo kanaiov zbi-ralnikov; o prošnji društva „Mladike" za odkup soiske oprave in uči! prejšnje društvene, sedaj mestne petrazredne dekliške ljudske sole; o prizivu Franca Drofeniga proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe njegove trgov-ske hiše na Mestnem trgu št. 23; o poročilu mestnega stavbne^a urada o kolavdaciji doslej izvršenih kanaiov zbiralnikov in kanala s Tržaške ceste do izliva Gradasčice; o končni kolavdaciji novega mostu pri c. kr. voias-kem o?krbovaiiščn ter efiede kanalizacije Celovške ceste v Spodnji Šiškl; o ponudbi tvrdke Karol Jelov^ek na Vrhniki za nakuD njenega tkladišča za cneko na Trnovskem pristanu št. 1.; o dopisu deželnega odbora glede c'oločitve poeoiev za oddsjo \ode iz mestnega vodovoda v dežeino blaznico na Studenec; o prošnji Fr. i ijouvana ml. za odpis večje oorabe j vode v niši Šeienburgova u]ica žt. 1.; ; Pri tajni seji so na sporedu: Naznanila j predsed^i-. .• in po:oči;u o pro^njah za razpisaro ustanovo za detdiško balo, usianovijeno v spomin srebrne poroke Nj. VeiiOanstev; o «'^nisu upra\neca ravnale!:>!va mestne ; f.-nilnice arlec'-? napredovanja neke.^ra branilničricr-: uradrika; o prošnji nekegi magistrat-nega urednika za r .-»delitov naslova; o rit isu kuratorija mesi! fja dekliške gr ' :?]a glede na pred •■ nja licej-skih :vljev in učitelj: o orosnji neke ' cljice mestnega dekliEdinostiv< g. Maksa Co-tica. — tlrahri F"aPe razdelitev mena/e, kruha, vina, cigare i. da. ceio smotk ne manjka. Kakor bi trenil. je vse končano in ! voiaki se vrnejo okrepčani in dobre ! volie v svoje okope, na svoje pozici-! ie. Da bi videli, s kakšnim vžitkom kade cigarere in smotke. s kakšno slastjo pušijo pipe. To pa jih ne ovi-) ra, da bi skrbno ne pazili, da bi se \ sovrnrnik ■■; pritihotapil v blizino s ! te ali one c rani. Ko je rnenača končana, priđe -a vrsto pošta. Razdeli-itio pisma, dopisnice, razglednice, časopise in druge posiljatve. Kako se žarc veselja in zadovoljstva obrazi onih, ki jim je pošta kaj donesla! Kakšno bol in tngo je čitati na licu onih. kp.terim ne donese* nošta nikoli ničesar! Ti so res siromaki. ki činijo ru svojo zapusčenost in osamelost stokrat težje kakor v domovini. In knksna gnječa nastane, akc kdo dobi kak časopis! Vse se gnete okrog srečneea posestnika časopisa in vsak bi rad na mah izvedel, kaj je novegj v domovini, kaj se godi na ostalem svetu. Cesto se prigodi, da čita dotičnik list na glas od prve vrstice do zadnje in vsi prav vsi ga poslušpjo zvesto iii verno, kakor verniki v cerkvi propovednika. Mnogokrat pa se tuđi dogodi, da ni časa. ne prilike za tako skupno čitanje. V takšnih slučajiii pa roma list od roke do roke in preroma ves strelski jarek, vso pozicijo. Predno pa ga dobi nazaj lasrnik, potečejo dnevi, semiertja tuđi tedni. In temu se ni čuditi, sa] ni mnogo časa za komodno čitanje v strelskem jarku in na pozicijah. In kakšen je list, ko se vnie v lasrnikove roke: jedva je še spoznati tiskane črke . . . Ko je razdeljena rudi pošta, se odpravimo zopet na odhod. V našo varnost jaha kred nami močna patrulja. Stiri dobre ure rabimo, da se zopet vrnemo na svoje mesto. Cesto je mesec že visoko na obzorju, ko dosnemo na ! svoj cilj in prav mnogokrat se zgodi, da je že globoko čez polnoč, ko ležerno k počitku. Nekoć smo bili svedoki krvavega boja. Bilo je blizu vaši N., ko so jele padati sovražne granate. Razvila se je nočna borba, i katere se. ie udciczil naš otitietek« na Stran 4. „SLOVhNSKl NAROD", dne 17. aprila 1915. 86. štev. čelu mu nadporočnik Ravtar. ki je r živo besedo in lastnim zgledom bodri! naše fante. In naši fantje so se res borili kakor levi. Borba se je končala z ruskim porazom. Na£e čete so imele nekaj izguh, toda ruske izgube so bile daleko večje. Rusi so bili tako temeljito potolčeni, da naše čete se danes zaman čakajo nanje v strelskih jarkih, ki so si jih izkopaie takoj po oni borbi. Semtertja se si-cer pojavi kak sovražnik pred našo bojno crto, toda to so samo taki, ki se prostovoljno udajajo. — Patriotsko nabiranie kovin za vojne namene je odredilo c. in kr. vojno ministrstvo sporazumno z dru-gimi ministrstvi po ćeli državi. Kot prostovoljni darovi se bodo nabirali predmeti iz bakra, medi, rdeče litine, kositra, cinka, niklja, svinca, antimona in aluminija. V Ljubljani bo ta patriotski posel vršila srednješolska jnladina, ki pojde v malih skupinah in opremljena z Iegitimacijami tekom prihodnjega tedna od hiše do hiše, od stranke do stranke s poseb-nimi oklici. s katerimi se prebival-stvo vabi, naj sodeluje pri tcj vele-patriotski akciji ter daruje v vojne i pamene laliko utrpljive prdmete iz gori navedenih kovin. Ko bo občin- j stvo z oklici primerno opozorjeno, priđe dotična dijaška skupina čez nekaj dni po darovane predmete. Darovi se lahko tuđi pošiljajo naravnost mestnemu magistratu. Pričako-vati je, da bo občinstvo rado in po svojih najboijših močeh podpiralo to patriotsko nabiranje kovin v vojne namene. — StreJne vaie. V nedeljo dne 18. aprila ob 2. uri popoldne vršne se bodo na c. in kr. vojaškem strelišču v Ljubljani (Rakovnik) strelne vaje za c. kr. prcstovojne strelce, ki se s tem pozivajo, da se ob navedeni uri naravnot na strelišču zbirajo. Tuđi »mladi strelci« (Jungschiitzen) in vsi, ki se k prostovoljnjm strelcem dose-daj še nišo zglasili in se za streljanje zanima jo, vabijo se s tem k navedenim vajam. — Višje vodstvo c. kr. prostovoljnih streicev. — O živilib. Notranje ministrstvo je poslalo 15. um. vsem političnim oblastim in c. kr. preiskovalni- ! cam živil, kakor tuđi pcizkusnim zavodom ukaz, v katerem pravi: Zelo je razširjeno mnenje, da so vsled vojne prišli ob veljavo predpisi zakona o živilih in da se ni trebab vec ozirati na določbe glede kakovosti posameznih živil, ki jih vsebuje co-dex alimentarius austriacus. Proti temu napačnemu naziranju, ki težko škoduje interesom konsumentov, se mora nastopati z vsem poudarkom. Ostati moramo pri tem. da se mora-jo tuđi zdaj živila izdelovati ter v promet dajati v predpisani kakovosti. Natančna kontrola v tem oziru je tem bo!j potrebna, ker se spričo naraščajočega draženja številnih živil vedno bol] pogosto dogaja, da se na brezvesten način prođajajo za visoke cene konsumentom pokvarje-na, ponarejena ali pa vsaj manj vredna živila. S tem se ne škoduje le posameznemu konsumentu na premoženju in zdravju, marveč se tuđi bistveno škoduje oblastvenim odredbam. ki hočejo zasigurati za-dostno hrano vsemu prebivalstvu. Vsled tega je brezpogojna dolžnost vseh merodajnih oblasti, da prepre-čijo vse čine in zlorabe, ki so v se-danjem času težke in drage aprovi-zacije posebno nevarne in škodljive za prebivalstvo, in da najstrožje in z vsemi močmi nastopijo proti krivcem. — V Ljubljani se je v petek, soboto, ponedeljek, torek in sredo mu-dil c. kr. nadzornik za preiskovanje živil gospod Mohorč iz Gradca. Ni se pa mudil samo v mestu, ampak je tuđi obiskal Šiško in Vic in je bil v svojem poslovanju zelo natančen. V mestu je preiskava izpadla še precej povoljno. Največjo pozornost je obr-nil z ozirom na podraženje mJeka, na mlekarice in konstatira!, da sedaj nimajo nič boljega, kakor popreje, ' nekatere namreč, druge, poštene hiše pošiljajo pa v Ljubljano mleko prav dobre kvalitete. Vzel je s seboj | čez 100 vzorcev mleka, katero ne | samo, da ni imelo dovolj maščobe, ■ marveč je bilo zmesano tuđi z vodo. Mlekarice so se izgovarjale, da je i mleko tako zaradi slabe klaje; kar i pa ne bode držalo, kajti mleko ima zaradi slabe klaje le manj maščobe, nikakor pa ni tako vodeno. Mlekarice iz Posavja, ki so imele slabo vest, so jo popihale čez Ljubljansko polje, kar se jim bode drugič hudo ponesrečilo, na Dolenjski cesti je pa ena v neki veži pustila kar dve veliki pločevinasti posodi mleka, ki je imelo v sebi polovico vode, in zbeža-Ia. Nadzornik je v sredo zvečer Ljubljano zapustil in se odpeljal po svojem pokliču dalje. — Učitelj^ v Istri dobe po sklepu istrskega deželnega odbora svoje plače za mesece maj, iunij in julij skupno izplačane, da se bodo mogli frainjfftj z živili# — Pečen kromptr. Dunajska občina je izdala dovolilo, da sme, kdor prosi, na javnih prostorih peči in prodajati krompir. Potrebni krompir lahko dobiva od občine. S tem hoče občina pomagati tištim, ki .vsled uvedbe krušnih nakazil ne morejo izhajati z določeno množino kruha. — Srtcni Madžari. Vsa pisma z Ogrsekga, iz Budimpešte, iz Košić, iz Eperjcša, prav vsa poročajo, da je tam moke v izobilju. Vse uživa bel kruh iz pšenične moke, dobiva se pa tuđi finih sladčic in maslenega peciva koiikor kdo hoče. Vse kakor v naibolj mirnih časih. V eni državni polovici tako izobilje in taka potrata, v drugi pa — vojni kruh in še premalo na dan! — Oblsk vojakov v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji prepovedan. Poveljsrvo naše balkanske armade je rzdalo prepoved, da vojaške ose-be, ki se nahajajo v okolišu armade, ne stneio sprejemati obiska svojcev. V to svrho se torej ne srne potovati v Bosno, Hercegovino in Oalmacijo. Osebe, ki bi s tem namenom dospele v eno imenovanih dežel, bodo na Je-želni meji zavrnjene in se bodo morale vmiti, ne da bi kaj opravile. — C. kr. kinetička družba kranjska ima v ponedeljek dne 19. aprila 1°15 ob pol 10. dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani občni zbor. Sporcd: Pre-dscdnik prične zborovanje. Poručilo o delovanju glavnoga odbora v letu 1014. Pred-ložitev družbenega računa za leto 1914. in proračuna za leto 1916. Vo-litev novih udov glavnega odbora na mesto po § 18. družbenih pravil iz-stopivših. ki jim je posla poslovna doba, a more?o zopet voljeni biti. Ta nova vofitcv se ima vršiti vsled prošle poslovne dobe za odbornike g$r.: Otona barona Apfaltrerna, graščaka in dežclnega poslanca na Križu; Jakoba Jana, župana in posestnika v Gorjah; Alojzija Mihelčiča, deželnega poslanca in župana v Lokvicah, in Viljema Rohrmana, ravnatelja kranjske kmetijske sole na Grmu. Obrav-nave o predlogih grlavnega »>dbora. Obravnave o predlogih podružnic. — Državni uradnik; letos ne dobe dopustov. Kakor poroča »Reichs-post~. ne dobe državni uradniki letos nikakih daljših dopustov. Le v nujnih slučajih, n. pr. v bolezni i. p.. bodo smeli na dopust. Mesto dopustov se bodo uradnikom dovolili posamezni ferijalni dnevi. — Obravnava proti dr. Cervarju. Zagrebške »Novine- poročajo: Dr.e 14. t. ni. se je vršila v Gradcu raz-prava proti dr. Gjuri Červarju. v Opatiji. Dr. Červar je bil, kakor smo izvedeli od svedokov, ki so se vračali preko Zagreba, pri cb-ravnavi popolnoma o d r o š c e n. — S