(«tat Cdto tete K Ifö-—, pol l«la Ж <§•"—-v četrt teta K SO*—■* Izven )ugoel«vf}«! £*to tete K 150’—, Inseraft ali oznanila s« za* flttJtesajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranja prtweren popust. UprevništVo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.--------Telefon št. 220. ©t. JHMtvfiüflt. STRAŽA Neodvisen političen list Ц slovensko ljudstvo MaMfee», €u&m 0, s£pteimlbz>Ä 1891 • Poseuaa ««na tetarvmufc rtana 4 , Straže* izheja v ponddjek, sredo te Uredništvo in upravništvo je v Marlboni, cesta št. 5. — Z uredništvom se more vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoteft». Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reki« so poštnine proste.--------Telefon št XIII. тшшш ШЛОШЛМММ*1»!1& er^i3S95*J4aiSfls«aeBffiO«s»>«j Mii vet „mili“ zavezniki. „Balkan“, ki je imel prej toliko po vedati, kaj smo vse dolžni „milim in dragim“ zaveznikom, govori sedaj vse drugače. Prej se je dajalo, pobij separatiste, bati naj Radičeve©, ščuj italijanske topove na Ljubljano, ki ne pripozna nove državotvornosti Pašič-Pribičevičevega izvora, sedaj pa lepo po vrsti našteva, kaj so nam vse u-grabili in kje so nas vse oškodovali. Uvodnik v štev. 224 se končava: „Po krivici vlade žanjemo neuspeha naših interesov ,* vlada je glavni krivec, naj se pokori in prilagodi zahtevam naroda, ali pa takoj odstopi!“ Prej: živeli mili zavezniki, živeli rešitelji naše domovine demokrati in radikali., danes pa: oropali ste nas, pijete nam srčno kri in vlacla naj odstopi — bolje danes kot jutri! Res, visoka pesem t~ včeraj slavospev, danes kletev. Arhivi avstrijske špijo-naže romajo v Beograd. Lepo število današnjih' „državo-tvorcev“ izhaja iz vrst najokrutnejših hlapcev avstro-ogrskega nasilja in še vedno ni roke, ki bi iz ruševin nekdanjega trinoškega prestola izvlekla., knjigo njihovih jud'eževili grehov in nagrad. Zdaj in zdaj se čaje, da so tu in tam našli arhive avstrijskih špijbnaških central in javnost napeto čaka na razkritja. Seveda se vsakokrat mnogo obeta in pri tem povdar-ja, da bo s tem obilo dela, nazadnje pa se vse skupaj temeljito omota, zapečati, poveže in zaklene ter pošlje — v Beograd. Beograjska „porodica“ ni samo poklicana, "da nas zastopa na zunaj, da vodi naše > finance, vojsko in sploh vse važne posle, ona ima tudi edino prave roke, da, išče in obsoja naše narodne zločince. Ona, edino sposobna, edino čista in merodajna ima radi tega seveda „puno posla“ in zato ni čuda, da tako dolgo čakamo na razkritja. Pregledovanje špljonskih arhivov, je jako važno, ker se med njimi nahajajo častitljiva imena raznih „držaivo-tvornikov“, ki pa v interesu države nikakor ne smejo .priti v javnost. Zato se prevoz v Beograd vsakokrat prav -posebno pospeši, da rie bi kako „proti-državno“ oko naletelo med listi in o-moti na znana imena. To se pa včasih vendarle zgodi, kot n. pr. sedaj, ko je 54 škrinj spisov „črnega kabineta“ z največjo naglico romalo iz Sarajeva v Beograd. „,Crni kabinet“ je bil središče av-stro-ogrske balkanske špijonaže in ker se že precej govori o intimnih odnoša-jih raznih Velesrbov do avstrijske in madžarske diplomacije, je naglica arhivskih transportov v Beograd prav umljiva., četuldi ni kaj prida, ker je splitska „Sloboda“ št. 7 le ujela sledečo, prav značilno notico: „8. H. 1913, P. 154 - An Danilo Dimovič — Sarajevo. — Für ein zu gründendes selbständiges serbisches Parteiblatt 15.000 K.“ Kake „samostojne“ srbske liste je Avstrija ustanavljala in kako vlogo je igral gospodin Dimovič, je jasno, treba dodati samo'to, 'da je ta gospodih — I prej sarajevski advokat — danes velika osebnost v demokratski stranki, ki cika in stremi za poslanskim mestom na Dunaju. Roke, ki so prejemale judežove groše, vozijo butare in Skrinje svojih starih grehov v Beograd, da jih zakrijejo. Pandurska uredba. Daleč smo zašli! „Uradni list“ $v, 103 prinaša, „uredbo o nagradi Ii- nančnih uslužbencev pri pobiranju davkov“ — to se pravi, da je finan-carjem zrastlo v rodovitnih tleh Centralizma drevo polno vabljivega dinarskega sadja, M kliče, miče in vabi linancarsko dušo k izmišljevanju posebnih metod za uspešni davčni pri tisk. Bolj ko bo vil, pritiskal, ožemal in slačil, več mu bo odpadlo od tega žlahtnega drevesa — nagraden bo procentuelno po uspehih. S tem se najuspešnejše pobija davčna morala, to je zavest, ki posameznike pripravlja do tega,, da prispevajo sami od sebe za skupnost naroda in države. Človek, ki je iztuhtal to „uredbo“ odgovarja po svoji mentaliteti tistim, ki so ob preobratu snovali po južni Srbiji pandurstvo. Pandurji so zbirali za državo „državno“ blago — to je vso zapuščino avstrijske vojske in sicer na tak način, da je srbska vas s svojimi pandurji o-plenila turško, turška pa srbsko. Kdor je nasilnejše postopal, je več nagrabil in več ko je nagrabil, bolje je pri tem živel. To pandurstvo je rodilo krvave poboje, .izpdkopavalo moralo, podžigalo strasti, netilo nezaupnost in zahrbtno, zakrknjeno sovraštvo. Po Sandžaku se vsled tega praznuje krvavi bajram, preganjajo se krivi in nedolžni in vse vojaške akcije, komisije, posvetovanja še niso vladnih mož izučile tako daleč, da je. treba popolnoma na novo začeti in to na moralni podlagi najprej’ zgoraj, potem pa spodaj , Samodržci vladajo in vodijo državo, narod naj bo raja, valpetom dobra nagrada. Kar je zgradila moralna vzgoja, in ljubezen do rodne grude in narodno-državne skupnosti, to ruši danes okrutna pandurska pest v divjem tekmovanju nasilnih nakan. Naši konzuli. Beograjska porodica, se baje pripravlja, da pošlje iz Amerike izgnaie-ga konzula ; sedaj na; Dunaj. Dr. Bu-disavljevič pa naj bi šel za enkrat v Prago. Imajo še druge „razporede“ pripravljene, ker je za vse držat1© z zdravo valuto jako dosti; kompetentov, ki imajo vse polno patrijotičnih zaslug, pridobljenih v delu, ki je dosti neslo in malo časa jemalo. Vse te „razporede“ inscenira gospodin Tiča Popovič, pomočnik mitaisitra zunanjih zadev — mož, ki se je že neštetokrat „proslavil“. Sedaj mu beograjski listi očitajo, da je s svojo nemarnostjo zakrivil propast velike množine hrane in raznega materijala pri izpraznitvi Baranjo in pa to, da se lahko obriše’ mo za 25 milijonov v izpraznjenem o zemlju neplačanega davka., Srečna država, ki ima take tiče! Mračne sile. Pod tem’ riäsloVom *j0e „Balkan“ št. 225 z debelimi črkami: „Gospod Svetozar Pribičevič, katerega je gosp. Clcvarič predložil za jugoslovanskega diktatorja se je zgubil v mračnih metodah, ki kompromitirajo duh demokracije (?) današnjega režima. Zanje ga so najeti in plačani neodgovorni elementi in celo neki list je podkupljen, o čemur se bode pa pozneje govorilo. j Vrši se neka ostudna akcija, samo zato, da bi ostal