Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska, dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/i6. uri popoludne. Štev. 63. V Ljubljani, v četrtek 18. marca 1886. Letnik XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 17. marca. Jezikovni odsek. Že zadnjič sem omenjal, da nobeden naših poslancev kneza Windischgriitza ni slišal glasovati za Scharschmidov predlog. Ker se pa njegovo ime nahaja med glasujočimi, vprašali so ga včeraj, je li glasoval ali ne, in povedal je, da ni glasoval, in da med glasovanjem ni bil v dvorani. Včeraj izvoljeni jezikovni odsek se je precej po seji sostavil in za predsednika izvolil grofa H o h e n-w a r t a, za podpredsednika pa viteza Chlumeckega. Zapisnikarji so Poklukar, Bobrzinski in Bendel. Coroninijev klub se srdi, da v jezikovni odsek ni izvoljen nihče izmed njegovih udov, in je svojo nevoljo izrazil v posebni resoluciji, v kteri drugim strankam zarad tega očita brezozirnost. Ooroninijevci večidel glasujejo z levico in se le redko kdaj pridružijo desnici. Dosledno bi morala toraj levica skrbeti za to, da kdo izmed njih simtertje pride tudi v kak odsek. Desnica ima med seboj tako različne zastopnike, da se mora v prvi vrsti ozirati na svoje lastne ljudi in pa posebne potrebe posameznih dežel in narodov, preden more drugim skazovati kako prijaznost ali ljubav. Samostalni predlogi. Razvada pri prvem branji pričenjati obširne obravnave se je tako vkoreninila, da skoraj pri vsaki priliki pride na dan. Tako je bilo tudi včeraj. Jaques je vtemeljeval svoj predlog glede omejevanja eksekucij na plače privatnih uradnikov ter je pri tej priliki ščipal tudi antisemite. To je pripravilo Fiegelna, da je Jaquesu odgovarjal, češ, da anti-semiti so različni; antisemiti so Rusi, ki Žide izganjajo, so Nemci, ki oderuhe ojstro prijemajo, pa so tudi antisemiti, ki nečejo, da bi jih Židi zastopali v javnem življenji, ampak hočejo svoje zadeve vrav-navati sami! Tudi dr. Pattai se je proti Jaquesu postavil po robu in v dolgem, zanimivem govoru zavračal njegove neosnovane napade na antisemite, ob enem pa na drobno pretresal tudi nasvetovano postavo in zagovarjal njeno potrebo. Ker se je k besedi oglasil še Weitlof, sklenil je predsednik sejo ob dveh popoludne in prihodnjo sejo napovedal za danes. Izmed pet samostalnih predlogov, ki so včeraj stali na dnevnem redu, toraj še eden ni bil dovršen. Pred sklepom je Knotz kupčijsko ministerstvo inter-peliral zarad neke železnice na Ceskem, Neu\virth pa je stavil samostalen predlog, ki loterijstvo omejuje. V današnji seji se včeraj pretrgana obravnava nadaljuje. Po razdelitvi došlih peticij izročil se je vladni predlog, da naj se puškine cevi poskušajo, preden se izdelujejo v puške, obrtnijskemu odseku, potem je govoril Weitlof o Jaquesovem predlogu, ki se je izročil justičnemu odseku v pretres. Za njim je Krona\vetter vtemeljeval predlog o službeni pragmatiki uradnikov; enak predlog je stavil Scharschmid, ki ga bode tudi danes vtemeljeval. Izročila se bosta posebnemu odseku v pretres in poročanje. Na dnevnem redu je še vtemeljevanje nekega predloga, ki ga je stavil poslanec Tausche, da bi se zabranjevalo pridenje in ponarejevanje za živež potrebnih reči, potem Abrahamovičev predlog o vravnavanji tarifov, prvo branje dveh fidejkomisov in cela vrsta peticij. Ko to sklepam govori Tausche; ni toraj pričakovati, da bi bil rešen celi dnevni red. Prihodnja seja bo v petek, ker na Dunaji sv. Jožef ni zapovedan praznik. Na vrsto pride državni proračun, čigar pretresanje bo trajalo kake 3 tedne. Ali so Slovenci federalisti? „Slov. Narod" je priobčil 27. febr. t. 1. svoj program, ki si ga je bil postavil 1. 1868 ob svoji vsta-novitvi. Ta program ima, kakor se je sklenilo na zboru »Narodne Tiskarne" zopet obveljati, oziroma veljati tudi zanaprej. V programu je brati z debelimi črkami tudi naslednji stavek: »Poroštvo obstanka in vspešnega razvijanja avstrijske države vidimo jedino le v obveljavi federalističnih načel." Po teh načelih želi program doseči združenje Slovencev »v jedno administrativno celoto". Po teh načelih se tudi vpira slabljenju države z uvedenim dualizmom. Pritrditi je, da je program sestavljen politično na omenjene in druge strani, in če tudi gledč na Slovence razširimo meje, ki so potrebne za njih obstanek, so poti, v programu razodete, vender prave tudi za sedanjo našo politiko. Vprašanje pa je opravičeno, ali je tudi ime primerno onim načelom, po kterih se nam je ravnati. Slovenci ne hrepene po večinah v kaki deželi ali po združenji dežel s pomešanimi narodnostimi, da bi potem oni kot večine gospodovali nad drugimi, oni ne žele drugih sebi navezati, se ž njimi okrepiti, ampak sami sebe ločiti od drugih, da bi bili sami svoji gospodarji. Oui nočejo toraj dospeti do kake velike dežele na podlagi skupljenja dosedanjih manjših dežel, da bi potem gospodarili na škodo celo-skupnosti naše države, ampak so zadovoljni s pravicami, ki jih vživa doslej samouprava pojedinih cis-litavskih kronovin, samo s tim razločkom, da hočejo izbacniti iz svoje samouprave gospostvo drugih narodov. Slovencem toraj ni do tega, da bi centralni parlament glede na skupne zadeve oslabili, ampak radi prepuščajo istemu parlamentu vse, kar je zares skupnega; jedino o čemur nočejo vedeti, je to, da bi se vtikali drugi narodi z naravnimi ali umetnimi večinami z zadeve slovenske narodnosti. Slovenci hočejo tako malo zmanjšati zasfop skupnodržavnih interesov, da so celo proti dualizmu, toraj za okrepljenje jednega samega centralnega parlamenta. Narodi s takimi zahtevami močnega središča in samostojnosti jedino v narodnih in specifično domačih zadevah pa niso federalisti, ampak nekaj veliko pohlevnišega. Madjari, ki so dosegli obliko dualizma, so pravi federalisti, in federalisti so vsi oni, ki odobrujejo obliko dualizma, kakor oni, ki bi