»ellDlM plačana w gotovini V Ljubljani, torek, 15. novembra 1921, Leto I. v Y- f(Pt Stev. 258 Izhaja vsak delavnik popoldne CENE-PO POŠTI: *a celo leto K 144’— M pol leta K 72 - f OPRAVI STANE MESEČNO K10’- OEI^AVSSOL POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN Orednuftv« in •pravnBtvc * tt Sitarjevi ulici štet. 6 — T«ler** uredništva štet, SO — TtMsi «= i»rB*n!štva Xte». 32$ «=• GENE PO POSTI: za četrt leta K 36%- *a en mesec K 12*— Kosi £a» dl Sedanja vlada sama čuti, da je prive- . celo državo v nemogoč položaj. Zunst-f|e politično ozvezdje stoji v znamenju ko-f ®> finančni položaj države se razvija v 5®amenju raka, notrani*. uredba je na teht-«*ci ^ ter niha nad propadom. Ljudstvo je skrajno ozlovolieno ter sedanjih oblastni .0v države 2e davno več ne smatra za svo-3® pooblaščence. Zato se med vladnima demokrati, zadnji eosnovo vlade. Si- strankama. radikali in cas Vfše pogajanj:-; za ur cer Sre pri teh pogajanjih v prvi vrsti ie ? spremembo nekaterih oseb, toda radi-. kažejo mnogo volje, da razbijejo seda-10 koalicijo z demokrati. Radikali bi radi ^ izvedli nove volitve. K temu jih sili ^lozaj njihove stranke v Srbiji, kje/ jim Zat -°^ zemljoradnikov velika nevarnost. g° je njihov interes ta, da se čimprej iz-jji ®.plitvo; kajti vsak dan odlašanja po-> ®l jžgubo, in vsak teden zveze z osovra-flimi demokrati pomeni en izgubljen ™*Ddat. To radikali vedo, in zato se jim Udi z volitvami. Demokrati pa se nalia-U° v obratnem položaju. S tem pa ni rejeno, da je njihov položaj med ljudstvom b°ljsi ko položaj radikalov. Stvar je > ^a so demokrati izgubili sploh že vsak med iiudstvoin. ’ J d; Javo! Av8:.;ev hlev! ^rlfe ..mm £hs<4 Med Slovenci in kredit “Tvati so osovraženi kakor doslej ni bila Sovražena niti ena stranka. Med Srbi pa I®.®jihov ugled tudi že davno padel; vzdr-^jejo se tam le še s pomočjo politične dr-^vne uprave, ki je po Pribičevičevi zaslu-Si orodje njegove politične stranke. S tem Prihajajo v oster konflikt z radikali — svojci zavezniki, ki hočejo na vsak način ^ibičeviča odstraniti. Demokrati z ozirom v»e to nimajo nobenega veselja do no-pJ“^olitev, ker jim te morajo prinesti le gp. ^3*aj je ministrski svet sprejel nanj. J?,0 ve28 volivnega reda, ki bo takoj obrt l 6n ^konodajnemu odboru. Ko ga dohM 2ak°nodajni odbor, bo paralmeat ,. ** Priliko, da ta načrt v celoti sprejme Dr v ce^oi:i zavrže. Spreminjevalnih predlogov parlament ne bo smel staviti oz. Prejemati. S tem je parlament postal pod-Jena instanca ministrstva, t .kakšen je ta volivni red? Določeno *» na vsakih 40.000 prebivalcev pride j®, en poslanec. Število poslancev se bo lo-^anjšalo na okroglo 300. Na Slovenijo 2jJ*rišlo mesto dosedanjih 40 poslancev le g« 27. Kvalilicirani mandati odpadejo, jjf^ejiija bo razdeljena v 3 votivna okrož-de' pijana, Kranjska in Štajerska. Uve-na pa je še nova posebnost, ki ima na- - ®®»_ manjše str;inke še oslabiti in mocnej-_ ojačiti. Stranka, ki dobi najmanj 20 Sadatov, ima to prednost, da se ostanki mf': 8^asov upoštevajo se enkrat v skru- 8k1JU. iz cele države. Tako bi imeli dva g. pinija. V Nemčiji n. pr. imajo celo tri ^/J^inije. Toda tam ne delajo razlik med .tUcimi in malimi strankami, ampak so deležne vse stranke, ki dobe v prvem lem sa* en raan(iat s polnim števi-v glasov. Pri nas je to drugače, seveda hoH ^d° mani®ilb razvijajočih se strank, ki 0 jjo v napotje vladnim strankam. Toda ge el stvari bo treba še pisati, zadeva tudi m zaključena, ker se bo pretresavala še ^konodajnem odboru, predlog sam pa kaže, da se je vlada *** kmalu v volitve, kakor to za-^Vaio radikaii. Pri tem dobe demokrati to e ugodnost, da jih bo