Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 262. Izven Ljubljane 8 vin. \ liuDIJodI, v MM, 14. novemura 1912. LelO XI. = Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . E 28'— za pol leta „ . „ 13 — sa četrt leta „ . „ 6-50 aa en meseo „ . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— ca ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: ga celo le.o naprej . K 24 — pol leia če za za Četrt leta za en meseo 12--6 — 2- V upravi prejemali meteEno K 1*70 i Inseratl: Enostolpna petitrrsta (72 mm): ia enkrat . . . . po IS V ■a dvakrat . ...» 13 ■a trikrat 10 ia večkrat primerni popust* Poslano in rekL notice: •»stolpna petitrrsta (72 mm] 30 f inarjer. rsak dan, isTsemil nedelje U praznike, ob S. nrl popoldne. K3- Uredniitvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod, Upravništvo Je ▼ Kopitarjevi nllol štev. 8. Avstr. poštne bran. račnn st. 24.797. Ogrske poitn« bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. US8. J*8* Današnja številka obsega 6 strani Ferrerovi sadovi. Španskega ministrskega predsednika, liberalca Jose Canalcjasa, jc zadela ista usoda, kakor leta 1897. njegovega konservativnega kolego Canovasa, padel je, zadet od narhistične roke. Kljub temu je »Slovenski Narod« tako predrzen, da pripisuje atentat »klerikalnemu hujskanju«! Canalejas je bil hud liberalec, hotel je celo začeti radikalni kulturni boj, se je bil spravil že na samostane in šolo, pa vendar ni našel milosti v očeh Ferrerov-c e v, ki so zato zadnje čase vedno bolj zoper njega hujskali, ga razkričali za na-zadnjaka, ki da se je ustrašil »farške pošasti« in zatajil »svobodomiselne ideale«. Kar se pa konservativcev — »klerikalcev«, kakor »Narod« pravi — tiče, so mu seveda nasprotovali, zadnja leta je pa v kortesih večkrat dobival celo zraven liberalnih glasov konservativne, kadar se je šlo namreč zoper Ferrerovce, ki so zlasti vsled dogodkov na Portugalskem postajali čim-daljebolj miru in redu nevarni. Ferrerovci so v svojih listih Canalejasu že precej časa tega grozili z maščevanjem! V zadnjih letih se je liberalni Canalejas, katerega so Ferrerovci odzačetka bili tako povzdigovali, bavil z mislijo ustvariti nekak monarhistič-ni blok proti vsem različnim prekucu-hom — prav to pa je vzrok, da so Ferrerovci sklenili se ga iznebiti, dasi ni Canalejas svojega odločnega svobodomiselstva nikoli zatajil in je hotel nastopiti zgolj proti očitemu nasilju svojih najdoslednejših pristašev. Neposredni povod je bil zadnji želez-oičarski štrajk. Ta štrajk so namreč Ferrerovci, framasoni in anarhisti, med katerimi ni na Španskem nobenega razločka, hoteli izrabiti v svoje namene. Pridigovali so revolucijo, izvrševali velika nasilja in zlasti v Barceloni uvedli pravo strahovlado. Canalejas je pa vložil zakonski predlog proti štrajkarskim nasilnostim; zdaj je bila mera njegovih «grehov« v očeh ferrerov-skih svobodomiselcev polna. Jasen dokaz, da pohaja ta grdi umor moža, ki jc bil vendar liberalizmu na uslugo, kjer je le mogel, iz lože, je sestanek, ki se je vršil koncem avgusta t. 1. v Parizu. Sklical ga je pariški »Veliki Orient«; udeležili so se ga voditelji francoskega frama-sonstva, znani Almeida, oče portugiške revolucije, ter Rodrigo Soriano in Pablo Igle-sias, znana španska republičanska poslan- ca. Sad tistega sestanka je bil sklep prirediti novembra meseca Ferrerovo slavnost v Madridu, obenem pa začeti v listih akcijo, da se Canalejas, oziroma njegova liberalna stranka ne bi preveč nagnila na desno. In res, svobodomiselni listi so začeli lo gonjo in njihove puščice so letele v prvi vrsti na Canalejasa. To je atmosfera, v kateri se je ta ostudni, a kolikortoliko razumljivi atentat rodil, saj je ravno Canalejasova zasluga, da so Ferrerovci postali tako predrzni, Canalejas je že 8. t. m. pri dejenerju pripovedoval, kako ga Ferrerovci in anarhisti črtijo in da je iz zanesljivega vira izvedel, da so ga k smrti obsodili, ker brezobzirno vzdržuje red in direktno hujskanje k revoluciji kaznuje. Nadalje se izve, da je atentator izvršil svoj zločin po naročilu in da je bil v zvezi s pariškimi svobodomiselnimi krogi. Kako malo interesa so pa konservativci na odstranitvi Canalejasa imeli, dokazuje to, da niti oddaleč še ne mislijo vlade prevzeti — liberalci naj sami snedo juho, ki so si jo skuhali. S tem pa ni rečeno, da konservativci ne bodo radi sodelovali pri pametnih postavah, ki naj anarhistične razmere po deželi po možnosti sanirajo. »Slovenski Narod« je sicer odnekdaj po tem odlikuje, da njegovo obzorje ne sega dosti preko plotov kranjske dešele in k večjemu še do Prage na eni in do Belgrada na drugi strani, kulturne in politične razmere izven te perifarre so mu pa španska vas. Vendar pa bi saj o svojem ljubljencu Canalejasu lahko vedel, kako je bilo z njim v zadnjih letih in s čim si je nakopal sovraštvo španskih mladinov. Če se že že-nira povedati, da so ga najbolj preganjali učenci onega Ferrera, ki ga je »Narod« proglasil za »apostola svobodne misli«, naj bi si saj ne izmišljal laži, ki so tako debele, da jih najpriprostejši človek otiplje. Pri »Narodu« so vsi morilci »klerikalci«, tako v Dobrepoljah kakor v Madridu, v 99% pa sc pokaže, da so ravno narobe — namreč najkonsekventnejši učenci liberalnih idej. Državni zDor. Dunaj, 13. nov. Hrvatsko - slovenski kiub. Dogodki na Balkanu vzbujajo splošno pozornost in vznemirjajo vso evropsko diplomacijo. Naravno je torej, da morajo ti dogodki z vso silo vplivati tudi na javno mnenje v habsburški monarhiji. Doslej jc bila po številu jugoslovanskega prebivalstva v obeh državnih polovicah največja jugoslovanska moč. To moč pa so naši državniki skozi stoletja ne samo prezirali, marveč brzdali in s kruto silo zadrževali njen naravni razvoj, ki bi bil v prvi vrsti v korist državi sami. »Divi-de et irapera« jc bilo načelo, po katerem so tu- in onstran Lilave reševali jugoslovansko vprašanje. In to se sedaj bridko maščuje, ker ravno jugoslovansko vprašanje jc za monarhijo največjega pomena. Avstrija bi bila lahko postala pokroviteljica balkanskih Slovanov in si mirnim potom zagotovila odločilno vlogo pri likvidaciji Turčije. Toda »sero venientibus ossa«. Slabo pa bi služili svojemu hrvaško - slovenskemu narodu, ako bi pri tem velevažnem prevratu, recimo, v prehodnem stanju vnanje in notranje politike ravnodušno prepuščali svojo usodo slepim slučajem ali blagohotno-sti in modrosti odgovornih faktorjev, ki so slučajno na krmilu. Zato žc davno zastopniki hrvaško-slovenskega prebivalstva v parlamentu niso imeli važnejše in težavnejše nalogo, kakor ravno sedaj. Ves jugoslovanski svet obrača poglede na dunajski parlament in z največjo pazljivostjo zasleduje razprave v delegacijah. Jugoslovansko vprašanje je postalo čez noč tako akutno, da mora streti dosedanji zistem. Ako hoče monarhija poleg gospodarskih koristi na Balkanu varovati tudi svojo politično veljavo, je. prva in nujna naloga merodajnih faktorjev, da Jugoslovanom v monarhiji omogočijo kulturni in gospodarski razvoj. Vzbuditi in okrepiti morajo v jugoslovanski duši trdno vero in upanje, da jim je zagotovljena zadovoljiva bodočnost v državi. Ljubezen in vdanost do vladarja in dinastije mora se združili 7, ljudsko zavestjo, da se za Jugoslovane pričenja nova doba, novo življenje, ki mu ga več nc bodo grenili Amani in Faraoni. Jugoslovani morajo postati faktor v monarhiji, s katerim bodo računali domači in tuji protivni-ki. S tem si država ustvari močno strujo in privlačno silo, ki hode odbijala vse nevarne aspiracije in razpršila tudi vse strahove. To je kratko izraženo stališče hrvatsko - slovenskega kluba v dunajskem parlamentu. Kdor pa pozna razmere in uvažuje tradicije zistema, ta mora tucli priznati težavni položaj naših poslancev. Poljski poslanci imajo lo pri banketih in enakih prilikah za Slovence lepe besede. Češki poslanci pač pomilu-. jejo Jugoslovane v trdem boju za ob-« stanek, v resnem trenutku pa, kakor je sedanji, se poskrijejo po kotih, da si ne pokvarijo svojih načrtov. Slovanska vzajemnost ima zagovornike le med če-šikini radikalci. Naši člani v proračunskem odseku so zahtevali, naj se vrši splošna razprava o političnem položa-ju, kakor je to bilo doslej vedno v navadi. Toda večina v odseku je prezirljivo odklonila to zahtevo in prešla v nadrobno razpravo. Ali je sploh mogoč človek, ki bi poleg škode mirno prenašal šc zaničevanje. Vskipeti mora najmirnejša kri in dati duška užaljeni samozavesti, da v tako resnem trenutku tudi resni možje glave vtikajo v grm. Ako hočemo od-krito govoriti, je kruto postopanje večine proračunskega odseka in njegovega načelnika našim članom potisnilo v roke orožje obstrukcije. In tega orožja ne smejo in ne morejo položiti iz rok, dokler ne clobe popolnega zadoščenja. Že včeraj opoldne je klub pooblastil svojega podpredsednika dr. D u 1 i. biča, cla pri sestanku načelnikov za-hteva v proračunskem odseku »restitu-tio integrum«, to jc novo pravilno glasovanje in priliko za stvarne odgovore. Konvent je to opravičeno zahtevo odklonil, češ, da sc ne more vtikati v razprave odsekov. To je prazen izgovor, ker so sami morali priznati, da j« predsednik dr. Koryto\vski kršil po. slovnik. Vzpričo dejstva more le lisičja hI-navščina trditi, da jugoslovanski po. slanci razbijajo parlament, Parlamentarni oder ni ustvarjen le za takozvane zgodovinske in privilegovane narode, nemški, poljski in češki, marveč za vse. In če ti narodi prve vrste ravno sedaj hočejo zadušiti v parlamentu resne odmeve javnega mnenja na jugu in jugovzhodu monarhije, potem nočejo razumeti časa, niti slišati svarilnih glasov. Najgrša. in zavratna je pisava slovenskih liberalnih listov, ki pri tej priliki sramote jugoslovanske delegacijo, ko stoji v boju zoper mogočne faktorje in večino parlamenta za pravice vsega Jugoslovanstva v monarhiji. Najbolj žalostno vlogo pa igra pri tem znani don Kišot, ki celo surove psovke soc. demokratov s slastjo izrablja proti krvnim svojim bratom. Sram ga bodi! Sinoči je klub, ki sc je več ur posvetoval o situaciji in nadaljni taktiki, izvolil začasno vodstvo, katero bode LISTEK. Mi sveld. Angleški spisal H. R. Ilaggard. (Dalje.) »Torej ste tudi vi vohunka, kakor vas je imenoval nosač?