radi kaj jednakega dosegli za svoj narod. Program »Slov. Naroda" odločno nasprotuje dualizmu, njegov program toraj tudi nikakor ni federalističen. Njegov in v obče slovenski program tudi ni avtono-mističen v smislu deželne samouprave, ker tako upravo že imamo, pa ne na našo korist; program slovenski, ki ne zahteva druzega, kakor združenje jednega in istega naroda v jedno administrativno skupino, je specifično naroden program in zasluži v nasprotji z deželno avtonomijo ime narodne avtonomije. LISTEK. Od propada "bolgarskega naroda pod 1 turškim jarmom od I. 1391 do najnovejših časov, do rusko-turške vojske I. 1877. (Odlomek govora g. Močnika v »Katoliški družbi".) Govoril sem že od dvoje lastnosti grških škofov, ktere je razkoluiški patrijarh iz Carigrada pošiljal slovanskim Bolgarom, 1. od nenasitljive lakomnosti, 2. o sovraštvu do slovanstva. To poslednje se je začelo prav očividno kazati v polovici preteklega stoletja, ko ste bili odpravljeni dve slovanski nadbiskupiji v Ohridu v Albaniji in v Trnovi na Bolgarskem. Sovraštvo je do vrha prikipelo po po-vzdigi Grške 1. 1829 v samostojno kraljestvo. Bolgarske knjige so že celo javno sežigali, kakor se je to zgodilo v Trnovi na povelje nadškofa Hilariona. — Rusi so sicer dobro netli ogenj nezadavljivosti, ali poslednjič so domu povrnivši se Bolgare sultanovi milosti (!) izročili, tako se je zgodilo 1. 1809 in 1. 1829. Po Krimski vojski je pa sultan začel reformo-vati v grški razkoluiški cerkvi. Razglasil je dnč 18. februvarja i. 1856 sloveči razglas »Hatti-Hu-majum", določil je, da se patrijarh ne sme odstaviti, a škofje naj imajo stalno plačo. Vzdignilo se je pa 60.000 Bolgarov v Carigradu in se hotlo ločiti od Bizanca. Tedanji patrijarh Ciril, da bi vtolažil ljudstvo, je nekaj Bolgarov posvetil za škofe. A zaman! Posvečenih jeden, Hilarion, je stopil narodu na čelo, in se je odpovedal Bizancu. Cirilov naslednik je hotel bolj strogo postopati. Sedaj so se pa Bolgari javno in slovesno odpovedali grškim patrijarhom, šli so k nadškofu Brunoni-ju ter prosili za sprejem v katoliško cerkev. Prosili so tudi v Rimu za sprejem v katoliško cerkev, samo to so prosili, da smejo obdržati svoje bogoslužje in bolgarski jezik v cerkvi. V pismu 21. januvarja 1861 je sprejel Pij IX. Bolgare v katoliško cerkev, iu povsem potrdil njih bogoslužje. 14. marca istega leta je posvetil Pij IX. sam arhi-maudrita Sokolskega za nadbiskupa Bolgarije. Bilo je ravno tisoč let, odkar je sprejel krščansko vero knez Bogoris, in sveto opravilo se je vršilo v Sikstinski kapeli, kjer je bila slika poslednje sodbe, vsled ktere se je baje tudi knez Bogoris spreobrnil. Odkar je bila unija sklenjena v Florenci, Rim še ni imel tako veselega dne. Sokolski se je veselja zjokal. Med posvečevanjem, ko je pokleknil pred papežev tron, je imel poleg sebe o. Bore-ta, prednika laza-ristov iz Carigrada, ki je prestavil na latinsko, kar je Sokolski po bolgarski izrekel, na drugi strani pa je bil mladi dijakon Rafael Popov, ki je do smrti zvest ostal uniji, tudi, ko je Sokolski zginil. Ko je posvečevanje minulo, vsedel se je nadškof na tron, na glavi mu je bila orijentalska mitra, ki ima podobo cesarske krone, v rokah je imel grško pastirsko palico. Potem je papež zapel zahvaljeno pesem »Te Deum", in ko so pevci odpeli, šel je novo posvečeni v slovesnem sprevodu po kapeli. Konečno je vse navzoče blagoslovil v bolgarskem jeziku. Glede na sedanjo dobo, z ozirom na okoliščine v naši škofiji, ko je »Slov. Narod" prav po nepotrebnem in brez vsacega vzroka napadel milostnega Ljubljanskega kneza in škofa, vpletel je govornik naslednje besede: Iz tega očitno vidite, da Rim rad dovoli slo- <•« 'r Slovenci po vsem tem niso toraj deželni, ampak narodni avtonomisti, in stavek, ki smo ga navedli iz programa „Siov. Naroda" se mora spremeniti za isto stvar, za iste zahteve. Popolnoma v smislu programa „Slov. Naroda", pa tudi vseh Slovencev in vseh pravih Avstrijcev se mora odslej glasiti dotični stavek tako: »Poroštvo obstanka in vspešnega razvijanja avstrijske države vidimo jedino le v obveljavi načel narodne avtonomije ali narodno-avtonomističnih načel." Ta popravek jo silno važen za Slovence same, ker drugače se oni kažejo svetu, kakor da bi v resnici zahtevali več, nego zahtevajo. Federalizem, ki je nastal z vpeljavo dualizma, je državo oslabil, Slovenci pa tega nočejo. Cehi sami, kteri imajo največ pravice do politične moči, jednake z Madjari, se ne imenujejo več federaliste; oni govore zdaj vedno le o deželni avtonomiji, tu pa tam tudi o avtonomiji narodov. Poslednja pojma, kakor smo videli, se ne pokrivata, ali ua svojo škodo ju javna glasila in zastopniki zamenjujejo. Nasprotniki naših zahtev pa nas itak radi slikajo kot federaliste; toliko bolj se je varovati, da sami ne pospešujemo razširjati krivih imen za določeno stvar. Za slovenske težnje imamo zdaj pravo ime, in če so stvar pred 14 leti krstili rodoljubi neprikladno, jim ni zameriti, ker so se držali v prvi vrsti Cehov pri dotični terminologiji. In še Cehi, ki imajo še doslej drugo stališče nego Slovenci, se izogibajo imena, za ktero ne upajo doseči stvari. Napačno bi toraj bilo z dobro stvarjo povdarjati krivo ime, in ker niso napravili na to stran nobene korekture ob ponatisnenem programu od 1. 