Naročnina mesečno	_____ _____ ______Ček. račun: Ljub-
25 za	■■■ ^ MpH^	gb	it.
stvo 40 — ne-	^^L ^^M W ^B ^^M ^^^ # M^M	^^M	^	za
ce-	M MKm ^^k m JHk m	^^m
ioletno 96 za	^^^^^^ JHV AHV flH ^^M M M^B^^M	H
inozemstvo 120 Din	^ ^HV ^^ B	^^H
Kopitarjevi ul. 6/111	^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^ ^^^^^^^^	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 404)1, 40-02, 404)3, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Anglija nima obvezne vojaške službe
Hitlerjev govor
Nemški državni kancler je opisal nemško kolonialno in protijudovsko politiko ter naštel načela za odnošaje med Nemčijo in drugimi državami
Z veliko pozornostjo je Evropa pričakovala Hitlerjev govor. Položaj je precej zamotan. Med Francijo in Italijo zeva širok prepad, ki ga nebrzdanost obojestranskega časopisja nikakor ne zasiplje. Državljanska vojna v Španiji gre h koncu in Francija so še ni odločila za politiko sodelovanja z generalom Francom. Ako bo Italija zares postavila svojo zahteve do Francije, bo zelo važno za izid tega za enkrat samo besednega merjenja teh sil dvoje: kakšno stališče bo Nemčija zavzela do tega spora in kakšno stališče bo zavzel gospodar Španije general Franco. Do sedaj sta govorila že dva državnika, irancoski zunanji minister B o n n c t in angleški predsednik vlado Chamberlain, ki sta pojasnila svoji stališče. Hitlerjev govor bo položaj razjasnil in si bodo vse velesile na jasnem, kako je treba delati naprej. V tej borbi bodo male in srednje države ostale nevtralne.
Seja nemškega državnega zbora
V svojem govoru v ponedeljek 23. t. m. se je predsednik angleške vlado Chamberlain, ki je poudarjal, da mora Anglija biti močna, če noče, da bi jo kdo napadel, dotaknil tudi važnega vpraša-šanja obvezne vojaške službe. Zadnje čase je namreč velik del angleškega tiska, da ne rečemo pretežna večina, začel dokazovati neobhodno potrebo, da se tudi v Angliji uvede obvezna vojaška služba vseh moških, kakor je uvedena že davno v vseh kulturnih državah sveta. Tudi državniki in politiki in sicer predvsem voditelji in najodličnejši pristaši vladajoče konservativne stranke so ee postavili v službo te misli in skušajo zanjo navdušiti narod, toda angleško ljudstvo je nasprotno vojaški obveznosti in ga slejkoprej nihče ne more prepričati, da je uvedba splošne in obvezne vojaške službe nujna zahteva časa. — Angleški državljan misli, da sploh ni potrebna, pa da žali njegovo demokratično izročilo, ki obvezne vojaške službe ne pozna vseh tisoč let, kar Anglija predstavlja državo. Vse velike vojske je Anglija bojevala z ljudmi, ki so bili v najstarejših časih prisiljeni obleči vojaški jopič po določitvi žreba, ]>ozneje pa so jih najemali za denar kot prostovoljce, kar se je obdržalo do današnjega dne. Sicer pa Angliji nikoli ni bilo treba braniti lastnega otoka, vsaj resno ne, vojske v Evropi pa je bojevala po znatnem delu tudi z najetimi inozemci. Le veliki Pitt je v času, ko je bilo to neobhodno, po kraljevskem oklicu uvedel prisilno vojaško službo, kar pa je takoj prenehalo kakor hitro so bile končane vojske z Napoleonom. Danes pa kljub zelo resnemu položaju, v katerem se nahaja angleška velesila, angleški človek pravi: »V potrebi bomo že na mestu!«
Zanimivo je, da ravno liberalna in delavska stranka, ki tako zelo napadata Chamberlaina in njegovo vlado zaradi njene popustljivosti napram Nemčiji in Italiji ter se v parlamentu zavzemata za kar moč odločno in neodjenljivo politiko nasproti avtoritarnim državam, na vso moč nasprotujeta uvedbi obvezhe vojaške službe. Smatrata namreč, da se ne sme kršiti demokratično sporočilo dežele, ki je vajena, da se v primeru potrebe prostovoljno odzove klicu domovine. Zato 6e vlada še ni odločila in se najbrž tudi ne bo odločila, da v tem oziru stori zadnji korak, ker se boji, da ee ne bi ljudsvto ravno v sedanjem trenutku, ko se mora svetu pokazati njegova edinost, razburilo in da se ne hi začeli spori in diskusije o tem vprašanju. Zato bo treba obrambo dežele organizirati na prostovoljni podlagi.
Sicer pravijo pristaši obvezne vojaške službe, <3a bi si angleško ljudstvo prihranilo ogromne nepotrebne žrtve, če bi se že zdaj uvedla vojaška službena obveznost, ker bi kakšen nenadni napad na Anglijo, zlasti iz zraka, napravil neprecenljivo škodo, ko bi obramba ne bila še tako vsestransko pripravljena, kakor more biti le, če obstajajo neke stalne naprave vojaškega značaja — toda angleški človek se ne da premakniti s svojega načelnega ^demokratičnega« stališča. Vsak Anglež razpolaga sicer že zdaj s plinsko masko, toda nihče ne ve, kam naj se v potrebi pred zračnim napadom skrije, ali na kateri kolodvor naj se poda, da se evakuira v že naprej določen kraj, ko pa taki kraji sploh še niso določeni. Kakšna ogromna razlika v tem oziru med Anglijo in Nemčijo ali Italijo, kjer prav za prav že vsak otrok v ljudski šoli predstavlja vojaka, ki ga bo v potrebi mogoče postaviti na njegovo mesto! Seveda je skoraj gotovo, da bo vlada uvedla obvezno vojaško službo, toda šele, ko vojna izbruhne. Do takrat misli, da bo zadostovala vojaška priprava, kakor že zdaj naglo napreduje, da bo država oborožena in varna, kakor treba. Vojne oblasti torej pridno zbirajo nove vojake na podlagi dosedanjega prostovoljnega najemanja. 107 vojaških komisij nabira vojake po vsem Londonu in po ostalih krajih britskih otokov in pravijo da imajo lepe uspehe. Vprašanje je le, če bo ta način kos nalogi, ki čaka Anglijo, ako hoče biti resnično zadostno pripravljena za vsak primer-
O uspehu obiska nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Varšavi objavljamo tri ocene, ki izhajajo iz nepristranskih virov in ki zategadelj podajajo kolikor toliko zanesljivo sliko o poljiko-netnških odnošajih.
1.	»Trariscontinental Press«- ki črpa iz uradnih poljskih virov, objavlja najprej uradno poročilo, nato pa pristavlja, da je dobil iz diplomatskih krogov pojasnila, ki takole označujejo uspeh Ribbentropovega obiska:
a)	Pri ncmško-poljskih odnošajih ni treba pričakovati nobenih presenečenj v zvozi z razvojem evropske politike. To se nanaša tudi na Gdansk.
b)	Poljska no bo pristopila k Zvozi proti Komunistični internacionali (Kominterni).
c)	Poljska načelno in brezpogojno odklanja zamisel nemškega hodnika čoz svoje Pomorje, hodnika, ki naj bi vezal Nemčijo z vzhodno Prusijo. Nemčija je upravičenost to odklonitve priznala in podobnih zahtov ne bo več stavila.
d)	Uradno poročilo izrecno poudarja, da se politika nemškega razmaha no razvija na poljsko stran niti Poljski v škodo.
2.	Londonske >T i m e s«, ki so v zunanjepolitičnih vprašanjih dobro poučene, trdijo, da sta Rihbentrop in Beck v treh točkah dosegla sporazum. Te tri točke so naslednje:
a) Spomladi 1939 Nemčija ne bo ničesar pod-
Nocoj ob 20 se je začela napovedana seja novega parlamenta Velike Nemčije. Vse okolnosti, ki so spremljale otvoritev seje, so bile podobne prejšnjim sejam nemških parlamentov v Krollovi operi. Ves trg okoli opere je bil v zastavah in razsvetljen s številnimi svetilniki, po ulicah in javnih trgih pa so razmeščeni ogromni zvočniki, ki prenašajo slavnostno sejo ob 6. obletnici prevzema oblasti v Nemčiji po Hitlerju in narodno-socialistični stranki. Današnjo sejo prenašajo poleg nemških radijskih postaj vse italijanske radijske postaje, madžarske, češkoslovaške, portugalske, španske nacionalistične, ameriške, argentinske in urugvajske.
Kancler Hitler je prišel v dvorano točno ob osmih. S svojih sedežev se je dvignilo vseh 855 poslancev novega velikega nemškega parlamenta in ga burno pozdravilo. Poslanci so bili vsi večinoma v uniformah, v ložah pa je bil ves diplomatski zbor, prav tako pa tudi generaliteta in admiraliteta.
Maršal G o r i n g je kot predsednik parlamenta takoj otvoril sejo in podal najprej besedo notranjemu ministru dr. Fricku, ki je predlagal, naj se pooblastilni zakon podaljša do 10. aprila 1943. Hitlerjevo dosedanje delo da zasluži namreč to zaupanje. Vsi navzoči so ta zakonski predlog sprejeli z ogromnim navdušenjem.
Pogled na državni zbor dne 24. februarja 1938
vzela proti evropskemu vzhodu, da bi sprožila ustanovitev kakšno veliko ukrajinske državo.
b)	Prav tako Nemčija no ho podvzela nobenega dejanja proti sovjetski Rusiji, no da bi bila Poljska s tem sporazumna.
c)	Poljska prizna, da jo Gdansk mesto, kjer Nemci prebivajo v veliki večini, vendar pa ohrani Poljska vso ugodnosti, ki jih je uživala v gdan-skem pristanišču.