« vpraša Wulf naravnost- »Jaz sem, kar sem,« odgovori hladno. »Morcla sem tucli jaz prisegla svetu prisego in služim, kot služita vidva. Kdo je moj gospodar, ali zakaj to delam, to vaju nič ne briga. Vendar imam vaju rada in jezdili smo skupaj — divjo ježo. Radi tega vaju svarim, čeprav bi nemara nc smela toliko reči, da jc gospod Al Džebal človek, ki ni izbirčen v svojih sredstvih; zato je tam vajino življenje v veliki nevarnosti.« »Svarila si pa naju tudi pred Saladinom«, reče Godvin; »kaj nama pa je potem storiti, čc sc ne smeva nikamor premakniti.« Zmajala je z ramami. »Stopita v službo pri enem velikih, frankovskih gospodov in čakajta ugodne prilike, ki je nikoli ne bo. Ali šc boljše, prišijta nekaj školjkinih lupin na svoj klobuk, pojdita domov kot sveta moža, ki. sta romala v Sveto deželo, vzemita za ženo najbogatejšo žensko, ki jo najdeta, pozabita na vdovo Masudo in Aldžebala in Saladina in gospico, o kateri se mu je sanjalo. Seveda morata pustiti tukaj tudi konja Platna in Dima.« »Ocl konjev se jaz ne ločim,« odvrne Wulf veselo, Godvin pa sc srdit oglasi: »Videti je, da poznate najine skrivnosti in nalogo, ki sva jo prisegla. Kakšna viteza pa sva po vaših mislih, cla nam dajete svete, ki so primerni lc oglcduhom, ki ste o njih zvedeli o naju? Glede smrtne nevarnosti, ki ste o njej govorili, vedite, cla midva paziva na svoje življenje, pa se tucli ne braniva darovati življenje, ako to ocl naju zahteva dolžnost.« »Dobro si govoril,« odgovori Masuda. »Slabo mnenje bi imela o vitezih, če bi govorili drugače. Čemu pa gresta k Al Džebalu?« »Ker nama jc pred smrtjo naročil najin stric, da nemudoma to storiva; nimava p«, nobenega svetovalca, zato naju bo vodil njegov duh, naj pride kar more.« »Prav! Toraj pojdita k Al Džebalu in naj pride, karkoli hoče — nad nas vse tri!« »Nad nas vse tri?« reče VVulf. »Kaj pa imate vi z nama?« »Ne vem, pu morda več nego si mislila. Najmanje je to, da moram biti vajin vodnik.« »Ali naju mislite izdati?« vpraša Wulf osorno. Ona se vzravna in mu pogleda srpo v oči, rekoč: »Vprašajte svojega brata, ako je on mnenja, da vas mislim izdati. Ne, nameravani vaju rešiti, če bo mogoče; dobro vem, da bosta potrebovala moje pomoči, vi, ki govorite tako osorno.« »Romarja, v strašno svetišče Al DŽebala, ako vama jc drago, odjezdimo, ko se znoči. Jaz pripravim vse. mi gremo sami in skrivaj. Vzemita seboj orožje in obleko, kolikor jo potrebujeta; ostalo spravim jaz in vama dam pobotnico zanjo. Zdaj pa grem, da vse pripravim. Skrbita, da si a konja Plam in Dim ob solnčnem zahodu osedlana.« Ko jc solnce zašlo, sta brata čakala v svoji sobi. Bila sta oborožena pod svojo raševo romarsko obleko. V sobo stopi nenadoma mlad člo- vek, oblečen v preprosto oblačilo iz ka melne dlake, kakor je na Jutrovem 1 navadi. »Kaj želite?« vpraša Godvin. »Vaju, brata Peter in Janez,« odgovori, in opazila sta. da je bil ta vitki mladenič — Masuda. »Torej vidva m« nista spoznala pod plaščem iz kamelnt dlake?« je pristavila, ko ju je vodila i hlev. »No, tem bolje, ker je to dokaz, da je moja preobleka dobra. Bodita tako prijazna, pa pozabita odslej na vdo vo Masudo in pomnita, da sem zdaj dfl Al Džebalove deželo vajin služabnik ij .lafe po imenu David.« V hlevu sta bila konja že. osedlana, poleg t«'h pa še en konj in dve obloženi ciperski muli. Pet minut pozneje so bili zunaj Bejruta in jezdili v mračni tišini po oni cesti, kjer so preizkušali konj« in hiteli proti tri lige oddaljeni Pasji reki, do kterc so hoteli priti pred mesečnim vzhodom. Noč je bila vedno bolj temna in Masuda je jezdila ob strani, da jima kaže pot, govorili pa niso dosti. Wul< jo vpraša, kdo bo skrbel za njeno krčmo. ona pa mu osorno odgovori, da je za krčmo žc vse oskrbljeno brez njega,. Do sreekanja velike loterije ^Slovenske Straže" samo še pet dni! meti zasedanjem delegacij vodilo klu-bove posle. Načelnik temu provizorne-mu vodstvu je dr. D u 1 i b i e. Podpirala ga bode posebna parlamentarna komisija, v kateri so dr. Krek, Spinčič, Grafenauer in člana proračunskega odseka Jarc in Gostinčar. Dr. Šusteršič ln dr. Korošec bodeta kot delegata odsotna v Budimpešti. Vse časnikarske čenče o kaki krizi ali uporu, so lc pobožne želje in prazne kombinacije. Danes je klub nadaljeval sejo in soglasno sklenil naslednjo resolucijo: »Hrvatsk>slovenski klub poživlja vse odgovoru; faktorja v monarhiji, da do-lajo na to, da se ohrani mir in ne ovira prosd razvoj jugoslovanskih narodov.« 2e začetek odločnega in pogumnega nastopa naših članov v proračunskem odseku, je dosegel velik uspeh. Somišljeniki v Zagrebu, Šibeniku in raznih drugih mestih oduševljeno pozdravljajo boj hrvaško - slovenskega kluba. Jugoslovanska vzajemnost se širi in utrjuje. Vsa javnost se bavi z razmerami v jugoslovanskih vilajetih in soglasno obsoja početje mažarskega komisarja v banovini. Delo v proračunskem odseku je ustavljeno; trojica naših poslancev je zlomila krutost brezobzirne večine. Dr. Korytowski bi rad popravil vsaj svojo formalno napako in ustregel našim poslancem, cla je pripravljen na dr2vni red postaviti poglavje proračuna o prispevku za vna-nje zadeve. Pri tem poglavju je zopet člana, prilika, govoriti o blamaži naše diplomacije in o razmerah v monarhiji, ki so v tesni zvezi z dogodki na Balkanu. Naspro'niki na d du. Sinoči je poslanec D o b e r 11 i g tbral svoje oprode iz planinskih dežel, ki so v zboru zapeli staro pesem, cla so Nemci na Krasu in ob Adriji v veliki nevarnosti za svoj obstanek. Pritoževali so se, da vlada same ljubezni kar objema Slovence, ki pa so ji nehvaležni za vse dobrote. In danes je mlado-nemška zveza sprejela predlog Ein-spinnerjev, da hoče z vso silo pobijati vlado, ako Slovencem odkupi obstruk-cijo na ta ali drugi način. In ta »ulti-ruatum« so danes clr. Gulek, Einspin-ner, clr. VVaber in Kraft osebno izročili grofu Sturgkhu. Ti ljudje so se sprli s pametjo, ali pa so politični otročaji. Vendar pa kažejo ti dogodki, da jim jugoslovansko gibanje gre za kožo. V drugem kotu zbornice so se danes zbrali zastopniki poljskega kluba, nemške zveze in kršč. socialcev, da spleto vrv, s katero bi zadušili jugoslovanski odpor proti parlamentarnemu nasilstvu. Do prihodnje seje 26. t. m. hočejo skovati nov poslovnik, ki naj bi onemogočil vsako obstrukcijo. Dobro, ker zgoditi se more, da sami sebi spleto vrv. V zbornici pa že tretji dan teče razprava o znanem »fermanu« pravosodnega ministra na sodnike v češki kraljevini. Včeraj je tucli naš tovariš dr. Verslovšek nad štiri ure stvarno opisaval kruti nemški zistem na vseh poljih državne uprave na Štajerskem in Koroškem. Danes je med govorom zadnjega govornika dr. Lodgmana omedlel minister clr. Ilochenburger vsled nervoznosti. Na zraku si je zopet odpomogel in se odpeljal v stanovanje. Kupujte srečke „Slov. Straže"! :: Z frebanie že 18. novembra! • ■ a « Počasnega koraka stopajoč po kameni-ti cesti so prejahali strugi dveh sedaj skoro suhih rek, in prišli do morja. Masuda je velela da se ustayijo. Tukaj so čakali meseca na nebu, ki jim je razkril široko reko, svetli ocean kakih sto čevljev pocl njimi na levi strani, na desni pa velike gore, ob kterih je bila usekana ozka pot. Tako svitlo je bilo, da je Godvin opazil čudne podobe vsekane v skalo ob steni s čudnimi napisi. »Kaj pa je to?<' vpraša Masudo. »Spominske, plošče kraljev,« odgovori, »njih imena so napisana v vaši sveti knjigi; to so vladarji Sirije in Egipta pred tisoč leti. Bili so slavni vladarji svoje dni, mogočnejši od Sa-ladinn, sedaj so pa ta znamenja, ki so jih urezali v to skalo, vse, kar je od njih ostalo spomina.« Godvin in Wulf sta strmeč gledala od zoba časa razjedone podobe, in v skrivnostnem mesečnem svitu so se jima v duhu porajale podobe, strašnih vo ska različnih narodov, ki so sc borili po teh krajih in iskali slavnega imena. A sedaj so vsi mrtvi in njih dejanja so skoro pozabljena. Malenkostna sla si zdela brata sami sebi vspričo teh misli. Masuda jo uganila, kaj se jima je gibalo v dušah, ko so dospeli clo reke jo pokazala na mehurčke, ki so se pojavljali na morju in izginjali. (Dalje.) Položaj m Dojneoi polju. Piše prof. A. B e z e n š e k. Sofija, dne 8. nov. Bije se boj za življenje in smrt. Dva močna sovražnika si stojita nasproti. Turki se bijejo proti smrti, a Bulgari in drugi z njimi zedinjeni se bijejo za — življenje. Bulgari in vsi zavezniki vedo, da se bo iz svinca in ognja, iz meča in krvi, iz teh štirih »bojnih elementov« rodila nova velika Bulgarija ali pa Ilirija. Tam v četiriogelniku: Ljule—Burgas, Bunar—Hisar, Saraj, Čorlu — samo kakih sto kilometrov pred stolico Padišaha, — je bila odločilna velikanska bitka, ki je pokazala, da jc zmagovalec križ, kateri vodi roba v novo življenje, a da jc premagan polu mesec, čegar mrk pomeni smrt za Turčina. Kakor različna šta cilja, za katera se borita prolivnika, tako različna bo tudi bodočnost dotičnih narodov: Ena stran se bije za nadaljevanje ti-ranstva in krivice, druga za svohodo in za narodne ideale. In v imenu te svobode in teh idealov za zedinenje narodov gredo — ali bolje rečeno — lete bolgarski in drugi junaki v boj; v tem imenu zmagujejo, ker se ne strašijo sovražnikovih krogel, ker se ne boje smrti, dobro vedoč: : Dulce et decorum est pro patria mori.