Naročnina listu: —
Celo leto	.	.	K	12'—
Pol leta	.	.	„	6'—
Četrt leta	.	.	,,	3‘—
Mesečno	.	.	„	1'—
Zunaj Avstrije : = Celo leto	.	.	K	17’—
Posamezne številke s:	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi 6e ne vračajo.
Uredništvo In upravništvo : Maribor koroška ulica 5. =* Telefon št. 113.
Meodvlsefi političen lisi za stegensko Ifudshro.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Minuli petek, dne 18. t. m. je v deželni bolnišnici v Gradcu umrl vpokojeni profesor dr. Karol Glaser v 70. letu svoje starosti. V našitem listu od 4. julija t. 1., štev. 715, smo objavili dailjšii pojcdistek o njegovem delovanju ; posneli smo tudi važnejše podatke iz njegovega življenja, Rijdi tega naju dane? ni treba priobčiti niatajnčnejejga?, životopisa.'. Dr. Glaser spada med najboljše naše učenjake; on dela čast slovenskim pisajteljem iz zeilene Štajerske. Bil je vešč izvanredno mnogoterih jezikov; jz angleščine, fran-f coščine, iz laškega, španskega in nemjškega jezika je prevel po izvirnikih minogo spisov. Slovel je med prvimi avstrijskimi strokovnjaki * kot odličen poznavatelj sanskrita, a zadnji dve jeti _ je sesta vljal besednjak perzijskega, jezika. Prevtel je v sl o \ puški jezik vsa Shakespearejeva. dela. iNajobširnejše njegovo delo pa je „Zgodovina slovenskega slovfetva“, koje delo, akoravno ni povsem dovršeno, .vendar ni, zaslužilo tako ostre in pikre- kritike, kakor se je to /godilo. Nasprotstvo med pisateljskimji krogi je (dr. K. Glaserju zadnja leta hudo grenilo njegovo življenje. Značaja je bil pokojni dr. Glaser ljubeznjifVeiga in prijaznega. Naravnost obcludoVajnj a vredna., je bila njegova marljivost, s kojo je, dostikrat pod .mučnimi razmerami svojega življenja, toljikjo; spisal. Ž njim je legel v grob vsi raj e n delavec na slovenskem slovstvenem polju in jeklen značaj v vrstah slovenskih rodoljubov.. N. v m. p. !
Mom©rnle za Irske.
Nas Slovence vežejo neke posebne simpatije na žilavi narod katoliških Ircev. Zidi se, kakor da bi instinktivno Čutili, da moramo! .ta nesrečni in zatirajni narod posnemati v boju za: vero očetov in za narodno osamosvojitev. Enaka usoda, ki nas tlači,, nas tudi druži. Kljub ogromnim1 daljavam, (ki nas ločijo, spremljamo njihove boje z vročimi 1 simpatijami in vsak njihov napredek nas n avida ja z radostjo. iTako nas Meselijo tuđi vspehi, ki jih imjajo v zadnjem času v bojih' za homerule — za sajmostofnost Irske. Skoro (Ga. bi jih.celo zavjidalij: srečna. Irska je že blizu svojega, cilja. Ce se ne pripeti kaj izrednega, bo čez leto dni samostojna. Kdaj bo pa nam. zasijala
PODLISTEK.
Prerokbe © pribodnjosti.
(Spisal Pankracij Gregorc.)
(Dalje.)
Sv. oče ga bo poslal v Francijo in velik monarh iz O.rijenta bo mu podal sulico. (O tem velikanu monarhu več pri Avstriji.) Mladega junaka bodo s čudovito hrabrostjo podpirali bojavajeni belgijski Galijci. Sprava se bo sklenila s Parižani, končan bo ves prepir, od veselja bodo vojake obsipali z oljkami .. . Odslej nastopi mir in zaidovoljjnost do Antikristovih časov, v katerih bodo pretrgane vse vezi, prevrženo vse staro in sveto. Zfadnji francoski kralj pade v silno krvavi bitki ter obleži na bojnem polju nepokopan, neobžalovan. Mož iz dvojne krvi (Antikrist) zavlada . . . Bog se še vojskuje po svojih dveh pričevalcih (Henoh in Elija) . . . „'Stena. iz ognja se vzdigne pred moje oči. Ne vidim več.“
N e m č i jj a. Kaj neki spi v temni bodočnosti za silno nemško državo ? Nekaj groznega, kljub mnogim, na njo se nanašajočim prerokbam še nejasnega, neprodirnega.
Okoli leta 1300 je živel v samostanu Lenini ob reki Havel brat Herman, ki je spisal enotoverzno prerokbo o dveh bližnjih samostojnih Lenini in Korin ter o obmejni grofiji Brandenburg. Žalostno naznanja, da bodeta kloštra sekulariziraj a; in da bo grofijo zavladal protestahtovski rod, kateri pa bo le enkrat nehal vladati. Korin in Lenini bodeta zopet srečna pod katoliškim vladarjem. Leta 1807 je uradna komisija preskušala to prerokbo na zgodovinsko izvirnost, a ni našla nič neverodostojnega.
Brat Herman pravi v poslednjih vrsticah, da bo konečno nosil skupna žezla tisti, ki bo zadnji svojega protestahtovskega rodu. 'Sledeči tekst je tako pokvarjen in zopet popravljen, da se lahko čita na štiri načine. Ta kralj (Is res) ali Izrael (Israel) bo-
zora osamosvojitve, kdaj se bomo mi otresli svojih tlačiteljev? Mrzel, globok molk je odgovor. . .
Kjakor smo pred kra[tkjjm poročali, jo bila ho-merulenpostava v poslanski zbornici že drugič sprejeta. Zfbornica lordov, pred katero je na to prišla,, jo je pa ituclji tokrat odklonila. Tioda zbornica, lordov ni več vsemogočna. Njen veto je odpravljen. Na podlagi parlamentarnega sklepa iz leta, 1911 je veto lordov v finančnih zadevah sploh odpravljen, v Vseh drugih vprašanjih pa ima samo zavlaičujočo moč. Treba je samo, da poslanika zbornica v prihodnji seziji postavni načrt, še enkrat sprejme in ga kralj podpiše, pa postane zakon brez pritrdila lordov. O-krog polovice leta 1914 postane homerulo-bill lahko postava.
