Poštnina plačana v
Cena 25,— lir
DEMOKRACIJA
,eto IX. - Štev. 26
Trst - Gorica 1. julija 1955
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-58 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. 18. j CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Bensrajska konferenca in Tifoo obisk
Dve istočasni objavi: poročilo o rezultatih razgovorov z Zahodom in Titovem obisku v Moskvo
Pretekli ponedeljek, 27. junija, so v Beogradu razdelili novinarjem uradno poročilo o razgovorih, ki so jih irne-li v Beogradu državni podtajnik za zunanje zadeve Sr-djan Priča, ameriški veleposlanik Riddleberger. britanski veleposla nik Roberts in francoski veleposlanik Coulet.
Uradno poročilo pravi, da se štiri vlade v. v e 1 i k i m e r i strinjajo glede raznih mednarodnih, vprašanj, ki so bila predmet razgovorov. Štiri vlade nadalje izražajo prepričanje, da je obstoj močne in neodvisne Jugoslavije in nadaljnje sodelovanje med štirimi vladami prispevek k stvari miru in stabilnosti. Poročilo omenja tudi balkansko zvezo in pravi, da vlade sodijo, da je tudi plodno in vsestransko sodelovanje, ki se razvija v okviru balkanske zveze, važen prispevek k stvari miru in štabi1 nosti v tem delu sveta. Štiri vlade so prepričane, da bodo dobri odnosi, ki so se v minulih letih med njimi razvili, ostali in da se bodo še nadalje razširili.
Na vprašanje časnikarjev je zastopnik jugoslovanske vlade na tiskovni konferenci izrecno izjavil, da na konferenci ni bil sklenjen noben nov sporazum, ker »namen konference ni bil sklepanje sporazumov, temveč izmenjava misli«.
S tem odgovorom je povedal, de ni bilo sklenjeno ničesar glede gospodarske ali vojaške pomoči. Vkljub temu odgovoru pa je težko verjeti, da se na konferenci ne bi bili dotaknili teh kočljivih vprašanj, ki naj bi bila, po dobro Obveščenih virih, celo predmet nesoglasij.
Na konferenci Jugoslavije z zahodnimi veleposlaniki torej ni šlo vse popolnoma gladko. To potrjuje že sam ton uradnega poročila. ki pravi, da so se udeleženci strinjali »v veliki meri«, torej ne o vsem. Gotove stvari so ostale odprte.
Tako je znano, de je ameriška vlada, zahtevala, naj ji .Jugoslavija dovoli nadzorstvo nad uporabljanjem vojaške pomoči. Jugoslovanska vlada se pa tega vztrajno brani. Opaženo je bilo., da beograjski konferenci niso prisostvovali vojaški' strokovnjaki. Časopisne agencije vedo celo povedati, da vojaški strokovnjaki niso bili pripuščeni 1. konferenci zato, ker se je beograjska vlada tej zahtevi uprla. Tako bi n. pr. Združene države moral zastopati ^meriški general Peter Hains, ki načeljuje odposlanstvu za ameriško vojaško pomoč Jugoslaviji. Videti pa je, da- je ameriški vladi spodletel načrt,, da bi na razgovorih v Beogradu razčistili vprašanje vpogleda ameriških strokovnjakov v tiste edinice, ki so dobile ameriško orožje.
Medtem ko znajo omenjene okoliščine ovirati nadaljnjo ameriško vojaško pomoč Jugoslaviji, na drugi strani pa nihče ne predvideva, da bi Zahod zmanjšal ali ukinil gospodarsko pomoč tej državi. Tudi če ostane samo nevtralen, je namreč Tito v politični borbi med Sovjetsko zvezo in Zahodom tako pomembna j>ostojenka, da si Zahod ne more dovoliti, da bi ga naravnost porinil v sovjetski objem, čeprav je ljubimkanje že začelo.
Beograjska konferenca med zahodnimi veleposlaniki in Titovo vlado je torej postavila veliko in dokončno piko na. vsa nekdanja zahodna upanja, da bi Tita posredn.i ali neposredno pritegnili k Atlantski skupnosti. Kakor pravi neki britanski novinar, se Tito dobro zaveda, da je močnejši, če sedi na plotu, ki loči -oba velika bloka, kakor če bi stal na zemlji, pa naj bo na eni ali drugi strani. Veliko vprašanje pa je še, ali se ne bodo po nekaj letih izkazale za prazno utvaro tudi naziranja o Titovi neodvisnosti in ijevtr-Inosti. V titovskem primeru gre vendar za komunistični režim, kateremu je njegov smoter vse. Za njegovo dosego ne izbira sredstev. In če se ponuja tako ugodna prilika za utrjevanje kotnunističnega režima ž zahodnim denarjem, utrjevanje diktature z demokratično pomočjo, zakaj ne bi vendar, tega napravili? V bistvu kaj takega ne odgovarja samo koristim Jugoslavije, temveč tudi koristim Sovjetske zveze.
Tudi na Zahodu se govori o tej možnosti, o njej šušljajb tudi p*) Jugoslaviji, kjer s,i ljudje ne vedo drugače razlagati dejstva, da sta se Bulganin in Hruščev pustila kot j&nčka voditi po vsej Jugoslaviji med Špalirji naročenih, toda prav taka po ukazu molčečih množic. Po ljudskem mnenju je vse to bila o-bojestransko dogovorjana ln prera-
čunana komedija, ki naj Zahodu vrže pesek v oči.
Priznati je treba, da ta razlaga ni popolnoma brez podlage, istočasno pa ie sigiur.no, da v sedanjem trenutku ni pričakovati, da bi Zahod ne tvegal vsega, kar je v nje govi moči, samo da obdrži Tita vsej -na sredi, ko ga že ne more imeti na ,svoji strani. Temu primerno .je tudi vse pisanje zahodnega tiska, ki se prav tako na široko razpisuje o sigurnosti in pomenu Titovega nevtralizma, kot se je svoječasno (bilo je ob priliki Titovega obiska ne londonskem dvoru in sklepanje jpogodbe Balkanske zveze) razpisoval o tem., kako je Tito dejansko že v Atlantskem paktu. Na besede teh svetovnih komentatorjev torej ni veliko dati. Boljša1 je zdrava pamet.
Da hoče Tito zdaj, ko mu je sovjetski obisk to omogočil, tudi for malno strogo paziti na ravnovesje med Vzhodom in Zahodom, dokazuje dejstvo, da so dve uri po objavi poročila o beograjski konferenci objavili, da bo Tito obiskal Moskvo, kamor so ga povabili sovjetski državni poglavarji. Ameriško časopisje nad to vestjo ni izrazilo nobenega začudenja, glasnik britanskega zunanjega ministrstva si pa ni mogel kaj, da ne bi izjavil, da britanska vlada o tem koraku ni bila obveščena in da celo na konferenci veleposlanikov, ki ie bila x, samem Beogradu, v trenutku, ko se je o tem sklepu odločalo, ali je moral biti že znan, n!
padla o tem niti ena sama beseda.
Britansko časopisje, ki se je, kot »Daily Telegraph«, tolažilo, »da bi morali biti veliko bolj zaskrbljeni, če bi Tito šel v Moskvo, kakor nad tem, da so Sovjeti prišli v Beograd«, ima torej zdaj priliko., da se po prvem obroku skrbi peča še z drugim.
Jugoslovanski režim označuje svojo novo politiko do Moskve še vedno z normalizacijo odnošajev po dolgi dobi napetosti, ki je sledila sporu s Kominformom. To bi ne bilo torej nič posebnega. Toda zopet vstaja neznanka, do kod bo šlo sporazumevanje in do kod bo šla normalizacija? Do popolne vključitve v komunistični blok, čeprav na nekoliko enakopravnejši ir ne stari satelitski stopnji? Nad tem je res vredno biti zaskrbljen. To velja tako za tiste, ki so računali na jugoslovansko zavezništvo, kakor za jugoslovanske narode, ki bodo v tem primeru videli, da zopet padajo še globlje v razmere, iz katerih so že upali, da se bodo rešili.
Hazcep v Itoi. liberalni stranki
Ze pred leti so se od italijanske liberalne stranke odcepili razni pristaši. ki so bili proti sodelovanja stranke s Krščansko demokracijo. Med njimi je bil tudi znani profesor Calamandrei, ki izdaja revijo »II Ponte«. Ta skupina je zelo progresivno usmerjena in je zato s stranko popolnoma prelomila, kar
je stranki gotovo škodovalo.
Zdaj pa beremo, da so iudi nekoliko zmernejši levičarji, recimo raje socialno napredni liberalci, ki se zbirajo okrog tednika »II Monde«, sklenili ustanoviti lastno 'strujo. .Ubrali pa so drugačno pot. O-stali bodo v stranki, v kateri -bodo nastopali kot organizirana opozicije.
Levo usmerjeni liberalci namreč obtožujejo sedanje tajništvo svoje stranke, da vodi nazadnjaško, razredno politiko, kar naj bi bil eden izmed vzrokov padca Scelbove vla de (liberalci so se namreč krčevito upirali razširitvi agrarne reforme). Somišljeniki tednika »II Mon-do« se tudi pritožujejo, da se j;: tajništvo liberalne stranke preusmerilo popolnoma proti skrajni desnici ter je s tem preprečilo sodelovanje med laičnimi demoikra,-skimi silami in Krščansko demokracijo.
Levičarska liberalna struja sodi zaradi -tega. da bo mogoče sestaviti štiristrankarsko vlado le v primeru. če se bo liberalne stranka postavila na sredinsko-leve, to je so. cialno napredne pozicije ter bo tako odprla možnost za sodelovanje z republikanci in socialnimi demokrati.
Tako- ta struja liberalno stranko skuša postaviti ob bok tistim 'naprednim strankam, ki čutijo potrebo po ustreznih socialnih reformah, ki jih terja današnji družbeni ustroj.
Italijanska vladna kriza
Vlada štirih demokratičnih sredinskih strank je še najbolj zaželena
Potem ko je predsednik republike,, Gronchi, zaslišal mnenje vseh vidnejših političnih osebnosti, je preteklo nedeljo naročil sedanjemu
demokrščanskemu -narodnemu poslancu in bivšemu kmetijskemu ministru Segniju, naj stopi v stik z vodstvi raznih strank in ugotovi, ali bi lahko prevzel mandat za -sestavo/ nove vlade.
Segni je po izobrazbi pravnik po poklicu pa vseučiliški profesor, priznan in izkušen gospodarski strokovnjak, ki užive, kot uspešen strankin organizator in politik med demokrščani in tudi med drugimi strankami velik ugled. Ko je odhajal od predsednika republike, je izjavil, da bo skušal najti tako rešitev, ki bi dovedla, do vlade, katera bi utrdila demokratske ustanove ter -mogla izvesti program,, ki ga je Krščanska demokracija že o-dobrila. Pri tem je poudaril ukrepe za gospodarski in socialni napredek v državi, kakor tudi obveznosti, ki jih ima Italija do zahodnih držav. Izrazil je upanje, da ga bodo demokratične stranke pri izvedbi te naloge podpirale.
Iz tega je jasno sledilo, da se bo Segni najprej trudil, da bi pridob.i za sodelovanje ostale sredinske demokratične stranke in da bo iskal drugačno rešitev šele, če se mu glavna namera ne bi posrečila.
Mandat, ki g je Segni dobil preteklo nedeljo od predsednika -republike, je bil .namreč informativnega značaja. Segni se je vse do četrtka razgovarjal s številnimi političnimi voditeilji, nato pa je, kakor dogovorjeno, poročal predsedniku republike.
■Na splošno presenečenje pa Segni včeraj zvečer ni dal predsedniku republike končnega odgovora. Prosil ga je, naj mu podaljša informativni mandat do jutri, t. jv sobote zvečer. Politični poročevalci sklepajo iz tega, da Segni vendar le upa,, da mu bo uspelo doseči s strankami sporazum za sestavo vlade, medtem ko je še v sredo zvečer dejal, da je pesimist, toda takšen, da dogodki največkrat pokažejo, da je preveč črnogled. Na posebno vprašanje, »li se namerava sestati s predstavniki štirih sredinskih demokratičnih strank, je Segni dejal, da takšen sestanek zaenkrat ni v programu. To izjavo zopet tolmačijo kot znak. da nova vlada, v kolikior bi jo sestavil Se-igni. ne bo štiričlanska, temveč tričlanska. Tudi Soelbova vlada je bila tričlanska, toda iz nje so izpadli republikanci, medtem ko naj bi Segnijevo vlado tvorili demokr ščanl, socialni demokrati in. ital' Jamski republikanci, medtem ko nal bi liberalci ostali izven vlade. Tak-
šna vlada bi pa vkljub temu v parlamentu lahko .računala na podporo tistega dela liberalnih poslancev, ki se ne strinjajo s sedanjo politiko strankinega tajništva..
Zanimive so tudi izjave Nennija, ki je dejal, de bi vlada s socialno naprednim programom in umerjeno zunanjepolitično orientacijo, pri kateri je prvič dopustil tudi še nadaljnjo zvestobo z obstoječim zahodnim zavezništvom, lahko -uživala- v pa-rlcme.ntu širšo podporo kot bi jo ji zagotavljali zgolj poslanci vladnih strank.
Ciper - sporno jabolko med Oeliho Britanijo in Grčijo
Vprašanje pripadnosti Cipra, velikega otoka, ki leži blizu Maloazijske obale, pred nosom Turčije, že dolgo časa moti sicer prijateljsko razmerje med Veliko Britanijo in Grčijo. Ne mine teden, da ne bi slišali o raznih demonstracijah in tudi terorističnih dejanjih ciprške-
ga prebivalstva, ki je po narodno sti grško in zahteva priključitev k svoji matični domovini. Velika Britanija, kateri je po izgubi oporišč v Suezu in Palestini ta otok zelo važna vojaška postojanka, se seveda temu upira. Pri tem se sklicuje na precejšnjo- -tamkajšnjo turško manjšino, ki ne bi rada prišla pod grško oblast. S takšno rešitvijo ne bi bila zadovoljna .niti Turčija.