hipnotično vedo. s katero je dr. \Veis lansko zimo delal svro]e hipnotične eksprimente v Ljubljani, je frapi-ral ves svoj avditorij. Toda profesor Verlchen, ki nastopa jutri v igri »Hipnoze« v Malem gledali^ču v Mestnem domu, prekaša s svojimi eksprimenti dr. V/eisa in šega glob-Ije v skrivnfj«ti hipnotizma. Prenaša bitje enega medija v drugega in vsled tega nastanejo najkomičnejše zamene. Kdor ne veruje v hipnozo, naj si ogleda predstavo v Malem gle-dališču m spokorjen bo. Predstavra se vrši jutri, v nedeljo, 18. aprila, ob pol 8. uri. Vstopnice v Cesarkovi trafiki. — Na pomorski akademiji je iz-praznjeno popolnoma prosto mesto, na katero imajo pravico sinovi ljubljanskih mestnih uradnikov, ljubljanski meščanski sinovi in taki mladeni-ci, ki so v Ljubljano pristojni. Prošnje za sprejem je poslati na vojnega ministrstva pomorski oddelek na Dunaju do 30. junija. Vojaško perilo bo oddajal zavtd za pospeševanje obrti v Ljubljani zopet v delo od torka 27. t. m. na-prej v Šelenburgovi ulici sr. 1. Ker se je nakazalo to delo le ^c izjenio-ma, bodo dobile delo le lake šivilje, ki so v resnici postile \\sied vojsKe brezposelne. — Javno cepijenje proti kozatn v Spodnji Šiški. V četrtek, dne 22. aprila t. m. se vrši javno cepijenje proti kozam v čitalniški (sokolski) dvorani na Celovški cesti, nasproti cerkve. Ob 2. uri popoldne za šolsko mladino, ob 3. uri za mlajše otroke in ob pol 4. za odrasle; splošno za vse bivajoče v Spodnji Šiški. Cepijenje je brezplačno. — Naprava kanala v Spodnji Šiški. Občinski svet ljubljanski bo v svoji torkovi seji sklcpal o napravi kanala na cesti pred občinsko hišo in pošto. Proračun za to zgradbo, kakor ga je sestavil mestni stavbni ura4 zoaša 13^35 kron. Država bo k tem stroSkom prispevala 4500 kron. Voioško delo za krojače v škotji Loki in okolici, je prcvzela krojaska zadruga v ^kofji Loki. Kdor želi dobiti v tem kraju vojaško delo, naj se zglasi zato pri načelniku krojaške zadruge g. Josip Hafnerju ali pa *. Franc Babicu, oba krojaska mojstra v Skofji Loki, ki dajeta tuđi vsa navodila slede šivanja in pojasnila glede zaslužka. Denarne znamke v Novem mestu. Novomeška mestna občina je izdala vsled sklepa mestnega obein-skega odbora, odobrenega po c. kr. okrajnem ^lavarstvu v Novem mestu za časa primanjkljaja drobiža (nikeljna) in do preklica denarne znamke po 10, 20 in 50 vinarjev. Te znamke zamenja mestna občinska blagajna v Novem mestu za gotovi avstro - ogrski denar. Kadar pa bode prenehalo pomanjkanje drobiža, bode mesma občina potom razglasa določila čas, v katerem je denarne znamke v zamenjavo mestni blagajni prinesti. Vtom. Minuli mesec je bilo na Kokri v župnišču viomljeno t?r ukradenih 1013 K denarja, obstoječega večinoma iz kron. drobiža ter ban-koveev po !0 in 20 K, tri obligacije in sicer ena (Notenrete) s st. 11.232, dve srebrni renti s štev. 41.472 in 38.041, v skupni vrednosti 153 K, ka-tere so bile v uradni kuverti z napisom »Župni u rad Kokra«, dva zlata uhaaa, majhr.a broža in rdeča usnja-ta denarnica. Tato\n, ki so bili trije, so stari od 40 do 50 let in nišo bili obriti. Iz Radeč pri Zidaneru mostu je poslalo tamosnjo žensko nomožno društvo »Rdečcga križa« kot Veliko-noeni dar slovenskim vojakom na bojišču: 5 kg čokolade, 15.000 ciga-ret, 1100 cigar, 560 zavojev tobaka in škatljo cigaretnega papirja. Žol-ska mladina pa je nabraia 434 jajec v isti namen. Vojna oskrb v RogaŠki Slatini. Štajerski đeželni odbor je začetka spomladi del svojih zdravili-ških domov in vsa zdravilna sredstva vštevši zdravilne vrelce dal na razpolago ^Rdečemu križu«, ki je sklenil, s 15. aprilom v Rogaški Slatini poklicati v življenje fizikaiično-ortopedično zdravilišče z 240 poste-Ijami. Poleg za nastanienje rekonva-lescentov v zdraviliških hišah vila Peterhaus in še v neki drugi vili naklonjenih prostorov je ustanovil đeželni odbor 200 polnih prostih mes: v predsezoni in posezoni za častnike in vojažke uradnike v dežeinem zdraviji?Ju in za po 100 častnikov ozir. vojaških uradniknv v vsaki zdraviliški periodi dovolil precejšnjs olajšave. Posebnost in vsestranost zdravilnih Domočkovr deželnega zdravilišča omogocata izveJbo te- | raeljitega ortopedičnega zdravijenja s pcmočjo popolnoma opremljene Zanderjeve dvorane, hidroteranev-tičnih pripomočkov, vročezračnih kopeli in prostozračne gimnastike. V cddelku za dietetiko se sprejemajo bolni na želodcu in črcvesu. ki jih zdravijo tuđi s pitnim zdravljenjem. Nadalje se ustanovi oddelek za nervozne in srčno nevrozo. kjer se bodo porabljale znane in davno preiz-kušene ogljikovokislinske kopeli. f^osebno je poudarjati, da za zdravi-lisče in njegovo okolico ni nevarno-sti, da bi se zanesle nalczljive bolezni, ker so se v zdravilišču ukre-nile najobsežnejse odredbe. Sezija se prične aprila in traia do oktobra. Mesto pisarniške^a pomočnllca je razpisano pri okraji.i sodniji v Slovenskih goricah. Ruski vjetnik nmr!. V Celovcu ie včeraj umri v ondotni rezervni bolnici št. 1 ruski vjetnik Ahvanazi Lazurenko, vo4ak ruskega 173. pehotnega polka, oženjen, star 28 let. Doma je bil iz Riebkov v har-kovski guberniji. Strašna eksplozija v Karpanu. V četrtek popoldne se ie prigodila v rudniku trboveljr.ke družbe v Kar-ranu v Istri strasna eksplozija pre-inogovcgć? prahu. Devet rudar je v je ubitih, trijeso težko ranjeni. Iz Sinja v Dalmaciji poročajo: Politična oblast v Sinju je našla pri posestniku Vidiću 300 mernikov žita, ki j^a ni prijavil pri popisovanju živil. Žito so zaplenili in ga razdelili med siromake. Vidića pa so kazno-vali z g:lobo 2000 kron. Gostilne v Zagrebu in policijska ura. Gostilnc v Zagrebu v notranjem mestu lahko odslej ostanejo odprte do 12. ponoči, otvorijo pa se lahko že ob 6. zjutraj. Bolniška klatež. Hrvatsko-sla-vonska-dalmatinska zemaljska vlada je preklicala sledeče individue, ki se klatijo od kraja do kraja in izkori-ščajo bolnišnice. da pasejo zopet dalje svojo lenobo. Ti so: Danilo Stoj-kanovič. Juda Altarac, Avdija Meh-medagič, Leon Papo, Vaso Musič, Danilo Petrovič, Levi Avram ter Sa-dik in Samuel Levin, vsi iz Sarajevu. Riva ob Gardskem jezeru. V sredo ob 4. ix)poldne je nastal v voja-Sketn skladi^ču v poslop}u stavb-nika Zoubinija nenadoma požar- Ker ie začelo goreti v petrolejskem skla-dišču, ic bil naenkrat ves kompleks v ognju. Vojaštvo je bilo takoj na mestu, zaprlo je dohode in držalo red. Posrećilo se je izprazniti shram-be za bencin in avtomobile in s tem preprečiti največjo nevarnost. Zgo-reJe so velike zalome kave, moke, ovsa in petroleja i. dr. Resiti se je dal le mali del. Vzrok požara je doslej še neznan. »Baskervilski pes,c senzacionalna detektivska drama vr tr?h delih, ki se od dancs naprei v kinematografu »ideal < predvaja, je eno naj-znamenitejših del te vrste. Glavne vlokre ijerajo moistrsko Hanni Weis-se, Alvin Neuss, kot Sh'jrl->ck Hol-mes, in g. Kiihne kot Stapleton. Zdravstveno stanje mestne ob-ćine Ijuhlianske od 4. do .0. aprila t. 1. Novorojencev je bilo 29, nirtvoro-jenca 2. Umrlo pa je 18 domačinov in 7 tujcev. Štiri esebe so umrle za jeti-| ko, med njimi en tujec. Za tifuzom je obolelo šest oseb, med njimi trije tujci-vojaki, za egiptovsko očesno boleznijo enajst oseb, vsi tujci-vojaki. Izkaz v mestni Glavnici zaldane živine in upeliaiićria mesa, oziroma zaklane živine. V času od 5. ću 12. aprila je bilo zaklanih v mestni kiav-nici 6, volov, 6 bikov, 26 krav, 102 prašiča, 42 telet, 19 koštrunov in 4S kozličev. Vpeljalo se je 70S kg mesa, ft zaklanih prašičev, 47 teiet, 1 ko-strun in 56 kozličev. Zaradi prepovedane^a povratka je bila včera] dopoldne aretirana Ivana Windischerjeva. Izdubljene stvari v času od 9. do 16. aprila, naznanjene pri policiji: črn moški čevclj, crna denarnica z 13 K, črn klobuk iz slame »Panama , ruiava denarnica z več kakor 40 K, ovratnik iz koral in obesek, 2 zlata uhana z briljanti, crna denarnica z več kakor 28 K. 40 K v bankcvcih, banko vec za 10 K. zlat ščipainik. zlat porečni prstan z monogramoni T. N., , delavska knjižica s 5 K 60 v. Naidene stvari, v času od 9. do 16. aprila, ki se dobe pri c. kr. r-oii-cijskem ravnateljstvu: zlar prstan z modrim kamnom, naićen 6. aprila t. !.. bankovec za 2 K, zlat prstan z rde-čim karnncrn, bel damski klobuk, majhna torbica za otroke, šporrna čepića, 4 bankovci po 2 K. kolo tvrd-ke ^Diirkopp«--. zlat prstan z rdečim j kamiiom, ročni voziček. Izsiibiia se !e zlata broža s sliko na poti od Narodne tiskarne do Vod-nikovegn tr^a. Najditelj ]o nai odd.i v našem uredništvu. Đunajska damska elitna salonska Kapela pod vodstvom Ane Eisen-huber kencertuje vsak dan v kavar-ni >Central«. Začetck ob delavnikih ob 5. uri zvečer, jutri, v nedeljo, ob 4. uri popoldne. Žrebanje razredne letenje. Pri včerajšncm žrcbaniu so zadele šte-vilke: 300.000 K šrev. 141M. Po 5000 kron štev. 15634, 31908, 43520, 47827, 5166S, 112701. Po 2000 kron štev. 256, 13704, 27903, 32931, 3S665, 39S76, 45599, 45755, 46728, 5746G, 62846. 64087. 64379, 66426, 66SS1, 69173, 71366, 76264, 79582, 8191S. 97487, 101183, 111349, 112085, 119164. 120953, 123405. 12S799. 134237, 140S5S, 141724, 1479S6. Književnost — »Slovenski Trgovski Vest-nik«. Ravnokar izišla 4. (aprilova) številka tcp:a izbornega strokovnega lista ima sfedeco vsebino: T. V.: K pejmovanju § 7. cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914. st. 194 drž. zak. — Dr. Vik. Sušnik: Novi avstrijski konkurzni red. — Val. 2un: Pregled zakonitih, zlasti gospodarskih raz-mer fičočih se naredb od pričetka vojne. — Just Piščanec: Carinstvo. — Raznotercsti. — Društvene vesti. Razne stiinrl. * Ce ie to res? praška »Tages-pošta« poroča. Fisra-to« pripoveduie namreč. da je đu-najsko prebivaistvo vsled lakote že napol podivjalo. * Mir in ženska volilna pravica. Ženike in otroci so pričeli v Aineri-ki propagando za mir. Ženska mirovna stranka dobro napreduje. Siri živahno propagando v Združenih dr-žavah in primanja predsednika. naj skliče mirovno konferenco nevtrai-nih držav. Otrcci so zbirati med soi-sko mladino podpise za mirovno re-solucijo. Uspeh »otroške križarske vojske XX. stoletja«, je resolucija. ki ima toliko podpisov, da meriio dve milji v dolgosti. 