3. >E x c h a n g e T e 1 e g r a p h« prav tako objavlja iz zanesljivih virov nekatera dejstva, ki sta jih Rihbentrop in Beck sporazumno priznala kot obstoječa in merodajna. Ta dejstva sq:
a)	Poljska no pristopi k Zvezi proti Kominterni.
b)	V poljsko-ncmških odnošajih se no bo zgodilo ničesar presenetljivega ali nepričakovanega, kar bi moglo razmerje spremeniti.
c)	Zamisel nemško avtomobilsko ceste iz Nemčije v vzhodno Prusijo čez poljsko Pomorje jo za vselej odklonjena.
d)	Poljska no sme trpeti in ne bo trpela nobeno škodo po nemških težnjah po razmahu proti vzhodu.
c) Obe državi. Poljska in Nemčija, postavljata zahtevo po kolonijah v ospredje svojih teženj.
f) Poljska na Sredozemskem morju ni into-resirana. Šole, čo bi prišlo do oboroženega spopada, hi so morala Poljska vmešati (pogodba g Francijo!), toda ta možnost je zelo oddaljena.
Takoj nato je maršal Goring prešel na drugo točko dnevnega reda današnje seje in to je poročilo vodje in državnega kanclerja Hitlerja. Hitler je začel govoriti ob 20.07. Začel je:
Hitlerjev govor
Šest let je poteklo od tega, ko sem dne 30. marca 1933 prevzel oblast v Nemčiji. Tedaj so vsi s skrbjo gledali name in sam sem bil v skrbeh za bodočnost. Za seboj sem imel 13 milijonov volivcev, to je eno tretjino nemških volivcev, ostali dve tretjini pa sta bili razdeljeni na nešteto strank in skupin, ki jih je vezalo samo eno, to je sovraštvo proti nam. Samo čudež je tedaj lahko rešil Nemčijo in v ta čudež so verjeli narodni socialisti in ta čudež se je tudi zgodil. Toda šest let je malo v življenju posameznika in še manj v življenju velikega naroda. Pred šestimi leti sem bil v velikih skrbeh, sedaj pa vidim pred 6eboj zbrane poslance Velike Nemčije.
Kako sem rešil avstrijsko vprašanje
Načelo o samoodločbi narodov je bilo vključeno v VVilsonovih 14 točkah, na katerih sloni ver-sajska mirovna pogodba. Toda te točke so vpo-števali za zamorce v bivših nemških kolonijah zato, da so Nemčiji lahko odvzeli kolonije, niso pa jih vpoštevali za Nemce, ki so morali po letu 1918 ostati izven nemških mej. V versajski mirovni pogodbi je bilo bivši Avstriji celo zaukazano, da ne sme nikdar izvesti svojevoljnega priključka k Nemčiji.
Jaz pa tega nisem mogel več gledati. Zato sem v januarju 1938 sklenil, da so mora prebivalstvo v bivši Avstriji na kakršenkoli način osvoboditi. Povabil sem Schusclinigga v Berchtesgaden in ga pregovoril, da sc konča zatiranje Nemcev in sc sporazumejo z njim o nadaljnjem postopku. Dno 22. februarja som rekel v našem parlamentu, da Nemčija ne bo mogla več mirno gledati, kako so ravna z 10 milijoni Nemcev izven njenih meja. Nekaj dni nato je Schuschnigg sklenil, da izvede svoj blazni plebiscit. Ko jc to v svojem govoru dne 9. marca v Inomostu napovedal, sem šo v noči od 9. na 10. marca zapovedal, da naj sc pripravi mobilizacija nekaterih nemških vojaških sil za 12. marca ob 8 zjutraj. V petok 11. marca je bila mobilizacija pripravljena. Popoldne je Schuschnigg pod vtisom dogodkov v Avstriji odstopil. Zvečer v petek sem prejel prošnjo, da naj pošljem svoje četo na pomoč. Že ob 10 zvečer so jc začel prehod nemških čet čez mejo in v soboto 12. marca zjutraj ob G se je začela izvajati zasedba Avstrije. V nedeljo 13. marca sem v Lincu odredil priključitev Avstrijo in dva dni nato jo bila na Dunaju parada. Vse to se jo opravilo silno hitro.
Dne 10. aprila so bile nato volitve v nov parlament in 99% volivcev je odobrilo mojo odločitev.
Kako sem rešil sudetsko vprašanje
Nato je llltier prifiovedoval, kako je rešil sudetsko-nemško vprašanje.
V majniku 1938 se je takratni predsednik ČSR dr. Bcneš zlagal, da je Nemčija mobilizirana. Čeprav sem mu dal osebno sporočili,.da lo ni res, je vendarle širil to neresnico in s tem Nemčijo, ki jo je hotel ponižati, na nezaslišan način izzval. Zalo sem dne 28. majnika sklenil, da bom sudetsko-nemško vprašanje rešil do 2. oktobra 1938. V ta namen sem dal nalog 96 divizijonom, naj se pripravijo na vojaško posredovanje. Svojemu sodelavcu dr. Todtu in raznim drugim geni jalnim možem se moram zahvalili, da so izvedbo tega načrta omogočili in da je mlada nemška oborožena sila pokazala svojo discipliniranost in svojo udanosl. Potek
razvoja češkoslovaške krize vam
je znan iz nedavne zgodovine. S tem, da je Nemčija sebi priključila štiri milijone sudetskih Nemcev, ni nikogar ogoljufala, marveč se je le postavila v boj proti temu, da bi jo ogoljufali drugi. Nemčija je z rešitvijo sudelskega vprašanja samo uresničila načelo o samoodločbi narodov, ki ga je postavil Wilson in ki ga je nemški narod hotel tudi v svoje dobro izkoristiti. Na tem mestu izjavljam, da Nemčija tudi v bodoče ne bo dovolila, da bi se zapadne velesile vmešavale v vprašanja, ki so izključno njena ter tako preprečevale naravne rešitve.
Kancler Hitler je nato izrekel svojo zahvalo Mussoliniju, Chainberlainu in Daladieru, ki so s
svojo uvidevnostjo pripomogli k temu, da je Nemčija dobila svoje pravice brez prelivanja krvi, toda poudaril je da če bi Nemčija ne bila pokazala svojo moč, takšna rešitev ne bi bila nikoli mogoča.
Nato se je spustil državni kancler Hitler v obširno razpravo o pomenu l. 1938., ki je za Nemčijo zmagoslavje narodno-socialistične ideje. Polagal je državnim poslancem na srce, naj tej ideji, ki druži — medtem ko demokracija razkraja — zvesto služijo in naj si s pomočjo narodnega socializma vzgojijo nov nemški rod. ki bo pripravljen vsak trenotek žrtvovati najdražje kar ima za veliko nemško skupnost.
Nemčija je v težkem gospodarskem stanju
Nato je Hitler poudaril, da demokracije samo to želijo, da bi nemški narod propadel in da bi Nemčija popolnoma klonila pod težavami. Poudarja pa, da mora priznati, da je Nemčija v težkem gospodarskem stanju, in sicer že od I. 1918 naprej. To pa zato. kor so prejšnji režimi mirno prenašali udarco od zunaj, mi pa smo s pomočjo vsega naroda sklenili, da moramo ustaviti to pot navzdol, in smo tudi uspeli. Mi se danes borimo, in sicer skupaj z vsem narodom, bomo zmagali, ker smo žo zmagali.
Razvoj naših zadev stalno opazujejo demokratski jx>litiki in njihovi publicisti, nam Nemcem pa jo čisto vseeno, kako se stvari razvijajo. Na-
Hitler:
»Kolonijo potrebujemo za živež in surovine«
»Ako se Judom posreči zanetiti še eno vojno, bo judovsko pleme izginilo«
»Vojna z Italijo jc vojna z Nemčijo«
»Dobri prijateljski sosedni odnošaji z Jugoslavijo«
rodni socializem je naš patent in ni za izvoz, kakor jo fašizem italijanski patent in tudi ni za izvoz, ln vendar nam očitajo, da se zapletamo v južnoameriške, avstralsko indijske, azijske zadevo in da bomo napadli celo Nizozemsko, ker imajo tam drugačen režim, kakor pa ga imamo mi.
Nemcifa potrebuje kolonije za živež in za dobavo surovin
Mi Nemci moramo biti zelo pridni in moramo koncentrirati svoje delovne moči. Zalo pa si tudi prepovedujemo, da bi kdo obsojal pridno delo našega kmeta.
Kancler Hitler je nato načel vprašanje kolonij iu izjavil, da je največja gospodarska blaznost, največja politična neumnost in največja mednarodna zabloda, čo nemškemu narodu, ki štojo 80 milijonov ljudi, danes odrekajo kolonije sploh in colo tisto kolonijo, ki so mu bilo leta 1918 odvzete. Nikrlo, kdor pametno presoja življenje narodov, no more niti trenutek dvomiti o tem, da iki narod 80 milijonov odklonil, da bi ga obsodil na življenje navadnih beračev, kajti bogastva te naše zemljo niso samo za gotove narode, ampak imajo pravico do njih vsi narodi, ki na tem svetu živijo.
Naravna l>ogastva na zemlji se pridobivajo na dva načina:
1. S silo. V lom primeru pa jo tudi samo pravično, čo so razdelitev od časa do časa tudi nasilno spremeni, ako spromonjene okoliščine tako zahtevajo.
