Stran 324.
Politični pregled.
K položaju. — Glasilo dr. Ebenhocha se je oglasilo zopet ter namiguje, da tudi nova pogajanja dr. Korberja z načelniki in naj odličnejši mi členi raznih strank ne bodo imela uspeha. Ebenhoch trdi tudi, da se je v zadnjih avdijencah v Išlu odločilo, da parlament ne bo razpuščen, ter da se vlada, dasi je začasno opustila to misel, končno zopet zateče k oktro-iranjem. Jako dobro pripominja „Vaterland", da se imata klub čeških konservativcev in centrum, ki sta v zvezi z jugoslovanskim klubom v takozvani novi „zvezi desnice", zahvaliti za svoj vpliv ravno tisti „ privilegirani" volilni pravici, katero se je imenovalo glavni vzrok vsega notranjepolitičnega nereda. Korber doslej s pogajanji še ni začel ter ni sprejel še nobenega poslanca. Baje pa je povabljen prvi poslanec Ebenhoch kot načelnik nemških klerikalcev.
„Halbasien". — To bi bilo najprimernejše ime za nekatere dežele naše države, vse kar se tiče šolstva. „Sta-tistische Monatshefte" so prinesle članek dr. Badenija „Schul-pflicht und Schulbesuch in Oesterreich", ki to jasno kaže. Nad 30 let že imamo zakon o splošni dolžnosti šolskega obiska; po tem zakonu mora vsak otrok šolo obiskovati. V resnici pa je v letu v 1. 1894/95. mej 3,872.965 otroci, obvezanimi obiskovati šolo, bilo 392.873 otrok, ki sploh niso nobene šole obiskovali. Mej temi jih je bilo največ v Gfalieiji; v Istri jih je bilo 17.653 ! Razen teh izkazanih otrok, ki ne obiskujejo šole, je pa po zatrjevanju „Statistische Monatshefte" v Galiciji še kacih 300.000 druzih otrok, ki ne hodijo v nobeno šolo, pa so bili iz uradnih izkaiov kar na kratko izpuščeni. Na Kranjskem je bilo 1896/97. leta 3394 otrok, ki niso obiskovali nobene šole in sicer radi tega, ker so bile šole preodaljene. članek v uradnem razglasilu „Statistische Monatshefte" kaže, da je šolski obisk najboljši tam, koder imajo konservativci najmanj vpliva, najslabši pa tam, koder imajo konservativci moč v rokah. Kakšna bi bila šola, Če bi jo oni dobili v roke, to se tudi vidi iz citiranega članka. V njem je glede ekspozitur in šol za silo rečeno doslovno: „ Večina (tacih šol) se nahaja v alpskih deželah, na Štajerskem, na   Kranjskem in v Primorju, a vodijo   jih   duhovniki, kateri
se po poročilu c. kr. deželnega šolskega sveta goriško-gradi-ščanskega čisto nič ne trudijo, da bi dosegli dober šolski obisk in dobre učne vspehe. Ni treba komentarja.