1868, zdelo se mi je primerno, da jaz s tem vstrežem. F. P o d g o r n i k. Politični pregled. V Ljubljani, 18. marca. Notranje «ležele. Scharschmidov predlog je tudi še vedno na površji; kamor človek zaide v politične kroge, čuje izvestno, da se govorica suče okoli Scharschmida. Na desni poslanske zbornice je Scharschmidov predlog pri glasovanji: Ali naj se takoj zavrže, ali pa izroči posebnemu odseku, na videz nekak razdvoj napravil, ki je pa le navidezen, kajti v tem je vsa desnica edina, da omenjeni zloglasni predlog, ki ni druzega, nego grob članu XIX. temeljnih postav (v kterem so naše pravice vsaj na papirji, če jih v resnici ni povsod in nikjer po celem obsegu), se bode skupno zavrgel, kedar se iz odseka na dnevni red v državni zbor povrne. Cehi in Slovenci pa tudi pri glasovanji za predlog, ali naj se izroči odseku ali ne, niso nič pomišljali, temveč takoj rekli da ne, ker najbolje vedo, kako da bi jim bil tak predlog za postavo sprejet, škodljiv. Kedar se predlog povrne iz odseka zopet v poslaniško zbornico, oglasil se bo grof Hohenwart, ki bo prvi rekel: »proč ž njim! čast smo mu skazali, da smo ga dali v odsek, več ne zasluži!" Prav tako bodo ga obsodili Rumunci, ki dobro vedo, kaj jih čaka na Černoviški univerzi, če se Scharschmidov predlog sprejme. Tirolci se tudi ne bodo zanj pulili, ker bi njim ne koristil in ne škodoval, pač pa bodo glasovali z večino proti njemu, ker vedo, da bi predlog nenemškim narodnostim krivico delal. O Lichten-steinovem klubu, kjer ima Solnograški Lienbacher poglavitno besedo, se še ne vč, kaj bo storil. Pač pa ne bo nevaren, ker prvič tudi letos ne bo imel edinosti pri glasovanji, temveč se bo cepil, kakor se je lansko leto cepil pri glasovanji za prav enak Wurmbrandov predlog. In če bi se tudi ves ta klub z levičarji združil, še vendar proti centrumu in desnici ne bodo zadostne večine dobili na zmago. V čem je skrivnost Tiszove vlade? Madjarom je treba le govoriti o narodnosti, in potem vse privolijo, kar se od njih zahteva, vse odobrujejo, kar se jim predlaga. »Madjarska državna misel", to je bilo prvo in poslednje tudi pri debatah o reformi uprave. Poročevalec Darday je rekel, uprava mora taka biti, a ne drugačna, ako nočemo, da zgubi državni zbor madjarski znak (karakter), kterega ima še dandanes, in Tisza je povdarjal ome-nivši veliko oblast, ktera se podeli s to postavo državi, da mora vlada moč imeti, da zatare vse državi nevarne spletke že precej v začetku, Kaj to pomeni in komu se to hoče povedati, ni si treba posebno razkladati; kajti nasproti madjarskemu šovinizmu (veličjeblodji) mora se vse umakniti. »Salus reipublicae summa lex esto", rekel je Rimec, Tisza pa pravi: prvi za Bogom smo Madjari. Iz Bosne in Hercegovine prihajajo ob vsaki priložnosti izrazi lojalnosti ondašujega prebivalstva do Avstrije. Ali so le formalni ali resnično odkritosrčni, o tem mi ne moremo soditi. Pač pa se nam zdi umestno, da bi Avstrija na tiste oprta in o priliki potrjenja miru po velesilah si Bosno in Hercegovino stalno prisvojila. Polovičarstva, v kterem sedaj po zasedenih deželah životarimo, mora že vendar enkrat konec biti. Vsak treznomisleč mora spregledati, da se tlaka, kakor jo Avstrija v zasedenih pokrajinah sultanu že osmo leto dela, le nekaj časa opravlja, potem je mora pa konec biti. Na Balkanu je sedaj vsaj navidezno mir', orožje se odklada v založišča, edino le Grška še v njem tiči. Ce letos tako ostane, da bo namreč mir, Avstrija res boljega opravila ne more storiti, kakor do leta 1878 pričeto delo dovrši s priklepom Bosne in Hercegovine k Avstriji. Avstrija sicer še lahko čaka, kajti venkaj je ne bo nihče gonil, če tudi bi jo Srbi, posebno kar jih je radikalne krvi, rajši danes nego jutri venkaj zapodili; toda pri takih razmerah narodno gospodarstvo mnogo škode trpi. Vitanje držaTe. Ruski časniki so Bolgarom vse drugačni postali, kakor so bili ob času srbsko-turške vojske. Temu vzrok so ruski vladni listi, ki še vedno kneza Aleksandra ne marajo in zabavljivo o njem pišejo. Teh listov pisanja o Bolgarih poprijeli so se sedaj tudi neodvisni listi. Vsi priznavajo, da si je v poslednjem času Bolgarska mnogo priborila, ravno tako pa tudi vsi dvomijo in to večinoma iz škodoželjnosti, da bi vse te pridobitve, ki jih je sicer tudi Rusija odobrila, za Bolgare kako pravo vrednost imele. Rusija jim je le prikimala, kar je storila le zarad naprave miru. Ce bi Rusom ne bilo vse na tem ležeče, da se na Balkanu zopet mir napravi, ruski listi trdijo, da bi Rusija ne bila nikdar dovolila v položaj, kakoršen je. Knez Aleksander naj se le raduje na svojih la-vorikah, pravijo ruski listi dalje, saj dolgo se ne bo, kajti lavorike bodo ostale na bolgarskem prestolu, Aleksander pa pojde — kam tega ruski listi ne povedo, pač pa pravijo, da je kaj takega prav lahko mogoče po krščanski vazalskih državah na Balkanu. Dalje Rusi tudi ne verujejo, česar ob enem ves svet ne verjame, da bi na Balkanu ostalo, kakor je sedaj. Niti misliti ni na to! To kar se je lansko jesen in letošnjo zimo ondi zgodilo ni druzega nego začetek orijentalskega vprašanja, ki nam je vedno bližje, naj se mu tudi še tako umetno odtegujemo. Turki nekaj takega tudi že čutijo in so za to sprožili misel, da bi bilo dobro osnovati skupino balkanskih držav, kterim na čelu bi Turčija stala. Ha, ha, kdo se ne bo smejal, gnjilo jabolko med zdravo sadje! Da iz tega ne bo nič, se že samo po sebi ume, kajti taka zveza bila bi na dve strani nenaravna in to prvič iz krščanskega stališča, da bi kristjanom na čelu stal mohamedan, drugič iz ravno tega vzroka gledč slo-vanstva. Slovani ne bodo nikdar več Turku svojega tilnika klanjali. Monopol na Žganje so v nemškem državnem zboru skoraj že pokopali. Bismark si je mislil iz tega petelinovega jajca kdo znd kaj zvaliti, s kterim bi se bil nad nemško ozračje dvignil, pa ne bo nič. Prostomišljaki, t. j. tisti najboljši prijatelji, so bili prvi, ki so se od Bismarka obrnili. Tem so se pridružili člani centralnega kluba, konečno pa kakor tretji v zvezi tudi še narodno-liberalci. Bismarko-vemu predlogu se je v prvem branji prav taka čast zgodila, kakor se bo pri nas Scharschmidovemu. Izročili so ga tudi posebnemu odseku. Prav tako malo sreče, kakor pri monopolu na šnops, ima Bismark tudi v kulturnem boji s katoliško cerkvijo, kjer je sicer v najnovejšem času zdatno prijenjal, toda ne še popolnoma in to je ravno napačno