PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. se-.ptembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 114 (13.345) Trst, četrtek, 18. maja 1989 Demonstraciji so se včeraj solidarnostno pridružili milijoni Kitajcev Študenti še ne verjamejo obljubam Njihov protest zasenčil Gorbačova Univerzitetnim študentom so se pridružili tudi delavci in uradniki Gorbačov potrdil »demilitarizacijo« najdaljše državne meje na svetu PEKING - Zahteva kitajskih študentov po demokraciji, svobodi in temeljiti politični reformi je včeraj gotovo dosegla višek. Na trgu Tianamen, kjer že peti dan na tisoče študentov vztraja z gladovno stavko, in na bližnjih ulicah se je zbralo na milijone ljudi in uprizorilo brez dvoma največjo manifestacijo v zgodovini Kitajske, verjetno pa tudi največjo, kar jih je kdaj bilo na svetu. Študentom so se pridružili delavci, uradniki, ministrski uslužbenci, delovno mesto so za nekaj ur zapustili celo Uradniki strogega poslopja, kjer ima svoj sedež kitajska partija. Iz raznih krajev so prispele delegacije univerzi-tetilih študentov, v bolj oddaljenih industrijskih centrih pa je na tisoče de-livcev podpisalo poziv kitajskemu ''odstvu, v katerem piše, da bodo tudi sami stavkali, v primeru da bodo oblasti nasilno prekinile študentsko demonstracijo. Študentje vztrajajo pri svojih zahtevah in vse kaže, da ne bodo sprejeli poziva generalnega tajnika KP Zhao Ziyanga, naj zapustijo osrednji pekinški trg. Zhao Ziyang je med drugim obljubil, da ne bo uvedel rumenega kazenskega ukrepa in da bo partija upoštevala zahteve študentov ter skušala izdelati konkreten načrt političnih, gospodarskih in šolskih reform. Partijski tajnik je še obljubil, da bo skušal ustvariti vse možnosti, da se zgradi »čista« in poštena oblast. Študentski odgovor na Ziyangov poziv pa je bil, da se bodo začeli umikati s trga šele, ko bo vlada preklicala obtožbe o spodbujanju k neredom in uničevanju socializma, ki jih je strankino vodstvo izreklo že prvi dan demonstracij. Študentski protest pa je bil včeraj tudi glavna vest vseh največjih kitajskih občil, šele na drugem mestu so bili članki posvečeni obisku Gorbačova in celo njegovemu govoru, ki bi v drugačnih okoliščinah gotovo zavzel odločno večjo politično težo. Tiskovno konferenco Gorbačova so morali organizatorji preseliti v poslopje Ljudske skupščine z nemajhnimi težavami. Pred tem pa je sovjetski voditelj govoril 550 članom centralnega komiteja KP Kitajske o uspehih in težavah pri uresničevanju perestrojke ter o možnostih splošnega sodelovanja med LR Kitajsako in SZ po tolikih letih »zamrznitve« odnosov. Uspeh obiska na Kitajskem pa predstavlja predvsem Gor- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Poskočni dolar povzroča skrbi ostalim valutam RIM — Binkoštni prazniki, zaprtje nekaterih izmed najuglednejših in najvplivnejših bančnih zavodov industrijsko razvitih držav, japonska vladna kriza in še nekaj sezonskih naključij so omogočili ameriški de-vizi, da je v nekaj dneh močno povečala svojo moč in bistveno spremenila monetarno ravnovesje. V Milanu so ameriški dolar kotirali 1.414,95 lire, torkov fixing pa je beležil pri dolarju vrednost 1.406,7 lire. V Frankfurtu je vrednost dolarja prav tako poskočila s torkove vrednosti 1,9368 marka na včerajšnjo 1,9439 marka, zvezna banka Bundesbank pa ni nastopila z nikakršnim protiukrepom. V nekaj dneh se je vrednost dolarja zelo približala najvišji vrednosti, ki si jo dopušča sedmerica industrijsko, najbolj razvitih držav na svetu. Srednja vrednost, ki jo skupina sedmih lahko nemoteno prenaša naj bi nihala med 1,70 in 1,90 marka, čeprav tega nočejo uradno priznati, še posebno ne sedaj, ko je dolar ta hipotetični zid že preskočil. Prav zaradi tega so se namestniki finančnih ministrov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav domenili, da se bodo sestali in skupno sestavili enoten nastop, ki naj bi zaustavil bliskovit povišek kupne vrednosti ameriške devize. V tej skupini je še posebno aktivna japonska finančna celica, ki trdi, da je dolarju pomagala celo panamska politična kriza. Socialistični kongres se bliža svojemu političnemu višku De Mita umaknil svojo grožnjo Evropske volitve so pomembnejše IVAN FISCHER jev *41LAN - Nad socialističnim kongresom htev i66 ';a^0 irnenovanega preverjanja, ki g *aorn ■i°d demokristjanov in ki ga je De Mita’ zajahal derrink ' da sicer na Preverjanje, da pa krščansl stVu racija ne bo pristala na nobene spremembe v voi Ula i ade in da bo rate šla na predčasne volitve, kot spu želo Z r°k Predsedstvo vlade. Njegove besede so izzvene je preri0ZeČe' vendar je takoj posegel tajnik KD Forlani, i v Drict Sednika vlade opozoril, da nekatere odločitve sodi Pristojnost tajništva stranke. 'al0rv!aui, i.n De Mita sta se včeraj sestala in pogovor Približno poldrugo uro. Ob koncu je predsednik vk ja^bajajoč iz palače Chigi, dejal novinarjem, da bo pn visi DamokL ga je Craxi Verjanj Vlitg 7 .* SK.usai upiaviciii naglico, s Katero je t Preds d • al in Si Prisv°jd zahtevo po preverjanju, češ da tiobp edI1ik vlade mislil, da se kongres konča v croHn Sresa^6111 trenutku De Mita ni hotel vpliv Pr^ds I)ravi Mastella, tako da je povser Prišli cdn?k,.vlade.P0Čakal na zaključke, do katerih iSU c • ----r -----— uu KalcIlil Sodelo°cialisti in komaj zatem odprl razpravo o nadaljnje De j^Tanju. Kar zadeva možnost svojega odstopa pa je 1 li,« je ^a včeraj kar se da odrezav: »O tem bomo še govoi e)al. z njim je bg tuc}j Angelo Sanza, nekdanji po tajnik zadolžen za varnostne službe, ki je moral odstopiti zaradi nekaterih svojih nerodnih izjav. Sanza je dejal, da je politični položaj zelo delikaten in da je zato preverjanje nujno. V zvezi s to potrebo ni različnih gledanj znotraj krščanske demorkacije, pravi Sanza. Skratka, De Mita se je moral umakniti s svojega položaja in o morebitni vladni krizi bo govor po evropskih volitvah, saj si nihče ne more privoščiti, da bi povzročil vladno krizo v polni volilni kampanji. Medtem ko KD in PRI zanikata, da bi govorila o vladni krizi, pa se je sestalo komunistično vodstvo, ki je odobrilo dokument, v katerem zahteva takojšen odstop vlade, ki naj NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Etiopiji se nadaljuje vojaški upor NA 2. STRANI Kljub odločnemu nastopu slovenskih predstavnikov V CK ZKJ po Kosovu v ospredju Slovenija BOGO SAMSA BEOGRAD —- Nova maratonska razprava na zasedanju centralnega komiteja ZKJ ni prinesla nič bistveno novega. Potrjena je bila dosedanja politika represije in diferenciacije na Kosovu, še bolj so se zaostrili mednacionalni odnosi, do take mere, da se je že javno in uradno pričelo govoriti o nujni razpravi o slovenskem separatizmu. Izvolili so tudi novega predsednika predsedstva Milana Pančevskega. Makedonca, ki je nadomestil Hrvata Stipeta Šuvarja, katerega so v ponedeljek izvolili v državno predsedstvo,- po novem partijskem statutu sta namreč obe funkciji nezdružljivi. Prvi del razprave se je začel dopoldne z obsežnim poročilom črnogorskega člana predsedstva Perka Vukotiča, ki je zahteval jasno in enotno podporo sedanji politiki na Kosovu, kosovskemu partijskemu vodstvu in torej nadaljevanje sedanje politike diferenciacije in represije. Vukotič je svoje poročilo pričel z orisom novembrskih do- godkov in je takratne manifestacije seveda ocenil že kot izraz albanskega iredentizma in separatizma, nato pa seveda tudi vse druge, tako da je bila po njegovi verziji nujna razglasitev izrednih ukrepov. Ti ukrepi naj bi bili uvedeni zato, da se stanje izboljša, toda Vukotič pravi, da ni mimo nevarnost, da se varnostni položaj še poslabša, o čemer pričajo številna znamenja. Povečala se je dejavnost separatistov, več je njihovih propagandnih akcij doma in v tujini, naraščajo diverzantske in teroristične akcije in ni mogoče izključiti možnosti novih demonstracij. Na Kosovu je izredno težak politični in psihološki položaj, gmotne posledice za pokrajino so strahotne, hkrati pa zelo resne za vso Jugoslavijo. Noben Srb ali Črnogorec se ni vrnil na Kosovo, prav nasprotno, izseljevanja je še več in se pospešeno nadaljuje. Vukotič je zastavil povsem pravilno vprašanje: Zakaj je lahko postal albanski nacionalizem tako močan in zakaj se ne uresničuje politika ZKJ na Koso- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Napoli osvojil pokal UEFA p errara, Siguvinsson in De Napoli so bili protagonisti sinočnjega srečanja, ki se je v Stuttgartu zaključilo z izidom 3:3 Generalni sekretar KPI Occhetto obiskal washingtonski Capital VVASHINGTON — Časi se spreminjajo tudi v ZDA, kjer so do nedavnega celo v Disneyevih ateljejih sestavljali protikomunistične risanke. Včeraj je voditelj italijanskih komunistov prestopil celo prag »templja ameriške demokracije« in si mirno ogledal tajne ameriškega kongresa. Ačchille Occhetto je bil včeraj deležen sprejema na Capitolu, kjer je njega, njegovega sodelavca Giorgia Na-politana in italijanskega veleposlanika Rinalda Petrignanija pričakal znani demokratski senator Alan Cranston, ki vodi demokratsko večino ameriškega senata. Razgovor med sekretarjem KPI in zastopnikom »liberalne« Amerike je bil izredno prijateljski, ameriški gost pa je Occhettu izjavil, da se je komunistična partija v marsičem spremenila, saj je izgubila značilnosti marksis-tično-leninistične politične linije. Cranston je sicer priznal, da ni do po- tankosti preučil politične platforme italijanske komunistične partije, je pa pozitivno ocenil Occhettovo stališče glede novega kurza v Sovjetski zvezi in do reform, ki jih v imenu potrebne perestrojke uvaja Mihail Gorbačov. Generalni sekretar KPI je Cranstonu objasnil stališče partije v zvezi z Evropo, ki ji bo leto 1993' zarisalo nove meje. Glede enotnega evropskega gospodarstva se stališča KPI in ZDA ne križata, je z zadovoljstvom ugotovil senator Cranston, o tem vprašanju pa se bo Occhetto razgovarjal tudi s svojimi današnjimi sogovorniki. Sekretarja KPI bodo namreč še danes sprejeli Lee Hamilton, predsednik komisije predstavniškega doma za evropska in bližnjevzhodna vprašanja, Thomas Fo-ley, ki vodi demokratsko večino predstavniškega doma, ter Claiborne Peli, predsednik senatne komisije za zunanje zadeve. Pri Osoppu med urjenjem umrl nabornik VIDEM — Na vojaškem strelišču pri Osoppu blizu Vidma je včeraj popoldne prišlo do smrtne nesreče. 20-letni nabornik alpin-cev Alessandro Trentin, doma iz Padove, je po končanem urjenju v streljanju hotel odložiti puškomit-raljez, ko se je nenadoma sprožil strel in ga zadel v grlo. Hudo ranjenega so ga prepeljali v humin-sko bolnišnico, kjer se je še nekaj ur boril s smrtjo. Vsako prizadevanje zdravnikov je bilo zaman. O tej poslednji nesreči v italijanskih vojašnicah, podobnih dogodkov je, žal še vedno preveč, so pristojne vojaške oblasti obvestile tudi obrambnega ministra Zano-neja. V sodelovanju s sodnimi oblastmi bo sedaj stekla preiskava. Staršem mlade žrtve je Zanone poslal sožalno brzojavko. Vaclav Havel Kljub trditvam Adis Abebe, da so zadušili poskus državnega udara bo predčasno zapustil zapor PRAGA — Praški sodniki so dramaturgu in aktivistu za človekove pravice Vaclavu Havelu odobrili prošnjo za predčasno izpustitev iz zapora. Havela je policija aretirala 16. januarja, ker se je udeležil prepovedane manifestacije v spomin na študenta Jana Palaha. Sodniki so ga takoj obtožili protivladnega ščuvanja in upiranja organom javne varnosti in ga obsodili na devet mesecev zapora druge stopnje. Po prizivu so Havelu zmanjšali kazen na osem mesecev zapora prve stopnje, kar mu je omogočilo, da po petih mesecih prestane kazni vloži prošnjo za izpustitev. Včerajšnja odločitev sodnikov, ki jim je predsedovala Eva Kvetenska, bo stopila takoj v veljavo in Havel bo lahko zapustil zapor takoj ko bodo opravljene vse birokratske formalnosti. Vest o Havelovi osvoboditvi je takoj odjeknila v češkoslovaških demokratičnih krogih in v tujini, kjer so številne organizacije podprle napor za spoštovanje človekovih pravic. V Etiopiji se nadaljuje vojaški upor Voditelj Mengistu prekinil obisk v NDR ADIS ABEBA — Položaj v Etiopiji se po torkovem poskusu državnega udara, v katerem so ubili dva golpistična generala, načelnika generalštaba vojske Meriuda Negusieja in poveljnika letalstva Amha Desta, ponovno zapleta. Diplomatski viri navajajo, da so v Adis Abebi ob starem vojaškem letališču v teku srditi spopadi, občasno streljanje s pouličnimi boji pa so trajali ves včerajšnji dan. Italijansko in jugoslovansko veleposlaništvo v Adis Abebi sta sporočili, da so italijanski in jugoslovanski državljani, ki delajo v Etiopiji, na varnem in da ni bil v boje nihče vpleten. Vse vezi Etiopije s tujino so prekinjene. Do vojaškega puča je prišlo le tri ure potem ko je etiopski voditelj Mengistu Haile Mariam odpotoval z ženo in s svojim spremstvom v Nemško demokratično republiko. Radio Adis Abeba je včeraj navajal, da Mengistu nadaljuje svoj obisk v NDR, tiskovne agencije pa so sinoči sporočile, da se je etiopski voditelj že vrnil v Adis Abebo. To nesporno dokazuje, da se položaj nevarno zapleta. Po trditvah osvo- bodilnih organizacij v Tigreju in v Eritreji so se režimu že uprle garnizije v Nazarethu, Avasi, Asma-ri in Bahr Daru. V Adis Abebi pa so helikopterji trosili letake s proglasom upornih generalov. Ta proglas pa po trditvah opozicije ponavljajo tudi razne krajevne radijske postaje, ki so v rokah upornih vojakov. Uporniki zahtevajo konec Mengistujevega režima in ljudske demokracije, sestavo nove demokratične in pluralistične vlade, ki jo bi sestavljale vse etiopske demokratične sile, takojšen konec vojne v Tigreju in v Eritreji ter federalno ureditev države, ki bi napravila konec verskim in plemenskim bojem. Po vsem sodeč je bil upor skrbno pripravljen, pučiste je le presenetil žilav odpor lealističnih sil. Obračun izgub ni znan. Po prvih nepotrjenih vesteh je v prvih spopadih padlo na ducate vojakov, med njimi tudi obrambni minister Haile Goirgis Habte Mariam. Politični opazovalci se sedaj sprašujejo, kaj je sprožilo ta upor in kakšne bodo posledice. V glav- nem se vsi strinjajo, da so vojaki siti 29 let trajajoče vojne z Eritreje! in da se zavedajo brezupnega druž-beno-gospodarskega položaja v državi. Prisilna kolektivizacija v poljedelstvu ni obrodila zaželenih sadov, da pa bi bila mera polna se je celo narava zarekla, saj se številna območja zaradi večletne suše spreminjajo v pravo pustinjo. Vojaške avanture od Ogadena do Eritreje so dodobra izsušile državne blagajne, ena najrevnejših držav Črne celine pa je od strmoglavljenja cesarja Haile Selasjeja podeseterila svoje izdatke za oborožitev. Mengistu je pred tedni priznal, da je bila gospodarska razvojna politika zgrešena. V Adis Abebi so začeli sramežljivo načrtovati reformo sistema v upanju, da bodo nekako zajezili ljudsko nezadovoljstvo. Za svoj obstoj je režim do sedaj zaupal predvsem vojski, ki je v etiopski stvarnosti prevzela vlogo neke vrste priviligirane kaste. Po vsem sodeč pa so sedaj tudi vojaki siti take situacije, saj si drugače ne moremo razložiti sedanjega upora. Ledi Walesa v Bruslju Lech Walesa se mudi na dvodnevnem obisku v nekaterih državah članicah Evropske skupnosti. V Bruslju je bil gost Mednarodne zveze svobodnih sindikatov, sprejel pa ga je tudi šef belgijske vlade Martens. Tudi na tem potovanju je VValesa prosil predvsem za finančno pomoč, saj meni, da bi poljska gospodarska kriza lahko kompromitirala doslej dosežene uspehe na političnem področju. (Telefoto AP) Zaskrbljujoči podatki za Italijo Uživanje mamil se naglo širi RIM — V zadnjih letih se v Italiji bliskovito in zato izredno zaskrbljujoče širi poraba mamil. Po pravkar zaključenih raziskavah so izvedenci ugotovili, da se veča število drogiran-cev, da se prav tako veča število trgovcev in prekupčevalcev z mamili, viša se starostna doba zasvojencev in seveda tudi srednja starost oseb, ki so umrle zaradi uživanja mamil. Leta 1986 je bilo uradno prijavljenih 9.823 zasvojencev z mamili, leta 1987 pa je to število naraslo na 14.228. Policija in karabinjerji so ugotovili 1986. leta 18.040 prekupčevalcev z mamili, leta 1987 pa jih je bilo že 22.9367. Srednja starost uživalcev mamil niha med 25 in 30 leti, to pa so tudi leta, ko so statistike poročale o največjem številu mrtvih. Na področju m^mil se sicer širijo tudi socialno-zdravstveni posegi, ki so vsekakor prešibki, da bi lahko predstavljali koristno podporo vsem, ki se borijo, da bi se rešili zasvojenosti. V Italiji je bilo do 30. junija 1988 prijavljenih 831 javnih ali zasebnih struktur, ki nudijo pomoč zasvojencem z mami- li, ker čedalje več drogirancev pristopa k strukturam, ki ponujajo tečaje za rehabilitacijo. Država je vsekakor še vedno v vidnem zaostanku, saj nudi ustanovam, ki se ukvarjajo z drogiranci, sorazmerno malo sredstev. Vlada bo v kratkem pričela razpravo o novih zakonskih osnutkih za boj proti mamilom, vprašanje zasvojenosti in bliskovitega širjenja porabe pa ni izključno stvar svobodnih državljanov. Zanimivi in obenem zaskrbljujoči so podatki o širjenju narkomanije v zaporih. Leta 1986 je bilo 6.102 zapornikov na 31.403 zasvojenih z mamili, do 30. avgusta lani pa se je razmerje prevesilo na 7.209 zasvojencev na 34.259 zapornikov. Ženske so na boljšem, saj beležijo le 519 primerov, najbolj razširjeno mamilo pa je heroin. Poglavje zase bi zahtevale tudi zaplembe mamil, ki se količinsko prav tako večajo in postavljajo Italijo na sam vrh lestvice evropskih držav, v katerih so zaplenili rekordne količine hašiša, heroina in kokaina. Weimarska republika v Cannesu CANNES — Sedmi dan 42. fimske-ga festivala v Cannesu je nudil obiskovalcem priložnost, da so na Croi-setti srečali zvezdnika Christopha Lamberta, ki je pravkar podpisal pogodbo za snemanje nadaljevanke Hig-hlanderja, obenem pa so si lahko ogledali svojevrstno razstavo posvečeno pradedom današnjih avtomobilov. Poleg tega pa je v filmski palači vzbudilo veliko zanimanja delo avstrijskega režiserja Bernharda Wickija, ki je za nemško producentsko hišo posnel triurni film Das Spinnennetz (Pajčevina), iz katerega so že pripravili tudi 6-urno televizijsko nadaljevanko. Film je bil posnet po istoimenskem romanu Josepha Rotha, govori pa o razburkanem političnem življenju pred nastopom nacizma, (ef) Na sliki: posnetek iz filma Das Spinnennetz • V CK ZKJ NADALJEVANJE S 1. STRANI vu? Po njegovem mnenju je odgovor v policijsko-politični krivdi prejšnjih vodstev, ker niso odkrila vseh sovražnikov in organizatorjev, ker so bila oportunistična in ker je bilo čutiti omahovanje znotraj ZKJ. V tej zvezi je omenjal tudi tisk v »nekaterih okoljih« in posamezna dejanja, ponovno v »nekaterih okoljih«, vendar v njegovem poročilu ni bil direktno omenjen Cankarjev dom. Ustavne spremembe so omogočile Srbiji, da uvede red, mir in normalno stanje na Kosovu, toda delovanje separatistov in iredentistov je povzročilo, da se je položaj še poslabšal, celo za Srbe in Črnogorce, saj ne morejo normalno delati, šolati svoje otroke, niti normalno živeti. Na koncu je Vukotič obsežno obravnaval enotnost ZK na vseh področjih, kar naj bi pomenilo izhod iz kosovske krize, seveda na temelju že omenjenega, pri čemer je samo mimogrede omenil tudi možnost nekaterih pojavov srbskega in črnogorskega nacionalizma. Celotni analizi in predvsem izhodiščem se je uprl slovenski član CK ZKJ Sergej Kraigher, ki je dejal, da je ocena novembrskih dogodkov enostranska in da ni pravilno argumentirana. Zato se ustvarja frontalna fronta obsodb in se potiska množico ljudi na stran nasprotnikov, veliko maso pa pa- sivizira. Prav tako se ni strinjal z načinom razčiščevanja z onimi posamezniki, ki so med razpravo o ustavnih spremembah izrekli pomisleke. Posledice so izredno škodljive tudi zaradi mednarodnega odmeva in zaradi odnosov na Balkanu. Ta kritična stališča ne pomenijo rušenja enotnosti, je poudaril Sergej Kraigher, saj je resnično enotnost mogoče ustvariti samo z ustvarjalnimi in kritičnimi prizadevanji vseh družbenih in še posebej političnih subjektov. Samo tako pridejo na dan najboljše politične in ekonomske rešitve, ni pa mogoče z administrativnimi ukrepi preprečiti sprejemanja stališč. Seveda pa to ni bil prevladujoči ton v razpravi, temveč se je prav nasprotno večina razpravIjalcev zavzemala za dosledno izvajanje diferenciacije in vsega tistega, kar je z njo povezano, čeprav pogosto v različnih odtenkih. Pokrajinski predsednik kosovske partije Rahman Morina je govoril dobre pol ure v izredno ostrem tonu, morda še nekoliko zaostrenem v primerjavi z izjavo Tanjugu. Zavzel se je za nadaljnjo diferenciacijo kot edino rešitev, zato bi morali narediti konec dezinfor- macijam »v nekaterih delih države«. Seja je postajala že kar dolgočasna, saj je bilo slišati po večini že znana in večkrat ponovljena stališča, ko pa je nastopil znani vojvodinski jurišnik Stanko Radmilivič, je govoril o nacionalni homogenizaciji. Pozitivna naj bi bila v Srbiji, saj se na njenih temeljih krepi Jugoslavija, rešujejo problemi Kosova. Po drugi strani se je v Sloveniji prav tako ustvarila nacionalna enotnost, toda s separatističnimi izhodišči in nanjo bi moral na posebni seji govoriti CK ZKJ. Takoj je protestiral tajnik predsedstva Štefan Korošec, češ da razpravlja CK o Kosovu in ne o separatizmu in da bi o tem govoril samo, če bi bila na povzel srbski član Dobrivoje Vidic, ki je zahteval tako razpravo in sklic posebne seje CK o slovenskem separatizmu, češ da se za lažno demokracijo v Sloveniji skrivajo separatistične sile. Slovenski predstavnik Borut Šuklje je razpravo o Sloveniji odločno zavrnil z besedami, da je bistveno vprašanje, ali jugoslovanski komunisti sploh še zmorejo miren demokratičen razgovor, in da za takega ni potrebna posebna seja. Do večernih ur se je razprava nadaljevala v precej razgretem ozračju in napovedanih je bilo več kot trideset govornikov, med njimi tudi veliko slovenskih. Očitno je bilo, da bo seja trajala v pozne nočne ure. Prvi del seje je vodil še Stipe Šuvar, drugi del pa že Makedonec Milan Pančevski, izvoljen na zasedanju predsedstva, ki se je sestalo med opoldanskim odmorom. Glasovali so za dva mekedonska kandidata: Milan Pančevski je prejel 17 glasov, Vasil Tu-porkovski pa 5; en glas ni bil veljaven. to sklicana posebna seja. Takoj pa je to iztočnico • Študenti ne verjamejo NADALJEVANJE S 1. STRANI bačovova napoved o umaknitvi sovjetskih čet s sovjetsko-kitajske meje. »Ta meja, ki je najdaljša državna meja na svetu, bo čez kako leto popolnoma brez vojaškega nadzorstva in orožja«, je napovedal Gorbačov. V dialogu z gostitelji in novinarji pa Gorbačov ni nikoli neposredno omenil impozantne študentske manifestacije, pač pa je o kitajskih študentih na splošno govoril v zelo pozitivnem tonu. »Dogodke teh dni pa mora oceniti najprej kitajska komunistična partija, predvsem pa mora ustvariti ustrezen in konstruktiven dialog z mladino,« je ugotovil sovjetski gost. Večkrat pa je poudaril, da so prav reforme in mokratizacija edina pot, po kateri lahko napreduje socializem. • De Mita umaknil grožnjo NADALJEVANJE S 1. STRANI bi jasno pokazala, da ni kos položaju in da nima več podpo-re strank, ki jo sestavljajo in niti njihovega zaupanja. V takem položaju, pravi komunike KPI, 'ima vlada dolžnost, da takoj odstopi. Komunisti se pri tem sklicujejo na podobno zahtevo, ki so jo postavili pred dnevi, ko so zahtevalinezaupnico za vlado, vendar so jih stranke vladne večine preglasovale. Zjutraj je za komuniste sledil delu kongresa član vsedržavnega vodstva’ Aldo Tortorella. Podčrtal je nekatere nedoslednosti v izvajanjih marsikaterega socialističnega govornika. Po njegovem mnenju socialisti upravičeno kritizirajo delo vlade in krščanske demokracije, vendar ne dajejo nobene alternative tej vladi, prav tako je predlog za neposredno izvolitev državnega poglavarja v nasprotju z dejstvom, da niso izdelali zakonskega osnutka za spremembo volilnega zakona. Omeniti je treba tudi glasove, ki prihajajo z radikalnega kongresa v Riminiju. Tudi tam je bil govor o socialističnem kongresu in o pozornosti, ki mu posveča tako tisk kot televizija. Nam je televizija v zadnjem letu posvetila pičlih 5 minut in 16 sekund, se je v svojem posegu vehementno pritožil Panella ter obtožil socialiste, da ogrožajo demokracijo ter opozoril komuniste, da bodo socialisti, če se polastijo oblasti, vse pozaprli in poslali v konfinacijo. Nič novega torej, v izvajanjih Marca Pannelle, ki mu oznaka Vincenza Balzama, češ da trpi za paranojo, vedno bolj