volivni red vaju® Pred še slrašnejšim porazom. Da bi ^žoslovanski policajdemokrati v celi dr-Vo’1 zbrali 20 mandatov, to ni verjetuo. j^inih dobičkarjev, raznih političnih ko-2e yl0riist°\ in drugih elementov je pri nas ZapM da bodo lahko demokratom dati 11 ce^‘b maudatov. Ostali man- kak ^ se P,n bodo seštevali iz ostankov, S°dilo 86 'e to že /adn.i*č na Slovenskem haloga krščanskega delovnega ljud-cak ^e’ °*a se Pr’Prav'i za borbo, ki nas tist m- ^ Poraetemo z železno metlo vse ga e’ k' na račun poštenega dela poštene-kg J’,l'r,3tva delajo politične in finančne 6 ter up-o^ -iščajo ljudstvo ter ugonab-Pri pravi mo se, da skidamo Fesčedšce knirii spopadov » Zagreba. AretirssR krivec. Zagreb., 15 nov, (Izv,) Nedeljski dogodki pred zagrebškim vseučiliščem so med občinstvom izzvali veliko ogorčenje nad demokratskimi dijaki, ki sc s pomočjo vlade poslužujejo v oorbi. proti svojim tovarišem najogabneiših sredstev. Jako neugodno je na zagrebško prebivalstvo vplivalo tudi to, da so pri volitvah šli skupno z demokrati tudi slovenski liberalni viso-IroŠolci, člani . Triglava«, Simpatije, ki jih je zagrebško prebivalstvo gojilo splošno do slovenskih dijakov, so sc vsled tega precej ohladile, vsled česar bodo trpeli tudi oni slovenski dijaki, ki niso bili slepo crož;e demokratskih eksponentov. Kakor poroča -Zagrebški dnevnik«, je sinoči policija aretirala brata demokratskega poslanca Andjelinoviča, z akaterega trdi več prič, da je streljal in težko ranil policijskega agenta Rodmana in svojega tovariša Gojsiloviča. Natančnejše bo dognala policija. n 5?«d noDD siraboDito uefna". Delavski g5s»§ e keRferep.t! v WashiRgt©BH. London, 13, nov. Delavski voditelj Ranisey-MacdonaId je izvajal v govoru: W a s h n g t o n s k a konferenca je samo ponovitev haagške konference. Alt o se ne bo delalo energično, bomo imeli novo strahovito vojno, ki bo še bolj uničevalna in pravtako brezsmiselna kakor potelednja. Washington, 14, nov. Oficielno se naznanja, da bo imel na jutrišnji sep konference Balfour govor, v katerem bo načeloma sprejel ameriški predlog glede omejitve vojnih priprav na morju. 0®sSSšs irgisnlilnno delaaston proti enteati. Berlin/ 14, nov. Zastopniki obratnega ‘vc;:-, tvomice Spandau nemške tvorniš-kc delniške družbe so se danes po naročilu nemškega delavstva pogajali z generalom Nolletom, V večernih porazgo-verih so se zahteve delojemalcev, naj se umakne proti nemški tvorniški družbi izdana nota, obširno utemeljile, pri čemer se je povdarilo, da bodo delavci vztrajali pri tem, da se izpolnijo njih zahteve. Ge- j neral Nollct je obljubil, da bo podal raz-| loge, predložene po delavcih proti odred-j baan entente, poslaniški konferenci, ker j vpošteva te razloge za umaknitev note. j Delojemalci so izjavili, da je nji’h nadalj-I nje postopanje odvisno od tega, da posla-j niška konferenca kmalu umakne noto, j (E n te n ta namreč zahteva, naj se ukine j delo nekaterih panog nemške industrije.) UuMiati preti FriMcs- »?da. Belgrad, 15, nov, (Izv.) V demokratskih krogih se še vedno govori, da bo po pogajanjih o rekonstrukciji Pašičevega kabineta dobil Pribičevič važno ministrsko mesto (zunanji portfelj). Nasproti temu pa prevladuje v radikalnih vrstah zahteva, da Pribičevič spioh ne sme priti v kabinet. P ribiče vica smatrajo radikali za glavnega krivca vseh nesreč sedanje vlade. nm Malarskem. Budimpešta, 14. nov. Državni optav-niik bo po predlogu ministrskega predsednika prihodnje dni sprejel več politikov, da izve njih naziranje o političnem položaju z ozirom na dcmisijo vlade. Za torek popoldne so pozvani k njemu p.edsednik narodne skupščine Gol, poslanci škof