Toda v dobi, ko igrajo narodna čustva odločilno vlogo, takšni politični izgovori le malo pomagajo. 'Na drugi strani je očitno in razumljivo, da tudi grška vlada ne more ostati gluha za zahteve svojih rojakov, posebno še, ker so .njej v prid. Očiten dokaz so oddaje grškega radia, zaradi katerih je -britanska vlada uradno protestirala. Grška vlada pa je vljudno odgovorila, da je pač običaj radia, da obvešča javnost o pisanju domačega tiska, in če domači tisk piše o Cipru, to -ni njena krivda. Tako bo ostalo vse pri starem.
Izjaua SDZ za floriško
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je na svoji seji 26. junija 1955 obravnavalo zadevo pro? stovoljnega razpusta Socialistične fronte Slovencev v Italiji, o katerem sta poročala »Primorski dnevnik« 7. junija in »Soča« 11. junija, ter o prostovoljnem pristopu članov Socialistične fronte k italijanskim, socialističnim silam.
Ne glede na politične, protiverske, socialne in kul* turne nazore, katere je Socialistična fronta na temelju materialistične filozofije in Marxovega nauka zastopala in širila med Slovenci v Italiji v skladu s komunističnim naukom režima v marični državi,
obsoja
vodstvo Slovenske demokratske zveze z narodnega sta; lišča zavestno odpoved samostojni politični stranki, in sicer iz sledečih vzrokov:
a) ker so s tem zmanjšali politični vpliv in veljavo Slovencev v Italiji v borbi za njih narodni obstanek in za njih zaščito z ustavnim zakonom;
b) ker istočasno nagovarjajo svoje člane, naj pristopijo k neslovenskemu gibanju ali stranki.
Zato vodstvo Slovenske demokratske zveze v Go*
rici
ugotavlja
a) pomanjkanje narodne zavesti voditeljev bivše Socialistične fronte in vseh tistih njenih članov, ki so sc z mirno vestjo in brez odpora odrekli samostojni poli> tični stranki;
b) politično nezrelost voditeljev in članov bivše Soc ialistične fronte, ki so si s tem zavednim korakom vtisnili pečat narodnega političnega izdajstva;
c) da voditelji in člani bivše Socialistične fronte delajo za cilje, ki so :,iovenskemu narodu tuji, ki mu nič ne koristijo ter mu celo škodujejo;
č) da se voditelji in pristaši bivše Socialistične fronte zavestno potapljajo v neslovenske politične vode!
d) da je imelo vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici prav, ko je trdilo, da vodstvo bivše So-’ cklistične fronte Slovencev v Italiji in vseh njenih prejš* njih političnih organizacij od 1. 1945 dalje — to je SIAU in Demokratične fronte Slovencev v Italiji — zasleduje le svoje partijske levičarske cilje ih da jim je bil in bo narodni program le krink’a za varanja ljudskih množic.
Spričo tega vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici
poziva
vse pripadnike slovenske narodne skupine v Italiji,
a) naj odločno zavrnejo vsako nagovarjanje gori omenjenih slovenskih političnih odpadnikov k pristopu k italijanskim, socialističnim, oziroma komunističnim si* lam, ker bi bil tak korak škodljiv za naš narodni obstoj;
b) naj se trdneje združijo na narodnem programu Slovenske demokratske zveze, ki se bori za narodne pra* vice Slovencev v Italiji in za njihovo zaščito z ustavnim zakonom, naj tej borbi zavestno sledijo in naj Slovensko demokratsko zvezo podpirajo, da svoje poslanstvo lahko izpolni.
Živeli Slovenci v Italiji/
V Gorici, 26. junija 1955. Vodstvo SDZ v Gorici
IUGOSLAVIIA - IN HUDSKA VOLIA
Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve, Koča Popovič, je preteklo nedeljo v San Frančišku izjavil, da je »jugo~ slovansko ljudstvo po svobodni volji, kot je to njegova pravica, odločilo iz Jugoslavije rui'-praviti socialistično, ali če vam je tako všeč, komunistične deželo«.
Kako zlagana je ta izjava in kako se režim še vedno trudi, da ne bi kakršna koli »svobodna voljan prišla do izraza, pa čeprav v sami komunistični partiji, nam kaže članek, katerega povzemamo po »Pregledu«, katerega- izdaja organizacija »Svobodna Evropa«. V njem je namreč veliko podatkov, ki so važni za razumevanje najnovejše jugoslovanske stvarnosti.
Uredništvo
I. Odstranitev Rankoviča
Zadnji dve leti so bile izvršene velike spremembe v komunističnem režimu v Jugoslaviji, ki jih svet ni opazil in o katerih komunistični tisk ni ničesar pisal. Komunistični vodje še vedno govori jo o »detnokratizaciji«. V resnic pa se je Tito lotil Stalinovih metod, ki se mu zdijo najboljše, de se obdrži .na oblasti. V zunanji poli itki se Tito dosledno, a počasi približuje Moskvi in njenim- satelitom. V notranji politiki odstranjuje z vodilnih položajev vse pomembne •osebnosti, ki bi mogle v kritičnih
časih postati' njegovi tekmeci. Vso oblast je osredotočil v svojih rokah, osvojil se je spon centralnega komiteja in utrdil svojo osebno diktaturo. Nad diktaturo partije j“ postavil svojo osebno policijsko diktaturo.
Te spremembe so se začele izvajati po 14. januarju 1£53, ko je skupščina izvolile Tita za predsednika republike. Namesto obljubljene demokratizacije in decentralizacije so izvajali vprav nasprotn? težnje. Tito je uradno predsednik republike i-n vrhovni poveljnik vojske. Kot tak ima tdko neomejene pravice, kakor jih tudi v komunističnem svetu do zdaj še nihče ni itnel. Tito ima pravico odrediti •>-sebne in organizacijske spremembe y vojski, ne da. bi vprašal za svet centralni komite, skupščino ali svoje ministre. Tito ima pravico povišati, upokojiti, prestaviti odlikovati, nagnati iz službe alt zapreti vsakega pripadnika Jugo-slovanske vojske. Tajnik narodne obrambe in šef glavnega generalnega štaba morata izvršiti njegove ukaze brez premi Sijanje. Tito lahko vpraša za svet strokovnjake lahko pa tudi odloči po svoji glavi brez posvetovanje in celo proti nasvetom.
Ob sporu s Kominformom je Tito videl, da oblast ni dovolj osredotočena V njegovi osebi in da bi mogli vodilni komunisti kakor He-brang, Zujovič, Arsa Jovanovič spraviti v. nevarnost njegov položaj. Zato je stremel za tem, da bi
.strnil oblast v svojih rokah. To se mu je posrečilo šele potem, ko je postal predsednik republike.
Kakor .v vojski, ima Tito tudi v zunanji politiki neomejeno oblasi. Imajo sicer sekretarja- za zunanje zadeve Kočo Popoviča, toda te samo izvršuje, kar mu ukaže ali reče Tito. Potem ko je postal Tito predsednik republike, se je Koča Popo vič obdržal na položaju sekretarja za zunanje zadeve samo zato, ker ie vedno pohlevno izvrševal Titove ukaze in ni nikoli pokazat znakov samostojnosti ali celo častihlepja. Zato pa odloča v vseh zunanjepolitičnih stvareh Tito o-sebno. Kadar pridejo domov, poročajo jugoslovanski poslaniki na. tujem najprej. Titu in šele potem Ko či Popoviču.
Da bi preprečil vsak vpliv svojih sodelavcev in glavnih, komunističnih vodij, je Tito imenoval Rankoviča, Kardelja, Djilasa in Pijado za. člane Izvršnega svčta. Ta svet je izvršen samo po imenu. Izvršna oblast je Tito. Svet mu služi za posvetovalni organ samo, ako Tito to hoče. Velik del poslov prejšnjega centralnega komiteja komunistične stranke so prenesli na izvršni svet. Podpredsedniki svčta so postali Titovi svetovalci. Tito pa je ostal neomejeni naredbodaja-lec in nosilec izvršne oblasti.
Djilas se je poizkušal izviti vloge svetovalcai, postati aktiven ln delati po lastni iniciativi. V krat kem času je izgubil vse položaje.
Drugi Titov sodelavec, verjetni naslednik in tekmec Aleksander Ran-kovič, je bil na manj opazljiv, a prav tako učinkovit način potisnjen v ozadje. Kot šef UDV je bil Ran kovič edini resni tekmec Tita. Zato mu je Tito vzel najprej UDV iz rok, nato pa vso oblast. Likvidacl ja Rankoviča je bila iz,vršena skoraj neopazno. In vendar je bila to najbolj pomembna sprememba v Jugoslaviji v zadnjih dveh letih.
Do 14. januarja 1953 je bil Ran-kovič druga najbolj važna oseba v Jugoslaviji. Rankovič je bil v centralni vladi minister za notranje zadeve in vrhovni šef UDiV. Imel je pod seboj v UDV, milici in KNOJU več sto tisoč ljudi v uniformah in civilu. Rankovič je organiziral OZNO, ki se je kasneje spremenila v UDV. Rankovič je organiziral milico in KNOJ. Zato je imel na vseh važnih mestih svoje ljudi. Na takem položaju je mogel resno ogrožati Tita. Zato je Rankovič najprej izgubil mesto ministra za notranje zadeve in položaj šefa UDV. Na njegovo mesto je bil imenovan general UDV Ste-faruovič-Ceča. On ni posebno znan, nikoli ni imel kakih posebno važnih položajev, med ljudmi in komunisti ni priljubljen. Je navaden uradnik brez ambicije, iniciative in zvez. Tito ga je postavil samo formalno, pred jaivnostjo, za. šefa vseh oboroženih policijskih sil, v resnici pa je šef Tito sam.
(Konec prihodnjič)
VESTI z GORI Š K E G A
Tirolsk o pism o
Slepi in gluhi J
Pregovor pravi, da ni bolj slepega od tistega, ki noče videti, in bolj gluhega oa tistega, ki noce slišat.. Tako bi lahko rekli-, da je tudi videmski »Messaggeio Veneto«, ki se je v torek 2tl. junija spravil t.ai »Demokracijo« od 24. junija, ko •trdi, da je Italija demokratična tam, kjer ne raznaroduje in ne zapostavlja jezikovnih manjšin. Razna roduje pa v videmski pokrajini, deloma pa tudi v goriški, kjer o-•troke slovenskih optantov izgnal! iz slovenskih šol in kjer je slovenskim otrokom v občinskih zavetiščih dovoljeno obiskovati le italijanske šole, kjer slovenščine n" poučujejo! »Demokracija« je navedla samo dva primera slabega rav nanja s -Slovenci na Goriškem, lahko pa bi jih bila naštela celo vrsto.
»Messaggero Veneto« pa odgo varja seveda po svoje. Glede c-ptantov trdi, da so tujci in ne avtohtono prebivalstvo. Prosimo, gospodje okoli »Messaggera Veneta«, ali -niti tega ne veste, da »tujci« •sploh niso imeli pravice optirati, Slovenci, kot avtohtono ljudstvo in bivši .italijanski državljani na tem ozemlju, pa so to pravico imeli. V mnogih ozirih pa jim niti optirati ne -bi bilo treba, ker so 10. junija 1940 imeli svoj domicil v Italiji!
Na vse druge argumente, kot na primer na pritožbo glede slabega ravnanja s slovenskim - avtohtonim prebivalstvom v videmski pokrajini, kakor je »Demokracija« pisala, »Messaggero Veneto« ne odgovarja in raje previdno molči. Prav tako previdno, molči tudi glede raznarodovanja slovenskih otrok v gori-ških. občinskih zavetiščih!
Italija, pravi »Messaggero Veneto«, nima dolžnosti večati števila pripadnikov slovenske manjšine. Tega, odgovarjamo mi, Slovenci v Italiji niti ne zahtevajo, ampak, vztrajajo .na tem,, da nima Italija pravice Slovencev v Italiji raznarodovati, kot se to dogaja v videmski pokrajini in deloma tudi na Goriškem!
»Messaggero Veneto« laja v lune •tudi, ko pravi, da se »Demokracija« pritožuje zaradi obsodbe slovenskega vojaka. Ne, gospodje! »Demokracija« je povedala samo to, da je državni pravdnik zahteval visoko kazen, češ da je proti-itailijanstvo- tega slovenskega vojaka dokazano. To pa zato, pravi poročilo, kot so ga prinesli italijanski listi, ker je dotičnik izpričan Slo-
GOSPODARSTVO
V VINOGRADU Ko grozdje scvete, moramo takoj poškropiti z modro galico, in sicer v količini 1 do 1,5 kg galice ter primerno količino apna na hi vode. Tudi temu zmesu lahko dodamo nekaj škropilnega žvepla, in sicer največ 400 do 500 g TIOSOL-a. Več kot toliko pa ne, ker nam trte sicer v hudi vročini TIOSOL ožge, To -škropljenje po scvetenju grozdja je toliko bolj nujno in važno, ker se v tem času peronospora naj bolj razvija.
Oa porabimo manj galice, moramo mladike povezati k žici odnosno h kolu!
venec! Sodišče je zahtevi državnega pravdni,ka ugodilo in vojaka Slovenca obsodilo na pet let zapo ra! »Demokracija« pa je upravičeno trdila, da bi sodišče vojaka ne smelo soditi tudi zairadi njegovih narodnostnih čustev! Samo to, nič drugega!