pristoja. Za govorniškim odrom na socialističnem kongresu so se včeraj zvrstili nekateri vidni predstavniki stranke. Delegati so toplo dočakali starega strankinega veljaka Giacoma Mancinija, ki je svoj po- Banke v boju proti mafiji RIM — Od 1. julija dalje bodo tudi banke prispevale svoj delež v boju proti mafiji in organiziranemu kriminalu. Predlogi, ki so jih pred časom iznesli Banca dTtalia in finančna straža, da bi pri bančnih okencih natančneje pregledovali vse sumljive operacije, od pologov do prevzemov večjih vsot ter vnovčenja čekov, bodo postali »operativni«. Bančni zavodi bodo morali predvsem sestaviti sezname strank, pozornejši pa bodo morali biti do novih strank, ki nameravajo odpreti bančni račun z j začetno kvoto 10 milijonov lir. Bančni uradniki bodo morali preveriti tudi verodostojnost vseh vrst plačil, od najemnin do poravnavanja vseh stanovanjskih stroškov, ki presegajo normalne, zmerne vsote. Zaenkrat s pa se banke in finančna straža še niso dogovorile o novih ukrepih v zvezi z bančno tajnostjo. eg osredotočil v glavnem na vprašanja talijanskega Juga. Zjutraj so spregovori-i še tajnik CGIL Ottaviano Del Turco, lačelnik socialistične skupine v senau :abbri, predsednik RAI Manca, g1«1111' ajništva stranke Intini, ki je'zaključil utranji del. Popoldne so posegli minister :a delo Fornhca in podpredsednik vlade )e Michelis. Za danes so napovedani po-iegi Craxijevega namestnika Martellija, ti je danes zanikal, da bi med njim in De «fichelisom obstajali spori ali razlike v [tedanjih. Z Giannijem se razlikujeva idino v tem, da De Michelis ljubi mo-lerno glasbo, jaz pa klasično, je rekel vlartelli. Danes bi moral spregovoriti udi ubežnik iz PSDI Romita ter eden lajvidnejših predstavnikov levice v itranki Claudio Signorile. Ko smo že imenih levico, naj povemo, da so se nje-li predstaviki sestali v torek zvečer in zahtevali, da jih večina prizna kot manj-iino, ne kot opozicijo znotraj stranke. Le-/ica ima predvsem 3 zahteve: hoče, da stranka izbere in se odloči med politiko eve alternative in sodelovanjem s KD slednjo možnost je minister za okoljo ituffolo označil kot pravo katastrofo); da >i stranka prizadeva ob predlogu za ne- . posredno izvolitev predsednika držav® :udi za okrepitev parlamenta; in končno, ia pride do reforme znotraj stranke. Pa vrnimo se k včerajšnji razpravi Preveč je bilo govornikov, da bi jih lab' ko tudi samo omenili v celoti. Alma Cap' piello je spregovorila o vlogi ženske v današnji družbi in znotraj socialistične stranke ter o pozornosti, ki jo stranka p°' sveča problemom žensk. Poudarila je, d" nikakor ni naključje, da je Craxi v sv®' jem uvodnem poročilu najprej spregov0 ril prav o ženskem vprašanju. Del Tur^ je govoril o novi vlogi sindikata dan®5 Italiji ter o potrebi po večji davčni pr®' vičnosti, da ne bi morali za tickete pn spe vati predvsem tisti, ki že plačuj ef davek na zdravstvo in prispevajo s svo) mi davki k državnemu proračunu, pravi delavci. Sicer pa niti včerajšnji 9 vomiki niso bili prizanesljivi do kršča ske demokracije in do komunistične p"f, tije. Problem odborov kot je tisti v Pa*,,, mu je bil večkrat v ospredju. Mar51*), je ponovil potrebo po hitrejših reforGva institucij, področje, na katerem Se f^vi' kar se da počasna, predvsem zaradi z ralne akcije KD. Se zlasti oster j® jjj Formica, ki je dejal, da so njeni ',o^lj00' olga leta skušali spremeniti KD erno konservativno stranko. Ta P m je povsem spodletel: poskušal J® ^ 5e Mita in pri tem zapravil 7 let „,11' l_ir ostaral. Propadel je tudi poskus k istov, da bi se prelevili v modern^ e''' irsiuv, uti ui on mi..... . ---- S® >psko socialdemokratsko stranko, jja ipSKU bUGiaicteiiiuiviauaivGi at.*—— _ iso zavedeli, da se je socialdeffl0 pa, teh letih spremenila. Kljub vs® p ravi Formica, razvoja KPI bi mikati. Ob odločni zahtevi po takojšnji odpravi fašističnih zakonov Sodni postopek proti trčmunskemu župniku izzval splošno ogorčenje Nastopi svetovalcev Budina (KPI) in Brezigarja (SSk) — Obsodba tudi iz vrst KD TRČMUN — Kakor smo pisali včeraj, je čedajski pre-tor po prijavi karabinjerjev iz Špetra Slovenov poslal trčmunskemu župniku Božu Zuanelli sodno sporočilo, ker da je s procesijo 25. aprila letos kršil 25. člen fašističnega zakona št. 733 iz dne 16. junija 1931, po katerem je treba kvestorju napovedati verski obred zunaj cerkve vsaj tri dni poprej (župnik je obred opravil v slovenskem jeziku). Nezaslišani dogodek je izzval seveda hudo ogorčenje med krajevnim in okoliškim prebivalstvom, sicer pa je odjeknil po vsej Furlaniji-Julijski krajini in celo v vsedržavnem tisku ter sprožil vrsto negativnih reakcij. Deželni svetovalec KPI Miloš Budin je naslovil predsedniku deželnega odbora vprašanje, ali se mu ne zdi dolžnostno izraziti solidarnost s trčmunskim župnikom in ali se mu ne zdi umestno, da bi tudi deželna uprava z vplivnim nastopom zajamčila občanom in vernikom tr-čmunske župnije, da bi v miru in ob spoštovanju tradicij opravljali tudi verske obrede. Sodni postopek je povsem nerazumljiv tudi glede na dosedanjo prakso, saj so se procesije vselej odvijale v slovenščini, ki je jezik krajevnega prebivalstva; to prebivalstvo, ki sicer nima nobenih juri-dičnih jamstev glede svobodne rabe materinščine v javnosti, pa bo zaradi tega dogodka zdaj še ob eno redkih priložnosti, ob katerih lahko po starem običaju uporablja svoj jezik javno. Načelnik deželne svetovalske skupine SSk Bojan Brezigar je prav tako naslovil na deželni odbor vprašanje, v katerem označuje preiskavo proti župniku kot dejanje, ki je naperjeno proti verskim običajem Nadiških dolin in posebej proti verskim slovesnostim, ki se odvijajo v celoti ali deloma v slovenščini. Sodni postopek je po njegovem v popolnem nasprotju z ustavnimi določili in notranjimi ter mednarodnimi listinami o civilnih in verskih pravicah državljanov. Brezigar sprašuje deželni odbor, ali se mu ne zdi dolžnostno zavzeti uradno stališče v bran civilnih in verskih pravic deželanov in ali ne namerava formalno opozoriti predsednika ministrskega sveta ter predsednika obeh vej parlamenta na nujnost takojšnjega preklica fašističnih zakonov, ki se še danes uporabljajo za pritisk na ljudi, ko se ti poslužujejo temeljnih državljanskih pravic. Podobno so uglašene izjave načelnika deželne svetovalske skupine KD Roberta Dominicija, deželnega tajnika te stranke Bruna Longa in zastopnika demokristjanov iz Nadiških dolin Romana Specogne. Dogodek soglasno obsojajo, govorijo o "pretirani vnemi pri izvajanju okostenelih zakonov", sicer pa naglašajo potrebo po odpravi fašistične zakonodaje, o kateri se vprašujejo, kako je sploh mogoče, da ta še obstaja, potem ko imamo v Italiji že več kot 40 let demokratično ureditev. Župniku Zuanelli pa tudi v strankinem imenu izražajo globoko solidarnost. Proti preštevanju narodnosti Popis prebivalstva v Jugoslaviji 1991. leta naj bi, tako kot predhodni, znova spraševal tudi po narodnostni pripadnosti državljanov in njihovem maternem jeziku. To pa seveda omogoča preštevanje pripadnikov posameznih narodov in narodnosti, lahko dopušča različne razlage dobljenih statističnih podatkon in prav tako tudi zlorabe. V vrstah avtohtone italijanske narodnostne skupnosti na slovenski Obali takemu popisovanju in z njim preštevanju nasprotujejo! Še vedno je namreč aktualno razmišljanje, da bi narodnostim v vsej državi odmerjali posebne pravice v odvisnosti od njihovega števila in koncentriranosti v narodnostno mešanem prostoru. Gre za znana predloga zveznih zakonov o javni rabi zastav in jezikov narodnosti, za kar je pobuda prišla iz Srbije v neposredni povezavi s kosovskimi razmerami. V Sloveniji in v obeh narodnostnih skupnostih, italijanski na Obali in madžarski v Pomurju, so bili glasno proti napovedanemu zveznemu poseganju v narodnostne pravice in v zmanjševanje dosežene ravni narodnostne zaščite v tej republiki. Zato tudi ne morejo mirno čakati na prihodnji popis prebivalstva, saj so bile izkušnje s predhodnim prevet valeče. Doslej je bilo izrečenih veliko hesedi, ugotavlja Giuseppe Debernardi, Predsednik obalne samouptravne interesne skupnosti za kulturo in prosveto Pripadnikov italijanske skupnosti, narejenega pa še nič. Slišati je bilo tudi Predloge za dodatne republiške popisne vprašalnike in razmišljanja o tem, da bi tia sporni vprašanji, če v zvezni popisni-ci vendarle ostaneta, pripadniki narodnostnih skupnosti ne odgovarjali. Dokončno se o tem še niso dogovorili, vsekakor pa bi bilo smiselno enako ravna-nie celotne italijanske skupnosti na območju Istre in Reke, torej v obeh republikah. Število pripadnikov neke manjšine nikakor ne sme biti osnova za pridobivanje pravic, ocenjujejo tudi v komisiji za narodnosti pri obalni konferenci SZDL v nopru. Zavzemajo pa se za posebno demografsko raziskavo prostora, vendar v rabah strokovnih znanstvenih ustanov. Nujno bi bilo tudi poenotenje s sosednjo hrvatsko, kajti le tako bi prišli do celo-'fnih podatkov. V družbenem svetu Slo-anije za vprašanja družbenega razvoja j° se na zadnjem delovnem srečanju v juhfjani, ob pogovoru o amandmajih k Ravenski ustavi, ki zadevajo obe avtoh-°ni narodnosti v republiki, dotaknili N* popisa prebivalstva. Predsednik ®fa Milan Gaspari je v zaključnih tisl'h poudaril, da tako dobljeni poda-r‘ niso realni, da bi navzočnost narod-tit st[ morali ugotavljati posredno, da pa Osevilo njenih pripadnikov ne sme biti hova za odmerjanje pravic. 0 u tematiki so doslej govorili tudi v ^ioniziranih vrstah slovenske mladine. j^pVetu za mednarodne odnose so spre-naslednji sklep: "Izhajajoč iz prepri-rlQ In, da je obstoj, vsestranski razvoj in g0Prfdek manjšin (tudi nacionalnih) po-pJ ‘n znak demokracije, svobode in Vp Vičn°sti, se zavzemajo za to, da se Pri a^anie narodne, etnične in jezikovne pfJjQdn°.5(i pri statističnih preštevanjih s yQls/va nujno rešuje v dogovoru in tp^. lajanjem manjšine..." V ZSMS so hoj Podlagali, naj v primeru, da bi pri-štetje prebivalstva pomenilo iz-rgjSte za krnjenje pravic narodnosti, Htpjjmska organizacija sprožila akcijo v dq m solidariziranja večinskega naro-^manjšino. % ,Pred 1991. letom moč doseči prime-va Jmgovor ali bo kot edina sprejemlji-Sa0Žn°st ostalo neizpolnjevanje spor-dela popisnice? Nenazadnje, v 170. ^Jugoslovanske ustave piše, da se 'P bi dolžan izjaviti, kateremu naro-1 narodnosti pripada! MIRJAM MUŽENIČ V soboto ali nedeljo na pobudo KD Sestanek med večinsko koalicijo na Deželi VIDEM — Včeraj se je pod predsedstvom tajnika Bruna Longa sešlo deželno predsedstvo KD. V navzočnosti predsednika deželne vlade Bia-suttija je obravnavalo politične razmere, ki so nastale zaradi odločitve odbornika Gonana, da zapusti PSDI in se vključi v novo, avtonomno politično gibanje, kar je deželnemu socialdemokratskemu tajništvu narekovalo zahtevo po zamenjavi Gonana s svetovalcem Cisilinom. Vodstvo KD je potrdilo veljavnost zdajšnje politične ureditve, "ki je v teh letih omogočila rast celovite deželne skupnosti in ustvarila pogoje za pomembno fazo modernizacije". Sedanja večina - je bilo rečeno - je sposobna odločno se spopasti s številnimi odprtimi problemi, katerih reševanje pa zahteva politično stabilnost, kakršna lahko ohrani posebno avtonomijo in mednarodno vlogo dežele. V tem okviru KD jemlje na znanje pripravljenost prej omenjenega novega političnega gibanja, da pristopi k večini, in pripravljenost odbornika Gonana, da vrne mandat. Na seji je bil seveda tudi govor o nezaupnici deželnemu odboru, ki so jo predlagale KPI in druge opozicij- ske sile in ki bo na dnevnem redu torkove seje deželnega sveta. Vodstvo KD je v tej zvezi pozvalo Bia-suttija, naj predtem skliče sestanek večinskih strank, da se na njem preveri, kakšni so pogoji za potrditev političnih in programskih okoliščin, ki so omogočile nastanek zdajšnje večine. Sestanek bo pojutrišnjem ali v nedeljo: če bodo na njem sprejeli odstop Gonana in potrdili veljavnost obstoječe politične koalicije ter posledično sklenili zavrniti predlagano nezaupnico deželnemu odboru, tedaj bo šele utegnilo priti do političnega preverjanja kot takega. In v nasprotnem primeru? Biasutti bi odstopil in to bil formalni začetek krize. ■ SAN GIORGIO Dl NOGARO (VIDEM) — V prostorih tukajšnjega trgovskega tehničnega zavoda bo drevi razprava o predlogu deželne svetovalske skupine KD, da se za območja Červinjana, Latisane in Palmanove, ki štejejo vsega skupaj 33 občin in približno 109.000 prebivalcev, ustanovi novo, ločeno volilno okrožje. Predlog temelji na 26. členu deželnega statuta Furlanije-Julijske krajine. MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ Manjšine v Evropski skupnosti Bližajo se tretje volitve za evropski parlament. Dogodek zadeva preko 320 milijonov prebivalcev, med katerimi naj bi bilo po raznih ocenah približno 42 milijonov pripadnikov jezikovnih manjšin. To je občuten delež volilcev in Evropska skupnost mu posveča vedno več pozornosti. V zadnji mandatni dobi so razni organi skupnosti objavili nekaj seznamov manjšin, ki živijo v enajstih od dvanajstih držav članic. Brez manjšin kaže, da je le Portugalska. V istem obdobju je nekaj neuradnih organizacij (kot na primer katalonska CIEMEN) objavilo tudi svoje jezikovne zemljevide Evrope, ki pa se niso izkazali kot zelo zanesljivi. Trenutno je na delu skupina izvedencev, ki pripravlja bolj uradno verzijo tega zemljevida, vendar ni še znano, po kakšnih kriterijih določa jezikovne manjšine, in še manj, po kakšnih podatkih zarisuje njihovo prostorskjo razširjenost. Najbolj zanesljiv pokazatelj poznanja in seveda tudi stališč organov Združene Evrope do obstoja manjšin je seznam 36. jezikovnih skupnosti, ki sta ga objavila Komisija Evropske skupnosti (leta 1985) ter Evropski parlament (leta 1986). Seznam je tu objavljen in potrebuje nekaj osnovnih pripomb. Navedenih je 36 manjšinskih jezikov. Nekateri od teh so seveda ponekod tudi uradni, državni jeziki. Taki so primeri nemščine ali francoščine. Po tem seznamu in tudi po dejanskem stanju izhaja, da med državami članicami EGS samo štirje jeziki ne poznajo manjšinskega položaja: angleščina, italijanščina, španščina in portugalščina. MANJŠINSKI JEZIKI V EVROPSKI SKUPNOSTI JEZIKI DRŽAVE ČLANICE JEZIKI DRŽAVE ČLANICE albanščina IT GR furlanščina IT nemščina B DK FR IT škotščina UK alzaščina FR irščina IR UK aragonščina ES gališčina ES aromunščina GR valižanščina UK »bable« ES grščina IT baskovščina ES FR ladinščina IT bretonščina FR luksemburščina B D FR »carinthien« IT mohenščina IT katalonščina ES FR IT nizozemščina FR cimbrščina IT okcitanščina ES FR IT korziščina FR poljščina D hrvaščina IT »pomak« GR danščina D romščina v vseh 12 francoščina IT sardinščina IT frankoprovansalščina FR IT slovenščina IT frizijščina D NL turščina GR kornovalščina UK walserščina IT LEGENDA: B Belgija ES Španija IR Irska NL Nizozemska D K Danska FR Francija IT Italija PO Portugalska D Nemčija GR Grčija LU Luksemburg UK Anglija Nadaljnja ugotovitev je, da seznam izredno natančno obravnava nekatere države, manj natančno pa druge. Tako so na primer navedene vse italijanske manjšine, tudi razne variante nemških jezikovnih otokov, medtem ko je merilo obravnavanja ostankov keltskih jezikov bolj površno. Tako manjka jezik otoka Manx; manjka pa tudi jezik otoka Faer Oeer. Original navedenega seznama je avtor našel v francoskem jeziku. V njem sta dve nejasnosti in sicer oznaki za jezika: "bable" in "pomak". Noben francoski slovar ne navaja teh dveh imen; prvi pomeni kreolščino, za drugim pa se morda skriva makedonščina. Izraz "carinthien" pomeni dobesedno "koroščino" in verjetno predstavlja tri nemške jezikovne otoke v deželi Furlaniji-Julijski krajini: Trbiško kotlino, Timau in Sauris. Vsekakor, če seznam drži, vsaj vemo, koliko jezikov živi v dvanajstih državah: 40. Brez upoštevanja vseh variant nemščine pa se število zniža na 35. Pojutrišnjem bo v Trseku odkritje spominskega obeležja padlim borcem V spomin na skupni protifašistični boj Slovencev in Italijanov ter pripadnikov drugih narodnosti bomo v okviru praznovanja koprskega občinskega praznika izročili namenu spominsko obeležje v soboto, 20. maja, 17.00 uri v Trseku. To bomo storili po več kot dveletnem prizadevanju predstavnikov krajevne skupnosti Marezig, vaščanov Trseka, skupnosti borcev Istrskega odreda in drugih partizanskih enot, ki so se borile na območju slovenske Istre in severnega dela hrvaške Istre. Spominsko obeležje je posvečeno 11 padlim borcem: 4 domačinom (Kristjanu Kozloviču-Stefanu, Karlu Kozloviču, Andreju Kozloviču in Albinu Pavliču), 4 borcem Istrskega odreda (Flaviu Lazzariniju (17Tetnemu Tržačanu italijanske narodnosti, ki je junaško padel v boju z Nemci), Pietru Dellavaleju (Koprčanu italijanske narodnosti), Antonu Perosi-Stanislavu (Tržačanu slovenske narodnosti) ter Cvetki Glavinovi (borki 1. bataljona IO iz Črnomlja) in trem borcem neugotovljenih enot, padlim med nemško oktobrsko ofenzivo 1943. leta (Ivanu Beržanu iz Šmarij pri Kopru, Dragu Fabrisu in Danilu Marinu). Trsek je sodil že pred prvo svetovno vojno med manjše istrske vasi, saj je 1910. leta živelo v njem 189 ljudi. Preživljali so se pretežno s poljedelstvom, živinorejo in dninarstvom. Po osvoboditvi se je zaradi zapostavljanja hribovitega kmetijstva število prebivalcev do 1. 1961. zmanjšalo na 116 (za 39%). V svoji politični opredelitvi so bili Trskovci že 1921. leta narodno zavedni in protifašistično usmerjeni, srn so se, kot je 1972. leta pripovedoval Peter Kozlovič-Zerjav, ob marežganskih dogodkih - 15. maja 1921 so se mladi možje in fantje iz Trseka in sosednjih naselij postavili v zasedo pri trus-kovski kapelici, oboroženi z vilami, sekirami, koli in drugim orodjem, da bi preprečili fašistom, da iz Marezig nadaljujejo agresivni pohod v sosednje slovenske vasi. Med NOB (1941-1945) so se Trskovci, zlasti po kapitulaciji Italije, skoraj povsem enotno opredelili za vključitev v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in s tem v oborožen narodnoosvobodilni boj, saj je vstopilo v enote NOV in POJ 25 vaščanov. V političnih organizacijah in organih oblasti pa je aktivno in organizirano delalo 17 vaščanov. V mladinski organizaciji (ZSM) je bilo od 27. decembra 1943 vključenih 30 članov, v ZKMJ (SKOJ) pa od 15. 2. 1944 22, medtem ko jih je bilo v KPS (ZKS) včlanjenih 12. V poletju 1944 je bilo v 14 vaseh 5. rajona 268 članov SKOJ. Približno tako kot Trskovci, kjer je bilo od marca do septembra 1944 nenakšno središče ali oporišče 1. bataljona Istrskega odreda, so se opredelili tudi prebivalci sosednjih vasi in zaselkov: Popetra, Boča-jev, Loparja, Zabavelj, Vršiča, Jurasev idr. Svoje življenja pa so, kot že rečeno, v boju za svobodo žrtvovali štiri trskovski borci, med njimi tudi cenjeni vaški organizator NOB in okrožni aktivist JPO Kristjan Kozlovič-Stefan, ki je padel 26. oktobra 1944 pri Domju blizu Trsta. V razvoju NOB v Trseku in okolici so opazna 4 obdobja: 1. priprave za splošni oborožen odpor v poletju 1943 do nemške oktobrske ofenzive; 2. nemška ofenziva in velike žrtve NOG ter njegovo obnavljanje do konca 1943. leta; 3. tretje obdobje je najpomembnenjše zato, ker so se v tem vključile v org. NOB vse sile in sredstva (zlasti se je v enote NOVJ uvrstilo okoli 3.000 novih borcev Istranov); 4. za 4. fazo (avg. 1944 - april 1945) je značilen bistveno okrepljen in sistematsko voden sovražnikov pritisk z več kot petkrat večjimi silami v primerjavi s prejšnjim obdobjem (med 20. 12. 1944 in 10. 1. 1945 je bilo v Slov. Istri 8.144 sovražnih vojakov). Za uvod v to sovražnikovo teroriziranje istrskega ljudstva štejemo ofenzivo Globočnikovega pomočnika, policijskega SS majorja Ernsta Lercha, imenovano "Prien", z okoli 1100 vojaki med 8. in 11. avgustom 1944. 8. avgusta 1944 je v spopadu z Nemci na Ravencih blizu Pavličev padla borka 1. bataljona IO Cvetka Glavina, huje ranjen pa je bil bataljonski pisar Slavko Zupančič. Naslednji dan zvečer so Trskovci na svojem pokopališču Cvetko pokopali, njeni soborci so ji zapeli v slovo žalostinko "Kot žrtve...", aktivistka Joža Korošec pa ji je v slovo napisala pesmico. Jeseni 1944 so se spopadi s sovražniki vse pogosteje vrstili. Za domače aktiviste in istrske prebivalce se je kritično obdobje začelo v začetku septembra, ko so sovražniki odkrili nekatere pomembne domače organizatorje NOB in jih sistematično, a zaman iskali. Pritisk okupatorjev je trajal do začetka aprila 1945. V njem so istrski aktivisti in borci dokazali, da so njihove korenine v istrski zemlji globoke in trdne, zato se ne pustijo izruvati. Kajti Kljub Nemcem in fašistom ni uspelo izslediti aktivistov. Zato so jim ropali imovino in trpinčili starše, otroke in druge sorodnike.^ Toda aprila 1945 je nastopila bujnocvetoča pomlad. Že v začetku meseca so se v Istro vrnile partizanske čete in skupaj z istrskim ljudstvom v veličastnem zamahu pregnale okrutne fašistične in krvoločne nacistične osvajalce. Prvi maj, praznik delavcev nikoli poprej ni bil v Istri tako svobodno in veličastno praznovan - kot 1945. leta. MAKS ZADNIK 45. obletnica letalskih prekomorskih enot NOVJ PORTOROŽ — Odbor skupnosti le-talcev-prekomorcev v sklopu Zveze združenj borcev NOV bo skupaj z Obalnim letalskim centrom priredil 21. maja na letališču Portorož v Sečovljah proslavo v počastitev 45-letnice ustanovitve letalskih prekomorskih enot NOV Jugoslavije (letalska pilotska šola, 1. in 2. lovska eskadrilja NOVJ, letalska mehanična četa, 1. padalski bataljon, 1. mladinski letalski bataljon, letalski odred NOVJ pri RAF itd.). Spored proslave (Dan letalstva in protiletalske odbrane JLA) bo sledeč: - ob 10. uri zbor skupnosti letalcev-prekomorcev (izvolitev organov zbora skupnosti, poročilo o opravljenem štiriletnem delu 1985/89, program dela za prihodnja štiri leta 1990/94, volitve odbora, nadzornega odbora in delegatov ter razno); - ob 12. uri skupna slavnostna seja skupnosti letalcev-prekomorcev in članov Obalnega letalskega centra v počastitev Dneva letalstva in protiletalske odbrane JLA (slavnostni govor, podelitev nagrad in priznanj itd.). Sledil bo priložnostni letalski program, ki ga bodo izvajali člani Obalnega letalskega centra. Proslava se bo končala s skupnim tovariškim srečanjem medvojnih letalcev-pripadnikov NOVJ in sedanjih članov Obalnega letalskega centra. Istega dne ob 11. uri bo na beograjskem letališču Surčin slovesnost ob odprtju Muzeja letalstva. Razstavljena bodo tudi letala, s katerimi so bile oborožene letalske prekomorske enote, tj. letala Spitfire, lovec-bombnik, Hurricane, lovec-raketnik, in Tiger-Moth ter Harvart, ki so jih uporabljali v novo formirani pilotski šoli v Zadru (marec 1945). Slovesnosti ob odprtju muzeja se bo udeležila tudi delegacija nekdanjih medvojnih letalcev iz Slovenije. Živahen torkov večer v Slovenskem klubu Manjšinski prostor ne spodbuja mlade h kritičnemu razmišljanju Slovenska manjšina je podobna neke vrste topli gredi, ki obvaruje svoje pripadnike pred zunanjimi vplivi in jim večkrat onemogoča stike ter odnose s stvarnostjo, ki jo obdaja. Mladi so večkrat "jetniki" te tople grede, za kar nosijo določeno krivdo tudi naše organizacije (stranke itd.), ki spodbujajo kulturo "pristaštva" manjšini ter zanemarjajo kulturo izbiranja in kritičnega pristopa do realnosti. O teh in o podobnih vprašanjih, ki zanimajo mlade, a tudi vso našo skupnost, je tekla beseda na torkovnem večeru Slovenskega kluba z naslovom "Mladi slovenski subjekt med retrospektivo in perspektivo", ki sta ga po uvodnih besedah predsednice Barbare Gruden uvedla sociologa Emidij Susič in Darko Bratina. Škoda le, da je bila razprava tematsko nekoliko preobširna in zato ni v ključnih trenutkih dovolj poglobila nekaterih problemov, o katerih se v naši sredi malo govori in razmišlja. O viziji manjšine kot tople grede, ki spominja na nekoliko širši družinski okvir, je govoril Bratina, ki se je vprašal, kje so razlogi, da mladina ne igra vloge protagonista v našem javnem življenju. Manjšinski prostor s svojo specifiko in s svojimi vsakdanjimi težavami ustvarja mladim probleme, manjšinske organizacije pa jim v zameno nudijo zelo malo. Mladi v Ljubljani so verjetno bolj podobni vrstnikom iz Milana kot iz Trsta, je dodal ravnatelj SLORI, ki je mnenja, da manjšinska družba včasih onemogoča mladim generacijam sprostitev in jih ne spodbuja h kritičnemu pristopu do vsakdana. Za mnoge slovenske dijake predstavlja vstop na univerzo pravo travmo, ker se znajdejo v popolnoma novem in neznanem okolju. Susič, ki se je kot družboslovec večkrat