Prohaszka, grof Teleky in grof Aponnyt kakor tudi poljedeeljski minister i Štefan Szabo. Budimpešta, 14. nov. Grof Albert Ap-ponyi je odložil po ver jen; e za pripravo sprejema Mažarsk e v zvezo narodov^ Ma-žarska vlada je vzela to na znanje in mu izrekla zahvalo za njegovo dosedanje delovanje, llelihaasba eisplozifa. Wiesbaden, 14. nov, V Houthovi tovarni v Dotzheiirm je danes opoldne eksplodiral bencinski tang v kleti. Štirinad-j stropno poslopje se je porušilo in pokopalo pod razvalinami 5—6 delavcev. Vnelo se je olje; ognja do večera še niso pogasili, V nasprotni tvornici so bile razbite vse šipe in 100 delavk je deloma močno poškodovanih po steklenih drobcih. Mnogo škode je tuidi v prostorih za stroje, Pr©ti komunistom. Bukarešta, 13, nov. Policija je zaprla povzročitelje atentata, ki se je izvršil "meseca decembra 1920 v senatu, in vsled katerega, je bilo več oseb usmrčenih, oziroma ranjenih. Povzročitelji so: Maks Goldstein, Leo Lichtblau in Sani Osias, ki so vsi člani rilske teroristične skupine. Mala hroaa se stalae dolga. Zagreb, 15. nov. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Dunaj 4.5c do 4.70, Berln 108—112, Praga 290—300. Trst 10.25—10.80, Budimpešta 28—30, dolarji 260. Z irich, 15. nov. (Izv.) Devize: Budimpešta 0.52, Berlin 205, Italija 22.25, London 2Stotisoc goldinarjev ... stari lisjak.. veliko vam dam, veliko! Jutri bo že mrtev... Proč z mesom, kajti potem prid« spet do moči... vodo, kruh ... Noče umreti... bo mu že glad pripomogel... oporoko imam... le potrpljenje... gre .. . gre. vzdihuje... že umira!... Ah, zdaj je vs*: premoženje moje!c Divji krik je planil iz starčevih prsi. Tis se je zbudil iz spanja, hlastno skočil iz stola, si pomel oči, začuden strmel v starca, ki je na vso moč klical na pomoč, da so po vsej sobi odmevali groze in usmiljenja kriki. Kakor hitro se je Tis prepričaj, da s* ni bati napada od zunaj, mu je starčev strah postal jasen in razumljiv, kajti sam od sebe je prišel do sumnje, da je morda govoril v spanju in izdal svoje najskrivnej-še misli. Zato je pustit starca nemoteno vpiti, dokler-da ni utrujenje prisililo k molku in ga med tem opazoval s prekrižanimi roka mi in z zlobnim zaničljivim smehom, »No, stric Jan-;', ga je vprašal, >kako dolgo bo to trajalo? Le vpijte, kričite in razgrajajte, saj vam itak nič ne koristi, kei vas ni kdo ne čuje.« Starca pa je to še bolj oplašilo in začel je znova obupno vpiti na pomoč. Zdelo se je, da mu je smrtni strah podvojil moči, kajti njegove kretnje s(o bile še ! s, Stran 2. >Novi Čas«, dne 15. novembra 1021. Štev. na svojem stališču. Najlepše pa je dejstvo, da akademsko dijaštvo ne ve do danes še prav nič, kolike bodo vladine podpore (bia-godejanja!) ali bodo znašale mesečno 400 kron, ali 1200 ali več ali manj, a uboga študentovska para mora podpisati reverz že vnaprej in tako prisiljeno prodati svoje duševne delovne moči za dogleden čas življenja. »državi«. »Država« je torej po pojmovanju demokratskih mogočnjakov kapitalistični podjetnik — delodajalec, državljan pa delojemalec, kateremu se poklic in plača diktira ali pa: Idi k vragu! Ali se bo ljubljanska akademska omladina zavedla, kaj se pravi prisiliti koga edino-!e vsled njegovega bednega socialnega položaja, da bo primoran za izvestno odmerjeno dobo služiti v državni službi, iz katere ne bo mogel kljub ev. šikanam in kliub temu, da bi se drugje morda vse uspešneje udejstvoval in razvijal svoje duševne sile?! To ni vzgajanje hlapcev, ampak fabrikacija sužnjev, ki ne bodo smeli odpirati niti svojih ust. »Kuš!