Od leta 1798, ko je bil irski upor krvavo udu-šen, je irsko vprašanje naj večja 1 notranjepolitična skrb vseh znamenitejših angleških državnikov. 'Žalostne socijalne razmere — večina Ircev obstoja iz najemnikov, ki nimajo lastnega premoženja in so v-dinjeni nekaterim maloštevilnim angleškjini veleposestnikom — ter konfesijjqtoeliha nasprotoval So povzročila nujno potrebo reform. Velika zajsluga, velikega Gladstone je, da je z ra,zdržav'ljenjem anglikanske cerkve na Irskem in dvema postavama iz 1. 1870 in 1881 pripravil tla za državno samostojnost, Irske. Z rnzdržavljenjem anglikanske cerkve je bil oldvzet anglikanskim škofom viriini glas v angleškem parlamentu, vsled česar so bila. konfosijoiielna nasprot-stva omiljena. Postava iz leta 1881 je odstranila nekatera najhujša bremena irskega najemninskega sistema s tem, da je uradno fiksirala najemninsko rento in določila obligatorično odškodnino najemnikov za melioracije. Zboljšane socijalne razmere in od katoliške duhov^č/ine vzbujeni ha,rodni čut so povzročile, da se je vi osemdesetih letih vedno glasneje pojavljala zahteva po politični samostojnosti, po homerule. Razvnel se je vroč boj med liberalci (Gladstone) (in konservativci (Salisbury). Konservativci so bili in so nasprotniki homierule-glbajnja, ker vidijo v tem ogroženo državno enotnost. Položaj je postal še zamgtajnejišii, ker je del Ircev samjih proti homerule. Severo-VJshojdni del Irske — cvetoča prosinca Ulster — je. naseljen po večini od projteisjfjaintov, ki iz kon-fesionelnih in gospodarskih ozirov zajhitevajo izločitev iz bodoče irske države. To ulster^glbanje je pa konservativcem dobrodošel sobojevnik v boju proti homerule.
Dvakrat je predložil Gladstone svojo homerule-
de poskusil (audat) ali slišal' (audit) zločin, smrti vreden. Vsekakor se bo nekaj nenadnega, zločinskega zgodilo pod tem prote.st'a!ntov(skiim kraljem, ki bo zadnji svojega rodu. Kaj ? Ali bo ta prötestafatoyski kralj pritiskal silovito na izvolitev novega papeža, ki bi bil njemu všeč, ki bi na primer dovolil mešanico iz katoliške in protestajnjtovske vere, ali pa bo preganjal njemu neljubega papeža. Saj je drugod prerokovano, da bo sveti oče moral spremeniti sedež, da bo skrit dve leti. Predno pride za Evropo zlata doba, bo moral bežati on, ki ne pripogne kolena pred Balom (mogočnim krivovercem).
Morda bode res Izrael s pomočjo socijalnih demokratov vprizoril znotranjo Vstajo, ali se zvezal z zuhajnjimi sovražniki ter jih ;poklical na pomoč. A-mur< Buharba, samotar na Lijbanonu., je leta 1850 že prerokoval topredmetno :
.„(Sliši, o Nemčija! Dive velikanski zveri, po-tvare noči,, se bodeta vzdignili zoper tvoje ljudstvo. Prva je podobna mnogoglavemu zmaju z dolgim repom, obsejanim z legijoni grdih ličink. Okoli nje se bodo zbirali vsi sovražniki človelštva, prostosti in miru, vsi sužnji denarnega Žaklja, vsi morilci pravice in resnipe ter bodo skušali brajniti to velezver. (Socijalna demokracija.) Ta bo v zadnji sili namignila drugi orjaški pošasti, ki leze iz Sibirskih Step, , ki bleji z milijon železnih, zob in z levjimi kremplji po-mandra vse okoli sebe.“ (Japonci.)
"Vgled strašnega zločina, pod zadnjim protestan-tovskim kraljem, nadaljuje nekako brat Herman, bo pastir nazaj dobil čredo (protestanti se vrnejo v kar toliško Cerkev) in Germanija dobi nazaj kralja (to je .katoliškega vladarja, kakoršheiga je imela pred sekularizacijo). Vsled tega pozabi obmejna, grofija Brandenburg vse poprejšnje trpljenje, tujec se ne bo več redil v njej, Lenin in Rorin ostajneta k prvotnemu namenu, duhovščina je^zopet v časti in volk ne bo več preganjal črede. (Vse te vesele reč; ne bi bile mogoče, ako Germanija ne dobi katoliškega samo-
bill; prvikrat leta 1886, ko je radi ulsterskega odpora propadel že v poslrtfnski zbornici,, in, drugokrat leta 1893, ko zbornica lordov ni hotela dati svojega pritrdila. 'Dve desetletji sta pretekli od sedaj. Od strani zbornice lordov ne grozi postavi sedaj nobena nevarnost več; leta 1911 je (izgubita svojo absolutno veto-pravico. Tudi državfnopravjni > pomisleki proti 'samostojni Irski so se zmaln,Išali; saj se je že med tem dovolil Avstraliji in Južni Afriki self-gover-nement. Liberalna stranka se hoče povrh vfeegai izkazati Ircem hvaležne, ker (so bili od leta 1909—11 jeziček na tehtnici in so jo i podpirali. Z1 gotovostjo smemo, za to računati, da ho homerule-bill tudi še v prihodnji seziji sprejeta z veliko večino in bo dobila Irska potem res toliko zaželjeino sa,mostojlnost. Katoliškim Ircem, ki se že celo stoletje talko nevstrašeno in vstra.jno bore za ta svoj cilj, to tudi iz srca želimo. Ogrožena je postava, sedaj Še najjbolj od uljster-gibanja, Govori se celo, da se hočejo ti ulster-prote-stanti z oboroženo silo upreti uvedbi homerule.
Odmev iz narodnih Konjic.
V našem okraju narodnih bojev ni, ker so si Nemci in ponemčenci svojega tihega vspeba sigurni. Oni dobro poznajo podedovano slabost ubogega slovenskega kmečkega, viničarskega, delavskega ljudstva, da vidi v znanju nemščine podlago časnega — blagjostahja, dobičkonosnosti, ugTeda, sposobnosti za kaj višjega. Zato imajo Slovenci, ki pridejo Sešče v dotiko z nemško občujočimi ,.gospodi“ in „travami“, celo „gnadjjivimi“, najiskrenejšo željo, da bi tudi sami, ali vsaj njihovi otroci,, znali „(nemški“:; če kaj drugega znajo ali ne, je vse eno, je postransko, da le .„pemški“ znajo. „Ali'že znaš nemški?“ to je glavni usposobljenosti!i izpit fanta ali dekleta, ki se Poče povispeti do kaj boljšega. Zia to je nemška, šola že pravi raj po „.nemški sreči“ hrepenečih.
No, to bi ne bilo iz narodnostnega ozira še nič preveč hudega:, ko bi bila nemška šola samo zavod, kjer se otroci poleg Ijudskošblskih predmetov izure tudi v dobri nemščini. A žal to ni; ampak je v p*-vi vrsti tovarna, kjer se iz slovenskih otrok izdelujejo „umetni patentirani Nemci.“ Otrok, gre v nemško šolo, da bi se naučil nemškega jezika v govoru in pisavi, zapusti jo pa z zaničevanjem slovenskih črk, slovenskih besed, slovenskih (recimo kranjskih deželnih) barv. zaničevanjem vsega, kar se imenuje slovensko. Petje je grdo, če je „vv,indisch“, klinčki
vladarja brez zveznih knezov., Tukaj se zopet lahko misli na velikega monarha iz Öyijenta.)