g. Pribičevič na površju, kateremu se' imamo zahvaliti da prihaja,do takega razpada v državi. Za sedaj samo toliko, kmalu pa obširnejše! “ Lepe stvari se nam še obetajo! Dobro organizirana policija policaj-deinokratskega ministra je navadna bajka in pa reklama za njegovo sposobnost, ki se po zgornjem namiga-vauju poslužuje metod sandžaških ka-čakov. Kdo bo profil njemu „jzaščitL, državo?, ...... Naš пттт »uspeh“. V naši „zunanji politiki“ beležimo „uspeh“ za uspehom“. Včeraj' smo izvedeli, da je medzavezniška komisija v Szent Gothardu izdala našim prekmurskim finančnim in orožniškim oblastem ukaz, da morajo najdalje do 26. t. m. do 4 ure popoldne izprazniti sledeče občine: Strgarjevo, Žabjo vas, Edelsbach in . Budašino. (To se je v omenjenem času tudi zgodilo, op. ur.) Naše orožniško in finančno osobje je imenovane občine zapustilo, ter zavze lo določeno demarkacijsko črto* Pismo šel a šentgothardske ententne komisije, s katerim je bila evakuacija ukazana so naše oUlasti odposlale pokrajinski upravi v Ljubljano, Navedene občine pripadajo po mnenju komisije — Avstriji. Zelo smo radovedni, kaj je naša vojaška in politična oblast ukrenila, da nam po fiasku v Baranji prihrani to novo blamažo v težko osvobojenem Prekmurju. In zopet smo prepričani, da bo vsled malomarnosti naše vlade trium-firala premagana Avstrija! — Inkvizicija po zaporih. „Balkan“ št. ”224 poroča o tem, četudi nerad, kakor sam prizna; pravi, da so došli že mnogi dopisi, ki slikajo nečloveško okrutnost raznih profozov in policajev nad jetniki in ker je vse to strašna sramota za vlado in državo, je direkcija, lista te st v a ri postila neobjavljene. Sedaj se pa ne da več prikrivati, ker sta tudi dva druga beograjska lista začela to straš no nekulturo in sramoto razkrivati jav nosti. Najprej so vesti o mučenju, jetnikov prihajale iz Črne gore in južne Srbije in prav radi so beograjski krogi te vesti indentificirali s protidržav-‘nfm rovarenjem. Danes pa tudi to ne gre več, beograjski meščani sami go-. vore, da je bolje izvršiti samoumor, kot nekaj dni prebivati v policijskih zaporih, v umazanih luknjah ali pa celo v zloglasni „Glavnjači“, Zveri v človeški podobi bijejo jetnike z vrečami polnimi peska, brcajo z nogami itd. Vse to ni pretirano, pravi „Balkan“, uboge žrtve so svodoki in ljudska govorica — tako razširjena, kot ta — n!e more biti brez tehtne podla ge. Korupcija v ministrstvu policije ■ je privabila najgrše in najokrutneje elemente, ki s svojim živinskim .ravnan jem pokrivajo s sramoto vse, kar nam je bilo čisto ifn sveto. Članek zaključuje s pozivom na vse merodajne faktorje, da pri časti in poštenju prepre’ čijo in iztrebijo te izrodke divjaštva,, -policijske organe, ki so te zločine zakrivili, treba kratkomalo postreliti, višje organe, ki so to trpeli, ali celo podpirali, pa brez milosti linčati. Tako „Balkan., — brez komentarja. Koliko dolgujem® inozemstvu? V državi, kjer se kršijo parlamentarna načela, se seveda tudi tinance skrivajo v gosti megli tajne, zakulisne politike. Samo tu pa tam se sliši, to in ono in številke, ki se včasih pokažejo, so gorostastne in ne ravno razveseljive. »Tako smo n. pr. dolžni inozemstvu : 40 milijonov 'dolarjev, S456 milijonov- frankov, 327 mil. predvojnih avs(tr, kron, 1036 milijonov ju gosi. kron, 639 milijonov dinarjev in če se vso to po današnji valuti primerno pomnoži in sešteje, znaša svota 46 milijard 582 milijonov jugosl. K, od katerih se plačuje letno po 6%, nič manj kot 2 milijardi 800 milijonov K obresti. Toliko je po demokratskih vesteh očito, (glej „Jutro“ od 28. avgusta) drugo bo pa skrito, kot marsikaj v naši državi. Nemški poslanec Erz-berger. Fanatizem nemškega reakeijonar-siva je zopet posege’,* po najskrajnejših sredstvih — izvršil je politični u-mor in odtraali katoliškemu centru starega, izkušenega voditelja. Erzberger,. sin revnih delavskih starišev, sprva ljudskošolski učitelj -so je z neumorno pridnostjo povsptl do najvišje politične moči v Nemčiji in je skoraj 20 let vodil eno najmočnejših nemških strank — katoliški centrum, ki se je pod njegovim vod-st vom j postavil na strogo republikansko in sooijalno stališče. Nemški monarhisti so ga že leta 1919 poskušali odstraniti nasilnim potom, a atentati niso uspeli. Pozneje so ga hoteli moralno ubiti, obdolžili so ga krive prisege in veleizdaje in mu naprtili proslubi proces z ministrom Heliferichom. To ga je globoko potrlo in umaknil se je iz političnega življenja, do pred kratkim, ko se je zopet pojavil na političnem pozorišču. Padel je v 45. letu svoje starosti.. Nemčija je postala klasična dežela političnih umorov. jVse žrtve: Eisner Rosa Luxemburg, Liebknecht, Haase* so pripadale politični levici, ki pa še do danes ni bila v stanu, da prepreči ekstremne nakane desničarjev — starih generalov, in Jimkerjev, ki držije nemoteno hujskajoča zborovanja* Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Naš k' r a 1 j Aleksander, be v kratkem čisto okreval in je pričakovati njegove vrnitve v Beograd v kakih 15 dneh. Za kraljev sprejem se že vršijo sedaj priprave in je sklenjeno s da se na dan Aleksandrovega povratka v prestolico ukine državna žalost. Beograjske oblasti so že pripravile veliko število onih, ki bodo napredovali, odlikovani in pomiloščeni na dan kraljevega povratka. ALBANIJA, Albanci se zopet med sefe o j puntajo in grizejo. Iz Aten znajo poročati preko Rima, da vre v albanski Kroji, Ako se bodo ti krojsld nemiri razpasli, bo prekinjena zveza med severno Albanijo in tiransko via-' do. MADŽARSKA. Iz zadnjih, poročil je razvidno, da madžarska vlada noče pre« pustiti Avstriji Zapadne Ogrske. Min, predsednik grof Bethlen je sicer izja-vil, da hoče madžarska vlada trianonsko pogodbo točno izvršiti ter da si ho če s pridrži tvi j o nekaterih 'delov Zap5 Ogrske pridržati neko garancijo za avstrijske obveznosti v znesku 35 milijard kron, vsekakor pa je vlada vsled terorja madžarskih tolp silno omajam, kar je o-ažati v demisiji zunanjega tv Bisfra grofa BantivJa. Budunpešrausjfi öd soglašajo z vladno izjavo in nišo-jo, da so dogodki v Zapadni Ogrski le samo oduševljena manifestacija narodnega ogorčenja. Angleški tisti so mnenja, da zavezniki ne bodo pod nobe -nimi pogoji dopustiti kršitve trianonske pogodbe, ki dodeljuje Zapadno Ogr sko Avstriji, GRŠKA, Grška o f e n z i v n a. a k c i j a je trčita zopet na znatne ovire, tako, da je grška armada prešla že v defenzivo. Kemalisti razpolagajo z okoli 60 tisoč možmi pehote in dobivajo nova o-jačenja s Kavkaza in Cilicije, Komaj pridobljeni Eski-Sehir so zalpaliti ter ga zapustili. Carigrajska uradna po ročila potrjujejo poraz Grkov, гфНИ g jirnmitif -тгг1-чт°* i1 ■ r'nn ^^,°1УТ»1^т^>1а<зца*а|8* ^^ла^и&л« iмг»х^аш??