« — in molčati bodo morali kot grobovi. — Zadeva je i načelno i praktično tolike važnosti, da ne spada nič več samo na akademska tla, marveč se mora pečati z njo širša javnost. Zato opozarjamo nanjo predvsem slovenske poslance. — Ker je dalje pisec tega članka iz čisto merodajnih virov poučen, da se skrivajo za kulisami boja zoper PDJA politični činitelji mlado-liberalne struje, je potrebna natančnejša orientacija, in zato bo treba o tej stvari še govoriti. IZ POLJSKE. Kovtto, 14. nov. Po poročilu litvanske brzojavne agenture iz Vilne sta odstopila Zeligowski in predsednik upravne komisije v Vilni Mokrzecki ter odpotovala v Varšavo. Civilni upravi načeluje poljski veleposestnik Aleksander Maistowič, vojaški upravi pa general Konarzemski. i X tfotitični dogodki. Kongres Zemljomlniške stranke. Bi ca slovenskim samostojnim. 12. in 13. t. m. se je v Veliki Plani vršil kongres srbske zeinljoradniške stranke. Vdeležencev je bilo okoli tisoč, največ iz Srbije, Bosne, Dalmacije in Vojvodine, razmeroma malo pa iz Hrvatske in Slavonije. Kongres je ostro obsodil postopanje zemljeradniških Soslancev ob sklepanju zakona v zaščito ržave in izrazil mnenje, da bi bili morali poslanci glasovati proti. Kongres je tudi obračunal s slovenskimi samostojneži in postavil njihovega zastopnika posl. Mer* molja na piano. Le-tega je bil poslal na kongres minister Pucelj z nalogo, da. skuša poravnati spor s srbskimi zemljoradni-ki. Kongresniki pa o slovenskih samostojnih svojega mnenja niso hoteli izpremeniti in so Mermoiia z zborovanja odslovili. + Adoll Ribnikar proti dr, Korošcu, V nedeljskem »Ju[tru« je napadel gospod Adolf Ribnikar dir- Antona Korošca vzdržujoč že davno ovrženo laž, da je dr, Korošec kot minister prehrane naročil iz Amerike za 15' milijonov dolarjev luksuzne robe. Vsak otročaj že ve, da je bila naročila dotično blago bivša srbska vlada na Krfu, le gospod Ribnikar pogreva laž naprej, čeprav lahko ve, da se >e bil z »naramnicami« že .strahovito blamiral. Gospod Ribnikar trdi, da je dr. Anton Korošec napravil ko L minister prehrane dolgove na brezvesten način. Ni nam za malenkostne sodne aferice in ju.stifikacije«, katerih so »Jutrovci« bolj željni kot kanja vode v suši, vendar si drznemo g. Adolfa Ribnikarja, drž. uradnika v IV. razredu, vprašati: Ali boste vzdržali svojo trditev tudi pred sodiščem, če Vas prime dr. Anton Korošec? A'i pa izjavite, da do,lične notice v »Juilruj« niste pisali Vi! dokaj živahne in njegovo vpitje močno in ostro. >Tiho!< je zakričal Tis in nameril na starca pest, grozeč mu, da ga udari, »tiho, ali pa vam nasilno zaprem usta.« Šele ko je stric Jan na lo zapoved utihnil, je Tis umaknil svojo pest. >;Še enkrat naj vas čujem! : ie pri tem ■zaklical z divjo grožnjo. Starec je za hip pomolčal kot da nabira sapo, kajti v prsih mu je vse valovalo; )či pa je razljučeno upiral na Tisa. Ta pa ga je šegavo vprašal: »No, ali bom že zvedel, kaj vas je zbodlo? Najbrže sem sanjal? Ste li znoreli, da radi tega tako razgrajate? Bolje bi bilo, če poizkusite zaspati. Par ur miru bi vam več koristilo kot to bedasto vpitje.« Toda starcu je ob teh besedah jeza še bolj vzplamtela. »Kača % je zaklical, .ali hočeš, da bom tu umrl gladu kot pes. Predolgo živim in zato me moriš polagoma s kruhom in vodo? Torej po mojem denarju hlepiš in zato naj umrem, ti, morilec!