soočal z mladinsko problematiko, pa je predstavil nekatere izsledke socioloških raziskav na državni in deželni ravni. Mladi se danes angažirajo in mobilizirajo predvsem za konkretne stvari in cilje ter ne več za meglene ideale, verjamejo v vrednote dela in tudi v družino, ki jim nudi gotovost in varno okrilje. Razprava je bila živahna in odkrita, morda le, kot rečeno, nekoliko preobširna. Do izraza je prišlo, da ima naša mladina precej široko in dinamično vizijo tega obmejnega prostora, do najhujših težav pa pride prav znotraj manjšinskih organizacij in struktur. Na zatožni klopi je bila spet šola, ki pa ne sme postati grešni kozel za vse napake in pomanjkljivosti naše skupnosti, ki so precej enakomerno porazdeljene. Nekateri dijaki so povedali, da jim slovenska šola ne nudi pogojev za prosto in svobodno izbiranje, medtem ko je na univerzi realnost povsem drugačna. Drugi pa so bili mnenja, da mladi pogosto molčijo, ker enostavno nimajo kaj povedati, večkrat pa se bojijo z besedo na dan, ker je šolski am-bient preveč občutljiv in ranljiv ter ni navajen kritik. Slovenci v zamejstvu imamo vsekakor navado iskati krivce in ustvarjati žrtve, ne znamo pa (ali nočemo) popravljati napak, ki se jih vsi dobro zavedamo. To apatičnost ob- čutijo posebno mladi, ki so večkrat razočarani in zato iščejo oblike udejstvovanja izven ozkih manjšinskih meja. Debata je potem nanesla na vprašanja, ki zadevajo nekatera bistva našega manjšinskega vsakdana. Tudi glede tega smo slišali različna, če že ne nasprotna mnenja. Slovenci se moramo normalno obnašati v "nenormalnih" tržaških in goriških okoliščinah, zato moramo skušati doživljati našo posebnost povsem normalno, v nasprotnem primeru tvegamo neke vrste kolektivno nevrozo. V naši sredi prevladuje sistem "omejevalne samoobrambe", delamo po starih kalupah in se bojimo tudi najmanjših novosti. Vsi pa niso bili tega mnenja. Mladost je res sol našega življenja, analiza dogajanj pa večkrat temelji izključno na naših krivdah, kar nas močno obremenjuje. Tak pristop predstavlja nevarnost, da se kar sami onesposobimo in da bo v nas prej ali slej prevladal občutek nemoči. S. T. Na sliki (foto Magajna) pogled v Gregorčičevo dvorano med torkovim večerom Slovenskega kluba. Hala je na območju nekdanje Vetrobel Novembra že proizvodnja v obratu družbe Pittwa\ Tržaško združenje industrij cev je včeraj priredilo krstno slavje in predstavilo tisku dete, ki bi lahko v prihodnje postalo pomemben dejavnik v mestni gospodarski stvarnosti. Pred koncem leta bo namreč na področju nekdanje tovarne Vetrobel začel delovati nov obrat Pittway Tecnologica za proizvodnjo elektronsko vodenih protipožarnih alarmnih naprav. Botra na krstnem slavju sta bila predsednik tržaške zveze industrij cev Piero Tore-sella in podpredsednik deželne vlade Gianfranco Carbone, glavni slavljenec pa seveda predsednik družbe Pittway Tecnologica Vincenzo Nociti. Pittway Tecnologica spada v ameriški multinacionalni koncern Pittway Corporation iz Chicaga (družba ima nadzorni delniški paket), ki s svojimi 20.000 uslužbenci in letmim prometom 1.000 milijard lir sodi med 500 največjih podjetij na svetu. Pittway Corporation deluje na področju elektronskih protipožarnih naprav, plastične embalaže in založništva tehničnih knjih in revij in nadzoruje okoli 50 družb v vseh državah sveta. Na prvih dveh področjih je priznan svetovni leader. Tržaški obrat bo prvi proizvodni obrat, ki ga Pittway Corporation gradi izven ameriške celine. Zakaj se je ameriški velikan odločil prav za Trst? Kot so pojasnili na včerajšnji tiskovni konferenci, je k tej odločitvi prispevalo več razlogov. Trst je geografsko vzeto strateška lokacija za izvoz proizvodnje novega obrata, poleg tega pa so bili pogoji, ki jih je nudilo mesto, zelo ugodni tako zaradi prispevka za naložbo, ki ga je družba dobila iz paketa za Trst, kot tudi zaradi sredstev za znižanje bremena pasivnih obresti, ki ga je Pittway tecnologica dobila od rotacijskega sklada za gospodarske pobude Frie. Na pomoč pa je priskočila tudi deželna finančna družba Friulia Lis, ki je poskrbela za urbanizacijo in usposobitev proizvodne hale. Obrat Pittway Tecnologica je zrasel na območju nekdanje tovarne Vetrobel. Do konca letošnjega leta znaša naložba v stroje in halo 4,5 milijarde lir, v tovarni pa bo zaposlenih okoli trideset ljudi. Ce bosta proizvodnja in prodaja obetavni (v kar je vodstvo novega podjetja prepričano) bo do leta 1991 družba podvojila naložbo in proizvodno halo, število zaposlenih pa naj bi naraslo na okoli 60 ljudi. V tovarni, ki bo začela redno obratovati novembra, bodo proizvajali predvsem protipožarne alarmne naprave tako za stanovanja kot za večje obrate, kompjuterizirane kontrolne sisteme in dodatni pribor, kot so svetlobne in akustične opozorilne naprave. Za proizvodnjo je tovarna kupila izredno sodobne in tehnološko zahtevne stroje za avtomatsko sestavljanje elektronskih komponentov. Vodstvo računa, da bo okoli 30 odstotkov proizvodnje prodalo na italijanskem trgu, 70 odstotkov pa bo izvozilo predvsem na Bližnji vzhod in v Indijo, za komercializacijo pa bo skrbela matična hiša. »Pittway Tecnologica,« je dejal na tiskovni konferenci predsednik indus-trijcev Toresella, »je lik podjetja, ki lahko prispeva k reindustrializaciji Trsta, saj gre za podjetje sorazmerno majhnih razsežnosti, vendar tehnološko zelo razvito in usmerjeno predvsem k izvozu.« Carbone pa je poudaril prispevek dežele in njenih ustanov, obenem pa dodal, da odslej ne bo treba skrbeti le za privabljanje industrijskih pobud v mesto, pač pa bo treba upoštevati te potrebe pri usmeranju izobraževalne politike. S tega vidika bo Pittway Tecnologica zanimiv test, ki bo pokazal, ali kadrovski profili, ki so v mestu, ustrezajo potrebam in zahtevam sodobne proizvodnje. Z marsikaterega vidika je novi obrat za mesto in njegovo proizvodno strukturo zanimiv izziv. Vprašanje je. ali bodo znali vsi ustrezni dejavniki na ta izziv ustrezno odgovoriti. Katoliški dnevnik objavil članek v slovenščini in italijanščini »Awenire« naklonjeno o Slovencih V Centru za znanstvene raziskave Podpisali pomemben sporazum za raziskovanje softwarea V zadnjih časih smo Slovenci v Italiji bili večkrat predmet zanimanja italijanskega vsedržavnega tiska, žal pa nismo vselej bili deležni tudi ustreznega razumevanja. Spomnimo naj le na dokaj strupen napad, ki ga je naša zahteva po globalni zaščiti nedavno doživela na straneh milanskega dnevnika »II Giornale«. Prav zato s toliko večjim zadovoljstvom beležimo objektivnejše in do nas bolj naklonjene prikaze naše problematike, kakršne smo v zadnjih časih lahko zasledili na straneh časopisa »Avvenire« iz Milana. Le-ta si kot edini katoliški dnevnik v Italiji (L Osservatore Romano sicer izhaja v italijanščini, vendar je glasilo Vatikana) že dalj časa prizadeva, da bi razširil krog svojih bralcev. Da bi se jim približal, vsako nedeljo posveti nekaj svojih strani oziroma posebno prilogo posameznim škofijam. Tako je 30. aprila objavil prilogo o Gorici, 7. maja pa dve posebni strani o Trstu — in v obeh primerih je tudi posvetil posebno pozornost slovenski prisotnosti. Goriška priloga je objavila članek o Gorici kot stičišču romanskega, germanskega in slovanskega elementa izpod peresa župnika v Godoviču in duhovnega asistenta za mladino Vinka Kobala, ki je poudaril predvsem posebno poslanstvo, ki ga Cerkev mora opravljati v krajih, kot je Gorica, kjer prihajajo v stik različni narodi in kulture. Še lepše presenečenje pa je »Avvenire« pripravil tržaškim Slovencem, saj jim je posvetil šestkolonski članek, in sicer v slovenščini in italijanščini. »Mislim, da je to prvi primer, da vsedržavni italijanski časopis poroča o Slovencih z dvojezičnim člankom,« nam je povedal škedenjski dušni pastir Dušan Jakomin, ki je članek napisal. Kaže, da se je za to osebno zavzel tržaški škof Lovrenc Bellomi, ki je tudi napisal uvodnik za posebni tržaški strani. Jakomin v svojem članku na kratko prikaže položaj tržaških Slovencev, o katerih uvodoma pove, da v teh krajih živijo že najmanj 14 stoletij, in poudari, da tvorijo edino pravo narodnostno manjšino v Trstu, saj so tržaški Judje, Grki, Srbi in drugi le narodnostne oziroma verske skupine. Člankar nato nekoliko podrobneje spregovori o cerkvenem življenju tržaških Slovencev ter poudari, da je sožitje med Italijani in Slovenci še vedno odprto vprašanje. Jakomin zaključi svoj dvojezični prispevek z ugotovitvijo, da je za rešitev tega perečega vprašanja tržaška Cerkev pod vodstvom škofa Bellomija napravila marsikateri pomemben korak. comvivenza La citta posta sul confine accoglie diverse nazionalita c gruppi etuici mu uiCunica rainoranza che qui vive da 14 secpU La comimita slovena a Trieste ,ti Ttnožr, .tftlusmiti SLOVTNCI NATRŽASKKM Trst mesto ter prav tako svojce te 20. ^a?lih in umrlih, da prideji Ndn a ob i°- uri v Dom JLA sp Vščino, kjer bodo prejel lih j/idsko kolajno, svojci pad ket0a Umrlih pa spominsko pla zavod. Na svojem področju dosega odlične in naravnost zavidljive rezultate, med temi naj nižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov na svetu. V zadnjih časih je posebno izpopolnil službo dnevne hospitalizacije (»day hospital«) ter beleži pomembne dosežke v presaje-vanju mozga. »Vse to bi ne bilo mogoče brez požrtvovalnosti ljudi, ki pri nas delajo,« je na včerajšnji predstavitvi povedal Berce, ki je poleg tega poudaril pomen posebne »kulture« Burla, ki temelji na pojmih učinkovitosti, zadostitve potreb in humanih odnosov z malimi pacienti in njihovimi sorodniki. Na ^čerajšnji tiskovni konferenci pa so prišli do izraza tudi problemi, s katerimi se tržaška otroška bolnišnica danes spopada. Med temi je pomanjkanje ustreznih prostorov, pa tudi dokončna ureditev osebja, število katerega bi od sedanjih 960 moralo pasti na 850. ■ Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel novoimenovanega predsednika pomorske družbe Tržaški Lloyd Roberta Juccija, ki je bil dolgo časa vrhovni poveljnik karabinjerjev. Jucci je Richettija seznanil z razvojnim načrtom pomorske družbe. Povozili so ga v Ul. Flavia Pridržana prognoza za upokojenca Na nevrokirurški odddelek katinarske bolnišnice so včeraj okrog 8. ure zjutraj pripeljali 56-letnega upokojenca Guerrina Piša iz Ulice Mascagni, ki je imel hud lobanjski pretres, zlomljeno čeljust in druge poškodbe, zlasti po glavi, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Upokojenec je bil namreč malo prej žrtev prometne nesreče v Ul. Flavia, kjer ga je z avtomobilom austin rover podrl Miljčan Mario Siman. Avtomobilist je nato izgubil oblasLnad vozilom in trčil v nasproti vozeči mini minor, ki ga je upravljala Tržačanka Adriana Babez. Malček s helikopterjem v Burlo Komaj dveletnega dečka Diega De Angelisa, doma iz Termolija, so včeraj nekaj po 14. uri v spremstvu staršev nezavestnega pripeljali v Trst s helikopterjem alpske reševalne službe iz Bassana del Grappa, ki ima za tovrstne posege konvencijo s Krajevno zdravstveno fenoto. Helikopter, ki je malčka pripeljal iz bolnišnice v Gortini d Ampezzo, je pristal na hipodromu pri Montebellu, od koder so ga reševalci tržaškega Rdečega križa jrrepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Ko smo proti večeru govorili s primarijem tamkajšnje pediatrične klinike prof. Francom Panizonom, nam je ta prijazno povedal, da se je deček že vrnil k zavesti in da mu gre na bolje. Neznan pa za sedaj ostaja vzrok, ki je malčka privedel skoraj na rob smrti. Prof. Panizon je med možnimi vzroki omenil injekcijo antibiotika, ki bi bila lahko povzročila tako hudo reakcijo. Mladeniču je odpovedalo srce Nič ni zaleglo, da so v Sesljan št. 21/4 včeraj nekaj po 11. uri z vso naglico prispeli reševalci Rdečega križa tako iz Trsta kot iz Tržiča. Ko so komaj 28-let-nega Livia Chiattija pripeljali v tržaško glavno bolnišnico, njegovo srce namreč ni več bilo. Mladenič, ki je že dalj časa bolehal na srcu, je umrl za srčno kapjo. večini namenjeni izvozu. Odlok takratnega ministra Formice, ki je prepovedoval izvoz vojaškega materiala, je praktično blokiral proizvodnjo. Od takratnih 280 delavcev jih sedaj dela le okrog 40 do 50, drugi pa so v dopolnilni blagajni, če si že niso našli druge zaposlitve. Od takrat so minila že tri leta, vodstvo podjetja je v tem času iskalo možne rešitve, seveda preko diferenciacije proizvodnje, vendar konkretnih rezultatov še ni videti. Sindikati so pri tem mnenja, da predstavlja sedanji ustroj lastništva podjetja šibko točko in se bolj ali manj jasno zavzemajo za vstop javnega partnerja v družbo IRET. Odtod tudi poudarek, da naj se vprašanje reši v okviru javnega elektronskega sektorja. Vsekakor deželni sindikalni tajniki v pismu zahtevajo, naj bi o vprašanju podjetja IRET razpravljali na bližnjem sestanku med IRI, Deželo in sindikalnimi organizacijami in na poznejšem srečanju z ministrom za državne udeležbe Fracanzanijem. Za vedno nas je zapustil naš dragi Sergio Cucchini Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčine. Žalostno vest sporočajo mama Fani, sinova Maurizio in Gianfranco, brat Aido z družino, teti Zora in Iva ter drugo sorodstvo. Opčine, 18. maja 1989 Zapustil nas je naš dragi Francesco Zudettich Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 12.15 iz vhoda pokopališča pri Sv. Ani. Žalostno vest sporoča hčerka Jolanda z možem Edijem in Karimom. Trst, 18. maja 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) Obisk svetoivanskih šolarjev Šolsko leto se že približuje koncu, v našem uredništvu pa se vrstijo še zadnji obiski šolarjev, ki jih zanima vedeti, kako časopis nastaja. Zadnji so nas obiskali učenci IV. razreda svetoivanske osnovne šole Oton Zupančič, ki jih je naš fotograf posnel, ko so si ogledovali rotacijo. (Foto Magajna) Od 5. junija cepljenje psov proti stekimi V ponedeljek, 5. junija bodo v tržaški pokrajini pričeli s cepljenjem psov proti steklini. Lastniki lahko peljejo pse, ki so starejši od treh mesecev, v naslednje kraje, kjer bo veterinar opravil cepljenje: Tržaška občina: od 5. do 31. junija bodo cepili pse v občinskem pesjaku (ob delovnikih od 9. do 11. ure) in v zasebni klavnici na Proseku (vsak četrtek od 11. do 13. ure.) Miljska občina: od 5. do 30. junija bodo cepili pse v občinski avtobusni remizi (vsak torek od 10. do 11. ure in v petkih od 17. do 18. ure. Dolinska občina: od 5. do 30. junija bodo cepili pse na občini (v torkih od 12. do 13. ure in v petkih od 19. do 20. ure). Devinsko-nabrežinska občina: od 1. do 31. julija bodo cepili pse v javni klavnici (vsak ponedeljek od 11. do 12. ure in vsako sredo od ll.do 12. ure.) Zgoniška občina: od 1. do 31. julija bodo cepili pse na občini (od 13. do 14. ure.) Repentabrska občina: od 1. do 31. julija bodo cepili pse na občini ( od 13. do 14. ure). Pri cepljenju morajo imeti psi nagobčnik. Cepljenja so oproščene breje psice in živali, ki so jih ravnokar cepili proti drugim boleznim. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja še danes, 18. t. m., svoja dela slikar PETER WALDEG. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 6. junija odprta razstava Bruna MUNARIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 - je do 26. t. m. na ogled fotografska razstava FABIANA MAZZARELLE. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8, je do 24. t. m. na ogled razstava VESNE BENEDETIČ. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 17. do 22. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. V galeriji Rettori Tribbio 2, je do 26. t. m. na ogled razstava slikarke L1DIE LOTTI. V galeriji Al Corso - Korzo Italia 9 -je do 31. t. m. odprta razstava slikarja GIACOMA CIRAMIJA. V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A- bodo v soboto, 20. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja HAMA ČAVRKA iz Zagreba. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST priredi danes, 18. t. m., predstvitev knjige ALFI CARNICHE o kateri bo spregovoril avtor ATTI-LIO DE ROVERE. Predstavitev bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30. Obvestilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo pismene naloge za dve mesti nadzornika na slovenskih osnovnih šolah v Gorici in Trstu v dneh 25., 26. in 27. septembra 1989 na prosvetnem ministrstvu v Rimu. Tajništvo SSŠ _________gledališča______________ VERDI Spomladanska simfonična sezona 1989 - Danes, 18. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu KONCERT pianista JEANA-IVESA THIBAUDETA. Dirigent Arturo TAMAYO. Na sporedu bodo skladbe Sonata, Liszta in Mussorskega. Ponovitvi jutri ob 20.30 (red B) in v soboto ob 18. uri (red S). ROSSETTI Danes ob 20.30 - KONCERT .godbene skupine občinskega rekreacijskega centra. Od 23. do 28. t. m. bo Teatro Slabile Furlanije-Julijske krajine uprizoril Pi-randellovo TRILOGIJO. Režija Giuseppe Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 7. ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA - 23. in 25. t.m. ob 20.30 ter 24. t. m. ob 16. uri; VSAK PO SVOJE - 26. t. m. ob 20.30; NOCOJ IMPROVIZIRAMO - 27. t. m. ob 20.30 in 28. t.m. ob 16. uri. CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava Carpinterija in Faragune DVA PARA DUNAJSKIH SVILENIH NOGAVIC. Režija: Francesco Macedonio. Ponovitve si bodo sledile do 21. maja po običajnem urniku. koncerti VERDI Spomladanska simfonična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. TOVO glcebeno zodruoo SAZGO vabita na izleti I. COUNTRV MEETING 19., 20. in 21. maja v Zgoniku Jutri, 19. t. m.: PLAVA TRAVA ZABORAVA v soboto, 20. t. m.: EDOARDO COUNTRV ROCK v nedeljo, 21. t. m.: HAPPV DAV Vse dni tekmovanje v jahanju bizona in druge zabavne igre. V primeru slabega vremena bo prireditev v zgoniški telovadnici. razna obvestila razne prireditve Zbori Vesela pomlad z Opčin vabijo na KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Srednje pedagoške šole iz Kromeriža pri Olomoucu na Češkem, ki bo jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodelujejo MPZ, DPS in FPS Vesela pomlad. Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PROMENADNE KONCERTE v Ricma-njih - Žrebčevo. V soboto, 20. t. m., ob 20. uri bosta nastopali godbi Filarmonica di S. Barbara (Milje) in Filarmonica G. Verdi - Lavariano (Videm) in v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri bosta nastopali godbi Banda Cittadina G. Verdi (Trst) in Papirniški pihalni orkester Vevče in ljubljanske mažoretke. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, bo v soboto, 20. t. m., predvajal na platnu film "THE LORD OF THE RINGS" (II signore degli anelli) po istoimenskem romanu J. R. R. Tolkiena. Začetek izjemoma ob 18. uri. KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria prirejata v soboto, 20., in nedeljo, 21. maja, RAZSTAVO DOMAČIH VIN. V soboto ob 16. uri ex tempore za otroke, zvečer ples z ansamblom Bivša klapa. V nedeljo ob 17. uri nastop MePZ Skala iz Gropa-de, nato ples z Veselimi godci iz Boljun-ca. kino ARISTON - 18.30, 22.00 Once more, dram., Fr. 1988, r. Paul Vecchiali, i. Jean-Louis Rolland, Pascale Rocard, □ □ EKCELSIOR - 17.30, 22.15 New York stories, r. Allen/Coppola/Scorsese, i. Woody Allen, Mia Farrovv, □ EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Le relazioni pericolose, i. Gleen Close, Michelle Pfeiffer, □ NAZIONALE I - 16.15, 22.00 La mosca II., fant., ZDA, r. David Cronenberg, i. Jeff Goldblum, □ NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Fantasmi da legare, r. Neil Jordan, i. Peter O -Toole. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Notti pec-caminose, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Sur. GRATTACIELO - 17.00, 22.00 II libro della giungla, Walt Disney. MIGNON - 16.00, 22.15 I diavoli, r. Ken Russell, □□ EDEN - 16.00, 22.10 Josephine la por-cacciona, pom., □ □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Fatal Temptation, er., □□ CAPITOL - 16.30, 22.00 Sotto accusa, i. Jodie Foster, □ □ LUMIERE FIGE - 18.00, 22.00 Salaam Bombay, r. Mira Nair, i. Shafic Syed, R. Yadan. ALCIONE - 16.30, 22.10 Bagdad Cafe, dram., ZRN 1987, r. Percy Adlon, i. Ma-rianne Sagebrecht, Jack Palance. RADIO - 15.30, 21.30 Intime fantaste del sesso, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes SKD Barkovlje sporoča, da bo danes, 18. t. m., ob 20.30 odborova seja. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu (Ul. Donizetti 3) vabi v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 na srečanje in razgovor z uglednimi predstavniki SLOVENKE KMEČKE ZVEZE ob prvi obletnici njenega obstoja. Danes, ČETRTEK, 18. maja 1989 MLADICA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.32-Dolžina dneva 15.02 - Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 3.55. Jutri, PETEK, 19. maja 1989 VITOSLAVA PLIMOVANJE DANES: ob 3.20 najnižja -49 cm, ob 9.36 najvišja 20 cm, ob 14.38 najnižja -17 cm, ob 20.47 najvišja 51 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,3 stopinje, zračni tlak 1020,5 mb narašča, veter 26 km na uro severozahodnik, burja s sunki 50 km na uro, vlaga 57-od-stotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI STA SE: Arianna Bizzotto in Carlotta Oleotto. UMRLI SO: 58-letna Licia Chersovan, 80-letni Eugenio Ferluga, 72-letna Maria Zugna por. Gombač, 80-letni Giuseppe Manzin, 67-letna Susanna Flego, 70-letni Giuseppe Rossi, 75-letni Albino Millo, 86-letna Eugenia Longo vd. Feraco, 71-letni Gregorio Tessaris, 74-letni Francesco Rossi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. maja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Sekcija PSI Dolina organizira v nedeljo, 21. t. m., enodnevni izlet na Dolenjsko. Ogled tehniškega muzeja Slovenije, Rašice s Trubarjevo domačijo ter Kočevja z raznimi zanimivostmi, kjer bo kosilo. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisuje Klavdij Kofol - Boljunec, tel. 228425 v večernih urah. Sindikat upokojencev SPI-CGIL -Trst priredi v soboto, 17. junija, izlet na Roglo - Pohorje, kjer bo srečanje upokojencev Slovenije. Vsi zainteresirani se lahko vpišejo na sedežih sindikata ali pa na glavnem sedežu (Strada della Rosan-dra 58) do 5. junija. mali oglasi PRODAM električno blazino (za revmo, cirkulacijo). Tel. 820124 PRODAM pianino firmer za 1.200.000 lir. Tel. na št. 575234 ob uri obedov. PRODAM A 112 elegant, letnik 1977, v dobrem stanju. Tel. na 220241 v večernih urah. PRODAM nov šotor za štiri osebe. Tel. 299457. ŽELEZNA dvoriščna vrata v dobrem stanju z električno ključavnico prodam po zmerni ceni. Tel. 273167 v večernih urah. V HRUŠEVJU pri Postojni prodam novo, komfortno opremljeno pritlično hišo, 70 kv. m, z lepim vrtom in sončno lego. Informacije po tel. od 19. do 20. ure na št. 003861/551402. KANTE ALOJZ ima osmico v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino. SLOVENSKA DRUŽINA, bivajoča na Gardskem jezeru, začasno išče gospo za družbo starejši osebi. Pogoj: znanje slovenskega jezika. Informacije: tel. 211046 od 14. do 15. ure. IŠČEMO kuharico in natakarico za poletno sezono. Tel. 327120. IŠČEMO zazidljivo zemljišče v Dolini ali Krogljah. Ponujamo 70.000 lir na kv. m. Tel. 280591. 23-LETNO DEKLE išče katerokoli zaposlitev, tudi kot telefonistka. Tel. 229402. MLADA SLOVENKA išče službo kot hišna pomočnica na Opčinah ali v Trstu. Ponudbe na tel. 828251. ODDAM travo za košnjo, tudi brezplačno na področju Dola. Tel. 0481/78001. DAJEM v najem skladišče, približno 250 kv. m. Tel. 211043. PODARIM čudovitega mucka tigrasto-rdeče barve, starega en mesec in pol osebi, ki ljubi živali. Tel. 212119. V BLIŽINI Primoštena dajemo v najem stanovanje za dve ali štiri osebe. Tel. 823000 - Silvia. prispevki V spomin na Ivana Čača darujeta Vojko in Silvana Slavec 25.000 lir za KD Lipa in 25.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Ivana Čača daruje Drago Sedmak 30.000 lir za KD Lipa. Namesto cvetja na grob Ivana Čača darujejo Marta, Giorgio in Edvin 30.000 lir za KD Lipa - Bazovica. V spomin na Dušana Furlana daruje Vladimir Kenda 50.000 lir za obnovo bolnice Franje. V spomin na brata Alberta ob 45-letni-ci smrti (16. 5. 1944) daruje Lojzka Cijak 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. V počastitev spomina Josipa Gorupa daruje sin Drago z družino 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Opčine-Bani-Ferlugi, 30.000 lir za gradnjo sedeža openske sekcije KPI in 30.000 lir za SKD Tabor. menjalnica 17. 5. 1989 TUJE VALUTE BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FDCING MILAN 10,289 BANKOVCI TRST 10,— Ameriški dolar 1414,950 1405.