(Nadaljevanje na 9. strani.)
Zemunska vremenska napoved: Nekoliko hladnejše v severni polovici, pretežno oblačno v vsej državi. Ponekod malo dežja ali snega. Najnižja toplota 30. januarja Ravno Podolja —3, najvišja Dubrovnik 15 stopinj.
Zagrebška vremenska napoved: Hladno in pretežno oblačno.
Kaj sta sklenila
/ Beck in Ribbentrop
Troje mnenj iz poluradnih virov
Zveza med komunisti in »nacionalisti« na ljubljanski univerzi
O sobotnih volitvah v Akademsko akcijo po-froča ijubl]anski Zivkovičev organ »Jutro«, da so zmagali napredni in nacionalni akademiki. — Ob tej novici bi nas na vsak način nekoliko zanimalo, kakšen o.braz je napravilo vsaj 300 levičarskih akademikov, to jc marksistov in komunistov, ki so korakali s fašisti in ki jih je »Jutro« sedaj meni nič tebi nič prištelo med »napredne in nacionalne elemente«.
Sicer ti naši »nacionalisti« in komunisti re6 spadajo pod enoten klc.buk. Kar so njih očetje napravili pri občinskih in državnozborskih volitvah v Sloveniji, namreč fronto proti slovenskemu ljudstvu, isto so v sobo,to ponovili tudi njih sinov! na ljubljanski univerzi. To jc bratovščina, ki spada skupaj. Razumljivo, da 6o jim pomagali tudi vsi neslovenski akademiki na naši univerzi. Zato je tudi odveč dvojno poročanje o tem »uspehu«. »Jutro« namreč pravi, da so zmagali »napredni in nacionalni elementi«, med tem ko marksisti ob takih prilikah poročajo svoji internacionali, da se jim je posrečilo potegniti v svoje idejno območje tudi nekaj meščanskih, levičarsko usmerjenih študentov in da je zmagala prav za prav ljudska fronta pod vodstvom komunistov.
Končno za nas ni važno, kdo si pripisuje »zmago«, ali Zivkovičevi oprode ali pristaši kom-interne, ker med njimi res ne bi hoteli delati bistvene razlike. To bo kvečjemu postalo važno za Akademsko akcijo, ki bo logično in nujno morala pri ljudskih irontaših iskati opore za svoje bodoče delo...
Kadar pa bo treba za slovensko univerzo res zopet žrtvovali, se zanjo boriti in se če treba eksponirati, tedaj ne bo nikjer nobenega od ideoloških deklamatorjev z leve ali desne, ne bo ne Živkoviča, kominterne ali Kramerja — ampak bo zopet samo eden, kot vse doslej: naš tisk in edino pravi zastopniki našega naroda, ki stoje za dr. Korošceml
Kako piše mariborski »Večernik«
Mariborski »Večernik«, last g. Ribnikarja, o katerem smo zadnjič morali zapisati, da šo vedno ne ve »kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot«, se je v svoji »sobotno-nedeljskk številki z dr. Rozinovim podpisom zaletel v slovensko katoliško skupnost, ki o svobodomiselcih noče ničesar slišati in jih kot izkoreninjence odklanja. Spominjamo se časov, ko se naši »napredni Slovenci« niso prav nič potegovali za to, da bi bili enakovredni Slovenci. Prav nasprotno je bilo! Nikdo med njimi ni hotel biti Slovenec, pač pa so vsakega Slovenca v Belgradu denuncirali za proti-državen element. No, dokler so v Belgradu uspevali s takimi denunciacijami, se niso prav nič potegovali za pravico biti polnokrvni Slovenci, sedaj pa, ko je mnč protidržavne fraze splahnela in tudi v Belgradu nanjo nič več ne dajo, bi pa radi dobili pravico do naslova pravega Slovenca in se tako zopet pririti do situacije, ki bi nudila 7.a bodočnost boljše perspektive, kakor pa današnja, s katero se jim močno, premočno mudi. Gospodje okoli bivšega Kramerjevega prijatelja in sodelavca se danes borijo za pravico biti Slovenec. To je že tako temeljit preobrat, da skoraj upamo pričakovati, da bo g. Ribnikar nekoč jpvno obsodil svoje nekdanje pisanje v »Jutrui.
Svetosavska misel med Srbi
Zagrebški »Obzor« prinaša daljši članek o srbskem svetniku sv. Savi ter na koncu pravi takole: »Hrvatska in slovenska javnost, kakor tudi vsi tisti, ki žele temeljito spoznati srbsko zgodovino in srbski narodni duh, se ne morejo izogniti potrebi, da ne bi proučili sv. Savo, njegove težnje in njegovo delovanje. Osebnost sv. Save najjasneje odkriva stoletne težnje, ki je z njimi navdahnjeno srbstvo. Sveti Sava je osebnostna prikazen srbskega naroda. V tem pogledu niti en pravoslavni narod, niti sami Grki, ki so bili nosilci pravoslavja, nimajo v vsej svoji zgodovini osebnosti, ki bi jo mogli vzporediti sv. Savi. Zato je docela razumljivo. da srbski narod še danes, toliko stoletij po smrti sv. Save, tako vsestransko, brez razlike stanu in sloja, slavi svetosavsko misel in da tako globoko neguje čaščenje ustanovitelja srbske pravoslavne cerkve. Tudi danes kakor vsa stoletja najvidnejši predstavniki srbstva ugotavljajo, da je na svetosavski misli zgrajeno duhovno življenje srbstva ter da je sv. Sava položil temelje srbske narodne cerkve.«
Izjava poslanca Stamenka Stošiča
Ta poslanec je b'l izvoljen na Mačkovi listi kot kandidat združene opozicije v južni Srbiji, in sicer kot pristaš 6tarega radikala Ace Stauo-jeviča. Te dni pa je prestopil iz opozicijo v JRZ. Uredniku lista »Južna Srbija«, ki izhaja v Skoplju, je dal poslanec tole izjavo, v kateri pove, zakaj je prestopil: »Ne soglašam s sklepi resolucij poslancev IISS in SDK na seji 16. t. m. v Zagrebu. Prav tako verjamem, da z njimi ne soglaša niti en član združene opozicije ter da je proti njim. V JRZ sem prestopil na ponovno izrecno zahtevo svojih volivcev, ki so me sedaj že tretjič izvolili za svojega predstavni!.i. Pa tudi sam mislim, da bom tako bolje služil svojbmu okraju, ki je med najbolj revnimi v vsej državi. 1,'red .volitvami se nisem hotel vrniti v JRZ, ker bi bil marsikdo mislil, da delam tako iz interesa in iz strahu iti na volitve kot opozicionalec.t
če so ljudje kruha pijan!
»Hrvatski Radiša« je glasilo društva istega imena, ki na Hrvatskem skrbi za obrtni naraščaj, zlasti pa za revne otroke, ki jih pošilja v uk k raznim mojstrom. Ta organizacija je storila že mnogo dobrega. Po posameznih krajih ima svoje zaupnike, ki zbirajo članarino od članov, da se s tem podpira hrvatski obrtni naraščaj. Zadnja številka tega lista pa prinaša dopis svojega zaupnika iz nekega sremskega mesta, ki pravi, da odlaga zaupništvo, ker niti premočni ljudje nočejo prispevati niti dva dinarja na mesec za to hrvatsko organizacijo. List nato pravi: »V mnogih bogatih krajih ni mogoče delati ,ker so tam ljudje pijani. Niso pijani od vina ali raki je, ker to ni najhujša vrsta pijanosti, pač pa so pijani od kruha kar je najhujša vrsta pijanosti, ker neprenehoma traja. In taki ljudje, ki so siti kruha, ne vedo ali pa nočejo vedeti, da tisoče drugih trpi lakoto Sami so se proobjedli kolačev, pn ne marajo za tiste, ki bi bili srečni, ko bi se vsak enkrat na dan najedel koruznega ali prosenega kruha Pri vsem tem pa taki od kruha pijani ljucije izkazujejo svoje domoljubje v zdravlcah ob preobloženih in bogatih mizah.« — To je slika iz bogatih krajev Hrvatske. Marsikje tudi na Slovenskem pi drugače.
Pred skorajšnjim zlomom rdeče fronte v Kataloniji
Granollers in Puigcerda zasedena
\ 13 r,
Jbpignan1
Katalonsko bojišče
nendave, 30. januarja, dl. Napredovanje narodne vojske se vrši v vseh smereh. Ob m o r j u jo ena inarokanska kolona prodrla že 45km severovzhodno od Barcelone in zasedla mesto Arenys do Mar, to je kakih 15 km še dalje proti severu od mesta Malaro, ki so ga v soboto zasedlo maro-kanske čete. Istočasno jo bilo zasedeno celotno gorovje Matas. Ob boku marokanskih divizij, ki prodirajo ob obali, napreduje druga močna kolona, in sicer ob dvotirni železnici, ki vodi iz Barcelono do križišča Granollers in se potem cepi: ena proga čez Gerono, Figueras in Potbou v Francijo in druga čez Vicli Ripoll in Puigcerdo tudi v Francijo. Granollers, ki je torej izredno važnd stikališče obeli francoskih prog, so Francove čete že zasedle in prodrle še dalje kakih 15kin do mesta Llinas., ki je tudi že zasedeno. V tej smeri so torej Francove čete prodrle že pod gorovje Monsenv, ki presega višino 1000 m.