« Tis je začuden motril razljučenega starca in trepetal ob misli, da so vsi njegovi načrti in najskrivnejse misli —- izdani. (Dalje, k' + Dr. Kramar naš somišljenik. Nedeljsko »Jutro« pogreva1 zno„*no »Pravdi-no« raco o tajni klerikalni organizaciji. Dr. Albert Kramar pravi na to, da »ne vemo, zakaj bi klerikalci še rabili tajne organizacije«. Gospod doktor Kramar torej ne ve, Mi tudi ne. Pa trdijo naivneži, da je skupna pot med klerikalci in liberalci nemogoča! M- Razmere na Reki. Z Reke poročajo: Nekega dne so prišle na parnika Budimpešta« in »Panonia« v tukajšnji luki tri osebe, oborožene z bombami. Parnika sta imela razviti jugoslovanski zastavi ter so te tri osebe zahtevale, naj se zastavi odstranita. Iz strahu je eden izmed mornarjev zadostil njihovi zahtevi, na pritožbo kapetana pa se je zastava zopet izobesila z vojaškimi častmi. — Dne 12. t. m, je došlo na Reki do burnih demonstracij, med katerimi so aneksijoni-stični in italijanski elementi, kakor na;-vad.no, napadli in plenili trgovine svojih političnih nasprotnikov. + Obupne razmere na Sušaku. Sušaš-ke »Primorske Nevine« prinašajo ogorčene pritožbe proti pokrajinski upravi v Zagrebu, ki se prav nič ne zmeni za Sušak in njegove potrebe, dasi je to ena najvažnejših obmejnih točk. Na Sušaku vlada popolna brezposelnost, vse gospodarsko življenje je zaostalo. Po naravi, a še bolj vsled mizernih prometnih razmer z Jugoslavijo so Sušačani v gospodarskih potrebah povsem navezani na Reko. Tu pa je uvedena kot plačilno sredstvo lira, kar pomenja ob sedanjem stanju valute za naše ljudstvo nezaslišano izgubo in draginjo. Občina sama si ne more pomagati, ker je oblast že pred dvemi leti razpustila občinski zastop in imenovala vladnega komisarja v osebi okrajnega načelnika. Le-ta je s svojimi lastnimi posli preobložen in se z občinskimi stvarmi ne more pečati. Vrhu tega manjka na občini popolnoma sposobnega uradništva tako da vlada na občini in posebno tudi v stanovanjskem uradu popolna anarhija. Občani nimajo v teh težkih časih na mestno upravo nobenega vpliva. Ogorčenje med prebivalstvom je nepopisno. A Sušak je na meji z Reko in Italijo. Kaj mislita Demetrovič in Pribičevič? ^Dnevni dogodki — Mohorjeve knjige, Mohorjeva d* niha pravkar razpošilja svoje knjige za teto 1922. Topot nam podarja troje knjig: »V boj za srečno in veselo krščansko življenje!« Spisal škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Naši ljudje, ki so s toliko notranjo koristjo čitali prvi dve Jegličevi knjigi, bodo gotovo z veseljem vzeli v roke tudi tretjo. — Večernice prinašajo dva spisa enega najboljših slovenskih pisateljev — dr. Franca Detela; zgodovinsko povest: »Takšni so!« in dramo v treh dejanjih: > Begunka«, Koledar je izredno bogato urejen in ga bo naše ludstvo nedvomno veselo, zadovoljna pa, bo mogla biti z njim tudi naš inteligenca. Mohorjeva družba kaže, da hoče tudi poslej kazati Slovencem pot varnega razvoja temeljem večnih resnic , a vpoštevajoč v polni meri zahteve j časa. Na slovenskem ljudsvtu je, da poka-j že, da ostane zvesto idejam vodnicam, ki | so ga do danes ohranile krepkega in zdra-i vega, ostajajoč zvesto svoji Mohorjevi j družbi. Kdor je vpisan, nej obnovi udnino, kdor ni, naj se gotovo vpiše. Kolikor od-raščenih Slovenceev, toliko udov Mohorjeve družbe! — Mednarodni invalidski kongres v Belgradu. Medzavezniški odbor v Parizu, ki ima reševati invalidsko vprašanje, j e preko naše delegacije poslal vladi v Bei-oradu predlog, naj bi se prvi njegov prihodnji kongres leta 1922 vršil v Belgradu. Ti kongresi so se dosedaj, kolikor je znano, . sestajali v Parizu, Londonu, Bruslju, Ritnu in Ženevi. Letos bi se po sporazumu j imel vršiti v Belgradu, pa se je radi težav-| nih razmer, v katerih se nahajamo, od godil na prihodnje leto. — Nove delavske zbornice. Ministrstvo za socialno politiko je dovolilo usta- i novitev delavskih zbornic v Sarajevu, No-; vem Sadu in Zagrebu. Sedaj prideta na i vrsto Split in Ljubljana. — Načelstvo okrajne bolniške hi a ga j-| ne