350.000 otrok iz ske- ro vseh držav Združenih držav Ne je podpisalo. Peticijo so svečanostno izrečili državnemu tajniku Brvanu. L Čiteljlca ini^s Blake je izprožila to : idejo ter jo :udi iz\cdla. Ne iz vzro-ka. ker upa. Ja bi l akcijo otrok po-spcžila mirovni ^k!ep, marveC pred-v^em \ to svrho, da deluie pri otro-ci!i samih za mirovno idejo ter liti •lovede do teka. da začnejo razm.fc-Ijevati o tej ideiL Miss Blake je zclo delavna članica organizacije za žensko volilno pravico in tuđi v ien^ki mirovni stranki ?o bojevnice za žensko volilno pravico zastopane v ve-likem šte\ ilu. Amerikanske ženske so pa med tem zopet dosegle kaj !cp uspeh. V južni Dakoti sta sklenila nerlament in senat, da predlože leta 1916. volilcem predlog za žensko volilno pravico. Vedno belj prihajajo ženske tuđi v vi§]e urade in v ^c-nat. Pred kratkim je bila v Oregonu izvoliena ženska za senatorja, miss Kathrvn Clarke. To je tretja žen5l:a v Združenih državah, ki je bila izvo-ijena v senat. Ostali dve sena*orki sta mistress Ring Robinson v Kolo-radu in mistress Frances VViliard Mundo v ArizonL • Usmrtltev amrfe^kcrga begun-ca. V novojor^ki .^Tribuni« pop-suie njen londonski dopisnik kaznovanje angleikega vojaka/ker je pobegnil od svojega oddelka pred sovražnikom: »Danes ponoći sem v bolnišnici go-voril s kaplanom, ki je bil na bojišOn pri nekem odiičnem angleškem pc!-ku. Ta polk je odlično sodeloval v bojih na severnem Franeoskem in e sedaj skoraj popolnoma uničen. Ka-plan leži v bolnišnici vsled živčnegri napada, ki ga je zadel v strahov:tih dogcdkih na fronti. Kot primer mno-zo težkih dolžrmsti. ki ^in ie moral vršiti na bojiSču. mi je pripoveJovnl tuđi o siedejem dogodku: Zadnjo noč sem moral prebiti z angleškim vojakom, ki je ime! biti prihođnje jutro i!5tre!!e:!. in vse svoje življenje ne pozabim te noči. ^e sedaj ne morem spati.kaiti vedno moram misliti na ta dogodek. in ne verjamem, aa t.Co vo-jakov. ki so bili pričujoči. pGzabi to noč. Vojak je bii ustreiien, Ker je pobegnil. Ni bil hudoben clove*;. toda j živci so mu odpoveduli. a najhuie na ! v*em lem je bilo, da ga niLce ni mogel radi tega grajati. Vojaki na fronti veuO bolje ne^o zdravniki. da se n.o-I rejo tamkaj živci naenkmt tmićiti. Bil je Ijubljenec polka in vendar je pobe^nii pred sovražnim ognjem. Bii je torei poizkus be^a preJ so-vražnikom m vojno sodišče je moglo izreci samo eno razsodbo. Najliuje pa je bilo. da ni niti hotel verjeti, da ga morajo ustreliti. Eksekucija ob ta-kih okclisčinah se v angleški armadi ne smatra toliko za kazen. kakor za osirašitev đrusrih. in zato so vs" prijazni z vojakom, ki mora umreti. Po-dnevi se je vrši!? razprava pred \oj-nim sodisčem in ob 11. ponoći so poslali porr.e. da povem obsoienemu vojaku, da mora ziutraj ob 7. umreti. Vojak nikakor ni hotel verjet:. da bi to bilo res. Neprestana sem inu moral pojasnjevari, da ni zanj noberega upanja vec, a on mi je ve^no odzo-varjai: »Vsi vojaki so moji prijatelji, ni ga niti enega pri celem polku, ki bi hotel name streljati. kajti vsi so že imeli svoje slabe trenutke in jih je ravno tako prijela slabost živcev, kakor mene. Zato me bodo mai razu-mcli. V estalem pa ni je tuđi polkov-nik nakionjen. Bil mi je vedro kakor oče in gotovo ne pripusti nikdar. da bi bil usmrćen. >Vse to je nezrni-seL. Ura je bila že stiri zjutraj, kr» sem ga prepriča!, da gre pcpolnotr«a resno za njegovo smrt. Toda tud: še potera je mislil. da bo vse t j Ie neka-ka strašna igra. da bi ma zada:i strah in da bo poiera zopet prost, !žar na lad;i. Ladja je odp!ula nato v smeri proti Tenedoiu. Ru^ko brodovjc ie bombardiralo včeraj r!rcgli ir Žum-buldak ter odplulo nato v severni smeri, ne da bi bilo imelo kak drug uspeh, kakor da ie potopilo neka] jadrnic. Na dragih boii^^ih nobene izpremefnbe. Ne zdi se narr vredno poročati kot vojno dejstvo slučajno bombardiranje brer cilja in uspeha nekaterih ob sirski obali kri^njočih vojnih ladij proti tam ležečim krajem. Carigrad, 16. aprila- *Kor. urad.) Po poroćilih iz Dandane! je včeraj od kroRel turskih baterij bila zadeta oklopnica tipa »Triumph '. Včeraj je izvršil neki otomanski aeroplan uspe^en polet. Danes se sovražnik ni prikazal. Mesto Dardanele. katerega življenje je od dneva bombar- | diranja, 18. marca. razumljivo utih- j nilof dobiva zopet normalno lice. ! Neutemeljene govorice o separatrtem miru. Duuai, 17. aprila. (Kor. urad.) »Fremdenblatu piše: Inozemska, ztesti franeoska poročila priobčujejo že nekai ča^a govorice o namerava-nem namenu Avstro-Ogrske, c!a bi sklenila z Rusijo separaten mir in se na tei od njih samih zasnovani pod-lagi vdajap vsakovrstnim senza-cijonalnim razrnotrivanjen . Te govorice. ki ?mo jih mi že opetovano zavrniii, "nimaio sploH tiobene pod-lage. Gcllški zdravnikL Dunai, 1*. aprila. Gališki dežel-ni odbor pozivlja vse zidravnike in nastavljence spi. bolnišnic in vse distriktne, zdravr.ike, ki so zaradi so-vra/ne invazije zapustili svoje biva-lišče. da naj zopet prično z deiova-njem v že reaktiviranih okrajih. Angieška in municija. Londoo, 16. apriia, (Kor. arad.) V poslanski zbornici je sporočil mi-nistrski predsednik. da se bo imeno-val odsek, ki bo skrbel za zbranje vseh razpoložljivih produktivnih moći dežele, da bodo zasipurale dobavo vojne municije. Med člani se nahnjaio zakladni kancelar LIovd Oeorge, Balfour m delavski vodia Artur Henderson. Neoiški zrakoplov nad Ansrfifo. London. 16. aprila. (Kor. urad.) Rettter: Danes. 10 minut Čez rrolnoc", sta priplula dva zrakoplova nad Mal-don (Essex) ter vrgla 4 bombe, ki nišo napravile nobene ^kode rn materijalu. Zrakoplo\i\ sta metala bombe rodi na tnvamc Hevbridge. Tri kilometre nai^rej se je vžgalo več hiš. Zrakoplovi sc> pluK nad reko BIachwatcr. London, 16. aprila (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Proti 1. in 15 minut ziutraj je priplul neki nem-^ki zrakoplov z morske strani, polete! preko Lovestofta in vrgel 3 ali 4 bombe. \* sosedstvn so videli 3 km oddaljen požar. Obse^ra škode še nišo dognali. Goljutlje v franeoski armadi. Lyon, 16. aprila. (Kor urad.) -Lc Nouveirste* poroča. da >e bil tajnik uprave taborisca v Marseillu. Oou-pill. aretiran. Oonpill se je da! od rr-govcev, katerim je daial prednost, podknpiti z 2H.0OO rranki. Goupill ne taji. Tuđi dva ch'ilista sta bila are-tirana. ZeJerniška nesreća na Ogrskem. Temesvar. 17. aprila. (Kor. ur.) Ker s€ je utrgral hrib, se je zvrnil da- nes dopoldne meŠani vlak lokalne železnice Re*icz-Banya ir sicer med postajama Mouvo in Kolnok čez pc-bočje. r> o«eh je bilo ori tem ubitih. 17 ranjenih. \z Resicz 3anye in i Bock: an Banve so odšli pomožiii ; vlaki. Terne^varskr železni^ko j obratno vodstvo je oij;>o^!alo pre- j iskovaluo korTiisijo. Tovorni promet . počiva. >%ebm promet se vzdržuie s | prest<]pun]cm. Ponesrcčenci so veći- | noma rcrnunski kmetje ir. okolice, ki ! so hciL-fi ob>.kati tedenslci semerj v | Resicz-Lianv:. Upravnrštvu na.'-ii: !isto\- so po- i slali: Za Rdeči križ: dr. Albin Smo- '■ I a, odvetnilv v Ljubljani. Dunajska cesta 20. iz neke por: • navc, 40 K. Srčna livaJa! Szjiatnj list cbssga 12 strmi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitsr. Lastnina in tisk >A'£rodne thkar^e«. Velika svota gejtEr^a | se an ore nakjiučiti vsakomur. ki po-stane naš narc^niic. — Brezpiačia po- f i Srečlicvrio lastcpstvo 1. J.^ubliana : ________,^_______^_____^_^„^_______^_______• Melsorai3.!čno ooroćilo. i '"tM\wrJ~ = " j ,"_J!!^ 7Zm Ss ___^____ 16. '2. pop. "-^o ' '4 2 i-, m. :zah' Je\. oblać. i „ 9.2V. 740 5 8 4 fcrezvetr. .ssno j 17. 7. z). T40-G 7 3 z\ r-ah. pol.obiač. • Sreo« a* v£era;.šna ^rr.cera un 109, J norm 9 3. Padavina v 21 irah mm 00. goak ja; '-i na Vsled prevzetja cossstva v vrednosti od 12 do 14 tisoć kron šće mlada vdova brex otrok poscro od 5 do 6 tisoć kron na prvo iresio vknjiženo proti dob*im obrestim. Resnt ronu'^-e na' se bla^rovoiijo poslati pod „8112 991" na upravmStvo »S!ov. Naroda^ ćo I. rra:& 1915. ^91 m pg»b^t^^t ife \i^^^ f"-^ * *šj ~'f^^ Zc cad 24 let obstoječa špecerijska trsrov;r.a ▼ C^l;ti na »lavnem prostoru 80 tskOf Odda. N?:anČns Dois-nla da:r Lofz TvbIIIbt, Celje, Ljubl]aa-ska ulica 4. ^i Prešernove slike mtil io pciilJG po wtim oovzette Iv. Bonač v Ljubljani. Tena sliki 5 kron, G72 97i Ropska Slatina Južne železnice postaja, Štajersko. H 3'mode me; 4« hig.eničaa HAprsvs. &iwti p.r-TrsvBo ?a rckonvaiesscJitne vola Sce. Irbrml idrrrilni nap«h; pri tclađ-frolh in treTCTu'h bolcuuh. arčal cevreiL &&~ Brt??eJifi!i limM mi. -s-^tt Sezifa »đ m-prUa đo oktobra. z=r^^ ti tr .Tf'.inp ?'rcVe, y.f den "aS'ov. Naroda«. 9S2 tril(VfftA irnlO v d .-brcn'i sir.ii.'o. lJonu .ne *ia uprav-a;jtvo »S!^*"ct*"<'*7!! v-v -.-,« pOCj sifro En?! se ~selr rafeljena, železna B ^ SS K^i & £s£ '^^r ^** ^ s^ i^Si l\Verth*?irr:erica) št. 1 ali li. Ponudbe ti i tvrdko {^,\ fc* Uglic, r:u::;j2r,a, JVSestn: trg št. 11. fiacitao nitskariea h^ f> o" r? 5 ti I c ?i v lr n z di'j = o cr^k:^ spremne takci kavarni „Cealpal" v L'aliliaaL P.irr.rr.-ni ronud- tam, z r.atar.čn !ni podatki o do?e.i^n'em službovao i u na^ se priloži tuđi slika.' s 3 lepimi tr^ovskimi podietji bi ;s po tei nenavnni noti rad s^zcao;! z brhko. d^mačo vzerojeno deklico v starosti do 30 let ter iz dobro situirane rodov'n?. — Do -?i s sH:o sr> se prošnjo nod t;3*ge2>C5 Heim 3013" na Rucolfa Morse. Dunr !, Sei\-\ -stStte 2. 938 Gdd-a se dtr^rsidoža ^U:;ilM >i& iA\\\\\ 'etiiližS* tili f.tllilii i proti ka7ciji in Ie zace^'iiv: m sposobni ■ nataka^'ci. r Istotam se odda stanovanje I z 2 sorarna in ::uhin;u. Na=Io7 pove upravniltvo »So-[ vecskega Nareda« 9o7 'vHerriap;ke> 9^0 Cenj. penudbe z navedenjem ceae za 1 kg in vzorcem hrez vrednosti na naslov Vvdrova tovarna živil, Praga V£!l. (na Oeškem). ; m »vi v ljHi!5!?"\'i4 iiiiii veraščice prost, samobtojea knjigo* vodia. izurjen korr^pondert v obeh jezivih, z daljšo prakso v večjih pod-:*t'ih :n s ?vo;irn p:=aTnim strojem, ie?! jirimen?e s!rž^8, eventualno i psstran^ega zasi^iisa. 993 j Pri;a.-.r.e ponud?e j-od rZftHes!fiv 1 dolavec 933" naupr. »Siov Naroda«. 2>a birmonce in botre priporoča tvrd ka Qričar & Žhiejač jEjubljana, 3?rešernova ulica 9 svojo bogato zalogo oblek 986 po najnižjih cenah in solidni posirežbi. cb &e zdravomu. kreDkemu čiovekn za zdravje ni treba već brijati, še menda kljub današnji omikani higije-nični debi vedno vladi* v nekaterih glavah. Ravno zdrav človek *e mora negoviii, 4a si traino ohraci zdrave. Zlasti negovanje poiiralnika in vratu je iako potrebno, zakaj ta vhod do pljuč ]• posebno izpostav-iitn. Zato bi njorali za vsakdanje gr-franjt, ja i^laknaoic počiralnika in \Tatu rabiti antikataralieni Felierjev rastlinski esenčni fluid t znamko »Elsafluid«. Tuđi pri vratnih boleči-nah, kailju, hripavosti, težkern poziranju, kratki sapi m ^aslea^niu služi dragroceno, kakor smo večkrat prc-izkusili. 12 stekienic za 6 kron Iranko posije Jekarnar E. V. Feller v Stu-bici, EUatrg št. 238 (Hrvatsko). tu......