Kako temeljito se bodo spremenile razmere v Nemčiji, nam opisuje že znani Spielbähn. Njega smo že slišali v uvodu, da bode propadla, barbarska država (najbrž Turčija). Potem nadaljuje, da bodo s te barbarsko državo pogreznjeni tudi krivi preroki, od katerih se bodo mnogi sežgali z otroci in ženo, štiri sto jih bodo pobesili z lastnimi njihovimi čre-vesi, ostale pa bodo strmd(gl|avili s skale ob Reni. (Kaj pa, ako se videc tukaj moti? Ko gleda ta prizor v duhu, se mu zdi voda v prikazni reka Rena, katero pozna. Morebiti pa je to Bospor ob Caidgra-du, ali Zlati rog istotam. Krivi preroki se pač najznačilnejše lahko imenujejo mladoturki, katerim morebiti pripravi opisajno usodo! vračajoča se kataldš-ka armada.) Spielbähn nadaljuje lapidarno:
„]To je začetek krvavih časov. 'Sv. mesto Kel-morajn bo potem videlo grozovito (bitko: Mnogo tujega ljudstva bo tukaj poklanega. Možje in žene se bojujejo za svojo vero, da gazijo kri do gležnjev. O-stajnek sovrajžnikov beži ,do breze, kjer se dobojuje zadnja bitka za dobro stvar.“' (Bitko pri brezi omenjam vsi velikopotezni preroki o evropejskih dogodkih. To drevesce stoji med Holtumom in Hajmom, rned .U-no ,in Westjom. Ko se je prva breza pos/ušiljas, so na kraljev ukaz vsadili drugo istotam.)
Spielbähn navaja potem posledice te bitke pri brezi: ;„Tujci so prinesli v deželo črno smrt. Kar je pustil meč, bo žrla, kuga . . . 'Francoska bo takrat razdeljena . . . Neipška si bo izvolila kmeta za cesarja. Ta bo vladal eno leto, in en dan. Tisti, ki bo za njim nosil cesarsko krono, tisti bo mož, na katerega je svet upal že dolgo. On bo imenovan rimski cesar in ,bo dal človeštvlu zopet mir., V tem času ne bo Židov v Nemčiji in krivoverci trkajo na prsa. Božja slava bo prebivala na zemlji. Vojske ne bo več . . .“ (Zopet je velik monarh napovedan, v katerega je že svet upal dolgo.)
(Dalje prih.)
so grdi, nimajo lepega vonja, ker baje pomenijo — „windisch“1, niti daru nočejo,i če najdejo na njem sled o slovenskem jeziku. Ce vprašaš otroka, ki eno leto hodi v nemško šolo, po slo\fem|sko, še odgovora ne dobiš; in če mu rečeš, da je Slovenec, ti z ogorčenostjo odvrne, da ne, češ: „Nemec (Nemka) sem.“ (Ce prav je sedel(a) prej več let v* slovenski šoli!)
Na to tiho in vspešno germa/nizaltorično delo se sedanje učiteljstvo nemških šol dobro razume, za ka)r mu je na primer konjiško nemštvo lahko hvaležno, daJsIraJvno se o sedanjem; šolskem viodji hudomušno pripoveduje, da je imel kot učiteljišlčnik stanovanje s slovenskimi traki tapecirano. Značaji pa taki!
Ce dobro pogledamo v to gibanje nemških šol, moramo z žalostjo reči. da ima nemštvo v naišfih krajih še veliko bodočnost. Slovensko ljudstvo in naro-
dne buditelje pa resno vabimo, naj odprejo oči. Resne klice naj pa zapišejo v album, dokler jih še pišejo slovenski, ,da ne bo prepozno. Konjiška okolica je v narodnem oziru zelo ogrožejna! (Slovenci, na plan!
*
* *
Trška, občina Konjice je imenoval;)' pisatelja Petra Rose;g(gerja častnim članom. Par tisočakov za nemško (šolo mu je odkupilo to čast. Med takimi — častnimi člani zavednemu Slovencu ne bo prostora,. Steer Rosegger j a časteči' občinski odbori ne volijo Slovencev častnim članom, pa kjer jih, morajo ti odkla(nj;ati tako dvomljivo čast.
Društvo , za varstvo otrok v konjiškem okraju spi že tri leta. Gospodje nimajo Časa za to. Zato bo pa potem čas, zanemarjene otroke, mladoletne kaznjence soditi in na državne strdške rediti.
Položaj Bolgarije še vedno obupen.
Turki pred Odrinom. — Rumuni prodirajo proti Sofiji. — Srbi in Grki se pripravljajo na vpad v Bolgarijo. — Velesile posredujejo, toda zaman. — V Atenah in Belgradu nočejo odnehati. — Rumuuija odklanja bolgarske predloge. — Turčija hoče zasesti črto Marica-Odrin.
Nesrečna Bolgarska Še ni izpila kupe bridkosti do dna. Njeni nasprotniki je niso še dovolj ponižali in jo še bedno od vseh 'Strajni ogrožajo v njenem obstoju.) Malokedaj se j,e zgodovina maščevala tako hitro in tako grozno, kakorr se mjaščuje sedaj nad nesrečno Bolgarijo. Malo /vleč kot 14 dni je, ko je bila Bolgatrij'a še na vrhuncu svoje moči. Solnči-la se je v opojnih žarkih slave, ki si jo je priborila v bojih s Turki. Cel svet je občudovajl njene junake, njena armlada se je zdela nepremagljiva in imena: Savov, Dimitrijew, Danew itd. so se kovala v( zvezde. In danes? Ponižana prosi Bolgarija na vseh straneh za pomoč,j tresti se mora fza svoj obstoj, slava armade je zajtemnela in v zvezde vkovana i-mena so padla v temo. Res, srce pretresujoča tragi-?1 ka. Vsak pravi prijatelj Bolgarije se mora žalostiti. Ce prav je nekaj zakrivila s svojim prevelikim ru-sofilstvom in predrznim za,upa(njem v moč svoje junaške, a oslabljene armade, vendar tolikega ponižanja ni zaslužka. Njene zasluge v bojih proti T)ur-kom so prevelike, da bi moral človek odobravati sedanje grozno plajčilo.
Položaj, v katerem se Bolgarija nahaja, je,res obupen. Posredovanje velesil v Carigradu ni imelo nikakega vspeha,. Ohromeli turški starec: ,je zasjlutil mlado jutro in bahavo naznanja, daf hoče zasesti črto Marica—Odrin. Njegova kajvlajlerija je že dospela do Odri n a,. Ravno tako bo dovedlo do vspeha avstrijsko posredovanje v Bukarešti. Rjumuni so odklonili bolgarske mirovne pogoje ini korakajo dalje — proti Sofiji. Nič ni pomagalo, da se je obrnili car Ferdinand na kralja Karola, ^nič ni pomagallo, da se je zavzela za Bolgarijo poleg Avstrije tudi Rusija. Rumuni hočejo, da se sklene mir z vsemi balkanskimi državami, ali pa nič.