Glede »Beneške čete« poudarja »Demokracija«, da gre za partizanske borce na strani zaveznikov, kateri borci pa so nekomu v peti sa mo zato, ker gre za beneške Slovence!
•Zadeva pobitih 12.000 slovensk;h fantov, za katere odgovarjata Tito in njegov režirn. je povsem druga stvar, kajti ti fantje so bili pobiti po končani vojni in brez sodišča!
Sicer pa so italijanski fašisti. Brigate Nere in podobne formacije klale in požigale po Italiji in po Sloveniji, pa pripadnikom državni pravdnik ni .naprtil sto in sto zločinov, kot pripadnikom slovenske partizanske čete iz doline Nadiže!
Nekoga je sram, ker je vedno tr dil. da so Slovenci iz doline Nadiže »fedelissimi« (najzvestejši) in ni bilo tam nikoli nobenega dezerterja, zdaj pa kar naenkrat izdajstvo in sto drugih zločinov!...
Ravnajte s Slovenci praivično in pošteno, pa jih ne bo treba goniti na sodišče in obsojati!
Beneški Slovenec
Prisiljena izvršba
proti pevmskim kmetom
Zavod Treh Benečij nadaljuje svoje korake proti pevmskim kmetom - najemnikom, katerim je da1 vročiti ukaz, da morajo v desetih dneh plačati sodne stroške in vrniti zamljo!
■Prvotno je izgledalo, da si bodo ti naši ljudje pomagali s tem, da bodo prosili za odkup zemlje po zakonu o nastanku malih kmetij,. Vsaj tisti, ki stalno zemljo obdelujejo, bi do odkupa imeli baje pravico, in tudi minister za kmetijstvo je v svojem nedavnem odgovoru na neko vlogo tako odgovoril.
Izgleda pa, da se je med najemniki pojavila nesloga, ker bi. pri tem to-varniški delavci, ki niso stalni in izključno kmetovalci, ne mogli priti v poštev. In tako se niti že napovedani obisk pri- ravnatelju zavoda Treh- Benečij v Benetkah ni izvršil!
Ostajala je tudi možnost o-dgod’-tve zahtevane izvršbe vsaj do 11. novembra 1.1. Pa se nihče ni p-o-služil te poti in izgleda', da so se- v tem oziru pustili preplašiti od nekoga, ki je zatrjeval, da ne bodo kmetje smeli cobrati niti dozorelih pridelkov, če ne plačajo stroškov v roku desetih dni z izjavo, da tudi zemljo takoj vrnejo!
Kljub vsem dobrim nasvetom in
Električna luč na Drhu
NA NJIVI
Ko smo pobrali žito, moramo njivo, kjer ne raste detelja, takoj preorati, da lahko hitro posejemo činkvantin. Namesto tega pa lahko sejemo tudi vrsto ameriške koruze VISKONSIN 355, ki nam v 90. dneh popolnoma dozori. To vrsto koruze dobimo v kmetijskih -konzorcijih.
Pred oranjem potresemo po njivi 30 do 40 kvintalov dobrega hlev skega gnoja na 1000 metrov površine in ga zaorjemo. Ce nimamo hlevskega gnoja, lahko porabimo umetna gnojila, kot na primer PKN v količini 60 do 80 kg na 1000 metrov površine, ali pa tudi 40 do 50 kg superfosfata, pomešanega s 15 do 20 kg kalijeve soli in 15 do 20 kg žveplenega kislega amoniaka.
Činkvantin sejemo, v vrste. pr‘-vprečno 80 cm narazen ena od druge. Na 1000 metrov površine posejemo tako 2 do 3 kg semena.
V nedeljo popoldne 26. junija so končno vendarle naši vrli Vrhovci dobili električno luč. Prihod luči je bil sprejet z vsem slovesom in v prisotnosti občinskih in pokrajinskih oblasti, civilnih, vojaških in javne varnosti.
Na drogu so plapolale italijanske zastave in sovodenjski župan je držal tako govoranco, da je samega prefekta ganila in tako močno navdušila, da ga je takoj veselo jpo-hvalil zaradi njegove čiste italijanščine.
Prav, da se je župan zahvalil za vladni prispevek pri napeljavi luči in tudi vsem ostalim, ki so pri stvari kakorkoli pomagali, toda o--hraniti bi bil moral vsaj toliko dostojanstvenosti in narodne značaj ■ nosil, da bi govoril tudi slovenski, ko se je slovesnost vršila v sloven ski občini med izključno slovenski mi občani. Poleg tega pa je isti frontaški župan nekoč kričal na vse vetrove, da še je treba stalno in vztrajno boriti za naše jezikovne in sploh vse manjšinske pravice !
Zda.j je vrgel tudi on puško v koruzo in se v skladu z novo politiko svojemu jeziku odpovedal!
»Piccolo« in »Gazzettino« navdušeno pozdravljata županov nastop in njegovo čisto italijanščino C.ita-liano schietto). Seveda, saj je župan pozdravljal samo oblast! Za slovensko ljudstvo, ki edino sestavlja občino, in pa za slovenske izvoljene zastopnike ljudstva ni našel niti ene same slovenske besedice, ki bi jo lahko bil spregovoril, ne da -bi mu jo bil moral kdo na listič napisati, kakor vsč to, kair je v italijanščini govoril!
Ce se bomo sami vdajali raznarodovanju i.n se ob takih prilikah svoje materinščine sramovali, ne pridemo daleč!...
Sam »Primorski dnevnik« ne piše tako navdušeno kot omenjena italijanska lista, zato menimo, da županovega nastopa ne odobruje v celoti!
V ostalem pa bi mi pripomnili še to: da> imamo Slovenci v Italiji pravico do iste vladne pozornosti in pomoči,, ker plačujemo davke pošteno. Na drugi strani pa bi se tudi gospod prefekt moral pobrigati za to, da dobi sovodenjska ob čina svoj dobri delež od prostega pesu (zona franca). Tako bi bili računi poravnani!
hove predstave, niso pravi in dobri vzgojitelji!
Ko izrekamo gospodu učitelju zahvalo za njegov trud in otrokom bodrilno besedo za srečno nadaljevanje na kulturnem delu, izražamo željo in up, da bo prihodnja prireditev bolje obiskana!
•Pri Pokrajinskem agrarnem nad-zorn-ištvu v Gorici razdeljujejo sadike cvetače vrste »Precoce di To-scana«, kakor tudi sadike ohrovta n zelja po ugodnih nabavnih cenah. Tisti, ki želijo sadike nabaviti, naj se obrnejo na Nad-zorništvo v ulici Duca d'Aosta št. 55 od 8.30 do 12. in od 15.30 do 17. ure.
Vsem zanimance-m priporočamo, da -se s sadikami oskrbe čim prej, da zaloga ne bi pošla. Zato pohitite!
NA VRTU Paradižniki (pomidori) rabijo dobro gnojeno zemljo, obilno vlago in toploto. Te rastline moramo tudi preščlpovati, to je odstraniti zalist-nike. In ker so paradižniki podvrženi raznim boleznim, kot na primer peronospori, gnitju stebla ter ovenelos-ti sadu, jih moramo škropiti z modro galico in apnom, in sicer dvakrat do trikrat. Izkazalo pa se je, da paradižnike napada •tudi krompirjev hrošč. Zato dodajmo galici še 300 gramov arzenalu na hi tekočine, ker s tem uničimo pero nos poro in hrošča!
Šolski prireditev v*'
V nedeljo popoldne 26. junija se je naša šolska mladina pokazala na odru. Najprej z deklamacijami, ki so bile lepo podane, da smo kar uživali Slišati izbrane komade iz •ust naših mladih. Nato so podah pa dve kratki igrici, ki sta bili dobro naučeni iin dobro igrani.
Gospod učitelj Emil Vogrič, ki se je potrudil, da je šolsko mladež naučil in spravil na oder, je z u-spehom lahko zadovoljen.
Ne moremo pa biti zadovoljni mi Steverjanci, ker je obisk šolske prireditve zelo slab. Starši, ki ne čutijo dolžnosti in veselja, da svoje otroke počastijo z obiskom nji-
SadihB cvetače
•zagotovilom, da, jim je pomoč pr! stvari zagotovljena brezplačno, so se mnogi (upamo, da ne vsi!) takoj, vdali in s tem svojo usodo v •tem oziru tudi zapečatili!
Kdor pa se ni vdal, ima še možnost prositi sodnika (pre-torja) ga odgoditev izvršbe do 11. novembra.
Kar se pa tiče odkupa zemljišča za nastanek male kmetije, menimo, da so prizadeti še vedno v času, da- to prosijo!
Želja slovenskih starcev in otrok
Tudi letos kličejo otroko na letovišče, in tudi letos so slovenski starši in otroci zaskroljeni, ker te bojijo, da bodo otroci primorani biti le kot nekak privesek v italijanski koloniji, namesto da bi bila kolonija samo za slovenski oddelek ..seveda s slovenskimi voditelji, učitelji-.in duhovnikom.
Dogajajo se primeri, da otroci nočfejo več v take kolonije, kjer se čutijo tuje in v svojih čustvih zapostavljene. Pa tudi starši ne želijo, da 'bi njihovi otroci zaradi njihove etnične pripadnosti morali v .^o^h čustvih trpeti!
JSacib ponavljamo s tega mesta vročo željo vseh slovenskih star šev in.otrok, da se za slovenske o-troke otvori posebna slovenska kolonija, kjer naj se otroci počutijo telesno in duševno dobro in ne zapostavljene.
Tudi Slovenci plačujemo davke In dajemo svoje sinove v vojsko, zato imamo pravico do svoje lastne kolonije! To je naša zahteva!
BopIšIio šolstvo
Mestna občina objavlja v statističnem .izkazu za april podatke o goriškem šolstvu. Po teh podatkih je bilo v goriški občini 211 otroških vrtcev s skupno 1036 otrok. V mestu sta dva slovenska vrtca: nadaljnji so v Siandrežu, Podgori in Osl-a v ju. skupno 5 vrtcev in 72 oitrok. Osnovnih šol je 22 in 2865 otrok. V Gorici sta 2 osnovni šoli in 121 otrok, v Stendrežu obiskuje •ljudsko šolo 78 slovenskih otrok, v Podgori 27 otrok, v Pevmi 52 o-•trok, v St. Mavru 15. Skupno torej C osnovnih šol in 293 otrok. V srednjih šolah je bilo 4220 dijakov. Na -slovenski srednji šoli je bilo 122 dijakov, na Nižji strok, trgovski šoli 108 dijakov, na liceju 56 dijakov in na učiteljišču 58 dijakov.
Kdor prebira rimski tisk, se mu dozdeva, da na Brennerju pokajo puške. Tako so listi poročali i/ Bočna, da so iamkajšnji neolašisti prijavili oblastem južnotirolske deželne poslance in jih obdolžili veleizdaje, ker so se odpeljali n« Dunaj in poročali avstrijski vlad' o razmerah na, Južnem Tirolskem Kmalu zatem so posebni poročevalci rimskega tiska odkrili v vrstah vaških godb in gasilcev prikrite — vojaške enote. Nekateri listi so obtožili spominsko svečanost v Ino-mos-tu ob obletnici vstopa- Italije v vojno 1. 1915 kot generalko za avstrijski pohod v Južno Tirolsko.
Kakor v Trstu, tako tudi na Ti loiskem lian,«..-- _.	...ajo, dai s
svojimi obtožbami in policijskimi preganjanji streljajo visoko prek " cilja. Dediščina fašističnih fantazij in spletkare-nj bi v resnici lahko odšla v ropotarnico, vsaj pri resnem demokratičnem tisku. Odsto-pivši Sceibovi vladi se ni moglo ničesar neprijetnejšega zgoditi kakor je bil pred -kratkim odstop juž-notirolskega poljedelskega asesorja v deželnem zboru v. Trentu, mladega Hansa Dietla. 'Prav ta odstop, ki ga je tudi mednarodni tisk zagrabil z obema rokama, je sprožil sedanjo živčno vojno med Dunajem i.n Rimom.
Ko so Južno Tirolsko po končani drugi svetovni vojni zopet prisodili Italiji, sta takratni avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber in pok. italijanski zunanji- minister Alcide De Gasperi podpisala v Parizu posebno pogodbo, ki je sestavni del italijanske mirovne pogodbe. V tej pogodbi se je Italija obvezala med drugim tudi, da bo smatrala nemški jezik kot enakopraven italijanščini: da bo ustanovila nemške ljudske in srednje šole; da bodo oblasti spoštovale nemščino tudi v javnih uradih: da bo Južna Tirolska (in ne celotna pokrajina Trentino) deležna obširne samouprave; da bo revidirala opcije :n omogočila povratek tistim Nemcem, ki so se z nacistično - fašističnim dogovorom izselili iz dežele. Nadalje je Italija pristala na to, da s posebno pogodbo omogoči nemškim vojakom študij na avstrijskih vseučiliščih. Pogodba je določala olajšave v obmejnem osebnem prome tu med Južno in Severno Tirolsko. To je bil minimalni program, ki je Italijo obvezoval, da zajamči narodnostni značaj dežele, podobno kakor je bilo to določeno na Trže-
I	Z SLOVE N I T E
ZUNANJA TRGOVINA Kljub številnim 'rgovinskim pogodbam, ki so jih Titovi gospodarski strokovnjaki sklenili z raznimi državami, je letos zunanja trgovina dosegla slabši ekonomski efekt kot ga je imela lani. Izvozili so sicer več kot lani, a za to blago pre -jeli manj in so tako dejasnko dvakrat na zgubi. Lani so izvozili v prvem četrtletju 588.300 ton raznega blaga v skupni vrednosti 14,285 -milijard dinarjev, letos pa v -istem času 620.060 ton za komaj 14,075-milijard din.