razpuščeno. Današnje »Jutro« ima »iz-| virno« poročilo, da je dr. Kukovec odredil i razpust načelstva okrajne bolniške blagaj-j ne v Ljubljani. Za upravitelja je imenovan i nadkomisar Cigoj, ki mu bo prideljen so-j svet 12 članov. Tu bo izdelal nov statut in j potem izvedel nove volitve. — Ves ta čin i ima politično ozadje. Naše delavstvo je že j dolgo zahtevalo, da se bolniška blagajna j preuredi. Zahtevalo je, naj bi se posamezne bolniške blagajne pustile v svoji avto- i nomiji, da bi pa bila v Ljubljani oentrala i vseh bolniških blagajn za kontrolo istih. Za vse to so bili demokrati gluhi in so še j danes gluhi. Njim je šlo v tem slučaju le za to, da izvrše politično maščevanje nad eno osebo, mesto da bi koristili delavstvu | in ugodili njegovim zahtevam. — Nov naskok proti draginji. Ministrstvo za socialno politiko sklicuje za 15, t, m. novo enketo proti draginji in pomanjkanju stanovanj. Udeležili se je bodo zastopniki parlamentarnih klubov in interesenti iz posameznih pokrajin. — Vprašanje dijaških stanovanj v Zagrebu rešeno- Vojni minister je dovolil, da se prepusti Filipovičeva vojašnica v Zagrebu za dijaška stanovanja, dokler se nastanitev dijaštva ne reši na traen način. — Izgnan poljski komunist. \z Jugoslavije so izgnali mizarskega pomočnika Frana Tissa, rodom iz Lvova, ker je v Mostam razširja! komunistične ideje. — Burja prevrnila vlak, 10. t. m, je odpeljal iz Knina Steinbeissov vlak proti Drvarju. Vlak je bil sestavljen iz več vagonov natovorjenih z drvmi in več osebnih voz, ki so bili polni potnikov. Brila je silna burja. Četrt ure od postaje Ge lubiča je močan sunek burjo prevrn osebne vagone, a vlak jih je tako vlekel za seboj, dokler se ni pretrgaj kavelj. Velika steča v nesreči je bila, da se je nezgod.* pripetila v ravnini. Tako so potniki i .tali dogodek samo s strahom, ki so ga prestali in z lažjimi pozledami. Težje sta se poškodovala en sprevodnik, ki si je zlomil roko in en potnik. — Za izenačenje policije, V notranjem ministrstvu se vrše priprave za izenačenje policije v celi državi. Posebna komisija izdeluje v to svrho zakonski načrt, ki se predloži najprej širši konferenci, strokovnjakov iz vseh pokrajin države, nato pa v rešitev zakonodajnemu odseku. Upajmo, da bo strokovna konferenca opozorila na velike razlike v razmerah med posameznimi pokrajinami in se bodo te razlike v zakonu ozir. njegovi izvršitvi primerno vpoštevale. — Nesreča na motju. 10. t. m, se je med dalmatinskima otokama Murtera in Vergade potopi! parnik »Cement«, ki je vozil za pokrajinsko upravo v Split 22 vagonov seli, Parnik je bil v slabem stanju, in je najbrže ob viharnem morju vdrla vanj voda. Posadka je štela s kapitanom Paričem 12 oseb in se boje, da so vsi do zadnjega utonili. — Zvišanje krušnih cen v Belgradu, Belgrarjsko sodišče za pobijanje draginje je zvišalo cene kruhu: črnemu na 3 dinarje, belemu, na 4.30 dinarja za kilogram. — Izdaten vlom. V stanovanja gostilničarke Kutujak v Zagrebu 'e bil 10, t-. m, izvršen vlom. Tatovi so odnesli na samih dragocenostih nad 400.000 K vrednosti, Za izsleditev tatov je razpisana nagrada 10,000 K. , _ — Spomin ga zapušča. G. Nikola Pa-šič je star gospod. Zato ni čudno, da ga zapušča spomin, »Balkan« prinaša o tej sla* bosti načelnika naše vlade sledečo notico: Ko je po zaprisegi kralj Aleksander v svojem dvorcu sprejemal člane vlade, jih je predstavljal g, Pašič. Na vrsto pride gosp. Mehmed Spaho, minister za trgovino, ki je zastopal v službi obolelega ministra Kara-mehmedoviča. Pašič ga vpraša: »Jelte g Karamehmedovič? Kaj je z gospodom Spahom? Kedaj se vrne?