Nič prijetnejše in ugodnejše niso vesti, ki pri-hajjajo iz Belgijadja in Aten. 'Hi dve državi se/ tudi pripraVjljata na vpad v Bolgarijo in nnjpad na Sofijo, ter se ne dasta od svoje namere odpraviti, kljub vsem pritiskom od zunaj. Zadnja poročila pravdo, da sta Srbija in Grčija pripravljeni, skleniti, premirje samo če se ob enem sklene tudi preliminarni mir. Da Bolgarija ne pristane rada na ta pogoj, je umevno, , ker apetit nasprotnikov, zlasti ošabne Grčije, je naravnost uničujoč.	i
Bolgarija v resnem položaju.
Sofija, dne 17. julija. (Zlasebna,brzojavka.) V oficijelnih bolgarskih krogih .vlada, grozna pobitost. Zmešnjava je vsepovsod splošna, ki pa postaja še večja vsled hudih prepirov med zastopniki raznih političnih struj, ki bi rade prišle na površje. Prizadevanja Malinova, da bi sestavil nov., kabinet, so se izjalovila. Zmernejši krogi jasno uvide vajo, kako o-pasan je položaj kraljestva. (Opustili so vsako misel na samopomoč. V očigled! predstojećega prodira/nja Rumunov 1 proti glavnemu mestu Sofiji se še le nanašajo na intervencijo Evrope, ki bi naj odvrnila to grozno ponižanje Bolgarije. Rumuni so se že polastili železniške proge, ki veže Sofijo,z Vjarno. Sedaj je odvzeta Bolgarom zadnja prosta železniška proga, po karteri so dobivali za Sofijo živila in municijo. A tudi Varno so zasedli Räumuni in s tem tudi kabel, ki veže Bolgarijo s SebaStopolom,, tako da je sedaj vsaka brzojavna zveza z zunanjimi državami pretrgana in je Bolgarija odrezena od celega sveta.
Avstrija in Rusija delata sporazumno?
Oficijozna „Tribuna“ poroča iz Peterburga:
Velesile. tripelentente so se sporazumele, sedaj za skupno akcijo v Carigradu,, kjer je. Rusija že sporočila, da smatrajo vse velesile črto Enos—Midija za definitivno in je svetovala, naj Turčija svojo akcijo omeji, ne da bi jo bilo treba k temu še prisiliti. Tripelententa dela tudi v Atenah na to, da Grčija zniža svoje zahteve in je ruski poslanik grškemu zunanjemu ministru Cororniilasu izjavil, da bodo velesile v nasprotnem slučaju določbe grško-srbske pogodbe revidirale in reducirale. Podobne izjave je podala Rusija v Belgradu in tudi v BukareŠtu je izrazila svoje pomisleke proti prodiranji! v Bolgarijo.
Načelo tripelentente je, da se Bolgarija ne sme eks-eesivjno oslabiti, v čemer se Rusija slučajno zlaga z Avstro-Ggrsko. Ruski posla|nik na Dunaju, Giers, je dobil nalog sporazumeti se z Avstrijo, da se sovražnosti na Balkanu ustavijo.
Bolgarija in Avstrija.
Dunaj, dne 18. julija. Iz informiranih krogov se poroča: Pred nekaj dnevi je obiskal bolgarski poslanik na Dunaju, Sabašev, zunanjega, ministra Berchtolda. Prosil ga je v imenu bolgarske vlade pomoči. Grof Berchtold je opozoril bolgarskega poslanika, da se je Bolgarska popoljnpma/1 zaupala Rusiji, Vsled (česar je Avstriji nemogoče zavzeti se za bolgarske interese, dokler je na krmilu rusofilski kabinet. Vsled tega je podal kabinet Dainev demisijo. Se le prelom s politiko, ki jo je zastopal ta, kabinet, je omogočil, da se je,Avstrija) zavzela za Bojlgarsko. Vsled poročila poslanika SabaŠeva se je izvršila v Sofiji izprememba v vladi, ki jo je opozicija po daljšem obotavljanju sprejela. Prvi korak, M ga bo storila nova bolgarska, vlada, bo, da se sporazume z Rurnupsko, kakor so ji to na Dunaju 1 nasvetovali. Radoslavov kabinet računa na skorajšnjo poravnavo z vlado v Bukarešti in se nadeja, da bo morda, potem Bolgarski mogoče nadaljevati vojno proti Srbiji in Grški.
Turki pred Odrinom.
Garjgrad, dne 18. julija. (Ob (12. uri ponoči.) Tprška kaValerija je dospela pred Odrin.
Dunaj, dne 19. julija. V ospredju današnje situacije stoji turška akcija v, T raciji. Turška 1 ka-valerija, je došla že sinoči pred Odrin in' je danes najbrže že zasedla mesto. Močni oddelki infafnterije in artilerije so na potu.
Istočasno so došle danes tudi vesti, da je bila včerajšnja demapša tripelentente v Carigradu popolnoma brezvspešna. Veliki vezir je ruskemu in ; francoskemu poslaniku odgovoril skraijno dvomljivo in nedoločeno.
Tudi ponovna pogajanja bolgarskega, poslanika Načeviča v Carigradu s: porto so fee popolnoma ponesrečila. Turška vlada je prekinila vse zveze z Bolgarsko.
Carigrad, dne 19. julija. V informiranih krogih se zatrjuje, da je bil rezultat včerajšnje de-marše tripelentente pri porti negativen. Dtasiravho sta, rusko demajršo podpirala tudi Frajncijai in Anglija in je bila demarša jako ostra, ni dal veliki vezir nobenih obveznih obljub, da Turki ne nasedejo 0’drina. Izgovarjal se je z razpoloženjem v.armjadi, in na javno mnenje, ki zahteva revanžp za Bolgarsko. V Carigradu pričakujejo vsak trenutek vesti, da je turška armpda že zasedla 0|dxiin.
Zmešnjave na Balkanu.
Dunajsko situacijsko poročilo pravi:
Turška (konjenica je pridrvelapred Odrin; Rumuni prodirajo dalje proti Sofiji) in so že zajeli eno bolgarsko brigado: Srbi, Grki in Crnogorci koncentrirajo svoje armade ob zahodni in južni strabi Bolgarije, da vderejo proti 'Sofiji, s kratka, ves Balkan je v ognju zoper Bolgarijo, da reši ogroženo ravnotežje in prežene nevarnolst velike Bolgarije.
Ali Še pa dejanski obstoja nevarnost — velike Bolgarije? Ali se že ne zdi, kakor da bi znala postali Bolgarija za ravnotežje in za. bodoči mir Ì na Balkanu še veliko premajhna? V Belgradu) in Atenah so ruski opomin k zmernosti in rusko posredovanje sicer uljudno, toda odločno odklonili, Rumuni-ja bi sigurno ne bila mobilizirala svoje polmilijonske armade, če bi hotela zasesti le ozemlje Tuturkan— Balčik in Turčija! se niti ne zmeni za določbe londonske pogodbe, (vkljub temu, da je dobila od Rusije in Francije resne opomine, da naj ne prodira čez določeno mejo. Midijaj— Enos.