- Stran 6. »SLOVENSKI NAROD" dne 1/. aprila 1915. 5&. Stev. Majvčpa izbsra žalnih klobukov. Priznam Opravila sJamnikc se fsftoj snielsmajo Priporoča sa solidna tvrdka modni salon specialno damskih in otroških siamnikov ter svilenih čepić v najnovejših oblikah. MARIJA GOTZL, Židovska ulica štev. 8. __ynanfa^wafo6ila obratom požie in na izbero. PATENTE vseh defela izposluje inženir 362 &Mm dKMjaSaVAUi^« oblastveno avtor. In zapriscženi patentni ođvetnik I rta Danaju VI., Marlahllferstrasse st. 37. Vse gospodinje navdušeno hvalijo staro renomirane domovinsko znamko )Pekarekovega čaja ici se dobiva le V Oli finalnih savitkill z varstveno znamko „Kita] Sati dečko" (Chinesenbub) v vseh proda- jalnah te stroke. 421 Zastopnik za Kranjsko: GRUMMER & Co., Ljubljana, Sodna ulica št. 3. | _____________________________________! VmtTKia znajte. Ob I lici KOLES visku mon tehnike Es-ka in Adler kolesa A. GOREC špeclalne trgovine s kolesl In dell £jubljana, /rtarijc Terezije cesta št. 14 („Novi svet", nasproti Kolizeja). Knjigovodfa veŠČ dvestavnega in amerilraaske^a knjigovodstva, sedaj voditelj večje Jesne trgovine, teli preme<i službo. Crnjene ponudbe pod „Ljubljana 955" r.a unrar. »Sloven Naroda«. 5 vfnarjev stane depisuica, s katero dobite zašto nj In po&tiine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami. ■i Prta tvornica ur is JAR KOOD. t. kr dvor. doDavitelj. Kost 835. (Cečko). N.kljasta ankerica K i'HO, boljše kakovo^Ti K 420. v srsmsrebrnem kovin^kem r«koko •krovju K 4 80, s Svicar. kolesiem na sidro K 5*—. Vojre spommske ur* K 5 ftf't radi-jeve žeene ure K 8 50 nikljasfra budilka K 29t'. RazpeŠiljame po povzetju. Brez rizika Zamena dovolicna ali dmar nazaj POZOR! POZOR! i ftelli salos Viktor Ba|t SeJgFburgcva oL 6. mm glavne poite. Sopki, venci s trakovi in napisi se I izdetujejo po na|oliflh cenaJi. Delo I okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanicm Viktor Bajt Naslov za bnojavi: i VIM»r Bajt, cvetlični salon. Ljabljaoa. Oita-novljcno LtB42. Mm oijiili Đorv, is iii (irii Jlevi'ki 154. (teltefia, laSirailuMoa' Prodajalnica: Miklošičcva ulica št. 6. nasproti hotela „Union11. iiii in polira plesni:. \ BeSavnicas I Igriška ulica štev. 6. ^ Električna sila. i v$Q\e ^r^te, cprane in neoprano ^apiR) po nojuijji ceni! Prevzamem vsa&o množino proti gotovini. %2 Voznlno po železuicl ali pošti pSačssa Easaa Jfil?nRFI WII^ "»»"ama, • vlf\\/JLIl-#JLrllII\j IMestnl trg 22. C. in kr. dvorni založniki iovarne barv, lakov In firaežev LJUBLJANA. Centrala i Gradec. Centrala: Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunaju, w Gostingu, Trstu, 1 Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu« ——— Prtporo^afo i ' vse vrsto oilnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnei, pristni kranjski, mavec (Oyps), olje za pod Itt sfroje, k?rbo-lineji čopiče. staklarski in mizarski klej in druge v to široko ^ spadajoče stvari. " ^ / Cenikl na raspolago! CenllU na raipolago! \J flefer cKozina <§ cKa. tov ama čeolfea v Wr%iču, na Gor&njskem. Prodaja svoje lastne i^delke na debelo m drobno v £jubjani, $reg, nasproti sa. Sakoffa mosta F. P. VIDIC & KONIP., LJUBLJANA : tovarna zarezanih streinikov : ponudi vsako poljubno množino dvojio zaroiaal strešnik-zakrivač :; s poševno obrezo in priveznim nastavkom. :; Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krifje streb sedanjostL ^———---------— S6. stev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 17 aprila 1915. Stran 7. Svetovna žetev. >Slovenski Trgovski Vestnik* prfobčuje zanimiv pTegtfed svetovne žetve, ki se sicer nanaša na I. 1913. (ker podatkov za Ieto 1914. seveda ni bilo dobiti, oziroma so jih objavile le nekatere dežele), ki pa nam poda-}e vsekakor zanimivo in važno pod-la^o za spoznavanje razmer v apro vizačnem vprašanju voinega leta, ilasti ako vpoštevamo, da je bila svetovna žetev v letu 1914. po sploš-nem mnenju strokovnjakov, precej slabej&a, kakor ona leta 1913. Svetovna žetev leta 1913. glede 5 glav nih žitnih vrst se je preračunila na 3897 milijonov metrskih centov, in sicer za 77 milijonov metrskih cen-tov mani kot žetev leta 1912. Pšenice je bilo sicer 69 milijonov več, zato pa drugega žita manj. Skupna žetev leta 1913. je znašala: mil. met. centov pšenica 118490 rž 49880 ječmen 431*75 oves 73686 koruza 1044-06 skupa] torej 3897*39 i Tik pred žetvijo leta 1913. so znašale zaloge pri trgovcih in pro-ducentih žita skupai 18340 milijonov metrsktfi centov. Ta skupna zaloga je presegala skoro trikrat zaloge predidočih treh let. Kot predvidna porrebšcina žita v kampanji 1913/14 se je zračunala: mil. metr. centov pšenica 1117*80 rž 48S77 ječmen 401*81 oves * 718*04 koruza " 1092*19 skupaj toref 3818 61 Bilanca svetovne žetve 1. 1913. je znašala (pri omenjenih petih žitnih vrstah): mil. met. cent, Skupna žitna žetev 1913 3897*39 prištevši zaloge žetve 1912 183-40 tore! je biio na razpolago 4080 79 Če se odbile Izkazana po-trebščina po 381861 je znašal prebitek 262 18 ki je bil na razpolago za večje po-trebščine v letu 1914. Države, kl izvažajo žito. Kar se tiče žitnih pridelkov Ogrske, pravilo uradni statistični po- j datki: Zaloge pri poljedelcih in v i skladiščih so se cenile z žetvijo leta 1913. vred: mil. metr. centov pšenica 4806 rž 14*82 ječmen 1837 oves 15*88 koruza 55*22 Ogrska porabi pšenice 36, rži 11*50, ječmena 15, ovsa 12 in koruze ■ r>5'22 milijonov metrskih centov. Iz ' teh številk se lahko izračuna, koliko j je imela Ogrska prebitka za izvoz, i Koruzo je lahko satna potabila, ker j ie bila žetev bolj slaba, v letu 1914. je bila veliko boljša. Rusija je pridelala v 1. 1913.: mil. metr. centov pšenice 264,588.100 rži 253.456.000 ječmena 126,405.600 ovsa 179,400.000 koruze ' 18,546.900 Za izvoz je imela Rusija na raz-Dolago: pšenice 9259. rži 31*46, ieč-mena 59*91, ovsa 31*80 m koruze 4*55 milijonov metrskih centov. Većina j te množine je bila v januarju 1914 še i za izvoz na razpolago. Rom unska ie pridelala: pšenice 22*91. rži 094, ječmena 6*02. ovsa 5*32 in koruze 30 miiijonov metrskih centov. Imela je precej slabšo žetev, kakor v letu 1912. Za izvoz je bilo na razpolago še v letu 1914.: 5 pšenice, 6 koruze ter 2'5 milijona metrskih centov ječmena. Bolgarska in Srbija sta imeli vsled balkanske vojne manjšo žetev, vendar sta še lahko nekaj izvažali. Argentini ja je pridelala: pšenice ' 3580 (v letu 1912. 54) ter koruze 89-84 milijonov metrskih centov. 2a izvoz je bilo na razpolago 1580 mi-Hjonov metrskih centov pšenice in j 49-87 koruze. Zedinjene države severoameri-ške so imele pridelkov: mil. met. cent pšenice 214*88 koruze 61111 Za izvoz je bilo prebitka: pšenice 5402 in koruze 8*32 milijonov metrskih centov. Kanada je pridelala 58*95 milijonov metrskih centov pšenice in je imela za izvoz 33*95 milij. metrskih ■ centov na razpolago. ! Indija je imela slabe vremenske razmere, Avstralija je pridelala 28 jnilijonov metrskih centov pšenice m imela izvoza 1846 milijonov metr. centov« i Države, kl uživajo žito. Avstrija je imela leta 1913. pridelkov: mil. met. cent. pšenice 162 rži 27-0 ječmena 17*5 ovsa 268 koruze 34 Potrebovala je uvoza: pšenice 13*77, rži 395, ovsa 222 in koruze 1 862 milij. metr. centov. j j Ako primerjamo številke izvoza j ; Ogrske s številkami uvoza Avstrije, ; : vidimo, da potrebuje ćela monarhija \ uvoza 1*71 jnilijonov metrskih centov \ pšenice, 0/3 milij. metr. centov rži ter 4*62 milij. metr. centov koruze, oves ji zadostuje. To velja seveda za i kampanjo 1913 14 in najbrže obstoje \ podobne številke tiicli za \')\A 15, v \ kolikor se potrebscine vsled vojne nišo zvisale. \ Nemčija je imela leta 1913. na-slcdnjo žetev: mil. met. cent. pšenice 46,559 560 rži 122,223.040 ječmena 36,732.540 ovsa 97,139.650 kromrirja 541.211.460 Tu je bila tedaj jako dobra žetev in Nemčija je potrebovala le ma-j lo uvoza, in sicer najvec koruze, ; i okrog 4 milijone metrskih centov. j | Angleška ie potrebovala uvoza: i \ pšenice 5516, koruze 19*46 in ječme- • i na 7*>4 mi lij. metrskih centov. ; Francoska je pridelala pšenice ' S7S3 milijonov metrskih centov in je potrebovala uvoza 672 nrlijonov : metrskih centov pšenice ter 5S6 mil. I metr. centov koruze. Italija je imela 58*35 milijonov metrskih centov pšenice ter je po-trebovaJa uvoza 965 milijonov metr- i skih centov pšenice ter 4*20 milij. ; metrskih centov koruze. „LeiHsžBn". Ni zastonj daleč na okrosc znana ta-Ie naša Johanca. Sicer io že diči-jo jesenske cvetke in varha ima v podobi vse časti vrednega soproga, toda kličemo jo še zrnerom Johanco. Poznamo jo še izza otroških let in ji ie to ime ostalo. Tebi, dragi bralec. ne povemo njenega priimka in tuđi ne kraja, kjer kraljuie z vso svojo j modrostjo. Ne smemo. Pa ne bodi i zato nesrečen. Zlez'a ti bode v srce \ vkljub svoji obilosti, kakor hitro iz- j ves kaj več o njej. Lahko priđeš ! slučajno v njeno družbe. Njena hiša | j je vsakomur na stežaj odprta, ako ni ] i preveč mrzlo. Ni lahko, ravno tam iti mimo. Ko priđeš tja od katerekoli strani, te že opozarja neprijetna suša v grlu na malo božično drevesce, ki se na glavo postavljeno vabeee guga izpod krova. Pa tega ti niti treba ni. Preden se zaveš. te že kliče od nevidne strani zvonek ženski glas zmerom ubran na šaljivo plat. | Si že notri. Ko pa odhaiaš, si vesel ; in zadovoljen, kakor da priđeš od kabareta, kjer si se na^mejal za šti-| rinajst dni. Pa res ie tako. Johanca, \ to ti je tica. Živa slika boljše pre-! teklosti. Kar hočeš, izveš od nje. Ona ti poje. kakor »svetega Vida zvon-, zbija nepokvarjene dolenj-ske dovtipe. govori kakor deset dohtarjev« ter ti deklamira ćelo ko-po sicer že pozabljenih pesmic znanih in neznanih, že davno umrlih Hudskih pesnikov. Ta spomin! Pa kako ji vse to pristoja! Poglej samo njen obraz, kadar prićenja, pa se bos že držal za trebuh. Dogodbic iz svojega lastnega življenja, izza nežne mladosti ti ve vse polno. Kako so ti Ijubke, srčkane! Pripoveduje jih tako Iepo gladko, dovtipno, da se ob | njih raduješ z vso dušo. Ako pa zi-neš kako robato vmes, ti nič ne za-meri. £aiam svojih gostov je docela pristopna. Tuđi pijaca, ki je redno zelo dobra, se sine graiati. Johanca pa se smejoč namrda, proseč: Pa bi vendar rekli, da ie pijaca dobra, če prav ni. da ne pridem ob kredit! Enkrat v svojem življenju pa je bila Johanca vendarle nezadovoljna. Sram je je bilo in je je še. Sama pri-poveduie o tem. Zakrije si pa z obe-ma rokama oči, roteč, da bi je ne izdali. Beži no, od kod neki. Ni treba zardevati in povešati oči. Saj ne po-vem niti imena, niti kraja. Kdo pa more vedeti. je li »Johanca - tvoje pravo ime ali je izmišljeno? Nihče. Johanca je bila, kakor vsaka ženica bolj v letih — o, pa ga Še zmerom pihne! — tuđi nekdaj punca. Pa kakšna punca! Iz dobre kmetske hiše, brhka, okrogla, korajžna, živahna, sam hudiček. Še otrok ni ostala nikomur dolžna odgovora, Sek. pa je potolkla vsakoga, ki jo je skusal potegniti. Strogo je gledala na Iepo oblekco. Ali se Čudite, Če se je vsakdo spotaknil ob to-le nena-vadno punčešče komaj štirinajstih let. Vsakdo je rad kaj slišal iz njenih cvetocih ust, bodisi kmet, bodisi go-spod. Zato jo je obustavljah kjer jo ie dobil iu ona je imela s tem dobro solo. Poglej jo jdaj. Ne uženeš jo v kozji rog, če se še tako trudiš, pa bodi vdohtar < ali kar hočeš. »He, ne boste me ne!