« Rezultati lega junaštva so pred nami, njim se čudi cela Evropa. Zmaga je naša! To lahko rečejo zdaj ne samo Bulgari, Srbi, Črnogorci in Grki, ampak z njimi »uni sono« tudi vsi drugi Slovani. Turki beže proti Čataldži, njihovi zadnji poziciji, ker jih je prevzel paničen strah. A njihovi javni in tajni prijatelji sc skrivajo po vseh kotih, ali pa hodijo z rdečico oblitim licem okoli, ker jih je — sram. Ali se bodo držale trdnjave okoli Ča-taldže? Ako se niso mogle držati velike trdnjave okoli Lozengrada, ki so bile moderno napravljene, kako bi se mogle držati stare samo zakrpane trdnjavice? Sicer ne vem, koliko mesecev je zna-biti von der Goltz-paša prerokoval tem trdnjavam, ako bi bili prišii pruski vojaki pred nje. ampak to lahko rečem, da bodo tudi tukaj Bulgari Prusake in njihovega generala osramotili in medtem lahko zapeli, kakor se glasi naša slovenska narodna pesem: »Turka bomo pozobali, kakor da bi črešnje brali.« Bulgarske, srbske, črnogorske in grške armade hite naprej kakor vihar, ki pometa vse pred seboj. A kakor po viharju zopet solnce zašije, tako bo tudi po burni balkanski vojski zasijalo solnce novega življenja, reda in pravice. Zapihljal bo zefir svobode in sreče za balkanske in — kakor upamo, — tudi za sosedne Slovane. Pri Liile-Burgasu so zmagali ne samo Bulgari, ampak zmagala je višja kultura — kultura krščanstva, o kateri veli slaven ruski pisatelj K a v e 1 i n (v svoji knjigi Zadače etike« str. 52) sledeče: »Kakor nedostopna skala stoji krščanska etika neomajana in moli ne-dosežno visoko v sredini močnih valov in silnih viharjev zgodovinskega razvitka.« Petstoletni silni vihar in močni valovi sovražnikov so bučali okoli te skale, pa niso je mogli podreti. Ampak zdaj se povzdigne ta skala s križem na vrhu še bolj ponosno proti nebu, v njej nahajajo utrujeni in v dolgem robotu izmučeni narodi svojo tolažbo in v znamenju križa, na katerega so v težkih dneh vedno zaupali, zdaj slavno zmagujejo. Bilko pri Caloidži. O bojih, ki so se vršili ob zavzetju Ro-dosta, ki igra v odločilnem boju zelo važno vlogo, poroča znani Bartlett »Daily lele-graphu« sledeče: V soboto sem odpotoval iz Carigrada v Rodosto, da bi videl, kako hitro prodirajo Bulgari proti Čataldži. To cvetočo lu-ko sem našel v velikem strahu, ker se je govorilo, da so Bulgari na cesti Muratli od mesta samo 6 km oddaljeni. V petek se je usidrala bojna ladja »Messudich« z eno lorpedovko v luki in turška posadka je sklenila, da bo branila Rodosto pred napadalcem. Zato so na važnejših krajih izkopali nasipe in vse sposobne moške, vštevši žandarme, oborožili s starimi puškami. Vrnil sem se z največjo naglico v Rodosto. Bil sem ravno pri obedu pri angleškem konzulu, ko zaslišim grozno tre-skanje. Bili so topovi iz »Messudich«, ki je pričela streljati. To bombardiranje je povzročilo med grškim in armenskim prebivalstvom nepopisno paniko, ker so se bali splošnega napada in masakra. Večina jih je pribežalo v konzulate, ki so bili kmalu napolnjeni preplašenih moških, žensk in jo-kajočih otrok. Potolažili smo množico in ji dopovedali, da strelja »Messudich« na sovražnika 6 km daleč in ne na mesto Rodosto, a naš trud ni nič izdal. Kmalu je namreč pomnožilo strah teh nesrečnežev streljanje iz pušk. Iz strehe najvišje hiše v mestu sem opazoval, kako se razvija napad. Turške čete, ki so branile mesto, so bile razvrščene v dolgi, tanjki vrsti desno od Rodosla; a videlo se je, da ne bodo mogle vztrajati pred napadalcem. Boj je trajal ves popoldne. Sovražnik jc počasi prodiral, a nepretrgoma, dokler niso pričele njegove kroglje žvižgati nad hišami. Prebivalstvo je zbežalo v kleti. Vsi so se bali, da bodo Bulgari bombardirali hiše. A ko je nastopila noč, je napad nepričakovano prenehal in Bulgari so se ustavili na pridobljenih pozicijah v zasipih, sestavljajoč obroč iz bajonetov okoli mesta, medtem ko se je pripravljala turška šibka in demoralizirana posadka na brambo naslednjega dne. Moj položaj je bil zelo resen, ker mi je bil sedaj beg iz mesta preprečen; vsled ljubeznjivo-sti francoskega konzula sprejeli so me vendar na neki parnik, s katerim sem prišel v Carigrad. Pred Odrinom. Poročevalec »Reichspošte« poroča, da je govoril z vjetim turškim majorjem Nahil-bejem, ki je bil ob nekem nočnem napadu pred Odrinom ranjen. Nahil pripoveduje: Ogenj iz težkih Kruppovih topov pred Odrinom je vsak dan neznosejši, ker Turki bulgarske artiljerije ne morejo nadvladati. Turki se morajo takorekoč brez orožja v svojih utrdbah izpostavljati sovražnikovi artiljeriji. Zato so sklenili, da ponoči izpadejo. Noč, v kateri so izpadli, je bila neprijetna. Vihar divja nad utrdbami. V mokrih jarkih leže turški vojaki celo popoldne in čakajo, cla se jim ukaže prodirati. Dvakrat so že ukazali napasti, a obakrat se je povelje preklicalo. Turški vojaki, ki sc že dva dni preživljajo le s suhorjem in z vročo vodo, so bili utrujeni in se niso za nobeno stvar zanimali. Nahil bej je videl veliko turških stotnij, ki so kljub poveljem topo naprej bežale. Šele, ko so nastopili derviši, se jc razburjenje turških vojakov nekoliko izboljšalo. Ob 9. uri so se pričeli vojaki premikati. Medtem ko so na turški zahodni fronti metali luč metalci svetlobe, so Turki prodirali v temi naprej. Čez eno uro so zadeli na bulgarske prednje straže. Spredaj, na desni in na levi strani pade nekaj strelov, poka tudi v jarkih. Nato pa, kakor cla bi bili ti streli pro-vzročili veliko eksplozijo, stopimo nasproti dolgi ognjeni črti, in že prično grmeti tudi bulgarski topovi. Takoj prvi bulgarski slreli so zadevali. Nočen boj je bil strašen. Divjale so strojne puške, divje grmeli topovi. Ker Turki čisto nič niso znali, kako močni so Bulgari in kaj nameravajo, so v brezpot-nem terenu, prepreženem z jarki, izgubili posamezni oddelki vsako zvezo in vsako smer. Turške rezerve so tudi pri-marširale naprej in bilo jim je ukazano prodirati v temi, dasi se ni znalo, kje sovražnik stoji. Turki niso znali, če streljajo na sovražnika ali na svoje ljudi. Čez dve uri so Turki v gruči bežali, ko začujejo divje hura - klice Bulgarov, ki stoje pred njimi. Pričeli so se strašni trenutki, kakor da bi bil kdo vse črte na Turke izpustil. Nahil bej so je nahajal v gruči na stezi, v katero so popadale granate. Nekaj ga je na prsih zabolelo, padel je in se je šele zavedel kot bulgarski vojni vjetnik. »Matinu« poročajo o zavzetju for-tov Kartal Tepe in Papaz Tepe pri Odrinu iz Stare Zagore dne 8. t. m.: Včeraj ob zori se je pričelo nenadno streljanje iz topov iz fortov okoli Oclrina. Nekateri projektili so padli dva do 300 metrov pred bulgarskimi [ i-cijami. Kmalu je grmelo iz vseh turških fortov. Poslalo jc jasno, cla obkoljeno mesto nekaj namerava. Bulgari so sklenili, da ne bodo čakali. Bulgarska kolona in infanterija, kateri jc sledila poljska artiljerija, je kmalu zapustila višave in sc obrnila južno zapadno proti Odrinu pred fort Kartal Tepe. Ob istem času so se pomikale druge kolone, katerim je sledila tudi artiljerija proti fortu Papaz Tepe, ki stoji vrh 143 metrov visokega griča na desnem bregu Marice in obvladuje druge utrjene pozicije, ki varujejo Odrin. Na drugi strani pa so se tudi Turki pripravljali, cla bi sc postavili napadu v bran. Garnizije, pomnožene s četami iz Oclrina so začele marširati iz fortov Papaz Tepe in Kartal Tepe. A kmalu so pričele bulgarske oblegovalne baterije, postavljene okrog trdnjave, grmeti in metati na Turke strašno točo projek-tilov. Vsak trenotek so se pomikale nove turške stotnije, podpirane po artiljeriji, bližje proti Bulgarom. Na fortu Kartal Tepe je morala velika bulgarska artiljerija napraviti velika razrušenja, ker proti deseti uri dopoldne je pričel turški ogenj iz topov naenkrat pojemati. Slednjič razpoči nad fortom zadnja granata in topovi so za vedno umolknili. Od tega trenotka se je začel boj in-fanterije. Turki so se srdito borili, a morali so se umakniti pod bulgarskim ognjem in pod šrapneli, ki so se jim razle tavali nad glavami. Kar zadoni v bulgarskih vrstah povelje k naskoku. Močan šum nastane, zrak se napolni urnebesnih hura, ki prihajajo iz tisočerih prs bulgar. vrste sc vržejo na turške pozicije, kjer je žc vse v strahu. Zadaj za bulgarsko in- Poročevalec -.Reichspošte« poroča 12. f. m. iz bulgarskega glavnega stana: Glavni napad bulgarske armade proti središču turških postojank pri Čataldži kakor tudi sunek na severu napredujeta. Zadnje dni so vrgli Bulgari Turke iz vseh sprednjih postojank. Glavni bulgarski napad se je za dva dni zakasnil, ker je več dni deževalo in so morali Bulgari premagati velike ovire pri dovažanju municije, čakati na ojač-be iz Odrina in na težke topove. Bitka je zelo huda. Tudi iz Carigrada se potrjuje, da so se boji prednjih straž pri Čataldži že pričeli. Kapitan grške ladje »Carmella«, ki vozi pod turško zastavo in je bil dne 11. t. m. blizu Silivrija, poroča, da so Bulgari, ki so stali na vrhu Ailefterja, iz strojnih pušk streljali na njegovo ladjo. Videl je tudi goreti Sultanšiflik. Iz Carigrada se poroča: Glasom zanesljivih vesti se je začela bitka na vsej čataldški črti, ki je zlasti na severnem in južnem krilu zelo ljuta. (To se pravi, da so Bulari turško armado najbrže tudi v hrbtu prijeli.) Glasom Ikdama« se bije hud boj tudi v centru, lo je pri postaji Sirkli, Bulgari napredujejo previdno. Njihovo krilo se nahaja pri Rodostu. Bulgarski reflektorji so 12. t. m. osvetljevali Silivri. 11 'Oesterr.