Zelo obširno je tudi napredovanje na srednjem bojišču, to je severno od Man rese. Tu so aragonske čete popolnoma zasedle dolino reke Cardonery z vsemi njenimi pritoki, kakor tudi mesto Cardona* ter so po svojem velikem delu že v dolini severnega Llobrcgata, ki je mestoma že prekoračen. V tem delu bojišča se sedaj vodi.jp hude borbe za mesto Berga, ki je baje močno utrjeno.
Največje in za rdo^e najusodnejše pa je napredovanje severne kolone, ki je do sedaj nekako zaostajala za prodiranjem drugih .čet Ta kolona, ki operira visoko v Pirenejih, je v dolini reko Segro zasedla važno mesto s škofijskim sedežem Soo do Urgol in se nato s motoriziranimi oddelki pomaknila prav na francosko mejo, kjer je zasedla silno važno obmejno mesto Puigcerda, ki leži ob prelazu, čez katerega pelje dobra avtomobilska cesta in železnica čez Pireneje v Francijo. Izguba tega prelaza jo za rdečo nenadomestljiva, ker jim sedaj preostajata lo šo dvo poti čez Pireneje v Francijo.
Bojna črta poteka trenutno od Puigcerda proti jugu do mesta Berga, ki ga imajo še v lasti rdeči, na jugu pa gre čez reko Llobregat in nato naravnost proti jugovzhodu pod gorovje Monseny do morske obale. Cela fronta jo dolga komaj 140 km.
Bojišče v Estramaduri
Na južnem bojišču, kjer je general Miaja poizkušal z razbremenilno ofenzivo, se je položaj popolnoma spremenil. Miajove divizije niso mogl^ držati novo zavzetih postojank in so se morale pred protinapadom Francovih čet umakniti na svoje prvotne postojanke. Vsi napori in žrtve so torej bili zaman. Po zadnjih poročilih pa tudi teh postojank ne morejo več držati in so se rdeči pričeli umikati pod pritiskom Francovih čet v notranjost. Verjetno je med četami zaradi vodnih porazov velika demoralizacija in pomanjkanje volje za nadaljnjo bojevanje.
Strašna stiska med begunci
Iz preostanka rdeče Katalonije poročajo o strahotnih razmerah, ki vladajo med begunci. Vse beži na vrat na nos proti francoski meji in ceste so zatrpane z raznimi zasilnimi vojaškimi vozili. Trpljenje beguncev je zelo veliko, ker je v Pirenejih pričelo snežiti, po niže ležečih krajih pa močno dežuje.
Ogromen plen
Beg rdeče vojske je prišel tako nenadno, da je zapustila za seboj ogromen plen. V barcelonskem
predmestju Sv. Martina je ostalo 800 tovornih avtomobilov, naloženih z municijo in vojaškimi potrebščinami, ki jih niso imeli več časa odpeljati, ali pa jih zaradi njihovega nevarnega tovora niso hoteli. Na postaji Moneada, kakih 15 km severno od Barcelone, kjer se odcepi od glavne francoske proge železnica na Manreso, je ostalo okrog 600 tovornih voz, polnih streliva in vojaških potrebščin. Rdeči niso imeli dovolj lokomotiv na razpolago, da bi vozni park z blagom vzeli s seboj. Beg je bil tako hiter in nepričakovan, da so celo dokumente iz ministrskih pisarn našli po cestah.
Med »prtljago« rdečega predsednika Negrina tudi Marijina krona
Listi poročajo o zanimivi najdbi v palači, kjer jo stanoval rdeči predsednik Negrin. V njegovih sobah so našli ogromen kovčeg, v katerem je bilo za več milijonov tujega denarja in mnogo biserov, katerih vrednost presega mnogo milijonov pezet. Med dragocenimi predmeti je bila najdena tudi dragocena zlata ovratnica iz Marijinega svetišča v Toledu, potem nekaj zlatih kelihov, zlate zapestnice i n ovratne verižice, ki so visele kot darilo po raznih znamenitih Marijinih svetiščih. Med dragocenostmi, ki so jih našli v Negrinovem kov-čegu, sta tudi dve zlati Marijini kroni, od katerih
jo ena verjetno tudi iz Marijinega svetišča 1 Toledu.
V	Barceloni so rdeči pomorili
60.000 ljudi
Barcelona, 30. januarja. AA. Poročajo o novih
podrobnostih republikanskega terorja v Barceloni. Po odredbi španske čete. katere organizator je bil bivši vojni minister Prieta, je bilo ubitih voč dosettisoč ljudi. Po nepristranskih celi itvah znaša število ubitih oseb 60.000. V okolici Barcelone je bilo osem koncentracijskih taborišč.
V	stanovanju predsednika republikansko vlado Negrina so našli tajno blagajno, v kateri je bilo nakita v vrednosti 50 milijonov pezet. Razen tega so našli razne dokumente, ki obremenjujejo predsednika republikanske vlade in dokazujejo njegove zveze z mnogimi inozemskimi politiki. Vsi ti dokumenti bodo objavljeni.
70.000 ujetnikov
Barcelona, 30. januarja. A A. Havas. Od začetka borb na katalonskem bojišču je padlo okoli 100.000 republikanskih vojakov, 68.000 pa jih je bilo ujetih. Zaradi velikih izgub v težkih borbah je republikanska vojska zdaj popolnoma razkro-jena. Del vojske jo odrezan od svojih oporišč.
Od potresa porušeno mesto Chillan so polili s petrolejem in zažgali
Vse smrtne žrfva presegajo 30.000 — škode je nad 3 milijarde
Santiago di Cliile, 30. jan. TG. Najbolj strašne posledice je imel potres, ki je razdejal sredino čilske države v noči od '24. do 25. januar, v mestu Chillan, ki je štelo- 55.000 prebivalcev. Mesto je vse v razvalinah. Nobena hiša ni ostala nedotaknjena. Kar ni porušil potres, je uničil požar, ki se jo takoj razvnel in ga nikdo ni gasil. Ljudje so v divjem strahu bežali na vse strani. Nikdo ni mislil na gašenje. Vodovod je bil tudi uničen, tako, da, da bi bilo sploh vsako gašenje brez-uspeson. Ko je prišla prva pomoč, to je vojaštvo in gasilstvo, so se vrgli na delo, da izpod razvalin izgrebejo žrtve, ki so njih stokanje slišali daleč naokrog. V Chillanu samemu je ena petina prebivalstva mrtva. Najmanj 10.000 smrtnih žrtev je zahteval potres v tem prelepem mestu. Ker jih ni mogoče odkopati in pravočasno odstraniti, se je začel širiti strahoten smrad človeške gnilobe in so izbruhnile nalezljive bolezni.
Vlada se je konino, ko je sprevidela, da ni mogoče storiti nič nujnejšega, odločila, da ostanke mesta sama požge. Vojaštvo je meslo Chillan na večih krajih poškropilo s petrolejem in bencinom, ter razvaline zažgalo, ker samo na ta način bo mogole preprečiti izbruh bolezni. Mesto bo potem (isto na novo postavljeno.
Po najnovejših, a še vedno površnih, poročilih znaša smrtna žetev potresa že nad 30.000 ljudi, med tem jih je 50.000 več ali manj nevarno ranjenih.
Škode niti od daleč ni mogoče preceniti, ker v mnoge kraje, koder je potres pustošil, rezilna odposlanstva sploh še niso prišla. Nadalje ni mogoče preceniti, koliko znaša izguba na denarju
in vrednostnih papirjih, ki so jih imele v blagajnah porušene banke. Izginile so velikanske vrednosti na draguljih in drugih dragocenostih. Notranje ministrstvo je izdalo poluradno poročilo, da znaša po površnih cenitvah vsa 'škoda, ki jo je potres napravil, poldrugo milijardope-s o s (3 milijarde din ali ena Setrtiua našega drž. proračuna).
Potresi tudi drugod
V Messini — V belgijskem Kongu
Tudi iz drugih krajev javljajo potrese. Tako so v Messini v Siciliji čutili 5 sekund trajajoči potres, a škode ni bilo. Na Liparskih otokih pa je več hiš poškodovanih.
V belgijskem Kongu je začel vulkan Njamlagira bruhati. Več tisoč oralov dobre obdelane zemlje je opustošenih. Veliko število plantažnih hiš je zgorelo. V Makiitsi je porušena katoliška misijonska cerkev. Na površini morja, kamor se je končno goreča lava iztakala, plava sedaj na stotisoče rib in ribic, ki so bilo v vreli vodi naravnost skuhane. V gozdovih okrog vulkana divjajo požari pragozdov.
Novi potresni sunki
Santiago, 30. jan. b. V mestu Chillanu so zopet začutili nov močan potres. Zgradbe, ki so pri prvem potresu niso porušilo, so se sedaj sesule. Do sedaj so iz Chillana izvlekli izpod razvalin 2500 žrtev prvega potresa. Položaj stotisočev beguncev se je v zadnjih 24 urah znatno poslabšal, ker je pričel liti močan dež, obstoja tudi bojazen, da se bodo nalezljive bolezni razširile, zaradi če-čar je oblast storila vse potrebne ukrepe, da to prepreči.
Nova razprava proti Bodijevi
Belgrad, 30. jan. m. Na belgrajskem in kasa-cijskem sodišču je bila danes razprava proti Lidiji Bodijevi, ženi bivšega diplomata in Rusu Nečajevu zaradi znane tihotapske afere, ki je vzbudila veliko pozornost v vseh tukajšnjih družabnih krogih. Oba sta bila od okrožnega sodišča obsojena na leto dni zapora. Ker sta bila pa obsojena samo zaradi tihotapstva, ne pa zaradi falzifikatov, se je proti obtožbi okrožnega sodišča pritožil državni tožilec. Njegovi pritožbi je kasači,jsko sodišče ugodilo ter je vrnilo vse spise okrožnemu sodišču z naročilom, da razpiše novo razpravo proti obema krivcema.