Z ozirom na ta dejstva skuša doseči Rusija zopet stik z velesilami, v prvi vrsti z Avstrijo. Dejanski obstoja trenutno neka sporednost med željami Rusije in pdlitično smerjo naše monarhije n;a Balkanu. Avstrija se je že opetovano izjavila, da bo (končni rezultat bojev na BaHkamu revidirala |z stališča svo-
jih interesov. Razvoj razmer na balkanskem: bojišču bi pa znal postati tak, da bi bilo potrebno, ?da bi se ta [njena revizija ne vršila šele po sklepu vseh do-godljajev, marveč bi se morala vršiti (že poprej,; kar bi se lahko zgodilo samo v sporazumu z Rusijo, ali pa v okvirju celoškupne evrop('ske akcije.
Trenutno gre namera Rumunije (za temj, ugotoviti lastne teritorijalne zahteve in najti tudi podlago za splošno premirje in sklep mjiru na Balkjalnu. Ni pa povsem sigurno, če bo 'akcija Rumunije, ki jo tudi Avstrija podpira, v očigled1 pretiranih zahtev Srbije in Grčijje, kakor 'tudi vsled agresivnega stališča Turčije, dovedla do zaželjjenega |cilja in bo morebiti še trebalo močnega pritiska velesil v Beogradu, Atenah in v Carigradu, da se ustvarijo predpogoji za trajni mir na (Balkanu.
Menšlkov o balkanski vojni.
Odlični ruski publicist Menšikov piše v „Nov. Vremju“ o macedonski vojni na način, da, moramo tudi to sodbo, , dasiravno? je zelo pikrai, zabeležiti. Menšikov piše med drugim tudi sledeče: Balkanska vojn a je seveda velika nesreča, tako za slovanstvo, kakor za Rusijo. Jugoslovanstvo, ki se je bilo naenkrat pred očmi sveta tako velikansko povzdignilo, je zopet razpadlo in , žanje sedaj zasluženo omalovaževanje. Bolgarska in Srbska sta danes razdejani in dolgo bo trajajo, predno bosta obe držalvi) ' okrevali od ran, ki sta si jih zadali druga idruri. Najhujše pa je: sovraštvo, ki je bo vzbudila ta brezčaptna in škandalozna vojna, ne bo tako lahko uga'snßlo. Na mesto iluzije o veliki BalkfaipSki zvezi je stopil strašen razdor, ki je hujši, kakor stalnje pred vojno s Turčijo. Ravno tako je tudi uničena misel na ustvaritev nove velikanske sile, ki bi bila V slučajju evropske vojne zmožna, podpirati tripelentento z juga sem. Avstro-Oigrski sedaj ni več Itreba, varovati se proti jugu, vso moč svoje vojske more sedaj koncentrirati proti Rusiji. Z,a Rusijo je prišla sedaj potreba, da prične z novim, velikim oboroževanjem), če li noče živeti v nevarnosti., da jo nepričakovani udarec razkosa. Slab genij ogroža Rusijo in slovanstvo že vedno: notranji razpori, ki uničujejo moč Rusije in Slovanov.
Jnžnoalbanska meja.
Glede vprašanja južno albanskih mej obstojajo še vedno huda najsprotstva med velesilami, vendar morajo veleposlaniki računati s tem, da :sir Edvard Grey na vsak način zapusti začetkom:„avjgusta London. Najbrže se bodo veleposlaniki zedinili na to, da bo posebna komisija določila mejo. Avstro-'Oigrska pa vedno odločno zahteva, da ta komisija izdela samo detajle.
Politični pregled.
Angleška vojna mornarica.
V angleški zbornici je podal angleški mornariški minister Churchil sliko pommožitve angleškega vojnega brodovja, Churchil je izjjavil:	Tekom pri-
hodnjih devetih. mesecev dobi AngjleŠka vsak teden po en nov torpedni rušilec. Tekom prihodnjih 12 mesecev dobi vsak; mesec po eno novo križarko in tekom prihodnjih 18 mesecev dobi Angleška vsakih 45 dni po en nov naddreallnought. Z,a vse te ladije je moštvo polnoštevilno.
Pomnožitev nemškega vojnega brodovja ne bo dosegla niti polovice angleškega.
Naše prireditve.
Slivnica pri Mariboru.
Prihodnji torek, dne 22. t. m., bo naš veleča-stifci gospod župnik Franc Hirti obhajal 25jletnico svojega župnikovadija v Slivnici. Župlja|ni se z veliko, vnemo pripravljajo, da bodo prav slovesno obhajali ta srebrni jubilej.
Včeraj, v nedeljo, dne 20. t. m., je tukaffenje bralno in izobraževalno društvo priredilo v svojih prostorih na čast gospoda župnika svečanost, ki je v vsakem oziru izvrstno uspela. Ljudstva se je, zbralo izvanredno veliko, žal, da so bili prostori dosti premali. Naše vrle mladenke so vprizorile dve kratki enodejainki s tisto dovršenostjo, kojo smo pri njih vedno opazovali. Mešalni pevski zbor nas je razveselil s četverimi spevi.
Med igrama je pa častiti gospod profesor dr. Anton Medved iz Maribora v jedrnatih besedah orisal življenje in delovanja našega gospoda župnika. Pokazal je, kako se je gospod župnik ; vedno; in povsod z veliko gorečnostjo trudil za verski, narodni in gmotni prospeh svojih župljalnov. Naštel je po vrsti njegove ! tozadevne zasluge. ‘Odtod neomejna ljubezen in spoštovanje, koje mu izkazujejo; otroško vdaini župljahi. Z navdušenimi klici: gživijo! Na še mhoga leta,!“ je občinstvu ob sklepu govora! pozdravilo svojega toli priljubljenega gospoda dušnega pastirja.
Raznoterosti.
Iz poštne službe. f Poštna1 pomočnica. Gizela Sora pri Sv. Lovrencu na Dravškem polju , je; Imenovana za poštno ekspedijentihjo isolani.
Promocija. Gospoda Konrad Šmid, c. k)r. fin, kon. priaktikajnt pri c. kr. okrajjnem gjalvarstivu v.
Mariboru, ter absolyirani jurist Josip, ,Šm(id sta (bila v soboto, dne 19.. t. m. na c. kr. Karol Frajncoviem vseučilijšlču v Gradcu promovirana za doktorja prava. Gestjitajmo! f
Obolel je velečastiti gospod duhovni svetovalec Martin Meško pri Kapeli prav nevarno za. pljučnico. Orate, fratres!
Hrvaške umetnice iv Bayreuthu. Siegfried War gner, znani : direktor Wa|gnerjevih, oper v Bayreuthu, je povabil člapici hrvaiške opere ! gospo Horvat in gospodično Korošec v Bafyreuth, ker želi, da bi pri slavtnostnih igrah leta; 1914 sodelovali.
Paul Heyse, znani n e niški pisatelj, je nevarno bolan. Radi visoke starosti — 83 let — se je bati ka-tostrofe.