— Japonski jen Nemška marka . 729,800 725,50 Švicarski frank 814,010 808,— Francoski frank 215,530 213,— Avstrijski šiling 103,391 102,80 Holandski florint ... 647.— 643,— Norveška krona 200,800 198,— Belgijski frank 34,829 34,25 Švedska krona 216,160 212,— Funt šterling .. 2317,100 2300,— Portugalski eskudo . 8,790 8,30 Irski šterling .. 1948,500 1925,— Španska peseta 11,626 11,20 Danska krona . 187,200 184,— Avstralski dolar 1085.— 1030,— Grška drahma . 8,577 8,— Jugoslov. dinar — 0,10 Kanadski dolar 1189,300 1060,— ECU 1516.— — 1678-61061 ŠTEVILKA IN ŽETON PROTI AIDSU. Aids vzbuja tudi dvome, strah, vprašanja, dezinformacijo in neupravičeno razburjenje. Če vas nekaj skrbi ali iz kateregakoli razloga želite biti bolje seznanjeni, pokličite na zele- no številko aids 1678-61061. Na razpolago smo vam od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure. In iz kateregakoli kraja Italije kličete, vas bo poziv stal le en impulz. Izredno uspešna koncerta dveh velikih rock skupin _____________sklad mitje čuka___jelka odbar 0 vzgojnih reformah v svetu V torek zvečer sta začeli svojo glasbeno turnejo dve znani rock skupini. V Firencah so Jim Kerr (na sliki) in tovariši privabili nad sedem tisoč ljudi. Simple Minds so predstavili pesmi z zadnjega LP Street Fighting Years. Občinstvo pa je z navdušenim ploskanjem sprejelo še vrsto pesmi, s katerimi se je škotska skupina v zadnji letih uspešno uveljavila, med temi gre omeniti Don't You Forget in Mandela Day. Po Firencah so na sporedu še koncerti v Modeni (20. 5.), Milanu (21., 22. in 23. 5.) in v Rimu (25. in 26. 5.), nato pa se bo turneja Simple Mindsov nadaljevala po ZRN, Veliki Britaniji in ZDA. Po razkošnosti in številnosti udeležbe pa je ta koncert daleč presegel nastop angleške skupine Pink Floyd, ki že dve desetletji kraljuje na svetovnem glasbenem prizorišču. Prvemu veronskemu koncertu je prisostvovalo nad petnajst tisoč fansov, med temi je bilo baje prav toliko zrelejših navdušencev kot 20-letnikov. David Gilmour in tovariši so se predstavili z lanskim sporedom Another Lapse, v treh urah pa so se v mogočni scenografiji zvrstile najprej pesmi z zadnjega LP A Momentary Lapse O/ Reason, nato še velike uspešnice Pink Floydov. Mimo vsega pa si organizatorji zaslužijo pohvalo tudi zato, ker so znotraj arene uredili prostor za handikapirance. Po sinočnjem koncertu bodo Pink Floydi nastopili v Veroni še nocoj, nato pa še 20. 5. v Monzi, 22. in 23. 5. v Livornu ter 25. in 26. 5. v Cavi dei Tirreni. Vedno več strokovnjakov je mnenja, da mora biti metodološki postopek pri učenju pet do osem let starih otrok drugačen kot postopek za učenje starejših otrok. Izkušnje v javnih in zasebnih šolah po svetu kažejo, da se mlajši otroci najbolje učijo s pomočjo aktivnih, neposrednih metod podajanja znanja, kakršne so igre in dramatični prizori. Strokovnjaki se namreč zavedajo, da se otroci te starostne skupine razvijajo v različnem razmerju in prepričani so, da morajo šole pomagati pri reševanju teh razlik. Strokovnjaki so tudi prepričani, da je socialna rast otrok prav toliko pomembna kot njihovo osvajanje znanja. Skratka naj bi bili po novem programi ustrezni slehernemu otroku, ne pa otroci ustrezni šoli. Zdi se, da ima ta način učenja, ki sloni na znanstvenih spoznanjih, kako se mlajši otroci učijo, tudi svoj naziv: »razvojno ustrezna tehnika dela«. V tujini so nastala celo državna združenja za vzgojo mlajših otrok. Njihove ideje izhajajo iz razvoja vzgojnih tendenc v zadnjih tridesetih letih. To, kar so v dvajsetih letih imenovali progresivizem, so ob koncu sedemdesetih let nazivali odprta vzgoja. V zadnjih petih letih pa se je v anglosaških deželah začelo kazati kot zahteva po reformi že v zadnji stopnji otroškega vrtca, na osnovi prepričanja, da je grozljivo zapravljati zmožnosti mladih možganov. Prav tako grozljiva postaja tem združenjem tudi ideja, da bi majhne otroke postavljali nasproti debelim učbenikom in od njih zahtevali, da ves dan sedijo pred njimi. Zato posvečajo vzgoji mladih otrok na novi način veliko več energije. Včasih so pretežni del energije vzgojitelji posvečali mladostnikom, to je bilo po mnenju strokovnjakov ne-obhodno: ko ti proizvod ne uspeva tako, kakor bi želel, začenjaš ukrepati zasilno, dokler se ne zaveš, da moraš vse začeti od kraja. Starši so bolj zavzeti za vzgojo in strokovnjaki zatrjujejo, da obstaja boljši način učenja, kajti podrobnejša spoznanja o razvoju otrok kažejo na pretekle napake v metodah učenja. Seveda je med teorijo in prakso še vedno zelo velik razkorak. Zgodnje stopnje učenja pomenijo za psihologe in vzgojitelje poseben izziv, kajti to je doba, ko se izoblikuje otrokov odnos do šole in učenja. Ko se namreč otroci premaknejo od doma ali iz otroškega vrtca v bolj tekmovalno okolje, kakršno je osnovna šola, začenjajo presojati svoje lastne sposobnosti. Če sami o sebi čutijo, da so neustrezni, lahko popolnoma popustijo. Tudi intelektualno pomenijo ta leta prehodno dobo. Otroci prehajajo iz intenzivno raziskovalnih navad zgodnjega otroštva v abstraktnejši način razmišljanja. Otroci se rodijo z željo, da bi se učili. Dojenček preživi ure svojega časa v ogledovanju in proučevanju svojih rok, malega racajočega otroka osvoji pogled na mivko, ki polzi skozi sito. Kar se torej odraslemu dozdeva igra, je v otroštvu delo, ki pomaga pri razvoju in razumevanju sveta. Iz tega izhaja sodobna pedagoška znanost, ki je prepričana, da se moramo okoristiti z naravnimi otroškimi nagnjenji učenja po igri. (foto Križmančič) Stopnja razvoja v otroštvu Vsak otrok se razvija na svoj način, vendar se da krivuljo učenja jasno predvideti. Njihova želja po učenju je vredna vsega spoštovanja in skrbni odrasli bodo znali to željo krepiti. Največja napaka je prezgodaj siliti otroka. Dojenčki in racavi otroci Rojeni so za učenje. Prva lekcija je zaupanje in tega se učijo od staršev in drugih odraslih. Kasneje bodo raziskovali svet in se soočili z neodvisnostjo. Z rastjo bodo osvajali grobo motoriko (sedenje, plazenje, hojo) in fino motoriko (pobiranje drobnih predmetov). Navadno ostajajo egocentrični in niso sposobni ničesar deliti ali čakati na svojo vrsto. Nove sposobnosti se ojačujejo s ponavljanjem, kakršno je nenehno žlobudranje, ki pripelje do govora. Od poldrugega leta do treh let Navadno je prva učna aktivnost navajanje na čistočo. Otroci se koncentrirajo na razvoj govora in široko kontrolo mišic z dejavnostmi kakršne so plezanje in pravcata džungelska telovadba. Pozornost se toliko raztegne, da otrok lahko sledi nezahtevnim zgodbam in vzdržuje konverzacijo. Besednjak se poveča na 200 besed. Začenja se zabavati v igri z drugim otrokom ali z majhno skupino, za kratek čas. Uči se, da tudi drugi čutijo. Še vedno se naslanja na starše, ki ga morajo s pogledom hrabriti in ščititi, medtem ko začenja že sprejemati omejitve, ki mu jih postavlja okolje. (se nadaljuje) današnji tufazvi^tijski m / adijskl spavazdi pilliliillliil!: !!!!i!!!iilii!i!i!!!i!! f~if RAI 1_________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Varietfe: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Tenis: mednarodni turnir Italije (moški) 16.30 Mladinska oddaja Big!, vmes II sabato dello Zecchino 17.55 Danes v parlamentu 18.05 Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline 19.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Aktualno: Evropska volilna tribuna - intervju z ministrom Gavo 20.40 Kviz: Lascia o raddop-pia 22.30 Aktualno: Linea diretta (vodi Enzo Biagi) 23.00 Dnevnik 23.10 Otvoritev filmskega muzeja v Torinu 24.00 Dnevnik - zadnje vesti RAI2 6.35 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju 9.00 Film: Mezzogiorno di fifa (kom., ZDA 1956, r. Norman Taurog, i. Yer-ry Lewis, Dean Martin) 10.30 Nanizanka: La signora e il fantasma 10.55 Rubrika: Trentatre 11.05 Dokumentarec: Zapiski iz naselja Masai 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 Dnevnik, Argento e. oro 16.55 Danes v parlamentu 17.05 Nanizanka: II brivido del imprevisto 17.30 Zdravniška rubrika 18.30 Dnevnik 18.45 Nanizanka: Moonlig-hting 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Forza 10 da Nava-rone (vojni, VB 1978, r. Guy Hamilton, i. Robert Shaw, Franco Nero) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.40 International DOC Club 23.25 Dnevnik in filmi 23.50 Tenis: turnir Italije RAI 3 | 12.00 Dokumentarec o živalih: Sul fiume rosso 12.30 Tehnologija in didaktika 13.00 Zvok in slika: Glasbila -klarinet Telestoria 14.00 Deželne vesti 14.30 Informativna oddaja: Telestoria - Sredozemlje 15.30 Zabavna oddaja: Che fai... ridi 16.30 Tenis: Mednarodni turnir Italije (moški) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu (vodita Enrico Ghezzi in Marco Giusti) 20.30 Aktualno: Šamarcanda, nato večerni dnevnik 22.30 Film: Tirate sul pianista (krim., Fr. 1960, r. Fran-cois Truffaut, i. Charles Aznavour, Marie Dubo-is, Albert Remy) 24.00 Filmske novosti 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Dokumentarna oddaja: pred 20 leti | jg' RTV Ljubljana 1 | 10.00 Video stram 10.10 Mozaik. Šolska TV: Umetnostna galerija v Mariboru; 11.00 Arhitektura slovenskih pokrajin - Delavska in fu-žinarska hiša 11.20 Po sledeh napredka 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Šolska TV: Umetnostna galerija v Mariboru, 17.25 Arhitektura slovenskih pokrajin, 17.55 Po sledeh napredka (pon.) 18.30 Spored za otroke in mlade: Ljudski plesi -Tolminske Ravne 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Ob Njemnu (po romanu Eli-ze Orzeszkowe, r. Zbig-niew Kuzminski, 1. del) 21.05 Tednik, 21.55 Dnevnik 22.05 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Predstava Hamleta v Spodnji Mrduši (dram., Jug. 1973, r. Krsto Papič, i. Milena Dravič, Rade Šerbedžija) 23.35 Video strani |~15P) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Juke box 14.10 Nogomet: za pokal UEFA Stuttgart-Napoli 16.00 TVD Novice 16.10 Dok.: Čampo Base 16.40 Nanizanka in film 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — O kraških parkih TRST — Minister Mammi o rabi slovenščine na pošti GORICA — Predstavitev nove revije Soča-Isonzo MILJE — Z revije pihalnih orkestrov Primorske 19.30 TVD Stičišče 20.00 Juke box 20.30 Mednarodni nogomet 21.45 Dnevnik 21.55 Rubrika: Mon-gol-fiera 22.25 Tenis: turnir Italije RTV Ljubljana 2 16.15 Pravljica o vrtnici 16.50 Naš razvoj in Spoznanja 18.00 Film: Zimska romanca 18.25 Dokumentarca 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Koncert in Alpe-Jadran 21.50 TV drama: Krivda CANALE 5_______________ 8.30 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton Plače 10.30 Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Nanizanke: La časa nella prateria - II giradino di Marvin, 16.00 VVebster -Padroni di časa, 16.30 II mio amico Ricky 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto! 19.00 Kviza: II gioco dei nove (vodi R. Vianello), 19.45 Tra moglie e marito (vodi M. Columbro) 20.25 Rubrika: Radio Londra 20.30 Kviz: TeleMike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0-45 Nanizanki: Baretta - Jen-nifer, 1.40 Mannix - Uc-cello da preda 2-35 Film: A suon di lupara (dram., It. 1968, r. Luigi Petrini, i. Lang Jeffries, Femi Benussi) RETE 4_________________ 7.50 Nanizanki: Lou Grant, 8.40 Switch - II passato ritorna 9.40 Film: Teseo contro il Mi- notauro (pust., It. 1960, r. Silvio Amadio, i. Alberto Lupo) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper -Una giornata tutta mia 13.30 Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani 16.45 Nanizanka: California -Fuga a New York 17.45 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson 20.00 Vesti: Dentro la notizia 20.30 La ragazza di Trieste (dram., It. 1982, r. P. Festa Campanile, i. Ornella Muti, Ben Gazzara) 22.30 Rubrika: Ciak 23.15 Film: Avventure a Parigi (kom., ZDA 1979, r. Wil-lard FIuyck, i. Miles Cha-pin) 1.05 Nanizanki: Vegas - La sparatoria, 2.05 Missione impossibile — Esplosio-ne ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 L’uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: D’Artagnan 20.30 Glas. oddaja: Azzurro 23.00 Šport: o nogometnih pokalih, Stuttgart-Napoli 23.30 Nanizanka: I-taliani 24.00 Dok. oddaja: Jonathan 1.00 Rubrika: Premiere 1.10 Nanizanke: Kung-fu OPEON________________ 8.00 Nad.: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale 9.30 Nanizanka: The Colla-borators 10.30 Filmske novosti 10.45 Nad.: Signore e padrone,11.45 Marcia nuziale 12.15 Nan.: Good times 12.45 Filmske novosti 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 19.00 Filmske novosti 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: I nuovi centurioni (krim., ZDA 1972, r. Richard Fleischer, i. Stacy Keach, George Scott) 22.45 Film: Il buio macchiato di rosso (srh., VB 1973, r. Freddie Francis, i. Jack Palance) TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: ClipClip 15.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 16.00 Film: L'uomo che mori due volte (dram., ZDA 1970, r. Joseph Sarget, i. Stuart Withman) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Chi te l'ha fatto fare? (kom., ZDA 1974, r. Peter Yates, i. Barbra Streisand, Michel Sarra-sin) 22.10 Koncert: Dire Straits 23.05 Vesti in šport TELEFRIULI____________ 11.30 Nan.: Matt e Jenny 12.00 Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Trentatre 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 14.00 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nad.: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 18.55 Dnevnik 19.30 Rubrike: Quick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes 20.30 Nadaljevanka: La figlia di Mistral 21.30 Dok.: Indonezija 22.30 Nan.: Riuscira la nostra carovana di eroi a 23.00 Rubriki: Večerjajmo skupaj, 24.00 Sprint 1.00 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Drama: Beli macesen (5. del); 15.15 Domača delavnica; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exilium, dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 Angleščina; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Pesmi Jeana Sibeliusa; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos: Val 202; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Dinar na dinar; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Lu-ciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. Ugotovitev ob okrogli mizi o podobi dvojezičnega mesta Torkova razprava je privabila številno občinstvo (Foto Marinčič) Kje so vzroki, da je v zunanji podobi naše mesto tako malo dvojezično? Zakaj se na primer Slovenci v gospodarskih dejavnostih odpovedujejo dvojezičnosti v javnih napisih? Morajo samo kulturne ustanove gojiti in širiti slovensko besedo ali k temu lahko prispeva tudi gospodarstvo? To so nekatera izhodiščna vprašanja, ki sta jih mladinski skupini SMReKK in Goriški lok postavili v razpravo pri okrogli mizi na temo Gorica: zunanja podoba dvojezičnega mesta, ki je bila ob navzočnosti res velikega števila občinstva predsinoči v Kulturnem domu. Livio Semolič in Ivan Sirk sta uvodoma obrazložila, da so mladi čutili potrebo po odkriti razpravi o zunanji podobi mesta. V Gorici je dosti slovenskih trgovin, gostinskih lokalov in drugih gospodarskih obratov, pa vendar je slovenskih napisov na njih bore malo. Mesto, o katerem pravimo, da je tudi naše, zunanjemu obiskovalcu ne pove ničesar o nas, o naši prisotnosti v njem. To je dokaj čudno, če pomislimo, da je v goriš-kem gospodarstvu in še posebej trgovini dokaj močna slovenska komponenta in da živi to gospodarstvo tudi od dotoka kupcev iz Slovenije. Kje so vzroki za samoodpovedovanje rabi slovenščine v javnosti? Preden so predali gostom večera nalogo naj odgovorijo na ta vprašanja, so organizatorji z diapozitivi prikazali vrsto slovenskih trgovin, lokalov in pisarn, iz napisov na katerih ne bi razbrali, da -so slovenski. Psiholog dr. Danilo Sedmak je nato spregovoril o velikem pomenu simbolov, ki so del človekovega jaza, osvetljujejo njegovo bistvo in značilnosti in se v njih človek tudi emocionalno istoveti. V simbolih je potrditev naše biti in prisotnosti. Simbolika - vključno z jezikom - je torej zelo pomembna za človeka in narodnostno skupnost. Ugotavljati pa moramo, da ima naša skupnost še vse premalo simbolov. V očeh gospodarstvenikov pa imajo simboli manjši pomen, kot je po- kazal poseg predsednika SDGZ dr. Vita Svetine. Po njegovem mnenju zunanja formalna podoba ni tako pomembna. Bistvena je zavestna pripadnost naši skupnosti: gospodarstvenik se mora čutiti Slovenec in kot tak uspevati, osvajati nove gospodarske pozicije v tem prostoru. Poleg tega si SDGZ prizadeva, da bi uveljavljala slovensko poslovanje v naših podjetjih, da bi valorizirala "image" slovenskega gospodarstva, ki pa bolj kot na simboliki sloni na strokovni uspešnosti. Razlogov za pomanjkanje slovenskih napisov in dru- gih oznak je najbrž več, od finančnih do bolj ali manj upravičenega strahu gospodarstvenika, da bi to škodovalo njegovi dejavnosti. Prevladovati mora zato načelo, naj se slovenska simbolika uveljavlja preko ne pa mimo gospodarskega interesa. Predsednik goriške delegacije mešane zbornice Ital-Jug Hadrijan Corsi je iznesel nekaj misli o slovenski prisotnosti v javnih gospodarskih (in drugih) organizacijah. Dejal je, da je ta prisotnost nujna, ker omogoča vpliv na odločanje, pridobivanje informacij in uveljavljanje naših ljudi. Dr. Aldo Rupel je sklenil krog posegov pri omizju s kritičnim razmišljanjem o kulturi poslovanja v narodnostno mešanem okolju. Zavrnil je razne sofizme in se vprašal, kje so ovire, da se narodnostna zavest naših ljudi vedno ne izraža navzven, ne samo v gospodarstvu, pač pa v vsem našem družbenem življenju. Vse preveč je taktiziranja in kompromisar-stva, je ugotovil, od vsakodnevnega obnašanja posameznikov tja do vodstev naših organizacij. Nanizal je vrsto primerov, ko sami potiskamo v kot slovenščino, ko se je sramujemo v javnosti, ko nismo dosledni z našimi trditvami o zavednosti. Poleg tega pa je tudi navedel nekaj konkretnih potez, »da ne bi sveta samo razlagali, ampak da ga začnemo spreminjati«. Ploskanje temu razmišljanju in večina posegov, ki so sledili, so pokazali, da tudi občinstvo (dosti je bilo v dvorani mladih) čuti potrebo po spremembah. Lega nazionale poučila dijake o brigadi Osoppo Lega nazionale je bila s pokroviteljstvom Občine Gorica in Šolskega skrbništva včeraj pobudnik predavanja na temo Odporništvo ob vzhodni meji v letih 1943-45: brigada Osoppo. Glavni poseg je na srečanju imel Gi-orgio Zardi, ki ga je na kratko predstavil prof. Sergio Sarti, docent zgodovine na Univerzi v Vidmu in avtor publikacije o brigadi Osoppo. Kot je bilo pričakovati, je bilo srečanje uglašeno na nacionalistične strune. Zardi je tako predstavil vsaj del odporniškega gibanja predvsem kot boj za ohranitev italijanstva teh krajev in italijanske nacionalne enotnosti. Drugi deli, ki jih ni mogoče istovetiti s temi pogledi, so po njegovem mnenju seveda grešili, odporništvo pred 8. septembrom 1943 pa je celo bilo nelegitimno in obsodbe vredno dejanje. Gre seveda za nek pogled na zgodovino, o katerem niti ne gre preveč razglabljati. Opozorili pa bi na občinstvo v deželnem avditoriju, kjer je ob nekaterih predstavnikih oblasti in priletnih privržencih Lege polnilo dvorano nekaj sto goriških dijakov v spremstvu profesorjev. Le pred nekaj dnevi smo pogrešali tolikšno pozornost za posvet o slovenski vlogi in prisotnosti na Goriškem. Tudi takrat so bile šole povabljene, pa se menda niso mogle odzvati vabilu, ker je preblizu konec šolskega leta. Kaj pa včeraj, ni bil še bližji? Morda pa je v Gorici brigada Osoppo pomembnejša kot tisočletna prisotnost Slovencev. Pripravljen osnutek letošnjega proračuna Občinski odbor je pripravil osnutek finančnega načrta za letos in odobril tudi osnutek proračuna mestnega podjetja. S finančnim dokumentom se bo v prihodnjih dneh ukvarjala pristojna komisija občinskega sveta, svoje mnenje pa bodo izrekli tudi v rajonskih svetih. Občinski odbor je na isti seji vzel v pretres tudi osnutek načrta za prenovo dveh mestnih območij: območja med ulicami Trento, Duca d'Aosta, Ariosto in Donizetti ter območja cerkve Srca Jezusovega ter območja, kjer ima sedež občinsko podjetje. Načrt pripravljata arhitekta Visintin in Cattunar in je že v končni fazi. Poleg drugih sklepov je občinski odbor sprejel odločitev o najemu dveh posojil: 900 milijonov lir za ureditev cest in 740 milijonov lir za gradnjo kanalizacije v Pevmi. Jutri v Novi Gorici Nastop mladih glasbenikov Na koncertnem odru Kulturnega doma v Novi Gorici se bodo jutri, 19. t. m., ob 20. uri predstavili mladi pianisti, violinisti, kitaristi in violončelisti, prvonagrajenci na nedavnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Tekmovanje je potekalo, kakor znano, od 16. do 19. marca v Novi Gorici in je na njem sodelovalo 191 mladih glasbenih poustvarjalcev iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva. Prireditev pripravljata Kulturni dom Nova Gorica in Center za glasbeno vzgojo, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine. Pa še tole velja omeniti. Celoten izkupiček večera nameravajo organizatorji nameniti financiranju pobude za ureditev novega igralnega kotička za najmlajše Novogoričane. Gledališka skupina KD Briški grič na Koroškem V okviru stikov, ki so jih naša kulturna društva navezala s sorodnimi organizacijami na Koroškem, bi omenili dvodnevno gostovanje mladinske gledališke skupine KD Briški grič iz Ste-verjana. Mlada briška skupina, ki se je pod vodstvom Stena Vilerja že predstavila na raznih goriških prireditvah, bo danes in jutri predstavila igrico »Ne bom« v Mladinskem domu v Celovcu ter v dveh otroških vrtcih. Samo gostovanje pa so člani Briškega griča izkoristili tudi v izletniške namene, saj si bodo v teh dveh dneh ogledali tudi nekaj zanimivosti Koroške. Razsodišče za pravice bolnikov začelo s konkretnim delovanjem Pred nekaj dnevi smo poročali o ustanovni skupščini Razsodišča za pravice bolnikov in o smernicah ter načrtih delovanja tega združenja, ki sloni na prostovoljni osnovi. Vabilu pobudnikov za ustanovitev goriške sekcije razsodišča, ki naj bi delovala podobno kot številne že obstoječe v drugih krajih (pri nas deluje sekcija v Tržiču), se je odzvalo nekaj desetin ljudi. Skupina se je že sestala v teh dneh in sestavila program delovanja v kratkoročnem obdobju. Predvsem bo pristop novih članov omogočil, da bodo prostovoljci razsodišča odslej na razpolago bolnikom in nasploh uporabnikom zdravstvenih struktur dvakrat tedensko: sedež, ki je začasno nameščen v prvem nadstropju osrednjega poslopja splošne bolnišnice (bivši oddelek za samoplačnike, soba 33), bo odprt vsak ponedeljek in sredo od 15. do 17. ure. Uporabnikom bodo skušali nuditi vse potrebne informacije in nasvete glede uporabe zdravstvenih struktur, sprejemali pa bodo tudi njihove pripombe, informacije in pritožbe glede pomanjkljivosti ali krivic v delovanju zdravstvenih služb. V prvem obdobju delovanja bo Razsodišče osredotočilo svoje prizadevanje v dvoje smeri. Predvsem bodo skušali kar se da učinkovito obveščati ljudi o storitvah, ki jih nudi KZE ter o pravicah, ki jih ima bolnik v odnosih s to ustanovo. Ob tem bodo vztrajali pri zahtevi, naj osebje nosi na vidnem mestu prepoznavno izkaznico, tako da lahko uporabnik vedno ve, s kom ima opravka in kakšna je pravzaprav funkcija njegovega sogovornika. Poleg tega bodo na sedežih raznih zdravstvenih služb namestili oglasne deske in nabiralnike za morebitne pripombe občinstva. Vsekakor pa priporočajo, naj za popolnejši pretok informacij in učinkovitejše nastopanje občani osebno seznanjajo člane sekcije razsodišča s svojimi pripombami. Poleg tega je goriška sekcija že zaprosila za uradno srečanje s predsednikom KZE Robustellijem, da bi se domenili o možnem sodelovanju za izboljšanje kakovosti zdravstvenih služb na Goriškem. Srečanje o izvajanju zakona 203/88 Na sedežu združenja industrijcev bo danes ob 15.30 strokovno srečanje o obveznostih industrijcev v zvezi z omejevanjem onesnaževanja ozračja, zlasti ob upoštevanju Dekreta Predsednika Republike št. 203/88. Srečanje prireja Združenje industrijcev v sodelovanju z zadrugo Cooperativa ambi-ente iz Massa Carrare. Po določilih omenjenega dekreta morajo podjetja, do 30. junija letos, vložiti na Deželo prošnjo za pridobitev dovoljenja za izpuščanje plinov v ozračje. Petindvajset let