pri vsem tem. Ce Bismark misli, da je katoliška cerkev nevarna luteranski Nemčiji, naj kulturni boj dovrši; če pa ui nevarna, kakor se je v smislu sam izrazil, potem naj ga pa popolnoma opusti, kar že toliko let ne le samo katoliki zahtevajo, temveč z njimi v zvezi tudi konservativni protestantje. Nemški trinog se je sicer še povsod kot celega moža pokazal, tembolj čudno je toraj, zakaj da je ravno tukaj na polovičarsko pot zabredel. Kaj pak, da najbrž to ne bi bil storil, ko bi ne bil pri mora n; a katoliška cerkev ni upogljiva luteranska. V tem ravno se je bil Bismark zmotil. Kako je s kulturnim bojem na Nemškem? Stojimo pred pragom važnih razsodeb, ki se bodo v Rimu zvršile, zato so tudi drugo branje cerkveno-političnih predlog za 14 dni odložili. Ka-košne so pa ta posvetovanja v gosposki zbornici, nam to dovolj kaže, da se je škof dr. Kopp glasovanja zdržal. Ni rekel ne tako, ne tako! Neodločno je sedaj stanje, iu ako se to ne spremeni, bode se vršila stvar za stvarjo in videlo se bode za zagrin-jalom. Skrivali so sedaj, kar se snuje v gosposki zbornici, sedaj se je odkrilo, in prifle še predlog sam. Skrivali so pa to za to, da bi katolike iznena-dili. Kakor brž se katolikom pove, kaj nameravajo ž njimi, je stanje jasno in prevara ni mogoča. — Stvar je pa tako-le: Škof iz Fulde je dosegel, da so zboljšali nekoliko predloge, kar se tiče vzgoje duhovščine ali bode to zadostilo, o tem ima Rim besedo. — Pri vsem se je pa bati, da bi kulturnega boja ne vtesnili na Poljsko. Veliko zaupanja stavijo na Poljskega kardinala Czackija. Pravijo, da se je ta vgodno izrazil v vladnih predlogih. Toda ne dajmo se motiti! Katoliško ljudstvo le hočejo zbegati, dobro vedo povsod, kaj se pravi popustiti poljske katolike. Ako ima vlada cerkveno vlado na vzhodu popolnoma v rokah, kar se tiče vzgoje duhovščine, bode tudi drugod preobladala. Iz JPetrograda se brzo.javlja, da je car izdal ukaz, da se ima privatno nepremakljivo premoženje vzeti tako ali tako — ako ne gre drugače tudi s prisiljenim odkupom (po ekspropriaciji), da se stavijo ortodoksne cerkve, pokopališča, župne hiše v baltiških provincijah, ob enem se ukazuje, da se ima to zgoditi po posebnih predpisih. — Rusi toraj hočejo vresničiti nemški vpliv po bregovih baltiškega morja, in zato so začeli resno delati, kakor kaže ta telegram , delajo to po dobro osnovanem načrtu, ter hočejo vzeti Nemcem vero in narodnost, vse po Bis-markovem receptu. Silno zanimivi in za bodočo španjsko politiko pomenljivi so nazori, ki jih ima zaprti vojvoda Seviljski o Španiji. Prijatelju, ki ga je obiskal, razkladal je vjetnik tako-le: Kar se je o meni in mojem uporu po časnikih pisalo, je do malega vse izmišljeno, posebno pa to, da bi jaz zopet Donni Izabelli na prestol pomagal! Jaz, ki sem naraven in ne- vansko bogoslužje, ako je tega treba in je ljudem v resnici mar za zedinjenje, kakor tukaj Bolgarom. — Latinski jezik pri službi božji liturgičen jezik nikakor ne zavira zedinjenja z Rimom. Res se sliši: Ko bi Slovani imeli slovanski liturgičen jezik, bi naši ločeni bratje raje prestopili h katoliški cerkvi. — Ako kaj tacega trdi tak, ki zgodovine ne pozna, ni mu tako zameriti, ako pa to pravi pismouk, samega sebe goljufa, pa druge slepari. Zarad litur-gičnega jezika niso nikdar odpadali katoliki od rim-sko-katoliške cerkve ter postajali razkolniki. Zarad jezika niso odpadali niti Labi, Francozje in Spanjolci, niti Nemci in Slovani. Vzrok odpada je bil napuh pa mesenost. Da, napuh je bil prvi in glavni vzrok odpada v Bizancu. Patrijarhi v Bizancu niso hotli spoznati prvaštva rimskih papežev, raje so se laskali mogotcem v Bizancu, raje so služili oholim velemožem, kakor pa naslednikom sv. Petra, samo da so si smeli prilastovati ime vesoljnega pa-trijarha (patriarcha oecumenicus). Prigovarjali so si, da kakor je bilo premesteno cesarstvo iz Rima v Bizanc ali Konstatinopel, tako tudi cerkvena duhovna oblast. Nič ni pomagalo ugovarjanje, da rimski papeži imajo za-se neposredno, nepretrgano nasledstvo za sv. Petrom, kteremu je Gospod rekel: »Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva," — »Peter ti si skala in na to skalo bom svojo cerkev postavil — peklenske vrata jo ne bodo premagale." — »Pasi moja jagnjeta in moje ovce." Kaj ne: jasne in očitne besede, a kaj pomaga vse to napuhu? Napuh je brezumen, slep in gluh in če mu hočete še kaj tacih lastnost pridejati, se mu bodo tudi še prilegle. Kjer pa je tako, tam učiš, prigovarjaš in dokazuješ — zamau; da, vse zastonj. In prav tak je bil Focij, bizanški patrijarh. Drugi vzrok je bila mesenost. Kakor je Janez Iv. glavo zgubil, ker je Herodežu očital prešestvo, »Non licet", ni ti dovoljeno, tako so se zamerili škofje, tako so se zamerili rimski papeži prvakom tega sveta, ter so jim neprestano klicali: »Non licet", ni ti dovoljeno. Prav iz teh vzrokov je odpadel Bizanc od Rima. Bardas v Carigradu, ki je gospo-daval cesarja, je živel v prešestvu. Patrijarh Ignacij je po dolžnosti svaril; a to se ne posluša rado. Iskal in našel se je drugi patrijarh, slavohlepen Focij. Temu je pa bilo vse prav, da se je le zadostovalo njegovemu napuhu. Bizanc je s seboj potegnil v razkol vzhodne Slovane. Ko bi naši ločeni bratje hotli prestopiti, ko bi namreč' Rusi prestopili v katoliško cerkev, Rim bi jim potrdil slovansko službo božjo, kakor jo je potrdil Bolgarom. Da bi pa zarad razkolnikov odpravili latinsko službo božjo, t. j. latinski jezik ter vpeljali slovansko službo božjo in bi se potem zedinili, to je vendar preveč optimistično, vsaj meni se to prav naivno zdi, niti jeden. pop bi ne prestopil. Razkolniki, t. j. njih vladike, nočejo nič slišati o Rimu, oni nas dobe krivovere, odpada; ko bi katoliki njim na ljubo odpravili latinski jezik, bi lahko rekli: v tej reči smo jednaki, no sedaj pa pustite še Rim in potem smo edini! O slavni Rim, večni Rim! bodi nam pozdravljen! a ravno razkolniki Rima nočejo spoznati za središče krščanstva. Kako hitro so našli Bolgari Rim, ker so ga resno iskali. Kakošen hrup so zagnali razkolniški vladike po onem potovanji v Rim 1. 