Obenem se je povečal še uvoz, in sicer: lani je znašal 490.590 ton v veljavnosti 21,269 -milijard din, letos pa 1,074.510 ton v vrednosti 34,470 milijard.
ilzvoz ie torej padel v letošnjem prvem četrtletju za 210 milijonov din, uvoz je pa narastel za preko 13 milijard din.
TAKSE NA TUJE• AVTOMOBltE
Tuji avtobusi, ki prevažajo izletnike, in tuji tovorni avtomobili, ki dovažajo ali odvažajo -blago, povzročajo v zadnjem času vse večjo konkurenco podobnim jugoslovanskim prevoznim .podjetjem. V potniškem prometu prihaja v poštev predvsem avstrijska in nemška, konkurenca, v tovornem j?a italijanska. Taka vozila so doslej lahko uporabljala jugoslovanske fieste brez odškodnine, medtem ko, so razni davki in carine precej obre menjevali jugoslovanske prevoznike. Da bi se ti pogoji izenačili, je -bila s pravkar objavljeno -uredbo v Jugoslaviji uvedena posebna taksa na tuje avtomobile, avtobuse in tovorne avtomobile, ki se mudijo v Jugoslaviji ali pa vozijo skozi njo.
Avtomobilisti, ki se bodo v bo doče podajali v Jugoslavijo, bodo torej morali plačati poseben pri spevek 7- gradnjo in vzdrževanje jugoslovanskih cest. Taksa znaša za potniški avtomobil 100 dinarjev za vsak polni ali začeti dan, za av to-bus po 25 din od .sedeža dnevno ( toda najmanj 500 din dnevno) in za tovorni avtomobil po 100 din
od vsake tone nosilnosti (najmanj 300 din dnevno). Za avtobuse in
ka-mione, ki .vozijo skozi Jugoslavijo v tranzitu, se računa dvakratna taksa, za prazne avtobuse in kamione pa polovična taksa. Takso pobirajo carinski organi ob vstopu ■na državno ozemlje na temelju izjave o nameravanem bivanju, ko pa vozilo zapusti Jugoslavijo, se doplača ali pa vrne razliko. Takse so, oproščena vozila za sejme ali razstave, vozila za preizkušanje, potniški avtomobili tujih diploma.-skih predstavništev in konzulatov in vozila oseb-, ki se vozijo z diplomatskim potnim listom.
Ker se je letošnja turistična sezona že začela, bodo vse te takse začeli pobirati šele z začetkom prihodnjega leta. Izjema so avtomobili, ki Jugoslavijo samo tran-citirajo. Ti bodo takso plačevali že zdaj.
Hkrati z uvedbo te takse za avtomobiliste so bile « isto uredbo znižane tudi pristojbine za vizume. ?a poseben turistični vstopni ali izstopni vizum bodo inozemski turisti odslej, plačali le 300 din, za izletniški turistični vizum z ve-1 javnostjo treh dni pa celo samo
ki se nanašajo na zadružništvo in kmetijstvo.
Kmetje še nimajo zaupanja v te 'hranilnice, zlasti ne v hranilnice kmečkih zadrug, ki morajo naložiti 60 odstotkov zbranih hranilnih vlog pri zadružnih hranilnicah, da bodo te imele zadostna sredstva za morebitna posojila.
UMETNO OSEMENJEVANJE
V- živinorejskih krogih Jugoslavije zavzema vedno večje mesto u-metno oplojevanje goveje živine. Da bi ta postopek posjoešili, so ©-blasti odredile, da bo v novem proračunu tudi {»ostavke za rmetno o-plojevenje v znesku 60 milijonov din, -kar bo služilo za nakup opreme in potrebnih aparatov.
HRANILNICE IN POSOJILNICF
Po likvidaciji predvojnih hranilnic in posojilnic se je kmalu pokazala potrebe podobnih organizacij. Ustanovili so tako v Sloveniji 12 zadružnih hranilnic in posojilnic, -ki so pa osredotočila le četrtino predvojnih vlog, to je komaj 430 milijonov din.
Te hranilnice bodo prevzele od Narodne banke vse kreditne posle,
KMEČKI PRIDELKI
Kmetje so dosegli ta mesec izredne cene pšenici in koruzi. Napredovali so padu cen tem pridelkom zaradi velikega uvoza iz A-merike, a kmetje se tega- niso u-strašili in so obdržali svoje pridelke dokler ni prišla .ugodna cena: 90 dinarjev za pšenico in 80 za koruzo.
Tudi mleko je zelo drago zlasti v večjih delovnih središčih. V Ljubljani stane 45 din liter in ga potrošniki raje kupujejo neposredno pri kmetu kot pa po mestnih mlekarnah, ki so podvržene higienski inšpekciji.
škem z londonsko spomenico.
Italijanski tisk poskuša vsako pobudo Južnotirolske ljudske stranke ožigosati za iredentizem. V resniji pa so take obtožbe brez sleherne podlage. Samoupravni statut, ki' je bil uzakonjen 1. 1948, je proti določbam pariškega sporazuma priključil Ju-žno Tirolsko Trentinu. Tako stoji 214.000 nemških Tirolcev nasproti 520.000 Italijanom. V skupnem deželnem zboru je 33 Italijanov in 15 Nemcev. Južni Tirolski so sicer podelili nekako »sub-avto-nomijo« z določenimi pravicami, vendar te pravice vse preveč odkrito kopnijo. Parlamentarno delo pokrajine nima skoraj praktične vrednosti. Od 12 sklenjenih zaiko •nov od 1. 1948 dalje, jih je osrednja vlade, odklonila 10 z motivacijo, da presegajo samoupravna pooblastil«.
•Za nemško šolstvo še vedno manjkajo določila- poslovnika za •samoupravni statut. Poleg tega jc vsa šolska hierarhija popolnoma v italijanskih rokah. Jezikovna enakopravnost praktično obstoja le na pročeljih železniških postaj, županstev in javnih poslopjih, cestnih križiščih itd. V praksi. j,e uporaba nemščine dovoljena zgolj zasebnikom v; odnosih do javnih uradov.
Uradi odgovarjajo na- nemške vloge izključno v italijanščini. Dva nemška župana dveh nemških občin dopisujeta med seboj s^mo v italijanščini. Polnih 90 odstotkov uradništva ne razume. flfiipščjne.
Smrtna nevarnost preti Nemcem na Južnem Tirolskem z italijansko poplavo dežele. Rimski vladni poročevalec je to poplavo - označil pred kratkim za » n ar a v n-i-t' ra z vo j« in pri tem prerokoval, da bodo Italijani nemško manjšino ne njenem narodnostnem ozemlju v. 15 letih popolnoma spodrinili.
Dunajska vlada -se trudi, da, bi položaj nemške manjšine na Tirolskem izboljšala. Zadnji govor ministra Figla v Inomostu- je zopet povzročil burjo v italijanskem tisku. Južni Tirolci se borijo predvsem za dosego naslednjih zahtev: 1) Ločitev avtonomne Južne Tirolske od pokrajine Trerttino; 2) Popolna občinska, avtonomija, ki o-srednji vladi jemlje pravico, da- sama postavlja občinske tajnike: 3) Prenehanje dotoka Italijanov v deželo; 4) Povračilo vseh-zaplemb in nasilnih odkupov, ki jih je povzročil fašizem, predvsem povračilo otroških vrtcev in, planinskih koč Južno-tirolskega planinskega društva.
•Zahteve južnotirolskih Nemcev temeljijo tudi na nemških pritožbah, da se dežela s privandranci -boljševizira, ker prihdja čedalje več komunističnih plačancev na Južno Tirolsko.
Pomdrjenje narodnih manjšin v Italiji je nujno vprašanje revizije iiaiijanske notranje politike. Šovinistična gonja mora končno v pobu. Italija bi imela samo škodo, če bi se na mednarodnih sestankih ot navijale manjšinske pritožbe i/.-zi’ časa fašizma. Italijanska demokracija mora tudi na tem poprišču kreniti na druga pota!
J. Ferlacher
UMRLJIVOST PADA
'Po uradnih statističnih podatki^ je umrljivost v Zagrebu zadnjjh pe-deset let padla približno za 50 odstotkov. Leta 1900 je namreč umrlo na vsakih 1000 Zagrebčanov, 29v lansko leto pa komaj 15. Znižalo se je število smrtnih primerov zaradi jetike, narasli pa so tisti zaradi raka in krvnih bolezni.
AVTOCESTA PULA - BEOGRAD
Zaradi pogosteca zadrževanja Tita na Brionskih otokih postaja Pola, ki je bila prej samo vojaško o-porišče. tudi važen turistični cen ter. Mnogi ugledni tuji obiskovalci potujejo skozi to mesto. Zato je razumljiva- skrb za njegovo povezavo a ostalim jugoslovanskim zaledjem in tudi s samo prestolnico. Tako so ite dni izročili prometu del avtomobilske ceste med Plominom in Voziliči. Se letos bodo nadaljevali z deli v bližini Podlabin-a ter bodo tako končali veliko, približno 700 km dolgo avtocesto, ki bo ve azla Pulo. čez Reko in Zagreb, z Beogradom.
Sv. Peter in Pavel patrona poštnih uslužbencev
Mnogi vedo, da. so si poštni u-službenci izbrali za zaščitnika sv. Petra in Pavla. V sredo so ju že četrtič slavili. V veži glavne pošte v Trstu 4e glavni ravnatelj ob tej priliki pozdravil novosprejete u-službence upokojencem pa se je zahvalil za njihovo vestno službovanje. Razdeljenih je bilo tudi nekaj nagrad: za vljudnost jo je dobil pismonoša Anton Maselli, v brzojavni službi pa jo je prejel pisec na daljnopisni stroj Anton Bertu, ki je na vsedržavnem tekmovanju zasedel peto mesto. Posebno i>ri-z/nanje sta dobila tudi uslužbenca Emilio Colussi in Emilio Pavretto. •ki odhajata v. pokoj po 50-leitnem službovanju. Kakor je videti je torej poštna služba kar zdrava, ko ostajajo ljudje tako dolgo čili in zdravi.
Aktivnosti ital. komunistov
v Švici
Švicarska zvezna vlada je izgnala iz dežele 20 italijanskih komunistov i»d obtožbo političnega rovarjenja. »Pederazione Colonie Libere Italiane ln Svizzera« je proti izgonu proglasila- resolucijo, ki pravi, da je CLI ves čas svojega delovanja ohranjale popolno neodvisnost nasproti vsem političnim strankam. Izgnani Italijani so organizaciji prir padali individualno in ne kot pripadniki določene stranke. Federacija energično zavrača, vsako sumničenje, da bi bila - podložna kaki stranki ali v-ladi.
Leitb IX. - Stev. 26
D B M O S) R A C IJ A
St ra a 3.
ZADEVICE, O KATERIM „DELO“ MOLČI
Bolgarski komunisti u šhripcih
Ko sta pred kratkim Tito in Hru-ščev mpel pogreia nekdanjo, vročo prvo komunistično ljubezen, sta zaukazala svojim številnim otročajem doma..in po svetu takojšnje prenehanje medsebojnega pouličnega pretepanja, zasramovanja in kamenjanja. Odslej dalje mora otro-čad vse svoje jezikovne in ročne sposobnosti uveljavljali izključno samo nasproti svobodnemu svetu. Res je, otroci so v teh osmih letih pretepanja neverjetno zrasli ne samo po dolžini, pač pa tudi po pameti in spoznanjih in zato »očetovske besede«, ki jih na tej strani o-graje še ne spremlja šiba pokorščine, nimajo nekdanje veljave. Dorasli otroci so se pretepanja na u-kaz naveličali....
Očitno pa je bilo, da bodo kostanje. ki 'ih je pričel Tito uspešno pobirati iz sovjetske žerjavice, odslej dalje pekli tudi za ostale sovjetske priprežnice. To sicer ne bodo maroni,, vendar po kak nekoliko premalo ali preveč pečeni sadež bo le zdrknil v goltanec pri-prežniškega lakotnika. Prvi, ki so stegnili prosečo roko, so Bolgari. V Beogradu šušljajo, da se sedaj tudi bolgarski predsednik komuni stične vlade, Cervenkov, pripravlja na spokorniško romanje v Beli dvor. Vsekakor obravnava bolgarski. komunistični tisk bolgarsko -sovjetske odnose v orjaškem obsegu in z uporabo do sedaj ne samo nenavadnega jezika, pač pa na na-■činj ki, bi pomenil ob času Stalinove strahovlade najgrobjo razžalitev vsekomunističnega veličanstva.
Glede; razvoja zunanje trgovine ugotavljS sofijski tisk z neverjetno -odkritosrčnostjo, da- je izmenjava dobrin s Sovjetijo vse prej kakor pa zadovoljiva, in da bi Sovjeti ob dobri volj,i storili za Bolgarijo lahko neprimerno več, kakor pa so storili ,dOn zdaj. Bolgarski komunisti pričenjajo s pridom pobirati Ti tove kostanje.
BolgaMja razpolaga le z zelo o-mejeno lastno gospodarsko silo. Kljub temi) si država pred vojno ni delala skrbi, kako bo preživljale in oblačila svojih osem milijo noy prebivalcev. Poljedelstvo je to krat izkazovalo visoko izvozno zmogljivost.. Perutnina, povrtnina, sadj-e, vijip, -tobak, rožno olje itd., vse to je našlo odjemalcev v Sred-tijij in Zahodni Evropi. V zameno so prihajali v deželo izdelki, ki jil’ Bolgarija sama ni izdelovala- v zadostnih, : množinah ali pa sploh ne. -Po letu 1949 -se je zunanja, trgovina- čedalje bolj krčila. Kakor v vseh- podložniških državah- Krem lja, tako so morali tudi na Bolgarskem po ukazih iz. Moskve nasilno industrializirati deželo na rač.un poljedelstva in s tem na račun življenjske ravni, pretežne večine pre bvv-alstva. Kolektivno gospodarjenje je ustvarjalo nepremostljive težko-če, pasivni odpor kmečkega prebivalstva pa je posta.l glavna skrb nasilniške vladavine.