delovanja ŠZ DOM Ob obletnici slovesnost v Kulturnem domu Športno združenje Dom slavi srebrni jubilej. Čeprav ne sodi med najstarejša športna društva na Goriškem, je vloga Športnega združenja Dom izredno pomembna v razvoju telesnokul-turne stvarnosti. Danes, po petindvajsetih letih, bi si težko zamislili športno dogajanje v mestu brez tega združenja, ki je v vsem tem času športno in vsestranko vzgojilo več kot tisoč mladih Goričanov. Naloga, ki jo je ta organizacija opravljala v mestu, je izredno pomembna, saj je prav Gorica, z narodnostnega vidika, bila najbolj izpostavljena asimilacijskim procesom, z druge strani pa je bilo in je v mestu združevanje veliko težavnejše kot na vaseh. Sicer kakovostni skok je tudi Domova organizacija opravila v začetku osemdesetih let, ko so v Ulici Brass zgradili kulturno-športno središče. Odtlej se je tudi znotraj Doma razvila dejavnost in bogatile so se vrste športnikov. Možnosti za nemoteno delovanje so se kaj kmalu izkazale in tudi kakovost dosežkov ni izostala. ŠZ Dom je nastalo na pobudo skupine goriških športnikov, ki so spomladi leta 1962 smatrali za potrebno, da se v mestu boljše organizira slovensko športno delovanje. Večina teh entuziastov so bili gojenci dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici, zato se je tudi porodila zamisel, da bi se društvo imenovalo Dom. Dom, torej, za goriške Vil) P I N Č f ZDRUŽENJI 'DOM športnike, dom tudi za beneške rojake, ki so se v Gorici šolali in ki tudi v športu niso izostajali. Uradni pečat skupini so dali z izvolitvijo odbora, kateremu je predsedoval Jože Cej, v njem pa so bili še Jelko Petejan, Vojko Devetak, Lucijan Pelizzo, Marij Gergolet, Vojko Cotič in Robert Ter- Korak bliže k liberalizaciji avtoceste od Moščenic do Vileša pin. Prva tekmovanja za novo organizacijo pa so se pričela v sezoni 1962-63. Da bi primerno počastil 25 let obstoja in delovanja te organizacije, je sedanji odbor Doma pripravil slavnost, ki bo v jutri, v petek, 19. maja, ob 20. uri v goriškem Kulturnem domu. Za to priložnost se bodo zbranim — vabljeni so vsi sedanji in bivši člani Doma — predstavili najmlajši predstavniki go-riškega združenja, gimnastičarke in telovadci. Ob predsedniškem pozdravu pa bo osrednja točka večera zadevala predstavitev knjige »Športno združenje Dom, petindvajset let prisotnosti, petindvajset let vztrajnosti, učinkovitost v športu, učinkovitost v življenju«, ki jo je napisal Vili Prinčič, dolgoletni Domov predsednik in odbornik ter dober poznavalec goriške telesnokultume stvarnosti. Prikazali bodo tudi, v sliki in besedi, četrtstoletno dejavnost društva. Ob zaključku slavnostnega večera, čigar zamisel in scenska izdelava sta delo Janeza Povšeta in Silvana Bevčarja, bodo podelili priznanja najbolj zaslužnim športnikom, športnim delavcem in organizatorjem. V drugem, bolj družabnem delu srečanja pa bo časa za klepet in obujanje spominov, predvsem med tistimi športniki, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih vihteli Domovo zastavo na raznih deželnih in vsedržavnih tekmovanjih. Na sliki (foto Pavšič) platnica Prinčičeve knjige. ________kino Gorica Tovornjaki bodo kot se zdi, še nekaj časa vozili skozi Tržič, Ronke, Poljan in Zagraj, čeprav je predlagana rešitev, to je liberalizacija odseka avtoceste med Moščenicami in Vilešem danes precej bližja, kakor še pred kakšnim mesecem. V občinskem svetu v Ron-kah so komunisti sprožili pobudo, da naj bi v Ronkah in drugih sosednjih občinah z županovim ukazom prepovedali promet tovornjakov, tako kakor so to naredili v nekaterih drugih krajih države. Skozi Tržič, Ronke, Poljan in Zagraj vsak dan pelje na stotine težkih vozil, kar predstavlja, poleg nevarnosti za druge udeležence prometa, tudi izredno obremenitev okolja. Zadevo bi rešili tako, da bi sprostili odsek avtoceste med Moščenicami in Vilešem, o čemer je sicer govor že nekaj let, le da je ostalo do zdaj, v glavnem na nivoju predloga. Pobuda v občinskem svetu v Ronkah, ki je imela dokajšen odmev, pa je spodbudila tudi predstavnike Dežele in stranke relativne večine, da zavzamejo stališče do tega problema. Na včerajšnjem srečanju med deželnim odbornikom Di Benedettom, predsednikom družbe Autovie Venete ter uglednimi predstavniki KD ter upravitelji občin Tržič in Ronke so podrobno razpravljali o vprašanju. Iz daljšega poročila o poteku sestanka je razvidno, da je tudi KD za liberalizacijo avtoceste in da se je treba začeti pogajati s podjetjem Anas glede odškodnine. Ce ne bi šlo drugače, meni- jo pri KD, naj bi v začetni fazi oprostili plačevanja cestnine samo tovornjake. koncerti Komorni orkester Collegium musi-cum Fluminense bo drevi, ob 20.30, koncertiral v deželnem avditoriju v Gorici, na povabilo Goriške občine in društva Lipizer. Vstopnine ne bo. Dva ranjena v trčenjih Dve osebi sta se včeraj lažje ranili v dveh prometnih nesrečah, ki sta se pripetili pri Štandrežu in v Podgori. V Ul. Gregorčič je nekaj minut pred poldnevom prišlo do trčenja med avtomobilom in motornim kolesom, na katerem se je peljal 61-letni Adalgiso Scabini iz Gorice, Ul. Garzarolli 34. Moža so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa so mu nudili samo prvo pomoč zaradi lažjih udarcev in prask. Na 20-dnevnem zdravljenju bo v ortopedskem oddelku moral ostati 20-letni Michelangelo Vittorelli iz Pevme št. 58/A. Ponesrečil se je okrog 14. ure v Ul. IV. novembra v Podgori v trčenju med dvema avtomobiloma. Zdravnik mu je ugotovil lažje poškodbe vratnih vretenc in ga špridržal na zdravljenju. CORSO 18.00-22.00 »II libro della giun-gla«. Walt Disney. VERDI 18.00-22.00 »Le relazioni pericolo-se«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Vacanze morbo-se di giovani bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Una scatenata moglie insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Velika zmeda v Hongkongu«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Voajer«. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - Ul. Cosulich 117 - tel. 711315. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici: ob 10.30 Antonio Vol-pis iz splošne bolnišnice v cerkev na Pia" čuti in na glavno pokopališče, ob 11. uri Francesco Saverio Marostica iz bolnišnice v Krminu v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče. V Pizi je umrl književnik Gino Brazzoduro Popotniška usoda človeka ob meji Kot smo na kratko poročali v včerajšnji številki dnevnika, je iz Pize prišla žalostna vest, da je po dolgi in zahrbtni bolezni preminil Gino Brazzoduro, italijanski esejist in pesnik, ki se je v zadnjih letih uveljavil tudi med Slovenci tu in onkraj meje. Brazzoduro se je rodil na Reki 23. marca 1925. Njegov oče je bil italijanski mornariški častnik, mati pa iz rodu slovenskih vitezov. Gino je doraščal na Reki in je doživljal mladeniška leta tik pred drugo svetovno vojno in med njo. Sprejet je bil na elitno šolo Scuola normale v Pizi, kjer je diplomiral iz lizike. Večkrat je prav živo pripovedoval, kako je v nevarnem vojnem obdobju potoval iz Pize na Reko in nazaj. Po vojni je ostal v Toskani, ki je postala njegova nova domovina. Zaposlil se je v železarni v Piombi-nu, kjer je služboval kot tehnični inženir. Tu je tudi spoznal trdo usodo železarskih delavcev. Pozneje je bil zaposlen na raziskovalnem oddelku Italsider v Genovi, kjer je objavil veliko število tehničnih publikacij, vendar je v njem tlela pesniška žilica, ki jo je gojil, kakor je pripovedoval, med potovanji in letalskimi poleti v Taranto in po svetu. V Taran-tu stoji namreč velika železarna Finsider, ki jo je Brazzoduro obiskoval kot jeklarski specialist. Službeno je potoval tudi v Sovjetsko zvezo, v ZDA in v druge kraje po svetu. Na svojih tehničnih potovanjih je prihajal tudi v Trst in na enem od teh potovanj se je odločil, da ponovno obišče Reko in svojo staro domovino. Za razliko od mnogih beguncev je bila njegova reakcija na novo stvarnost bistveno drugačna, predvsem jo je razumel kot opomin in svarilo, da se v prihodnosti ne bi več ponavljale tragedije, kakor je bila tista, ki se je odvijala med dru- Gino Brazzoduro go svetovno vojno in po njej. Na dogodke ni gledal enostransko, kakor se dogaja pri mnogih ljudeh, ki mislijo, da so imeli vedno prav in ga hočejo imeti še danes. Sočustvoval je z vsemi od vojne prizadetimi, začenši s primorskimi Slovenci, katerih trpljenje se je bilo začelo že med fašistično diktaturo. Ta dejstva je poznal, saj je kot otrok pred vojno hodil na počitnice v Grahovo in se v tridesetih letih tamkaj igral z vaškimi otroci, prav takrat, ko je bil pritisk na primorske Slovence najhujši. Vendar je na te dogodke gledal tudi z neko intelektualno oddaljenostjo. Pripovedoval je recimo, kako je ob neki priložnosti Mussolini obiskal naše kraje in bil pri tem z velikimi častmi in v narodnih nošah sprejet tudi na Rakeku onkraj meje. V sedemdesetih letih se je v Tržaški knjigarni seznanil z revijo Most in z njenim načrtom premeš- čanja razdalj med Italijani in Slovenci v Trstu. Navdušil se je za to delo in začel v reviji sodelovati. Pozneje se je njegovo sodelovanje razširilo na celotno področje literarne in kulturne Primorske in Slovenije. Njegovi eseji so izhajali v Primorskih srečanjih, Naših razgledih in drugje. Bil je tudi pobudnik predavanj, konferenc in okroglih miz. V spominu je ostala velika konferenca, ki jo je združenje Most organiziralo v tržaškem umetniškem in kulturnem krožku CCA na temo Kosovel in Slataper - dva kraška pesnika. V teh dveh piscih je namreč nekako najgloblje repre-zentirana usoda primorskih ljudi na eni in na drugi strani narodnostne meje in njihova zgodovina. Brazzoduro je znal tudi inovatorsko poglobiti značilnosti teh dveh pesnikov, ki vsak s svojo miselnostjo, delom in ideologijo izrazito predstavljata nedavno usodo obeh tu živečih narodov. Napisal je več esejev o Sla-taperju, tik pred izidom pa je tudi knjiga Kosovelovih prevodov v italijanščino z Brazzodurovim uvodom. Da bi delo premoščanja bolje opravljal, se je naučil slovenščine, ki jo je sicer že prej deloma obvladoval, saj jo je v kmečkem okolju uporabljal kot mlad fant na Grahovem. Januarja letos je v Pizi izšla njegova zadnja pesniška zbirka "Tra Scilla e Caritti" (Med Scilo in Karibdo), v kateri se z izredno zrelostjo misli in izraza povrača k temam, ki so ga najbolj privlačevale. Usoda človeka ob meji je nasploh usoda sodobnega človeka ter usoda popotnika, ki se mora vedno znova poslavljati in ne more najti novega doma. Dom je za vedno izgubljen in ostajamo sredi prehoda, od koder za zdaj ni videti rešitve. To je Ginovo jedko sporočilo nam, ki sredi tega prehoda še stojimo. ALEŠ LOKAR Ivan Cankar bi danes zagotovo zboroval... Znani citat iz dramskega dela Hlapci "Jaz ne bom več zboroval..." je bil izhodišče za okroglo mizo, s katero je Društvo slovenskih pisateljev v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu zaokrožilo niz prireditev posvečenih obletnici rojstva tega slovenskega pisatelja. Kot je izšlo iz posegov na okrogli mizi, je srečanje bilo ne samo priložnost za pogovor o Cankarjevi kulturni dediščini, temveč tudi za razpravljanje o sodobnih problemih, ki tarejo slovenski narod. Zakaj ravno ta Cankarjev citat? Z njim so organizatorji okrogle mize želeli postaviti poudarek na intimno dramo, ki jo je pisatelj doživljal in nato razvil skozi opis tedanjih političnih dogajanj v slovenski srenji, hkrati pa ta njegov odnos primerjati z zdajšnjimi razmerami. Kot je dejal Dimitrij Rupel, je bila drama Hlapci (1909) nekakšno zadržanje do političenga življenja tistega časa, čeprav je splošno znano, da je pozneje (v prvi vrsti z javnimi nastopi) še posegel na političnem prizorišču. S svojimi predavanji se je Cankar angažiral za rešitev slovenskega narodnega vprašanja, in to zlasti ob izdaji majniške deklaracije. Cankarjev odnos do narodnega vprašanja je razvil tudi Tone Peršak, še zlasti ko je opozoril, da je Cankar ravno zaradi tega vprašanja prišel v nesoglasje z Jugoslovansko socialdemokratsko stranko. Spregovoril je nato o Cankarjevem poudarjanju diferenciacije slovenske kulture v razmerju do ostalih kultur jugoslovanskih narodov, t. j. o vprašanju, ki ga je kasneje (v znani razpravi Kulturni problem slovenstva iz leta 1932) razčlenil Josip Vidmar. Čeprav je skupni imenovalec med obema to, da je prodor slovenskega naroda v svet možen le s pomočjo kulture, je Peršak dejal, da je ta plemeniti cilj zaradi krčenja subvencij za kulturne dejavnosti zastal v slepi ulici. Literarni in gledališki kritik Andrej Inkret je ugotovil, da je figura pogorelega, vendar samozavestnega učitelja Jermana '(tj. glavnega junaka v drami Hlapci) značilna za slovenske razmere, saj je Jermanov problem obenem problem Martina Kačurja in slovenske politike. Jermanov primer je vsekakor tudi zgovoren dokaz nesporazuma med literaturo in pasivnostjo ljudstva oz. dokaz nerazumevanja množic do namigov in naporov literatov. Jani Virk je spregovoril o evropski razsežnosti Cankarjevih del in grenko ugotovil, da ga premalo berejo tisti, ki Ivan Cankar bi ga največ mogli; Veno Taufer pa je analiziral sorodnost med omenjenim delom in dramo Hlapec Jernej in njegova pravica. V ostalih posegih (imeli so jih Rudi Šeligo, Niko Grafenauer in Marjan Pungartnik) so prišli do izraza predvsem zdajšnji problemi, v prvi vrsti sojenje četverici, ranvanje partije, vmes tudi polemika s srbskimi književniki. In kakšna je bila zaključna misel prireditve? Predvsem ta, da bi v zdajšnjem političnem trenutku (slovenska pomlad, proces demokratizacije, politični zasuki itd.) Ivan Cankar zboroval. Pa čeprav bi stokrat napisal, da ne bo. IVAN VOGRIČ Založba slavi letos 125-letnico svojega obstoja in delovanja Zgodovinske zasluge Slovenske malice za razvoj našega slovstva Pred 125 leti, ko je Josip Jurčič kot sedmošolec zasnoval svojo znamenito zgodovinsko povest Jurij Kozjak, slovenski janičar, Simon Jenko pa se je sodobnikom predstavil z zbirko Pesmi, je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska matica, najstarejše slovensko književno, kulturno in znanstveno društvo. Njeno ustanovitev je literarni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj označil kot "najvažnejši dogodek v slovenskem literarno-društvenem življenju šestdesetih let preteklega stoletja." Slovenska matica je bila ustanovljena sredi aprila leta 1864 z namenom -tako je zapisano v prvih društvenih pravilih - "skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izboraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo". Ti smotri so Matico v začetkih organizirane izdajateljske dejavnosti na Slovenskem postavile v vidno ospredje. Postala je prva založnica znanstvenih, predvsem izobražencem namenjenih knjig, z njenim delovanjem pa so se odprle tudi boljše možnosti za izdajanje izbranih leposlovnih in prevodnih del. Kako dragoceno ter v narodnostnem in kulturnem pogledu izjemno poslanstvo je opravila Slovenska matica v 125 letih svojega bogatega delovanja, je slovenski javnosti že dolgo dovolj znano. V zadnjih desetletjih se je skladno z družbenim in kulturnim razvojem število založb v matični domovini precej povečalo, tako je književno izdajateljstvo doživljalo raznolika zanimanja in malodane komaj pregleden obseg. Danes je spričo težkega materialnega položaja založniških hiš v Sloveniji precej drugačna Podoba kot pred dvema ali tremi desetletji. Tako tudi Slovenska matica, dosledna svojemu ustanovitvenemu načelu kritičnega izbora književnih M, v konkurenčnem boju z ostalimi slovenskimi založbami ob vedno večji Zahtevnosti izobraženstva, nima lahke-9n stališča. Ne zadostuje sklicevanje njene zgodovinske zasluge, tako ^ekoč vsak dan je potrebno dokazova-1 svojo tvorno moč in sodobnim pozebam prilagojeno književno izdaja-'eljstvo. Matica je bila in ostala do da-nnšnjih dni "živo telo", ena od značil-Jjk sestavin slovenskega žitja in bitja, j jeni zgodovinski tokovi ne razkriva-j0 zgolj podob njenih snovalcev -Predsednikov, urednikov in pahljače .hamenitih slovenskih pisateljskih jben - marveč tudi naroda, ki mu je vesto služila okroglih 125 let. Torej 6 more biti dvoma, da je Slovenska atica del narodove zgodovine, zlasti C* del zgodovine slovenske kulture in lterature. ^Ob kronološkem pregledu najpomembnejših dogodkov v 125-letni zgodovini Slovenske matice se ob paleti dramatičnih stisk pozornemu bralcu razodevajo tudi trenutki njenih zvezdnih dejanj. V mislih imamo kapitalne tiske, ki so pri Matici izšli po prvi svetovni vojni. Omenimo naj le znamenito zbirko Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi, delo Izidorja Cankarja Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi, Kidričevo Zgodovino slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti, Kosovo Zgodovino Slovencev do 15. stoletja, Melikovo Slovenijo v petih knjigah, Vilfanovo Pravno zgodovino Slovencev, Koblarjevo Slovensko dramatiko ter prevode velikih beletrističnih del, kot so Vojna in mir, Don Kihot in mnogi drugi. Če pa pogledamo v matično zgodovino sto let nazaj, opazimo, da je bilo prvih petnajst let njenega delovanja pravzaprav uvod v resnično kulturno delo med Slovenci sedemdesetih in osemdesetih let preteklega stoletja. Tako leta 1880 zasledimo v matičnih spisih slovitega slovenskega zgodovinarja, našega primorskega rojaka Simona Rutarja, že prej pa pisatelja Frana Erjavca z značilnim spisom Iz potne torbe. Na drugi strani se s Cigaletovo Terminologijo iz leta 1879 pokažejo v knjižnem načrtu Slovenske matice prvi znanilci izdaje znanstvenega dela v slovenščini. Leta 1900 se literarnemu krogu pri Matici pridruži naš največji pisatelj in dramatik Ivan Cankar, pozneje tudi Milan Pugelj, v letih 1910-1922 tudi tajnik Matice. Takrat so pri Matici izšla nekatera najlepša_ Cankarjeva dela; Tujci, Na klancu, Življenje in smrt Petra Novljana, Martin Kačur ter Novo življenje. K srečnim dejanjem v zgodovini Slovenske matice sodijo tudi izidi del znanih slovenskih realistov pred drugo svetovno vojno. Pri njej so tedaj izdajali svoje knjige Miško Kranjec, France Bevk, Anton Ingolič, Igo Gruden, Bratko Kreft, Tone Seliškar in drugi. Med obema vojnama in še pozneje, je Matici predsedoval Dragotin Lončar, zadnja leta jo je vodil ugledni slovenski zgodovinar in letošnji Kidričev nagrajenec, univ. prof. dr. Bogo Grafenauer, zdaj pa je predsednik Matice in odgovorni urednik njenih knjižnih izdaj Primož Simoniti. Silovit razmah na domala vseh področjih svojega delovanja, pravzaprav svojo "drugo pomlad", je Slovenska matica doživela po zadnji vojni, začenši z leti, ko ji je predsedoval zgodovinar prof. dr. Anton Melik. Med njegovim šestnajstletnim predsednikovanjem so izšla nekatera temeljna knjižna dela, od že omenjene Zgodovine slovenskega slovstva prek zbor- nika razprav Kmečki upori v slovenski umetnosti, Gamsove monografije o Slovenskem krasu, Vrišarjevega Baročnega kiparstva v osrednji Sloveniji, Literarnozgodovinskih spisov Ivana Grafenauerja, Cevčevega Kiparstva na Slovenskem med gotiko in barokom ter Simonitijevega Humanizma na Slovenskem in slovenskih humanistih do srede 16. stoletja do Gaspanovega in Slodnjakovega Cvetnika slovenske vezane besede v dveh delih. Slovenska matica je bila več desetletij osrednja slovenska kulturna ustanova in ena najpomembnejših knjižnih založb na Slovenskem. V nacionalnem kulturnem vrhu ostaja tudi danes. Ob njeni 125-letnici pa se vendarle zastavlja vprašanje, kakšno je bilo njeno razmerje do izvirnega slovenskega leposlovja, ali bolje, kako je v okviru svojih duhovnih in materialnih možnosti pospeševala njen razvoj in razcvet? Priznati moramo, da je bil njen delež pri ustvarjanju izvirnega slovenskega leposlovja precejšen, če ga merimo po številu del, a tudi vreden priznanja, če ga presojamo po njegovi vrednosti. S tem spoznanjem so povezane tudi sedanje izdajateljske težnje Slovenske matice, naravnane k delom, ki imajo pomemben družbeni in kolikor mogoče trajen kulturni pomen za slovenstvo. Ko želi Slovenska matica ob letošnji 125. obletnici svojega delovanja spoštovati duha bogatih izročil, se s tem noče zapirati pred vsem, kar prinaša zadnje desetletje 20. stoletja. Kot osrednje slovensko književno, kulturno in znanstveno društvo, ki bo še na- prej izdajalo leposlovna, znanstvena in poljudnoznanstvena dela splošnega kulturnega pomena, želi Matica povezovati vsa živa vprašanja slovenske preteklosti, sodobnosti in prihodnosti. Njeno številno članstvo, ki razveseljivo narašča iz leta v leto, je prepričano, da lahko samo trdo in vztrajno delo zagotovi slovenski kulturi in slovenstvu sploh ustrezno mesto med drugimi narodi in njihovimi kulturami. V tem pogledu je poslanstvo najstarejšega književnega, kulturnega in znanstvenega društva na slovenskih tleh vredno toliko večje pozornosti, ob častitljivem jubileju pa nedvomno zasluži najvišje javno priznanje in čestitke za opravljeno kulturno delo v korist svojega naroda. IVAN VIRNIK SSG z Lepo Vido v Novi Sad Prihodnji teden se bo v Novem Sadu začelo tradicionalno Sterijevo pozorje, na katerem bo nastopilo tudi SSG s Cankarjevo Lepo Vido. To bo letos tudi edini slovenski nastop na tem najpomembnejšem jugoslovanskem gledališkem festivalu (Foto Križmančič) Po sinočnjem izenačenju v povratni finalni tekmi v Stuttgartu Napoli zasluženo osvojil pokal UEFA Stuttgart - Napoli 3:3 (1:2) STRELCI: v 19. min. Alemao (N), v 27. min. Klinsmann (S), v 39. min. Ferrara (N), v 62. min. Careca (N), v 68. min. avtogol De Napoli (N), v 90. min. O. Schmaeler (S). STUTTGART: Immel, Schaefer, Schroe-der, Katanec, Hartmann, L. N. Schmaeler, Al-goewere, Walter (v 78. min. O. Schmaeler), Klinsmann, Sigurvinsson, Gaudino. NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Cor-radini, Alemao (v 31. min. Carannante), Reni-ca, Fusi, De Napoli, Careca (v 70. min. Bigli-ardi), Maradona, Carnevale. SODNIK: Arminio Sanchez (Šp.). KOTI: 6:2 za Stuttgart. GLEDALCEV: 64 tisoč. STUTTGART — Napoli je v svoji zgodovini prvič osvojil enega od prestižnih evropskih pokalov. Sinoči je namreč v povratni finalni tekmi za pokal UEFA izenačil z zahod-nonemškim Stuttgartom, kar mu je seveda zadostovalo za končno slavje, potem ko je v prvi tekmi v Neaplju premagal nasprotnike z 2:1. Sinočnja tekma je bila zelo lepa, takoj pa je treba poudariti, da je bila tudi zelo korektna, čeprav trda in moška. "Besedna vigilija« je namreč napovedovala pravo »vojno«, vendar pa je to bila le taktika obeh trenerjev in igralcev. Tudi gledalci (skoraj polovica so bili izseljenci iz Neaplja), so bili zelo korektni, saj so na koncu celo zahodnonemški navijači ploskali Napoliju, ki je zasluženo osvo-ijil pokal UEFA. Že na začetku tekme so domačini silovito potegnili, vendar se Maradona in tovariši niso zaprli v obrambo in branili izid, ker tega pač ne znajo počenjati. Obratno, prav v enem od še kar običajnih protinapadov je Napoli tudi povedel. Maradona je lepo podal Ale-mau, ki je streljal proti vratom, vratar pa je slabo posegel in žoga se mu je izmuznila v gol. Lep zadetek je z glavo po akciji s kota dosegel novi Interjev nakup Klinsmann, ki je bil sploh pravi trn v peti za Napolijevo obrambo, za Napoli pa je spet povedel branilec Ferrara, ki je presenetil vso nasprotnikovo obrambo. V drugem delu igre so domačini ostro pritisnili, vendar brez pravih idej in ostrine, tako da je Napoli iz protinapada dosegel še tretji gol s Careco. Tekma je bila takrat končana. Stuttgart se mora za izenačenje zahvaliti izključno De Napoliju, ki je najprej dosegel avtogol, nato pa je natančno podal O. Shmae-lerju, ki je z lahkoto premagal Giulianija. V vrstah Napolja so se najbolj izkazali Careca, Fusi in Carnevale, pri Stuttgartu pa Klinsmann, Gaudino in Shroeder. Zmagi Danske in Romunije KOPENHAGEN, BUKAREŠTA - Včeraj sta bili na sporedu dve kvalifikacijski tekmi za SP (skupina 1). V Bukarešti je Romunija, ki uvršča večino igralcev ekipe Steaue, premagala Bolgarijo z 1:0 (zadetek je v 35. min. dosegel Popescu), v Kopenhagenu pa je Danska gladko premagala Grčijo s 7:1 (2:1). Lestvica skupine je sledeča: Romunija 7 točk (iz štirih tekem), Danska 6 (4), Grčija 2 (4), Bolgarija 1 (4). Mlada Italija premagala Španijo NOV ARA — Mlada italijanska reprezentanca under 21 je v prijateljskem srečanju z 1:0 premagala Španijo. Odločujoči zadetek je dosegel Simone v 47. minuti. Mnogo izključenih v A ligi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je za dve koli izključila Matteia (Fiorentina), Prytza (Atalanta) in To-desca (Como), za eno pa Mullerja (Torino), Gerolina (Roma), Piolija in Soldaja (Verona), Bertija (Inter), Dungo (Fiorentina), Čušina in Luppija (Bologna), De Agostinija (Juventus), Greca in Pisceddo (Lazio), Lucarellija (Piša) in Marchegianija (Pescara). Na teniškem prvenstvu Italije Oba Jugoslovana Močena RIM — Zaradi dežja se je tretji dan na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije pričel s štiriurno zamudo, tako da so večino tekem odigrali zvečer, predvidevajo pa, da ne bo zamud. Nosilec prve skupine, Šved Mats VVilander, ki je v prvem kolu zmagal z veliko muko, je včeraj dal najslabšemu od trojice Sanchezov Javieru pravo lekcijo, čeprav je tudi tokrat izgubil uvodni niz. Za presenečenje je poskrbel Španec Arrese, ki je odpravil nosilca pete skupine, Kricksteina. Nargiso je v samih 75 minuath dobil italijanski derbi s Pistolesijem, mladi jugoslovanski up Goran Ivaniševič pa je od drugega niza dalje okusil moč servisov Camporeseja in predčasno končal svojo pot. Izločen je bil tudi drugi Jugoslovan, Orešar, premagal pa ga je Američan Courier. POPOLDANSKI IZIDI DRUGEGA KOLA: VVilander (Šve.) - J. Sanchez (Šp.) 4:6, 6:4, 6:3; Berger (ZDA) - Filippini (Urug.) 7:5, 6:3; Arrese (Šp.) - Krickstein (ZDA) 6:4, 7:5; Laval-le (Meh.) - Luna (Šp.) 6:3, 3:6, 6:3; Courier (ZDA) - Orešar (Jug.) 6:4, 6:1; Cahill (ZDA) - Strelba (ČSSR) 6:3, 2:6, 6:2; Perez Roldan (Arg.) - Potier (Fr.) 7:6, 6:4; Camporese (It.) -Ivaniševič (Jug.) 5:7, 6:4, 6:2; Connors (ZDA) - Cierro (It.) 6:7, 6:2, 6:3; Nargiso (It.) - Pistolesi (It.) 6:2, 6:1; Yzaga (Peru) -Niyssen (Niz.) 6:2, 6:2; Koevermans (Niz.) - Clerc (Axg.) 6:3, 6:1; Bruguera (Šp.) - Novaček (ČSSR) 2:6, 6:4, 6:3; Mancini (Arg.) - Duncan (ZDA) 6:2, 6:1. Univerziada v Duisburgu DUISBURG — Po odpovedi mesta Sao Paolo bo letošnja Univerziade (od 22. do 30. avgusta) v zahodnonemškem mestu Duisburg. Na sporedu bodo samo štiri panoge: atletika, sabljanje, košarka in veslanje. Na L maju zadnji boji 5. nogometnega turnirja za osnovne šole Zaključek letos v S finalnimi tekmami na stadionu 1. maj v Trstu se je včeraj popoldne končal 5. nogometni turnir za osnovnošolce, ki ga prireja nogometna komisija pri ZSŠDI. Letošnje izvedbe se je med cicibani udeležilo sedem ekip, med začetniki osem, novost turnirja pa je bila v tem, da so nastopile tudi tri ekipe deklet (Dolina, Opčine in Sv. Ivan), te so bile sicer nižje srednješolske. Ob več kot zadovoljivi udeležbi je treba poudariti, da se tudi kakovost turnirja iz leta v leto izboljšuje (to sicer velja predvsem za finalne tekme), kar potrjuje, da nekatera naša nogometna društva (Bor, Breg, Primorje in Zarja) namenjajo najmlajšim zdaj veliko več pozornosti. Tudi izbira igrišča za finalna srečanja ni bila naključna, saj je to prvič, da se med-šolski nogometni turnir zaključuje v mestu samem, kjer doslej slovenski nogomet ni imel možnosti, da se uveljavi. Po tekmah je bilo na odprtem košarkarskem igrišču nagrajevanje, otrokom, spremljevalcem in staršem pa je spregovoril načelnik komisije pri ZSŠDI Boris Gombač ter se predvsem zahvalil vsem, ki so omogočili brezhiben potek tudi te izvedbe. CICIBANI (1., 2. in 3. razred) FINALE ZA 3. MESTO Boljunec - Opčine, Padriče, Gropada 1:1, 4:2 po sedemetrovkah STRELCA: Čurman in Jan Gregori. STRELCI SEDEMETROVK: Čurman, D. Sancin in Ota (vsi Boljunec); Vattovani (Opčine, Gropada). BOLJUNEC: Romano, Mauri, De Mar-chi, Zobec, Ota, Sancin, Čurman, D. Sancin, Glavina. OPČINE, PADRIČE, GROPADA: Jaš, Jan in Damjan Gregori, Sorini, Stoper, Sossi, Žagar, Vattovani. FINALE ZA 1. MESTO Bazovica, Katinara, Pesek - Salež, Zgonik, Križ, Barkovlje 1:0 (1:0) STRELEC: Kariš. BAZOVICA, KATINARA, PESEK: Zot-tich, Ugričič, Križmančič, Primosi, Kariš, Longo, Verče, Babuder. SALEŽ, ZGONIK, KRIŽ, BARKOVLJE: Budin,_ Paoletic, Kafol, Grilanc, Germani, Batti, Škerel, Simoneta, Ostrouška. ZAČETNIKI (4. in 5. razred) FINALE ZA 3. MESTO Rojan, Sv. Ana - Dolina 6:2 ŠTRELC1: Furlani (5) in Kozman (oba Rojan, Sv. Ana), Čuk in Stoch (oba Dolina). mestu ROJAN, SV. ANA: Štokelj, Čok, Debeliš, Domio, Smotlak, Kozman, Omari, Furlani. DOLINA: Kuzmič, Lovriha, Čuk, Stoch, Kocjančič, Martini, Bandi, Jercog. FINALE ZA 1. MESTO Šempolaj, Slivno, Repentabor - Prosek, Repentabor 3:1 (2:0) STRELCI: Carli, Paulina in Lovrečič (vsi Šempolaj, Slivno, Repentabor), Brai-ni (Prosek, Repentabor). ŠEMPOLAJ, SLIVNO, REPENTABOR: Albert Rebula, Kosma, Šušteršič, Carli, Semec, Paulina, Aljoša Rebula, Kafol, Jagodic, Turk. PROSEK, REPENTABOR: Husu, Mu-lič, Škabar, Braini, Pertot, Starc, Krt, Rupel. DEKLETA FINALE ZA 1. MESTO Dolina - Sv. Ivan 0:0 5:4 po sedemetrovkah DOLINA: Hervat, Kosmač, Laurica, Mauri, Metlika, Bandi, Pettirosso. SV. IVAN: Petra, Maria in Marina Krapež, Glavina, Marc, Mezgec, Mazziero, Metlika, Faimann. To tekmo so odigrali v Bazovici. (ak) I® ■ naši košarkarji v raznih ligah in turnirjih m ii® ®®i®® II!®!® liffi!!! I®®!® Ijffl® ffl; II DRŽAVNI KADETI TOLAŽILNA SKUPINA BREG - KONTO VEL 113:94 (64:46) BREG: Schiulaz 4 (2:2), Pavlica 23 (9:9), Simonič 15 (6:9), Debeljuh 38 (6:7), Starec 7, Corva 6, Škabar 5 (1:4), Rudeš 2 (0:2), Gombač 4, Bandi 10 (2:2). KONTOVEL: Ban 6 (0:2), Kralj 21 (4:8), Bizjak, Briščik 1 (1:8), Gulič 18 (0:6), Danieli 2, Rebula 34 (5:7), Vodopivec, Gregori 8, Budin 4. 3 TOČKE: Debeljuh 2, Starec, Simonič, Kralj, Rebula 1. Tudi povratni slovenski derbi se je zaključil v prid Brežanov. Domačini so začeli izredno motivirano in takoj prevzeli pobudo v svoje roke. Gostje so sicer igrali dobro, a proti domačinom, ki so gotovo odigrali najboljšo letošnjo tekmo, nič niso mogli. Škabar in Bandi sta končno pokazala kaj znata, "mitraljez" Debeljuh je igral kot običajno. Sicer je za uspeh treba pohvaliti vso ekipo. Kontovel-ci so takoj izgubili Gregorija zaradi petih osebnih napak, v nadaljevanju pa sta le odlična Rebula in Kralj skušala spremeniti izid v svojo korist. (Andrej Pavlica) 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA C BARCOLANA A - KONTOVEL 109:84 (45:40) KONTOVEL: Nabergoj 5 (1:5), Pertot 6 (2:4), Kneipp 17 (1:2), Cingerla 4 (1:2), Cu- nja, Bogateč (0:2), Starc 3 (1:3), Emili 23 (3:5), Versa 26 (6:9). TRI TOČKE: Kneipp 2, Cingerla 1. PM: 16:32. ON: 30. PON: Nabergoj (36), Pertot (36), Versa (37). Po dveh zaporednih zmagah so Konto-velci doživeli najhujši letošnji poraz proti povprečni Barcolani. Po izenačenem prvem polčasu so naši še v 25. min. zaostajali le za 3 točke. V naslednjih akcijah pa so morali zaradi poškodb oziroma petih osebnih napak predčasno na klop kar štirje igralci Kontovelove prve peterke. Nasprotnik je imel tako prosto pot do nepričakovane visoke zmage. Tokrat sta omembe vredna Versa ter Kneipp. (Andrej) BOR INDULES - DLF 82:89 (40:52) BOR: Filipčič 6 (2:4), Korošic 2, Posse-ga 22 (1:5), Bajc 17 (1:1), Baitz 9 (1:2), Brus 6, Tomšič 15 (5:7), Križmančič, Pregare 5 (0:2), Corbatti. TRI TOČKE: Pregare in Possega po 1. Borovi naraščajniki so proti veteranom Ferroviaria potegnili krajši konec, vendar so z igro zadovolili, zlasti v drugem polčasu, ko so bili boljši od nasprotnika. V prvem delu tekme so borovci plačali predvsem svojo neizkušenost, kar so »železničarji« izkoristili, da so prešli v vodstvo. Po odmoru so Tržačanom nekoliko pošle moči in naši so delno nadoknadili zaostanek, več pa niso zmogli tudi zaradi razlike v višini in "večje specifične teže" tekmecev. Vsi Borovi igralci so dobili priložnost za daljši čas igranja in vsi so dobro opravili svojo nalogo. (Čancia) Pionirski festival Slovenije ZSŠDI zadovoljilo Na polfinalu Pionirskega festivala Slovenije v Novem mestu je združena ekipa mlajših pionirjev ZSŠDI kljub dvema porazoma s prikazano igro zadovoljila. V prvi tekmi so se naši pomerili s Kranjem in tesno izgubili, čeprav so bili večji del tekme boljši nasprotnik. S to zmago so si Kranjčani zagotovili vstop v finale, potem ko so v prvi tekmi proti pričakovanju premagali domačine. V popoldanskem srečanju s peterko Novega mesta je trener Kovačič dal možnost igranja vsem nastopajočim, ki so proti fizično močnejšemu in višjemu nasprotniku igrali povsem suvereno. KRANJ - ZSŠDI 44:40 ZSŠDI: Spadoni, Koren, Vatta 7 (1:1), Jogan 11 (1:4), Križman 2, Gobbo, Emili 10 (0:2), Gregorič 2, Klabjan, Mingot, Žerjal 5 (1:2). NOVO MESTO - ZSŠDI 62:52 ZSŠDI: Spadoni 9 (7:9), Koren, Vatta 9 (1:2), Jogan 10 (1:2), Križman 1 (1:2), Gobbo 2 (1:3), Emili 16 (2:6), Gregorič, Klabjan, Mingot 4 (0:2), Žerjal. KONČNI VRSTNI RED: 1. Kranj, 2. Novo Mesto, 3. ZSŠDI. (Vato) TURINIR PRVI KOŠI BOR - DON BOSCO 23:54 BOR: Štokelj 7, Štefančič 17, Zupin, Sulli, Pegan, Floridan, Žiberna 4, Segina, Strani. Borovci so končno v popolni postavi odigrali svojo najboljšo letošnjo tekmo. Kljub porazu so pokazali dober napredek. Izkušenejši nasprotniki so po zelo izenačenem začetku prešli v vodstvo in polagoma prednost vse bolj višali. Treba je pohvaliti vso ekipo za napredek, ki ga je dokazala. MINIBASKET BOR: Stefančič 12, Pegan, Štokelj 4, Žiberna 2, Floridan, Sulli. Mladi igralci minibasketa so imeli veliko težav proti zelo agresivnemu nasprotniku, ki je uspešno zaustavljal vsako prvo akcijo. Po zelo neuspešni tretji četrtini (22:6) so se plavi zbrali in šele v zadnji četrtini igrali kot znajo. (Borut) Športno združenje Gorica vabi na PROSLAVO OB25-LETNICI ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA DOM KJJLTCHNt DOM Program: nastop članic ritmične skupine in orodnih telovadcev, priložnostni govori, predstavitev knjige Vilija Prinčiča o četrtstoletnem delovanju društva, zgodovinski pregled v sliki in besedi, podeljevanje priznanj, družabno srečanje. Jutri, 19. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na raznih teniških turnirjih Gajevci s spremenljivo srečo Gajevci so v preteklih dneh nastopili v okviru raznih tekmovanj. Člani so v okviru italijanskega pokala na domačih igriščih slavili zmago proti ekipi San Marco iz Ribiškega naselja. Brez težav so se uveljavili v vseh srečanjih posameznikov, dež pa je ob že zagotovljenem rezultatu prekinil igre dvojic. POSAMEZNI IZIDI: Gomizelj - Zon-chi 6:1, 6:0; Prelec - Persi B. 6:0, 6:2; Čorbo - Persi G. 6:3, 6:2; Coretti - Peli-cetti 6:2, 6:3. Drugače pa je bilo z ekipama v konkurenci "over 35" in "under 12". Prva je v postavi Dušan Mauri in Edi Daneu gostovala v Pordenonu, kjer je klonila domačinom. V okviru tekmovanja "Baby Davis" pa je B ekipa Gaje v postavi Erika Race, Fabio Germani in Vasja Vavpetič kljub borbenosti predala zmago gostiteljem teniškega kljuba Terzo D Aguileia. Člani postave "under 12" so v soboto zaključili deželni turnir v Gradežu. Najdlje sta se prebila Aleš Plesničar, ki je zasedel dobro 3. mesto, potem ko je v polfinalu zgubil proti Goričanu Aleksandru Pausij, in še zlasti njegov brat Borut, ki je končno osovjil svoj prvi važnejši turnir po lepem srečanju s Pausijem, katerega je odparvil z rezultatom 6:7, 6:2, 6:1. Po teh srečanjih se je Borut Plesničar v nedeljo podal v Forte Dei Marmi v Toskano, kjer je nastopil na državnem turnirju. Tam pa se ni najbolje odrezal in je izgubil že v prvem kolu. Ostali najmlajši gajevci pa so nastopili na turnirju v Ronkah. Po prvem kolu je ostal v konkurenci le še Aleš Plesničar, (alma) Simonetova in Bersanova pongasici pripravah Mladi namiznoteniški igralki Biserka Simoneta (Kras Globtrade) in Ana Bersan (Bor Farco) sta bili povabljeni na desetdnevni poletni zbor desetih najbolj perspektivnih italijanskih igralk v kategoriji naraščajnic. Zbor bo od 1. do 10. julija v Cesenaticu. To je nedvomno pomembno priznanje za igralki, obe društvi in trenerja Šercerja in Filipasa, hkrati pa potrditev, da se pri nas pojavlja nov rod zelo obetavnih namiznoteniških igralk, saj lahko rečemo, da Simonetova in Bersanova sicer predstavljata vrh tega rodu, a nista osamljeni. Zamejsko balinarsko prvenstvo Kras premočno vodi Tretje kolo zimskega zamejskega balinarskega prvenstva nam je že postreglo s prvimi velikimi presenečenji. V prvi vrsti izstopa gladek poraz zamejskih prvakov, igralcev Sokola, ki v ponedeljek Zarji res niso mogli do živega. Že ta rezultat jasno priča, da je vsaka ekipa v letošnjem prvenstvu zmožna postaviti na glavo vsakršno predvidevanje in utegne favorite vsako podcenjevanje sicer na papirju boljšega nasprotnika drago stati. Kot nalašč pa sta ostala dva kandidata za letošnji naslov na najboljši način izkoristila spodrsljaj Sokola, saj je Danica v treh srečanjih prepustila Gaji le 12 točk, še veliko bolj pa preseneča celotni izkupiček Krasa, ki je gostoval pri repenskih sosedih in se s tem iz- datnim uspehom povzpel na sam vrh lestvice. Sicer Krasov položaj na razpredelnici ne predstavlja nobene novosti, ker smo itak vajeni videti Zgo-ničane večji del prvenstva pred vsemi. V ključnih momentih pa jim ponavadi zmanjka sape. Miheliča in tovariše so očitno tokrat izdale vremenske okoliščine, saj je bilo med srečanjem z Zarjo na bazovskih stezah hladno, povrhu pa je pihala nevšečna burja. Kljub temu sta imeli ekipi enake pogoje, zato res ne gre jemati domačinom ni-kakšrnih zaslug pri opravljenem podvigu. Igralci Kršakega doma si brez dvoma tako pekočega poraza proti Krasu res niso zaslužili. Po nezadržnem pohodu gostujoče četverke, proti kateri v dosedanjih treh zmagovitih nastopih niso nasprotniki zdržali več kot tričetrt ure, sta bili na vrsti dvojici. Po bledi igri, predvsem obeh bli-žalcev, niso domačini v predzadnjem lučaju izkoristili na stežaj odprtih vrat k zmagi in so hudo napako plačali s porazom. IZIDI 3. KOLA: Polet - Nabrežina 2:1 (11:4, 11:4, 2:11); Kraški dom - Kras 0:3 (7:11, 9:11, 4:11); Danica - Gaja 3:0 (11:0, 11:7, 11:5); Zarja - Sokol 3:0 (11:8, 11:7, 11:7); prost je bil Mak. LESTVICA: Kras 7, Danica 6, Sokol, Polet in Zarja 5, Gaja in Kraški dom 3, Nabrežina 2, Mak brez točk. PRIHODNJE KOLO (danes): na Vrhu ob 19.30 Mak - Danica; v Zgoniku ob 19.00 Kras - Sokol; na Opčinah ob 19.00 Polet - Zarja; na Padričah ob 19.00 Gaja - Nabrežina; prost bo Kraški dom. (Z.S.) V zaostalih nogometnih tekmah Pri borovcih peša skupna igra CICIBANI Poprvenstvo CAMPANELLE - BOR 4:2 STRELCI za Bor: Lorenzi in Kariž BOR: Gregori, Omari (Bergagna), Lorenzi, Furlanič, Kariž (Tence), Furlani, Brazzani. BOR - S. LUIGI VIV Al BUSA 0:0 BOR: Gregori, Lorenzi, Bergagna (Omari), Ban, Kariž (Tence), Furlani, Brazzani in Carbonini. V prvi tekmi zlasti po zaključku prvega polčasa, ni bilo sploh razumeti, kako se je kaj takega lahko zgodilo. Naši malčki so trikrat naivno zgrešili v obrambi in se nenadoma znašli s tremi goli zaostanka. Zgledalo je, da se bo nadaljevala bleda predstava z zadnjega nastopa. Toda v drugem delu srečanja, ko je trener Ražem spremenil vlogo nekaterim igralcem, se je igra vidno izboljšala in vse je dalo slutiti, da končni rezultat še ni odločen. Četrti gol nasprotnika pa je vse nadaljnje upe pokopal in tekma se je zaključila pri rezultatu 4:2. V drugi zaostali tekmi smo opazili boljšo organizacijo v obrambi, toda zaključevanje napadov je bilo popolnoma neučinkovito. Srečaje se je končalo z izidom 0:0, vendar smo še vedno prepričani, da naši lahko bolje igra)0' Njihova šibkost je v skupni igri, ki le le deloma prihajala do izraza. Na*1 morajo doseči večjo kontinuiteto in jasnejša izhodišča pri reševanju posameznih struktur, ki se izmenično p°j javljajo na terenu. Upajmo, da bo tud ta pomanjkljivost kmalu mimo. (V- D ) V organizaciji KK Adria Rešim V nedeljo Pokal Lonjerja Farsa se nadaljuje Odločitev verjetno čez nekaj dni Rimska farsa o usodi Jadrana v play offu se nadaljuje. Včeraj so nam na košarkarski federaciji v Rimu povedali, da je pristojna sodniška komisija že v torek zvečer odbila priziv Oderza, vendar še niso objavili utemeljitve. Oder-zo je na to odločitev vložil priziv, o katerem pa bo odločalo zvezno sodišče, po trditvah »gospodov v Rimu« verjetno šele prihodnji teden, če pač lahko verjamemo tistim, katerih odgovori kot »telefonirajte čez kako uro«, »še vedno zasedajo« ali »oglasite se jutri« ipd. so že običaj. Vse kaže torej, da ta konec tedna ne bodo odigrali prvih tekem play offa za prestop v B-l ligo, vprašanje pa je, kdaj jih sploh bodo. Rimski mlini, kot trdi senator Spetič, meljejo počasi... Kolesarji lonjerskega kluba Adria Rešim se zavzeto pripravljajo za nedeljski nastop na domači dirki za 23. Pokal Lonjerja, ki bo startala ob 10.30 v Lonjerju, se odvijala na krožni stezi v dolinski občini in zaključila po 5-ki-lometrskem vzponu iz Boljunca do Lonjerja. V zadnjih tednih so tako dosegli vrsto uspehov, najprej na dirki na kronometer iz Trsta do Sesljana, kjer je bil Leniša v svoji kategoriji tretji, Kunaver sedmi, Hafner prepričljivo prvi v starejši kategoriji, Sneider pa v isti kategoriji osmi. Istega dne je Janez Zakotnik na Bledu prepričljivo zmagal na krožni dirki okrog Jezera. Ta konec tedna pa so lonjerski predstavniki nastopali tudi na dveh frontah in sicer na krožni dirki v Kopru, kjer so zadovolili, in pa na dvodnevni etapni dirki v Pordenonu, kjer je Hafner zmagal na drugi etapi na kronometer, v skupni razvrstitvi pa je zasedel odlično tretje mesto. (R. Pečar) Na tekmovanju v Ljubljani Domovci solidni Na nedavnem republiškem tekmovanju v preskokih s prožnim platnom, ki so ga pripravili v Ljubljani, so sodelovali tudi predstavniki Domove sekcije za orodno telovadbo. Rezultati, ki so jih naši predstavniki dosegli, so vsekakor dobri, saj je bila konkurenca dokaj številna in kakovostna. Med najmlajšimi je ekipa Doma zasedla 6. mesto v konkurenci 19 postav. Med posamezniki pa so naši telovadci dosegli naslednje uvrstitve: 4. Erik Blažič, 11. Matjaž Klemše, 25. Matija Pipan, 26. Boris Prinčič, 33. Andrej Rosano, 34. Luka Brešan. Med naraščajniki je v konkurenci 53 telovadcev Matej Makuc zasedel 18. mesto. V kategoriji mladincev je Maksi Šuligoj bil 7„ Maurizio Gugliatti 14. in Ivan Pipan 15. Nogometaši so tokrat blesteli Primorske nogometne ekipe že dolgo niso iztržile takšnega izkupička kot konec prejšnjega tedna. Koper je na domačem igrišču spet zmagal, tokrat je bil njegova "žrtev" reški Orijent, rezultat pa je bil 3:1. Koprčani so na 4. mestu lestvice in s tem najbolje uvrščena slovenska ekipa v medrepubliški ligi. Uspešna sta bila tudi oba člana slovenske lige. Novogoričani so presenetljivo visoko, kar s 3:0, zmagali v Mozirju, Izola pa je doma z 1:0 odpravila velenjski Rudar. Jadran Lama iz Dekanov po zmagi nad Jesenicami vztraja na 1. mestu lestvice območne slovenske lige in je še bližje velikemu cilju - uvrstitvi v 1. republiško ligo. V primorski ligi se pojavlja vse več nešportnega obnašanja, tako je bila tekma v Šempasu celo prekinjena. Vodi Dragonja pred Branikom. Utekata se tekmovanji v obeh slovenskih rokometnih ligah. Igralke ajdovskega Mlinotesta so z zmago nad Črnomljem potrdile naslov prvakinj, zmagala sta tudi oba primorska pred- športna ŠOLA trst obvešča, da se bo sklepni del letošnje osnovnošolske olimpiade začel v sobo-to, 20. t.m. ob 10. url, učenci pa naj se zbero v man dvorani Borovega športnega centra petnajst minut prej. TPK SIRENA organizira naslednje JADRALNE ti ČAJE: za otroke od a. do 14. leta -tečaj OPTIMIST od is. do 26. junij 1989 in 2. tečaj OPTIMIST od 24. julij do 4. avgusta 1989; za mladince in 0( rasle SNipe.finn.420-FJ od 3. do 8. j, lija in VVINdsuRF od 17. do 22. julij 1989. Tajništvo je odprto vsako sobot od 14.30 do 17.30. JK ČUPA obvešča, da bo društveno športno tajništvo na razpolago članom vsako soboto od 18.30 do 19.30. Obenem vabi vse člane, da se udeležijo delovne akcije za ureditev društvenega sedeža, ki bo v soboto, 20. t. m., po 14. uri. SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo akcije za čiščenje Opčin. Akcija bo v nedeljo, 21. t. m. Vse informacije dobite pri odbornikih. stavnika v moški ligi, Jadran in Ajdovščina. Zadnje dni je bilo zelo živahno na koprskih športnih igriščih, saj so ob občinskem prazniku pripravili vrsto tekmovalnih in rekreativnih prireditev. V Postojni je bilo odprto prvenstvo Jugoslavije v lokostrelstvu, na katerem so primorski tekmovalci osvojili tri naslove prvakov, dve drugi in tri tretja mesta. Sezono so začeli tudi umetnostni kotalkarji, ki so imeli v Novi Gorici prvo letošnje mednarodno tekmovanje. Na kegljišču v Ajdovščini so pripravili tradicionalni turnir in domačin Turk je dosegel izreden uspeh z drugim mestom za svetovnim prvakom Urbancem. (DK) Od 20. in 21. maja v Bolčovsu Srečanje šahistov sosednjih dežel IDRIJA — Prizadevni člani šahovske sekcije Slovenske športne zveze v Celovcu se skupaj z domačini v Bil-čovsu pri Celovcu skrbno pripravljajo na organizacijo 10. jubilejnega srečanja šahistov iz Pirana, Nove Gorice, Tolmina, Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, Monoštra iz Porabja (Madžarska) in Slovenske športne zveze iz Celovca. Srečanje bo 20. in 21. t. m., sodelovale pa bodo 8-članske ekipe mest iz štirih sosednjih dežel, ki bodo turnir odigrale po Bergerjevem sistemu. Na dosedanjih devetih srečanjih so imeli največ uspeha šahisti Pirana, ki so zbrali 197 točk, slede: Nova Gorica 178,5; SŠZ - Celovec I. 147; ZSŠDI -Trst 108; Tolmin 89; Monošter 45,5; Bekštein 26; Eltendorf 18 in SŠZ Celovec II. 2 točki. Za najboljše ekipe je organizator SŠZ Celovec pripravila pokale in spominske diplome. Tekmovanje šahistov v Bilčovsu bo nov prispevek k utrjevanju prijateljskih vezi med šahisti štirih sosednjih dežel. (Silvo Kovač) Sprememba pri vodstvu Mebla Imsa R. Petejan Rajko Petejan je novi trener odbojkarske ekipe Meblo Imsa, ki je prejšnjo soboto sklenila prvenstvo C-2 lige. Petejan, ki je letos igral pri 01ympii v C-l ligi, bo nasledil Zvonka Brožiča, ki je v zadnjih dveh sezonah vodil združeno ekipo. Petejan je meblovcem dobro poznan, saj je do predlanske sezone igral za Val in veliko prispeval, da si je ekipa priborila mesto med državnimi li-gaši. Svoj odbojkarski talent je pokazal tudi v letošnji sezoni pri 01ympii, kjer je bil gotovo med najpomembnejšimi igralci. S trenerskim delom je Rajko Petejan začel že ta teden in ga bo do konca meseca vodil skupaj z Brožičem. Sicer bo ob trenerstvu Petejan tudi igral in bo tako lahko kar na polju in še zlasti v delikatnih trenutkih posredoval svoje večletne izkušnje posredoval mlajšim soigralcem. novi trener Na prestop v 1. amatersko nogometno ligo Juventina čakala kar 27 let Trinajst zmag, enajst remijev in šest porazov. To je v strnjeni obliki tekmovalni potek štandreške Juventine v komaj končani sezoni, v kateri si je po 37 letih ponovno zagotovila napredovanje v 1. amatersko ligo. Štandrežci so namreč podoben uspeh uresničili že v sezoni 1950-51, ko so osvojili prvenstvo 1. divizije in napredovali v deželno promocijsko ligo, ki naj bi odgovarjala današnji 1. AL. V tej ligi je Juventina ostala štiri sezone, eno leto je igrala v nižji kategoriji, ponovno zmagala in spet za pet sezon igrala v deželni promocijski ligi. Odtlej so Štandrežci nastopali le v 2. oziroma 3. amaterski ligi, torej več kot 27 let. Kaj lahko rečemo o letošnjem prvenstvu Štandrežcev? Najprej to, da so si napredovanje zaslužili, saj so kot novinci v ligi nadigrali vse nasprotnike in z odličnim drugim delom prvenstva prešli v vodstvo in ga obdržali do konca, kljub zadnjima porazoma. Rekli smo, da si je Juventina zagotovila napredovanje v drugem delu, ko je bila daleč najbohša ekipa. V zadnjih 15 srečanjih so Štandrežci zbrali kar 21 točk (v prvem delu 16). Delno slabši so bili Pro Romans (12), Villesse (10) in Piedimonte (14), ki so osvojili 19 točk. Vodilni iz prvega dela, San Nazario (22 točk), je v drugem delu zbral le 14 točk in to je tudi razlog, da so Tržačani, ki so imeli celo 7 točk prednosti pred Juventino, tako klavrno zaključili prvenstvo. Kljub slabemu povratnemu delu pa je San Nazario do zadnjega imel možnost, da dohiti Juventino. Ni mu uspelo. Marjan Cingerli Sicer so navijači Juventine na zadnjih dveh srečanjih doživeli marsikateri grenak trenutek. Po porazu z Mosso na domačih tleh je bilo treba pokazati kaj več v kraju San Giovanni al Natisone. Toda tudi tu Juventini ni šlo od rok in čakati je morala na odrešilni rezultat s Padrič. Pot Štandrežcev v letošnjem prvenstvu se je začela dokaj slabo, saj so po 5. kolih bili na 12. mestu s 3 točkami, medtem ko je San Nazario že vodil z 9 točkami, skupaj s Caprivo (slednja bo odigrala dodatno tekmo za obstanek!). Po 10. kolu je San Nazario še vedno bil na 1. mestu (15 točk), Juventina pa je bila 10. z 9 točkami. Ob koncu prvega dela so se Štandrežci že prebili 5. mesto (16 točk), vodilni San Nazario pa jih je imel 