-Ung Interessen - \ ^•iiiimi Sphsre . j •i." Eisenbahncn m MHniiafH. upoltttrkhhjre f tf;ihnl/3uten btvivfi vichte. "lOoMamti: K avstriisko-srbskemu konfliktu. fantrrijo jc pa metala artiljerija šrap-nele na Turke, ki so bežali proti mestu. Točno opoldne so bili Bulgari že gospodarji forta. Ob istem času so se vršili boji okrog forta Papaz Tepe, ki je največja utrdba okrog Odrina, ki_ obvladuje mesto in vse druge forte. Turška bramba je bila tukaj večja in energične j ša. Bulgari, v treh kolonah, so le počasi prodirali. Bitka je trajala od jutra in nastopil je že mrak. Kar razsvetli žarek fort Papaz Tepe. Obenem pa se zasveti žarek iz forta ki skuša odkriti bulgarske pozicije. Pričelo se jc še silnejše streljanje iz pusk in topov. Nad bojevniki pa so se križali žarki reflektorjev. Slednjič jc tudi iz tega forta začel topniški ogenj pojemati. Tudi tu so bulgarski topovi vse razmrcvarili in turški reflektorji so naenkrat ugasnili. Ob 11. uri so Bulgari fort naskočili z bajonetom in malo pred polnočjo je bil v njihovih rokah. O boju za Papaz Tepe sc šc poroča: Boja se jc na turški strani udeležilo 10 bataljonov, na bulgarski trije polki. Turško artiljerijo so Bulgari kakor sicer kmalu nadvladah, prodiranje infanterije pa se je ustavilo. Kar bulgarski poveljnik svojim fantom za-pove se vreči z bajonetom na Turka in sicer z zastavami. Tudi nadškof iz Stare Zagore je v škornjih in ostrogih na konju vojake ognjevito navduševal, nakar so se zagnali v sovražnika in mu Behčipe in Papaz Tepe iztrgali. Ovacije bulgarskim rezervistom. Praga, 13. novembra. V noči od nedelje na ponedeljek se je peljalo skozi Češko 1200 bulgarskih rezervistov, ki so se vračali iz Amerike v domovino, da vstopijo v bojne vrste. Na potu skozi češko ozemlje so jih Čehi povsodi navdušeno pozdravljali in jim prirejali viharne ovacije. V Ko-linu je župan pozval s posebnimi lepaki meščanstvo, naj se poda o polnoči, ko pojdejo Bulgari skozi, na kolodvor, da jih tam pozdravijo. Na kolodvoru se je zbralo na stotine ljudi, ki so Bulgarom delili cvetlice in okrepčila. Prepevali so »Hej Slovani!«, »Šumi Marica« in druge slovanske himne. Ob viharnih ovacijah in nepopisnem navdušenju so se Bulgari odpeljali dalje, na polje vojne slave in časti. Srbsko prodiranje. Iz Belgrada se poroča: Poročilo, da so Srbi zasedli Bitolj, je bilo prezgodnje. Vodstvo srbske armade pred Bitoljem ima težavno nalogo, ker vodi Turke pred Bitoljem sedem paš, med njimi Feti-paša, in so se baje Turki dobro organizirali. Bitka se je začela 12. t. m. Turki so pri Bitolju zbrali vse, kar jim je še ostalo po porazu pri Kumanovem, vendar jim stoji nasproti precej več Srbov. Turki imajo težavnejši položaj tudi zato, ker se morajo na jugu braniti pred grško kolono. Vrhtega imajo mnogo manj artiljerije kot nasprotnik; sploh je turška artiljerija zelo slaba. Ni pa dvoma, da bo bitka pri Bitolju Dajkrvavejša za kumanovsko. Srbi so zavzeli že Drač? 12. t, m. zvečer je dospela v Belgrad privatna vest, da so srbske čete zavzele Drač. »Stampa« poroča, da se v Draču nahaja že konjenica generala Živkoviča. Isti list poroča, da pripravlja Zekki-paša odpor Arnavtov v Debarju, kjer čaka Srbe tudi še precejšnje delo. Č«taš Gapon. Srbski listi poročajo: Četaš Jovan Gr-kovič, splošno znan pod imenom Gapon, je bil rojen v prizrenski okolici. V Prizre-nu je dovršil šole in bogoslovje in postal duhovnik. Ko so pa po Stari Srbiji in Makedoniji začele pokati četaške puške, jc slekel duhovniško obleko in se s puško v roki podal med četaše, med katerimi jc ostal do proglašene lažnjive turške ustave. Ko je pred mesecem dni zaoril v Srbiji vojni klic, je bil Gapon s tovariši prvi na mestu, da v zasužnjenih krajih z bombo in clinamitom naznani zoro svobode. Do Kumanova je ta četa delala pot srbski armadi. Na Kumanovu je Gapon dobil nalog, da sc s svojo četo neopaženo približa turški artiljeriji in jo z bombami in dinamitom razdene. Usoda in neugodne razmere so pa hotele, da so Turki pred časom opazili četaše. Ves turški tabor je usul nanje ogenj iz pušk. Četaši so sc umaknili, za nek rov in od lam odgovarjali s puško. Turki so jih hoteli imeti žive ali mrtve in obkolili so jih od vseh strani. Četaši so videli, da so izgubljeni. Hoteli so pa svoje življenje drago odkupiti. Nehali so streljati in čakali, da so Turki prišli v neposredno bližino. Tedaj se je dvignil na rov Gapon s prižgano bombo v roki. Nešteto pušk se je zabliskalo in Gapon je padel, toda istočasno je med Turke padla bomba in neusmiljeno opravila med njimi svoj strahoviti posel. Gaponov zgled jc povrsti posnemala ostala devetorica četašev, dokler ni zadnji padel in ni zadnja bomba trgala teles turških vojakov. Tedaj so Turki planili po dragocenem plenu: Deset krasnih brzostrelnih pušk je ležalo na tleh, A tudi tega veselja jim četaši niso pustili; ko so bili uvideli, da ni nobene rešitve, so puške pokvarili in vzeli bombe. SOiUD. »Agence d'Athenes« poroča: Dne 12. t. m. kmalu po 10. uri se je pripeljal dvorni vlak z grškim kraljem, princem Jurijem in s princezinjo Alico na solunski kolodvor, kjer so kralja čakali prestolonaslednik Konštantin, princi in metropolit. Kralj objame prestolonaslednika in prince ter pozdravi višje častnike. Godba igra kraljevo in narodno himno. Ko sta kralj in prestolonaslednik korakala mimo fronte bataljona, ki je stal na peronu, sta z ostalimi princi zajezdila konje, princ Nikolaj in princezi-nja Alica pa stopita v avtomobil. Vsi se podajo v mesto, Dasi je močno deževalo, na tisoče in tisoče ljudi, ki so na cestah zbrani, navdušeno pozdravlja grškega kralja. Z oken, ki so okrašena z grškimi zastavami, sipajo cvetje na kraljevski izpre-vod. Kralju sledi velikanska, navdušena množica. Navdušenost je v mestu velikanska. Dne 1.3, t. m. se je vršilo slovesno zahvalno bogoslužje v Solunu. »Times« poroča iz Sofije, da sta glasom oficielnih poročil preteklo soboto dopoldne vkorakala v Solun bulgarska princa Boris in Ciril, na čelu bulgarske armade pod generalom Todorovem. Obenem je korakala v mesto srbska armada, Solun bo upravljala komisija, sestavljena iz grških, srbskih in bulgarskih zastopnikov. Grški uspehi. Iz Aten se poroča, da čaka grško zapadno armado, ki je zavzela Pente-pigadijo, le še naloga, zasesti Par tac in Bicasi, nakar ima prosto pot. v Janino, koder se Turki pripravljajo za odločilno bitko. Iz Valone so Turki streljali na neko grško bojno ladjo. Laclja je odgovorila, več poslopij poškodovala, in par Turkov ubila. Admiral Konduriotis je, predno je prerezal kabel med Tenedom in Carigradom, turški vladi brzojavil: »Še vedno čakam, kdaj odjadra turško brodovje iz Dardanel.« Položaj v Carigradu. Danev, predsednik bulgarskegu sobranja. dalje sc poroča čez Pariz: Turčija po svojem najvišjem poveljujočem častniku potom parlamenterja neposredno vpraša najvišjega bulgarskega poveljnika, če in pod kakimi pogoji dovoli Turčiji premirje, kateremu bi takoj sledila mirovna pogajanja med Turčijo in balkansko zvezo. Iz Londona se pa poroča: Po poročilih iz Carigrada je Turčija naravnost Bulgarijo za mir naprosila. Kjamil-paša sc je 12. t. m. več časa razgovarjal z nekim bulgarskim diplomatom. Iz Pariza se pa poroča: Z vseh strani se potrjuje, da Turčija več ne čaka, kdaj da prično velevlasti posredovati, marveč se prične takoj z Bulgarijo o premirju pogajati. V Carigrad dohaja vsak dan na stotine beguncev. Vsakega vojaškega begunca, ki se ne izkaže, da je smel v Carigrad, aretirajo. Zdravstvene razmere v Carigradu so strašne. Vsak dan pripeljejo na tisoče ranjencev. Vsa javna poslopja so v bolnišnice izpre-menjena. V bolnišnicah primanjkuje zdravnikov in strežniškega osobja, ki hi obveze ranjencem menjalo; ni zdravil. Dne 9. t. m. so prepeljali v Carigrad t)0 ranjencev, ki so ležali na strehah železniških voz. Ko so jih hoteli prenesti s streh, so zapazili, da so že mrtvi, ker so med dolgo vožnjo zmrznili. V Carigradu in pri Čataldži razsajata tudi kolera in legar. Vsak dan umrje na tisoče ljudi i Beguncev civilistov biva v Carigradu okolu 70.000. »Journal« poroča, da jc vlada v Carigradu sklenila, zapreti vse mlado« turške voditelje. »Daily Telegraph« poroča iz Bukarešta, da glad, legar in kolera v Carigradu hudo razsajajo. Rumunski ministrski svet je ukazal sanitarne odredbe proti potnikom, dohajajočim iz Turčije. Iz Carigrada se poroča, da se je v zadnjih 24 urah pojavilo 15 slučajev kolere. 3 osebe so umrle. Turčijo zaprosi za mir. > Agence Havas« poroča iz Carigrada: Sodi se, da je Turčija sklenila sc za mir naravnost z balkanskimi državami pogajati, ket so velevlasti odklonile, da posredujejo pri balkanskih državah za mir. Na- Pismo s CeiiDja. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Cetinje, 10. novembra. Stiska krščanskega pr bivalstva v Skadru. Vesti, ki smo jih danes dobili iz Rijeke, pričajo o veliki stiski, ki, vlada v Skadru. Trpe -vsi brez razlike, vendar je pa sila med krščanskimi prebivalci največja. Mohamedanci so vsi do zadnjega oboroženi in služijo armadi kot bašikozuki ter se. bore proti Črnogorcem. Zato jim gredo tur. vojne oblasti v vsakem oziru na roko in jim dajejo del vojaškega provijanta. Kristjani, ki se seveda ne udeležujejo vojne, nimajo nobene pomoči. Iz Skadra prihajajo glasovi, da se ondi hoje, da se ne bi uprli krščanski prebivalci, ki jih je okrog 25.000 in s silo zahtevali živeža, ki so jim odteguje. Ta strah zelo beli glave turškim oblastnikom, kajti tak upor bi bil za hrambo mesta zelo nevaren. Vremenska ovira. Iz Podgorice nam danes poročajo, da so vse operacije na celi črti zelo otežkočene, vsled slabega vremena, ki je zadnji čas nastopilo. V južnih pokrajinah silno dežuje, tako da so okrog Skadrskega jezera, Bojane in Drima nastale hude povodnji. Večji del vsega operacijskega ozemlja stoji pod vodo, ki je ponekod tako močna in velika, da popolnoma onemogočil je vsako prodiranje. Na severni strani je pa zapadel tak sneg, da se v tem času še ne pomni takega; vsi poti so zasneženi in neprehodni. Vojska veliko trpi. Že ob lepem vremenu je tamkajšnji teren do skrajnosti težaven in neugoden, sedaj je pa vsak promet in vsako prodiranje docela nemogoče. Taraboš. Iz Muričana se danes poroča: Kakor povsodi jc vsled neugodnega, vremena tudi akcija proti Tarabošu postala. slabejša, nego je bila doslej. Vendar se pa bombardiranje redno nadaljuje. Kljub temu, da jc jezero naraslo in sc razburkalo, se je vendar posrečilo spraviti čezenj težke oblegovalne topove, ki so jih s Cetinja pripeljali na Rijeko. Ko so Turki opazili prevažanje težkih tovorov, so otvorili hud artilje-rijski ogenj in neprestano streljali. Dosegli pa niso najmanjšega uspeha. Črnogorski vojaki so v najhujšem dežju kljub veliki utrujenosti med petjem in šalami vztrajali pri prevažanju. Navzoča sta, bila. tudi prestolonaslednik Danilo in knez Peter. Toliko uradne brzojavke, ki — dasi so previdno sestavljene — vendar odkrivajo ne ravno najugodnejši položaj črnogorske vojske. Vsekakor odkrivajo dejstva, ki bi jih morda drugje zamolčali (na primer cla. se šele sedaj, čez 14 dni. prevažajo na bojišča težki oblegovalni topovi.) Rdeči križ. Oddelek angleškega Rdečega križa, ki je bil doslej nameščen v Baru, se je preselil na Rijeko, kjer se je pokazala večja potreba, in je tu že naredil svojo bolnico. Kralj Nikola, ki stanuje na Ri-jeki, vsak dan obiskuje ranjence in se razgovarja z njimi. Danes je dospel v Bar francoski Rdeči križ; ker je pa vsled silnega snega vsak promet, s Kotorom nemo-moč, je priplula ponj iz Bara kraljeva jahta, ki ga prepelje v Bar. Ob tej priliki bodo naložili na jahto tudi kakih 500 poštnih paketov, ki so namenjeni za Črnogoro, a jih radi slabega vremena iz Kotora niso mogli odpraviti dalje. Iz Bara jih z železnico prepeljejo cio Vir — Pazarja ali Rijeke, odkoder jih potem dobe v roke naslovljene!, ki morda čakajo nanje že li dni. Dnevne novice. -J- Konfiskacija. Včerajšnji »Slovenec« je bil konfisciran radi neke vesti, ki v nekaterih drugih listih v naši državi ni bila konfiscirana. Danes popoldne nam je došla »Edinost«, ki priobčuje nekaj sličnega, pa v Trstu ni bila zaplenjena. -f Možje ln otroci. Naši poslanci v proračunskem odseku to sc sijajno iz- kazali. Klub jo odobril njihovo stali* šče in je vodstvo celega kluba prepustil za čas delegacij dr. Dulibiču. Vsak ve, koliko je ura. Zopet enkrat občudujemo fino taktiko naših zastopnikov. Nič se ne žuga, nič se ne prerokuje, sploh nič se ne izda. Zbornica in javnost izve le za izvršena dejanja. Tako je bilo vedno, tako tudi zdaj. Da je to mogoče, je treba najprej nepremagljive edinosti in discipline. Toliko lahko izdamo, da se vsled tega. vsak naših poslancev s prisrčnim veseljem smeja, ko čita po raznih listih, kako so vsaksebi, kako dr. Krek meče dr. šusteršiča, kar n. pr. piše današnji uvodnik »Tages-pošte« itd. Pribijmo danes uspehe dosedanjega dela tako, da jih bodo tudi nekoliko počasnejši liberalni možgani razumeli: 1. Proračunskega odseka ne bo nekaj časa; boje sc naših, trdno uverjeni, da proti njihovemu resnemu boju ne pridejo nikamor. 2. Vse stranke stikajo glave, kako bi sc popravilo, kar se je v zadnji proračunski seji zgo-i dilo nasilnosti; ves parlament tudi preklinja Čuvaja, in res jo vzburjena cela avstrijska javnost, da tak človek še ko-misari na Hrvaškem? 3. Nemci čutijo, da bo na Štajerskem in Koroškem prišlo do poraza njihove politiko. Planinski Nemci že javkajo, kaj bo, Mlado-nemci tudi. V manjšini smo v omenjer nih deželah in vendar se nas boje. —• To so dejstva. »Narod« pa pljuje na naše poslance. Ljudstvo je ponosno nanje. Zopet so se izkazali za resne, neustrašene može. O liberalcih pa samo tega ne vemo, ali je njihovo umazano bevskanje otročje, ali barabsko. • Bolezen dualizma. Pravijo, da je trgovina mednarodna in svobodna. Tega na* čela se ne drži Avstro-ogrska banka. Do nedavnega časa so bili hrvaški denarni za« vodi v živi trgovski zvezi z velikimi bankami v avstrijski polumonarhi-j i. Zdaj se pa vedno bolj in bolj vežejo in obračajo na ogrske, dosti nesolidne zavode. Vpraševali smo se, kaj je temu vzrok, pa smo spoznali, da ta veter prihaja od strani Avstro-ogrskc banke, ki v avstrijski polmonarhiji hrvatski bančni rna-terijal »nerada« sprejema in oddaja dalje. Na ta način si cislajtanske banke ne upajo stopiti v živo trgovsko zvezo s hrvatskimi denarnimi zavodi, kar je slednjim v veliko škodo in nevarnost, ker jim madjarski kredit nikakor ne konvenira. Zaradi tega postopanja mnogo trpi hrvatski kredit. Proti temu bi se morali narodni zastopniki v drž. zboru vzdigniti in skrbeti, da se prepreči to gospodarsko eksperimentiranje, ki pomeni nevarnost za napredek in razvoj mednarodnih odnošajev. Pribito bodi dejstvo, da so hrvaški denarni zavodi, kjer se le nekoliko pametno gospodari, postavljeni na zdravi podlagi, in da je denarnotržni materijal na Hrvaškem pri-ma kvalitete, ker so tam posestne in pravne razmere varne. — Zakaj potem te varnostne odredbe od strani Avstro - ogrske banke? To je zopet ena bolezenskih prikazni dualizma. — Podružnica »Slomškove zveze« za litijski okraj ima v torek, dne 19. novembra 1912, ob 3. uri popoldne v društveni dvorani v Višnji gori zborovanje: 1. Pozdrav, 2. Poročilo tajnika. 3. Predavanje. 4. Raznoterosti. — Po zborovanju prosta zabava z godbo in petjem. — »Narodnoobrambni Vestnik« izide v kratkem v nad 30.000 izvodih. Gg. inse-rentje, ki bi hoteli inserirati, naj to blagohotno sporoče tajništvu »Slov, Straže«. — Vpliv balkanske vojske na dolenjske tesače. Stari kot (Draga): Vpliv balkanske vojske sega že do nas. Od nas se izseli skoro ves moški svet vsako leto v Srbijo, Rumunijo in sploh na jug. Letos se je pa zaradi vojske skoro vse delo ustavilo. Občutljiv udarec za nas, posebno še le-tos, ko je bila letina radi moče slaba. — Strela. Loški potok: Med dežjem in snegom je udarila strela v hlev F. Šega, posestnika v Malem logu. Ubila jc eno kravo in poleg stoječo telico; vrednosti okoli 600 kron. Ognja ni užgala. Umorjeni španski ministrski predsednik Canaleias. — Umrl je trgovec in posestnik' v Sežani g. Franc M a c a r o 1. Telefonska zveza za vojaške namene. Nemški listi pišejo: Vojaški erar je v zadnjem času zgradil telefonsko zvezo, ki veže Dalmacijo neposredno z vojnim ministrstvom na Dunaju. Najjužnejša točka je doslej Zader. Ta zveza bo služila edino-le vojaškim svrham; zgrajena je iz posebno močnega materiala in se na vsej črti ne dotika nobene hiše in nobene naselbine, marveč teče ves čas po planem. Medpo-slaj ni nobenih. Te dni so organi trgovinskega ministrstva končno preizkusili napravo ter jo r.ato izročili vojnemu ministrstvu. Zveza se gradi dalje proti Sarajevu in bo tudi v najkrajšem času dovršena in izročena prometu. — Kuhinjski in gospodinjski pouk namerava naučno ministrstvo uvesti na ljudskih in meščanskih dekliških šolah. — S pošte. Poštna upraviteljica v Smledniku Pavla Ciuha je umirovljena. Teieionska in brzojavna poročilo. BITKA PRI ČATALDŽI. Sofija, 14. novembra. Oficielno ne potrjene vesti pravijo, da so Bulgari na severu čataldške črte pri Derlcosu izvršili napad, vsled katerega se jim je posrečilo zavzeti vso prvo črio uirdb. Ker sc Turki zelo upirajo, se bo boj za ostali dve črti vršil najbržeje par dni. Sofija, 14. novembra. Dasi oficiel-nih poročil popolnoma manjka, se izve, da se vrši okoli Čataldže strahovit arli-Ijerijski boj. Turki so tu zbrali okoli 200.000 mož. Bulgari so pa takisto zbrali pri Čataldži zadnjega moža, ki ga imajo na razpolago. Carigrad, 14. novembra. Na črti Čataldže sc vršijo na celem obsegu boji, kateri so pa slabo pripravljeni. Bulgari so poizkusili na južnem krilu ponoči ob svitu metalcev svetlobe turško črto prodreti, a so bili dozdaj odbiti. Turško brodovje četam dobro pomaga. Med turškimi četami v Čataldži se pa nevarno širi kolera. Včeraj je bilo nad 500 sluča ev, med njimi več smrtnih. BULGARSKA ZMAGA? BULGARI KORAKAJO PROTI CARIGRADU? Pariz, 14. novembra. Danes zjutraj r rani uri so dobro poučeni krogi trdili, da je turška armada pri Čataldži bila, tako strašno poražena, da so Bulgari celo obrambno črto predrli in so na poti v Carigrad. — »Echo de Pariš« poroča iz dobrega vira, da bo bulgarska armada, ki je prizadela turški strašen poraz, v kratkem stala prsd Carigradom. Pariz, 14. novembra. Tukajšnji 1 sti javljajo, da so Bulgari čataldško linijo predrli. Turki imajo velikanske izgube. Bulgari korakajo proti Carigradu. SRBI SO MORALI OD DRAČA STRAN? Belgrad, 14. novembra. Neka privatna vest pravi, da se je morala divizija Nevčiča, ki je bila pred Dračem, na višje povelje vrniti in kreniti proti Skadru. Govori se, da se je to zgodilo vsled intervencije Avstrije in nasveta Rusije. VZTRAJNOST SRBSKE VOJSKE. Belgrad, 14. novembra.. Srbska armada je dosedaj povprečno prehodila vsak dan 22 km, uračunM sem tudi boje, ki se več ali manj vsak dan vrše. Kljub težki hoji po še težjem terenu so srbske čete vesele in sveže in mislijo sarno na nadaljno prodiranje in na-daljne boje. Sneg in led pokriva celo bojno polje. Mrzlo je, poti nobenih, zato mnogokrat primanjkuje kruha, ki ga pa osvobojeno srbsko ljudstvo srčno rado nudi vojakom. Mesa nikjer ne manjka. SRBI V SARAJEVU ZAPRTI. Sarajevo, 13. novembra. Nekatere srbske mladeniče, ki so bili pobegnili v Srbijo za prostovoljce, a jih tam niso sprejeli in so se vrnili, so tu zaprli. BOJ ZA SKADER. Rijeka, 