^ pravi: »Semkaj je ho-dil profesor, pa me je brezplačno učil, kaki) to, kako ono, osobito pa me je učil, kako ne srne biti to ali ono. Zdaj se pa ne bojim nikogar.« No, Johanca je spoznala ?e kot otrok, da ji ne zadostuje domača kmetska omika. Kar na mah ji je padlo v trmasto bučico, da mora iti malo v svet. Se ve, da vidi, kako je kaj tam. Ni ti treba, so rekli oče, jaz pa grem, je rekla punca. In šla je. Sla je strasno diileč, skoraj pol ure od doma. V najboliši hiši sosednjt; vaši se je meni nič tebi nič vdinjala kot služkinja. Za ka] ne? Kar se Človek nauči, to ie dobro. Kmalu se je priva-diia. Imeli so io radi. Priscl na je v hišo mlad krojač, ki je deial moško obleko, pa tuđi za ženske je znal kaj Iepo šivati. Johanca si vtepe v glavo, da mora dobiti novo jopico, ali pa, če hočetc, >pluzno.. Joj, kako je bilo dete veselo, ko ji je krojač po-merja! že gotovo iopico, kar nagledati se je ni mogla. Oli, kako se Iepo vleže, ob prsili, kako krasno se Šopi-ri pc^d pašom, pa ti rokavci, pa pent-Ije, pa gumbi! Vse, vse, kar je pogledala, je bilo nenavadno Iepo, tako Iepo, da si je punca mislila: Ako hi zame ne bilo prezgodai, zanj pa pre-pozno, kar vzela bi tega krojača, tega copernika. Iz same hvaležnosti. Nak, take jopice ni v ćeli tari, nikjer im svetu, sem pa ćudi punca za to. - Da mi ja ne narediš noheni piu/:ne-. ti grdi krojač, ti! Suka-la se je pred zrcalom ter se občudn-vala, da jo je moral krojač polegniti proč. >Pojdi no, bos še znorela,< pri-gania navihani mojster. :/Saj še ni popolnoma gotova. Treba jo je še zgladiti, potem se bo sele prav ime-nitno vlegla. Jolianca je začuđeno pogledala krojača, ko ji je velel, da mora iti prej po »lajkcžen«-, potem sele bo vse v redu. Besede »lajkežen« Johanca še ni bila slišala, zapomnila si jo je pa prav dobro do današnjega dne. Vprašala je, kaj je to, ali je gladilo, ravnilo, šilo ali motovilo. »No, Ie pojdi!« veli krojač, 5>pa vzemi največji naramni koš, ki ga dobiš pri hiši. Čim večji je, tem lepša bo »pluzna«. Mora biti tako, sicer bo nesreča. ■• Z velikim ve^6tlem in veselim pričakovanjem hiti mala Johanca z velikim košem na rami k sosedovim, katerim naznani svoje srčne želje. Spogledajo se. Aha, »Iajkežen« hočeš imeti. Dobro. Le obdrži koš na rami pa glei naravnost naprej. ozreti se ne smeš. To so copernijc- Kmalu je dekle čutilo preceišnio pezo na lirbtu. ki je rastla in rastla, da jo je že skrbelo, bo li mogla pre-magati vse to ali ne. Pa kaj to, za Iepo »pluzno« se pretrpi več. kakor bi človek zaupal samemu sebi. Na zadnje so sosedovi pokrili koš s čisto novim snežno nelim prtom. - Zdaj pa le nesi, Johanca,« so ji veleli. -Pa pazi, da ne vržeš. Vse se ti raznije na mali.« Rada je Jolianca vbogala, saj je imela za kaj. Urno je stopala preko vaške ceste in je doma stokajoč pod neznosno težo odložila koš kar naj-bolj oprezno na mizo. -Tu imate tišti vas •laikežen.* v.No•■•, pravi krojač. »Dobro, zdaj pa glei. kaj si prinesla!« Krojač pograbi koš in strese vsebino z oglišljivim ropotom po tleh. Na tleh so ležale stare črepinje, opeka, poceni lonci, zarjavelo želez-je, raztrgani svitki, stare copate in dru^a enaka šara. vVidiš, punca, to je »lajkežen-«, se norčuje krojač, spremliajoč splo-šen grohot. >Zdaj ti bo jopica ne-znansko Iepo pristojala., Johanca je plaho pogledala. Sililo se ji je na iok. Spoznala ie, da je postala žrtev grde šale. Njen dekliški ponos je bil globoko užaljen. Ćutila pa je tuđi. da je dobila kazen za svojo preveliko nečimernost. Vse je pustila pa brzala naravnost domov. Jemnej, jemnej, da te grde, edine pege svojega sicer tako lepega življenja ne more pozabiti. Kaj jo je vendar motilo, da je šla služit? O, ti nesrečni. grdi »lajkežen ! — Jezes, bodite tiho, da kdo ne izve o tem! Saj bom. Juli] Bučar. Podtajnik* žeti znanja 3 gos& co v dobi do 35 tet. imovno dajelnih je~ 3ikov t npiot'l'o premo-Žsnserr. J^zsna ccnucfbi 059 5" suko 5? erozijo Dod ,.jjodočro-t £59' oštno Je-., Ljubljana Diskrecija ča^tno zajamčena. r ber liteer od » abaga3 se na da praslepiti s gahfeva pristni Po slahsn pitfc Si bolan, 01 tega lioš „FLORžAN-' ne slabi fn ne oniainf. ampak daje moć in veselie do de;a. Kupujem železo in stare kovine kakor: kotlovino, bronc, medenino. težko in lahko, svinec, kositer, žetezo, težko in lito. IHTOH [ERHa. Trs!, plića Dima St. 4. Teiefcp \V kll VHtnice 6°5 grmičaste in ovijalke, cepljenć, prosto vzgojenc, za vrt in rožnico (l°nec) priznano najboljših vrst in kakovosti v bogati izbiri po 40 vin. razpošiljam ludi Ietos. Zahtevajte katalog. Ivan Kliment, Okrischko- Nemeblovano ali tuđi meblovano z dobre br^kio in pssirežbo vred, ižče gosaod. PonuHbe se prosi: pOŠtai pređal 73, Lfubljana. 961 Pređa a!i v n&f@Ri se ođda tiVoJ Ui ;ma 3 pro-torne sobe, kuhinjo, je-dilno sbramho, verando, spodaj prostorno kl^t, dva vrčja prostora in drvarnico. Pri hiši je vrt in pitna voda. Pt goji po dogovoru. Prioravna je za vpokoienegs gospoda ali obitelj. Natan-("■ni nodatki ori la^tnilcu JOS. LavriČ, Št. Vid pri Zatieni, Dolenjsko. 915 Onnes in m$b dsn clfiĐaisks dainske sa« lonsks elitne kapela ^id vodstvom Ane EisenSiuber. 0b nedeSfah in prasmkih od 4, ore popoSdne napref, ob delavnikih od 8. do pol 1. ure. Vsfop prost. - Moderna ročna dela in materi jal Ljubljana i Koagresni trg 7. Bombai in preja za soga- yice. — Prefittskarila. Vezesje na robo In stro]. Plisiranje. Zunanjim narcčilom se isstreza vestno in točno. Zahtcvajte cenik! Posiavoo Q Zahtevajte cenik! g^m NajveČje priznanje in priljubljenosi so si že pridobili ====== moji patentirani ====== 93 ker so resnično najtrajnejši vojni spomin ter najprimernejŠi za razno-vr^tna darila — Na mnogobrojna vpra-anja vljudno naznanjam, da so isti edinole pri meni dobiti ter blagovolite zahtevati brezplačni cenik. 5 za Rdeči križ. LUĐ> ČERNE, Invelir In irgovec, Lfubijana, Woifova ulica 3. f'nrx>ro*'-a: nnf$mev)o izbiro slamnihov za dame vi deklice Pooravua točno m v§$tno Jrfodni sctton Stuchly - JViaschfcG Popravila točno in vestno Ljubljana v Bidovskv ulica š^ 3 Dvorski i*9 ?* Solidno b'cgo. S^T* Isocsojcvanje satnih faobukov- ""1S2 ćPrfcnano ni?f(e cene. kakor tildi bobaio zatoqo iahuh klobukov Stran 8. .SLOVENSKI NAROD-, dne 17. aprila 1915. 86 štev. Kot don notira $št9 prftmernega aesta bodisi tuđi v pišamo, zmožna je tuđi gospodtnjstva proti prav ptčfi plači. Naslov „Marljivost 992M na uprav »Slov. Naroda«. 992 Unski poli la stolate sa eeno prodajo. VpraŠanja od 6—7 zvečer v ZS- logl tevlfe* Hsmanlo. 983 Sprejmem takoj moojega is pritaega licenca s dobri mi izpričevali iz poštene ugledne hiše. 976 ytnd. €!sbicher, £aSki trg, Staj. Hemoroidi (zlata žila) podališfk debelega črevesa in njegovo obolenjc) Traina hitra ozdravitev z dr. Ritfelsa hemoroidalnim čepom. Centt 3 K 9° h brez nadaljnih stroskov. Nobenih drinskih neprilik Grof S. piše „Va5i Čepki so moio trdovratno bo!ezen v debeiem čre-vtsu prcsenettjivo h tro ozdravili". Po povzetju pošilja samo 954 JL Vojacek, MSnchen, pan! j(eysestr. 5. Samo dneva v teinu. Velikanska množina novih OSTANKOV blaga za obleke in perilo! Ostanki se prođajajo vsako sredo !q sobofo y prvem nadgtropfg pri potreba „HERMES44 Bratov Vokač v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5 G. Flux «* Gosposka ulica 4, -•* I nad ■* 4^ V^ Cl varćns. snnžne kuharice, urne, đelavne sobarice, Inteligentne, prav spretne plaćllne nataksrice. servirarice, pod nctakar:ee. kavarniske b'agataićarke, sezifslso esobfe vaake vrate, »erikov smotao, as lsbiro Već v pitarai. Prt manjih vpraSanfih se orosi za odgovor znam ka. lF3H[ KO! Sodna nlka. hMmtt toraah Mntriji! Stare nogavice ae ceno podpletafe|o I Specialna niehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje joDice, moderčke. telovnike, nosravice, ro-kavice, posebne obleke zoper trpanje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina m najuglednejša prilika za dober zas!u2ek, pouk brerplačen. trajno de!o sigurno Ker ffelant brer agentov, so cene veliko nlžje* Ravnokar došla velika izbera mnetniskih in dmgfli vjakovrslnih razglediiic. HAUODNA KHJIGARNA Prešernova ulica. C. in kr. vojno ministrstvo. Patriotsko nabiranie kovin za vojno! Pod pokroviteljstvom Nj. ekscelence c. io kr. voj. ministra fegm. Aleks. viteza Krobatina. Prebivalstvu. Pemagaftef da imagamol Nabirajte in darnlte te keviiiel Baker, rdeča litfna, hron3 med, nl-kelj, kositer, cink In alnmlnl]y tsceno v kateri obliki, imajo svoj pomen v vojskovanju in izpolojujejo važen namen, ako se oabirajo in dado na razpo'a^anje vojni upravi. Darujte t* kovine, kolikor jih !e morete potresati. Toda darujte le te kovine. Ne darujte železa, ne jekla, ne plocevinskih pređmetov. V Tsakem gospodarstvo, na vsalcem podstreŠju, v vsaki kleti, v vsaki prodajalnici, v vsaki delavcici je nekaj kovinskih pređmetov, ki jth lahko po-grešate Imejte jih pripravljene in dajte jih nčencem, U prfde]o k Vam nablratt. Mlkde naj ae mtaU, da je njegov dar prema|kea! m Važe darove kovin dobt vojno miaistrstro» Denarno vrednost kovin dobi vojni oskrbovalni orad sa mile darove Telakem ▼ ▼ejni, sa natanovitev invalidnlo. Sovražne mornarice nam hočejo zabraniti dovoz kovin in spraviti vojno opravo v zadrego. Prebivalstvo pa pokaže sovražnemu inozemstvu, da je oje-gova Ijubezen do domovine podobna neizČrpnemu radnika in da pomaga oetriti meć^ s katerim se naj issili mir. 978 Častno preda^dnlatvof fieneral pehote Fridcrik baron Georgl9 c kr. ■lalrtf ia detelae braa. Owednje vodstvo. Krajno vodstvo. M^ail^^l—i*m m HUM HaalfllaTfrMi. ^MMMM SMlMlal IbYVbXi * SANATORIUM • EMOIMA / ^a notranue: in KinuRCiiCNfc; &oi.E7*n. t • PORGCNirUsflCA LlJUBL JANA KOMENSKE'GA Ut !CA ^ \\ 5EF-7T^^IK ffiMARU-DR-FR DERGANC \ MMvl in ioio 14 do 15 let star se sprejmeta iako] sa ka?arao. Kjef pove upravnibtvo »Sloven-skega Naroda«. 