Uredba o »Fenfksu«
Belgrad, 30 jan. m. V današnjih Službenih novinah je objavljena uredba o spremembah in dopolnilih uredbe o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«, društva za življenjsko zavarovanje na Dunaju od 16. septembra 1936, ki jo je izdal
Strahoten beg v Francijo
150.000 beguncev pričakujejo — Vsi zdravi moški morajo nazaj!
Pariz, 30. januarja. A A. Štefani: Sodijo, da je do včeraj prišlo na Francosko več ko 15.000 špan-slili beguncev, med njimi okoli 2.000 vojakov v vojaški opremi. Med begunci je tudi 2.000 miličnikov mednarodne brigade, skoraj samih francoskih državljanov, ki so jih na Francoskem proglasili za dezerterje. Med poveljniki, ki so pri-hežali na Francosko, sta tudi znana polkovnika Ascensio in Gallan. V pristanišče Vendres je priplulo 23 republikanskih ladij iz Katalonije. Vse te ladjo so razorožili. Na eni izmed njih so našli mnogo dragocenih umetniških slik. Carina jih je zaplenila. Mislijo, da gre v dobršni meri zn umetnine iz okradenega slovitega muzeja Prado, ki jih je rdeča vlada sklenila poprodati na Francoskem.
Vso noč je v severni Kataloniji in v pokrajini Roussillon hudo deževalo. Francoska obmejna oblnstva so v skrbeh za španske begunce, ki prebivajo že tri dni na francoskem ozemlju pod milim ii(d)om. V Perpignanu so uredili bolnišnico za nalezljive bolezni in poseben sanitetni vlak. V vseh perpignanskih trgovinah zbirajo podporo in toplo obleko za španske otroke. Snoči in davi je prišlo čez mejo mnogo manj beguncev kakor prejšnje dni, veČjidel samo ženske in otroci. Begunci iz republikanske armade še zmerom prihajajo na francoska tla. V Arseiesu bodo uredili taborišče za vojaško begunce. Od vseh civilnih in
vojaških beguncev, ki so doslej prišli čez mejo, jih je samo 250 prosilo, naj jih vrnejo in jih pošljejo v nacionalistično Španijo.
Port Vendro, 30. januarja. A A. V toku včerajšnjega dneva je prišlo v tukajšnjo luko 33 ladij s preko tisoč španskimi begunci.
Španski begunci prihajajo v velikih trumah tudi čez druge prehode. Samo v toku včerajšnjega dneva je prišlo v La Tour du Carol čez pet tisoč žen in otrok, ki so jih poslali v Montpellier in druga francoska mesta. Iz Puigcerbe so spravili včeraj 69.) otrok v francoska mesta. Vsi |i otroci so bili iz Barcelone. Snoči je prispel preko meje vlak s 500 španskimi begunci, večinoma žen in otrok ter 30 ranjenih vojakov. Danes dopoldne bodo vse begunce spravili v Južno Francijo, kjer so žo pripravljena zavetišča. Snoči ob 17 je poskušala skupina 132 bgeuncev tajno prestopiti francosko mejo. Policija je vse te begunce aretirala ter internirala na meji. V Burg Madamu se stiska ogromna množica ljudi na mostu ob fran-cosko-španski meji. V teku noči so francoske oblasti dovolile vsem ženam, otrokom in starcem prestop na franrosko mejo. Francoski poveljnik obmejnih čet je odredil aretacijo španskega polkovnika Galana, ki je s siio prestopil francosko mejo, ter pri tem ranil francoskega orožnika.
na predlog trgovinskega ministra ministrski svet. Čl. 1. te uredbe določa, da zavarovanci nimajo pravice do posojila ali odkupa od 1. junija 1939 do 1. junija 1910. Čl. 2. pa pravi, da se pod neizplačane nagrade in druge ugodnosti, ki se smatrajo za zapadle po čl. 18. uredbe z dne 16. decembra 1936 razumejo tudi 13., 14. in 15. plače onih uslužbencev bivšega Fenixa, društva za življenjsko zavarovanje na Dunaju, ki so do tega imele pravico, bodisi po zakonu, bodisi po običajnem postopku. Tudi teh zneskov ni mogoče dobiti od jugoslovanskega Feniksa. Objavljena uredba je dobila z današnjim dnem obvezno moč,
Gradjanski : Hajduk 2:1
Zagrob, 30. januarja, b. Po včerajšnji prekinjeni igri med Gradjanskim in Hajdukom so se duhovi pomirili in se je prekinjena tekma danes nadaljevala. Ker ie bil včeraj Matošič izkljiičeil od igre, je Hajduk igral le z 10 igralci, Gradjanski pa z 11. Kljub temu pa se je moštvo tako pri Gradjanskem, kakor tudi pri Hajduku nekoliko spremenilo. Gledalcev je bilo 3500. Igra je bila precej ostra in zanimiva. Igralci so dali iz sebe vse, kar so mogli ler je bila to prava borba na življenje in smrt. Spremembe, ki jih je Gradjanski izvršil, so se pokazale za dobre. Moštvo je naglo in koristno kombiniralo. Fetiftmenalno igro je poda! mladi golman Hajduka l\fenič. Če bi njega ne bilo, bi bil rezultat prav gotovo drugačen. Nesreča je hotela, da je bil Wolfl v 15. minuti nadaljevanja igre ranjen in ni mogel dati od sebe onega, kar bi lahko dal. Izvrstna sta bila Šipoš in Anlolkovič. Edini gol je padel v prvem polčasu podaljšanja v šesti minuti po prav lepi kombinaciji. Wolfl je podal žogo Zalantu, ta pa je podal žogo Antolkoviču, ki jo je med številnimi nogami Hajdukove obrambe poslal v gol. Tako je bil postavljen končni izid 2:1, ki ga Hajduk ni mogel nič več izravnati.
Osebne novice
Belgrad, 30. jan. m. Z odlokom pravosodnega ministra so imenovani za višje pripravnike 9. skupine naslednji: Lovrenčič Anton pri okrajnem sodišču v Radečah, Šuštar Ivan pri okrajnem sodišču v Črnomlju, Ernest Bolka pri okrajnem sodišču v Celju. Po prošnji so prestavljeni naslednji pisarniški uradniki 10. skupine: Franc štrozak od okrajnega sodišča v Žužemberku na okrajno sodišče v Novo mesto, Erna Košir-Garbun iz Radeč na okrajno sodišče v Škofjo Loko, Irena Obadič iz Murske Sobote na okrajno sodišče v Dolnjo Lendavo ter pisarniški pripravnik 9. skupine Štefan Gorički iz Uolnje Lendave na okrajno sodišče v Mursko Soboto,
ff
Vojna z Italijo —'
je vojna z Nemčijo"
Nadaljevanje Hitlerjevega govora s 1. strani
2. Po načelih pravičnosti in medsebojnih sporazumov. V tem primeru pa je treba vso moč, da so pravičnost uveljati, kadar nastopijo pravične potrebe.
Nikakor pa ne gre, da bi narode sveta delili onostavno v tiste, ki nekaj imajo, in v druge, ki. nimajo nič. S tem bi so mogli oni, ki so bogati, zadovoljiti, toda oni, ki nimajo nič* pravijo k temu, da to ni pravično in da jo treba takšen položaj spremeniti. Nemčija svojih kolonij ne potrebuje, da bi od tam kdaj dobivala vojake za svojo oboroženo silo. Ona jih potrebuj© zato, ker vpije po njih njeno gospodarstvo. Nemčija potrebuje kolonije, da 80-milijonski narod iz njih dobiva živež in surovine za svojo industrijo. Ako nemško gospodarstvo tega ne bi imelo na razpolago, potem bo prišlo v položaj, ki zna postati za nekatere narode zelo neprijeten. Na svetu ga ni naroda, ki bi mogel trajno ostati revež in tudi nikjer ni zapisano, da bi oni narodi, ki so si silno bogastvo nakopičili, smeli trajno obetati bogati posestniki. Včasih se dogaja, da morajo za gotovo dobo nekateri narodi izginili s svetovne jx>zornice, vendar pa niti nemški in niti italijanski narod nista pripravljena, da sprejmeta za trajno položaj, v katerega sta prišla 1. 1918.
Leta 1919. so Nemcem odvzeli kolonije. Bilo Je to 3 milijone kv. kilometrov, kar sta 6i razdelili Anglija in Francija. Če slabo računamo, ni Anglija imela od kolonij nobenih posebnih koristi, pač pa je v svoji oboroževalni tekmi proti nam potrošila že 20 milijard zlatih mark in mi bomo poskrbeli za to, da jih bo v najkrajšem času porabila še mnogo več.. V tej borbi za kruh smo v zadnjem času preuredili tudi svojo Narodno banko.
„Ako se ludom še enkrat posreči, da razneti jo vo jno, bo to konec judovskega plemena"
Dalje je Hitler dejal da si je nemški narod isam priboril svoj današnji položaij in si spet pridobil z delom svojih rok svoje premoženje in blagostanje. Povrnil se je spet na leto 1918 ter opisal trdote, ki jih je preživljal nemški narod in navedel nekaj primerov. Med drugim je dejal, da je konec vojne umrlo 800.000 nemških otrok od lakote. To je bil blagoslov in humanost demokratskih držav, ki ©o nam jo naprtile mirovne pogodbe. Nemško vojaštvo je moralo zapustiti svoje prave meje in se globoko umakniti. Takih primerov bi lahko jx>vedal na desetine. Toda danes, ko je nemški narod spet močan, ne želi vojne. Njegova želja je, da ostane Francija Francozom, Anglija Angležem, Amerika Američanom, Nemčija pa Nemcem.