1881, ko je vladika Stross-mayer izdal ono slavno pismo, v kterem vabi ločeno brate v Rim. — »Le pojte vi v Rim, tako so pisali, pa poljubite papučo (pantofel) rimskemu popu, mi ostanemo doma. Vi ste odpadniki, a mi smo pravoverni — pvavoslavni." Take izjave sem tistega leta spravedljivi nasprotnik politike Donne Izabelle in Donne Kristine. Jaz sem Bourbonee liberalne vrste in nemaram nikake skupnosti imeti ne z drugimi Bourbonci in ne s Habsburžani, ker so sovražniki prostosti. Jaz se bodem ravnal le po tem, kar mi je moj ranjki oče naročil in pojdem morda še nekoliko korakov dalje. (Seviljski vojvoda je prvorojenec in-fanta Henrika bourbonskega, kteremu je bil kralj Ferdinand VII. stric.) Odločno in odkritosrčno se bom vedno boril za vpeljavo republike. Ko sem se povrnil od pogreba svojega stričnika, kralja Alfonza XII., povedal sem svoji družini, da so z Alfonzom vred tudi kraljestvo pokopali. Zarad tega rae tudi ni volja, koristi naroda žrtvovati kterikoli dinastiji. Ce to delajo moji sorodniki (Donna Iza-bella) tem slabeje za nje. Obžalujem jih in vse svoje nade le še na republiko stavim. (Mož menda misli Napoleona III. posnemati.) Odločno sem za republiko, ne da bi se brigal za svoje rojstvo, kajti moje osebne dolžnosti do kralja Alfonza XII. šle so z njim vred v grob in dolžnosti do sorodništva ne poznam, ker tudi moji jih ne poznajo, sicer bi me ne preganjali. Kraljica je inostranka in jako nepriljubljena, ter so njene osebne koristi vedno uavskriž z onimi dežele, kar mene kot Španjca v srce skeli, ter se ji bodem povsod upiral. Da moja politika ni napačna, ravidno je iz pisem, ki mi dohajajo iz celega sveta jako sočutna ; le iz Avstrije in Nemškega dobivam same zabavljice brez podpisov. Nadjam se, dejal je konečno vojvoda, da mi bodo ječo zamenili s prognanstvom. Če je vse to res, potem — nevaren bi bil mož, ki bi vtegnil na Španjskem še velike homatije naprav-ljati, če ga ne bodo vedno v pesteh imeli. Na spravo bi niti misliti ne bilo. Na Angleškem čutijo menda velike dogodke, ki se imajo zopet v vladnih krogih vršiti. Home Bule ali irska zemljiška postava jim dela toliko preglavice. Gladstone bi rad Ircem zdatno in korenito pomagal, da bi se v resnici kaj poznalo, Angleži so s tem tudi zadovoljni, toda pravijo, tako, da mi ne bomo nobene škode imeli. To bode pa že težko, kajti tudi na Angleškem ni lahko mogoče, da bi bil volk sit iu ovca cela. Posebno pa gorenja zbornica neče prav nič vedeti o kaki preosnovi na Irskem, pri kteri bi se dosedanje pravice in dohodki angleških grajščakov in lordov prikrajševale. Zato se mu bode na vso moč uprla in že sedaj noče o Gladstonovem predlogu prav nič slišati. Premisliti si bodo pa že še na ta ali na oni način morali, kajti Gladstone razvija v najnovejšem času občudovanja vredno mladeniško odločnost in če ne pojde drugače, bode celo nove volitve razpisal, če ga gorenja zbornica do tega koraka pritira, kar si bo pa menda dobro premislila, potem se bode na Irskem vse tako presukalo, kakor se je pri nas leta 1848. Lordje to vedo, in bodo menda rajši nekaj prije-njali, kakor pa da bi se vsega tvegali. Zopetna kriza v kabinetu je pa menda neizogibljiva. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 17. marca. (Minister Pino in njegov naslednik.) Današnja „Wiener Ztg." razglaša cesarski pismi, kterih prvo ministerskemu predsedniku naznanja, da je cesar sprejel odstavko kupčijskega ministra barona Pino ta, in začasno vodstvo kupčijskegu ministerstva izročil sekcijskemu načelniku baronu Pusswaldu; drugo pa baronu Pinotu izreka cesarsko priznanje za njegovo zvesto in patrijotično službovanje. Kaj je pravi vzrok odstopu Piuotovemu, naznanil sem ob kratkem v dotičnem telegramu. Baron Pino je namreč 26. februvarja izdal neki ukaz glede oskrbovanja poštnih hranilnic. Za ta ukaz dobil je sicer Najvišje privoljenje, ali svojim tovarišem ga ni prej naznanil. Ker pa ta nova osnova poštnih hranilnic njenemu vodju daje skoraj enako oblast, bral po slovanskih listih, sedaj naj pa kdo trdi, raz-kolniki bi prestopili v katoliško cerkev, ko bi imeli slovansko službo božjo. Vrbovčani so prosili cesarja, naj jim dovoli vsak teden četrtek 1 No, saj tega že imate, reče jim cesar. Tako starovercem ni treba dovoljevati slovanske službe božje, uniti jo že imajo. Tudi razkolniki jo že imajo iu to bi svobodno lahko obdržali, naj bi le hotli v katoliško cerkev prestopiti. V katoliške cerkve vpeljati slovansko službo božjo, se pa pravi, najvolnejše rečeno, sebi zapreke delati tam, kjer ni treba. Svoje dni so ceste delali, a cesta je morala iti tam, kjer je pred šla steza, po eni strani hriba gor, po drugi doli, tudi po strmi rebri, rekli so šo ti premeteni ljudje. Kmetje si bodo kaj zaslužili s priprego; koliko bi bilo v gmotnem oziru napredka, o tem raje nič ne govorim. (Konec prih.) kakoršno imajo ministri, in so vsled tega finančnemu in kupčijskemu ministru samemu jako vezane roke, drugi ministri s tem ukazom niso bili zadovoljni; Pinotu ni toraj ostalo druzega, kakor ukaz preklicati ali pa odstopiti. Odločil se je za odstop. Nekteri sodijo, da bode moral najbrže odstopiti tudi Ooch, vodja poštno-hranilničnega oddelka, ki je menda najbolj kriv omenjenega ukaza. Vendar se pa to še ne ve; novi minister bo lahko preklical ukaz svojega prednika, in ako se bo Coch temu vdal, ne bo imel vzroka izstopiti iz službe. Liberalni listi se ve, da trdijo, da je moral baron Pino odstopiti zarad napadov glede železnice iz Praga v Duhce-Bodenbach. Tudi zadevo Kaminskega obudili so zopet od mrtvih, da bi tem laglje pokopali Pi-nota, toda v dobro