« — Pašič je oba svoja tovariša zamenjal. Vsi navzoči so se smejali in kralj tudi. — Ali je Pašičeva pozabljivost tudi kriva, da se nam vsem smeje ostali svet? — Lepo Miklavževo darilo, K 1 a v e r-jev koledar za leto 1922. Ima poučno in zabavno vsebino, lepe afrikanske povestice in slike. Stane samo 5 kron, pri naročbi 12 izvodov skupaj, se dobi eden povrhu. Vsem krščanskim družinam, misijonskim prijateljem, Marijinim družbam in drugim društvom ga toplo priporočamo! težje breme za državo, iz katerih žrtev izhajajo seveda gotove ptavice do države, o kateri nočejo liberalno-kapitalistični -»go* jenci« vedeti ničesar, to jedro, krog katerega se je stekala res stvarna debata od kat. strani, je gospod Goslar enostavno namenoma prezrl, hoteč na ta način de®a» goško varati javnost. Predsednik »Jadrana« bi že moral vedeti, da po univerzitetnih štatutih ni dovoljeno, prinašati za javnost neistinitih poročil o skupščinah, ki se vrše na akademskih tleh. Ali se ne bojft da ga bo prijel univerzitetni svet za ušesa? Gospod Goslar naj raje pove, od kedaj je on tako mogočen činitelj v jugoslovanski svobodni državi, da 'amči ljubljan-skl akademski omladir.i, da bo zato, ker sc je dijaštvo postavilo proti stališču ministrstva prosvete ali prenehalo društvo ID JA, ali pa ne bo nihče več dobi! državne podpore!? Ali mu podeljuje to oblast 4ex de imperio« že sama politična pripadnost in predsedstvo »Jadrana*? Bo:»0 videli, kako se bodo dogodki razvijali tazvili. Ij Izgubljena in najdena denarnica, N& Zaloški cesti blizu Leonišča je nekdo izj^ bil denarnico, v kateri je več bankovcev po 100 dn., dne 14. nov, popoldne. Najde jo v župnem uradu Sv, Petra v Ljubljani, akc dokaže, da je njegova. —* JCaša društva. ^ l * • " d Pr ost- Frančlkanske župni je.i -r Vsled. nenac zaprek sei vrši nadalje' vanje predavat .a. »D r u ž i n a« po Brecel u ne v sredo ampak danes , v to* rek, -c 15. novembra v običajnih pi'0' štorih. —- K obilni udeležbi vabi odbor* iljubljanskl dogodki. Ij Sv. masa-zadušnica po pokojnem g. rac. nad,svetniku Avguštinu Zajcu bo jutri v sredo, dne 16. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Petra. Vabijo se vsi sorodniki in prijatelji pokojnikovi. Ij Proslava ujedinjenja dne 1. decembra. Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, priredi ob priliki obletnice ujedinjenja Srbov', Hrvatov in Slovencev dne 1. decembra t. 1. v veliki dvorani hotela Union velik koncert zveze ljubljanskih pevskih društev, pri katerem sodelujejo vsa ljubljanska pevska društva, operne moči in orkester dravske divizijske oblasti. To bo gotovo najlepša in najpomembnejša proslava ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno narodno državo, ker se bo na ta način najbolj dostojno manifestirala misel, ki je vodila vso sloje našega naroda ob prevratu koncem svetovne vojne. Opozarjamo na to prireditev vsa društva, ki se naprošajo, naj na ta dan ne prirode drugih zabav. Podrobnejši spored se objavi pravočasno. Ij Predsednik »Jadrana«, akademik Goslar, lomi v današnjem »Jutru« kopje za revne ostanke liberalne duševne nezmožnosti. Izvajanja o državi in državljanih, o njih pravicah in dolžnostih, so ga tako spravila s tira, da je videl na zadnjem občnem zboru PDJA kar cele »bataljone^ bogoslovcev. Tudi riž in kava mu ne gre iz glave, da pa mora delovno ljudstvo vsled posrednega davčnega sistema nositi .naj* C£sru8&S& sSužberce&ig red* sa iaSssrsicari®. NAČRT KOALICIJSKEGA ODBORA. (Dalje,) v. § 120. Odškodnina ? slučaju premestit??