Kardinal dr. Bauer — zlaton^ajšinik. V soboto, dne 19. t. m., je praznoval olomuški nadškof kardinal dr. Bauer, ÖOletnico svojega mašlništva, svojo — zlato mašo. Verniki češke, kakor tudi i nemške narodnosti so porabili to priliko, da so; pokazali sivolase-mu, cerkvenemu knezu vso ljubezen, ki jo, gojijo do njega, öd vseh strami in iz Vseh stanov 1 je došlo slavljencu nebrojno čestitk. Dr. Bauer je bil rojen dne 26. januarja 1841 v Krašovcu na Moravskem kot sin priprostih starišev. Deta 1882 je zajsedel brnski škofovski stol. Po 221etnem plodo;n:o!snem delovanju v Brnu je postal leta 1904 knezonadškof v Olomucu. L. 1911 je bil imenovan za kardinala. Visokemu cerkvenemu dostoj an st vieniku želimo tudi mi še mnogo let!
Še eu škof — zlaton^ašiiik. V Četrtek, dne 17, t. m., je obhajal v olivetapskem samostanu Tanzenberg pri Gospi Sveti bivši krški škof dr. Kaihn svojo zlato mašo. Kakor znano, je dr. Kahn težko bolan. Njegov duh jte omračen, toda večkrat Ima povsem jasne trenutke. Na slavnostni dan se mu je poklonil sedanji'škof dr. KaJtner na čelu 100 duhovnikov krške škofije. Dr. Kahn je dal1 ponovno izraza svojemu veselju nad poklonitvijo. Tludi od zunaj je došlo mnogo igratulaeij.
Ernest Schneider f. Na Dunaju je umrl znani krščapskorsocijalni politik Ernest Schneider, star 63 let. Po poklicu mehanik, je, že pri svoji obrti občutil težko pest takrat vsemogočnega židovskega kapitala in mu je napovedal neizprosen boj. Schneider je bil, eden ilzmed pričetnikov ankjsemitskeiga, gibanja in se je z veseljem oklenil dr. Luejgerja. ;S svojim vehementnim nastopom, ki ni poznal nobenega pardona, si je, nakopal smrtno sovraštvo židovstva. Toda ni odnehal. Ker je znal svoj govor najsoliti z dunajskim humorjem, je postal kmalu popularna o-seba. Izvoljhn je bil v državni zbor,, |kateremu je pripadal do leta 1907 in v deželni zbor, kateremu je pripadal do svoje smrti, od leta 1911 kot deželni odbornik. Za obrtništvo in obrtno zakonodajo si je priboril mnogo zaslug in bo ostalo njegovo ,lme združeno z, marsikaterim važnim obrtnim zakonom- S 'Sohneiderjem leže v grob) eden izmed najzvestefših stare Luegerjeve garde, ki ima veliko zaslug, da je sedaj Dunaj krščansko-socijalen. Njegov dosledni antisemitizem bi bil marsikateremu sedanjemu, kršč. socijalcu lahko v zgled. Boj žiclovsjtjvu bi bil za krščanske socijalce veliko bolj potreben, kakor pa propaganda nemške nestrpnosti, ki se jo prakticira — zadnje čase.
Dunaj — za Rosegger,jev, fond. Te dni (dne 31. julija) slavi Rosegger 701e,tničo svojega (rojstva, Naši. Nemci ga radi tega proslavljajo naj vse mogoče načine, posebno, pa z darovi za Sohulverein. Oglasil se je tudi cesarski Dunaj. Dr. Wolsskirohner mu je poslal pismo, v! katerem ga proslavjlja kot pesnika in mu naznanja, da je sklenil mestni zastop, t dapovjati v Rosegger jev fonld pet noiVih kamnov, to je 10.000 kron! Da naša državna presltolioa na tak izzivalen način podpira Sohulverein, čigar glavni namen je: uničenje drugih nenem'šklih narodov, je gotovo (vredno vse obsodbe. Slovenska županstva, odgovorite! na to izzivanje z darovi za Slovensko Sltražo!
Zopet zvišanje armadnega stanja. V' vojaških krogih se zopet z vso resnostjo in odločnostjo zahteva zvišanje armadnega stanja. Iz Budimpešto prihaja vest, da bo vojaška uprava zahtevala zvišanje rekrutnega kontingenta za 24.000 mož. Druga verzija pravi, da se hoče zvišati število (rekrutov za 25 tisoč, mož. 'Oid teh hi odpadlo 1!5|.000 na sktupno armado in 10.000 na obojestranske domobrance. Razširjene so bile tudi že govorice o 50.000 novih rekrutov, toda se ne potrjujejo, ker so na(ra}vfinost neznosne., Vzroke tega novega zvišalnjja je treba iskati v žalostnih izkušnjah letošnje mobilizaije. Naše primeroma nizko mirovno stanje — druge države,, kot: Nemčija in Rusija, imajo relativno veliko_ več stalnega vojašjtva — povzroča,, da moramo pri najmanjši zurfa/njepolitični napetosti vpoklicati rezerve. To povzroča po eni strani vznemirjenje prebivalstva, po drugi pa veliko gospodarsko škodo. (Starejši ljudje, družinski očetje in gospodarji, morajo v vojake in morajo ostati cele mesece pod orožjem, da 'je izpopolnjeno potrebno stanje. To je seveda velika škoda zl,asti za vpoklicane same. Z z vi šah jem rekrujt;nega kontingenta se hoče te nedostatke odpraviti.
Kaj nam ni v čast? Prijatelj našega lista h am poroča: Pred kratkim sem se, peljal z južno železnico iz severa proti Ljubljani.. V istem oddelku, kaikSor jaz, sta sedela tudi dva slovenska akademika, ki sta., se vozila iz Dunaja., Njiun razgovor je bil pa takoj robat, surov, prepleten s kletvicami in, priduševan-l
jem, da sem se zgražal. Zdelo se mi jq', skoro nemogoče, da bi se dva Slovenca, ki se prištevata med inteligenco, obnašala tako, kakor že med pijanimi hlapci ni več v navadi. Sramoval sem se, da se najdejo med slovenskimi olikanci —, '( notabene bila sta liberalca — taike surovine. Vsaj v, javnosti bi lahko nekoliko prikrili sv(ojo notranjo neotesanost in podivjanost, ker je! gam vsem v nečja|st. — Par dni pozneje sem se vozil z dolenjskim vlakom ' proti Ljubljani. Ta dan sem imel srečo, da sta se v mojem kupeju vozila tudi neki Ljubljajnčan in neka Ljubljančanka. Ta dva „.Slovenca“ sta imela pa to lepo (lastnost, da nista izgovorila nobenega stavka, kateremu bi ne primešala vsaj nekaj nemških besed.. Tako mrcvarenje in žaljenje našega jezika je gotovo vredno vse obsodbe. Tujec, kji nas sliši, mora, dobiti od nas žalosten ,vtis in mora smlatrati vse naše postavljanje z narodno omiko in. kulturo za smešno don-kišotstvo. Posebno sem bil še ogorčen, ker sem zvedel, da imajo zlasti Ljubljančanke v vjeRki meri navado, da tako pačijo našo lepo materinščino.
