— 249 — Iz upravne prakse. a) § 15. stavb, reda za Kranjsko: „ako se ni nič prenaredilo v lokalnih krajnih okolščinah" — ne misli subjektivnih okolščin ali osebnih prememb. Stavbinska privolitev velja za določen predmet, a ne za določeno osebo. Deželni odbor kranjski je z rešilom z dne 6. avgusta 1888 št. 3757 zavrnil pritožbo dr. K. Š. zoper sklep občinskega odbora v K., kateri soglasno z odlokom županstva v K. Franu F. ponavlja privolitev za stavbo salona in kegljišča na njegovem vrtu, a potrdil navedeni sklep občinskega obora. Razlogi: Kolikor dr. Š. stavbinsko privolitev, podeljeno Franu F. 1. 1885, izpodbija z javnega in privatno-pravnega stališča, omeniti je, da za časa tedanje privolitve ni bilo nikakih javnih pomislekov in da tedanji privatno-pravni ugovor Josipa R. (pravnega prednika dru. S.) bil je popolnoma poravnan. Sploh pa je tu stavbinska privolitev uže svoj čas stopila v pravno moč. Da je županstvo naznanilo Frana F.^ podano za ponovitev stavbinske privolitve dn6 22. marcija 1888 pod št. 304, poprej rešilo, nego li stavbinsko prošnjo dra. Š., podano dn6 21. marcija 1888 pod št. 303, v tem deželni odbor ne more videti nič zakonu protivnega ali ničnostnega, ker nobeden zakon ne določa, po kateri vrsti je reševati take prošnje. Trditev pritožiteljeva, da se je prenaredilo v lokalnih okolnostih, in razlaga §-a 15 stavb. r. v tem pogledu ni prava. Zakonu pri razlagi ni smeti dati drugega smisla razun tistega, ki se pokazuje iz lastnega pomena besed v — 250 - njih stiku in iz jasne namere zakonodavčeve. Osebne okolnosti po svojem pomenu niso jednake lokalnim okolnostim po smislu § 15. stavb, reda, to uže izhaja iz tega določila samega. Po § 2. dež. zak. z dne 20. decembra 1869 štev. 3 iz 1. 1870. sta besedili kranjskih deželnih zakonov: slovensko in nemško jednako polnoverni. V dvomnih slučajih je deželne zakone razlagati primerjajoč oba jezika po besedah in po pomenu. Če torej slovensko besedilo §-a 15. stavb, r, slove: »Ako se ni nič prenaredilo v lokalnih krajnih okoliščinah c, in če to besedilo primerjamo nemškemu besedilu, pač ne more biti dvojbe, da je zakonodavec pri tem izključil osebne razmere ter da ima osobito pred očmi prizadeto posestvo. Naposled deželni odbor tudi ni mogel priznavati, da bi se lokalne okolnosti bile prenaredile v tem, da je dr. Š. mnogo poprej, predno se je Franu F. ponovila stavbinska privoHtev, pripravil stavbinski načrt, apnenico na svojem dvorišči, da je apno gasil, kamenje dovažal, odstranil del drvarnice in odkril del strehe. Vse to, a lokalne okolnosti v §-u 15. stavb. r. se niso nič izpremenile. C. kr. upravno sodišče je pritožbo dra. K. Š. zoper to odločbo deželnega odbora z odločbo z dne 7. junija 1889 štev. 2081 odbilo. Razlogi: Z določilom § 15. stavbinskega reda za Kranjsko z dne 25. oktobra 1875, dež. zak. štev. 26, ometa pritožitelj privolitev, katero Franu F. ponavlja izpodbijana odločba za stavljenje vrtnega salona in kegljišča, samo zategadelj, ker je on po prvotno podeljeni in kasneje preminoli stavbinski privolitvi postal lastnik hiše, katera meji na vrt Frana F. § 15. navedenega stavb, reda slove; »Stavbna privolitev izgubi sama po sebi svojo moč, če se dve leti od dne, ko je dobila pravno moč, ne začne izpeljevati stavba. — Ako se pa vendar še po preteku tega časa ta privolitev rabiti hoče, se utegne, da se le to naznani, stavbna privolitev ponoviti, ako se ni nič prenaredilo v lokalnih krajnih okolščinah. — Taka ponovitev se mora na znanje dati vsem tistim vdeležencem, katerim se je bila naznanila prvotna stavbna privoHtev.« Pritožba se torej opira na to, da s prenarejenimi lokalnimi okolnostimi ni misliti samo objektivnih, nego tudi subjektivnih okol- — 251 — 6) Na vloge zaradi eksek. prodaje spada kolek po 12 kr., če sporni predmet ni vreden nad 50 gld. Na rekurz Jakoba R. in Ivana H. zoper previsoke pristojbine, propisane k stavkom A 25, 29 in 27 odmernega urada v zneskih 2 gld. 94 kr., 2 gld. 64 kr. in 2 gld. 94 kr. je c. kr. finnačno mi-sterstvo z rešilom z dne 4. aprila 1882, št. 4766, c. kr. fin. ravnateljstvo v Ljubljani opomnilo: Uže s tuk. razpisom z dne ig. de cembra 1852, štev. 44791/3082, je bilo izrečeno, da je vse vloge, nostij, to je prememb v osebi, kakor tudi v stvari, in sklicuje se, da bi podkrepil ta nazor, na določilo §-a 936. obč. drž. zak. Toda upravno sodišče meni, da §-a 936. obč. drž. zak. ni moči pritegniti k razlagi stavbinskega reda, ki je specijalen zakon, in da izraz: »lokalne kraj ne okolščine« v tem zakonu ne da po svojem samonasebnem pomenu jednačiti krajnih razmer osebnim razmeram. Iz takega jednačenja bi res izvirale posledice, zaradi katerih bi morala — glede na določbo t? 10. stavb, reda — z vsako premembo v osebi stavbinskega gospodarja, mejaša ali sicer koga vdeleženca biti nova stavbinska obravnava, a to bi očitno bilo protivno nameri zakonovi, po kateri je moči vsako stavbo pričeti in završiti, ko nastopi pravna moč stavbinske privolitve (§ 11. stavb. r.). Nadalje zlasti glede na določila v prvem razdelku stavbinskega reda ni moči prav nič dvomiti, da velja podeljena stavbinska privolitev za določen predmet, a ne za določeno osebo. Sicer pa pritožitelj, in to pravi sam, pri zadevni stavbi ne zastopa morda osebne koristi, nego le stvdrno korist kot mejaš, oziroma kot posestnik hiše, ki meji na vrt Frana F., ali on ni niti glede tega, niti gledž onega rečenih predmetov dokazal, da je nastala prememba v lokalnih okolnostih. Zastopnik pritožbe je konečno pri javni ustni obravnavi na-glašal ugovore zoper stavbinsko postopanje, — ali upravno sodišče se ni nanje oziralo in to zategadelj ne, ker se ne nanašajo na ponovljeno privolitev, in samo o tej je tu govor, nego tičejo se preminole stavbinske privolitve, ki je uže stopila v pravno moč, in zato ni, da bi se o njej še obravnavalo. Po vsem tem je bilo pritožbo kot neosnovano odbiti. — 252 - katere tožitelj v pravnem sporu poda v pravdnem redu v to, da bi dobil svojo pravico, smatrati vloženimi po sodnem postopanji. Zato vloge zaradi eks. prodaje spadajo k vlogam v spornem postopanji, in če vrednost spornega predmeta ne presega 50 gld., spada nanje po § 19. zakona z dn6 20. februvarija 1864 kolek po 12 kr., če je tudi treba izdati oklic.