Nevaren konflikt je nastal radi delovanja makedonskega odbora med Eumunijo in Bolgarijo. Razsoditi ni mogoče, ali so zanesljiva iz Bukarešta došla poročila, vsekakor pa je nedvomno, da vlada v rumunskem časopisju silna ogorčenost, ter da je narod rumun3ki jako razburjen^ 20. t. m. je demonstriral po ulicah Bukarešta velikanski sprevod društev z zastavami ter oseb raznih slojev. Vseh skupaj je bilo baje nad 30 000 ljudi. S hiš so vihrale v črno tanjčico zavite na-rodne zastave, dame in gospodje so bili v žalnih oblekah. Vršila sta se dva velika shoda, na katerih so govorniki protestirali proti vedenju Bolgarov in proti bolgarski vladi ter poživljali rumunsko vlado na odločen odpor. Sprevod je šel pred kraljevo palačo, kjer je govoril poslanec Iliescu ter pred hišo umorjenega profesorja Mihaileanuja Bolgarska vojna uprava hoče baje mobilizirati čete v severni Bolgariji. Baje namerava rumunska vojna uprava mobilizirati 1., 2. in 3. kor in jih poslati na mejo. Kralj Karol je dejal baje častnikom gardnega kora v Pelešu, naj bodo pripravljeni na vojno, kar se lahko vsak čas zgodi, da bode apeliral na njihovo junaštvo. Nota Turčije je baje Rumunom jako ugodna. Turški komisar v Sredcu izroči bolgarski vladi noto. Ako bolgarska vlada zahtevam porta ne bo vstregla, bo porta postopala energično. Ako so vse te vesti resnične, potem je razmerje na Balkanu res jako kritično. Dopisovanje med Sredcem in Bukareštom se nadaljuje ter se vladi trudita razpor ugiaditi
Volitev predsednika Zjedinjenih držav nikakor ne bo tako mirna, kakor so prorokovali republičanski listi. Demo-kratje so dvignili zopet Brvana na svoja ramena, in vrše se dan na dan agitatorski shodi. Kandidatura dosedanjega Mac Kinleva je zategadelj precej v nevarnosti. Tudi zunanji svet se mnogo bolj zanima za bodoči boj med starima tekmecema, med Mac Kinlevem in Brvanom. Ako zmaga Bryan, zmagajo demokratje s svojim „srebornim" vprašanjem. Zlasti Buri žele, da bi zmagal Bryan, ker upajo trdno, da bode Bryan zanje posredoval energično ter jih podpiral diplomatično. Mac Kinley 1. 1896., ko je bil izvoljen predsednikom, za svojo izvolitev ni posegel sam v boj, danes pa se vdeležuje volilnih shodov ter sam pridno govori. Zlasti ga podpira vojni tajnik Root, ki je izvrsten govornik, generalni poštni vodja Emery Smith, senatorji Dodge, Foiraker in Burrows ter celo bivši predsednik Harrison. Vsekakor bode boj med republičani in demokrati jako hud, ter izida nikakor ni možno vedeti že danes.
Vojna na Kitajskem. — Ker so došla poročila o dogodkih v Pekinu in na Kitajskem vedno nekaj dni stara, seveda ni možno označiti položaja tako, kakoršen je v resnici sedaj. Zadnje brzojavke govore še vedno o pouličnih bojih. Pekin torej v času, ko so bile te brzojavke oddane, še ni bil ves v posesti mednarodnih vojev, nego je bilo notranje mesto v posesti Kitajcev. Japonci se menda najbolj odlikujejo v teh pouličnih bojih, kar je naravno, saj jih je več kot vseh drugih skupaj. Pri prvih uspehih v Pekinu pa so se osobito odlikovali Rusi, ki so 14. t. m. zjutraj prvi zasedli prve duri vzhodnih vrat. Američanski poslanik Conger je sporočil, da je prišla pomoč v najhujši nevarnosti in res že v zadnjem času. Dasi je princ Čing prepovedal streljati na angleško poslaništvo, in dasi so baje kitajski častniki pod smrtno kaznijo prepovedali napadati tujce, ni moštvo kitajske armade odnehalo, nego streljalo dalje. Conger tudi trdi, da je vso revolucijo zakrivila kitajska vlada, da je podpirala boksarje ter da se sedaj z boksarji samo izgovarja. Zategadelj bodo mirovna pogajanja pač dolgotrajna in težavna. Lihungčang se je obrnil do ruske in angleške vlade, naj imenujeta svoje pooblaščence, ki se bodo z njim pogajali glede miru in glede odškodnine.   Toda Lihungčang   doslej ni imel   uspeha.   Zaupa
mu nihče dosti, a če tudi bi se mu zaupalo, bi pogajanja z njim sedaj ne imela pomena, kajti kitajski cesar in cesarica-vdova sta menda izginila. Dokler pa ta dva oficialno ne začneta pogajati se z drngimi velevlastmi, o miru ne bo govora. Doslej še ni snano, kje sta. Nekatera poročila trdijo, da ju straži princ Tuan 60 milj daleč severno Pekina. Grof Wal-dersee se je peljal te dni skozi Tirolsko ter je bil v Inomostu in Eufsteinu jako odlično sprejet.
Stran 325.