939 Jabolčnik čisto in snažno pretočen, r-tav sladek, zajamčeno naraven, najboli^e vrste, preSan iz dobrih sladkih jabolk (moSanci) razpošiha po povzetju liter po 20—22 vmarjev od 100 litrov naprej 927 jari Jos. Stelzer, trgovina z mostom Wetzelsđerf pri Građen. Radi vojnih in družinskih razmer se epnati trgovina s manufakttirnirn n konfekcijskim blagom in se proda radi tega vsa zaloga * skupno ali pa tuđi v večjih partijah pe zelo npednth cenah. Kje, se izve pri apravnistvu »Slo-ven-kee^ Naroda«. 956 DobroprođoIclKo manufakturne stroke ie Sprefme takef pri 966 Lenasi & Gerkman, Ljubljana. Sprefmeta se tnđl vajenka. V tlaibo ie sprefna stenograf ^ stenoorafiaia Pokoji : dobra izvežbanost ▼ tesno-pi«iu, mane slovenščine in nemščine. Ponudbe, v katerih naj se navede dosedajno službovanje, plačilni zahtevki in dan mog* čega vstopa so na^ioviti na paromlin Celje, pošto! pre-daloc it 40. 955 Hnsncenje vsakovrstnih ptičev in živali v naravnem izdelku prevzema ferd. Schnlz v Sp. Siški Koloirersla cesta šter. 149 in 191. 975 Pocenl! Poceni! Bokler traja U zaloga oUajaa slanike 100 kaaaiOT U kr«a, teli« SIR, lepi hlebi vležaoo blago, hlebi po 12 do 16 kg a kron 240 kg. Zunania naročila se izvršujejo toćoo po povzetju- PriporoČa se za eeojeoa naročila 963 A. Kušlan, Ljubljana. im m a mrt wte mi I Lepa prilika, Ocbra ider-a ia»L a* ^R ^5 Su & *%y c£ mi t .jjh?* z mešamim blagom, je za mal ! đenar na probaj. i^ipra«na za sarji-.-stojno žensko. 941 Naslov v upravn. »S!ov. Nareda«. Sraj'sko es?fr%ni5tvo bsrona Cacco v St. frjanu pri Goric | ima na prodaj še več sto hsktc! izvpsine 78n i ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■ - - - -_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________ ia 1 r.'i 2 f^o^poils &q cd ?a v j srei!^! i^csta fcHzs pošte y Frast!škaaš& c!!CS it. 10 L : mm li mm 106 ; čed^a 23 f?^5jro chrasjeaa, se i proda zaradi sc!it7e. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 977 f\ • £ # I 3 • malo rab.^Đa, in w «? ai _« __ at P.£ fv'.": 'i W» f ^Vflt^|i ss pr^dasia po nizki ceni-I Nn-!nv pod „ne^isfrlrns bla« ! gajaa 913" na u;>rav. »Slov. Narod t, iJsSF* Sprejn^e se "^H i prodajalka Iism 939 vsi ia r^asufa^fhifno streho. Brata Vohsk^ Lja^l^^a. C, kr, avsfiffigfee Izvleček z veljaVr.osijo od 1. septembra 1914. Z veljavnosfjo ođ 1. septembra 1914 i do .o/ili do preklica v okraju tukaj^nega ravnateijstva s »odaj navedeni ^laki po od i. maia 1914 veljavnem poletnem voznem redu. 7>h vlakov se lahko ^osluzujeio v^ c. vilo i potniki broz prisllne^a legiiimiraaia. Civilni potniki, kl se peliefo v Pali, morafo hnetl legitimacije ođ c. i. kr. poveljsfrra vojne uke v Pui;o. OĐBOĐ iz Lfnblf^se glsm! kolodvor. 92Eno oaebsi vlaki: 6aOO zjutraj v Kranj (TržiI), Jeseaice, v Trt:*.. 8-05 dopoldne v Grosuplje Kočevjc), Trebnje ("St. Jar.?) Novo me^to, (Straža- TorHce\ Bubn;ar«ri. 11*30 dopoidrte v Kran'. Jesenice. Trbi2. 12B52 popoldne v Grosuplje, TrebnSe, Novo mestr (5tra2a-Topiice), Eabnjirci. 6>3Q zvečer v Kranj, Tržič, Jesenicc^ Ce- !ovc* če/ ?«iicbur£ na Dunai. 8-36 zvačerv Grosuclje (Kočevje), Trtb- r:in. Novo mesro. Bubnjr.rc'. PRIHOD v Lfcblfsso cfle-ni kolodvor, osebstl -rlEfci: 7*35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (TržiJaV 8-56 dopoldne iz Nove&a n-esta, Treb njega (St Janžs), Grosuplja iKočevja). j 11-16 dopoldne iz Trbi2a. Jesenic, Kranja 2-35 popoldne \z Bubrvarcev, Noveea mesia (Sttnfe-'i *>plic),Trt:bn]cga, Grosuplja 8-2O ponoći iz Trbila, Jesertic, Kranja, ( t ::V.ča). 9-23 ponoći !z Novega rresta, Stra^c-Topl!C), Trebnjeea (St. Janža), Grosuplja, (Kočevjaj. iCamniška 2e!eznecs. OOHOBzdriensegakolodvora v Kamsik x zaežanfnaž v'akf 7-4O dopoldne, 2*30 popoldne in ob ! 7-X^ zvečer. PSiilOI* iz Ks"tn;i'.s v L|abl!anc ob 6-42 sjuftraj, 11-00 dopoldne in ob 6B$j» zvečer. C.kr. đržavac-železfilšlio ravžiaisllsžiro w Trstu. V naročbo priporočamo prvi slovenski teposhvm messčnik kateri lzhaja že 34, leta. „LimfflflnsRI zgen" „LiĐblžansKž im" „Liubl'nnsKi zjon" itefe mert svojim! sctnidnltd naše safbolfše orlpovednlke, pesni&e in kritike; poroća neppistracisko o vseh važnejšib sloveasMb la slo-vanskih lm|iževslli novostih; si fe tekom svojega 33 let* nega Izhalaafa prldobll v našem slovstra odlično mesto. Naroča se: DpravDisivo „Lit zvona" Llilat Riileva ni. ]. Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, četrtietno K 2*30. 86. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. aprila 1915. Stran y. Francozi in Hemci. Spričo današnje svetovne vojne, v kateri so si zopet Francozi in Nemci nasprotni, bo morila tega ali onega zanimalo, izvedeti kaj veo o razmerju med tema narođoma, kakor se je naučil y soli. Zgodovina nam pripoveJujc. da so bili Galci prvi prebivalei današnje Francije. Ali je tam že prej stanoval kak narod, ni natančno znano, Oalci so bili ariiskega plemena, kakor La-tinci, Germani in Slovani. Brez dvoma so Oaici, kakor vsi arijski narodi prisii od vzhoda. Plodovitost zemlje in prijetnost podncbja sta bila vzrok, da so se ustanovili med Reno in Oceanom, v današnji Franciji. Ljubili so vojevanje in ljubili so plen. Galci so -delali velike pojczde na Spansko fn v Italijo, pa so prodrli tuđi do obrežja Labe in ćelo Donavc. Oplc-nili so stari Rim in se prepeljali ćelo v Malo Azijo in nobenih sledov ni. da bi bili imeli kaj respekta pred visoko razvito rimsko in grško civilizacijo. Kadar so se tako pomnožili, da doma nišo mogli več izhajati. so napađli svoje sosede in um vzeli zemljo in kar so se imeli. Rim je naposled Galce premagal in njih deželo podvrgel. Rim je v Galiji vpeljal rimske običaje, spravil tja svoje koloniste, a narod je rimsko civilizacijo plača! z največjim poniža-njem. Galija pa je razevetela in je po svojem bogastvu postala eden naj-važneiših delov rimskega imperija. A kakor povsad v rimskem imperiju, tako se je sčasoma začela tuđi v Galiji dekadenca. Rim je pač zagotovil zavojevanim narodom mir, a plačaii so ga drago, s svojim propadanjem. Nekdaj tako inogočni Galci, ki so ogrožali toliko sveta in se časih nišo drugega bali, kakor da se nebo nanje podere, so postali sčasoma nc-zmožni, se braniti proti Rimljanom. Nehali so hoditi čez rnorje in čez vi-soke gore in njihovo stevi!o se je krčilo. Dokler so bili barbari, so bili plodoviti, ko jim je rimska civilizacija prešia v kri in v meso, so postali sterilni. Nekdaj najbojevitejši narod se je v kratkih stoletjih premenil v čredo ovac. Tedaj so stopili v svetovno zgo-dovino Germani. Vstopili so z mecem v rokah in zmagali so lahko. Germa- j ni so bili takrar še divjaki, oblečeni v kože, ampak hrabri in svohodni, hojeviii in pedjetni, med tem ko so bili Galci že povsem oslabljeni, si niti več nišo žeieli samostojnosti, so se boij bavili z retoriko in s poezijo, kakor z mečem in kijem. Germanska invazija v Galiji se je začela s prihodom Cimbrov in Tevtonov in je trajala do Karla Velikega. V Cezarjevih časih se je invazija pač ustavila za več, kakor sto let. Cezar je prišel čez Reno in je začel proti Germanom ofenzivo; še pod Markom Avrelijent so se morali Germani bojevati skoro samo na svojem ozemlju za svojo svobodo, a končno je Rim opustil ofenziva in se omejil na defenzivo. Čutil je pačt da njegova ekspanzivna sila ne zadostuje, da bi Germane pre-tnagal in podvrgel in zato se je zadovolji! z zavarovanjem svojih meja. če bi bil Rim hotel Germane pod-vreči, bi bi! moral postaviti na noge jako mnogo novih legij ter poslati dobre koloniste v še divje in mrzle kra-je. Tega Rim ni zmogel in je zato Germanom prepustil severno Evro-po. Omejeval se je na to, da je čuval svoje meje, da je kaznoval germanske agresivnosti in skrbel, da se je med germanskimi rodovi ohranil raz-por. Rim se je namreč bal. da bi se Germani združili in prišli potem čez njegove meje. Rimski imperij je bil tedaj velik, obljuden in bogat. Kaj so bile takrat še divje pokrajine, koder so prebivali Germani, v primeri s civilizirano Galijo ali Španijo. Prave puščave, prebivališča za volkove, ne za kulturne ljudi. Toda Rim je tedaj že dvo-mil sam o sebi; čutil je, da je že jako star, in zavedajoč se, kake kreposti mu manjkajo, je slutil, kaka nevar-nost mu preti od Germanov. Germani so pa bili krepostni, seveda ne v smislu kristijanskih teologov in mo-ralistov. Poznali nišo ne ljubezni do bližnjega, ne ljubezni do pravice, ampak bili so zdravi, krepki in vztrajni in te kreposti zagotovljajo vedno zmago nad rivali. Svet navsezadnje j ni drugega nič, kakor bojna poljana i in krepostnejši so v tem smislu vedno tišti narodi, ki ohranijo in razširi- j jo svojo posest. S tega stališča sta j hrabrost mož in plodovitost žena naj- j večji kreposti. Plodovitost žena skr- j bi, da se izpopoinijo izgube, hrabrost omogoča odbijati sovražnike in si jih podvreči. Plodovitost žena brez hrabrosti mož pomnožuje samo število sužnjev; hrabrost brez plodovitosti ne more nobenega naroda vzdržati na površju. Stari Germani se svojih kreposti sovoda nišo zavcdali. Njihov patnjo- t tizem je bil jako nediscipliniran in njihove strasti so bile velike. Boje-vali so se jako radi tuđi med seboj, roJ proti rodu. mož proti možu, toda bili so poguniiii in moćni in imeli i zdrave in plodovite žene, zato so zmagali. Rimsko gospodstvo je razljudilo stari svet. Veliki pnevmatični stroj ob padcih Nila je nehal delati; barbari so preplavili Galijo in Spanko službo je premenil v poklič in obr. 