podučenih krogih se zagotovlja, da je odstopu kriv edino le prej omenjeni razpor med kupčijskim in denarnim ministrom. Kdo bode Pinotu pravi namestnik, se še ne ve, ampak le vgiba. Jedni pravijo, da bodeta sedaj namesto jednega dva ministra, jeden za kupčijski in jeden za prometni oddelek. Kupčijski minister postal bi baron Pussvvald, sedanji začasni voditelj, prometni minister pa sekcijski načelnik Wi t tek. Zopet drugi so pisali, da bo Pinotov naslednik vodja državnih železnic, baron Czedik, tretji pa so imenovali češkega poslanca grofa Deyma. »Montags-revue" je pa celo pisala, da kupčijski minister postane levičarski poslanec Chlumecki, ki je nekdaj to službo že opravljal, in da Taaffe zopet prav resno misli na srednjo stranko, za ktero je Ohlumecky kakor nalašč. Danes zopet poroča „Tagblatt", da so vprašali grofa Coroninija, bi li ne hotel morda on prevzeti kupčijskega ministerstva. Toda zdi se mi, da so to nevtemeljena in prazna vgibanja liberalnih listov, ki pri vsaki premembi v ministerstvu mislijo, da se zopet bliža njih čas. Glede ministra Pinota opomnil sem pri raznih prilikah, da je bil on jeden najbolj delavnih in najbolj postrežljivih ministrov. Ako je imel kdo kako reč pri njem opraviti, pomagal mu je, ako je bilo le količkaj mogoče. Zlasti je imel srce za naše južne dežele, in kar se je glede dolenjske železnice godilo v zadnjem času, godilo se je večidel vsled njegove posebne naklonjenosti. Zato moramo ravno mi Slovenci obžalovati, da je Pin« odstopil, ker ne vemo, česa se nam bode za naše dežele nadejati od njegovega naslednika. Jako škoda bi tudi bilo, ko bi Pino z ministerstvom odložil državno poslanstvo, ker bi bil potem na Koroškem gotovo zopet izvoljen kak nemški liberalec. Iz Celovca se je res včeraj že telegrafiralo tukajšnjim listom, da je Pino odložil mandat, pa v državnem zboru samem se o tem nič ne ve, in „Presse" pa „Fremdenblatt" naravnost pišeta, da Pino obdrži poslanstvo. Tudi vlada menda ne želi, da bi baron Pino odložil mandat. Sicer pa se bo z volilci morda sam pogovoril, ker se je odpeljal v Velikovec. Slovenci bi gotovo najraje videli, ko bi ga vlada poslala zopet za cesarskega namestnika v Trst in barona Pretisa dejala v zasluženi pokoj. Pod njim bi se „irredentovska" golazen ne šopirila tako, kakor sedaj, ko Trst čedalje bolj zgublja značaj avstrijskega mesta. Posebnega odlikovanja Pino sedaj ni dobil, ker še ni leto preteklo, ko je bil odlikovan z redom železne krone prve vrste. Domače novice. (Za Šentpetersko župnijo v Ljubljani) si usojam sklicati vstanovni podružnični zbor družbe sv. Cirila in Metoda na 21. t. m., t. j. na prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne v prostore Schreiner-jeve pivnice (Schreiner's Bierhalle) na sv. Petra cesti. Pooblaščenec. (Dramatično društvo) ima jutri dopoludne ob 11. uri v čitalnici v društveni sobi svoj občni zbor, na kterega vse prijatelje in ude slovenske Talije še enkrat opozorujemo. (Štiri mesece ječe) dobil je Sežanski kmet čebula k, ker se je na surov način občinskemu stražniku vstavljal, kteri ga je hotel iz krčme spraviti, kjer je čebulak razsajal. (Odpovedala sta se mestnemu odborništvu) dva jako delavna mestna odbornika gg. Hribar in Ledenik. („Laibacherici'1) za danes le toliko v odgovor, da naj gledč kneza Windischgriitza bere naš današnji uvodni članek, pa bo takoj videla, koliko je njeno kokodakanje vredno. (»Slovenski Narod") naj bi bil včeraj rajši sebe za nos prijel, kakor pa da se je iz „Slovenca" norčeval gled^ »zakonika" in »nove postave" samo zato, ker je besedica »načrt" v naglici izostala. To pa vendar lahko vsakdo ve, da navadno se vladni načrti kot postava sprejemajo, zlasti če je vladi večina državnega zbora prijazna. »Slovenec" pa tudi nikjer trdil ni, da je nova postava že sklenjena, temveč je v obče pisal: »Po novi postavi rubež ni več neomejen, da bi smel upnik dolžnika kar tako rekoč golega pod kap posaditi , temveč se mora skrbno varovati, da mu ne pobere kake reči, ki je dolžniku neogibno za živež potrebna, ako noče sam s postavo navskriž priti. Dobro je toraj treba vedeti, kaj se sme in kaj se ne sme zarubiti. Poglavitne točke naštete so v sledečih paragrafih". Nedolžna, po naključji izostala beseda »načrt" je dala »Slov. Narodu" priliko, da je z vso zasmebljivo strastjo po »Slovencu" mahal. No, svobodno mu veselje — znabiti mu je še ravno toliko vrstic manjkalo! Naj bi pa hoteli vse »kozle" »Narodove", vse »race" in drugo zverinjad na tako tanjko tehtnico devati, bi večinoma vsak »kozel" — znabiti tudi neznatna »račica" težja bila, kakor ta »Slo-venčeva" nepazljivost. N. pr. v torek je »Narod" po svetu raznašal, da je v jezikovni odsek z dr. Poklukarjem tudi gospod kanonik Klun izvoljen. Tudi mi bi ga bili lahko poprašali kje je to izvedel, zlasti ker smo imeli imenik izvoljenih pred očmi, v kterem med vsemi 36 poslanci Kluna ni najti, a nismo ga, ker vemo da se to lahko vsakemu listu primeri. A, se ve, zavidljiva strast do bližnjega ne dit molčati. Pa, čemu dalje! »Slov. Narod" naj le pred svojim pragom pometa, bo imel dovelj opraviti. (Spremembe nčiteljstva na Kranjskem.) Gosp. Henrik Podkrajšek, do sedaj učitelj v Borovnici, pride na drugo učiteljsko mesto v Radovljico. Stalno so nastavljeni gg.: Ljudevit Vagaja, učitelj v Ko-pauji, Anton Rozman, učitelj v Žabnici, iu Anton Kadunec, učitelj v Hinah. Gospica Mat. Parma, začasna učiteljica v Lokvi, dobila je začasno tretje učiteljsko mesto na čveterorazrednici Vipavski, in gospica Ludovika Košenini, dobila je drugo učiteljsko službo na dvorazrednici v Dragatuši. (Razpisana) je služba c. k. voditelja zemljiških knjig v Laškem trgu do 16. aprila. (Kranjska hranilnica) imela je predvčeranjem svoj občni zbor. Silno premoženje tega zavoda pomnožilo se je leta 1885 za 1,596.712 gold. 80 kr. in znaša sedaj 22,209.703 gold. 78 kr. Posodila je leta 1885 na hipoteke 252.410 gold., vrnilo se jej je pa 406.871 gold. 74 kr. — V zastavljišče se je uložilo 24.189 predmetov za 101.173 gld. — Rezervnega zaklada ima 2,367.197 gld. 80 kr. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu) je c. kr. ministerstvo notranjih zadev dovolilo. (V Tržaškem mestnem zboru) sklenila se je včeraj prošnja na vlado, da bi se zvezna železnica med Herpeljsko in južno železnico ne delala ob ob morskem bregu pred mestom, ampak pod hribom sv. Jakoba in po ulici »Torrente". Za bolnišnico, v ktero se bodo sprejemale za kolero bolne osobe, so odločili 4500 gld. Konečno se je še sklenila spomenica na trgovinsko ministerstvo, da naj se tarifna politika na železnicah tako vredi, da vožnja v Trst ne bode dražja, nego vožnja v Reko. (Tržaško veteransko društvo) imelo je v preteklem letu 943 udov in 7873 gld. 9 kr. premoženja. (Tržaški župan) dr. Bazzoni bo morda vendar-le še ostal, ker mu je sedaj došlo cesarjevo potrjenje. Razne reči. — Nadvojvoda Albreht v Bosni. O tem piše »Bosn Post": Nadvojvoda Albreht bode prišel 5. maja v Dubrovnik, tam ga bode pričakoval deželni oblastnik iz Bosne, baron Appel, ki bode šel tje 2. maja. 6. maja prestopi nadvojvoda mejo Hercegovine in tam se začne potovanje, na kterem bode ogledal najvažnejše sosednih dežel. 15. maja bode, kakor se misli nadvojvoda prišel v Sarajevo, in v šestih letih bode prvikrat, da vstopi član svitle cesarske rodovine v to mesto. — Iz Lakrome se poroča, da se je soproga svitlega prestolonaslednika prehladila med potjo iz Pulja v Dubrovnik, da je bila dva dni v postelji, a sedaj jo zopet zdrava. Vreme v Lakromi je nenavadno slabo, sobo v gradu so morali kuriti. — V Dalmaciji je bil uenavaden mraz, mandelnova drevesa, ki so že cvetela, so pozebla. (Bržkone je sedaj tudi tam bolj toplo in se je vreme presukalo, kakor pri nas.) Umrli ho: 16. marc-a. Prane Majer, mestni nbogi, 72 let, Rožne ulice, st. 31, prsna vodenica. 17. marcu. Ana Cavallar, /.asebniea, 66 let, Gledališne ulice št. 1, jetika. V bolnišnici: 16. marca. Ivana Trap, gostija, 63 let, Exudat pleur. dextra. — Jakob Jenko, delavec, 67 let, Catarrh intestin. cliron. — Andrej Liko/.ar, tesar, 48 let, jetika. 17. marca. Prane Kovač, delavčev sin, 3 leta, jetika. — Pasteur-jev zavod v Petrogradu. Princ Aleksander Petrovič iz Oldenburga se je trudil, da dobode v Petrogradu zavod, kjer se bodo od steklih žival popadeni lečili, kakor pri Pasteur-ji v Parizu. Osnoval je ta zavod cesarski dvorni zdravnik Kruglevski na prizadevanje imenovanega princa. — 19 Rusov je šlo pretekli teden preko Kolina v Pariz. Popadel jih je stekli volk, ene na lica, druge na prsi, nektere na roke in noge. Spremljal jih je ruski tolmač, zdravnik in trije strežaji. — Bili so v nedeljo pri službi božji, kar se zakadi med nje stekli volk. Bil je pa ta vdomačena*žival, ki je hodila za gospodarjem, kakor pes. Po hudem boji ga je vkrotil močni možak. Vsi ti šli so k znanemu zdravniku Pasteur-ju, ki ozdravlja pasjo steklino. — „Alliance Fran^aise" (francoska zveze) je bila osnovana v ta namen, da bi širila francoski jezik v inozemstvu. Zveza je bila osnovana pred poldrugim letom. Poročilo tega društva kaže, da je podpirala 50 šol, te šole vodijo povsod misijonarji in redovniki. Društvo podpira tudi nekatoliške šole, vendar teh je le ena desetina. Med podpiranimi je rimo-katoliška in druge katoliške šole v Carigradu, višja šola jezuitov v Beiruthu, več šol v Palestini, Mali Aziji, Egiptu in Afriki, vse krščanske šole v Tuneziji. Med temi je tudi češka višja šola v Pragi. Misijonarjem je potem takem pomoč prišla, ktere v resnici potrebujejo, pa tudi zaslužijo. — Divje kamele severno-amerikan-skega ozemlja (teritorija) Orizona. So pa to eno in dvogrbno kamele. L. 1850 so imeli v Teksas-u kamele zarad nagle odprave vojaške pošte ob mejah. Izvrstno so jih rabili, a ni jih bilo treba več, ko so deželo obljudili, začeli so delati ceste, graditi železnice. Pozneje so jih rabili, ko je v Coloradi komisija svet merila in nekaj časa so jih rabili, da so nosili živež kje v rudarska mesta, pa rude nazaj. — Pozneje jih niso mogli več rabiti za to, ker se je druga tovorna živina plašila nad kamelami in se zgodilo več nesreč, tako da so amerikanski in mehikanski tovorniki velbloda vstrelili, ako so ga srečali. Več se ni nihče za nje zmenil, in so se udomačile v deželi med Colorado in Gilo, kjer je še malo ljudi in tam se v malih trumah po deželi pasejo. Pred kratkim je vse te živali — menda 150 — kupil od ameri-kanske vlade nek podjetnik za 10.000 dolarjev. Misli jih rabiti v severnih deželah Mehike za prenašanje rude iz rudnikov. No, sedaj še slonov ni v Ameriki, potem imajo vse živali starega sveta. Znano, je, da pred prihodom Evropejcev v Ameriki ni bilo naših najkoristnejših pitanih živali: goved, konj, ovac, koz, prešičev, največa tovorna žival je bila lama — veča od koze, a manjša od kamele — v južnih amerikan-skih gorah, — najbolj se pa ponašajo naše domače živali v južni Ameriki na Chilenskem, sicer pa se-verno-amerikanska goveda postaja nekako tapiru podobna, tudi živali se po kraji zvržejo. Telegrami. Dunaj, 17. marca. Cesarko pismo na grofa Taaffeja odpušča trgovinskega ministra Pinota iz ministerstva in pooblašča sekcij-skega načelnika Pusswalda za začasnega voditelja ministerstva. V lastnoročnem pismu pa cesar baronu Pinotu izreka popolnoma priznanje za velikoletno požrtovalno in jako marljivo državno službovanje. London, 18. marca. Chambelain in Trevelyan sta odstopila. Gladstone jima je svetoval stvar še enkrat dobro premisliti. Kakor se čuje, hoče Gladstone svoj načrt predelati, in sicer tako, da se bo tudi po-mislikom teh dveh imenovanih lordov izognil. Listnica vredništva. Nekemu: Vaš spis je dober, a v neki reči bi vendar radi imeli pojasnjenja, kje