Na nekem -zborovanju kmečkih zadrugarjev je moral sam Cervenkov priznati kritični položaj kmetijstva in popolni polom uradne a-grarne politike. Komunistično glasilo »Rabotničesko delo« je k tei »samokritiki« z vso naglico prista vilo: »Kmečka zveza uporablja delovno silo po zgrešenih merilih. V tem je glavni vzrok za neizpolnitev letnega načrta 1954.« Cervenkov pa je napravil še korak dalje in povedal, da ljudje pokradejo velik del proizvodov kolektivnih posestev. Ali je s tem povedal resnico ali je želel izbrati nekaj grešnih kozlov, je težko -uganiti in tudi ni tako važno. Dejstvo je, da tako priznanje z najodgovornejšega mesta potrjujejo bolj otipljive resnice, kakršne so: stanje goveje živine je
že nekaj let globoko izpod pred vojne višine, ker primanjkuje krme in tudi zato, ker kmetje sami koljejo živino, da se preživljajo. Uradna poročila,, ki so v komunističnih državah vedno dvomljiva vrednosti, ker so politično sfrizira-na in govorijo vedno v prilog par ti je in režima, priznavajo, da se je število ovac v primerjavi z letom 1939 znižalo na 71 odstotkov,, število konj na 73,2 odst,,, prašičev ir. goveje živine na 79 oziroma 81 odstotkov.
Sedaj so se komunistični zatele-banci v Bolgariji nenadoma domislili, da so ga ves čas svoje vladavine po notah lomili. Zato so se z vso naglico lotili temeljite revizija svojih gospodarskih polomijad. Po-, litično ie vsekakor zanimivo, da se bolgarski komunistični poglavarji prav resno ukvarjajo z mislijo, da bi v polnem obsegu obnovili 1. 1947 razpuščeno agrarno stranko. Računajo, da. bodo s tem kmete pripravili do nekdanje pridnosti in prizadevnosti. Skratka, danes so bolj potrebni komunizmu strokovnjaki kot pa partijski priga.njaški neved neži.
Poljedelski minister Pavlov je pred kratkim iz zaporov izpuščenim vodilnim osebnostim agrarne
stranke naročil, da, preko radia Sofija govorijo kmetom. S tem je hotel dokazati, da želi režim popraviti ogabna nasilja nad stranko in morda celo, da se kesa zločinskega umora Nikole Petkova, enega naj-, vidnejših gospodarskih politikov Evrope.
To. kar danes oznanjajo včerajšnji zakoniti kmečki voditelji, namreč določila »novih načrtov za dvig poljedelstva«, ni nič drugega kot tisto, česar pred leti niso smeli izvajati:	pospeševanje poljedelstva
namesto nasilne industrializacije. Veliko pa je vprašanje, ali komunistični mogotci tudi resno mislijo in ali bo Sovjetija v bodoče ne samo ropala, pač pa tudi nekaj žrtvovala.
Kakor nazaduje v današnji Bolgariji kmetijstvo, tako bolujč industrija na občutnem pomanjkanju surovin. Režimski poglavarji ?<; Hruščevu ob njegovem obisku predložili obširni seznam svojih nujnih potreb....
Značilna je nadalje uradna objava številk o čiščenju v partiji. Do maja meseca so po teh številkah pognali iz partije 40.000 B6T-garov, ki so jih med drugim obtoževali, da so krivi za polom bol>i ■garskega kmetijstva.
50-letnica moje mature
Štiri tedne pred maturo, je prišlo do odprte vstaje. Tega »Matijček«
m pričakoval. Stopil je v razred in zdelo se je, da je bil za trenutek presenečen. V razredu je vladala grobn- tišina. »Vzemite Horaca. ki ste ga imeli prevajati za kazen!« Nismo se premaknili. »Matijček« je ukaz ponovil; ko nas j s po vrsti oplazil s svojim pogledom, je razumel. »Aa, tako,« je dejal komaj slišno. »Stavkate — vas bom tega že odvadil.«
Tedaj je v prvi klopi vstal Ber nik: »Razred je izglasoval resolucijo. ki jo namerava piredloži.ti rav natelju-. Vendar bi jo radi predtem prečitali vam. gospod profesor, ker smatramo, da bi postopali nekorektno, če bi počenjali nekaj za vašim hrbtom.«
»Matijček« se je smehljal s svojimi tankimi ustnicami, bil je- ves bled. iri ko je tako stal pred Bernikom, je izgledal še manjši in še neznatnejši, kakršen je bil. Bernik je prebral resolucijo z otopelin) glasom.
Resolucija je bila sad divje bor be, ki jo je razred, skoro polno leto vodil s profesorjem Matijčkoin. S pomanjkljivostmi pri pouku, ki jih je hotel prikrivati z izdatnim nakladanjem pismenih kazni, je razred brez usmiljenja obračunal v svoji resoluciji. .Razred priznava,
Ob lO-letmci kozaške tragedije
Pred kratkim so Kozaki v pregnanstvu žalovali ob desetletnici največje žaloigre njihove novejše zgodovine. Točno pred 10 leti so zavezniki predali Stalinu pod nož tiste kozaške, borce za svobodo, ki so se -borili proti boljševizmu. Usojena jim je bila podobna vloga žrtve v žaloigri kakršna se .je odigrala s slovenskimi domobranci! Ne bo odveč, če se ob obujanju spominov ustavimo tudi ob tem dogodku, ki dokazuje vso slepoto, s katero se sprejemajo, in surovost, s katero se v mednarodni politiki izvajajo razni sklepi.
Kaj se je dogodilo pred desetimi leti?
V začetku maja 1945 so se koncentrirale kozaške sile v Dravski dolini od Sp. Dravograda - Velikovca na Koroškem do Spittala. -Lienza na Vzhodnem Tirolskem. Ti kozaški oddelki so se sami postavili pod zavezniško, zaščito. Britansko vrhovno poveljstvo je obljubilo Kozakom, da bodo lahko svobodno izbirali med svojo vrnitvijo v domovino, izselitvijo preko morja in pravico, da ostanejo v Avstriji in, Nemčiji.
Na podlagi lažnivih poročil sovjetskega poveljstva so po določilih jaltskega dogovora dne 23. maja 1945 podpisali zastopniki zavezniških poveljstev na Dunaju dogovor, da bodo- po 28. maju izročili Sovjetom vse Kozake kot »posebna edinice nemških SS - partizanov«, kot »protirevolucionarne tolpe, ki so bile v nemški službi« in kot »iz dajalce domovine, ki so jih zajeii v nemški uniformi«. Izvršitev predaje so zaupali poveljniku. XI. britanske oklopne divizije.
V Spittalu so spravili kozaške častnike pod najstrožjo stražo za bodečo žico. Obljubili so jim, da bodo govorili z neko visoko osebo. Ure in ure so čakali ti možje na. prihod »visokega odposlanca«. Končno so častnikom sporočili, da jih bodo naslednji dan izročili Sovjetom. Razoroženi častniki so se -upirali s tem, da. so se med seboj držali trdno z rokami. Angleški vojaki. so jih pretepali s palicami in jih na pol mrtve naložili na vlak. Mnogo častnikov je napravilo *a-
najstrožje zastražen. Le posameznim se je posrečil beg iz tega vlaka smrti. Mnogo jih je spet raje izbralo smrt od krogle spremljevalcev, kot da bi se pustili predati. Predaji častnikov je sledilai predaja vojakov in njihovih družin iz taborišč v Dravski dolini. Naslednji dan po izvedeli tudi ti, da jih bodo izročili Sovjetom. V največji paniki so poslali ekspresne telegrame Trumantu, Churchillu, Eisen-howerju. Montgomeryju, papežu.... IZ-amam!
Ko so se žene in otroci upirali »prostovoljni repatriaciji« in izročitvi njihovih mož. očetov in bratov pod sovjetski nož, so skušali zlemiti njihov odpor najprej s palicami, končno so pa privozili tan ki.... Zene in otroci, starci in ranjenci so se raje metali pod gosenice tankov in iskali tako smrt, kot da bi se pustili izročiti.
Ti prizori so se odigravali cele dneve. Matere so se s svojimi otroci metale v ledene Dravo. Stotine so poginile pK>d kroglami in udarci s puškinim kopitom. Angleška stražno moštvo ni poznalo usmiljenja. Tisoči teh ljudi so preklinjali svoje mučitelje. Srce trgajoči prizori so ogorčili nemočno avstrijsko prebivalstvo, ki jc pokazalo svoje sočutje z nedolžnimi nesrečniki, s tem, da je razobesilo črne zastave. Redke pobegle je prikrivalo in jim je s tveganjem lastnega; življenja pomagalo rešiti njihova življenja
Z nečastno »vojno zvijačo« je padel v sovjetske roke najprej ko zaški oficirski zbor, nato so pa Britanci predali ostalo množico beguncev in borcev, ki so ostali brez vodstva. Odmev te tragedije so bi li dogodki, ki so se odigrali v Fa-relliju, Mannheimu, Deggendorfu. Dachau, Plattlingu in drugih kra jih, kjer so tudi Kozake in boret za svobodo drugih narodov Sovjet ske zveze nasilno »repatriirali« Skupaj so zavezniki predali Sovjetom okoli 200.000 ljudi - 160.000 kozaških vojakov, več kot 5.000 čast nikov, od katerih je bilo 35 generalov, 167 polkovnikov, 283 višjih častnikov in približno 35.000, beguncev - žen, otrok, starcev, du-
Se med prevozom smrti si <e mnogo Kozakov prerezalo žile, mnogo se. jih je vrglo pod kolesa vagonov. Nad 1.000 Kozakov je padlo pod streli sovjetskega sprem ljevalnega moštva med vožnjo z Dunaja do Gradca. En del Kozakov so Sovjeti že na Dunaju obsodili na smrt in postrelili.
Izdano kozaško vojsko so oddelili od žena in otrok in jih tako ločene odpeljali v proslula kazen ska taborišča zahodne Sibirije. Večina je bila obsojena na 25 let prisilnega dela.... Hrabri kozaški narod, ki je -utrpel v zadnjih 33 letih pod sovjetsko vladavino največje izgube, se je zel a j z žalostjo spominjal dogodkov .v Dravski dolini, tega najtežjega udarca usode v svo ji zgodovini. Koroško predstavništvo .v begunstvu je ob tej priliki izdalo posebno izjavo, katero zaključuje z ugotovitvijo, da je ta u-datec »prizadejal Kozakom Zahod, za katerega so bili vsi pripravljen1' žrtvovati se«.
Kdor je preživel in sodoživel takratne čase, ne more reči, da bi to ne bilo res in da bi očitek ne bil upravičen. Ti dogodki so velik ma dež na zahodni strani, obenem pa so tudi velika, politična napaka., za katero bo težko najti opravičilo.
da je v svoj.i opoziciji nasproti profesorju pretiraval, vendar so dijaki prepričani, da želi profesor spričo nezadostnih uspehov one mogočiti večini pripustitev k maturi. iPrav ;zato je točka 7 resolucije zahtevala:	zamenjavo profe-
sorja.
Vse do te točke je »Matijček« nepremično poslušal vsebino resolucije, ob tej točki pa ga je nenadoma oblila rdečica. Bernik je mirno stal s papirjem v roki. Vsi smo strmeli v Matijčka in pričakovali naj težjo eksplozijo. Matijček pa se je nenadoma obrnil in zapustil -učilnico.
Nekateri dijaki so menili, da je vsega tega dovolj, ali pa da je treba vsaj črtati točko 7. Da je reso lucija nespremenjena prišla v ravnateljeve roke, to je bila Bernikova zasluga. Bernik je bil edini, vsaj tako mislim, ki je Matijčka sovražil, ker ga je zaničeval prav zato ker je bil sam naravnost genialno nadarjen. Takih primerov sem v svojem življenju doživel kasneje še več. Bernik si je služil vzdrže-valnino sam s poučevanjem. Takih »samostojnih« slovenskih dijakov je bilo y tistih časih na srednjih šolah na izobilje. Pozimi smo Ber nika večkrat srečali med mestnimi delavci, ki so kidali sneg. Njegov edini, življenjski cilj je bila matura z odličnim uspehom in nadaljevanje študija na vseučilišču. To maturo pa ie Matijček postavljal na lončene noge.
»Nimamo ničesar več izgubiti,« je zatrjeval Bernik. Pokazalo pa se je, da je imel prav on še kaj izgubiti: Resolucija se je sprevrgla v disciplinarni postopek. Bernika, ki je priznal, da jo je on sam skuhal, so nameravali izključiti iz zavoda Njegov položaj je bil brezupen, kajti z vso trmo se je upiral edini možnosti, ki mu je še preostala, in o kateri mu je dobrohotni razrednik zelo vztrajno prigovarjal: da bi Matijčka namreč prosil odpuščanja.
[Nekaj dni je izostal; ko se je vrnil, smo se ga ustrašili. Med uro ga je ravnatelj poklical v pisarno. Že po kratkem času se je vrni!, stopil k Matijčku in dejal: »Motite se, gospod profesor, maturi se od-
povedujem.« Matijček je brez moči skomignil r« rameni, Bernik pd je mimo njega zdrvel skozi vrata.