22. Po 20 odigranih kolih je Juventina že bila na 2. mestu (24 točk, 4 manj od Tržačanov. Po medsebojnem srečanju je štandreško moštvo v 25. kolu prešlo v vodstvo (32), drugi pa je bil San Nazario (31). Zadnja kola pa imamo še živopred očmi. S tehničnega vidika so Štandrežci, dokler niso prešli v vodstvo, igrali dokaj dobro in formo samo stopnjevali. Serija zaporednih zmag v začetku po-vratnrega dela je potrdila kakovost Juventine, ki je posebno na gostovanjih beležila najboljše izide. Verjetno smo si najboljšo nogometno tekmo si Paolo Travagin ogledali na Baiamontiju, proti San Na-zariu, ko so domači zmagali s 4:1. - Odtlej pa je kakovost štandreške igre začela pešati in vse kaže, da je zaradi vodstva na lestvici ekipa zgubila tisto jasnost in učinkovitost, ki smo ju bili vajeni. Po našem mnenju so Grionovi varovanci odločilno tekmo odigrali v Vilešu, ko so z 2:1 premagali Pro Romans in s tem, ob San Naza-riu, odpravili z najnevarnejšim nasprotnikom. Ob takem uspehu je jasno, da si pohvalo zaslužijo vsi igralci, trener in ostali člani vodstva, kajti samo v timskem delu je moč. Ob tem pa bi radi omenili nekatere igralce, ki so zagotovili barvitost štandreške igre. V obrambi si vsekakor posebno pohvalo zaslužita »čistilec« Trevisan in levi branilec Travagin. Dobro je igral tudi Kerpan. Sredina igrišča je bila vsekakor domena kapetana Tabaja, kateremu se je poznala izkušenost, ki si jo je nabral po tolikih letih v promocijskem prvenstvu. Ob njem bi omenili tudi Marjana Cingerlija, »kralja« levega krila, ter Tesolina, ki so ga marsikateri že v začetku prvenstva odpisali, mar-sikdajh pa se je izkazalo, da je bil odločilen. Povsem dobro je prvenstvo začel Bastiani, kasneje je delno popustil in ponovno dobro zaigral ob koncu, še posebno na srečanju proti Natisoneju, ko je bil gotovo najboljši na igrišču. Sicer pri tem bežnem pregledu ne gre pozabiti na »jollyja« Pazienteja, kakor tudi ne na »šprinterja« Del Negra, ki je zaradi vojaške obveznosti zapustil ekipo v drugem delu. Glede ostalih bi dejali, da so igrali spremenljivo. To velja za vratarja Molinarija, ki je bil včasih negotov, ter za skoraj vse igralce desnega krila (Chizzolini, Furlan, Scermino), ki so odigrali podrejeno vlogo v primerjavi s kolegi z leve strani, kjer se je v bistvu odvijala in razvijala igra Štandrežcev Za Juventino je sedaj čas praznovanj in veselja. Kaj kmalu pa se bo za vodstvo začelo resno delo, priprava na prihodnjo sezono, ko bo štandreška ekipa prevzela od Primorja vlogo zastavonoše slovenskega nogometa v deželi. RUDI PAVŠIČ Tabaj (levo) in Trevisan Drevi predavanje o Karnijskih Alpah To poletje v organizaciji SPDT enotedenski pohod v Dolomite Brente Slovensko planinsko društvo prireja tudi letos, kot že vrsto let od tistega daljnega pohoda iz Trsta na Triglav leta 1978 ob priliki praznovanj 200. letnice osvojitve tega slovenskega očaka, tradicionalni enotedenski Poletni pohod. Tokrat se bodo planici Podali v prikupno in mogočno gorsko skupino Dolomiti del Brenta, pohod Pa bo trajal od 26. avgusta do 2. septembra. Planinci, ki so zainteresirani Za ta pohod, naj čimprej pomislijo, kako si bodo organizirali dopust, saj 'Jo vpisovanja že odprta (na sedežu ~SSDI, Ul. sv. Frančiška 20/2. nad, tel. '67304), mesta na tem pohodu pa so oaiejena, saj je slednji avtobusni organizatorji pa so seveda naročili le on avtobus. Vse informacije pri Ange-Ju Kermecu (tel. 44016). Pohoda se lahko udeležijo tudi alpi-.Isti, ki bodo plezali po svoje, saj sta j °lomitski skupini Brente in Presanel-e Pravi raj za plezalce, ki se lahko Pfostijo v lažji, težji ali tudi najtežji Dariji. Program pa, katerega se °ao držali planinci, je sledeč. se ^ne’ v so^oto' 26- avgusta, p °očfo udeleženci z avtobusom da1' 12 Trsta preko Trenta do Ma- Phe di Campiglio ter še do kraja Čampo Carlo Magno. Od tu se bodo z žičnico podali na prelaz Groste ter peš do koče Tuchett na višini 2272 m. Hoje bo za uro in pol, tu pa bodo prenočili. Naslednjega dne se bodo pohodniki podali od koče Tuckett po zavarovani poti Sentiero Sasat do koče Alimonta in še po zavarovani poti Bochette ter mimo Campanile Alto in Campanile Basso do koče Pedretti - Toša (2502 m), kjer bo prenočitev. Ta dan bo hoje po zavarovani poti za skupno 6.30 h. V ponedeljek, 28.8., se bo pot začela od koč Pedrotti - Toša ter bo peljala planince po poti Brentari preko »Ve-dette della Toša« do razgledišča »D‘-Ampiez« in po poti Ideale do koče »12 apostoli« na višini 2498 m. Tu bo prenočitev, ta dan pa bo pet ur hoje po zavarovani poti. Naslednjega dne se bodo planinci spustili po stezi v dolino Valle D Ago-la (tri ure hoje) do koče Vallesinella (Madonna di Campiglio). V koči bo postanek za kosilo. Kasneje bo ogled slapov Vallesinella, prenočitev pa bo v istoimenski koči. V sredo, 30.8., bo izlet k jezerom »Cingue laghi« ter ogled Madonne di Campiglio, nato bo povratek v kočo Vallesinella, kjer bo prenočitev. Naslednjega dne se bodo planinci odpeljali od koče Vallesinella proti dolini Stavel do kraja Vellon. Od tam bodo krenili peš do koče Denza (tri ure hoje) na višini 2298 m, kjer bodo prenočili. Prvega septembra navsezgodaj se bodo napotili proti vrhu Pre-sanelle (3558 m, 5 ali 6 ur hoje delno po ledeniku), nato pa bo še približno triurni povratek v kočo Denza, kjer bo prenočitev. Naslednjega, zadnjega dne pohoda, se bodo spustili v dolino (dve uri hoje) ter se nato z avtobusom vrnili v Trst. Izlet je primeren za vse, ki so zavarovanih poti v hribih vajeni. Seveda je potrebna gorska oprema. Kdor se ne bo hotel podati na izpostavljeno zavarovano pot »Bochette«, lahko izbere lažjo varianto in sicer: 28.8. iz koče Tuchet po položni poti »Sentiero Orsi« do koče Pedrotti - Toša, kjer bo prenočitev, a naslednjega dne mimo koče Brentei v dolino DAgola do koče Vallesinella, kamor bo naslednjega dne prišla glavnina planincev. Cena izleta, v katero je vključena samo vožnja z avtobusom, znaša za odrasle sto tisoč lir, za otroke do 16. leta starosti pa 80 tisoč. Ostalo (nočnina, hrana, žičnica) plačajo planinci na licu mesta. Ob vpisu je treba plačati 40 tisoč lir predujma. Vabljeni vsi, vendar pohitite, ker so mesta v avtobusu omejena! (ANGELO KER-MEC) Drevi se bo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadst.) nadaljevala predavateljska sezona SPDT. Furlanski alpinist Attilio De Rovere bo s pomočjo barvnih diapozitiv predstavil svojo zadnjo knjigo »Alpi Carniche«. Knjiga je zelo zanimiva, prikazuje pa vse gorske skupine karnijskih Alp, od Cogli-ansa so Poluniga in Osterniga. Uspešen zaključek alpinističnega tečaja Pred kratkim se je uspešno zaključil alpinistični tečaj, ki ga je priredil alpinistični odsek SPDT. Tečaj je zaključilo rekordno število planincev (osemnajst), ki so se že navdušili za plezanje v gorah. Po mnenju inštruktorjev je bil to eden najboljših tečajev v zadnjih letih, potekal pa je po že ustaljenem sistemu: teoretskim predavanjem ob petkih so sledile praktične vaje ob nedeljah v Glinščici. Čeprav se je tečaj že zaključil, se bodo bodoči alpinisti še dvakrat s svojimi inštruktorji podali v hribe, kar niso mogli storiti do sedaj zaradi obilece novoza-padlega snega. V nedeljo izlet za osnovnošolce Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 28. t.m, izlet za otroke vseh slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Tokrat se bodo otroci skupno s svojimi mladimi spremljevalci podali na najvišji hrib Tržaškega ozemlja, Kokoš. Zbirališče bo ob 9. uri pred,cerkvijo v Bazovici, kjer se bo ob 18. uri izlet tudi zaključil. Otroci si bodo najprej ogledali sodobni kmetijski obrat Lenarta Vidalija, njegov hlev in sodobna kmetijska orodja. Sledil bo vzpon na Kokoš mimo spomenika bazoviškim junakom. Na povratku se bodo vsi ustavili na travniku, kjer bo otroški poligon in preizkus znanja. Vpisovanje na zbornem mestu pred odhodom. V primeru slabega vremega izlet odpade. Izlet je namenjem otrokom brez spremstva staršev. Vse informacije pri Borisu Paoliju (tel. 910836) in Robiju Devetaku (tel. 55180) ob urah kosila oz. večerje. V nedeljo tudi izlet v neznano SPDT prireja v nedeljo, 28. t.m, tradicionalni vsakoletni izlet v neznano, ki je povezan s srečanjem s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane. Zbirališče ob 6.45 pred tržaško sodno palačo, odhod pa je četrt ure kasneje. Udeleženci morajo vzeti s seboj potni list. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304). Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.700,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 18. maja 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 Čedad - ui. Risiori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch izdaja L ZTT Član italijanska in liska (T ^ Trst IMIil] 2,“' F V založnikov FIEG Prvič od izbruha državljanske vojne leta 1975 Muslimani in kristjani stavkajo zaradi umora muftija Hasana Haleda BEJRUT — Prvič od leta 1975, ko je v Libanonu izbruhnila bratomorna državljanska vojna, so tako muslimani kot kristjani včeraj prekrižali roke v protestni splošni stavki zaradi atentata na bejrutskega muftija šejka Hasana Haleda, v katerem je poleg sunitskega verskega voditelja izgubilo življenje še 20 oseb. Medtem pa se stopnjujejo medsebojne obtožbe muslimanov in kristjanov. Druži Džumblatove progresivne socialistične stranke, šiiti Berijevega gibanja Amal in njihovi zavezniki Sirci obtožujejo za atentat voditelja krščanske vlade generala Michela Aouna, ta pa krivi »tuje roke«. Krščanski radio Glas Libanona je že predsinočnjim pomenljivo poudaril, ne da bi teze razvil, da sta tako Beri kot Džum-blat večkrat kritizirala šejka Haleda zaradi njegove »oportunistične in kapitulantske politike«. Resnici na ljubo je bil bejrutski mufti predstavnik sunitske elite, ki so jo šiiti in druži potisnili v ozadje. Kot vodja libanonskih sunitov se je Haled med drugim v preteklosti zavzel za svoje »brate v veri«, Arafatove Palestince, ko so jih skušale fizično likvidirati sirske »mirovne« enote ob podpori šiitov. Verskemu voditelju pa so očitali predvsem njegove napore, da bi poiskal skupni jezik z verskimi voditelji drugih veroizpovedi, od maronitov do proiranskih funadamentalistov. Vsekakor pa se vsi politični opazovalci strinjajo, da je bil ubit zmerni verski voditelj, ki se je aktivno zavzemal za nacionalno spravo in ki je odločno nasprotoval vsakemu tujemu vmešavanju v libanonske notranje zadeve. Morilce je treba torej iskati med tistimi silami, ki nasprotujejo spravi in vztrajajo na logiki sile in nadvlade. Ob tem je zanimivo, da suniti niso obtožili nikogar. Verska skupnost, ki je nekoč z maroniti v bistvu delila gospodarsko in politično oblast v Libanonu, modro mblči, saj ne more pozabiti, kako so jo z nasiljem odrinili od oblasti. Že res, da je uradno libanonski premier sunit Selim el Hos, a za sunitske veljake je Hos postal le nebogljena lutka v sirskih rokah. Položaj v Libanonu je torej skrajno napet. Prejšnji teden s posredovanjem Arabske lige doseženo premirje še drži. Sirsko-muslimansko topništvo je tudi včeraj obstreljevalo krščansko obalo severno od Bejruta. S topniškim bombardiranjem pa so pričeli že dan prej, le nekaj minut po atentatu, v katerem je bil ubit šejk Haled. Resnici na ljubo, sirsko in muslimansko topništvo že dalj časa obstreljuje severnoliba-nonska krščanska pristanišča. Po vsem sodeč pa to ni preprečilo, da bi Irak poslal libanonski krščanski vojski generala Aouna nove pošiljke orožja in municije. Britanska specializirana revija Janes pa je včeraj zapisala, da je Bagdad poslal maronitom tudi rakete kratkega dometa frog-7, s katerimi bi lahko bombardirali celo Damask. Politični opazovalci izključujejo možnost, da bi kristjani uporabili te rakete sovjetske izdelave. Tako orožje pa predstavlja nedvomno grožnjo in do neke mere tudi jamstvo, da sirska vojska ne bo prešla v končni spopad proti krščanskemu ozemlju, ker bi Aoun pred morebitnim zlomom segel tudi po tem orožju. Na konju v metro Dvestoletnico francoske revolucije se lahko praznuje tudi na konju, pomembno je le to, da tudi zanj plačamo vozovnico pariškega metroja (AP) Papež Janez Pavel II. praznuje rojstni dan VATIKAN Papež Janez Pavel II. praznuje danes svoj 69. rojstni dan. Rodil se je namreč 18. maja 1920 v Wadowicah pri Krakowu. 16. oktobra 1978 je nasledil papežu Janez Pavlu L, ki je komaj 33 dni po imenovanju umrl. • Karol VVojtila je v enajstih letih pa- peževanja prepotoval domala ves svet. Po Italiji je opravil 79 potovanj, 41-krat pa je potoval v tujino, kar pome- ni, da je »prevozil« kar 621.701 kilometrov. Poleg številnih apostolskih pisem je papež Wojtila napisal tudi sedem enciklik, imenoval številne škofe po vsem svetu in 84 kardinalov. Ob rojstnem dnevu je papež dobil voščila mnogih italijanskih in tujih političnih in verskih oseDnOStl. Med prvimi sta mu voščila predsednik Cos-siga in Nilde Jotti. Sodniki preprečili mladoletnici splav NEW YORK — Ameriški višji sodni svet se te dni ubada s kočljivim vprašanjem, in sicer, ali naj neki najstnici izda dovoljenje za splav, kljub temu da o njeni odločitvi starši ne vedo ničesar. V Floridi namreč velja zakon, da mladoletnicam ne naredijo splava, če se s tem ne strinjajo tudi starši oziroma če za ta poseg ne zaprosijo tudi starši dekleta. 15-letna T. W. je pri sodniku za mladoletne kljub strogim zakonom domia dovoljenje, ko je prišla v bolnišnico, kjer naj bi opravila splav, pa jo je namesto zdravnikov čakalo sporočilo najvišje ameriške sodne oblasti. Dekletino početje in posredno tudi odločitev floridskega sodnika, sta protizakonita. Največji problem pa predstavlja čas. Dekletina nezaželena nosečnost je tik pred iztekom roka, v katerem zdravniki lahko opravijo tako imenovani netravmatični terapevtski splav. Kaže, da se bo višji sodni svet izrekel že danes, strinjati pa se mora vseh devet članov posebne komisije. Prvi sovjetski bankrot MOSKVA V Sovjetski zvezi je bankrotiralo prvo podjetje. Tiskovna agencija Tanjug poroča, da je državna tovarna št. 6, kjer izdelujejo kroglične ležaje, morala zapreti zaradi dolgov, v katerih se je znašla. V zahodnem svetu gredo take vesti neopazno mimo, za SZ pa je to še izje- men dogodek. Tovarna št. 6 je od leta 1981 v izgubi, samo lansko leto pa je 18-krat prosila banko za posojila. Kljub temu ima 1,5 milijona rubljev neplačanih obveznosti, zaradi zastojev v proizvodnji pa ni izročila 110 tisoč ležajev, ki so jih komitenti večinoma že vnaprej plačali. Skupni dolg znaša skoraj 4 milijone rubljev. PANAMA -- General Antonio Nori-ega je izkoristil dan vsedržavne stavke, da je proglasil svojih pet alternativnih načrtov. Cilj njegove »politične« pobude naj bi bil v zapolnitvi vladne vrzeli, ki bo nastala 1. septembra letos, ko bo zapadel mandat sedanjemu predsedniku Solisu Palmu. Predstavitev petih točk svojega načrta je general Noriega prepustil Bal-tazaru Renanu Aizpurru, tajniku sodišča časti demokratične .revolucionarne stranke PRD, ki je nastala leta 1970 pod okriljem generala Omarja Torrijo- 1 sa. Aizpurra je tako obrazložil, da bi hotel Noriega podaljšati predseaniKu Solisu PoiniU mandatno dobo ™ nada-Ijnji dve leti, nakar bi 1991. leta razpustil parlament in sklical nove volitve. Temu načrtu ponuja alternativo zamenjave na vrhu države. Predsednika naj bi zamenjal predsednik ustavnega sodišča Marisol Reyes De Vasgu-ez. Po Noriegovih načrtih bi lahko j predsedniku Solisu Palmu podaljšali mandatno dobo za eno samo leto in obenem zamrznili delovanje parlamenta. . . General Noriega pa si je zamislil tudi varianto vojaškega državnega udara, ki naj bi omogočil ustanovitev neke vojaško-civilne hunte po vzrocu salvadorske začasne vlade iz leta 1981. To pa še ni vse, saj je Aizupurr omenil tudi možnost puča, ki naj bi odprl vrata vojaški vladi, ki naj bi skrbela za vodstvo države vse do leta 1991. Noriegov glasnik je omenil.tudi nekaj predpogojev, brez katerih naj ne bi bilo mogoče uresničiti omenjenih načrtov. Prednost ima seveda pravica »panamskega naroda«, da sam odloča o notranjih državnih zadevah, kar v bistvu pomeni, da bi rad Noriega zavladal Panami, ki bi bila popolnoma odtujena od sveta. Diktatorske težnje človeka »z ananasovim obrazom« so torej le prišle na dan, kako bo sedaj reagirala država, ki se bori za pravo demokracijo, pa bo najbrž razvidno prav iz podatkov o vsedržavni stavki. Na sliki (AP): Noriegov pristaš Co-lamarco je navdušeno pristal na generalove načrte V Harareju, glavnem mestu Zimbabveja, se je včeraj začela ministrska konferenca neuvrščenih držav. To bo zadnje pomembno srečanje pred vrhunsko konferenco neuvrščenih, ki pa bo prve dni septembra v Beogradu. Zdajšnjo konferenco v Harareju vodijo kajpak domačini, ki so še zmeraj glavni koordinatorji gibanja, vendar pozornost gre že zlasti jugoslovanskim dejavnikom, kot bližnjim gostiteljem vrhunske konference. Domala vsi se namreč zavedajo, da je gibanje neuvrščenih zašlo v krizo in da se mora nujno opredeliti za nove smeri. Načela bodo lahko ostala, toda tako rekoč politiko bo treba predrugačiti. Gibanje je obtičalo v živem pesku deklaracij in papirjev. Gibanju bo treba vdahniti novo vsebino ter ga spodbuditi s sodobnejšimi akcijskimi potezami. Žal začetek zdajšnjega hararskega sestanka ni najbolj rožnat. Domačini so pripravili osnutke poročil in listin, ki naj bi jih obravnavali na beograjski konferenci, toda premika očitno še ni. Obsežnost dokumentov je nekako v duhu kvantitete, ne pa kakovosti gibanja. Povsod je spoznanje, da je gibanje v krizi, marsikje je kajpak volja, da se temu stanju napravi konec, smeri razvoja pa še niso ne razčiščene in ne določene. Na srečanju v 'Harareju bodo seveda morali spregovoriti predvsem tisti, ki se najbolj zavedajo, da so neuvrščeni v slepi ulici. To so Jugoslovani - jugoslovansko delegacijo vodi Budimir Lončar - skupaj z njimi pa zanesljivo bodo Indijci, pa tudi predstavniki drugih držav Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki jih je Lončar obiskal pred dnevi. Njihovo stališče bo prejkoslej v tem, da gibanja zlasti zdaj ne bi smeli tako rekoč V Harareju se je začela konferenca neuvrščenih institucionalizirati (institucionalizacija je sinonim birokracije in zaprtosti), marveč osvoboditi kalupov, sprostiti. Sprostitev pa naj bi pomenila še večje medsebojno sodelovanje med neuvrščenimi, toda hkrati tudi postavljanje stikov s tistimi, ki niso v gibanju, z blokovskimi deželami. Svet je zmeraj manjši, problemi so čedalje bolj skupni, nova politika velesil pa je kakor nalašč za poglabljanje vezi po dolgem in počez. In ni naključje, da se tudi nekatere nove dežele, članice blokov, zanimajo za sodelovanje v gibanju kot redne udeleženke ali kot opazovalke. Tako se sliši, da bi bilo treba zastaviti nove stvarne akcije za razoroževanje; to namreč ni samo problem velesil ali pa blokov, pač pa tudi tistih, ki so zunaj. Eno izmed akcij bi lahko še bolj prepričljivo usmerili v to, da bi vsaj del sredstev, ki gredo zdaj za oboroževanje, pričeli resneje namenjati gospodarskemu in družbenemu razvoju nerazvitih. Podatkov in dokazov ni treba iskati z lučjo. Organizacija za skrb otrok, UNICEF, ima vse leto, za primer, sredstev, katerih vrednost ne presega vrednosti petih sodob- nih vojaških letal. Neuvrščeni bi se morali še bolj spoprijeti z gospodarskimi problemi, vendar spet ne več togo in starokopitno; sodelovanje med razvitimi in nerazvitimi je tako skromno, da z novimi prijemi ne bi smeli odlašati. Po zadnjih statistikah OECD so lani Združene države namenile državam v razvoju okrog 9 milijard dolarjev, kar ne predstavlja niti 0,2 domačega družbenega Prolz-voda. Japonci so dali nekaj več kot 7 milgard (0,3 družbenega proizvoda), Francija je namenila skoraj 5 milijard (0,51 družbenega proizvoda, Zahodna Nemčija 4,4 milijarde dolarjev, kar pomeni 0,39 domačega družbenega proizvoda. Italija je lani odstopila 2,70 milijarde, kar v odstotkih predstavlja 0,36 družbenega proizvoda. Glede na "svetovni11 problem, ki ga predstavljajo nerazviti, taka pomoč je dejansko miloščina. Zato pa tudi krožijo mnenja, da bi bilo treba drugače pristopiti k Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki, pa tudi ti dve ustanovi naj bi pričeli bolj korenito in hitreje spreminjati svoje poglede in sicer iz gole "poslovnosti v prepotrebno nujo po sodelovanju. Sliši se tudi, da bi neuvrščeni lahko sprožili akcijo, da bi problem tehnološkega sodelovanja med razvitimi in nerazvitimi ne reševali več s staro, marveč sodobnejšo tehnološko opremo. Nosilci novih tokov v gibanju bržčas prav tako priporočajo odločnejše tako rekoč regional- no povezovanje, ki naj seveda zaobjema predvsem tisto in tiste, ki so si bližji in imajo podobne, če ne celo skupne probleme. Domala vzoren primer regionalnega sodelovanja je skupina NN na evropski celini. V utrjevanje regionalnih vezi pa naj bi sodila tudi večja povezanost med deželami na primer na azijski celini ali v Latinski Ameriki, ki sta zadnja leta nekoliko "popustili' v gibanju. Ob sestanku v Harareju so zaznavna tudi druga priporočila. Tako marsikje spet naglašajo, da bi bilo treba med neuvrščenimi okrepiti kulturne vezi, ki so dobesedno mizerne in nikakor ne takšne, da bi spodbujale stike v gibanju. Gibanje pa naj bi se neposredneje lotilo resnični "kulturnih" vprašanj človeštva, kakor so, denimo, človekove pravice, ekološki problemi in podobno. Eno glavnih priporočil pa zadeva Organizacijo Združenih narodov in sicer v smism-da je med . njo in gibanjem neuvrščenih tolm stičnih političnih in programskih točk, da bi a‘ ko razvili še otipljivejše sodelovanje. OZN L. kajpak ostane osrednji sedež in možnost za doče akcije neuvrščenih. Težko je verjeti, da se bodo v Harareju usp. li celoviteje dogovoriti o novih smereh in .te. jah za posodobitev gibanja. Razčiščevanja ze čejo in se bodo seveda nadaljevala po Har^lj jljti Konferenco v tem mestu pa bi morali le sli‘"anje z zavestnim kritičnim poudarkom, da bo gi .gCio po sedanji poti res kmalu preživelo, ce.ne ^ storili smelega zasuka. Tudi za 180 ali stopln'’ MIRO KOCJAN !! 