Ves svet je dvignil mnogo prahu in govori o »barbarstvu« Nemčije, češ da je tako neusmiljeno izgnala Jude in da z njimi tako neusmiljeno po-stoj>a, z ljudmi, ki so napravili toliko za kulturo. Mi jih no potrebujemo, teh ljudi in njihove kulture in jih prav radi prepuščamo v breme drugim. Zakaj naj bi Judje bili ravno v Nemčiji? Mnenja sem. čimprej bo rešen ta problem, tem bolje bo za nas vso. To je tudi problem celotne Evrope. Svet ima dovolj prostora. Nekateri celo
,»Francija
se nikogar ne boli"
Francoski finančni minister Raynaud v radiu
Pariz, 30. januarja. A A. Havas: Finančni minister Paul Reynaud je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal:
Položaj Francije v svetu se je v toku zadnjih treh mesecev zelo pojačal. Francija se danes zaveda svoje sile. Ona nikogar ne podcenjuje, toda se tudi n i k og ar ne boji. Ne smemo obupati, ker pred seboj imamo mirno in odločno Francijo, tako da bo ves svet razumel, da se mora Evropa brigati za druge stvari, ne pa voditi vojno. Francija je danes močna dovolj, da se upre vsakomur, toda ona tudi lahko z vsakomur sodeluje.
mislijo, da so Judje od ljubega Boga določeni ia to, da žive v produktivnem delu drugih narodov. Judje se morajo prav tako navaditi dela kakor drugi, ali pa bo za njih prišla kriza, katere posledic si ni mogoče zamisliti. Žo večkrat sem bil prerok in ko sem svojčas napovedal, da bom prevzel vodstvo Nemčije, so se mi zlasti Judje posmehovati. Tudi danes hočem biti prerok in izjavljam, ako so Judom in judovskim finančnikom še enkrat posreči, liarodo pahniti v vojno, potem bo to pomenilo uničenje židovske rase v Evropi.
Po časopisju in po radiu delajo Judje propagando, da bi 6e jim še enkrat jx>srečilo z novo vojno uničiti milijone ljudi. Nemški narod noče več umirati na bojnem polju. Judovsko geslo je: pro-letarci vseh dežel, združite se! Jaz pa rečem: narodi vsega sveta, spoznajte svojega skupnega sovražnika!
Nemčiji očitajo versko nestrpnost! V Nemčiji ni nihče bil zaradi svojega verskega prepričanja preganjan. Narodnosociaiistična Nemčija je dala na razpolago za verske namene velike zneske, ki gredo v milijarde.
Odnošaji med Cerkvijo in Nemčijo
Govoreč o razmerju med Cerkvijo in državo v Nemčiji, je Hitler izjavil, da je nesramno, če tujci govore, da jo sedanji režim sovražen napram Cerkvi v Nemčiji. Co pa je Cerkvi sedanji položaj v Nemčiji neugoden, tedaj je narodni socializem zmeraj pripravljen izvesti ločitev Cerkve od države, kakor je bilo to izvedeno že v Franciji, v USA in po drugih državah. Narodni socializem tudi no ovira izvrševanja verskih dolžnosti. V narodnosocialistični Nemčiji se lahko vsakdo zveliča na način, ki se mu zdi najbolj prikladen. Pri tem pa narodni socializem nc bo dopuščal, da bi kdo rušil državo. Desettisoče in dc-settisoče duhovnikov v redu opravlja svoje versko poslanstvo, le nekaj jo med njimi političnih huj-skačev. To dobre duhovnike bo država ščitila, one druge pa je treba za vsako ceno uničiti.
V	samostojnost cerkva sem posegel samo leta 1933, ko sem skušal zbrati v eno razne evangelj-ske cerkve. Toda tedaj sem propadel. Razni demokratski državniki pa sedaj nastopajo v obrambo nemških duhovnikov ali pa v obrambo jx)ložaja nemških cerkva- Tem |X>vem sledeče: Nemškega duhovnika kot duhovnika bomo ščitili, duhovnika kot politika in sovražnika države bomo pa unifiili.
Kdor napade Italijo, ima proti sebi tudi Nemčijo
V	obrambi proti nevarnostim okoli sebe pa smo našli predvsem dve državi, ki se borita z
Italijani
V Kataloniji so bilo v več mestih zahvalne službo božje v zahvalo Bogu za osvoboditev izpod biča boljševikov. Naša slika jo bila posneta v Taragoniji, kjer je bila taka služba božja kar na prostem.
nami. To sta Italija in Japonska. Glede Italije naj se predvsem nikdo ne moti o tem, d a se v primeru vojno proti Italiji Nemčija takoj po stavila ob stran Italije. Naj se uikdo ne moti o tem, ker se narodnosocialističua Nemčija dobro zaveda vseh posledic in gleda vsoin možnostim hladnokrvno v oči. Nikdo naj ne podcenjuje Italije. "Že v abe-sinski vojni so se o italijanski moči motili, prav tako so se zmotili v sodbah o španski vojni. Italija in Nemčija sta tako močni, da si lahko ohranita mir, prav tako pa tudi lahko uspešno zaključita vsako vojno. Nemški narod ne želi vojne. Vojno hoče izzvati samo judovstvo, ki hoče izsiliti drugačen razvoj dogodkov.
Anglija, Francija, Poljska...
Barcelona, 30. jan. TG. »Jour Echo de Pariš« poroča iz Barcelone, da je njegovega dopisnika sprejel general Zayas, šef generalnega štaba armade generala Yague, in mu dal sledečo izjavo: »Nacionalna Španija svojega stališča do Francije ni spremenila. Sedaj, ko imamo barcelonsko pristanišče v svojih rokah, lahko rečem, da se pričenja nova doba bratstva na Sredozemskem morju. To bratstvo nam bo dalo možnost, da povabimo vse časnikarje, ki bodo hoteli priti, da obiščejo Balearske otoke in jih po mili volji vsestransko pregledajo in preiščejo. Dali jim bomo na razpo-
Spomniti pa se moram tudi dogodkov zadnje jeseni, in če se je tedaj ohranil mir, se moram poleg Mussoliniju zahvaliti tudi ostalima državnikoma. Nemčija nima nobenih teritorialnih zahtev napram Angliji in Franciji, razen ureditev kolonialnega vprašanja. Če so v Evropi izbruhnile napetosti, tedaj jo to samo pripisati pisanju evropskega demokratskega tiska in prenosu nekih radijskih postaj. Če so ti radijski prenosi proti Nemčiji no bodo nehali, tedaj lahko ugotovim, da bomo tudi mi začeli odgovarjati na isti način. Jaz verujem v dolgo dobo miru, če se jiosreči izločiti Jude in njih vpliv iz javnega mnenja. Poudaril sem že, da nima nikdo pri nas ničesar proti Angliji in vem tudi, da mnogo Angležev hoče živeti v miru z nami. Tudi s Francijo želimo živeti v miru- Nedavno smo podaljšali jiogodbo s Poljsko. Bogve, kaj bi se bilo zgodilo pred nekaj meseci, če med Nemčijo in Poljsko ne bi obstojalo dogovorjeno prijateljstvo. Odnošaji z Madžarsko slone na dobrem prijateljstvu in
iz Balearov
lago vsa sredstva, da si ogledajo vse, karkoli hočejo. Obisk bo mogoč že od meseca februarja dalje. To hočemo izvesti zaradi tega, da se bodo moglj časnikarji na lastne oči prepričati, da na Balearskih otokih nobena tuja sila nima kakšnih oporišč, vojaških naprav ali vojaških posadk. Na španskih Balearih nima noben tujec kakšnega vpliva. Tam gospodari edinole nacionalna Španija.«
Ta izjava, ki jo je pariški list objavil, je na vse politične in vojaške kroge napravila globok vtis in se že javljajo časnikarji, ki se bodo poslu-žili povabila Francove vlade za obisk na Balearih.
Stalin sklical kongres Kominterne
Moskva, 30. jan, TG. Osrednji izvršni odbor Kominterne je za 10. marca 1939 sklical kongres komunistične intcrnacionale. Zadnji kongres je bil pred petimi leti — pravila zahtevajo kongres najmanj vsako drugo leto. Dnevni red je bil takole določen: 1. Stalinovo poročilo o delovanju osrednjega izvršnega odbora. 2. Manuilski bo dal poročilo o delovanju Kominterne. 3. Molotov bo prebral program za nadaljnjo gospodarsko petletko. Kongres bo izvolil zopet najvišje predstavnike stranke in Kominterne.
„Savoia ie francoska"
Vzkliki francoskih manifestantov proti Italiji
Modane, 30. januarja. AA. Havas: V toku včerajšnjega dneva so v obmejnem mestu Modani bile demonstracije proti italijanskim zahtevam. Demonstriralo je več tisoč oseb, ki so pele mar-seljezo ter nosile table z napisi »Savoja je francoska«. Manifestanti 60 prišli tudi pred spomenik v svetovni vojni padlih vojakov, kjer je imel Župan govor, v katerem je naglasil patriotizem prebivalcev obmejnih krajev. Vse ulice so bile
spoštovanju medsebojnih koristi. Nemčija je odločilno sodelovala prd urejenju zadnjih madžarskih zahtev.