14. novembra. Prebivalstvo Skadra je prosilo turškega poveljnika, naj sc mesto preda. Riza beg je odgovoril, da se bo držal, dokler bo mogel. O predaji ne more biti govora. LEGIJA BULGARSKIH »JUNAKOV« NA BOJIŠČU. Zagreb, 14. novembra. Sem poročajo h Sofije, da se je iz Sofije odpeljala na bojišče legija Junakov«, katero tvorijo bulgarski telovadci »Junakih. ISA BOLJETINAC SE ŽIVI. Belgrad, 14. novembra. Oficielno se priobčuje, da se je Isa Boljelinac s par sto Albanci utaboril na nekih hribih južno od Prizrena. Srbske čete so šle nanj, da ga prisilijo k predaji. DOGODKI V CARIGRADU. Carigrad, 14. novembra. Vlada je dala mnogo mladoturkov zapreti. Djavid-paša jc ušel. Baje se nahaja že v Bukarešti, odkoder hoče odpotovati na Dunai k Berchtol- du. Notranji položaj v Carigradu mora biti zelo nevaren. TURČIJA SE POGAJA ZA MIR. Carigrad, 14. novembra. Včeraj sta se prvi dragoman bulgarskega poslaništva in veliki vezir Kiamil-paša dolgo razgovarjala. Baje je nastopal Kia-mil-paša zato, cla se začno med Turčijo in Bulgarijo mirovna pogajanja. — Nekateri krogi menijo, da bi se pogajanja za premirje lahko še pred odločitvijo pri Čataldži začela. — Bulgarski vladni krogi o tej stvari ničesar ne sporočajo. Izraža se pa dvom, cla bi bilo mogoče ustaviti prodiranje armade, ki so je pri Čataldži s Turki že odločilno spoprijela. Soiija, 14. novembra. Vest, da se je Turčija naravnost na Bulgarijo v svrho sklepa premirja, oziroma miru obrnila, se tu potrjuje. Bulgarski min. svet ni o tej zadevi še ničesar sklepal. — Turška vlada je pooblastila Nazim-pašo, da stopi z bul-garskimi generali v svrho premirja v zvezo, Nazim-paša je že odposlal parlamenterja v bulgarsM glavni stan. FREVAŽANJE VOJAKOV NA JUŽNO AVSTRIJSKO MFJO. Dunaj, 14. novembra. (Korespon-clenčni biro.) Radi večjega števila vojaških novincev vsled nove brambne postave se je izobrazba vojaških novincev otežkočila. Vojna uprava jc zato pustila izobraziti vojaške novince, ki pripadajo bataljonom, ki so nameščeni v Bosni, Hercegovini in v Dalmaciji, skozi 4 tedne pri kadrih, nakar so jih dne 14. t. m. pričeli prevažati k njihovim batal onom. Ob tej priliki se javnost obvešča, tla n3 gru za izr t*m odredbe, marveč da vorjio voiašM vlaki, kakor vsako leto. rskrnte, ki dopolnijo bataljone 15. in 16 armadnega zbora. M A c ARYK ODPOTOVAL V BELGRAD. Dunaj, 13. novembra. Poslanec Masa-ryk je v inform?torične svrhe odpotoval v Belgrad. ALBANIJA SE PR "vLAŠA ZA NEODVISNO. Atene, 14. novembra. Glasom privatnih informacij so albanski beji na sestanku v Valoni proglasili neodvisnost Albanije. Rim, 14. novembra. Tukajšnji italijanski diplomatični krogi izjavljajo, da se Italija strinja z Avstrijo le glede avtonomije Albanije, jadranskega pristanišča pa Srbiji ne odrekajo, tem-rnanj, ker bi to bilo v gospodarsko korist Italije. Italija se trudi, da Avstrijo pregovori, naj Srbiji kolikortoliko odneha. Berolin, 14. novembra. »Vossische Zeitung« poroča, da ruska diplomacija čaka. Formula med Avstrijo in Srbijo se baje šc ni našla. Pariz, 14. novembra. Ruski poslanik v Belgradu, Hartwig, je nasproti poročevalcu »Tempsa« izjavil, da so države balkanske zveze sklenile, da sc tudi Albanija razdeli. Pristanišče je za Srbijo nujno potrebno, da postane gospodarsko neodvisna. Ni razumljivo, zakaj Avstrija dela težave, ko se balkansko vprašanje bliža naravni rešitvi. Srbija se z Avstrijo sama ne bo pogajala, marveč le v sporazumu s svojimi zaveznicami. Belgrad, 14. novembra. »Balkan« poroča, da je Pasič odgovoril 12. t. m. avstrijskemu poslaniku LTgronu, da bo glede Albanije odgovoril Avstriji le v sporazumu z balkanskimi zavezniki. Pariz, 14. novembra. Tukajšnje bul-garsko poslaništvo je izjavilo, da je av-sirijsko-srbski spor skoro že poravnan in da se je glede pristanišča Sv. Ivana di Medua našel kompromis. Albanija postane neodvisna. Avstrija in Italija pa ss odrečeta gospodarsko privilegiranemu stališču v Srbiji, marveč skleneta s Srbijo trgovinski pogodbi, kakor vse druge države. Obe strani sta odnehali. Dunaj, 14. novembra. »Zeit« trdi, da je iz diplomatskega vira izvedela, cla jc Pasič imransingenten in se ne zadovolji s kakim pristaniščem, oziroma z uporabo kakega albanskega, ali dalmatinskega pristanišča, marveč hoče Severno Albanijo anketirati. Baje računa popolnoma na pomoč Rusije in Francije. Budimpešta, i i. novembra. Dunev je pooblastil bulgarskega konzula, da nasproti uredniku »Ncue Freie Presse« izjavi, da so ga konference z merodaj-nimi politiki Avstrije zelo zadovoljile. Dunaj, l i. novembra. »Reichspost« poroča, ua jc Sasonov 12. t. m. dolgo konferiral z avstrijskim in nemškim poslanikom. Baje je predlagal, naj bi Črnogorci dobili kako pristanišče južno od Bara ter bi Srbiji pripustili porabo. Italijanski poslanik je baje v imenu ! vlade na to pristal. London, 14. novembr. ;:< p< i roču, da se je mednatuai.. . 1 no izboljšal. Dunaj, 14. novembra. Vse velevlasti upajo, da napetost med Avstrijo In Srbijo kmalu poneha, seveda pa Avstrija no misli odnehati glede tega, kar se ji zdi za obrambo njenih interesov nujno. V Belgradu se vrši danes ministrski svet, ki bo storil važne sklepe. Belgradski oficielni krogi misel evropske konference baje odločno odklanjajo. Potovanju posl. prof. Masai"yka se pripisuje političen pomen. Baje posreduje za avstrijsko vlado. Dunaj, 14. novembra. »N. Wr. Tag-blatt« poroča, cla jc Sasonov baje nasproti srbskemu poslaniku izjavil, cla ho Rusija Srbijo radevolje podpirala, se pa bo izogibala vsemu, kar bi moglo avstrijsko-rusko razmerje poslabšati. Vprašanje pristanišča naj se med Avstrijo in Srbijo reši. BULGARIJA DOBI POSOJILO. Pariz, 14. novembra. Vlada je prepoved posojila za Bulgarijo suspendiral. Zato se posojilo kmalu sklene. Rijeka, 14. novembra. Avstro ogr-ski poslanik Giesel je v Virpazarju dalje časa konferiral s kraljem Nikolajem. TURŠKA POLITIČNA MISIJA. Carigrad, 14. novembra. Minister za pošte je odpotoval v Pariz v važni politični misiji. SRBSKA POLITIČNA MISIJA. Belgrad, 14. novembra. Bivši srbski pos^nik v Belgradu dr. Nen?dovič odpotuje v važni politični misiii v Berolin, da razloži težnje Srb'je in vpliva na nemško vlpdo, da pri Avstriji nosreduje, Ad: Turša se pogaja itd. SRBSKI MINISTRSKI SVET. Belgrad, 14. novembra. Tu pričakujejo kralja Petra, ki dospe semkaj iz Skoplja v spremstvu ministrskega predsednika Paslča, nakar se vrši ministrski svet, kateri bo koncipiral odgovor na avstrijskega poslanika Ugrona. BOJEVITI SRBSKI GLASOVI. B-.Igrati, 14. novembra. »Pravda« piše: Le malo dni. pa bodo srbski topovi, ki so svojo nalogo junaško izvršili, utihnili. Toda le malo in se bodo zopet oglasili! Naša armada se mora namreč pripravljati na novo vojsko. Z nami je Bog, balkanska zveza in Rusija! ALBANCI IN TURKI PRI BERCH-TOLDU. Budimpešta. J4. novembra. Tukaj se mudi vodja Albancev. Izmajl Kemal bej, cla konferira z Berclitoldom. Z Berchtoldom bodo konferirali tudi mladoturki. mecl njimi Ilakki - paša, Djavid - bej. I-Iussem - Djavid in drugi. RUSKI MINISTRSKI SVET. Pet rburg, 14. novembra. Včeraj se je vršil tu ministrski svet. kateri je konstariral, da s*. vclav'as"i s;rinjajo v tem da se je po likvidaciji evro ske Tnrčii t ■?»f7.p jidm ,rom- pli!?acfj|am izogibati in je vsled tega npa'i, da se sv tovni mir ohrani. PARIŠKI LISTI OPTIMISTIČNI. Fariz, 14. novembra. Današnji pr.riški listi uresojajo položaj bolj optimistično in menijo, cla vojske ne bo. RUSI ZA BAT KAN. Peterburg, 14. novembra. Izvanredna skupščina kijevskega gubernialnega sveta je votirala za balkanske ranjence 10.000 rubljev. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE. Berolin, 14. novembra. Nemška bančna obrestna mera se je zvišala na 6 odstotkov. BALKANSKA ZVEZA. Belgrad, 13, novembra. Glede na vesti nekaterih listov, ki upajo, da bi se Dal-kanska zveza dala razbiti, se tu naglasa sledeče: Ko se bo vojska končala, se bodo štirje balkanski vladarji v Sofiji sestali, kjer bodo proklamirali ustavo balkanskega carstva po vzoru nemške konfederacije, toda s še bolj obširno narodno avtonomijo. Bulgarija bo Prusija nove zveze. Ministrstvo zunanjih zadev bo eno samo, skupni parlament pa bo zboroval enkrat na leto. XXX Tu AP ARI JE V »GRAZER TAGE5-POST«. Dunaj, 14. novembra. Današnji uvodnik v >Grazer Tagespost« o dozdevni re-volti v Hrvatsko-slovenskem klubu vzbuja v podučenih krogih odkritosrčno veselost. Gospoda, ki sanja o nesoglasjih v Hrvatsko-slovenskem klubu, se bo hitro zbudila v zanjo neprijetno realnost. Razume se sa-ino po sebi, da je klub popolnoma solidaren in da bo izvršil svojo zgodovinsko nalogo. Iz članka »Grazer Tagespošte« pa veje duh tistega strupenega sovraštva zoper voditelja Vseslovenske Ljudske Stranke, ki je naravni sad strahu, onemoglosti in duševne borniranosti, ki diči falitno politično firmo v ozadju graškeča st&rolibe-ralnega moniterja, JUGOSLOVANSKA OBSTRUKCIJA. Dunaj, 14. novembra. Danes je konferiral načelnik budgetnega odseka Kory. towski s poslancem dr. Dulibičem. Dr. Du. libič je izjavil, da klub vztraja na sklepu, da se ima glasovanje v budgetnem odseku razveljaviti. Korytowski je stavil nek pred-log, katerega pa je dr. Dulibič vzel le au referendum na znanje. BOSANSKE ŽELEZNICE. Budimpešta, 14. novembra. Cesar je sprejel v avdijenci Bilinskega in podelil prodlogi o bosanskih železnicah preclsankcijo. IMENOVANJE. Dnnaj, 14. novembra. Cesar je imenoval za škofa v Tari Dimitrija Vran- koviča. IZGREDI NA UNIVERZI. Dunaj, 14. novembra. Tudi danes so se na univerzi vršili izgredi. Nemški nacionalci so napadli katoliške dijake. Intervenirala je policija. OBOROŽEVANJE BELGIJE. Bruselj, 