'n nokvaril je v nravnem oziru vse prebi val stvo tako. da je stevilo otrok vedno noje-malo. Rim je imel slabe eesarje in krvoločne tirane, toda ne slaba vlada, ne revolucije nišo tolikn skodovale. Familija ni imela več pomena v tej državi in volje in značaja ni bilo več. Tuđi proti naihujšemu tiranstvu je bil odpor Ie slab. Vrhu tega je Rim osre-dotočil vse življenje v rnestih in so liudje zapustili kmetijo. Kdor je kdaj potoval po Italiji, ali po Franciji. se gotovo še živo spominju znamenitih razvalin, templov, an-fiteatrov, vo-dovodov, kopališč itd. Saj so impozantne priče nekd^nje veličine rimskega irrmerija. a ohenem so tuđi spomenik: tihe, a globokosežne socijalne revoluciie, ki je kulminirala v tem, da se je skorr> vse prebivalstvo skrivalo v mesta. Cim so kje zavladali barbari, so rvbljudili deželo in so ! mesta zopet nazadovs-a. j Barbarska invazija se je torej ; morala posrećiti po zakonu narave, j ker kreposti, zlasti hrabrost in plodovitost, zmaga^o vedno. Prvi barbarski narodi, ki so vđrli v rimsko državo, so bili pač ir.aloftevilni. ker se nišo magli vzdržati. Vandali in j Goti so se potopili v domačem prebi-valstvu. Drugi val germenskih ple-men (Frank:. I.on^obprrji \r. An^lo-saksoni) je bil močnejsi. Sele Karo-llngi so zaceli usta\ict: navale novih barbarskih narodov. Kare« Veliki je j zavojeval Italijo. ie germanske podane krstil. je uničil v Evropo došle Tatare in ie ustavil tuđi prodiranje Slovanov. Leta 843. je pogodba, sklenjcna v Verdunu, dala sedanii Frmciji samostojnost. Germanski Franki nišo mogli v stari Galni obraniti svoje narodnosti, nego so se pomešali z do-mačirn prebivalstvom galske in romanske krvi. Karei Veliki ie bil ^c German fnamroč Frank, ne Ncmcc). Kralj Karei - plesec je bi! prvi fran-coski kralj. Njegova prisna v Strassburjru. katero ie storil v dijalektu, kakor so sra govorili v Galiji, ki pa je bil samo podoben in soroden latinščini. je nekak rojstni list fran-coskeea naroda. Fr;*ncoski narod ie sad bar^cr-ske invazije v staro Galijo. Barbari so prebivalstvu nrinesli sveže krvi. ZavojevnJci so bili sicer v manišini, a zmagfali so vsled kreposti in postali sol franeoske zemlje. Barbari so ustanovili fevdalne razmere. Slovencem je dr Slane v mnojrih spisih pojasni! različne strani fevdalizma. Ic na eno se ni oziral. Fevdalizem. ki se je poznejc spremenil v tiranstvo in brezsrčno izkoriščanje, je bi! v začetku pravi blagoslov. Okrog gradov so nastale vaši in kmetiia se je zonet obljudila. Koncem 9. stoletja je bila današnja Francija skoro /apuščena; normanske tolpe so se skoro neovi-rane klatile po tej krasni deželi. Koncem 11. veka pa je bila Francija že zopet tako obljudena, da je dala An-gliji in južni Italiii nove gt>spodarje in da je lahko dajala veliko ljudi za križarske vojne. Fevdalizem je bil pač socijalna organizacija barbarskih ljudi na zavoievanih tleh, a dal je prebivalstvu nefcdanje Galije zopet življenjsko moč, ki je pod rimskim gospodstvom že silno hudo ginevala. Morda se dobe tned Francozi še samoljubni Ijudje, ki jim ta resnica ni po volji. Saj zgodovinar Guizot se je svoje čaše trudfi dokazati, da germanska invazija ni niC \T)livab na prebivalce ^tare Galije, ampak da so bili stari Germani za Galijo to. kar Frokezi za Ameriko, toda s tem je pač ie laskal svojemu narodu, res- ■ico pa utajil. Sicer pa ic ta resnica dandanes populnoma brez pomena. Cisiega plemena danes sploh ni med kulturnimi narodi. Ocetie današnjih Francoznv su bili različne kr\i; latinske, kdtiske in germ:'ii k^-. Od Galcev so podedovali veselu dušo, brezskrbnost in gotove socijalne kvalitete, od Rimlianov so rjodedrv-\ali smisel za red in čut edinstva, od njih so podct'.nvali svojo l.jgiko v mifiljcriiu in ra/.nc druge poJiTiCric ter intelektualne vrline, od Gcnuanov in Nonnitnov t*i\ so dobili dt;!i;i sme-losti in podjetnosti in Kar io v njih resiioiio in sanjavosii. O:*!* r.iiu ni so bili \ popoln! c'ckrlenci. ko jih je posvežila germansK.-i kri in iz tega ie nashil nov rod. Francozi nišo ne Gal«, rt? Romani, ne (lerm:^ii no p!c-iv:'jni!. ."Mip:ik ivu" ^iov nnr -J. ' MATfflONJS / J^DiNSTVCN * U SVOJOJ ' ANALITIČNOJ KAKVOĆI NAJBOLJE \ PICE I Za OgrafO VPCa itđ. i^ kostanjere^a in hrasto^e^a iesa, 250 m dolj^c, 150 m na doigo stfsanr 1 m ra v zemljo D'be-iost ^tesano 12 X I* cm n-^a] 14 X 16 crn- ^opa K 2— ?a l ko5 3^"* pređa *^S ^<^ Mi! Ml %%Mi si L'B^iai!!. © i« o Kn 3: B O preje Bii.na & Kasch, L]abi|ana, židovska ni. 5. nr:o<:--.'.ća rrliico znlo^;«- t?*ai!n in ffUce - rokaviGf modno blaga ^ rr«»^n.»dr in ^inr rnznovrsirf Ha<8 parlur^e, ročna dela in materijal, kirur'ričse predmete. 413 Moderna predtiskarija. Preli 9 liiii jo enliii ie!) izberno delnje dobro znana antiseptična Meltisine ustna in zobna voda kl utrdt dlesno :n odstranjuje neprijetno sapo iz nst. 1 steUlenflca z naTOđllom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ Lfiiblfan«. Hesljeva cestu šter. 1 pole^f Franc Jožefovc^a jubilejne^a mosta. V tei lekarni dobivaj« rdravili tuđi lUm htlntskihblasrajn jnž.žclcinicc, c.kr. lobaćne tovame in okr. bol. blagajne ▼ Ljubljani Melnsfae-vstna tn zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. febru.irja 190^ Blae. Gospod lekarnar! '■ Prosim vijudno, nošljite mi zopc tri steklenice Va^e izborno dclujoč« antlsaptlćno atelvsine-ustne zobnr vođe, katera |c ncprekos'jivo sredstve zoper zoboboi, utrja dlesno in od stranja neprijetno sapo iz ust Z? ohranjenje zob in osveženje ust jo borr ! vsakomur kar najbolje priporočaL Spoštovanjcm Mito Kaurinović, kr poStc meštai Cf1 ■ •■•• | & U 1^2 I* ki a I ^ kJ j vseh vrit za urade, društvn, trgovce itd $nien Černe, graver in izdelovatetj havčukovih štampilij l\uhl\pnz. Sele&bu; ^ova ulica 1. Ceniki tranko. Ceniki franko- tm — I mihulilu! mtilt & « vi Wtii& WmM e za izdelovanje cun] za v č:v!jc in raziičnega spođ- njega pcrila ^" "1 ?I I £ & S 11 T-' Stari trg štey. 21. FiiipSes Glavaš t?«f št. 6* Kolodvorska ulica št. 6a 1 v v v v v v "& v ; EV« *^> -^V «** ./•'•i b*-m r*** **** : za gospode : rranca Jožefa cesta 3. po sneri v najkrajšesn času. LHIRUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 pnporoča svojo veliko izber dežnčkov in soln£nikov. Popravila se izvrbujejo točno in solidno. I k- parncrru kotlu, /prazan, se | sprejme takoj. 950 Olisruic?. JCuUr I Ko., JiEs^vode. i ■ fino, sočno štinko f^njaii. feranisite klo-base, prekstcnr; mes^, t»*--n::io s pnpriko, najb')ijši pr'. ni enasadolskS sir ter sladko : ća]no sr/fs^o maslo priporeča tvrdka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva u!ica. Vsakdanic r>osiiintve od najmanjše do naj-večje množine n<> rr.:n\7.]\ ceni. 130 o & iilii^ ^ III ii^£2 .. * MSlEliDi!1! rascrucsDVB vdove i * Jn I iš \j/ £a ii ii ^u? I rtžfi ceni p?ot* t/ikofšafesssa I UBlstP80?ifla I ^JbpbsscM, : Colm štev. 15, Štajersko. ; RCtfirzsie kakovoct! po 5, 7, 9 tn ! ?2 !;rc?n — vse vrste iasae pođ- ! iage \n Ecreiic? - barva sa ?ase ' ie Š3r£«33 „!^6rUcs po 2 Ja 4 E - fosislfift r?otre^ščin© — lasulje,. brade l*z đn^e poirebščlsse za maskiran! e, vse po zelo zmernih ; cenah priporoča ! bi»ivec in ^asničar LjubHana, Pod Trančo št. 1, < (voral Mestceoa in Siarega trga). :: Postrežba točna in vestna. :: ^= v Ljubljani ^= tenom« lil^«rjctF priporoča v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i- s.: iiriiaievec pristnost zajamčena. Vermut-vino najboljše kako-ćfosti. Ugodne cene! ■ == Vzorcl na fazpolago. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD", dne 17. aprila 1915. 86. štev. (MlO.) zdravijoprotin,rev-poJ«^ to ^ matizem, ischias. •?ckt« daj« uston] ^^ r«TB.toiistf«. Otvorite? 20. aprila. !AMit fftSAi ^°ke tekliće in 2ene vsake starosti, ako DP3 filil rabii° ^0^ nainovejše mazilo sa .vUK Milji I1*8*' rabi se samo na zunai, edino res-c nično učinkujocC sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in **. Zraven spadajoče milo oj vin. Sifl-* dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko Slili *^2the«. zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih Ulll pišem Cena kartonu K 2'20 po novzetju. Od 4 kar- tor.ov naprej post. prosto. — PoSiljatve poste k- | stante samo če se pošfje denar naprej. — Razpo5>ilja ga )Wk Reizel Dunai V!.. Vxmm 43 H, I Mi Pozor koIssa^JIS Orlg. ..PfJCfi" tnroa holesa in Bacer m^d. 1915 „TORPEDO *, ! , RAPAX*' in druge preizkušene znar.k? c£ f-iron 90* Ti.iprc", nnevmatike, prostoteena pesta, zvonci, sveti!jke, verige, pedali, sedla, torbe itd., iid., po čudovšio nizkih cenah. Popravila, emajlir. in poniklanje najboljše izvršitve. Katalogi gratis in franko. Slov. dopisovanje f,. Vsisberg, tvorniška zaloga ve?n*h ke'ss is imklh skčz; Đunaj II., Untere Donaustrasse 23 III. Firma ustanovljena Jeta »8J3. C. kr. priv. tovarna za cement TrbeveijsSce premogekopae dr^i^s v Teorija!* priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedrio enakomerni, vse od avstrijske^a društva inženirjev in arhitektov določene nrcdpise s;!ede tljkovre i:i podornc trdote daleč nadkri!fn*e6i dobroti kakor rudi svo ' ieMrsn pri z!e?ek opIu | ——-^^—~j I Prt^PhtlA ^Ptnc je veliko ležeče na dobrem poljedelskem orodju, da se I ■ U3CU1IU iCtU3 (jelo z lahkoto ter hitro opravi, vsled tega naj vsak I nai*ctc 1 1«? pri I __ __ w 1 JBF TiA1 i katen že več let razpošilja priznano najboljse, garantirano dobre turske kose v dolgosti f>6 61 67, 72__78 in 84 cm 925 po K 190 K 2-30 Pri naročitvi 10 komadov skupn', po'tnine prosto vsiko postaio. PrnroJ3iaIri doi? prim. popust. 3 Ns!Jj&q3J prsporocEgivoS 761 ^ najnoveJAe U-onstrukci?e, zi vsalco jahka in trpežna, priznano naj- •i oi*rt najheli pripravni 10 l*ina :: KoljŠa v monarhiji. :: ^ rarsnciia. Pcjk v vezenju Irezplačen! == 2!e!s3O iaassivol - - - , < Zslcga vs?h zraven sp29?.?c:ih 8^lov, popravila točno in po ccnl. ! ^ 5Jgo£5r,e cene svesnh si^zki mesečni o5»roki. J IGN. VOK, spcclalna trgovina šival. sirojev in koles J Z^Jrievsjtc esnik. Zastupnika se sprejemajo. ^ . St. S7-.-K __ ' 906. Ili A -f^! %.. c^i >^ ^^ J. o. 5» ® Z ozirom na pretečo nevarD^gt, da se zaueso k nam koze, oposaria podnianni mestn? magistrat, da je eepljenje proti kozam naj-usjieJneise eredstvo zavarovsDja proti tej bolezni, ter nnjno vabi vse one, ki te nišo bili cepljeni, in vse tište, pri katerih je že poteklo 6 let po zarlnjera cepljenju, da se sedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam. ! J&-999, fel»S?.pIaČS50 Cejilfanfc pfoS* kozam privelo se bode i letos X2. aprila in vršilo vsašs daa (izvzemši nedelje) do 30. aprila | v Jlestnem domu. in sicer 0pc!dE0 in ob 3. ari popoSđsae. | K temu cepljenju nai &tarži privedejo tuđi otroke, ki še nišo j cepijeni. in one šolske otroke, ki seđaj nimajo sole in ae v soli ne • m rejo cepiti. Pesebea vabila k cepljeaju se letos ne bodo dostavljala. dne 6. aprila 1915. Brez konkurence! r 1 r* 41 TI U P F r P V111 za gospode in gospe so nogam najbolj priležai, lift«* la najboljse kakovosti. Na prodaj samo pr! I JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova irika št. 5. Govsserski čevlji za teriste, hfgffJenfCnl ievlji za otrcke in Lawa-teBaJs-C^vljf> ^ K 1250—1650. Liilis lofSa 17. puškar priporoča svojo veliko zalog© ražflovrstnih 280 ffnerra izCdlka, kakor tuđi belgijslsit^ sniskih ;n čeških strofo ^rcisktgšenih pVŠil, za katere jarećim za dober strei. Posebno pripo-očarn lahke vrucevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez- ciimni smodnik. — Priporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin geST" po najnizjih cenah. "c%^ FoprivIIa in a sroči?