Spoštovanje do Jugoslavije v Nemčiji vedno bolj ros
Država, pred katero v Nemčiji stalno raste spoštovanje in ki pri nas zmeraj bolj pridobiva na ugledu, jo Jugoslavija, s katero živimo v prijateljski soseščini. Naši vojaki v svetovni vojni so se naučili ceniti hrabrost jugoslovanskega vojaka. Naši gospodarski stiki s to državo so zmeraj boljši in isti, kot z Bolgarijo, Grčijo in Turčijo.
Nomčija ima prijateljske stike z državami na jugu in severu, posebno še s tistimi državami, ki so se v zadnjem času nekoliko otresle obvez Zveze narodov. Želimo, da bi 6e tudi Češkoslovaški posrečilo izmotati se iz vseli težav in dn ne bi spet zašla na j>ota, kamor jo je speljal Beneš.
Prav tako so odnošaji med Nemčijo in južno Ameriko odlični, odnošaji med Nemčijo in se-vrrio Ameriko pa molijo gonje v tisku, ki natol-cujejo Nemčijo, da ima napadalne namene proti USA. Nemčija pa želi tudi z USA živeti v miru.
Hitler je zaključil svoj govor z veličastno zamislijo, da sc je sedaj po 2000 lotili zaključilo delo za zedinjenjo nemškega naroda v mejah enotne velike Nemčijo. Za tn so se borili najprej razni vitezi in grofje, fevdalni vojvode in knezi, nato pa kralji in cesarji. V vsej tej sliki s temi veličinami nemške zgodovine pred seboj je opozoril na to, da se jo v letu 1938 dopolnilo dvatisočletno stremljenje nemškega naroda, ker šele sedaj jc nemški narod zedinjen v veliki Nemčiji.
Ob pol 11 je Goring z zahvalnimi besedami Hitlerju zaključil sejo državnega zbora.
okrašene s francoskimi zastavami, tudi one, v katerih stanujejo Italijani.
Belgrad, 30. januarja, m. Belgrajska policija je odkrila dobro organizirano tihotapsko družino, ki se je bavila z razpečevanjem kokaina ter jo zaprla Dušana Montano, upokojenega železniškega uradnika.
»Prav, da prihajate, gosjiodje. Saj sem si že glavo belil, kaj bi s toliko denarjem počel!«
Dolores Vieser:	38
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
Grenki, zategli jok ji zamira v razritih blazinah.
Lenart stoji togo sredi izbe. Od bolečine si grize brezkrvne ustnice. Samo to še spravi iz sebe:
»Kaj jokate, mati? Da bi se smejal, tudi meni ni!«
Zavorja se zarije globlje v belo, volhko platno.
Tega ne more Lenart že nikakor prenesti. Počasi seže po čepici in odide s težkim korakom iz izbe.
Ko jaha doli po travnati rebri' se mu zazdi, da sliši vrešča\i glas stare Nane, ki kliče njegovo ime. Vendar bolestno-kl iubestna grenkoba se je v n jem tako razbohotila, da mu srce ne da, da bi se ozrl nazaj.
Sladka, mala Alenka, kako bi te mogel zapustiti:' Rudar tako ležiš pred mano, in se ti temni lasje vijejo po rjavi gozdni travi in se rahlo gibljejo mehki valovi tvojega telesa, ko dihaš, tedaj bi te objel z bolestno silo, bi rad vse srce pogreznil v tisoč vročili, grenkosladkih besedah v tvoje spanje. Toda — mala Alenka, ti bi se morda prestrašila.
Zelene luči ti oprezno plešejo po licih, ki cveto od mojih poljubov. Iščejo tvojih rdečih ust, ki so tako ponosna in žlahtnn kakor rubin in tako mehka iu sladka kakor temna roža. Bleščeče se oči so ti še čudovitejše zastran otožnosti tvojih obrvi in plnhe nežnosti tvojih trepalnic. Sladka Alenka, takšne, kakršna si ti, ni nobene ženske več na svetu! Ti si tnkn sladka in mehka kakor le kdaj kakšna ženska, in
tako srčna kakor kakšen fant — si kraljica in dekla. — In si vsa moja!
Ti bogata žena — rad bi te vzel na srce, tako vso — vso. — Kako more biti to, ljubljena, da si moja in si mi vendar še vedno daleč — samo malo, samo toliko, kolikor potrebujejo časa in prostora najine ustnice, da se poljubijo. Ti si moja in vendar trpim glad po tebi. To je zadnje, najzadnje še, kar mi daj. Ne vem kaj. Morda tega sploh nimaš, mala Alenka?
Ker je bil Lenart z Alenko dva dni na lovu s sokolom, je izvedel šele tretji dan, da mu je umrla mati. Kar se da naglo odjaha na Gori-čico in pride baš še prav, da more šc enkrat pogledati materi v togo obličje, preden zapro krsto.
Tiho stopi Lenart v zatemnelo izbo, ki mu v njej leži mati na mrliškem odru. Med tlečimi svečami stoje in žalujejo obilne cvetilce. Izba je že polna šepetajočih ljudi. Lenart dobro čuti, kako ga prekasto opazujejo. S klopi pri peči sliši glasno hrkanje stare Nane. V srcu mu je trmasta jeza, ko koraka ponosno k odru.
»Svojat,« si misli, »toliko časa ste ji govoričili, da —«
Nato pa le sklene prevzet roke in se zazre materi v bledi obraz. Na voščenem čelu leži Zavorji spokojen mir in nad upadlimi očmi ji počivajo trepalnice rahlo in lahno, kakor da spi. Lsta so se na pol odprta, kakor tla hočejo spregovorili še zadnji hropeč klic, in na bradi in licih ji lež6 zamrli sledovi brezupne boli.
Lenartu stiska srce obroč tesno in strašno tesneje. Mu je, kakor da ga kliče mrtva mati še venomer in ve: klicala mu bo naprej iz zemlje, ker je preslišal njen zadnji klic. Mu je, kakor da sliši, kako ihti in grenko joka, — ah, jokaje zastran njega je umrla.
Njegova uboga, ljuba, mala mati — Solze mu hočejo jirivreti v,oči. Toda tu so vendur tuji ljudje, ki se nemo stiskajo po ko-
tih in poskušajo z bolščečimi pogledi uloviti kak njegov vzdihljaj. Slednje dobro čustvo se zdaj upre proti njim — in povrh tega se mora tudi braniti zavesti, da je sam kriv. Teži ga kaj težko, da je mater ob njeni smrtni uri žalil in zapustil; saj je vendar moral videti, kako je pri kraju. In vendar meni, da bi tudi danes ne mogel govoriti drugače — kar je bil rekel, je bilo vendar prav!
Izpod nasršenih obrvi strmi Lenart v mrtvo mater; ljudje mu vidijo samo temni, zamišljeni obraz, ne slutijo nič, v kakšnem boju mora branili svojo trmo proti žalosti in l jubezni svojega srca, ki si je sveta krivde
»Se žebra ne,« šepne Nanej Tevžu. Stari, gluhi hlapec nnsli, da je čas, da zapre krsto, in vzame od klopi pri peči bel topolov pokrov, ki je nanj naslikhn srebrn križ. Pri tem tiho reče Lenartu:
»Ali naj jo zabijemo?«
Lenart malce pobledi, vendar prikima in stopi na stran. Stari hlapec zdaj skrbno zapre krsto nad mrtvo ženo in drlitavo zabije nekaj žebljev. Nato na glas zaihti:
»Tako dobre ženske ne bo nikdar več na svetili Še tri dni pred smrtjo je poskrbela v špitalu pri Svetem Duhu, da sva z Nanejo preskrbljena do smrti.«
Tudi Nanej joka in rlostim sosedam teko solze — samo Lenart ostane tog in mrzel, ko stopa počasi za krsto, ki jo neseta dva moška iz hiše.
Pri križu na polju čaka šentiljski kaplan v črnem plašču, okrog n jega nekaj ljudi iz mesta, ki so poznali Znvorjo. Lenart se ne ozre kvišku, šele ko po blagoslovu možje krsto spet vzdignejo, zagleda sivoplavo glavo gospoda Sebasti-jana moleti iznad vrst, in zdaj mu vse topleje zapolje sočutje z umrlo materjo. Pa ta trenutek zazvone špitalski zvonovi pri Svetem Duhu.
Zdaj bo kmalu konec. Lenart se zbere.
Čez ozki shojeni prag se rinejo ljudje na
malo pokopališče. Lenart sliši kakor od daleč, kako mrmraje molijo ljudje, kako tožijo zvonovi, komaj da čuti sonce in zagatni dim voščene sveče. Vse to se mu zdi kakor težke sanje, todu Lenart jih zdaj noče tolmačiti.
Nekega jutra v zgodnjem septembru so odpravi Katrica na božjo pol. Starejši^ brat pojde z njo, zakaj molila naj bi pri Materi božji na Otoku za Anderča. Katrica si je že snoei pripravila rajnke matere rožni venec z granatnimi grolicami, zraven cvetoče belo srajco s čipkami okrog vralka in obleko iz temnordečega blaga. Tudi črno pečo je že pripravilo in tako je Katrica že zgodaj zjutraj nared m 6loji že v veži, ko pride iz čumnate doli po stopnicah Krištof s svojimi dolgimi, lesenimi koraki. Ni dobre volje, zakaj sanjalo so- mu je, da ga tlači truta-mora.
Katrica ne opazi tega. Je tako prisrčno vesela, kakor že dolgo ne. Marija na Otoku jo najlepši kraj na vsem božjem svetu, ker tam stanuje nebeška Mati in usliši vse prošnje, ki ji jih prinašajo romarji. In Katrica ima toliko prošenji
Oče pride še v hišo. medlem ko zajema Krištof svoj zajtrk, in reče resnobno se smehljaje: »Le pridno moli. Katrica, da se vrne Aiidcrč.« Ga skrbi lahkomiselni fant bolj, kakor pokaže. In ko Katrica vneto prikima, doda:
»Za Nartcja ti tudi lahko pade kakšna grfi-lica.«
»Saj bo, oče,« meni deklica in sc boječo nasmehne.