pa naj izvemo, kdo je dopisnik? g. J. Z. v JC: Tega nikakor ne moremo objaviti, če nočemo, da bi se nam vse smijalo. G. P. J. v L.: Tudi z Vašim dopisom ne moremo na dan, pa zarad drugih vzrokov. Ne zamerite in ne pozabite nas prihodnjič. | SI. odboru v —: Takih naznanil o postnem času ne bomo več objavljali, ker se s kršanskimi načeli ne strinjajo. Ni zadosti, da je veselica sama ob sebi pripuščena, ampak mora biti tudi o pravem času. Tudi ženitninsko veselje je pripuščeno, je celo cerkveno, a v postnem času vendar ni dovoljeno. — Včeraj smo sicer enako veselico naznanili, a le zarad dobrega namena in drugih vzrokov; nič pa se ne obotavljamo spoznati, da smo } to naznanilo prav težko v »Slovencu" videli in da bi bila ve- 1 sclica v vsakem času bolj umestna — še zlasti pa za prihodnje odgojitelje slovenske mladine. T u j c i. 16. marca. Pri Maliču: J. Schvvarz, trgovec, z Dunaja. — Josip Heinrich, trg. pot., iz Mtirzzuschlaga. — J. Klein, trgovec, iz Budapešte. — Glanzmann, trgovec, iz Trsta. — Amalija Gerdešič, uradnikova soproga, s hčerjo, iz Novega mosta. Pri Slonu: D. Wild, trgovec, iz Ziiricha. — Janez Joiteles, trgoveo, iz Prage. — Kari Abart, c. k. poštar, iz Merane. — Peter Rieder, mosar, s hčerjo, iz St. Mohora. — A. Dietrieh, posestnik, iz Postojne. — Anton Suša, trgovec, iz Senožeč. Pri Tavčarji: Anton Abel, trgoveo, z Dunaja. — A. Lončarič, stavb, podvzetnik, iz Reke. Pri Južnem kolodvoru: E. Weiss, trgovec, z Dunaja. — Marija Demšar, posestniea, iz Loke. Vremensko sporočilo. C ■ Q Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakoraera v mm toplomera po Celziju 17. 7. u. zjut. 2. u. poja. 9. u. zvec. 72941 730-26 732-91 + 1-2 + 4-0 — 0-2 brezv. si. szp. si. szp. megla jasno jasno 000 . i , — r- i rf----- I Zjutraj megla, pozneje solnce. Srednja temperatura +l-7° C., za 1'6° C. pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 18. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % „ 100 „ (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini .... . . Nemške marke...... Od 17. marca. Ogerska zlata renta 4% ., papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 gl 4% državne srečke iz 1. 1854 4% „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 „ „ „ 1864 Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove Btečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . „ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . 85 gl. 75 ki 85 „ 80 „ 114 30 „ 101 90 , 878 — 303 10 * 125 n 85 » 9 " 99 " 5 n 92 r 61 n 60 „ 200 gld. 250 gl. 500 „ 100 ., 50 „ 100 „ 20 „ 10 „ 104 gl. 10 95 „ 50 118 „ - 116 „ - 620 „ - kr. 255 206 129 139 170 169 179 22 20 118 108 104 10 50 75 75 75 75 25 O sv. Juriju tek. leta bode tukaj spraznjena služba orgijam in cerkvenika. Kdor jo želi dobiti, naj se oglasi z navaduimi spričevali pri čast. gospod župniku v Št. Juriju blizo Kranja. (3) Pretužnega srca izjavljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš sin oziroma brat MAKS PAPEŽ danes 17. marca 1886 ob 4. uri popoludne v šestnajstem mesecu svoje starosti za božjastjo umrl. Pogreb bode 19. t. m. ob 3. uri popoludne od »knežjevega dvora" v gospodskih ulicah. V Ljubljani 17. marca 1886. Dr. Franc in Matilda Papež roj. Treo, stariši. Franc Papež, Marija in Emelija Papež, brat, sestri. Bmii lil Izšla je ter se dobiva v Katoliški Bukvami w v Ljubljani knjiga: i Kmetom y pomoč. H Narodno-gospodarska razprava. M Spisal .ki! fj (28) IVAN BELEC, f| JHI župnik. ||j| Jp^ Knjiga obsega 9 pol v osmerki. — Cena ji jo 25 kr., )jm po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi ■f® jednajsto brezplačno. V ..Katoliški Bukvami ' v Ljubljani je dobiti: D TJHOVNO PASTIRSTVO. Slovenskim bogoslovcem in liiašnikom spisal (8) Anton Zupančič, profesor pastirstva. I. del {oseba pastir jeva, homiletika, Jcatehetika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr. II. del (splošnja liturgika, ljudske pdbožnosti, brevijar, sv. maša) veljii 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr. III. del (sv. zakramenti) veljii 1 gl. 5 kr., po pošti 1 gl. 15 kr. IV. del (zakramentali, duhovno vladanje, pisarniška opravila) stane 60 kr., po pošti 65 kr. Cena celi knjigi 3 gld. 80 kr. 0SHB85V Najboljši | papir y;a eigai*ete | LE HOUBLON Francoski izdelek CAVLEY-a & HENRY-a v Parizu. Pred ponarejenim svarimo! Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. P o h 1, dr. E. L u d wi g, dr. E. L i p p m a n n, profesorji kemije na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker je jako fin, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi primešanih. (14) § '500/ cSlf , -^-ril ai »AC-SIMII.K up. i.Mtkjuki-i b 17, r»! Bdrangr, a PARIŠ M ijp.coIi-eva esenca za želodec, V««'' Rdfeijo: pHpMVlja- -' m PIC GOLI j lnkar, v Ljjibijaiu .; Ozdravlja lbi se primeren odpust. Cena eni steklenici 10 kr. Gosp. Gabrielu Piccoli-jn, lekarju v Ljubljani. Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili. Ljubljana, mesee januvar 1884. (35) Dr. Emil vitez pl. Stockl, C. k. vladni .svetovalec in dezclno-sanitetni poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima žolodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije ; komaj pretečo dan, da ne bi kdo prišel k imeni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esenco, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko. Antirrheumon, najboljšo zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastile santoninske: (kolesci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, hripa-vosti, dušljfvem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlico v«aki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 36 kr. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobe v lekarni GL Fx.oooXs.-j©. „Prl An(t<'lu" v Ljubljani, na Dunajski cesti, kjer se naročila takoj po posti proti povzetji izvršujejo.