*5г*^»»е«»£гж^«7*' «S» / INDIJA. !V: indijski pokrajini Malabar so organizirali pripadniki mu slimanske veroizpovedi pobuno, naperjeno proti Angležem.. .V mestu Tiriic-angan so napadli angleško posadko , ki se je morala umaknili v Calicut. M? staši so razdejali javna poslopja, razbili železniške proge in barikadiral ee ste. Ropanje je bilo na dnevnem redu. Angleški listi poročajo, da so se mo * bamedanci uprli iz političnih in verskih razlogov, vsekakor pa je gibamo nastalo vsled žalostnih socijalnih razmer v tamošnji pokrajini, Indija bode najbcže dobila obširno samoupravo — „Daily; News“ poroča, da je lord Ready, novi indijski podkralj, odpotoval v Indijo z namenom, da pripravi za to samoupravo jasen program. У Slovenski Bistrici bo 11. septem. velik ljudski shod! politična poročila. Katoliški shodi po posameznih okrajih na. Kranjskem, se vršijo z izvrstnim uspehom. V nedeljo, 4. septembra, sta dva taka shoda, eden na Brezjah, drugi v Ribnici, Na teh shoditi nastopata kot govornika tudi poslanca dr, Korošec in dr, Hohnjec. Brvi govori na Brezjah, arugi pa v Ribnici. p Radikalni pokret med Slovenci,, Današnji „Narod“ poroča, kako se je osnovala v Kočevju krajevna organizacija radikalne stranke in kdo in ka ki so njeni odborniki. Odboru stranice načeljuje znani dr, Sajovic, podi predsednik mu je pa ravnatelj .Trboveljske družbe. Odborniki so kar trije uradniki davčnega urada in sicer n 1 nadupravitelj, 1 upravitelj in 1 daw čni iztirjevalec. Ravnokar omenjena družba bo imela gotovo „silno“ privlačno moč, ker so v njej kar tri sile jugoslovanskega davčnega, vijaka, p' Oehoslovaška in Jugoslavija — proti Madžarski. Seve, govori in piše se, da boste Cehoslovaška in naša kraljevina nastopile proti Madžarom z oboroženo silo, ker. ti ne izpolnjujejo točno vseh točk mirovnih določb. Cehoslovaška je že zaukazala svojemu pa-riškemu poslaniku, naj izposluje pri, vrhovnemu svetu mandat oboroženega nastopa napram Madžarom od strani Cehoslovaške. Ali se je pač tudi naša Jugoslavija potegnila v Parizu za man dat oboroženega nastopa napram tigrom, je pa drugo vprašanje. Za Jugo slavijo zadostuje, da samo grozi! Pnevne vesti. d Kaj vse je govoril minister, dr. Kukovec na demokratskih shodih v. Sloveniji v mescu avgustu? — Na to vprašanje nam je dala odgovor „Nova doba“ od torka, ki prinaša v tej šte -vilki izvleček KukovčeVih govorov. — Med drugim je' naš mili minister trdil, da lahko opraviči svoje delo pred javnostjo kot demokrat (res!). Dr, Rakovčeva navada je bila, govoriti resnico v škodo popularnosti. (Kedaj neki je bil -Џ* Lojze popiularen P) Dr. Kukovčevo Jčmesečno delo bo po njegovim innen-u v čast mojim (Kukovčevim) volilcem, . (Podpišemo, ker gliha vkup štrihal) Dr. Kukovec sam priznava, da bo njegovo delo imelo posledice za dolgo de-bo. (Verjamemo!) G*, minister je zmolil conliteor svoje duševne revščine v besedah: Ni moža stvar k vsaki stvari govoriti, znano je bilo, da dolgo molčim. (Kadar je doslej dvignil g. Kukovec svoj demokratski jezik, bi bilo za njega in celo Jugoslavijo boljše, da bi sploh bil molčal.) Kako se je gospodu ministru priljubilo ministrsko korito , priznava sam, ko pravila Nisem bil Q? ni, ki vsak hip preti z izstopom. (Verjamemo, ker vsak demokrat se drži — polnega korifa kot klop kože.) Izkuša nja je naučila g. ministra, da je naj -slabše zđstopstvo važnih interesov, če se zastopnik osmeši s svojo netemelji-tostjo. (Kot se je g. dr, Kukovec svoj Čas kot trgovinski minister v Londonu.) „Novi dobi“ prav lepa Hvala, da se prinesla sukus dr. Kukovčevega e-vangelija, h kateremu se bomo še povrnili. 'd Minister Kukovec ima kovčeg vodno pripravljen, kakor je sam dejal v svojih klobasarijah raznim „cenje -nim omizjem“ in kar „Nova doba“ št. 101 imenuje „govori o. važnosti stvarnega sodelovanja na upravi,“ Torej kovčeg je pripravljen! Zakaj?. Hlapec, ki hodi na dnino, rokodelec, ki gre po „šteri“, pobere svojih, sedem češpelj, ko vidi, da ni yeč potreben, Kukovec j)& je pobasal že vse mogoče nezaup -nice, pä še vendar ne gre in tako je menda njegova bisaga samo zato še odprta, da v njo Čim več pobaše, doki ier je še čas, ker tudi troti vedo, da so jim dnevi šteti. d Kukovčeve želje do jubilarja g-: Tavčarja, Kot political- k poljtjičarju je stopil Lojze Kukovec pred jubilarja z željami „Spominskega lista“ v „Slov. Narodu.“ V. lepo pozo se je vrgel, češ, kar je bilo tebi drago in sveto, pot, katero si ti hodil, vse, vse to smo jaz, dr, Kukovec in še nekaj takih', zasedi li; korakamo lepo po njej in samo to je težko, da za nami niti toliko ljudi ne gre, kot nekdaj га teboj. Glavna ža lja demokratskega ministra je pač ta, da si želi več ljudi za štafažo in da naj dr. Tavčar pozove k „redu in konstruktivnemu delu“ one množice, ki pač danes demokratom manjkajo in zaradi katerih še g, minister danes zavida davno prošlost g. jubilanta. Te želje Tavčar ue bo mogel izpolniti in bi je bržčas tudi ne hotel, ker Kukovec sam pove, da se je Jubilar „deloma družbe naveličal, deloma pa mu ni konvenirala in zato zadnji čas ni formalno vodil stranke.“ Res, slabo las -kanje za Kukoveo-Zerjavovo družbo ob tako slovesni priliki, d Zarota proti ministru Pribiče-viöu. V Zagrebu je vojna policija izsledila neke mlade ljudi, ki so si baje stavili za nalog, ubiti ministra Pribi-čeviča ob priliki kraljevega pogreba^ Razpletla se je seveda velika, tajna preiskava; zvija se jara kača samih procesov. Čudno se nam zdi, da ob »stem času ta::-.> pišejo beograjski listi kot smo na drugem me,tu iz „Balkana“ navedli Stvar ima svoje posebno ozadje, ker ob istem času, ko policija lovi nove atentatorje, imenuje ugleden beograjski Ust gospoda ministra policije „simulanta-boritelja proti anti-državnim elementom“. (Glej „Tribuna“ od 28. avg.