Nismo razumeli, kaj naj bi vso to pomenilo in smo še dolgo potem ugibali vsi razburjeni o nenavadnem dogodku. Maturo smo prestali vsi, brez Bernika. Pripovedovali so, da je vstopil v službo k neki banki. Sele nekaj let kasneje smo doumeli vso zadevo.
Dva izmed nekdanjih sošolcev sva se udeležila Matijčkovega pogreba. Na pogrebu je bil, na najino veliko začudenje, tudi Bernik, ki naju je v zadregi z nasmehom pozdravil. Po pogrebu smo vsi trije zavili v bližnjo .gostilno. Bernik je bil ves zagrenjen in je le malo govoril.
Ko smo vstali od mize, je dejal, da bi nam rad še nekaj povedal Ravnatelj mu je takrat sporočil, da so bili na konferenci vsi profesorji proti njemu, Berniku, z izjemo enega samega, ki ga je s tako strastjo branil, da so se končno sporazumeli, da ga ne bodo izklju čili od mature. Imena tega profesorja pa mu ne more povedati.
»Takoj sem vedel, da je bil Matijček,« je dejal Bernik, »nisem pa mogel .v sebi premagati upornosti, da bi se mu zahvalil. Matijček je pravzaprav »prestal« tisto maturo — saj ni bil slab človek.«
Tega mnenja smo verjetno s“ danes vsi, ki smo še pri življenju, vendar, kdo ve, če je to tudi še važno....	Fr.	G	-	-	-	k
Britanska kratica - čistilka
Ko je pred dnevi britanska kraljica s srnjim, možem in dvornim spremstvom obiskala Windsorski park, da bi prisostvovala »polotek-mi«, je bilo igrišče v takem neredu, da so organizatorji z zvočniki pozvali gledalce, naj pomagajo očistiti igrišče. Verjetno pa jim ni bilo preveč prijetno pri srcu1, ko so opazili med »čistilci« tudi kraljevsko dvojico. Kraljica pa je bila v tem trenutku prav tako gledalka kot vsi ostali in je zato z vnemo nadaljevala s pobiranjem zemeljskih krep, kamenja in podobnih, smeti. Prav tako je tudi pridna izravnala vdrtine, ki so jih povzročila konjska kopita.
OD TU IN TAM
momor. Med prevozom je bil vlak |hovnikov....
Tl|
Zanimivost celo za Pariz
Od srede dalje občudujejo P.airi Žani izložbo neke trgovine perila na Boulevard des Italiens, čisto v bližini Opere in točno nasproti ka varne »Cafe de la Paix«, ki jo tako radi obiskujejo Američani.
Izgleda, kakor da so vse pariške zanimivosti zatonile v pozabljenos pred to izložbo trgovine perila. Celo v ponočnih urah se množice drenjajo in pritiskajo na ograjo. k: 'ščiti izložbo. V mrki svetlobi visi oljnata slika šarmantne žene.
Listek na sliki pravi, da stane 3 milijone frankov (5 milijonov lir) in je verjetno namenjen kakemu ameriškemu milijo.nar.iu. Mlada dama	ki je pokrita zgolj z ve-
selim nasmehljajem. je Josiane Mariani Berenger, zaročenka hol-lywoodskega '»Napoleona«, Marlona Branda....
V snežni burji se je gozdni delavec D. M. Knight v bližini Rex-
tona v Kanadi izgubil. Po dveh dneh ga je našla rešilna ekspedicija v medvedjem brlogu. K sreči je »hišni gospodar« trdno smrčal in ni 'zapazil svojega obiskovalca.
* * *
Pri neki pojedini v Londonu se je vojvoda Edinburgh spustil v razgovor o vprašanju »kraljevska družina in tisk«. K temu je dejal med drugim: »Člani kraljeve hiše smo normalni, povprečni ljudje, v nasprotju s predsedniki republik in z ministrskimi predsedniki, ki so navadno izjemni ljudje.«
* * *
Na zahtevo vseučilišča v Oxfor du si ne sme noben Anglež, ki mu je ime Dorian, skrajšati svojega >-mena v D.r. To je zaščita akaden skega naslova.
* * *
Indijski budisti so v velikih skrbeh zaradi nevarnosti, da izgubijo eno izmed svojih svetih izročil. To je sveto drevo v Buddh Gaji v deželi Bihar. Nekoč, pred 2500 leti, je to drevo nudilo zavetišče in senco človeku, ki je do takrat že šest let romal po svetu in iskal resnico. Bil je to knežji sin Ga/utama. Pod zeleno streho starodavnega drevesa, kjer je razmišljal o skrivnostih tega in boljšega sveta, ga je obšlo
razodetje.. Kot »razsvetljenec^, Jo se pravi' Budda, se je uvrstil v svetovno zgodovino. Nešteti milijoni romarjev so od tega časa dalje o-biskovali ta kraj. Čeravno so za časa vladanja velikega kralja- Aso-ka, ki je živel v tretjem stoletju pred Kristusom, sveto drevo dvakrat posekali, si je sveto drevo o-hranilo življenje. Obakrat je ponovno pognalo in ozelenelo ter zra-stlo do današnjega dne v višin' 30 metrov. Sedaj pa je drevo x>ri-čelo polagoma hirati in veneti. Indijska vlada je spričo takega stanja poklicala v deželo najznamenitejše botanike, ki naj bi drevesu rešili življenje. Ti »rastlinski zdravniki« so ugotovili, da him drevc zaradi plinov, ki jih razvijajo številne sveče, ki jih verniki prižigajo ob deblu drevesa.. V Biharju se je sestala komisija strokovnjakov z nalogo, da najde pota in sredstva za rešitev svetega drevesa.
* * *
Dne 13. junija je v Londonu vzletel helikopter »Bristol - Type 173 Tandem - Rotor« za polet v Pariz. Taki helikopterji se do sedaj niso uporabljal' za daljše polete. Brez vseh težav pa je helikopter pristal na letališču Le Bourget pri Parizu. Helikopter je opremljen z dvem i propelerjema. Eden se vrti spredaj, drugi pa na repu.
POP ČRTO
KAZALEC MOJE MATERE
< E r n o e S z e p )
Pred kratkim je ; -vja mati nekaj oparila na moji desnici. -Prijela me, je- za roko. »Pokaži, ljubček!«
£> svojimi prsti je otipala sredi nec moje' desnice na. notranji strani od nohta navzdol. »Ljubček,« je dejala z .zategnjenim u, tako kakor govorijo mehka srca mater lastnim otrokom.
Kaj bi moglo biti tisto, kar je pretresalo materino srce? Nič drugega kakor mala vdolbina na gornjem členku mojega, sredinca.
»Zaradi toliko pisarjenja...,« je dejala moja mati in je pazljivo pol-eeda s prstom čez majhno vdolbino. Pobožala jo je, jo ljubkoVala. kakor bi, jo hotela ozdraviti.
V resnici izvira, mala vdolbina v mesu na mojem sredincu od neprestanega pisanja. Koža je tudi popolnoma trda. C e na mesto pri: Hišnem, komaj, občutim pritisk. Pa Saj- je že- toliko let tega, odkar objemi jem peresnik. Koliko let? Bolje- je, da jih ne preštevam!
Tisti, ki pišejo, s pisalnim strojem, seveda nimajo pokvečenih pr-
stov. Pisalni stroj je pametna zadeva, prijetna, neskončno praktična. Ohranja vid. Izključuje vsak nesporazum. Glavno pa je, da piše tako hitro, da z njim opravimo trikrat več dela kakor pa s peresom. V resnici ne vem, če poznam še kakega pisatelja, ki bi se po vzgledu naših očetov sklanjal nad mizo in škripal s peresom ter si packal prste. Eden izmed naših najplemenitejših pesnikov že leta in V ta pesnikuje s pisalnim strojem. Vsa čast!
Seveda, -tudi sam se že dolgo, že zelo dolgo ukvarjam z mislijo, da bi presedlal k pisalnemu stroiu. Kako prijetno bi bilo, udobno se zlekniti in udarjati po urnih, poskakujoči« tipkah. Človek piše in obenem komponira. Vendar se i.e morem otresti notranjega strahu, da mi na ta način ne bi nikoli u-spelo postati pisatelj. -Preveč sem se naveza! na pero. Tako dobro mi de. ko držim peresnik med prsti h s peresom hitim po papar'u. Včasih ttied delom občudujem sv -o roko, ki podzavestno riše črke in jih veže drugo z drugo. Je pa ‘udi čudovito, da tiči to znanje v moji r- Ai, prav tako kot leži izgotovil n.a beseda na mojem jeziku; sploh ne vem, kako moj jezik pri-
naša. posamezne glasove iz goltanca in zobovja.
Kakor že rečeno, mi je rokopis všeč. Narahlo škripanje, ki ga povzroča drsenje peresa po paparju je za moje uho pravi užitek; to je zvok živega veselja in mi pozvanja včasih kot na morski gladini počivajoče veslo, ki drsi s premikajočim se čolnom. Stalno me obdaja slutnja, da bi se ob pisalnem stro-j ju izgubil; v redu postavljajoče se1 črke ne bi bile moje lastne in mor-; da ne bi mogel niti več prav ver-; jeti svojim lastnim besedam. Morda bi v meni celo izginilo spoštovanje do pisateljevanja, ki ga tako globoko občutim, če bi presedel k pisalnemu stroju.
Ni treba niti, da. omenjam izročila starih. Sam ostanem zvest tradiciji lastnega življenja že s tem. da vztrajam na ročni pisavi. Ne morem verjeti, ti moj stari peresnik, da bi ti moja desnica zamogla postati nezvesta.
Sem jo malo zavozil! Saj vendar nisem hotel govoriti o lastni desni • ci, pač pa o materini. Mati se mi je smehljala naravnost v oči, božala vdolbino na mojem sredincu in govorila: »Moj sin, tudi zate bi bilo priporočljivo-, da ostaneš pošten človek. Ce bi nekaj zagrešil in se
izmuznil — imaš tu — le poglej, posebno znamenje, s katerim bi te detektivi hitro zagrabili.«
Moja mati je morda, imela prav in zato sem jo pomiril z obljiubo, da se bom stalno trudil, da ostanem poštenjak in dostojen človek. Smehljaje je dvignila svojo levico.
»Tudi zame bi bilo to priporočljivo,« je dejala. »Oglej si tale kazalec.« Kakor da bi tega kazalca že ne poznal zadosti! »Kajne, moj ‘Sin, tudi to je zadostno, posebno razpoznano znamenje?«
Irt' še kakšno znamenje! Ampak Kiltšne vrste je, tega gotovo ne bi uganili. In vendar je tako preprosto. Prstna konica je vsa posejana z votlimi pikami. S šivankinimi vdobljaji. Med krpanjem in šivanjem se je bleščeča tanka šivanki-na konica vedno iznova, zaletavala v meso prstne blazinice. Le Bog bi vedel, koliko stokrat se je to zgodilo, medtem ko je moja mati šivala srajčke in oblekce, krpala stv-a.ri svojih otrok ob sončni svetlobi. in ob petrolejki.
Pogostokrat sem že opazoval ta kazalec in večkrat pretipal hrapavo prstno konico; da, mnogo, mnogokrat se je to zgodilo. Nikoli mi ni bilo dovolj tega opazovanja, tega otipavanja.
KIMllfflllllIHllUIIII!IHIlHlltHllllllllllllllllllllH!UlllinitHUIlllHHlllltWilBIHHIIimillHlllllllllllHIIIIIIwliflllttHU
Moja mati je imela bleščeč, lesketajoč šivalni stroj — kljub temu je največkrat šivala na -roko. sedeča ob šivalnem stroju ob oknu, povešeno glavo; njen medenina
lumiHUiimHiiiiHtiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiuiinmmuinHimuiiiHiiiiumiHiimumiUM
sli naprstnik se ie svetil kot najdragocenejše plemenito zlato. Tako je moja mati šivala cele dolge popoldneve. Podobna je bila tistemu krojaškemu ptiču, ki je svoje gnezdo pokrival z listi; s kljunom vrtal male luknjice ob robovih listov in s tankimi listnimi peclji šival zeleno odejico, da je z njo pregrinjal svoj ptičji zarod. Prav tako je šivala moja mati, zatopljene v misli, s tiho mrmrajočo popevko na ustnicah. In tihe pesmice so se prelivale v še tišje solze. So ženske, in k tem se je prištevala tudi moja mati-, ki jim mrmrajoča lastna popevka kar sama po sebi stiska, solze iz oči.
Ze večkrat sem poskušal prešteti tiste drobne brazgotine, ki so jih povzročili šivankini zbodljaji na kazalcu moje matere. Nikoli se mi ni posrečilo. Tudi zvezd ni moči prešteti. In bilo je brazgotin toliko, kolikor je zvezd na jasnem nebu. Blazinico na konici kazalca moje matere bi lahko primerjal z jesenskim listjem, ki je posejano s 'sivimi pegami. Ali pa bi, jo primer-
jal s peskom, ki ga je pravkar o-pral gost dež.
Bogve, če prodajajo v lekarnah kako kemično sredstvo, s katerim bi bilo mogoče oprati te temne pege na kazalcu moje matere? Ali pa morda poznajo nekje kako vrsto plastike, s katero ,bi bilo mogoče odstraniti to lepotno okvaro s prstne konice moje matere? Tega v resnici ne vem. Pa tudi če bi imel' kako tako sredstvo; če bi bila mogoča taka skrbna operacija, ne bi moja mati o vsem tem gotovo ne hotela slišati ničesar. O tem sem prepričan. Pa tudi sam ne bi hotel, da s prstne konice moje matere izginejo oveli šivankini zbodljaji. Mojim očem je povsem naravno, da je materina prstna konica pra.v takšna. Kakor da bi jo sam ljubi Bog takšno ustvaril.