Stare zastave, pod katerimi so .naši dedje krvaveli in zmagovali za domovino, bodal, posebni skupini v sluviKistnem sprevodu katoliškega shoda v Ljubljani. Slovenci in Hrvatje bodo. navdušeno pozdravljali te priče njihovega jun aštvja.
Dva Dalmatinca pred deželnim sodiščem v Celovcu. Kakor smo že svoj čas poročali, je, državno pravdmšlvo 'dvignilo obtožbo proti majrkiju Boni in dr. M. Mičiču y Dubrov)nlku,; češ, da sta s svojimi govori povodom novemberskih (manifestacij v proslavo balkanskih zmag v Dubrovjniku ščuvala proti državnim organom. Najvišje 8^ig$&.Je proti tema dvema obtožencema delegiralo .celovško deželno sodišče. Obravnajva se vrši danes, dne 21. julija.
Število odvetnikov in notarjev. V tostranski državni polovici je bilo začetkom leta 1913 5708, odvetnikov, 264 več kot leta 1912. Najjveč jih je štela Nižje avstrijska z Dunajem (1435). Na Štajerskem pa jih imamo 187, na Koroškem jih je 38, na Kranjskem 44. Notarjev je bilo v pričetku leta 1913 10518, največ zopet v okrožju dunajskih notarskih kolegijev (139). Na Spodnje-Stajerskem jih je 23, , na Koroškem 30, na Kranjskem 35.
Toča. Po Savinjski dolini je v sredo, dne 16. t. m. tudi razsajala huda nevihta. Najbolj prizadete so Braslovče, kjer je klestila toča. V polovici župnije so uničeni poljski pridelki. Pogled na polja je ponekod obupen.
Hmelj. Uradno poročilo o stanju hmeljja, v (sredi julija pravi: Na vshodnem Štajerskem je rastlina v pretežni večini zelo lepa. Zgodnji hmelj pričenja cvesti, pozni, hmelj je dosegel skoro višino hmeljoVk. Na južnem Štajerskem je stanje naJsadov neenakomerno. Pozni hmelj je po večini bdlj razvit. V žats-kem okraju se je stanje hmelja 'vsled deževnega in mrzlega vremena poslabšalo. Tudi v celem žatskem okrožju je slabo vreme oviralo razvoj rastline. V o-kraju AvŠa je slabo vreme pospešila pomjnoženje listnih uši.
Stanje, hmeljske rastline ijn kupčije na Angleškem. Konzularno poročilo iz Londona od dne 2. julija t. 1. pravi: Hmeljski nasladi trpe vsled suše in izvanredno mnogoštevilnega mrčesa. Velika suša je zadnji čas izdatno ovirala rast rastline. Vendar pa bi še bilo prezgodaj, izreči kako trdno sodbo o novi hmeljski letini. Cene na londonskem hmeljskem trgu so jako trdne, ker so se zaloge zmanjšale ; konzumenti imajo precej težave z nakupom hmejlja po sprejemljivih cenah.
Dvojni svetovni .rekord. 'Aviajjjiik Perovo je preletel v četrtek, dne 17. t. m., z enim pasažirjem iz Milana v Brindisi, ne da, bi se kdaj ustavil v 7 urah 54 minutah. Črta je dolga 800 km. Vpostr/ml je s tem dvojni svetovni rekord : nai dolgotraljnost in na daljavo z enim pasažirjem.	t
Za Slovensko Stražo. Duhovniki Šaleške doline so darovali o priliki pastoralne, konference tv Skalah 110 K, beri: stoindeset kron za Slovensko Stražo, in ne deset kron,, kakor je bilo pomotpSna tiskano.
Staj@r&k@.
Maribor. Naskovo (tovarno za usnje je kupil g. Viljem Freund.
Ruše. Sedaj je pri nas ,že precej letoVtičarjev, vendar, ne toliko, kot druga, leta. Kaj je temu krivo, ne vemo; vsekakor pa mislimo,, da bi se pri nas še lahko kaj več storilo- za povjzdigo tujskega prometa, ker imamo vse predpogoje za to, pred (vsemi zdrav pohorski zrak, lepe senčne gozde, sploh krajsno planinsko okolico, ki bi marsikoga privabila), če bi za njo — vedel.
Svetinje pri Ormožu. Slovenska dijaška zveza priredi s pomočjo domače Dekliške zveze v nedeljo, dne 27. t. m., veliko veselico na vrtu gospoda Pihlarja v Žerovincih. Na vsporedu je gledališka igra: j,Domen“, tamburanje in petje dijaškega tamburaške-ga in pevskega zbora. Vse prijatelje prijetne zabave in vse ljubitelje naših katoliško-narodnih slovenskih dijakov vabijo k najobilnejši udeležbi — prireditelji.
Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. V soboto,
; dno 12. t. m., je bil slojveSen sprejem novega naše-! ga župnika, čajstjitoga gospoda Tropa. Častiti gosp. župnik se je pripeljal ob 4. popoldne z brzovlakom v
spremstvu več gospodov iz Ma(ribora in je bil na kolodvoru pozdravljen od prejšnjega župnika častitega gospoda Edv. Tanžeka. Pri mostu, ki pelje v Smar-jeto, ga je pa čakalo mnogobrojno ljudstvo. V velikem sprevodu so se podali v cerkev, kjer je bil blagoslov. Drugi dan ob 10. url dopoldne je bila slovesna inštalacija po dekanu na Lijškem. Nato se je vršila slovesna procesija in sv. mlajša, katero je celebrira! note župnik sam. Navzočih je bilo pri vseh slovesnostih mnogo župnikov iz sosednjih župni/j Iter ogrom'no ljudstva. Sentmarječani želimo svojemu novemu župniku, da bi dolgo in srečno bival ju med nami !
Luče., V nedeljo, dne 27. t. m. infamo v katoliškem izobraževalnem društvu po oprajvllu shod Slovenske kmečke zveze. Govorit p ipd e poslanec dr. K. Verstovšek. ,
Sv. Ana v Halozah. Pri tukajšnji romanski cerkvi (župnija Sij Barbara v Halozah], se) vrši) letos Anino ob enem s pobožnostjo za jubileje odpustke dne 25. (Jakobovo), dne 26. (Ariiino), dne 27. (nedelja) julija. Vspored te cerkvene sloviesmosti je ta le: dne 24. t. m., zvečer ob 5. uri, Večernice, potem izpovedovanje. Na Jakobovo, dne 25. t. m., ob 6. uri,
9.	uri in 10.' uri sv. maše, popoldne ob 5. uri večernice. Istotako na Anino, dne 26. t. m. V nedeljo, dne 27. t. m., ob pol 6. uri zvečer, križev poti M li kapelah, stoječih ob potu iz doline na grič k cerkvi, potem ob 6*,«8., 9. in 10. uri sv. maiše. Popoldne ob pol 3. uri večernice. Vsak dan bo več pridig z ozirom na letošnji jubilej. Vsakemu bode dana prilika, prejeti sv. zakramente,, ker 'bojdo te dni stalno trije duhovniki pri Sv. Ani na razpoljägo za spovedovanje. Tedaj častilci sv. Ane in vsi, ki se hočete udeležiti popolnih odpustkov letošnjega, jubileja,, poslužite se tega milosti polnega časa v duhovno prenovitev, in pridite od blizu in daleč k Sv. Ani med vinorodnimi haloškimi goricami! Častiti gospodje duhovniki onih župnij, od koder navadno prihajajo romarji k Sv. Ani, se uljudno prosijo, da na prižnici pravočasno oznanijo ta vspored.