( d Cernu veliki kredit vojnega ministrstva? „Pravda“, ki gotovo ni pro-tidržavna, poroča, da je beograjski trg poln oficirskih lijakerjev, ki vozijo za denar, posamezni oficirji pa redijo po pet, šest lastnih konj ob državnih jaslih. Takih in podobnih očitanj je še več in da se ne bi javnost razburila, bode pač lepega dne prišla uradna vest, da je gospodin minister odredil komisijo, ki naj to korporacijo odstrani. Naj bo? Oiicirski fijakerji bodo naprej vozarili, konji naprej žrli, minister naprej zahteval velike kredite in narod bo čakal, da korupedja zgine, Kako se naj to zgodi, pa mi ne vemo, ker nimamo državotvornega duha, kot. naši demokrati. d Odbitki od kolokovanja denarja« Finančno ministrstvo bo v kratkem dokončale zbiranje materijala glede 20-odstotnega odbitka o priliki markiranja kronskih novčanic. Do 8 septembra bo generalni inšpektor tega ministrstva zbral bloke pr,iznanic in na to naj bi se kmalu začelo izplačevanje. To vest prinaša „Jutro“ od dne 1, t. m., veliko zaupanje pa nam ne vzbuja, ker se vse preveč na „skoraj, v kratkem in kmalu“ obeta. To nismo vajeni, ker je povsod „puno posla“ in ker. je „zbiranje materijala“ rabilo toliko časa, res ni upati, da se bodo bloki tako hitro pobrali, d Kaj vse lahko postane teolog v Jugoslaviji, V „Službenih Novinah” z dne 21. m. m. se nahaja sledeče ime -novanje: „Za začasnega komisarja železniške policije v Zombolju postavljamo v rangu policijskega pisarja I klase Ljubomira Nikoliča, dovršenega teologa,“ — Naš famozni Pribieovič je prišel, kakor vse izgloda, na rovo mi- sel. V Srbiji je bil doslej običaj, da so se pravoslavni teologi po dovršenih izpitih posvečali tudi drugim poklicem. Tak oz v an e „bogoslovne škole“ so bile zatočišča vseh tistih’, ki se niso mogli prav odločiti za bodoči poklic. Zdaj bo policijski minister uporabljal v policijski službi tudi pravoslavne bogoslov- ce. Upajmo, da se bo s temi postavljanji omilit policijski režim v naši toliko preizkušeni Jugoslaviji. d Naše „istrage“ so tako tajinst-vene, prikrile in zakulisne, da se celo list „Balkan“ huduje. V, štev, 226 pravi, da imajo beograjske sodnijske oblasti svoj poseben'način, voditi preiskave' in procese, ki ne odgovarja načinu in metodam drugih kulturnih držav. V Franciji je javnost natančno zasledovala vse razprave, pri nas j'3 pa vse prikrito, dasiravno je bolj; kot kje drugje ‘potrebno, da javnost vidi zločin in pravico, ki kaznuje, Na tal način seveda ni pričakovati, da bi javnost znala ločiti dobro od zla, kei se celo slučaji, ki so toliko senzacije izzvali, naenkrat pogreznejo v temo. tihih in prikritih razprav, in sodnih izrekov. Na primer, o žandarju Kru-Šiču se še danes ne ve, ali bo obsojen ali oproščen kot „pairijot“,: d Dobro smo zastraženi. Niti ve-, deli nismo, da nas ob meji proti Madi žarom in Avstrijancem čuvajo oficirji m vojaki Wranglove armade, sedaj pa čujemo, da je mt.istimi svet v Beogradu dne 31. m. m. odobril kredit od — 420.000 dinarjev, za njihove plače. Večkrat čilamo, da so meje zelo nesigur-ne, zlasti (proti Madžarski, da se tihotapi in vohuni in' da celo včasih ljudje na nepojasnjene načine zginejo, sedaj pa si fo tako tolmačimo, da je najbrž še premalo Wranglovcev na naših stražah, Ce država enkrat na tako važnih mestih trpi tujo soldatesko, je to znamenje, da ji je več za „Söldnerwesen“, kot pa za dobro, moralno vzgojeno domačo vojsko, d Bonski kozaki nas bodo zaščitili napram Arnavtom. Iz Soluna so pos -lali v našo kraljevino 250 'donskih kozakov, ki so sprejeti v našo vojsko kot posebna straža ob albanski meji, Cu tirno se varne, ker nas ščitijo kozaki-begunci! d Orožnik — roparski morilec, V Sarajevu so dne 31, m, m, obsodili pri, vojaškem sodišču na smrt orožnika I. Bezlimanova, ker je umoril in oropal trgovca Luko Nikuliča. Prej Krušič, žandar, ki je v vlaku ustrelil mirnega potnika, sedaj Bezlimanov, ki posnema kačake in to naj bodo stebri in čuvaji javne varnosti. Pravijo, da je takih še več, da se pa o njih zločinih le samo tedaj kaj sliši, če se dogode v prei canskem svetu, kar se pa dogaja (po južni Srbiji, to pa pade vse ha rovaš pravih kačakov, d „Propis“ in življenje. S posebnim ozirom na današnje „demokratično“ naziranje in na gospodarski položaj je komanda mesta Maribor zahtevala od rezervnih častnikov izjavo po naslednih točkah: 1. Ali je Vam znan člen 312 službenih predpisov? 2. Je-li veste, da je 12. julij državni praznik? 3. Je-li Vas je klub rezerv, oficir a o tem obvestil? 4, Ste se li udeležili slovesnosti po predpisu in če ne, zakaj ne ? — Pravi odgovor, je samo ta, ki velja za večino in to je, da je del rezervnih častnikov v. državnih službah, ki imajo itak svoje predpise za razne državne svečanosti; drugi večji del pa je v privatnih poslih1 in povečini v tako težki borbi za kruh, da ni časa ne za oddih in ne za parado; eni in drugi pa nimajo toliko plače in tudi ne kredita od države, da bi si nabavili predpisano uniformo srbskih oficirjev od šajkače do gamaš in še izrecno predpisanih' usnjatih rokavic povrh* Civilne plače niso enake oficirskim in o gmotnem položaju večine rezervnih o-fieirjev bi se lahko tudi vojaški dostojanstveniki poučili, da ne bo potrebno, da tem potom njfli Sta javnost informiramo, koliko so razni rezervni častniki ravno v vojaški službi materijelno izgubili. d V zaščito javne morale. Bosanska deželna vlada je izdala navedbo, po kateri se grda navada preklinjanja in psovanja kaznuje z globo 200 do 1000 kron ali z zaporom 3 dni do enega mesca. Kdor mentaliteto bosanskega prebivalstva .pozna, ve, da se skuša s to naredbo podkrepiti tudi javna varnost, Preklinjanje ima v Bosni če-sto krvave posledice, Srbi imajo namreč navado, da kolnejo muslimanom na svoj izrazito pristen način ne samo celo pleme, rod in familijo, temveč tudi koran, mošeje in ves Mohamedov raj, muslimani pa, ki ne preklinjajo, odgovorijo na taka psovanja večkrat z nožem* d Intrigantstvo v državni službi* Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu službuje Nemec Gertneri ki je od preobrata do današnjega dne z energijo in vztrajnim delom uredil — skrajno neurejen promet na bosanskih železnicah. Toda podravnatelj Gertnei ima smolo, ker ni pravoslavne vere. Nadalje se Gertner ni podvrgel vplivu sarajevske čaršije, ki je komandirala in še komandira s svojo čokorilovščino vse predstojnike uradov. Ker je vrgel nekega Velesrba iz službe, haranguire sedaj slednji tako proti imenovanemh podravnatelju, da ga bo ministrstvo sa obračaja gotovo vpokajilo. Najprej sc vpokojdi poštnega ravnatelja Dekani-ča, zavednega Hrvata, ki je uredil poštni promet, sedaj pa je postal Gertnei žrtev velesrbskih šovinistov, Kam naj nas tako počenjanje privede ? d Cerkvena politika in „Tabor..“ . ,V sedanjem pomanjkanju žurnalistične-ga gradiva je mariborskemu „Taboru“ zadnja rešilna bilka cerkvena politik? in Vatikan. Včerajšnji „Tabor“ oglodava papeževo pismo tržaškemu škofu, v katerem je obsodil sv. Oče fašistovska divjaštva. Ubogi „Taborov“ čiankar je pozabil, da je isto snov že 29. avguste obdelala njegova demokratska žlahta krog „Jutra,“ „Jutrov“ in „Taborov“ uvodnik, ki pa razkrivata oba rane liberalnega neznanja cerkvenopolitičnih' razmer, sta si po vsebini in stilu sorodna v prvem kolenu ali z drugimi be sedami: „Tabor“ je zopet enkrat zašel na pot žurnalistične kleptomanije. d Državni dohodki rastejo. O tem dejstvu zna poročati „Tabor“, ki trdi, da bo ta narastek državnih dohodkov ugodno vplival na povišanje našega kurza. Kako visoko so narastli naši državni dohodki pod sedanjim demokratskim režimom, nam pove današnja „Straža“ na prvi strani. d Saiaostojneži ugibajo. Naši sa-mostojneži ugibajo, kje neki tiči vzrok, . da jim ljudstvo vsepovsod obrača hrbet, da so njihovi shodi tako klaverni in da nuhovi poslanci na shodih niti govoriti ne smejo, Odgovor je pač la hek. Naš kmet ve, da so se samosfoj-neži vd njali liberalnemu kapitalizmu, ki je n aivečji sovražnik slovenskega ljudstva, Naš kmet ve, da so ga samostojne?,1. za mastno nagrado prodali beograjskemu centralizmu, Ki nas vsake leto izžame za par sto milijonov kron, Naš kmet dobro ve, kako so srbski kmetje obsodili naše samostojneže, ter jim zabrusili v obraz, da so „proijtma-HarjU in največji škodljivci kmetskega stanu. Slovenski kmet ve, da so samo-stojneži glasovali za zloglasni „kanček paragraf.