Na. vsakem kraljevskem dvoru b\ si upal prebodeni prst moje matere dvigniti in ga razkazovati. Prepričan sem. da bi se sama kraljica nad njim ne spotaknila. Mislim celo, da, bi ga smatrala za lepega, ženskega, za takega, kakor ga ocenjujem sam. Zdi se mi celo. da bi se kraljica dvignila pred .mojo materjo —■ se pripognila in poljubila prst moje matere.
(Madžarska črfica)
VESTI s TRŽAŠKEGA
V premislek)
»Primorski dnevnik« in »Delo« se v zadnjem času prepirata po a>-kademsko, v rokavicah. To je pri enih in drugih, ki so vajeni krepkejših izrazov in. poulične govorice pravo limonadno dolgočasje; po-likuni komunistični jeziki so kot poškropljeni žepni robci. Akademske polemike so pri komunistih prav tako redki pojavi kot aka demska izobrazba med vrhunskim! poglavarji. Cič pač ni m barko!
V eni stvari pa sta si oba danes še formalna prepirljivca; istih misli: za nobeno ce.no ne ponavljati sedemletne preteklosti! Ta je namreč vse preveč pestre za ene in za druge. Ta preteklost odkriva eno in drugo plat v taki luči, da bi se moral pošten človek z gnusom, o ■brniti od enih in drugih, pa tudi. če bi .vse pretekle sodbe in obsodbe, značilnosti in lastnosti nosite-Ijev enega in drugega komunizma sproti odpisoval za 50 odstotkov. Kajti, če bi bilo res samo polovic i tega, kar so ,si eni in drugi zmetal, medsebojno na grešne glave, potem ,so poglavarji enih in drugih komunistov še vedno po srcu: in duši za večnost oddaljeni od vsakega človeškega idealizma, plemenitosti, dobrohotnosti, socialnega čuta, človeškega dostojanstva, poštenosti, odkritosrčnosti, resnicoljubnosti in podobnih odlik pro-svitljenega človeštva.
Kaj pa ie £. ostalo polovico, z odpisi, ki jih lahko ocenimo samo za laž? Kaj nam odkriva ta odpisana lažniva priklada, ki jo komunistični. priganjači tako radi opravičujejo s »propagandnimi potrebami«? Ta priklada odkriva tudi zadnjemu komunistu eno samo miselno doslednost: Kdo ti jamči,, da so pisane in izgovorjene besede komunističnih poglavarjev resnica ali zgolj »propagandna potreba«? Kdo ti jamči, da ti komunistični priganjač naliva čistega vina in ne smrdljive brozge? Kdo ti jamči za to, da .so komunistične obljube sadovi iskrenega prepričanja in, ne zgolj goljufive vabe za tvoj volilni glas?
Kdor te je nalagžl glede Tita ali Stalina, te je prav tako nalagal o komunističnem raju v Sovjetiji ali Jugoslaviji; in ti laiže danes o pravičnosti, svobodi in blaginji v komunističnih deželah; iti laže o visokih plačah in soudeležbi delavstva v tovarnah; ti laže o boljši bodočnosti delavskega razreda pod o b^stjo stremuhov, ki resničnega dela ne poznajo. Ali je Tito v desnici fašist ali je komunist? Poslušal .si že eno in drugo iz istih ust. Kdaj je to bila resnica in kdaj laž? Kdaj je sploh komunistična dogma laž in kdaj resnica? Tega niti voditelji sami ne vedo, saj ne govorijo nikoli zaradi laži ali resnice.
pač pa zato, da slepijo svet in tebe. Kdaj je neka čednost čednost in kdaj je ista čednost zločin?
Morala komunističnih poglavarjev je morala borzijancev. Prisegajo in lomijo prisege po politični konjunkturi. Ti pa .si peto kolo, ki se obrača po volji poglavarskih muhavosti. Leta in leta so te sle pili; leta in letai nisi pogledal v nekomunistični časnik., ušesa si si mašil proti vsaki nekomunistični besedi. Tvoji poglavarji so znali, zakaj moraš ostati slep in gluh.
Videli govori o burji, ki pretresa partijo. Res je, gorje nam Tržačanom, če bi ne bilo burje! Splesnili bi in se ognojili tako, kakor je splesnila in se ognojila partija. Gorje tržaškim delavcem, če bi jih burja ne očistila komunističnih poglavarskih mikrobov!
'Sedej veš pri čem si. Morda si sedaj .razumel, da si bil zgolj orodje, s katerim so se kovale plače za kopico pohajačev in delomrzne-žev, ki so tvojo darežljivošt, tvojo vnemo za delavske pravice plačevali z lažjo in potegavščino. Moi-da te ne bo sram, da si jim šel na led in spodrsnil. To ni sramota za človeka, ki je storil zmoto v dobri veri. Ker si možak, boš možato prestal tudi to preizkušnjo, na komunistični led pa gotovo ne pojdeš več.	Boljunčan
V delegaciji za IMhausen tudi Slovenci
Medtem ko je vzbudilo veliko negodovanje dejstvo, da niso v delegacijo, ki se bo udeležila spominskih svečanosti v: Matthausenu i-menovali nobenega Slovenca, j" treba ugotoviti, da v Trstu niso zagrešili podobne napake. Tržaško občino bodo namreč zastopali podžupan Visintin ter občinska svetovalca Collela in Bernetičeva. Tržaški prapor bo nosil občinski vratar, ki je bil svoječasno tudi sam interniran v tem taborišču.. Tržaško, zastopstvo je odpotovalo včeraj zjutraj v Verono, kjer se je pridružilo zastopstvom iz vseh ostalih italijanskih pokrajin.
V duhu pa bomo delegacijo na njeni poti spremljali vsi, da bi po ‘častili spomin vseh onih tisočev mučencev in mučenic, ki so trpeli in doitrpeli v taboriščih smrti.
Občni zbor SPM
V ponedeljek 4. julija ob 20.30 uri bo v društevnih, prostorih v ul. Machiavelli 22 redni občni zbor Slovenske prosvetne matice.
Dnevni red;
1) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja;
2) Poročilo nadzornega odbora;
3) Volitve;
4) Slučajnosti.
Vabljeni!
Laž ali resnica komunizma
Shodi SDZ, številni plakati pi' mestu in podeželju, ki svežijo spomine prebivalstvu, naveličanost: komunistične Gaze in ruzjarjenosii tistih komunističnih apostolov, ki so ohranili še trohico lastne razsodnosti, vse to razganja tržaško KP. Z ogromnimi letaki, in z jezičnimi bitkami poskuša Vidali z milom, sodo in varikino opiati komunističnega zamorca. Vendar na svobodnih tleh tudi še tako- do samih podrobnosti izklesana dialektika ne vžiga več.
Klevete in obrekovanja so kakor iztisnjena limona — brez soka. Vidali servira: beograjsko spokorniško romanje, avstrijsko mirovno pogodbo, poklonitev »imperialističnemu hlapcu« Adenauerju itd. kot »sovjetske napore za mir«. Pri tem pa zavestno pozablja, da Stalinovi dediči požirajo vse te pilule ne iz »miroljubnih jsobud«, pač pa samo zato, ker je Zahod s svojo povezanostjo pokazal ostre zobe sovjetski napadalnosti.
Pa preidimo enkrat zopet »h konkretnim problemom«, kakoir jih želi »Delo«;
Pred mesecem dni je prvi pogin var mednarodnega komunizma, generalni sekretar CK KP ZSSR v Beogradu povedal med drugim tudi tole: »Dragi tovariš Tito, dragi tovariši člani vlade in voditelji. Zveze komunistov Jugoslavije! V
Sodobna tržaška praoljica
Tisto jutro je ležala rahla sapica hrepenenja, miru in blaženosti v ozračju in gospod Fučka je nenadoma občutil, da se je zgodilo nekaj izredno lepega. Veselo je požvižgaval in hitel ‘proti tramvajskemu postajališču, kjer je našel nekaj čakalcev v veselem razgovoru. Tedaj pa je že privozila šestica in ljudje so vstopali; najprej dame, za njimi gospodje. Padale so sladke besede: »Prosim., izvolite!«
V tramvaju so kot za stavo vstajali mladi gospodje in damam vljudno odstopali sedeže. Sprevodnik je s šaljivimi pripombami prodaja)
vozovnice; pri tem je resno pripominjal. da so vozovnice v resnici predrage, de pa bodo ceno že v kratkem občutno znižali. Neki dami je v imenu direkcije poklonil šopek cvetic za njen današnji roj.st-ni dan v priznanje za dolgoletno zvestobo ACEGAT-u. Gospod Pučka je bil izredno iznenaden in je z odprtimi, usti strmel v stražnika, ki je na priklopnem vozu pomagal za tramvajem dirjajočemu potniku, da .se je potegnil v voz, namesto
Glasbeni večer SPM
V sredo 24. j,unija in v petek 26. junija so priredili gojenci Glasbene šole SPM dva glasbena večera. Koncerta sta bila v društveni dvorani v ulici Machiavelli 22. Oba nastopa sta dobro uspela. Številni poslušalci pa .so tako s svojo prisotnostjo, kakor z navdušenim ploskanjem poplačali večmesečni trud gojencev in profesorjev.
Izvajali so dela raznih skladateljev, vendar srno pogrešali skladbe naših virtuozov:	prof. Mirce in
Karla Sancina.
Pri obeh nastopih se je jasno odražal velik napredek gojencev. Vsa-■ka skladba ima najrazličnejše stopnje in izvajanje. Poseben užitek za starše, prijatelje in znance, pa tudi za preprostega poslušalca so mlade roke, ki nas zazibljejo v glasbeno opojnost, posebno v trenutkih, ki se za hipe nakazuje v prstih, tudi je prava, resnična u-metnost.
V svojem dnevniku je Beethoven napisal, da je muzika večje razodetje kot vsa znanost in filozofija. V resnici muzika je jezik,, ki ga razume slehernik; muzike zveni v nas dalje, objema naša čustva, nas razveseljuje, kakor nas tudi poge-za v žalost.
Ze stari Egipčani so gojili instrumentalno glasbo. Na grobovih v Tebah in po templjih v LuXorju ■najdemo slike in reliefe,, ki nam pripovedujejo o časih, ko so flavte, harfe in (tamburini spremljali pesem in pozivali mlado In staro na ples. Na starih grških vazah in posodah so upodobljeni godbeniki. V rimskih hišah so ob pojedinah razveseljevali goste muzikanti; v srednjem veku so po deželi hodili pevci z godali. Religiozna glasba se je pričela razvijati. Celo med primitivnimi narodi je igrala glasba in igra še danes pomembno vlogo. V pragozdu je še danes signalni' in • štmment boben; udarci tamr-tama, so sredstva; za sporazumevanje med
domačinskimi vasmi. Vse svoje težave polaga črnec v glasbo....
Domovi, kjer gojijo domačo glasbo, so domovi sreče in zadovoljstva, pravi francoski pregovor. Se p^red 30 leti so prištevali med »boljše ljudi« tiste družine, v katerih so se otroci učili klavirja ali gosli, medtem kq spada danes po vseh kulturnih deželah instrumentalni pouk med vsakdanje kulturne potrebe vzgoje. Otroci, ki so imeli srečo, da so se priučili godala, i-majo več od življenja, kajti glasba zajema in vpliva na njihovo bistvo in jim pomaga pri gradnji osebnosti.
Godala so skozi stoletja ostala skoro nespremenjena. Le zunanje so se težki klavirji v zadnjih letih nekoliko spremenili v lažje in ele-
'SLOV. PROSVETNA MATICA
Trutji nastop gojencev
Glasbene šole Slov. prosvetne matice bo danes (petek), dne 1. julija t. 1. ob 20.30 v dvorani SPM v ulici'Machiavelli št. 22-11.
Vabljeni so izključno gojenci, njih starši odnosno sorodniki.
gantnejše instrumente, in tudi barva se je prilagodila sodobnemu pohištvu. To pa so zgolj zunanjosti. Primarna misel: dom zahteva domačo muziko, je ostala nespremenjena. Kakšen užitek, ko poletnega večera zadoni skozi odprto okno klavirska sonata, ali če se družina strne v mali domači orkester.
Oba večera. Glasbene šole sta s.a-mo (Utrdila gornje resnice in nam predstavila godbeno družino, ki smo jo bili resnično veseli.
Podrobno kritiko z glasbeno -vzgojnega stališča bomo priobčili v prihodnji številki.
da bi ga suni) v prsa, skočil za njim in ga odpeljal na policijo.
»Kakšna sreča, da ste uspeli,« je dejal stražnik. — »Da, samo z vašo pomočjo mi vlak ne bo odpihal,« je dostavil ves srečen novi potnik. Vsi potniki so si bili edini v tem, da je policija, kot vedno, prijatelj in pomočnik tržaškega prebivalstva.
Tramvajski nadzornik je zleknjeno, ležal na strehi tramvaja, da ne bi povzročal gneče v vozu. Zastonj karskega potnika ne bi našel niti s prižgano baklo opoldne pri 30, stopinjah C v senci....