1 ■ II II II II MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ureja: IVAN FISCHER Št. 19 Maj 1989 • BLAUPUNKT Autohifi NAJNOVEJŠI MODELI pri TRESE GUR NJDKD TRST — Ul. del la Geppa 10/B, tel. 61026-69358 Renault 25 TKI opremljen kot nalašč za zahtevne italijanske odjemalce Italijanska zakonodaja je postavila zelo točno demarkacijsko črto pri 2000 kubikih. Avti z manjšo kubaturo plačujejo 19 odstotni davek IVA, motorji z večjo prostornino pa kar dvakrat toliko, se pravi 38 od sto. To je glavni razlog, da je poprečna kubatura italijanskih avtomobilov mnogo nižja kot v drugih enako razvitih evropskih državah. Za Italijane je avto z dvelitrskim motorjem tako rekoč zgornja meja, za katero se odločajo, medtem ko v Zahodni Nemčiji in v Franciji n.pr. sodi dvolitrski avto v srednji razred. Dvolitrski avto mora torej obenem biti tudi status simbol in reprezentančna limuzina. Bencinska različica renaulta 25 je bila tako vedno bolj ali manj pod udarom davkarije. Na italijansko tržišče so uvažali le nekaj primerkov bolj prestižnih petindvajsetič z 2200, 2600 in 2500 kubičnim motorjem turbo. Prav tako predraga je bila različica V6 turbo, ki pa je v Franciji in tam, kjer je davčna politika drugačna kot v Italiji, vedno žela dokajšen uspeh. Dvelitrski model tako z upli-njačem kot z vbrizgavanjem goriva je sicer doslej šel še kar zadovoljivo v denar, saj so ga prodali približno 4 tisoč enot na leto, objektivno pa ga je bilo težko prodajati zaradi dokaj nizke stopnje dodelanosti in opreme, medtem ko so si kupci pričakovali opremo, ki bi ustrezala dvelitrski kubaturi, ki je v Italiji značilna za prestižne limuzine. Preseneča edino, da italijanska filijala Renaulta ni uvidela tega problema prej in da bo komaj septembra začela prodajati renault 25 TKI, ki ima vse značilnosti in vso opremo velikih prestižnih'francoskih limuzin. Z estetskega vidika gre zabeležiti nekatere posege na karoseriji, predvsem spojler v zadku. To daje novi petindvaj-setici športni videz, ki nekje sodi k značilnostim francoske limuzine. Značilna za renault 25 TKI je oprema, h kateri sodi vse, kar pri drugih, tudi prestižnih avtih dobite le za doplačilo. Naj navedemo samo nekaj najpomembnejših primerov: renault 25 TKI je serijsko opremljen s sistemom zoper blokiranje koles ABS, z električnimi šipami na prednjih in zadnjih vratih, z vzglavniki na zadnjem sedežu, s sredinsko oporo za komolce na zadnjih sedežih, s klimatsko napravo, platišči iz lahke litine, sredinsko ključavnico , kovinsko barvo, s trip computer-jem, s prednjimi in zadnjimi meglenkami, z radijem in štirimi zvočniki, dvema zunanjima vzvratnima ogledaloma z napravo proti orositvi, z zložljivim zadnjim sedežem, z električno nastavitvijo sedežev, s servovolanom, z nastavljivim volanom, z brisalcem zadnje šipe ter z barvanimi šipami. Za doplačilo dobite samo električno pomično streho in z usnjem prevlečene sedeže. Nekaj besed zaslužijo prednji sedeži ergomatic, s katerimi je opremljena nova petindvaj- setica: sedež lahko programiramo (razdaljo od volana, višino, naklon naslonjala ter trdnost ledvičnega opornika) in vse funkcije memoriziramo. Ce je avto po naključju vozil drugi šofer, je dovolj, da pritisnemo na gumb in sedež se avtomatsko postavi v tisto lego, ki smo jo programirali. Lahko hkrati memoriziramo sedež za tri različne voznike. Kar zadeva motor, ki je vod-nohlajeni vrstni štirivaljnik z elektronskim vbrizgavanjem goriva, je nabolj zanimivo dejstvo, da ima tri ventile v vsakem valju: dva sesalna in enega izpušnega. Sicer pa vse funkcije motorja urejuje elektronika. Motor, ki poganja prednja kolesa, ima 1995 kubi-kov (vrtina x gib 88x82) in zmore 140 KM pri 6000 vrtljajih v minuti ter največji navor 17,9 kpm pri 4300 vrtljajih. Naj omenimo še mere, težo, porabo itd. Avto je dolg 4,7 m, širok 1,8 m, visok pa 1,4 m. Medosna razdalja znaša 2710 mm, prazno vozilo pa tehta 1270 kg. Prtljažnik je kar zajeten, saj meri 442 kub. dm, z zloženim zadnjim sedežem pa 1238 kub. dm. Posoda za gorivo obsega 72 litrov. Po tovarniških podatkih je poraba kar zmerna: po normah ECE znaša 6,4/7,9/11,9 litra. Najvišja hitrost najnovejše Renaultove limuzine dosega 207 km/h, od 0 do 100 km/h pa pospeši v 8,7 sekunde. Avto bodo v Italiji začeli prodajati septembra, veljal pa bo z davkom IVA 36.399.000 lir. Za električno pomično streho boste morali odšteti dodatnih 1.272.360 lir, za usnjene sedeže pa 2.572.780 lir. Vse skupaj ni majhen denar, vendar je oprema renaulta 25 TKI taka, da bi vas vsak drugi avto iste kategorije z isto opremo veljal 5 do 6 milijončkov več. Lancia delta integrale 16V že četrti poseg v hitrost 200 KM, 15 več kot doslej, 16 ventilov, 220 km/h v konici, bliskoviti pospeški - Integrale 16 V je avto, ki je že nared za nastope na rallyjih Če začnemo šteti pri lancii delti S4 iz leta 1985, ki so jo zelo hitro porinila v muzej postrežena tekmovalna pravila, je nova lancia delta HF integrale 16V že četrti Lan-ciin cestno-dirkaški adut moderne dobe. Vmes sta bili seveda lancia delta HF 4WD in lancia delta HF integrale, pač takšna, kakršno smo poznali zadnji dve leti. Nova delta integrale 16V je - po obliki - še vedno takšna kot je bila doslej: kombi-li- muzina s petimi vrati, z izbuljenimi blatniki in razmeroma oglato obliko. Njene zunanje novosti pa so: širše gume na sedemcolskih platiščih (205/50 R 15 V), tri-centimetrska izboklina na prednjem pokrovu in številnejše reže na nosu. Vse druge novosti so pod pločevinasto in plastično kožo. Predvsem motor! Ta je že znani dvolitrski štirivaljnik z dvema odmičnima gredema ter z dvema dodatnima gredema, ki sta v njem za blaženje odvečnih tresljajev, toda v lahki glavi je sedaj namesto osem - šestnajst ventilov. Od tod tudi dodatna oznaka vozila - 16V, kar pomeni po štiri ventile za vsak motorni valj. V isti sapi so vgradili nekaj sodobnejših materialov (za ročično gred in ojnice), najnovejšo elektronsko napravo za || vbrizgavanje goriva in vžig (IAW), znamke Marelli-We-ber, večje vbrizgovalne šobe ter sesalno loputo, v celem prenovljen sesalni in izpušni sistem ter manjši turbinski polnilnik (garret T3), ki je prilagojen večjim zmogljivostim ob nižjih motornih vrtljajih, kar naj bi omililo za turbinske polnilnike značilen pospeševalni predah in povečalo varčnost vožnje. Novost v turbo-polnilnem sistemu je elektronsko vodeni ventil »waste-gate«, ki ima sicer nalogo vzdrževati vnaprej določene polnilne tlake, tokrat pa mu elektronika omogoča sprotno prilagajanje tlakov trenutnim okoliščinam, vštevši voznina 3. strani Originalni nadomestni deli so vedno zanesljivi dincjRDnti ULICA DELLA ROSANDRA 2 (VOGAL UL. FLAVIA) Pripeljite vaš avtomobil na pregled! 24 ur vam damo na razpolago katerikoli model Volksvvagen e I II ■ ii « ■ 1 11 1! minjali: zasnova je ostala enaka kot prej. To pomeni prosti prednji diferencial, sredinski diferencial s fer-gusonovo viskozno zaporo in zadnji diferencial torsen. Ves čas so gnana vsa štiri kolesa, nova pa je razdelitev motorne moči k posamičnemu kolesnemu paru. Ta streže zdaj z razmerjem 47 odstotkov k prednjima in 53 odstotkov k zadnjima kolesoma (prej: spredaj 57%, zadaj 43 %), kar omogoča lahkotnejše nadziranje vozila pri mejnih hitrostih s pomočjo pedala za plin in obenem povečuje hitrost v ovinkih, ne da bi bilo vozilo treba izraziteje dodajati volan. Petstopenjski menjalnik je takšen kot v lancii themi 8.32, vendar ojačan in prilagojen velikim zahtevam, 11 obenem pa so mu na nosu vozila namestili posebno hladilno režo. Močnejša je še - po novem - hidravlična in samodejno nastavljiva sklopka, pri integrale 16V pa si je mogoče zaželeti tudi zavorni dodatek ABS. Zavore so kolutne ob vseh štirih kolesih, spredaj notranje hlajene. ABS - za doplačilo - pa temelji na Bosche-vi zasnovi, a so ga pri Lan-cii temeljito obdelali. Po okusu štirikolesnega pogona z viskozno sklopko, pač. Zasnovi kolesnih obes sta nespremenjeni: spredaj in zadaj posamični, z vzmetnimi nogami in prečnimi vodili. Le posamične dele so liliji zmogljivostim vozila primerno ojačali,.vzmeti pa otrdili in za 20 milimetrov znižali. Rezultat vseh posegov skupaj je dobro uglašen: lancia delta integrale 16V je visoko zmogljivo vozilo, za zdaj še • v običajni prodajni različici (napovedana cena približno 38 milijonov lir), pa - razumljivo - z napovedanimi ambicijami v rallyjevskem športu. Homologacijo bodo opravili v drogi polovici leta. Kratka vožnja z delto integrale 16V izpolni vse obljube in pričakovanja. Avtomobil je na ovinkih znatno bolj nevtralen kot prej, kombinacija šestnajstih motornih ventilov in turbinskega polnilnika je prepričljiva ne glede na voznikove zahteve in počutje v avtu je kljub vsemu še dovolj »civilno«, da je kos tudi čisto vsakdanjemu izletu. s Sicer pa: notranjost je skorajda takšna kot pri integrale z osemventilskim motorjem. Nova je le grafika armaturne plošče in nova je delno zložljiva zadnja klop. Stopenjska prilagodljivost prtljažnika pa pomeni, da bi ta lancia znala biti tudi čisto vsakdanji družinski avtomobil. Seveda z upanjem, da je v tistemu, ki ga vozi, vsaj malce dirkaško vzburljive krvi. To si integrale 16 V zagotovo zasluži! [l£> s 2. strani kove zahteve, motorne vrtljaje, zunanjo temperaturo in podobno. Tako je v to delovanje zajeta tudi lastnost že znanega »over-boosta«, naprave, sposojene pri letalskih motorjih, ki omogoča, da se ob potrebah po največji motorni moči (ostra pospeševanja) polnilni tlak kratkotrajno poveča nad siceršnjo mero. Turbinski polnilnik v integrale 16V hladi voda, večjim zmogljivostim pa so prilagodili tudi hladilnik polnilnega zraka (ta je dobil večje hladilne površine, ob nespremenjenih zunanjih merah). Seštevek vseh novosti v motorju in tik ob njem je ugoden: motor v delti igteg-rale 16V zmore navečjo moč 144 kW (200 KM) pri 5500 vrtljajih v minuti, kar je za 15 KM več kot pri dozdajšnji delti integrale, in največji navor 298 Nm pri 3000 vrtljajih v minuti, ki je enak kot prej, a ob nižjih vrtljajih in ob ugodneje speljani krivulji. Pa so spoštovanja vredne tudi tovarniško obljubljene zmogljivosti vozila: največja hitrost 220 kilometrov na uro in pospešek z mesta do 100 km/h v 5,7 sekunde. Prenosa moči v kombinaciji z motorjem 16V niso spre- DHSnSč»HANl4NA BOLDRIN Roberto " akumulatorji: Ul. Massimo D'Azeglio 20 Steco ntRfl.ll AVTORADIO - VARNOSTNE NAPRAVE "AUTOSONIK" • S31 AVTOKAROSERIJA lili i ’ . . t9Vcllcl & JUtttell 9« . Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768 111111 lili .11111 Justy subaru namenjen ženskam in dinamičnim mladim ljudem Pogon na prednja kolesa, ob vsaki hitrosti pa lahko vključimo štirikolesni pogon - Na voljo tudi s samodejnim menjalnikom Avtomobilov s štirikolesnim pogonom je vedno več, vendar pa je japonska tovarna Subaru edina, katere proizvodnja je vsa 4x4. Eden najbolj posrečenih Subarujevih modelov je mali justy, ki ga poganja 1200-kubični motor in ki je sedaj na voljo v povsem novi izvedbi. Naj večja novost je v tem, da ga lahko dobite tako z navadnim petstopenjskim menjalnikom kot tudi z avtomatiko, izpopolnjeno obliko starega dafovega varioma-tic. Gre v bistvu za samodejni menjalnik, ki so ga že montirali tako na Fiatov uno kot na Fordovo fiesto. Avto ima pogon na prednja kolesa, štirikolesni pogon pa vključimo s pritiskom na elektromagnet-sko stikalo na prestavni ročici. Pogon na vsa štiri kolesa lahko vključimo pri vsaki hitrosti. Za justy je na voljo tudi različica s katalizatorjem, ki pa v Italiji, dokler ne bodo znižali cene neosvinčenega bencina, ne bo imela najbrž mnogo uspeha. Po predvidevanjih naj bi po justyju segali mlajši, dinamični ljudje, ljubitelji življenja v naravi in ženske, predvsem tiste z višjo izobrazbo, ki naj bi se navduševale nad varno vožnjo in zanesljivostjo avta. i Oplova vectra tudi 4X4 Zunanjost se ni spremenila int vectra, ki je tudi najmlajša v Oplovi družini, ostaja slej ko prej vectra, če izvzamemo napis 4X4, ki krasi njen zadek. Novosti se skrivajo tam, kjer jih ni lahko videti, jih pa pozorni voznik takoj zazna. Dvolitrski štirivaljnik, ki se skriva pod pokrovom motorja zmore 129 KM pri 5600 vrtljajih v minuti, kar, skupaj z odličnim količnikom zračnega upora (0,29), zagotavlja vectri 4X4 najvišjo hitrost 197 km/h. Pri tem pa je poraba goriva za avto, pri katerem je štirikolesni pogon stalno vključen, zelo nizka. Tovarna trdi, da porabi vectra po normah ECE 6,9/8,2/11,7 litra za 100 km. Prav kmalu bo dobila vectra 4X4 tudi dvelitrski motor s 16 ventili, ki bo zmogel 150 KM. Vectra je serijsko opremljena s petstopenjskim menjalnikom, servovolanom, servo zavorami, elektronskim vžigom, napravo ABS pa dobite za doplačilo. Zanimiva je tehnična rešitev za prenos moči z ene preme na drugo. Problem so rešili z viskozno sklopko, ki samodejno razdeli navor med prednja in zadnja kolesa. V normalnih pogojih je navor med prednji- mi in zadnjimi kolesi razdeljen v razmerju 73:27, če so razmere na cesti neugodne pa se lahko razmerje obrne, ali pa dobijo zadnja kolesa kar 100% celotnega navora. Sistem reagira v delcih sekunde in zagotavlja vedno optimalno razdelitev navora. To je seveda porok za varno vožnjo v vseh okoliščinah. Viskozni zglob obenem pri hitrosti, ki presega 25 km/h, izključi pogon na zadnja kolesa v trenutku, ko pritisnemo na zavore. To je pomembno predvsem. v ovinku, kjer se vectra obnaša kot avto s pogonom na prednja kolesa in jo je v vsakem trenutku lažje obvladati, če začnejo kolesa spodrsavati. OPEL SERVIS ■ Serri Tulilo & C. s«, Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km ali 5000 km. ORIGINALNI NADOMESTNI DELI Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah. Prodaja rabljenih avtomobilov z garancijo. BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211 Ob sobotah odprto 8.30 - 12.30 11 ■ ii I! 11 fv 1 II II Ni športnik, s štirikolesnim pogonom pa je pripraven za sleherno vožnjo Pripravljajo tudi poskočnejšo verzijo 405 X4 s šestnajstimi ventili, ki bo na voljo jeseni Začelo se je kot moda, ali pa v najboljšem primeru kot zadostitev nekaterih zelo posebnih potreb. Štirikolesni pogon pa se je v kratkem močno uveljavil: leta 1981 so v Evropi prodali 92.600 avtov s štirimi pogonskimi kolesi, leta 1987 pa je to število že doseglo 380.000 enot: predvidevanja so še bolj optimistična - za leto 1991 predvidevajo 703.000 avtov s pogonom na vsa 4 kolesa. Tu seveda ne gre za terenska vozila, temveč za avtomobile »ali time«, ki imajo približno enake zmogljivosti kot avtomobili z dvema pogonskima kolesoma, le da so v nekaterih pogojih bolj zanesljivi, in za posebne avtomobile z visokimi zmogljivostmi, ki jih označujeta visoka tehnologija in vrhunska oprema. Svoje ime v ta klub 4x4 je vpisal prav pred kratkim tudi Peugeot s svojim modelom 405 x4: za sedaj je na voljo 405 x4 GR, v začetku novembra pa bo na voljo tudi močnejši in prestižnejši model 405 Ml 16 x4. Model, ki je na razpolago danes poganja 1905-kubični motor, ki zmore 110 KM, medtem ko je štirikolesni pogon stalno vključen. Avto ima srednji in zadnji diferencial, oba z močnostjo zaprtja. Če je hitrost višja od 15 km/h se zapora diferenciala ne sproži, ukaz pa memorizira računalnik in ga izvede čim hitrost pade pod 15 km/h. Tako je mogoče preprečiti spodrsavanje koles in premostiti zasnežene in neas-faltirane odseke poti. Ko se razmere na cestišču normalizirajo je odprava zapore tako preprosta, kot je pač njena vključitev: dovolj je pritisniti na stikalo, vendar se zapora difenrecialov izključi tudi kot hitrost preseže 25 km/h. Ko stikalo sproži zaporo diferencialov, se na armaturni plošči prižge lučka, ki nas na to opozori. Na modelu 405 Ml 16, ki bo nared za november je sistem prenosa moči še bolj izpopolnjen in obsega tudi sredinski viskozni diferencial, ki razporeja tudi navor med obe premi. Karoserija se ni bistveno spremenila, le da so zvišali sredinski tunel, po katerem pač gre nova transmisija. Stalni štirikolesni pogon je omogočil novost, ki zadeva zadnjo premo: zadaj ima 405 x4 GR elektrohidravlič-ne obese, ki zagotavljajo stalno višino od tal, ne glede na obremenitev, kar je nedvomno velik prispevek k varnosti. K štiripogonski različici 405 sodijo štiri kolutne zavore s servoojačevalcem, medtem ko ima 405 MI16 x4, ki bo na voljo, kot smo rekli od novembra, tudi večja kolesa. Pri njem so platišča 15-col-ska, medtem ko so pri navadni x4 14-colska. Vožnja z novim 405 s pogonom na vsa štiri kolesa je zelo zanimiva. Vozilo je dokaj nevtralno v vseh legah in pri vseh hitrostih, tako da obstaja kot pri večini tovrstnih vozil edinole ena nevarnost: da voznik preveč zaupa v odlične vozne značilnosti avta in se požene v ovinek s preveliko hitrostjo, ki ji gume potem niso več kos. Tudi poraba je kar se da sprejemljiva za avto z integralnim pogonom: po tovarniških podatkih znaša poraba pri 90 km/h pičlih 6,5 I za 100 km, pri 120 km/h 8,2 litra, po mestnem prometu pa peugeot 405 x4 GR porabi 10,5 litra. TEHNIČNI PODATKI Motor: štirivaljni - štiritaktni - nameščen spredaj, prečno - vodno hlajeni - vrtina in gib 83X88, gibna prostornina 1905 kub. cm - kompresi-ja 9,3:1 - naj večja moč 110 KM pri 6000 vrtljajev/min - največji navor 16,5 kpm pri 3000 vrtljajih v minuti - dvojni upli-njač, avtomatski čok, elektronski vžig. Prenos moči: motor spredaj poganja vsa štiri kolesa - enokolutna sklopka, suha - sredinski diferencial, zadnji diferencial torsen oba z možnostjo elektromehanske zapore, petstopenjski sinhronizirani menjalnik, prestavna ročica na tleh - delež motornega navora spredaj 53%, zadaj 47% - gume 186/65 R 14T. Voz in obese: limuzina za 5 oseb, 4 vrata, vsa štiri kolesa na posamičnih obesah, spredaj Mac Pherson, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki z dvojnim učinkom, zadaj hidropnevmatske obese, dvokrožne zavore, spredaj in zadaj koluti s servojačevalcem (ABS za doplačilo), mehanska ročna zavora na zadnja kolesa, volan z zobato letvijo, servo, 3,13 vrtljaja od ene do druge skrajne točke, rajdni krog 11 m. Mere in teže: dolžina 4,4 m, širina 1,7 m, medosna razdalja 2,67 m, kolo-tek spredaj 1,45 m, zadaj 1,44 m, teža praznega vozila 1160 kg, dovoljena skupna teža 1600 kg, dovoljena teža prikolice 1200 kg, prtljažnik (min/max) 432/525 dm, posoda za gorivo 70 litrov. Zmogljivosti (tovarna): največja hitrost 187 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h 10,6 sek, poraba goriva (ECE) 6,5/8,2/10,5 litra bencina super na 100 km. V zadnjih časih tovarne motociklov vedno bolj posvečajo svojo pozornost 125-ku-bičnim cestnim motociklom, katerih tržišče je, kot kažejo statistike, v nenehnem razmahu. Povpraševanje po zmeraj bolj popolnih, hitrejših in estetsko dodelanih modelih je zmeraj večje in nič ne kaže, da bo v kratkem padlo. Torej, če hočejo tovarne zadostiti željam svojih mladih kupcev, se morajo skoraj vsak dan spomniti nekaj novega . Ta ali ona novost, pa čeprav še tako malenkostna in včasih nepomembna, lahko osvoji mladega kupca. Gre za neizprosen boj za obstanek, ki je privedel do tega, da se tudi moč in hitrost teh cestnih motociklov vrtoglavo veča. Z novimi italijanskimi ali japonskimi modeli lahko vsak 16-letni najstnik doseže hitrost preko 160 km na uro. Dogaja pa se tudi, da morajo proizvajalci pred časom upokojiti ta ali oni cestni model, pa čeprav se je "ro-dil“ samo pred šestimi meseci in razne tehnološke izboljšave sploh še niso zastarele. Inženirji in tehniki vsake tovarne so se na vse kriplje trudili, da bi za novo sezono izdelali čimprej svoje izboljšane cestne motocikle. Toda, če je kdo mislil, da je za letos že konec z novostmi iz motociklističnega sveta, se je krepko motil. Gile-ra je namreč pred kratkim predstavila svojega novega 125-kubičnega črnega 118 kg težkega malčka MXR (na razpolago je samo v. črni barvi). Pri tem pa so bili seveda prisiljeni upokojiti svoj prejšnji model MX1, ki je zaradi nekaterih tehnoloških izboljšav in predvsem zaradi svojih zmogljivosti, bil zelo priljubljen med najstniki. Veliko svojega časa so pri Gileri posvetili predvsem Z gilero 125 MXR z osminko litra do 160 km na uro Odlične zmogljivosti novega Giierinega malčka, vendar pa je cena odločno previsoka motorju. Nova generacija tega 124,38 kubičnega eno-valjnega tekočinsko hlajenega motorja, ki ima kar 10 valjnih dovodov za bencin, premore pri 10.000 obratih kar 30 konjev, kar je res spoštjivo. Poleg tega pa so ga opremili tudi tokrat z gredjo zoper tresljaje. Priznati je treba, da tudi oklepa niso zanemarili, sedaj je povsem zaprt in so nepredvidljivi pocestni posegi na motorju nekoliko težavni. Posvetili so se tudi žarometom in prednjim dovodom za svež zrak, ki se pri no- vem modelu še bolje ujemajo z oklepom kot pri prejšnjih. Agresiven videz pa daje cestnemu motociklu MXR, poleg dveh okroglih žarometov, predvsem črna barva. Pri Gileri niso zamenjali armaturne plošče, ki je ostala ista kot pri modelu MX1. Zato, da se pri tej že četrti generaciji Giierinega motorja moč sprošča enakomerno že pri nizkih obratih skrbi poseben ventil APTS-2, ki je nameščen na izpušni cevi. Kot zagotavljajo pri Gileri ni prav nič težko krotiti teh 30 konjev in zato, da bi bilo ' A25 A24 f§) AUTOPETELIN TRST, Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) tel. 040/762383 Pooblaščena mehanična delavnica za VOLKSWAGEN \\T7fJJ in AUDI. Prodaja originalnih nadomestnih delov Vol-^ ksvvagen, AUDI in CITROEN. NADOMESTNI DELI \uio JoUy VSI AVTOMOBILI SO OPREMLJENI iš^li Z VARNOSTNIMI PASOV! TRST - Ul. Valdirivo 24 Tel. (040) 61835 vse skupaj še lažje, so svojega črnega žrebca opremili z brezhibnim zavornim kompletom. Spredaj je MXR opremljen s kolutom premera 260 mm. Zadaj pa je gile-ra opremljena s kolutom premera 240 mm. Če pa k temu dodamo še, da imajo prednje čeljusti tudi dva bata, moramo res priznati, da so se pri Gileri potrudili in opremili svoj motocikel z zavorami, ki v vseh okoliščinah omogočata brezhibno delovanje zavor. Tudi vzmetenje je na višini! Dobra je predvsem prednja vilica, ki bo srečnemu kupcu omogočila, da bo z lahkoto izpeljal še tako zahteven ovinek. Prednja vilica ima namreč krake s premerom 35 mm in hodom 130 mm. Zadnja nihajna vilica s sistemom Povver Drive pa je opremljena z monoblažilni-kom s hodom 125 mm. Levji delež pri izredni stabilnosti in nadziranju te "osminke" opravi seveda jekleni okvir Twin-Box. 17-litrska posoda za gorivo se nahaja pod motorjem. To pa iz preprostega razloga, ker so hoteli s to rešitvijo tehniki tovarne v Arcaru znižati baricenter in s tem prispevati k še večji stabilnosti motocikla. Na mesto nekdanje posode pa so namestili praktičen predal za čelado ali nepremočljivi kombinezon. Navidezna posoda za gorivo ima tudi po-sebo špranjo skozi katero lahko z lahkoto pridemo do svečke. Navkljub ceni, ki je nekoliko pretirana, 5.500.000 lir, Gile-rin MXR porabi malo goriva. Z enim litrom prevozimo namreč kar 25,2 km. II II ii SSiii ZVONKO PETJE M19 IS I TRST - Trg Foraggi 8 ■' II Tel. 391203 ' Eli Pooblaščena avtomehanična delavnica »eHo“ ■ « OPČINE • Bazoviška ul. 60 • Tel. 214618 Tradicionalno zanesljivi Ford ima od nekdaj posebno mesto na področju lahkih tovornih vozil. Njegov transit je veljal in velja za varčno, skromno in zanesljivo vozilo, pa naj gre za odprt tovornjak, za kombi, mini-bus ali pa za prevozno enoto najrazličnejših tovornih vozil. Na zgornji sliki je vrsta taunusovih različic, spodaj pa je nov pick-up, lahek tovornjak, sedaj zelo v modi, ki je pripraven tudi za prosti čas. Imenuje se P-100, poganja ga 1800-kubični turbodizel, notranjost pa je dodelana kot v luksuzni limuzini. ffes popolna ponudba Renaultov trafic ima trenutno kar 19 različic in tri vrste pogona: spredaj, zadaj ali pa 4x4. Francoska tovarna ima tako eno najbolj popolnih ponudb na evropskem tržišču lahkih tovornih vozil. Citroenov »podjetnik« Eno najbolj zanimivih majhnih tovornih vozi! je nedvomno Citroenov AX enterprise, ki ga poganja 1360-kubični dizel in je namenjen predvsem trgovcem, obrtnikom in malim podjetnikom. V Italiji manj kot 13 milijonov Ur. Fiatovi lahki tovornjaki za Evropo Tržišče lahkih tovornjakov je zadnja leta v stalni ekspanziji in povsem logično je, da ga največja (in ta čas pravzaprav edina) italijanska tovarna avtov ni mogla in ni smela zanemariti. Na zadnjem salonu industrijskih vozil v Turinu so tako predstavili novo serijo lah-kig tovornjakov, ki je namenjena evropskemu tržišču, v smislu, da spoštuje najstrožje norme za zaščito okolja, ki so v veljavi v Švici in v ZRN. Sem sodijo predvsem »fiorino fur-gone« ter vrsta različic ducata. Skupna značilnost vseh je elektronsko vbrizgavanje goriva in katalizator s sondo lambda. Novost je seveda srednji ducato z nosilnostjo 14 kvintalov in z 2500 kubičnim dizlom s turbinskim polnilnikom ali brez njega. Na salonu je bil razstavljen tudi ducato 4x4 (na sliki), ki je novost za italijanske kupce. Vrhunski športni kupeji in prikupne limuzine iz dežele vzhajajočega sonca klasična limuzina ali-kot kombi limuzina s tremi ali petimi vrati. Vozilo je dolgo 4,46 m, široko pa 1,7 m, na voljo pa je s štirimi različnimi motorji: 1,6 litra (84 KM), 1,8 turbo (135 KM), 2,0i (115 KM) ter 2.0 die-sel (67 KM). Najvišja hitrost se suče od 150 km/h za različico z dizlom do 195 km/h za 1.8 turbo. Poraba je pri vseh modelih dokaj zmerna. Izredno zanimiv je športni kupe 200 SX (slika zgoraj), ki ga poganja 1800-kubični motor s turbinskim polnilnikom in 16 ventili. 200 SX je čistokrvni dirkalec, ki zmore 171 KM in najvišjo hitrost 225 km/h. V Italiji bo veljal približno 40 milijonov lir, vendar bo za sedaj na razpolago samo v 100 primerkih letno. Japonski Nissan je v Italiji dobro znan že vrsto let, doslej pa smo ga gledali le kot proizvajalca dobrih terenskih vozil. Vendar se prelomno leto 1993 bliža z naglimi koraki in Japonci nimajo najmanjšega namena zamuditi priložnosti, da bi se kolikor je mogoče trdno vsidrali v evropskem tržišču, vključno v Italiji. Zato so svojo ponudbo kar se da. diverzifici-rali in se sedaj predstavljajo italijanskim kupcem s pestro paleto svojih modelov. Mimo terenskih vozil patrol, terrano in safari gre zabeležiti predvsem dva modela: limuzino bluebird in vrhunski kupe 200 SX. Limuzino bluebird (slika spodaj) proizvajajo v Veliki Britaniji, v Italiji pa so jo začeli prodajati novembra lani. Na voljo je v dveh različicah, kot Terrano tudi v Italiji Zimzeleni patrol Ko smo pred enim letom pisali o Nissanovem terranu, smo zapisali, da ga v Italiji najbrž ne bomo videli. Japonci pa so nas spet presenetili: terrano z 2,4-litrskim bencinarjem ali z 2,7-litrskim turbodizlom je že tu in je terenec, ki je prikladen za vsako vrsto vožnje. Nissan patrol je gotovo eno najbolj znanih terenskih vozil, saj ga v Italiji prodajajo že celo vrsto let. Paleta modelov je zelo pestra in gre od kombija s sedmimi prostori (na sliki) do majhnega tovornjaka, vedno s pogonom na vsa štiri kolesa in petstopenjskim menjalnikom z reduktorjem.