“ Slovenski kmet torej prav dobro ve, da nosijo naši samostojneži na sebi pečat judeževega izdajstva in tega pečata ne bo mogel noben samo stojni minister, noben njihov poslanec in noben njihov shod izbrisati! d Tako skušajo smešiti Cerkev! Celjska „Nova Doba“ prinaša sledečo notico:■ „Cesar, Frane Jožef svetnik?! Da bodo lahko naši gg. duhovniki, ki se ne morejo ločiti od habsburških Krvosesov, še zanaprej imelo sliko vsaj enega Habsburgovca, namerava kaiol Cerkev cesarja Franca Jožefa proglasiti svetnikom. Zdi se nam, da bo kanonični proces precej težek!“ Ni liberalcem na tem, da vržejo nam poleno pod noge, saj dobro vedo, da smo mi sklenili z Habsburžani svoj račun, ko so še oni „pogumno“ nosili odlikovanja in uniforme, ali glavno jim je, da dajo izraza svojemu ’ sovraštvu do sv Cerkve, njenih naukov in posebej njene morale. d Sokol iu narodnost. V nedeljo, dne 14. avgusta t. I. je priredil piuj> ski Sokol veselico v Središču. Da tistega dne noben član ptujskega So Krna ni videi znofranjosti cerkve, o tem m nobenega dvoma, kajti Sokol pozna in Časti več bogov in boginj, pred vsem boginjo ženske lepote, boga zakladov, in bogastva ter boga opojnih’ pijač* In kakor pri vsaki taki priliki, so tudi v Središču pred vsem na najdostojnjjši način slavili boga opojnih pijač, M ta namen so si morali izposoditi in Kupiti cele zaboje kozarcev in steklenic. Pa kdor bi si mislil, da si bo Sokol kuN? in izposodil tako blago morda pri im* kem slovenskem trgovcu v Ptuju, kot n. pr. pri Avgustu Kragherju, ki je tudi Sokol in baje Slovenec, бврћ*$| nima na svoji trgovini iz pontine šrai mežljivost nobenega slovenskega, njun« ;«*ZSR« -aa» bi se zelo motil, • pač pa so e z,utekel k Nemcu Vogeln. Sokol in na-od, .»osti to. sta раб dva različnaa! d Nov način izsesavanja. Iz Ptu ja so nam рогоба: V našem mestu izdelujejo v zadnjem času skrajno slab« klobase, .V. klobasah je samo goveje meso, zatrjujejo pa, 'da so iz svinjeti- ae. .Tudi je klobasam primešane tolike vode, da so zelo neokusne. Klobase p prodajajo kilogram po 40 K, tiočim pla dujojo meso za te klobase po 5 K za kilogram. Oblast, poglej nekoliko na prste tem ljudskim pijavkami d Ljubljanskega velikega sejma se bo udeležil ministrski trifolij: Spako. Križman ia neizogibni Kukovec. Kje bo neki za dobo ljubljanskega velesejma zaposlen ministrski zastopnik kmetijstva in vod. g, Pucelj ? d Preostanek naše letošnje žetve .dobe mozemci in seve v prvi vrsti — Francozi. Tako je sklenila in. bo ukrenila uprava državnih monopolov,, dltinetje,, pozor, pred goljufi! Po deželi hodijo neki agenti, ki kupujejo seno. Pri tem strašijo ljudi, rekoč: vojaki kupujejo seno od kmetov, po dnevni ceni: ko ga pa kmetje pripeljejo v magacin, jim ga pa plačajo 100 kg le samo p o 200 Кл S takim sirašenjem hočejo seno pritisniti đoL Take govorice so popolnoma neresnične. Zato, kmetje, ne verjamite in ne nasedite jim!! N® dajte se zapeljati od takih goljufov! d Župnijski izpit so napravili sledeči 6. gg.: Viktor Lunder, kaplan v St. Vidu pri Planini; Franjo Toplak, kaplan v Pišecah; Janez Oblak, kaplan pri Sv. Benediktu, v Slov. goric.j _ iVinko Munda,- kaplan v Šmarju pri Jelšah; Polde Amon, kaplan na Crni-gori pri Ptuju. d Na drž. gimnaziji v Mariboru se .vršijo vsi ponavljalni, izpiti (iz enega predmeta) za preteklo šolsko leto dne 10. septembra od 8. upe naprej. Sprejemni izpiti za prvi razred leta 1921-22 bodo dne 12. septembra od 10, ure dalje; priglasiti se je k sprejemnim izpitom z vpošiljatvijo vpisnih listin* (krstnega lista in zadnjega šolskega izpričevala) do 1.1, septembra na gimnazijsko ravnateljstvo; priglasi se sprejmejo tudi osebno še na dan izpita od 8, do 9, ure. — Dodatni izpiti privaiistov in obolelih se vršijo takisto 'dno 12 septembra od 9. ure dal-jb; zglasiti se je pri ravnateljstvu* — Vpisovanje bivših iu novih gimnazijcev za razrede od 2, do 8. se vrši dne 18. septembra od 10, ure dalje; ob 12* uri tega dne se redni sprejem zaključi — Dan 14, septembra je reden šolski dan, —. Podrobni podatki so razvidni iz oglasa v gimnaziji d Pričetek šolskega leta 1921-22 na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje bivših učencev vadnice ter gojencev in gojenk letnikov v pondeljek, dne 12. t, m, dopoldne. Učenci, gojenci m gojenke* ki žele nanovo vstopiti na ta za -vod, naj se zglase v pondeljek, dne 12. sepi. popoldne v ravnateljevi pl sarni. Pri sprejemu v I, letnik učiteljišča imajo prednost oni gojenci, ki se Izpolnili ob vstopu 16. leto in ki so že dovršili IV. razred gimnazije, realke Mi meščanske šole. Gojenke se Mdo Gladiatorji. Prva knjiga. — Eros« (12. nadaljevanje.) „Zakaj?" je vprašala .Valerija malomarno* „Ali je Še bolj nadležna, tista nova noša, kot sedanja?“ Mirma je nasipala dovolj zlatega prahu med lase, vzela je glavnik med zobe, si nežno djala bogat’kostanjevi koder Valerijin krog zapestja, podlo -žila srebrno ploščico ter. kljub glavnti ku med zobmi nadaljevala z 'veliko spretnostjo: „JVadležnosti pravzaprav ni prav, nobene, gospa, za tisto, ki ima take krasne in mehke lase kakor ti,* Kako veselje, kak' užitek, jih’ tako-le puščati skozi prste — !| Daj si jih splesti in o-' iti krog čela, to bo krona, ki bi jo Straljica nosila !. Kajti skrivati take lase, kakor so tvoji — kakor je rekel gospod prav danes zjutraj —“ „Kak gospod? Danes zjutraj?“ jo I© ustavila Valerija in nalilo zanimanje se ]6 pojavilo na njenem lepem ob-raeze. „Diomij, moj plemeniti sorodnik ?, * Rimljani so se tikali. na tem zavodu sprejemale samo v IIL in IV letnik, — Bivši učenci, gojenci in gojenke zavoda naj prinesejo k vpi-sovahju zadnje šolsko izpričevalo, nanovo vstopajoči pfa krstni list in zadnje šolsko izpričevalo z odhodnim poprejšnjega zavoda., — Ravnateljstvo, d Starše, opozarjamo, da je ptuj-I ska gimnazija realna, kjer se ne gou-I čuje grščina, ki je potrebna vsem tistim, ki hočejo biti zdravniki in duhovniki ter vsem, ki hočejo res hiti izobraženi. tl Шјс Iz zasedenega ozemlja! -„Slovenski Narod“ od 80. avgusta piše, da viada na zasedenem ozemlju jia Primorskem veliko pomanjkanje sloven skih ucneljev in slovenskega uredništva, kar je v. kvar slovenski narodnosti. Učitelji in uradniki, pristojni v Primorje, bi lahko uspešno delovali na domačih tleh in zato bi marsikdo, ki služi sedaj v Jugoslavijij grast storil, če bi se povrnil uomov. u^aža se, da tiščijo v Jugoslavijo bolj rojeni Pri morci, kakor pa službeno v Primorje došli Slovenci, Po raznih uradih so iz-prevideli, da delo z italijanskimi uradniki ne gre izpod rok in da bi bilo potrebno, 'razna mesta izpopolniti z domačini, Posredovanje glede namestitve učiteljstva in uredništva bi se moralo izvršiti potom naše in italijanske vlade, Pričakovati je, da se bodo razmere na zasedenem ozemlju sčasoma izboljšale, vsled Česar je želeti, da bi imeli na razpolago dovolj svojih ljudi* d Poziv posestnikom. Oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani nam poroča: Srbski kmetovalci bi kaj radi poslali nekaj svojih pridnih in ukaželjnih sinov vsaj za pol leta v uk k našim siovenskim kmetom* Ta misel je v obojestransko korist. O-ni posestniki, katerim primanjkuje delavnih ljudi, bi naj sprejeli vsaj po e-„uega ali še več srbskih mladeničev na svoja gospodarstva, Ti mladeniči bi morali opravljati vsa kmetijska dela, hrano in stanovanje bi pa morali pač imeti pri Idotičnemu kmetu. Kdor želi sprejeti kakega takega mladeniča, naj io prijavi najpozneje do dne 20, t, m* na oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani. d Pošten uzmovič. A neki občini v bližini Velike Nedelje se je v marcu t, L nameraval podati v Ameriko mlad lovec Ivan Petek, a mu je manjkalo potrebnega denarja, Ker mu nikdo ni hotel posoditi potrebne svote, je vkradel svojemu sosedu-strieu iz hleva najlep-šo kobilo ter jo tiral v Avstrijo, kjer jo je prodal. Nedavno pa se je vrnil iz Amerike in izročil svojemu stricu denar namesto vkradene kobile. Takih’ uzmovieev je le malo na svetu! d Krvava rabuka. V Razboru so pred tremi tedni vprizorili fantje na . neki veselici krvavo pretepanje. Bilo je več ranjenih. Žrtve pijančevanja! d Poštnemu uradu Sv, Lenart potrjujemo, da noben član poštnega o-sobja ni pisal in nas ni informiral o vsebini zadnjih dopisov v „Straži,, in „Slov, Gospodarju“,: — Uredništvo. d Rudarj e - be gunee iz Pečuha bo naša vlada zaposlila v bosanskih' in Njegovo mnenje je zares nekaj vred - no!“ „Več je vredno, kot njegovo darilo!® je dejala Mirina in pokazala na srebrno košarico, ki je stala na častnem mestu na mizici, „Takega darila k rojstnemu dnevu še nisem videla -par. cvetlic in Šop fig — pa najbogas tejši gospej v. Rimu! — Seveda, darilo je prinesel sel, ki bi se ga tudi sam božanstveni Jupiter ne sramoval! — Najlepši mož, ki mi je kedaj prišel *=* pred oči!“ In Mirina se je nagnila v stran t da bi njena gospodarica ne videla — rdečice, ki jo je oblila pri spominu na lepega sužnja. .Valerija je kaj rada slišala o lepih možeh, njena malomarnost se je zdramila, s prstmi si je popravila lase raz čelo, „Naprej!“ je rekla, ko se je Mirina obotavljala, željna, da bi čula kaj več o tem zanimivem predmetu. _ Toda sobarica je začutila zlato verižico krog vratu in se nanovo spomnila svoje obveznosti. „Tribun Julij Placid je govoril o tvojih laseh“, je rekla, „on, ki ceni srbskih rudnikih okrog Banjaluke ter Zenice, d Proti atentatorjem na kralja A-leksandra je šele sedaj dvignjena obtožnica iu sicer, proti trinajstim, ker so dva kot čisto nedolžna morali izpustiti. d Kako lovijo pri nas roparje? V okolici Plevlja so nekje izsledili in zavohali silovitega roparja Naška Buška, ki je bil tudi soudeležen zadnjih bojev v Sandžaku, Orožniki so ga vkovali v verigo in ga tirali pod močno eskorto iz Plevlja v Prijepolje, G, Buška pa je na tem notovanju v. senci bajonetov v-kljub verigam pobegnil. Sreča je bila ta, da so Buška na'pobegu ustrelili, d Smrt zloglasnega verižnika. z ■valutami. V bližini postaje Innsbruck je padel iz drvečega brzovlaka zloglasni mednarodni verižnih z valutami, Karl Leitner. Bil je na, -mestu mrtev. Pri rijem su našli: 80.5ÜU švicarskih frankov, 4,500 dolarjev, 1 milijon 800 tisoč avstrijskih kron in mnogo điTtgih valut. d Nasilstva v Rumuniji. V Bukarešti se je pred par dnevi pričela obravnava proti 400 socijalistom,. ki so obtoženi, da so sodelovali pri septem-berskih nemirih lanskega leta. Tako pišejo dnevniki. Omenjeni soeijaiisti so rojaki iz Nove Rumunije (Spdmo-greške, Bukovine itd.) in jih je reak-cijonarni general A ve resen oropal svobode radi tega, ker so se upirati gnilemu vetru, 'ki je zapihal iz Bukarešte.. Nekaj značilnega pa imamo ven darie na našem Balkanu. Pri nas zatira- Pašič komuniste in koketira s soeijaiisti, v Rumunjji pa pobija Ayer rescu socialistično „hidro“ in popušča komunistom, Za Evropejca vsekakor čudne stvari . . d .Grškega kralja Konstantina, bo priznala ententa na pritisk Angležev. Priznanje od strani zaveznikov bo dobil kralj Konstantin, kakor hitro bo končana grškoHturška vojska, O. priznanju Konstantina bo razpravljala posebna konferenca enkrat koncem septembra in bo zastopana Grčija na tej konferenci po Gunarisu. d Zastopniki Slovaške kat. ljudske stranke in slovaški škofje bodo poromali koncem septembra t. 1. v Rim . To rimsko potovanje kat, Slovakov bo vodil znani Hlinka. d Češka narodna, cerkev je začela svoj prvi koncil v Prikolonskičah, Pri tej priliki bo izvoljen en škof in praški metropolit. d Ivanka Orleanska in Beaufort. Nedavno so y katedrali v Winckostru postavili kip junaške Ivanke Orleanske, da bi s tem pokazali sedanje prijateljstvo med Anglijo in Francjo, V prvem hipu pa niso zapazili, da je ta kip postavljen naravnost nasproti kipu kardinala Be auf ort a, škofa v Win-chestru, ki je bil svojčas eden izmed glavnih tožitoljev Ivanke, Beaufort je 'takrat izposloval njeno smrt na grmadi, Sedaj iščejo cerkveni krogi izhoda iz te nevzdržne situacije* d Falzifikati iz Rusije. Pred nedavno je bilo v. „Matinu“ objavljeno ne ko Ljeninovo pismo, ki toži 0 razme -rali v Rusiji. To pismo je romalo sko- vsak koder na tvoji glavi više kot cel zaklad zlata! — Ahi V celem Rimu ga ni človeka, ki bi imel tako izbran o-kus, kakor on! Samo da si ga videla to jutro v njegovi škrlatno vijoličasti togi in njegove drage kamne, svetlikajoče se v šolneu, in njegov voz in pa mlečnobele konje, najplemenitejše, kan iih ima Rim! — Ah! Da bi jaz bila gospa in bi mene snubil tak mož —! “ „Mož praviš da je?