V pisarni se je hotel gospod (Fučka opravičiti, da je malo zakasnil, šef pa ga je zavrnil, češ da bi se moral sam opravičiti, ker je določil tako neugoden urnik. Ali pa morda gospod Fučka ne ve, da je danes praznik in da delajo danes samo oblasti? »Ampak ko ste že tu,« je nadaljeval šef, »bi vam hotel končno izplačati že davno zapadli povišek plače. Na kolikšen znesek ste računali?« Ko je gospoi Fučka z vso sramežljivostjo imenoval vsoto 15.000 lir, se jo šef sko raj razjezil. »Kaj, 15.000 v teh časih! Gospod Fučka. ne žalite me, prosim vas! Saj vendar sami dobro veste, da kupčije dobro uspevajo, in končno se imam za to zahvaliti svojim delavcem in uslužbencem. Kaj mislite, da bom vse sam pospravil ali pa daroval davkariji? Prejeli boste povišek 30.000 li,r in bašta!«
Gospod Fučka. je proti temu izražal težke pomisleke. Sindikat tega ne bo nikoli dovolil,, ker se na ta način poganja spirala mezd in cen navzgor. Tržaški komunistični poglavarji bodo poskakali od obupa v morje, ker ne bo več stavk. Tržaški delavci pa, ne stavkajo proti poviškom mezd in plač; torej kaj preostaja Vidaliju, Marinki, (Stoki in drugim drugega, kot slana voda, plin ali pa vrv.? Sef pa mu je pretrgal besedo. »Bale,« je dejal, »kaj niste dl tali proglas trgovcev, da so znižali cene za 30 - 40 od sto? Cene mesu so od včeraj padle kar za 50 od sto.«
Gospod Fučka se je odločil, de bo zrabil meščanski praznik in .na davkariji opravil davčno prijavo Seveda ga je gospod šef do tja potegnil. l avtom. Na glavnem vhodu so viseli dvojezični napisi:	»Vsi
naši uslužbenci so vam na razpolago v materinem jeziku; vsak je pristojen za vsako zadevo!« --»Kajenje je zaželjeno!« — »Psa It-mirno pripeljite s seboj!« — »Preveč plačane davke in pristojbine vračamo z obrestmi vred ob vsaki, uri!«
Gospod Fučka je potrkal na prva vrata v prvem nadstropju; ljubezniv gospod mu je odprl. Z globokim: poklonom se je predstavil za šefa oddelka za podpiranje ku!-> turnih' potreb jugoslovanske etnične skupnosti. »Potem pač nisem naletel na prava vrata in svoje zadeve pri vas ne morem odpraviti,« je domneval gospod Fučka. Pri tem se je uradnik zresnil: »Gospod Fuč kat, vi žalite naš urad. Pri nas ne odpravljamo nikogar — kje ste vendar pobrali to grdo besedo — pri nas, strankam postrežemo! Končno smo mi uradniki zaradi vas tu in vzdržujejo nas vaša lju-
bezniva davčna plačevanja, za kar se vam v imenu države prav pri-1 srčno zahvaljujem. Izvolite vendar sesti,! Takoj pokličem stanovskega tovariša Montesija, ki vam bo za devo pojasnil.«
Gospod Montesi je prispel z vso naglico in je bil ves v zadregi, ko je slišal, da gospod Fučka do d^ brega ne razume dvojezičnega besedila Vanonijeve obilne davčne prijave. »Veste, gospod Fučka. morda sem preveč prebiral Cankarja in tako je moj prevod dobil neko skrivnostno globino, ki je laiku težko razumljiva. — Sedaj pa prebiram domače pisce: Pahorja, Re bulo, pa tudi na.jmlajše iz Literarnih vaj; to ne bo ostalo brez vplivov na naše bodoče .uradne objave. Oprostite dosedanjemu slogu! V ostalem pa je naša davkarija namestila nekaj mladih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki se bodo potrudili, da bo odslej, dalje dopisovanje z našimi slovenskimi prijatelji čim vljudnejše in čim bolj fratelančno — če mi dovolite, da rabim la biser našega sodobnega izrazoslovja.«
Gospod Montesi je gospodu Fuč-ki pojasnil vse, kar je hotel vedeti, poniidil mu je cigareto in mu postregel s konjakom. Opozoril ga je kako na obilno, znižanih davčnih kvotah lahko odpisuje in mu izplačal predujem na božičnico, ki jo bodo letos kot prvi uspeh varčevanja izplačevale davkarije vsem davkoplačevalcem; Slovenci, pa — tako je poudaril — imajo pravico na predujem, da jim končno utrdimo vero. da naše obljube niso zgolj praz.ne besede.
Gospod Fučka ni prišel od same ga začudenja do sape. Kakšen je neki danes praznik? si je razbijal glavo. Zraven pošte si je kupi! »Piccolo«, »Primorski dnevnik« in »Delo«.
Raztegnil je »Piccolo« in preči-tal na tržaški strani zgolj nekaj naslovov: »Pri Sv. Ivanu bodo do jeseni zvišali novo šolsko poslopje za slovenske potrebe na štiri nadstropja.« — »Novi predsednik vlade je odredil takojšnje priznanje italijanskega državljanstva vsem. ki imajo pravico po zakonu iz leta 1912.« — »Vrnjeni in obnovljen:: kulturni domovi so last Vseh Slovencev!«...
Nato je raztegnil »-Primorski dnevnik« z debelimi naslovi: »Tovariš Tito s kolesom in nahrbtnikom na poti skozi Trst in Pariz.« — »Jože Vidmar povabil ing. Du-kiča naj prevzame svojo obnovljeno vilo v Tivoliju.« — »Ing. Renko na duhovnih vajah pri frančiškanih.«...
v »IDelu« pa so blesteli napisi: »Vittorio Vidali pri sv. očetu.« ».Marinka odhaja med karmeličanke.« — »Dušan obnovil najmodernejšo brivnico v mestu.« —	»R.
Biagi pripravlja nov slovenski pravopis.«...
Gospod Fučka je od samega za čudenja kar omedleval. Ko je prispel do prvega kandelabra. se ga je oprijel z obema rokama. Mimo se je prizibal Pepi z Grete. »Kakšen praznik pe je danes, Pepi?« ga je pobaral. »-Po koledarju je 1. julij, po vremenu pa 1. april,« je zarenčal Pepi....	Pepi	Grinta
ime,n,u Prez.idi.ja Vrhovnega sovjeta ZSSR, vlade ZSSR in CK KP ZSSR, v imenu sovjetskega ljudstva vas prisrčno, pozdravljam!...«
Spokorniškemu romanju v Beograd je načeloval »kolektivni prvak« svetovnega komunizma, predsednik sovjetske vlade, maršal Breganta. Tudi ta maršal rad go,vari in tud! njegovi govori so dogma zc vse vesoljne komuniste.
Na dan 8. septembra 1949 je maršal Bulganin v Sofiji povedal med drugim tole:
»Judež Tito ta njegovi pomočniki •— ti zlohotni dezerterji iz socialističnega- tabora v tabor imperializma in tašizma — so preobrazili Jugoslavijo v gestapovske ječe, kjer teptajo vsako svobodno misel ifl vsako ljudsko pravico, kjer brutalno pobijajo prvake delavskega razreda, delovnih kmetov in inteligence. Vse napredno človeštvo gleda z gnusom na te grde izdajalce, agente in pomočnike imperializma, ki izvršujejo .ukaze svojih gospodarjev. Ali jugoslovanski narod bo izrekel svojo besedo. Odgovarjali bodo za svoje krvave zločine, za svoje podlosti, za odvratno izdajstvo jugoslovanskega naroda in vsega demokratičnega sveta....«
Dvoje laži ali dvoje resnic? Kdo bi to vedel?. Naj bi pri »Delu« al! pa pri »Primorskem dnevniku«, saj bo to jutri zopet isti kotel, razodeli, kdo izmed obeh rdečih carjev je govoril resnico in kdo je lagal. Vrhovna prispodoba komunističnih resnic in laži v svoji- vsakdanji praksi zajema vse poglavarje komunizma- in se ne ustavlja prei dostojanstvom samega komunističnega človeka. Za,to naj komunisti sami ugibajo, kdaj jim poglavarji govorijo resnico ia kdaj jih pitajo z lažjo. Med .resnico in lažjo pa pošten človek ne koleba. To je pač neovrgljiva resnica.
IZ BORŠTA
V nedeljo so dijaki klasičnega liceja z veseloigro ROXI dali svoj prispevek za. proslavitev stoletnice ustanovitve osnovne šole v Borštu.
Zvedeli smo. da se je v vasi u-stanovil pripravljalni odbor bivših učencev, ki pripravlja spored proslavo stoletnice. Po vsej verjetnosti se bo vršila proslava 31. julija.
IZ SV. KRIŽA
Naši- komunisti obeh veroizpovedi se ne morejo lotiti mineštre, ki sta jo skuhala Tito in Hruščev v Beogradu. Težko jim je zajema.i iz lonca, v katerege so pljuvali polnih sedem let. Čeprav so se zbrali kolovodje obeh skupin v neki zn ebni hiši ter prisegali, da se mora pozabiti vse, kar so si blata zmetali po hrbtih. Celo tisto naj bi si odpustili, da so titovci vrgli ko-minformiste iz Kulturnega doma na cesto in da so nato kominfor-misti odnesli in razbili vse, tako da v Domu ni ostalo drugega' kol gole stene. Posebno jim je -težko, ker jim je g. dr. Branko Agneletto na zadnjem shodu osvetlil pamet tako, da je marsikateri med njimi začel razmišljati po svoje, čeprav' iz strahu ne sme s svojo mislijo na dan.
Seveda naši. titovci se držijo bolj oholo kakor* pa kominformisti. ker mislijo še manj z lastno pametjo in so priklenjeni ta,m, kjer imajo svoje korito: plače, pokojnine po padlih, svojce y Jugoslaviji itd. ter mislijo, da se lahko krmijo in pasejo po Jugoslaviji na račun trpečega ljudstva. Njim ni treba garati za svoj Kulturni dom. saj d<“ narja v Jugoslaviji ne manjkal
Medtem ko morajo naši kominformisti delati roboto in, zbirati denar že dve leti za svojo »Casa del popolo«, čeprav je med njimi tudi mnogo takih, ki so nosili črno srajco še takrat, ko je visel njihov vodja na trgu Loreto v Milanu in jo morda imajo še spravljeno doma za boljše čase, v katere smo mi prepričani, da se ne bodo več vrnili. Ti ljudje obeh strank so podobni kljusetu, katerega je vodil pok. Mezinec iz. Gorganskega, ko je vozil razne gospodarje in agente po nabrežinskih kamnolomih Starejši se ge še gotovo spominjate. Ce je potegnil vajeti na desno, je šlo no desno; če je potegnil na levo, je šlo na levo. In tudi v jemo bi šlo. če bi hotel Mezinec. Zato tisti, ki še mislite s svojimi možgani, ne pustite ,se voditi kot to kljuse, ker ti vaši Mezinci so vas speljali že »na sam rob jame in vas vodijo zato, ker so dobro plačani, ker stojijo ob polnih jaslih. Ti učitelji, posebno Tito, so napravili več škode našemu narodu kakor vse avstrijske vlade in fašizem, ki nas Je tlačil 25 let.
Kdo je kriv, da mora' toliko naših mladih ljudi v Avstralijo in drugam po svetu? Saj ste bili vi
kominformisti, kakor tudi vsi pametni Tržačani, da se ohrani STO, Zakaj se ni Tito držal svojih ob-ljub, ki jih je dajal na Okroglic: m drugod? Dobro veste, da so te obljube kratko in malo pogoltnili Tito in njegovi pajdaši.
Sedaj pa vas bodo vaši poglavarji silili, da spet kričite: Živio Tito, živel Togliatti! Sedaj, ko so nam zapravili vse, kar nam je bilo sveto in drago. Zato obrnite hr bet tem krivim prerokom in mislite z lastno pametjo, ker drugače bo zapečaten obstoj na.š e ga ljudstva ne tem ozemlju.	Križan
Novi doktor
Tržačan Nebojša Višnovee je na trgovski fakulteti uspešno branil svojo tezo. Mlademu doktorjtu, i-skreno čestitamo!
Razdeljevanje hrmshe mešanice za hoiioši jajčarice
V svrho pospeševanja racionalne vzreje v kokošjereji s pomočjo primernih krmskih mešanic je tukajšnje Kmeiijsko nadzorništvo — ulica Ghega, štev. 6 — pričelo s ponedeljkom 27. junija z razdeljevanjem nakazil za dvig mešanice po znižani ceni. dokler zaloga ne poteče.
Vsi rejci kokoši, tako jajčaric kot jarčic, bodo lahko prejeli nakazilo v količini enega kilograma na glavo do največ 50 kokoši ali jarčic, pa četudi presega jata to 'itevilo.
Ker znaša, cena mešanice »SOLE« 82 lir za kilogram, bo mora! rejec ob dvigu nakazila plačati vsoto, ki odgovarja 50 odst. vred nosti krmila, to je 41 lir za kg.
Cepljenje proti steklini
Lastnike psov opozarja mestno županstvo, da, vrši preventivno cepljenje proti steklini občinski živinozdravnik vsako soboto od 11. do 12. ure v ulici Nazario Sauro a.
DAROVI: Družina J. Terčon iz N« brežine daruje namesto cvetja na grob pokojnega g. Makovec Bogomila SDD 2.000 lir.
Na j lepša hvala!
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Velika uprizoritev na prostem
NA STADIONU 1. MAJ Vrdelska cesta 7
C a r 1 o Goldoni
Primorske zdrahe
Ponašil dr. MIRKO RUPEL
Premiera je zeradi tehničnih ovir preložena na soboto 2. julija,, nato v nedeljo 3. julija, v torek 5. julija, v sredo 6. julija, v četrtek 7. julija, v soboto 9. julija in v nedeljo 10. julija.. Pričetek ob 21. uri,
konec do 23.30 ure. Prodaja vstopnic vsak dan od II. do 13. in od 17. do 19. ure v ul. Roma 15/11 ter eno uro pred pričetkom vseke predstave pri blagajni na sta-dioAu.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANlTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejema y Barko vi jah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-837
£ I * * * I { I Ouk« Mnrrvko*
kmetovalci 1 „e, podjetnih!
in trdih letov, trame in p»r-kete nudi najugodneje
TEL. 90441
CALEA
T R 8 T
Vlal« Bonnlno, a 4