* .V slučaju premestitve iz službenih ozirov. prošnje« ali na podlagi konkurenčnega razpisa iz . kazen* skih ozirov. Uslužbenci, ka'.eri so iz službenih[ rov premeščeni na drugo mesto, dobijo za nino premestitveni pavšal. Premestitveni pay?» 1® sledeči: a) Mobilno odškodnino za nakladanje^® izkladanje v slučaju poškodbe; b; vožnje stroške za dovo? iu odvoz iz postaje, bodisi iz naturajj nega ali privatnega stanovanja v naturalno »j privatno stanovali e; c) odškodnina za potov «0® stroške; d) odškodnina za izvanredne atrosk0 vsled stanovanja na določenem mestu, ako *e karano stAjiovajije ne triore takoj zasesti ali vatno stanovanje brez krivde uslužbenca ni razpolago. Za vsa pre Ividene točke a, b, c, ^ dvomesečna plača s stanarino iu draginjskp do< klado, izplačano z dnem od potovanji. OfiieB jen* odredba velja tudi za pomožno osobje. ... §121. Na domačih progah in na, parobrpou> majo vsi uslužbenci v vseh slučajb premestit*' pravo na prosti prevoz pohištva sebe, družinski" članov, dekle (posle) oziroma za vse v skupne® gospodinjstvu nahajajoče se člane Morajo vsled premestitve (v vseh slučajih) tuje, proge »* parobrodne uporabljati, se jim brez izjeme.visi* izdatki za vožnje iu transportne pristojbine m0' rajo povrniti. Omenjena odredba velja tudi za P0, možno osobje (glej S 118 tega člena). § 122. Ugodnost vožnje na železnici in p*1®’ hrodih v tu- in inozemstvu, a) Uradniki statuta II .in I. imajo pravo do režijskih voznih listke^ (legitimacije) za vse železnice in parobrode v ob" močju jugoslovanske države v I. razredu. Itto _ve' tja tucli za družinske člane v skupnem gospodinj' stvu nahajajoče se osebe, vpokojenci, njih družine-vdove in sirote; b) uradniki statusa III. imai0 pravo na želcznici v II., na parobrodih v I. ra** redu; c) podnradniki in sluge imajo pravo vožnje na železnici in parobrodih do vožnje v U' razredu; d) pomožno osobje ima pravo do vožnje na železnici v III. iu na parobrodih v II. razredu-Zgoraj omenjeni odstavki a, b, c in d po d ogovor 0 z ministrstvom saobrača.ja v inozemstvu, in obrat' rio z ministrstvom saobračaja v tuzemstvu s® vpoštevajo legitimacije za režijske vožnje, ter; v polni veljavi. V odstavkih b, c in d, veljajo tudi za družinske člane m za vse označeue kakor v odstavku a; e) v tuzemstvu ima vsak uslužbenec pravo do prostih voznih listkov po odstavkih ® b, c in d, kakor tudi vsi družinski člani pod to® ko a. i ’ . . 8 123. Uslužbenci, kateri se čutijo po kri' vem prizadeti ali kaznovani od svojih predstojni' kov imajo pravo do pritožbe. Predstojniki so dolžni omenjeno na znanje vzeti v navzočnosti šelef niškega zas opnika osobja (lokalni odbor). Ako s* pritožba v lastnem delokrogu rešiti ne more, s® mora ista brezpogojno odposlati na višje mest® (ravnateljstvo). Pritožbe, katere so odposlano o® višja mesta službenim potom, se smejo rešiti le * navzočnosti izvoljenih zastopnikov železniške#8 odbora. Isto velja tudi v slučaju prošnje. , k , § 124. Uslužbenci imajo pravo do po'rebP< količine premoga, drv in razsvetljave (petrolej) P° režijskih cenah, namreč istih kakor stanejo upi#' vo. Uslužbenci, kateri stanujejo v naturalnih sta* novanjih, imajo brezplačno razsvetljavo (elek-triko) ter imajo tudi pravo na brezplačni dovoz premoga, katero količino jim mora uprava redno dostavljati. Omenjena odredba velja tudi za p o* možno osobje. § 125. Vsi uslužbenci so zastopani po‘om i®1 voljenih zaupnikov, to so lokalni (na večjih p?' stajah), železniški (s sedežem na ravnateljstvu) «r ceutralni železniški odbori s sedežem v ministr* stvu saobračaja. Glej zakon volitev. Isto veljf tudi za j K) možno osobje. • Urednik io odgovorni urednik Franc Kremžar* Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. "TTBRUMftT " LJUBLJANA Mutislu malim in f ini po Konkurenčni c®«’*8- Mestni *r»| 25