“ ji je posegla Valerija v besedo in se zaničljivo zasmejala. „No — če so taka kodrasta , pomaziljena, duhteča, golot>ralata bitja možje — no, potem je čas, da se pripravimo me Ženske, ker sicer bode možatost in pogumnost izumrla v Ri -mu! — In fi, Mirina, ki poznaš Lici-nija in Hipijo in si videla na lastne o-či šele včeraj dvesto gladiatorjev v amfiteatru — ti bi res morala imeti — boljši okus! — Mož — ?! Zares! Prihodnjič boš še mlečozobnega Parida i-menovala moža!“ In obe sta se zasmejali, spomnivš; se na zaljubljenega, duhtečega in z vsemi mazili namazenega gledališkega igralca, ki jo pred nedavnim časom poskušal svojo srečo pri Valeriji, pa dobil bridko odpoved. zi vse . mogoče časopisje, sedaj se pst objavlja, da je navaden lalzifikat ргсм tiboljševikov okrog; na Finskem izba-* rnJočega lista „Novaja ruskaja žižn.“: Pohlepni kapitalistični žurnalistikl je vsak falzifikat dobrodošel in če se ©Ш krat razkrinkajo, pa po par dneh iz-tuhtajo kaj drugega. Ce bi verjeli ta* kim pestrim vestem — popačenim in enostavno izmišljenim — bi si lahko preračunali, da so že vsa ruska mesta v razvalinah in vsi Rusi pod zemljo. Morala se res izgublja iz žurma e iistike, posebno iz francoske, ki v strasteh grabežljivega kapitalizma pozab-jja na vsako previdnost pri svojem laganju. d Stradajoči Rusi so prejeli v dobi od 1. do 16, avgusta 1921 — 214 vagonov žita. Beg ljudstva pred lakoto je sedaj prenehal d Evropske države po mirovnem sklepu. V pogledu teritorjjjalnega ob -sega posameznih držav po končanem sklepu mira stoji na prvem mestu — Francija s svojimi 560*986 kv, km* Ne drugem mestu je (ako prištejemo Baleare in Kanarske otoke) Španska s 605,197 kv. km. .Tretje mesto zavzema Nemčija s 473-314 kv. km. Četrto mesto zavzema Švedska s 439-178 kvacL km. Na peto mesto pride Poljska s 360 tisoč kv* km. Na šestem mestu se nahaja Finska s 325,627, na sedmem je Norveška s 322,909, na osmem Velika Britanska in'Irska s 313.649, na devetem Italija s 310,776, na desetem Ru-munija z 292.000, na enajstem Jugoslavija z 225*000, na dvanajstem Grška Б 160,884, na trinajstem Cehoslovaška s 141.632, na štirinajstem Island s 104 tisoč, petnaisto mesto zavzema- Mad* žarska z 92,500, šestnajsta je Portu» galska s 91.998, na sedemnajstem mestu se nahaja Grönland z 88,000, na osemnajstem je Bolgarija z 87.445, na devetnajstem pa Avstrija z 81,879 kv. km itd. Po številu prebivalstva je na prvem mestu Nemčija s 60,837,579 prebivalci. Druga je Velika Britanija s 45,900.00, na tretjem mestu je Francija z 38,0u0.000, potem Poljska s 27,000*000 Španska z 20,000.000, Rumunija s 15 m pol milijoni, Jugoslavija s 14 in pol milijoni ter Cehoslovaška s 13,700*009 i. t. d. d Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 17754—-178У2 naših kron* Za 100 avstrijskih kron je plačati 18—10. za 100 čehoslovaških kron 210 naših» za 100 nemških mark 206—210 naših kron, za 100 laških lir 772—774 naših kron. d Veliko zidno karto kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v merilu 1:800,000 je izdal „ U m j e tnicko-naklad-ni zavod Josipa Caklovič v Zagrebu.:“ Priredila sta jo >po službenih, statističnih in kartografskih podatkih profesorja V. Marinkovič v Beogradu in Radoslav T. Tomič v Zagrebu. Ta sten-* ski zemljevid, 121 krat 91 cm velik, v več barvah, je jako snažno izdelan« Meje Slovenije, Hrvaške in Slavonije, Bosne in Hercegovine, Crnegore in Srbije so zaznamovane, tudi železnice, ki so šele projektirane, posebej označene. Zemljevid, ki bo v olepšavo vsakega urada, šole itd., se toplo priporoča <— „Mislim, da Parid prav dobro ve, kako misliš o njem“, je nadaljevala Ml* rina. „Ima sicer čedno lice in zna izborno plesati — pa Placid je še' vseeno? polj možata postava, kot on. E, da si ga videla, gospa, danes zjutraj, s kako dražestno malomarnostjo je slonel na svojih blazinah in zbadal svojega vozača, ki je z bičem udaril po ponos« nem sužnju —!“ „Dovolj o Plaeidu! “ se je vznevo-tiila Valerija, „Dolgočasi me!; — Ka.i >e s tistim ponosnim’ sužnjem, Mirina ? Zdi se mi, da je nekako preveč zbudil, tvojo pozornost! Ali je podoben onim barbarom, ki se z njimi moj sorodnik Licimji tako mogočno hvali?“Ali je lep dovolj, da bi stopal z mojimi Liburnij-» ci pod mojo nosilnico?“ Sobaričine oči so se zabliščale, ka je 'pomislila, kako prijetno bi bilo. Če* bi živel z njo pod eno streho in gostom besedno je začela: .„Lep dovolj, gospa?“ je rekla, vzela glavnik iz ust, izpustila mehke lase in zakrilila z rokami v pristni laški živahnosti in naglici. „Lep dovolj, praviš? Ej, Liburnijei bi izgledali poleg’ njega kakor kavke poleg orla!“ Dalje prihodnjič« ^ ker je tudi cena zelo nizka, Dobi se v prodajalni Cirilove tiskarne v Mari * iboru in stane s poštnino vred 56 kron. brez poštnine 6 K manj. One 8. septembra na veliki ljudski shod na Humu _________pri Ormožu! Iz Maribora. m Poroka. Finančni konceptu! u-T.adnik Ivan Gračner se je poročil z gospodično Cilko Vrečko iz Zegerja. .Naše častilke in voščila! m Mariborski stanovanjski urad. iNa mariborskem stanovanjskem uradu vladajo razmere, ki kriče po reme-duri. Pri oddaji stanovanj se ta urad prav nič ne ozira na nižje sloje prebivalstva. Samo en primer. Državni nastavljeneo nižje katagorije nam pV še: Ze pol leta prosim za stanovanje. Vložil sem že štiri prošnje, ustmeno sem pa za stanovanje prosil nič manj; kakor 45 krat, toda .dosedaj brezuspeš no. Vsa znamenja kažejo, da bom moral na cesto, kajti dosedanje stanovanje mi je bilo sodnijsko odpovedano, a drugega ne dobim. Nekemu v Krčevini stanujočemu učitelju je bilo danih na razpolago kar dvoje stanovanj, čeprav je dotičnik imel lepo stanovanje z dvema sobama v Krčevini št. 118. Merodajne oblasti se pozivajo, naj vendar enkrat napravi ja konec paše-vanju profesorja Voglarja na stanovanjskem uradu. m Grajsko klet v Mariboru nameravajo razširiti, da bo dolga 42 m. V Mariboru se močno skrbi za gostilne in banke, prav nič za stanovanja ubožnlh slojev. Tudi pod režimom Gričarjevim je tako, m Spomenik na mariborskem glavnem trgu so začeli popravljati in obnavljati Upajmo, da umetnina na svoji individualnosti ne bo trpela, ker vodi dela eden naših najboljših ume-t nikov Ivo Sojč. m Posledica suše. V Tattenbacho-vi ulici je opažati, da cvetijo divji kostanji. To je naravna posledica suše. Zanimivo je, da se nahaja cvetje v neposredni bližini jesenskih plodov. m Razstava Stiplovšek— Vidmar. Dne 4. septembra t. L bo v gornjih prostorih maribprsskegaj narodnega gledališča otvorj'ena II, umetniška razstava mladih umetnikov Stiplov-šeka in Vidmarja. Na ogled bo precej šnje števijo prav lepih umotvorov* zlasti oljnatih in grafičnih slik. Ob 10, uri dopoldne :bo razstava otvorje-na za povabljence, popoldne ob 14, u-ri pa bo odprta za občinstvo, nato pa vsak dan od 10, do 18. in od 14. do 17.: ure in sicer do 24, septembra. — Ljubitelji umetnosti, pridite! d Obrtna razstava