14. novembra. Belgija so v velikem obsegu oborožuje. Nova brambna pos.ava določa število vojaških novincev na 35.000 letno z 121etno službeno dobo. V vojski postavi Belgija 6 armadnih zborov na bojišče. Nadalje ojačijo ant/vverpske utrdbe in utrdbe ob Maasi in ustanove vojno brodovje. UMOR CANALEJASA. Madrid, 14. novembra. Republičanskl »E1 Debate« dokazuje, da je atentat na Ca-nalejasa maščevalen čin pristašev Ferrera. — Zveze atentatorja s portugiškimi anarhisti je dokazana. — Pogreba Canalejaso-vega se je udeležil tudi kralj Alfons. ASQUITH OSTANE. London, 14. novembra. Asquith je v zbornici izjavil, da hoče vztrajati na vladi, dokler se mednarodni položaj ne razjasni. Vodja opozicije Bonar Law je nato izjavil, da se opozicija s tem strinja. London, 14. novembra. Po končani seji s) sa vršlii burni prizori, kakor jih angleški parlament ne pomni. Liho alci so Asquithu aklamirali, unioni-ste pa je to tako razkačilo, da so vpili: Stran z Asquithom! Nobenega homeru-la! Nek unionist je vrgel knjigo, ki jo zadela Curchilla. Asquitha so s papirjem bombardirali. Malo jc manjkalo, cla ni prišlo do pretepa. STRAŠNA NESREČA NA DONAVI. Dunaj, 14. novembra. Iz Bukarešta •<> poroča: Na Donavi se je 13. t. m. ob tri četrt na dve prekucnila šalupa »Teleor-mann«, s katero se je peljalo 50 mož obmejne straže. Utonilo je 44 obmejnih stražnikov, en desetnik, trije mornarji in mehanik. POŽAR NAD CESARJEVIMI SOBANAMI V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 14. novembra. Včeraj ob 7. uri zjutraj je pričelo v sobanah, kjer biva cesar, smrdeti po požaru. Neki gardist, ki je, stal na straži, je javil, da gori nad cesarjevimi sobanami. Ognjegasci so drli pod streho. Dognali so, da gori v dimniku takozvane male kuhinje. Cesar je zapazil nenavadno vrvenje v palači in je odposlal slugo vprašati kaj da se godi. Požar so v četrt ure pogasili. Goreti je pričelo, ker dimnikar ni dimnika pravočasno očistil. STRAŠNA NESREČA NA ŽELEZNICI. New York, 14. novembra. V bližini In-dianopolisa (Amerika) sta trčila skup dva vlaka. Ranjenih jc 25, ubitih pa 14 oseb. POŽAR. Peterburg, 14. novembra. V baltiški ladjedelnici je izbruhnil silen požar. Sie.ersKe novice. š Umrl je v Konjicah meščan g. Hugo Vrečko. š Častno občanstvo. Občinski odbor v Humu pri Ormožu je v zadnji seji izvolil sedanjega c. kr, deželnosodnega svetovalca v Ljubljani g. dr. Ivana Preskerja soglasno svojim častnim občanom. Razne stvari. Dolgo narodno himno imajo Kitajci. Da se cela izpoje, je treba pol dne. Ogrski poslanec Kovacs ostane sedaj do sodnijske obravnave v preiskovalnem zaporu. Tako je sklenilo najvišje sodišče. Ljubljanske novice. lj Slovanska mesta se pripravljajo k proslavi zgodovinskega dneva, ko zmagoslavne armade krščanskih balkanskih dr- tov zavzamejo Odrin !n eventualno zasedejo Carigrad ter se zablišči križ krščan-ike prosvete na Hagiji Sofiji. Ali bo Ljubljana pri tem zaostala? Župan naj bi sklical k posvetovanju zastopnike klubov, da se skupno določi, kako naj se tudi Ljubljana kar najdostojnejše pridruži ostalim slovanskim mestom. Tako posvetovanje bi bila tudi garancija, da se vse izvrši slovesno, pa mirno in dostojno, kakor to zasluži veliki trenutek. lj Znanstveni večeri »Leonovo flrnžbe« se bodo vršili odslej vsak četrtek ob pol osmih v srebrni dvorani »Uniona«. Danes poroča dr. Štele o pomenu Valvasorjevega kroga za našo umetnost. Člani in gostje dobrodošli. lj Neke vrste agenti provokaterji se pojavljajo v nekaterih javnih lokalih, posebno v gostilnah ter z zvijačnim politiziranjem poizkušajo zapeljati ljudi do kakih nepremišljenih izjav. Občinstvo svarimo pred temi elementi. Ij Kurz za bulgarščino. Oni gospodje, oziroma gospe in žene, ki se hočejo udeleževati bulgarskega poduka, naj se nemudoma prijavijo pri tajništvu S. K. S. Z. Poduk bo gra-matikaličen in praktičen. Pri grama-tikaličnem poduku se bo predavala bulgarska slovnica v stalni paraleli s slovenskih jezikom. Namerava sc predavanja urediti nekako poljudnoznanstveno, zato naj bi se oglasili zaenkrat predvsem oni, ki so v gra-matikaličnem oziru že izobraženi in znajo operirati s posameznimi slovničnimi pojmi. Pozneje, če bo zanimanje, se bo ustanovil tudi popolnoma poljudni kurz. Interesentje naj se takoj pri-glase in naznanijo tudi, kdaj bi lahko prišli na prvi razgovor. lj Socialni kurz S. K. S. Z. sc začne danes zvečer ob 8. uri v Ljudskem Domu. Vabimo k najobilnejši udeležbi. lj Nemški kurz S. K. S. Z. (drugi oddelek) sc v torek vsled neljube pomote ni mogel začeti, zato prosimo vse one, ki so prišli v torek k pouku, da blagovolijo priti v soboto ob pol 8. uri v Slovensko trgovsko šolo. Ta večer se bo pouk gotovo pričel. lj Zgodovinsko - zemljepisni kurz se začne v soboto večer v Ljudskem Domu. Opozarjamo že danes. lj Krščanska ženska zveza ima v petek, t. j. 13. t. m. ob 4. uri popoldne predavanje v Ljudskem Domu. Predavatelj je č. g. dr. Jos. Jerše. lj Zabaven večer, ki ga je priredilo Katoliško društvo za delavke, je prav lepo uspel. Prav čedna skupina tamburašic nam je temperamentno zaigrala dve tamburaški točki, prvo precej umetno, drugo bolj v narodnem tonu, za kar je tamburica še najbolj pripravno godalo. Pevski zbor nam je zapel tri pesmice: Premrlov »Na Sveti večer«, znan že od lanskega leta, Fr. Ferjančičev »Zvon na gori« in pa Ki-movčev »Venček narodnih pesmi«. Da je pevski zbor izvršil svojo nalogo s svojo znano preciznostjo in fineso, ni treba še povdarjati. Zlasti prvi dve pesmi pričata, da je zbor v resnici kos vsakemu, tudi težkemu glasbenemu delu. Jako srečno je sestavljen tudi Kimovčev »Venček narodnih pesmi«. Nato so nastopile deklamovalke, ki so s prav sedanjemu osvobodilnemu boju na Balkanu primernimi, s čutstvom prednašanimi deklamacijami vzbudile v nas topla čustva za naše vojskujoče se brate. In slednjič so nam naše znane diletantinje uprizorile prav srečno dva igrokaza »Služkinja za vse« in pa »Visoko«. Posebno zadnja igra, četudi je nekoliko bolj v velikih potezah očrtana in bi zasiužila njena vsebina večje uglobitve od strani pisateljice, jc jako aktuclna; obdeluje namreč zelo resno in lepo temo: Lov domačega dekleta po mestni sreči. Igralke so se prav lepo potrudile, in nam podale prav verno sliko ženskega življenja v vseh slojih. lj Bančni in posojilnični uradniki. V petek, dne 8. t. mes., se je vršil v hotelu »Union« ustanovni shod krajevne skupine društva »Reichsverein« avstrijskih bančnih in posojilničnih uradnikov. Referiral je v imenu predsedstva tajnik g. Allina z Dunaja. Navzoče je pozdravil g. O. Schmidt, uradnik Kreditnega zavoda, in nalo podelil besedo referentu. G. Allina je tekom svojega govora očrtal postanek društva, njega boje in uspehe. Natančneje je izvajal zahteve o moderni sluržbeni pragmatiki, posebno glavno točko časovni avanzma. Govornik je tudi povdaril, naj narodnostno vprašanje ne igra v stanovski organizaciji nobene vloge, pač pa naj se v vsaki krajevni skupini združijo vsi uradniki brez razločka narodnosti k skupnemu delu, kajti vsakdo ima priliko v političnih in drugih društvih delati za narod. V strokovni organizaciji pa ne sme manjkali edinosti, in ravno naše društvo morajo vsi smatrati kol popolnoma nevtralno. Samo na ta način je bilo mogoče doseči dosedanje uspehe in le tako bo mogoče v prihodnje kaj koristnega doseči. Govorniku so z navdušenjem vsi pritrjevali. Nato se je vršila volitev vodstva krajevne skupine, v katero so bili izvoljeni sledeči gospodje: načelnik Otto Schmidt, njega namestnik Josip Ro-ger, blagajnik Ivan Hromek, zapisnikarja Ludovik Huber in Viktor Reich, odborniki Silvester Škerbinec, Josip Glaninger, Oskar Skušek in Anton Arko. Končno je predsednik izrazil upanje, da bodo tudi kolegi vseh ostalih zavodqv vstopili v društvo in da bi se zastopniki teh zavodov lahko naknadno volili v krajevni odbor. lj Predstava na odru Rokodelskega doma. Preteklo nedeljo je uprizorilo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov znano bajno igro »Zapravljivec«. Igra ima zdravo jedro, namreč nauk, da sta sreča in zadovoljnost le pridna roka in pošteno srce, ne pa bogastvo in razkošnost. Ne moremo navajati vseh igralcev, ali lahko rečemo, da so se vsi prav lepo potrudili. Pohvalno moramo pa zlasti omenjati, da je režija z novimi kulisami in drugo krasno opremo izvrstno poskrbela za sijaj in čarobnost velikih prizorov v igri, in da so zlasti efektni moški zbori, izborno prednašani, pripomogli k predstavi v Rokodelskem domu do popolnega uspeha. Pred igro je nastopil pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov pod vodstvom g. P. Gor-jupa. Prednašal je prav dobro nekaj pesmi, izmed katerih je zlasti ugajala V. Novakova skladba »Gorski kraj«, ki jo jc divno poživil krasni tenorsolo-spev g. L. Bajdela. Društveni predsednik, č. g. Alojzij Stroj, je v svojem govoru podal obris bojev Slovencev s Turki in povdarjal njih važni pomen, g. J. Ložar pa je, kakor navadno s svojimi kupleti spravil občinstvo v najboljšo voljo, ki ga je z živahnim odobravanjem prisililo, da je moral tudi še vdrugič nastopiti. — Vsa prireditev je pokazala, da se katoliško društvo rokodelskih pomočnikov za svoje javne nastope izborno pripravi. — Predstava se ponovi v celem obsegu prihodnjo nedeljo, dne 17. novembra ob 6. uri zvečer. Po predstavi prosta zabava. lj Sejem za kože in kožuhovino sc vrši v ponedeljek, dne 18. novembra, in sicer, kakor običajno, v skladiščnih prostorih špedicijske in komisijske družbe »Balkan«, Dunajska cesta št. 33 v Ljubljani. lj Umrl je danes zjutraj na Krakovskem nasipu št. 18 gostilničar gosp, Ivan Ženko, v 34. letu svoje dobe. lj Prvi letošnji sneg je že napravil precej neprilik