« ss izvršufejo tošno in zanesljt^o. Cenarn^i rta zjhtcvan^c xasionj *n ^;oštnino prosto. sa. ste*. .SLOVBN3K1 NAKO0-, *nt 17. april« 1914. Stran 11. 21?jJSGrIE Tdeffna na obrazu in ideč no>, ogrci, pri-f»či, gube in ohlapna koža vse napake rvoiti odpravi zaiam. staropreiskuSen« dr. A. £lixa pasta Pcanpadoua*. Popolnoma ntirvodllvo. PoirkuSnia K 1—, veliki lončelc K 3 - Dr. A. Rixa biserno mleke, teko" ruder, ro2nat, bel m naravno rume«, ste-kieniea K 3*—. Diskretno razpoiilja Dr. A. Biz kosim. laboratorl; Danaj DL, Berg-gassa IT'B. Zaloge v Ljubljani: Lekarna »Ziati jelen«, dro,' A. Kane, dro£. »Adrija«. 7%\lWrćn n?«r>Vi ali pa denar naiaj. ZdraTaiikl Iskaz o Izvrst-fe£ jamic«! U^tu nem ufluira, zravea pa Se na tisoće zahv. pišem na ogled. rA«rUa". I Izbolišaite promet * sve f gostilni | z najboljšim in najcenejššm plzenskega tipa i češkim buflejeviškim Bdniškim pivom. Zabtevajte ^m t gostilnah ljubbanskih, ▼ prand hot^Ju Baikan, Trst, hotelu ; Lacroma, Gradež, palači prve hrvatske stediooe Zagreb, Napredak. Sara icvo Bf*ranek, Baniaiuka i. t. | Informacije podaja će*ia đclnJ5ka pivovama v Ccikih Budd^evicali, Roza ! Mohnran tfabi{ na, Bctjurall Pouiia Trst. 2638 gGritzneriev sivaim stroi r.ajbotjsi seduntosti za rošbino in obrt. Krasna o^renzs, lahefe tek. Učenf6 brezpleći!O ▼ hišu 1&F Ve%e, štik«, krpa nogavice ia perilo. Edin« tova**nfika zaloga Ljubljana, Svc Petra nasip $t. 7 bliza fraaćilk«nsk«0« mosta, i«vo za vodo. 7«h>»¥«ft» ovslk. PriđetB ta*! oa dan zmnrfi 4og*Tora. lOletna cfftraiel!al sprejme 5r. franjo Rosina, odvetnik v Maricom. 958 tfegdluv Najbolje im zob* ,pri $9lnco* ?a vod«. vse blago kakftr »et-k* ulo^a iMii p»aaiijaka«:a prostor« •• fdnn a« siat-r tMi! j -------■—■"rr ~ =^.,.--=-----------j ^Jad 50 Jet obsioječa parna birvarijatnhmiciio siiale^eoMck i *<^*- 610 I ^^= aprett^ra sukna ^^^ I Lfu&llana, R^^^^^ Glliios, I Seleoburgova ul. 6- rž3ž£.£i5 U^?« Biirska ulica 46. o Postrežba vesfna in točna. Ifeinižje oeno. I Velika zaloga iHa§0 najficejsih, trpežni!: in noji najbolj priiežnih za iatne, gospode in oiroke. ! Viktoriia Sterniša I Jurcičev trg 3. G?. učiteljem, učitelucam in dr? nrainikom 15° o popusta j Okraina bolniška blagajna v Ltubliani. 3-—^ >-»V ^^"^3 C --5— * * X-a >—S Glede na pretečo nevarno^t, da se zaneso koze k nam, opoirarjamo. da je najboljše sredstvo proti tej bolesni cepljeme proti kozam. Podpisana okraina bolniSka btaeajna je zaraćitega odredila bre^TilEČno čepljenjs proti kc-^issn i- svo?ew amnulator-'u ■■ ;.:nbi ?i; . Tur:a5k. tr«v 4. i r:ad-ti'-r::-. in 5ic.-r *-sak toreU fn ćetrtek od pol 11. dopoldne do pol 1. popolćnej prKeoši z enerii 20. aprila 13iS do preklica. 971 K temu ceplieniu Do^ivlja podpisana blagajna v>e clanr- in njih svojce ter jih prosi, da priporočajo cer ljenje proti kozam med člani. \' obči bla^or je nujno potrebno, da se CTlanbtvo odzov^ naSemu pozivu. V LJUBLJANI, dne 16 aprila 1915. fp. Tokar., načelnik. Stanje denamllr vio? na knj. in tek. račun 3Ldec i 914: ;: K 202,841.494-— ss O, lij-. priv. Stanje seu. vio^ na hran. kn^i^ice 3i. marca 19!5: K 83f5SS.307=—. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prefe J. €. Mayer Centrala na Donajo. — Ustanovljena 136*. — 29 podružnic. Kogal Marijin M. PelTi cesta (I ti JlSSiCnraZiOHi 5?H2falD. Dclniškl kapital in ressrve £5,000.030 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakci], m. pr.. Prevzemarije deamrnlli Tlog na hranifne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ?er ra konto-korent 2 vsakodnevnim vedno ujrodrim obr«-stovaniem. — Denar se lah'fo dvlga vsak dan brez odpoved*. — Kupovan ie in proda janje vredaostnlh papirjev stroco v okviru uradnih kurznih noročil. — Shranjevanje in urravljanje /depoti) vrednostni^ -apinev in posojila nanic. 1S Nafkuiantnejic irvricvanje bcnuilSt narotfl na vseh tuzemstih m inozemskih mesiih. — izpiačevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujib novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ocnjevarno shranicvanie vrednostnih paoirjev, l'stin. dra^otin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravllišfte c* kp. razr. Joterife BrezoUčna revizija izžre-banih vrednostnih papirjev. — Promese lzl vsa žrehanja. Izplačila in nakazila v Amariko in t? Amerike, Uttmena In pismena pojasnila In na sveti o vseh v bančno stroko spadaječlh transakoljah vsakdar bresplačno. SVBpzotavlie: Prcmetna banka Lfobl^asa. ~ Telefon š!ev. 41 Zaloga pohištva in tapetniskegra biaga. - j^i^arsivo. Topohia spabia oprava : 2 postelji, 2 omari, 2 noćni 1 omariti in 1 \ umizalntk z marrn. pJošco ( in ogledalom K 3SO-—. Jamči se txt solidno delo. Cene konkurcnene. ZoJ «-. I— c_j 2 s a. o a- :: II 0 5* a" ^* i i o N«jc*nejŠ« dežnike in solnčnike domaćega rzdetka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofljo 19 — PrcScrnova ntica 4. ------------------------------------------------------------------------------------------------------ ■■ ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- zelo solidne ivrdke Wl. Kristofi6"S^EČar Ljubljana, Stari trg štev, 9. — L^stusi hiša. Ifajnovelic f^55^ RGSTUME ~^l Nsjaove?ša Gtroške oilite m oiig za iMiie. Higienlčno gerilo in drage potrebščisie za Rovoro|enčke. Pošilja na izbiro turiš na del^Eo. liftstfki nofsiilnfcfl Huhlinnske okallfi i LiuiniPi ! ililluiJllll fyaUJlllllWII a|UIIIJIIU«IIC !JIilfli%5 « M|lllrIJI&aie obrestnje hranilne vlogc po čistih Rezervni zaklad nad X 800.000. H /4 /0 brez odbitka renlžfgp Savlca. Ustanovljena leta 1881. Stran 12. »SLOVENSKI NAROD-, dne 17. aprila 1914. 86. Štev. Zlata veriiica •6 *raa«#v teflfcai K 14*^, aiitho ■ €•—. Prv« ?nli ggiirma mru s 3 srebrnfmi po-krotci K 14—. Dobavlja se na vse strani. Kdor bi rad eeao 1 kupil, maj pi&e tak*f. ■.LlCSmS. salama slataia* ■ttdam (Und«tar«1 itf. Sprejema zavaravanja člove£kega živ- I ljenja po najraznovrstnejSih kombinacija* pod tak© ugodnimi pokoji, ko nobeaa draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno »avarovanje na do-živetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačHi. ______________________________________ MSLrAVIJA^ .•.-.•. Vzajemno mmvavovailnm banka w Pragi. .-.-•-. ■Mtrral loadl K eo,78O.72**lS. — Izplaćaae odskodnlae ln hapltalijo E 129,935.304-25. Po velikostt druga viajemna zavarovalnica naše države z vscskozi siovansko-narodno upravo. EfiMnino zastopstvo v Ljubljani Vaa »ojatalla dajei---------—.------------------ ;'?L!iim?nfi,«v. la^t^- v Gosnoski oliri štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti I požarnim «kodam po najnižjih cenah i Škode ceni takoj in najkulantnejc. j Uživa najbol'ši sloves, koder posluje, I ! Pczor! Sprejema tuđi zavarovanja j proti viomski tatvtni pod zelo ugod- I nimi roenji. — Zahtevajte prospekte. 1 Ljubljanska kreditna banka v Lj&ilbifaiii aaV m mm I ■ Delnlika glavnica 8,000.000 kron. ti 2530 Striiarjeva ulica štev- 2. Rezervni fondl okroglo 1,000.000 kron. i Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu, Ceiovcu. Trstuy Sarajevu, Oorici in Oeiju. Vloge proti dTom«s»ĆBl odpoTedl »e o>re»te|e|o po 50in. ^r * |O s papirne vseh vrsi po dnevnem korzn. s aaaaaaam««ammmmBBBBBamBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB LtfO iMdtrM stanovanje obstojtčc h. 3 s#h, Irahinfc, kopelji, ifd. s elektr. razsvetlj. Ođ4a 86 za maji? termin, ▼ ITT. nadstr. vogaloe h<Še Dunajska c. Hl. in Sodaa ol. 1. Na-tančncjšc » I. nadstr. „Hotela pri Ma-ličaft vrata Št. 12. 485 III« " [8GIiJl[ lOiZIKAL parne destllerije CAM1S S STĐCK Barkovlje t a radno plombi ranih steklenicah. Dobivaše pcvsod1 Ivan Bizovičar [uinehu in trgovski vrinar Ljublfana 8 Kolezijska ulica št. 16 I priporoča svojo bogato dprera1|eno I vrtnarstvo ter okosno izdelane I vence, šopke in trakove. :: Izposo^vame ob mrtvašKib ođrib \ drevesne GTetlice, [haMor t»dl na|fi-1 nejie dekoracitske cvetlice za dvorane :: in balkone. :: Vsakovrstne sadike do najžlahtneiših cvetlic in zelenjadi. Spreieinam na-ročila na deželo. Vsa'na-rečila se i2vr5ujejo točno fn solidna. Inojifke: I. Bizovfćar, r Trmar Lfnblfaaa. 't BVBfe ^^ JS*L _„^_ H« J^JXJ13£-,JAI^A, Me«stnl trg IO ■» v 1 pa «r ■•€» €> a krasne noYO8tt spomladnih in letnih oblek in površnikov domačega izdelka Bflp^ po izredno nizkali cenaha **%&& Brez konkurence! Solidna postrežba! Najnižje cene ! A. SARC, Jadviga Sare) LJIJiJLJJiill, iilliljjUVi! UllCS 3. Prvovrstna trgovina perila za dame „ gospode „ otroke ¥edsi^ novosti spodnjih kril iz svile, klota in listra. ¥elika izbipa nogavic za dame! ~95 BV za gospode! ___^j Mm Dislemi vzorci ^--^IW/ Bflija. kitidi tibi. ^f^^^^"*^! švicarske ili Yilf |V| vezenine, cif i] w garniture, brisalke. Kompletne nevestne opreme = od K 380-— dalje. = ! I&če so priden in marljiv deček, za galanterijsko široko. Ponudbe naj se pošljejo na tvrdko 9J9 Aut. Adamfčf SranJ, št. 180. Oridnn famh \&m riijulu lihiuha iliuyu.; Spomladanska in poletna sezija 1915, Knnon m 3«10 dolgo 1 ^p^ 8kr0n zi nepslnn meSkfl BHeko {^i;*;;; (suknja, Mace, tcTovnik) ( lknpon 17kroii * i: star3 semo :; ' 1kopon20kroa Kupon za crno salonsko obleko 9.0 K, dalje blaco za površnike, turistovski Ioden,5vi1nate kamerarne, blago za damske obleke itd. razpošilia po tvornišk^h cenah kot solidna in poštena vrlo znana: Zaloga tvornice za sukno Siegel-Iznhot v Brnu (Br^na). i Vzorci gratis ln franko« ] Od tega, da direktno naročajo bla.^o I pri firmi Siegel-Imbof na tvorniškem j kraju, imeio privatni odjemalci veliko 1 prednost. Največja izbira. Stalne naj- | nižje cene. — Tuđi najmanjša naročilč j se izvrše najpozorneje in natančno % ro vzotcu. 46S * Teodor Kom (popref Hsnrife Korn) pohrivalee streh in kiepar. mW strelovodov, ter instalater vodovodov Liiisoa, Polianska testa \\. i Priporoča se si. občinstvu za IzvrSe-vanje vsakršnih kieparskih del ter pokrivanje z aneleškim, franeoskim in tuzemskim škriljem z asbesf-untfntniffl Skriljeni (Eieniif) patso! Hatschek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-Darska dela v priznano solidni izvršitvL hišna ia kuhinjska eprava. Posoljena posoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post prosto. Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ^TeijTrecjSL slovenska la.rsu3a.ilaa.ica.I Dcnarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000-— Rezervnega zaklada.............„ 1,330.000«— 41/ o/ / I brez odbitka. Hranilnilnica je pnpllarno varna in /2 /0 stoji pod kotrolo c. kp. deželne vlade. Hranilnica poaoja na rcmljišča in poslopja proti 57*% obrestim in najmanj *U°/0 amortizacije. Za var čc van je ima vpeljane lične domaće hranilnike.