v, Mariboru se vrši nepreklicno dne 8, t, m. in-se vrši do 25. septembra. Slovesna otvori -te v bo dne 8. t, m, ob 9, uri predpol-dan. .Zanimanje za fo razstavo" je vsestransko, Izloženi bodo krasni izdelki domače obrti, ki reprezentirajo vrednost čez 4 milijone K. m Razstaviteljem mariborske o-brtne razstave se naznanja, da je v nedeljo dne 4. septembra t, 1. teh. vodja razstave gospod arhitekt Schell od pol 10. do Tl. na razstavnem prostoru istim na razpolago. Ako kdo žeti še kakšne informacije na licu mesta, naj se tam oglasi, Obenem se naznanja, da se preseli tajništvo „Slovenskega obr nega društva“ za ča; razstave na razstavni prostor in bo poslovalo v takozvani ^umetniški sobi“ od pondeljka, dne 5, s ptembra naprej, m Pomanjkanje vode v Mariboru. Mestni magistrat razglaša, da je všled doigptrfajne suše nastalo pomapkanje vode v mestnem vodovodu, vsled česar se prebivalcem mesta Maribora * strogo naroča, da po možnosti Tedi z vodo. Prepovedano je, uporabljati vodo iz vodovoda za domače kopeli, vrtni vodovodi bodo uradno zaprti, V Ča-‘ su od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj se naj po možnosti ne porablja vode, j da se je v nočnih urah nekaj nabere, ! sicer bi se u/tegnilo pripetiti, da, višje ležeče hiše sploh ne bodo imele vode, Zoper osebe, ki bi se ne ravnale po tej odredbi, bi se kazenski postopalo, m Mariborski mesarji še vedno j stavkajo in nočejo klati telet, ker je cena za 1 kg teletino uradno znižana na 12 K. Pomilovanja vredni Mariborčani se mučijo z nacukavanjem govedine in imajo polne uste slin poželenja po teletini. m Inšpekcija dela za ХШ. nad-zorniško okrožje v Mariboru naznanja, da Je opuščen dosedanji naslov „Obrtno nadzorništvo“ in da se naha-jajp uradni prostori na Slomškovem trgu št. 10, II, nadstropje (glavna m Dr. Kartin Franc, zobozdravnik v Slovenski ulici 9 se je vrnil in zopet ordinira. m Dr. Vilko Marin zopet ordinira od 5. septembra naprej od 11.—12, in od 2, -4. ure. Dijaški vestnik. d AbLurijentje in jakadomiki, ki se na novo vpišejo na belgrajski univerzi, naj prinesejo s seboj razen maturitetnega spričevala tudi dve fotogra liji, .Vpisovanje traja od 25. sejpt, do 1. oktobia. Tovariši! „Dan“ vas kliče! j-- d Na univerzi v Ljubljani se pri-jčne vpisovanje najbrže dne 15. sept. Natančnejši datum razglasijo dekanati posameznih fakultet v 'dnevnem časopisju. Akademski dom je zagotovljen za 120 revnih visokošolcev, Le žal, da se ga je polastil — demokratski ban©-; ni ravnatelj, ki pri svojih desetmilijo-1 nih pač ne pozna, dijaške besede. Orlovski vestnik. o Vsesa» odsekom! Dne 8. in D septembra 1921 se vrši na Brezjah’ katoliški shod in, javni nastop Dria.-Bratje, pokažimo svoja katoliška načela javno, pohitimo k naš* Materi« pred njenim oltarjem izročimo sebe m priporočimo naše delo njenemu; varstvu. Kar je bratski češki organizaciji Velehrad, to naj bodo nam Brezje,: Vožnja je po vseh železnicah polovična od 2. do 5. septembra. Udeleženci orlovskih duhovnih vaj imajo na Brez jah skupno sv,, obhajilo. Dne 4, sfep.^ tembra ira Brezj e! ! o Celjsko orlovsko okrožje opominja vse odseke celjskega orlovskega okrožja, da nemudoma pošljejo'mesečne preglednice za mesec avgust o-i krožju. Bratje tajniki zavedale se, kaj je vaša dolžnost. — Tajnik. o Ljutomerski Orel si Je naročit novo zaistavo pri mariborskih čč. šoi-skih sestrah. Zastava, je mojstrsko delo in ljutomerski Orel izreka pri tej priliki prisrčno zahvalo vsem čč, sestram v vezalniei in predvsem prednici tega oddelka č. s. Ani Mikec, Orlovska zahvala tudi g. pasarju Dragotinu Tratnik, ki je umetniško izdelal «rla za zastavni drog. Podrobno o re* umetno izvršeni zastavi ljutomerskega Orla bomo prinesli ob priliki, ko bo, zastava rastavijena v Gotzovi dvoran ni. Parlamentarna komisi* jaz a S a n d ž a k. iZa proučevanje : Krvavih dogodkov v Sandžafcu odpotg« je koncem tega tedna posebna (parla -mentarna komisija tja. ji- Z Dunaja poročajo, da jf opazovati na obmejnih krajih med Kv strijo in Madžarsko ogrske tolpe, k ! so že napadle Hohenbrugg, Madžari s, I plenili tudi v Kreiseggu in Lafmtzu. Ječmen, 12 o ves, koruzo, vinski kamen kupim po najvišji dnevni ceni MlliN JELEHK0 Lajtersbergl250,^' Maribor, pri Sv. Arehu na Pohorju, 1230m, pošta In želesasiašfea poltaja Baše Planinsko letovišče v krasni legi Mrzle in tople kopeli Izprehodi po gozdu Oskrba od 1, maja do 15. oktobra Poštna zveza trikrat na teden Prostovoljna dražba. Sredo dne 7. septembra 1921 predpoldne ob 9. mi v Mariboru eb jarku se vrši preklicni zadevi Janeza Girstmsyer-ja na podlagi spdnijskega dovoljenja; P V 176/21 prostovoljna dražba približno 9000 1 vina različnih letnikov pridobljenega v vinogradu v Rošpohu, s sodi vred. Ob enem se proda 14 sodov z vsebino po 11 polovnjakov. Vino je sodnijsko cenjeno od 8 K do 18 K za liter, sodi ob 50 v do 1 K za liter. Prodaja pod sodnijsko cenilno vrednostjo se ne vrši. Največja ponudba se ima takoj poplačati. Pojasnila se dobijo pri oskrbniku df.-ju, Oskarju Oroselu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 14. 495 Pridnega učenca z1 Absolvent polje-Ijske dobrimi spričevali, sprejmetrgo-; vina JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2. 2—3 490 0«>п!1н!*л maline in bez-tS0r0VniCe? gove jagode kupuje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. 7—13 - 467 Osirožnice, snice kupuje najdražje Industrija sadnih izdelkov V Selnici ob Dravi. 7—13____________________ J69 Zrelo grozdje gradov mariborske okolice plačuje najbolje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. 7—13 468 ---ttLi—ц---- •, . №nemn za električno luč 111ЛО|ЛО pri mlinu ali žagi se proda za 1.600 dinarjev. Več izveste v Mariboru, Koroška cesta 5. Cirilova tiskarna. 470 v&KHKiewirfiiniv’«' u-u м i * t Inserirajte v Strali! šole, 28 let star, vešč srbskega, slovenskega in nemškega jezika, strojepisja, na razpolago 2 do 3 ure dnevno za pisarniške posle v mestu Maribor. Naslov A. B. poštno ležeče Maribor. 494 Dijaki pozor! Ako hočete dobro in poceni zimsko obleko, nabavite si isto pri tvrdki Rudolf Niefergal, manufaktuma trgovina v Mariboru, Koroška cesta 1, Lastna krojačnica. Izdelovanje točno! Nizke cene! 3—3 489 Soboslikarski pomočniki dobijo stalno delo pri V. JENZ, Iliča 47, Zagreb. 2—2 491 Lep, lahek voz na peresa, se zamenja za vino. Vpraša se v Mariboru, Cvetlična ulica 25/1. nadstropje. Josipina Stupan. 1—4 492 Prodajalni oddelek: Prodaja vseh inštalacijskih predmetov kakor svetiljk, dinamo-strojev, električnih, bencinovih in diselovih motorjev. Inštalacijski oddelek: Izvršitev notranjih inštalacij, visokih in nizkih električnih napeljav, transformatornih postaj, električnih central za mesta, vasi, Tr