in škode, ker je vreme južno, je danes ponoči grmel s streh na ulice in dvorišča, polomil in podrl jc po vrtovih in gozdih več drevja, posebno je pa v mestu pokvaril telefonsko in električno omrežje. Sinoči ob pol 12. uri je sneg podrl na Svečarje-vem vrtu na Karlovski cesti star oreh, ki je padel na električno omrežje in glavno žico električne železnice. Drage žice so se potrgale in je bilo vsled tega v tamošnjem okraju takoj vse temno, cla se pa še železnica ni ustavila, je stražnik odprel transilator ter k njemu popustil to žico, dokler je še šlo, potem pa obvestil o tem osobje v remi-zi, da je prišlo in drevo odstranilo s proge. lj Eratom na pomoč. Sinoči se je mimo Ljubljane peljal zopet oddelek »Ruskega rdečega križa«, vsega skupaj, to je zdravnikov in strežnikov -48 oseb, katere se v Trstu vkrcajo in od-plovejo v Črnogoro. lj Na cesti oslabela. Včeraj okoli pete ure popoldne je na Miklošičevi cesti oslabela samska delavka Marija Galjotova iz Komende pri Kamniku in jela bruhati kri. Stražnik je poklical rešilni voz, s katerim so jo prepeljali v deželno bolnišnico. — Istega popoldne je prišel po Lattermanno-vem drevoredu kovaški vajenec Fran Žle-bir iz Spodnje Šiške in se zgrudil nezavesten v sneg. Stražnik ga je spravil za silo k sebi in odvedel v osrednjo policijsko stražnico, kjer mu je dal policijski zdravnik pomoč, da je lahko odšel zopet svojo pot. Žlebar je bil prišel iz bolnišnice. i-————— PROROKOVANJE SE IZPOLNJUJE. Figaro« piše: Beneška legenda pripoveduje, da bodo Carigrad zopet zasedli kristjani, ko bo zasedel beneški patriarh prestol sv. Petra . . . Beneški patriarh je bil sedanji sveti oče. MOBILIZACIJA RUSIJE. V Belgradu se odločno trdi, da Rusija mobilizira, kar vzbuja zadovoljstvo. KNJIGOTRŠTVO. * Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafin-skega, ki živijo med svetom. Šesti n a t i s. Cenu: z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 K 40 vin., v ša-grinu z zlalo obrezo 3 K 20 vin. Ta krasni, med slovenskim ljudstvom tako priljubljeni molitvenik je izšel ravnokar v šestem popravljenem in izpopolnjenem natisu. Molitvenik jc vsebinsko in jezikovno brez hibe in res v vsakem oziru dovršen. Ker ga žc skoro vsak Slovenec in Slovenka pozna, ni potreba na tem mestu natančneje opisovati njegove krasne in vzvišene vsebine. Povdarimo le, da ima molitvenik v novem šestem natisu kaj lepo in priročno obliko ter sploh zelo prikupljivo in bogato zunanjo opremo. Kljub bogatejši zunanji opremi in ako-ravno so se dobavni stroški v zadnjem času silno dvignili, pa založništvo mo-litveniku vendar ni zvišalo cene, temveč je na razpolago po starih cenah. Ker je »Pot v nebesa« edini povsem avtentični slovenski molitvenik za tretje-rednike, boelo po njem segli vsi Slovenci. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Hiranje * feditev. Proti hujšanju po bolezni vsled slabega teka ali podobnega, se mora na vse načine boriti."Kdor se v teh trenotkih ne oprime Scottovc emulzije, pride, ltakor je že pokazala mnogokratna izkušnja, v dveh ozirih hitreje do cilja. Najprej povzroči stalen dober tek, vsled česar sc toliko več je, kar že samo ob sebi povspeši ojačenje. Drugič je pa Scottova emulzija nenavadno redilna in povzroči že sama v kratkem času ojačenje in reditev. Ker se Scottova emulzija prireja iz izključno najčistejših in najboljših surovin, in učinkuje skozinskoz zanesljivo, si je pridobila svetovno priznanje koi najboljša emulzija iz ribjega olja. Cen i originalni steklenici je 2 K 30 v. Dobi se v vseli lekarnah. Kdor pošlje BO vin. v znamkah na SCOTT ft UO\VNE. O. m. b. H., Dunaj Vil., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena poši-Ijatev potom lekarne za poskuSnjo. 8 Mefeorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm 14 Cns opa- Stonjo baro. Temperatura zovanja in otxa v mm po Celziju 9. zveč. 7301 00 7. zjutr. 733-4 02 2. pop. 736-6 1-0 Vetrovi sr. szah. brezvetr. sl. sever Srednja včerajšnja temp. 0 3°, Nebo sneg megla rt norm. 4 a a is! Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vročici za 1C 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki so priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabili predmeti iu prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnito se zaupno na tvrdko Joa. Vesely, Praga VII. 586 Češko. 3016 Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 14 novembra 1912. Pšenica za april 1913.....11'87 Rž za april 1913 . . Oves za april 1913 . Koruza za maj 1913 10-48 10-94 7-89 čiste, bele barve se ceno proda. Več se izve Dunajska cesta št. 52. Vatn plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevolcc Korenin Ria-ma-zilo. — Cenu lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2516 Poštni predal 12/160, Ogrsko. 3589 se sprejme takoj v špecerijsko trgovino. Kje, pove uprava lista. Zelo ugodna prilika! Zaradi prevzetja nekega tovarniškega podjetja sem pripravljen z novim letom svojo dobro idočo 24 0 l". z mešanim blagom prodati. Potreben kapital 8 do 10.000 kron. Ker je trgovina dobro vpeljana, najemnina nizka, zato je sigurna eksistenca zagotovljena. Resne ponudbe pod »Samostojnost 3590« na upravo »Slovenca«. 35UO pod skrajno ugodnimi plačilnimi pogoji bodo od 21. novembra do 16. decembra f. L vselej na licu mesta vsa Predovičeva posestva: Številne hiše, njive, travniki in gozdi na Poljanah, v Trnovem, v Udmatu, na Selu v Mostah, na Golovcu in na Barju. Pričetek dražbe je določen na 9. uro dopoldne, začne pa sodišče dražbo: 1. v četrtek, dne 21. novembra 1912 pri Rudečem Križu na Dolenjski cesti, 2. v petek, dne 25. novembra 1912 pri šupi za seno p. št. 336 k. o. Trnovsko predmestje, 3. v pondeljek, dne 25. novembra 1912 na travniku p. št. 1062 Rakova jelša, 4. v torek, dne 25. novembra 1912 v gozdni pare. št. 301 k. o. Moste, 5. v četrtek, dne 28. novembra 1912 pri hiši št. 57 ob Zaloški cesti, 6. v petek, dne 29. novembra 1912 pri hiši št. 7 za žrebčarno na Selu, 7. v pondeljek, dne 2. decembra 1912 pri hiši št. 7 na Ambroževem trgu, 8. v torek, dne 3. decembra 1912 pri hiši št. 60 na Poljanski cesti, 9. v četrtek, dne 5. decembra 1912 na gozdni parceli št. 1429/15 k. o. Lipoglav, 10. v pondeljek, dne 9. decembra 1912 pri hiši št. 38 na Predovičevem Selu, 11. v sredo, „ 11. „ „ „ „ „ 45 „ „ 12. v petek, „ 13. „ „ „ „ „ 29 „ „ 13. v pondeljek, „ 16. „ „ „ „ „ 52 „ „ „ Natančnejši podatki so razvidni iz uradnega razglasa v „Laibacher Zeitung" z dne 9. t. m. št. 258 in jih daje tukajšnje sodišče v sobi št. 18, pritličje, levo. Vsa natančnejša pojasnila in zlasti še ona o plačilnih pogojih daje tudi ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in odvetniška pisarna dr. Karol Trillerja v Ljubljani. 3585 Manufakturna trgovina — L Kostcvc Ljubljana, Se. Petra cesta 4 T ♦ ♦ I Priporoča svojo bogato zalogo najmodernejšega vse stroko spada" Joče predmete po strogo solidnih cenah. Vzorce pošljem poštnine prosto Mana m zimsko sezono BRlOTOBlLMaiieri c)lot>o jeaen&fio in zim tio &6aqo ■ta aenalte o&fe&c pti cR. 911 i Uauc £jvi&fjaiia, ^tiitatjera ii.fi ca c\ "fzoice na taf-il't't)0. »Pene ntsfU iSoittci&a cviano do&t-a. 3229 Dobro izurjen 3493 samski 26 1. star vešč mlenja na štule, išče službe za 1. december. Ponudbe pod »Mlinar 3495« na upravo tega lista. je dosedaj najlepša luč na svetu, gori navzdol kakor električna luč, nc zamrzne nikoli, ni potreba nikoli snažiti kakor pri acetilenkah (karbid). Aparat je vedno jako pripraven za cerkve, graščine, vile, hotele, gostilne, šole, trge in mesta, bolnice in sanatorije. Priprave za zobozdravnike, laboratorije in avtogensko varjenje. Celje, Zavodna ul. št. 49. Proračuni in načrti franko. 3425 Oipoil vina vseh vrst, letošnji pridelek, naj-boljša kakovost se prodajalo po zmerilh cenah. Mošt je imel sladkorja 16 do 0 stotink. Vipavska vina, znana po celi Avstriji se dobe vkljub temu, da so jih že mnogo pokupili dunajski in češki vinski trgovci in gostilničarji, pri meni in sploh po celi Vipavski dolini v večjih množinah izborne kakovosti. Naj se torej vsak, ki želi dobro, zanesljivo pristno kapljico, takoj obrne zaupno na podpisanega. Postrežen bo skrbno in vostno. Josip Cufti£ vinogradnik in trtničar, 3560 Vrhpolje-Vipava. Konfekcijska trgovina in 970 50 zavod za izdelovanje oblek po meri R. KunC; Ljubljana Dvorski trg Židovska ulica priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil, 5trogo solidna postrežba, Najnižje, stalne cene. Ilustrovani ceniki na razpolago! Razi as. V soboto, dne 16. novembra 1912 bode živinski in kramarski semen] v Jeišanah (Istra). Ta semenj bode posebno ugoden trgovcem in kramarjem, ker se vrši v ponedeljek, dne 18. novembra 1912, tudi v Ilirski Bistrici semenj, — ktera oddaljenost znaša od Jelšan do Ilirske Bistrice le eno uro hoda. Semenj živine ostane na starih mestih, kramarji in drugi se pa postavijo za ta semenj ob ulici kaplanija proti Iskrovi gostilni. Trgovci, živinorejci, porabite to ugodnost! Županstvo občine Jelšane, dne 7. novembra 1912. 3586 Župan: J. Valenčič s. r. J, duha vljudno vabi k nakupu jim-skih potrebščin v svojo ma-nufakturno trgovino „ Pod Irar.čo" Stari trg št. U 3226 Izgotooliene obleke za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini 2934 LiabSlana Pf| £)!|0ftlzrau- !£S!Ž!£ GLAVNI 2AST©PNIk tudi notrgovec, so iščo za prevzetjo edinega zastopstva našo tovarne za strojo za tukajšuji okraj. Popolno neodoisno, zelo prijetno mesto. Gospodje, ki razpolagajo z nad 3000 kron gotovine, naj pošljejo takoj pismene ponudbo z navedbo premoženjskih razmer na 3576 fooarno za stroje C. BHNmmHNIl ft Co., HHtlSiOUKR. Priporoča se največja zalega oSleR "^gjj} 0