Skale. Duhovniki Šaleške doline so darovali o priliki pastoralne konference v Skalah 110 K zaj Slovensko Stražo. Srčna hvala, vsem darovalcem, kakor tudi nabira,telju gospodu: (Gosaku,! župniku pri Sv. Janezu.
Trbovlje. Umrl je gospod Pr] Bidovec, delovodja pri premogovniku, star 67 let.
Koroško.
Duhovniške vesti. Imenovan je za korarja stolnega kapitelja in kn.-Šk. kancelarja', častiti gospod dr. Janez Evgen _Quitt, profesor bogoslovja, itd., v Celovcu. — Slovesna investitura, inj inštalacija novoimenovanih digniterjev koroškega stolnega kapitelj-na mil. gospodov Gvidona Bittnerja, kot stolnega prošta, Ferdinanda Wappisa kot stolnega dekana, in dr. Jožefa Sommerja kot stolnejga šolastra in novega stolnega kapitularja dr. Janeza .Quatta, se je naj-slovesneje vršila v stolih cerkvi ob, 9. uri dopoldne ob navzočnosti mnogobrojnega celovškega občinstva.
—	Imenovan je knezoškofijskim konzistorijalnim svetovalcem ter za referenta v konziistoriju prečaistiti! g. dr. Martin Ehrlich, profesor bogoslovja v Celovcu.
—	Imenovan je za knezoškofijfskega dvornega kaplana in ordinarijanskega tajnika častiti gospod Andrej Truppe, kaplan v Železni Kaplji, in Ivan Žel, administrator v Hodišah, za kanonika kolegijatnega kapiteljna v Velikovcu.
Lep slovenski napredek. 'Na najskrajnejši slovenski meji, na glavni cesti, je kupil vjeliko Rosba-cherjevo posestvo, gostilno in mesarijo, prevažno postojanko za vse sosedne kraje, kakor,: Domačale, Gozdanje, Strmec, Lipo, (Skočidol in Kraje ob Vrbskem jezeru vernberški župan gospod Vospernik! Živijo !
Zadnje vesti.
Turčija zasede Tracijo in Odrin.
Pariz, dne 20. julija. (K. b.) „Agence Hav.“ ja)vlj,a iz Carigrada: Vlada )je dala arrotarli povelje, da zasede Tracijo in Odrin. V neki noti, ki jo je odposlala velesilam, odvrača, odgovornost za eventuel-ne sovražnosti na Bolgarijo.
Carierà d, dne 20. julija. (K. b.) Porta je oficijelno naznanila, daje sklenila, da zasede črto 'M al r 1 d(a — Oi dri n.
Rumimi na potu proti Sofiji.
Biukarešt, dne 19. julija. (K. b.) Ojficijozni listi poročajo, da rumunske čete nadaljujejo s svojim prodi ran jem; proti Sofiji, 'Zasedli še Že mesto Vraco, ki se nahaja kakih 60 kilomietrov od Sofije,
Runmnija odklanja mirovno pogodbo Bolgarije.
Bukarest, dne (20. julija. (K. b.), Iz poučenih neuradnih krogov je izvedel zastopnik korespondenčnega birojja, da je bolgarska’vlada s), posredovanjem tukajšnjega italijanskega poslanika obvestila rumunsko vlado, da je Bolgarija pripravljena, odstopiti iTuturkaj, Dobrič in Balčik, Če umtakne Riumu-niija svoje četo. Na to je odgovorila Rumiumlja, da se ne spušča v posamezne pogodbe. Skupno z vsemi se vojskujočimi se mora skleniti mir.
V najem se da s 1. oktobrom 1913
9f
Hotel Union“
ha Dobrni pri Celju.
Nataučna pojasnila daje Hranilnica in posojilnica na Dobrni.
Belilnica voska, obrt medu in voščenin
F255 Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti. .	94
Trgovina 5 steklom, porcelanom In k&meinino
I^Kleinšek
MsBFŠhUP, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popratila se najceneje izvršujejo I
Loterijske Številke.
Trst	16. julija 1913 62 76 5S 54 57
Dunaj 19. julija „	32 39 25 38 20
Ä. VIHER
Koroška cesie 53 Maribor Hengasse 2 in 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del. kakor: za stavbe hiš, pohiftvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne;; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
najcenejši’ klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : P*hL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna Solidna postrežba.	95
Demetrij Glumac
Glav. delavnica:	bskrsr Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v rijegovo stroko spadajoča dela, kot montranje parnih kotlov za jarnettrGje barrando, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu
Perilni kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Percnos-pora brizgalnico lastnega izdelka Kupujem po najvišji ceni staro kovino, biker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno m zelo po ceni. 98
Važen oglas „Slovenske Straže“! Čitajte!
V danasnj:h težavnih razmerah ztmorete obogateti le s srečko! P
urika srečka
je v to svrho prva in naj priporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker .igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
EŽ8 Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1013!
PwSwl S Glavni dobitek 4CO COO frankov!
Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah.
Vaino! Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne
razredne loterije !
Pojasnila daje iu naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
iz boljših hiš sprejme na stanovanje in hrano R. Ltšnik, Mlinska ulica 32, I. nadstr. v Mariboru.	143
Soba
s vporabo vrta — s hrano — ali brez se odda koncem juli a v Mariboru, Badlgasse 15 (Vordernberg).	141
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olle za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo-gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih in nngluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne*, Graz
Jakominiplatz 14.
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, MéSPibOP» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dels iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod piiporoča
edina žganjarna v Celju lastnik U. öiebl.

Opekarna
v Meljskem dvoru Maribor (MeSlinghof)
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strešno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, mestni stavbenik Marita r
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VI..
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-
sejilnični hiši na Ringu.
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monitranc, kelihov itd.
Pfarrhof-
gasse 3.
Maribor,
Spodnještajerclsa ljudska poseli« v Maribora
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
Hranilne ulooe 80 sPrejemaJ° 0<1 vsakega in se obrestujejo: nav»d;e to 47,%, proti trimesečni odpovedi po 47,%• Obresti se III Ultimo v y pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsaceg* ’>*:? Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
POSQUlfl SB dnieifl ^anom ‘n s'cer: na Vknjižbo proti pupilami varnosti po 5°/0- ua vknjižbo sploh po 57,%, na vknjižbo in lUuUJIlli ] j poroštvo po 57,% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Ilmrinr npr 80 vsa^° sre^° *n četrtek od 9. đn 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Ul UUllb Ul G mednih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo	Posojilnica Ima tudi na razpolago domača hranilno nabiralnik
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).