Nato oditeta z bratom iz jutrnjega mesta ven na polje, mimo sivih koč, kjer brodijo jx> rosi bosi otroci, bledi in z velikimi očmi; gresta vzdolž po ozkem, vlažnem potu, ki se vije skozi daljno, zeleno ravan in izginja daleč v nežno presončeni megli. Pobožno zamaknjenje trepeta nad Zakam-nom, ki plava v slikoviti ljubkosti na valovitem polju, nad mrkim Vetrinjem, ki leži še v svilenih sencah, in nad Smartinom, ki leži tako lepo in domače na svoji rebri, kakor se spodobi za faro očetovskega škofa.
Konti Ahačič:
49
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Neverno pogleda Marjetica v zrcalo in zagleda smešen obraz, ki mu desno oko buli v svet brez pajčolana temnih trepak, in mu ob levem sencu štrli čop rdečih las kakor oguljena krtača. Strašno zakriči kraljična in bi od groze onesveščena padla na tla, da je ni prestregel Jaka.
Potem pa sede Marjetica na stol in ždi na njem zopet tri dni in tri noči in nič ne j6 od žalosti in nič ne spi in sploh ne odpre svojh oči, boječ se, da ne bi v zrcalu zagledala svojega spakedranega lica. Jaka pa razmišlja, kako bi jo potolažil. Vzame iz žepa svojo piščalko in ji zapiska najlepšo pesem, kar jih je znaL
V naši podružnici v Kranju
(pri vhodu na novi most) lahko dobite vsa pojasnila glede insera-tov. Podružnica sprejema tudi vsa naročila za časopise.
Razpis
Pri državnem zdravilišču za tuberkulozo v Topolšici se razpisuje v smislu odloka ministrstva socialne politike in ljud. zdravja O. št. 38334-38
mesto upravnika-šefa
v IV.-l pol. skupini
in
mesto sekund, zdravnika
v VIII. pol. skupini
Pravilno kolkovane prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti v roku 15 dni po prvi objavi v »Službenih novinah« pri upravi državnega zdravilišča Topolšica.
Topolšica, dne 27. jan. 1939, E. št. 687-39.
Uprava.
+
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda I din; ieultovanlskt oglasi t din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek ia mali oglaa 15 din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. • Za pismene odgovore rlede malih oglasov treba priložiti znamko.

ri v g »v* •
Službe isceio
Mesarski pomočnik
vajen vseh del, tudi se-kanja, Išče službo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1438.	(a)
Pisarniška mož
z večletno prakso, s per-fektnlm znanjom nemške korespondence, išče službo za takoj ali pozneje, event. tudi eamo dopoldne ali popoldne. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Korcspondentlnja«
ilužbodobe
Hlapca
za vsa poljska dela tn koj sprejme Anton Len-čo, Klečo 21, p. Ježlca. b
Entlarice
na overlok. šivilje belega perila, samo lzvežbane, samostojne delavke, takoj sprejme Matck & Mi-keš, Ljubljana, Frančiškanska ulica.	(b)
Zanesljivega uradnika
mlajšega, zmožnega slovenskega, srbohrvatskega tn nemškega jezika, takoj sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv uradnik« št. 1237.	(b)
eehi
Anton Peršin
otvorl moderno urejeno mesnico na Vodovodni cesti, pri Zeleni trati. — Solidna, točna postrežba!
Kupimo
Indio kupuje
suknene odpadke, papir, belo steklo in steklenice. Celovška cesta 67, tel. 40-76.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVoltova ulica šL 3
Rabljen parni kotel
kupimo v brezhibnem stanju, 30—40 m2 grelne površine (Heitzflache) z 12 atm. Točen opis kotla, kakor tudi zadnji pregled ter najnižjo ceno, je poslati na upravo »Slovenca« pod »Kotel 1343.«	(k)

1
Naznanjamo,
da Je inkasant g. Brglcz Joško izstopil iz službe »Jadranske zavarovalne družbe« in »Internationale« ter zaradi tega nt več upravičen zanjo in v njih imenu poslovati. — Jadranska zavarovalna družba, tli. direkcija za dravsko banovino, Ljubljana. — Internationale, tli. direkcija za dravsko banovino, Ljubljana, (o)
DOTRPEL JE NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OCE, BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD
Ferdinand Jenko
STROJEVODJA V POKOJU IN POSESTNIK
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK. DNE 3t. JANUARJA 1939 OB 4 POPOLDNE IZ IIISE ŽALOSTI, ALJAŽEVA CESTA 17, NA POKOPALIŠČE V DRAVLJAII.
LJUBLJANA, DNE 30. JANUARJA 1939.
GLOBOKO ŽALUJOČI:
MARIJA ROJ. ARHAR, SOPROGA - ANICA, IIČERKA OSTALO SORODSTVO.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od pol 7 do 8 in od pol 8 do 9 zvečer za začetnike ln lzvežbance. Pouk po dllc-tatu. Vpisovanje dnevno. Novt tečaji so prlčno dno 3. februarja. Christofov učni zavod, Domobranska ccsta 15,	tu)
Pozor, kupci!
Na dražbi bo prodana za polovično ceno petstano vanjska hiša z vrtom blizu banovine. Vrednost 690.000 din, sodno cenjeno 607.000 din. Obrestuje se po 8'/i. - Nadponudba najmanj 445.000 din, mogoča do 4. februarja pri sodišču v Ljubljani, (p)
Varno naložen denar!
Prodamo kompleks petih parcel skupno na najlepšem kraju ljubljanskega p"Ua po primerni ceni Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1419.	(d)
Glasba
Priložnostne prodaje
ne iščite, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri že po Din 30 —.
lilTMIIIII
Iščite seznam.
lEB«
iMumniBmmmm
Pocenili smo
vsa zimska oblačila, perilo Itd. Presker, Sv. Petra cesta 14.	(I)
Sveža jajca
In Inozemsko cvetje vedno v zalogi pri Baloh, Kolodvorska 18.	(1)
Prodam
šivalni stroj, globok voziček, žensko kolo, železno peč. - Marenčičeva ulica 3, Moste.	(1)
Sveža jajca
zajamčena, zaboj 720 kom. 540 din Ia suhe bos. slive 10 kg 80 din, iranko voz-nina razpošilja G. Drech-sler, Tuzla.	(1)
Siadni kaiički
(male) so najboljša krma za molzno živino;
fižol
pa za pitanje govedi. Obojo dobite najceneje pri tvrdki
Fran Pogačnik d. z o. z.
v Ljubljani Tyrševa (Dunajska) 33.
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj!
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
Državna razredna loterija
Žrebanje petega, zadnjega razreda sedanjega 37. kola srečk se bo vršilo v Belgradu od 11. do 22. februarja in v Sarajevu od 27. februarja do 9. marca t. 1.
To je glavno žrebanje sedanjega kola, ker bo izžrebanih'
šest in trideset tisoč dobitkov,
med katerimi jih je več po 200.000, 100.000, 80.000, 60.000, 50.000 din itd.
štiri premife
in sicer po 400.000, 500.000, 1,000.000 in 2,000.000 din v skupnem znesku
din 56,927.000'-
y. najsrečnejšem primeru je mogoče zadeti z eno srečko
din 3,200.000'-
Osebe, ki se udeležujejo loterijske igre, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečke V. razreda vsaj do 6. februarja zaključno.
Tisti pa, ki še niso kupili srečk, vendar bi hoteli poskusiti srečo pri tem glavnem žrebanju, si jih lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih srečk in pri njihovih podprodajalcih, ki so v vsakem kraju, za doplačilno ceno, in sicer:
1 cela srečka	1.000 din
1 polovična srečka 500 „ 1 četrtinska srečka 250
Dobitki se izplačujejo pod jamstvom države brez vsakih odbitkov.
PomaratUle, fige, rozine,
Cene nizke. Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana, Tyrševa cesta 48. (1)
Damske plašče
zimske ln za zgodnjo pomlad, nudi od 260 din dalje v veliki izbiri novo urejena trgovina
F. I. G0RIČAR
Ljubljana, Sv. Petra c. 29
(tanoianja
Dvosobno stanovanje
s kabinetom in kopalnico, v centru mesta, išče mirna stranka s 1. majem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 1246.	(č)
Sobico
lepo opremljeno, oddam. Ilirska 19, I. n., desno.
Začetek 5. marca
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1939
in častni zastopniki:
Ing. G. Tonnies, Ljubljana
Tyrševa 33, Telefon 27-62
in
,„ popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog
sajma, Beograd Knez Mihajlova 33/1
Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97
+
Odšel je v večnost po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, snoči ob 11 naš ljubljeni soprog in najboljši brat, stric in svak, gospod
Ignac Perne
inšpektor državne železnice v pokoju
Pogreb bo v torek, dne 31. januarja 1939 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 30. januarja 1939.
V Imenu sorodstva žena Amalija.
+
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra in teta, gospa
Katarina Volkar roj. Bizjan
posestnica in gostilničarka
Pogreb bo v torek ob 15 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 9. Maše zadušnice bodo darovane v več cerkvah.
Ljubljana, dne 30. januarja 1939.
Žalujoče rodbine: Volkar, Dular, Kessler, dr. Kessler, Goršič.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce6
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžii