[N«jT«eji v ZdraicnUi drifmh V^nnelflto - - . $<1.00 Za pol lete.....$3.00 Zrn New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA lisi slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: Cgelsea 3—1242 No. I 54. — Stev. I 54. Entered aa Second Clasa Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congreas of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY, JULY 2, 1936 -ČETRTEK, 2. JULIJA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV. MONARHIST ČAKAJO PRIMERNEGA TRENUTKA Jugoslavija svari pred obnovitvijo monarhije ANGLIJA JE MNENJA, DA JE POVRATEK HABSBURŽANOV AVSTR. NOTRANJA ZADEVA Vse je pripravljeno na obnovitev monarhije. — Dr. Schuschnigg ni isel na zborovanje Lige narodov. — Samo inozemsko mnenje zavlačuje obnovitev monarhije. — Največja nasprotnica avstrijske monarhije »je Jugoslavija. DUNAJ, Avstrija, 1. julija. — Avstrijski mo-narhistični voditelji trdijo, da je inozemsko javno mnenje edini zadržek, da se nadvojvoda Oton ne more takoj vrniti na avstrijski prestol. Na poročilo iz Ženeve, da pričakujejo dr. R. Schuschnigga, da pride v Ženevo v namenu, da se bo z raznimi državniki pogajal za obnovitev avstrijske monarhije, izjavljajo vladni krogi, da dr. Schuschnigg ne namerava iti v Ženevo, da pa se bo udeležil Liginega zborovanje jeseni. Francoski vnanji minister Yvon Delbos je izrazil željo, da bi se v Ženevi sestal z dr. Schuschnig-gom, toda ga ni povabil. Vladni krogi pa zopet pravijo, če bi bil tudi dr. Schuschnigg povabljen, da bi povabilo prišlo prepozno, ker je zelo zaposlen z važnimi notranjimi vprašanji. Na vprašanje, ako bo dr. Schuschnigg jeseni razpravljal v Ženevi o obnovitvi monarhije, je zastopnik vlade molčal. Vendar pa bi se dr. Schuschnigg rad spoznal z novim francoskim vnanjim ministrom Delbosom in oživel osebne odnošaje z angleškim vnanjim ministrom Edenom. "Vladno stališče glede obnovitve monarhije je neizpremenjenot" pravi vlada. "V tem oziru za sedaj ne namerava še ničesar ukreniti. Vorašanje obnovitve sedaj ni tako važno." Vladni krogi priznavajo, da je monarhistična propaganda dosegla velike uspehe, da pa Otonu delajo največje zapreke nasprotja gotovih drugih držav. Drugi krogi pa zopet zagotavljajo, da Schuschnigg namenoma in po načrtu prepušča monarhi-stom proste roke, da bi z razvojem javnega mnenja v Avstriji -mogel v svoji vnanji politiki vplivati na druge države in posebno na Nemčijo. Od Nemčije pričakuje kancler obsežnte koncesije, ako prepreči obnovitev monarhije. V angleški poslanski zbornici podana izjava angleške vlade, da smatra Anglija* i*prašanje o obnovitvi monarhije v Avstriji za izključno notranjo zadevo dežele, je navdala monarhiste z no\*m upanjem. Avstrijski monarhisti so že mnenja, da imajo angleško privoljenje za monarhijo v svojem žepu ter s podvojeno vnemo delujejo v Franciji in Italiji. "Prepričani smo, da bomo slednjič dobili privoljenje Italije/' je rekel nek monarhistični voditelj," in da bo Francija zavzela enako nevtralno stališče kot Anglija. Ko bomo enkrat tako daleč, bomo tudi premagali nasprotje Male antante." Največja nasprotnica avstrijske monarhije je Jugoslavija. Posluži se vsake priložnosti, da pokaže svojo opozicijo in je že ponovno posvarila, da bo v slučaju obnovitve monarhije zagrabila za orožje. Bivši jugoslovanski vnanji minister Jevtič je nekoč rekel: " Ako pride do resnega poskusa, da bi bila v Avstriji obnovljena monarhija, bo tekla kri." SMOTRENO GOSPODARSTVO Prebitek je treba razpe-čati po natančnem načrtu. — Tako pravi so-cijalistični predsedniški kandidat Thomas. JOHNSONBURG, N. J., 1. julija. — V svojem govoru na šesti letni gospodar, konferenci za inžinirje je socijalistieni predsedniški kandidat Norman Thomas rekel, da je razdelitev prebitka edina pot do pravega miru v družabnem žvljenju. 44 Ko smo se v velikem otbse-gu oprijeli strojev,'1 je rekel Thomas," smo prišli v stik s svetom, ki nam je rekel: "Delajte po načrtu, ali pa boste poginili!" Sistem dobička sloni na pomanjkanju blaga. Delati po načrtu pomeni iiacjona-lizacijo in .produkcijo ;brez do-binka.Paznain pa ngovore, ki so .naivadno stavljeni proti tej moji trditvi. Najvažnejši med temi je najbrže oni, ki trdi, da nacionalizacija lastnine uničuje svobodo in nastopi regimenta -eija. To pa je odvisno oil določen za ameriškega poslanika v Rimu in bo nadomestil dosedanjega poslanika Breckmridge Longa, ki je odstofpil k Nravstvenih razlogov. Phillips bo najprej šel na počitnice ter bo odpotoval v Rim proti ikoncu poletja, ali pa v začetku jeseni. Phillips bo imel nalogo u-ravnati odnošaje z Italijo z o-zirom na osvojitev Abesiuije in na Stimsoaovo doktrino, ki se je drži tudi Rooseveltova vlada, da ne prizna oblasti nad deželo, iki je 'bila pridobljena z vojino. Phillips je bil dolgo vrsto Jet republikanec, toda leta 1932 je podpiral Roosevelta in je bil leta 1933 imenovan za državnega podtajnika. DOBER PIVEC BOSTON, Mass., 1. julija.— Arthur Axien je pozval na te-ikmo Raymond a de Val iz Mil -waukee, Wis., ki drži rekord najhitrejšega ipivca. De Val je v 19 sekundah popil pol galo-ne «piva. Axien pa je v tem še 'boljši. Vpričo^ svojih prijateljev je nanočil pol galone piva in še pose>bej kozarec piva ter je vse popil v 17 sekundah. AMERIŠKI PRESEDNIKI SO PREVISOKI Lemke bo odpravil to 'visokost", ako bo izvoljen za predsednika. Lemke je proti konferencam za zaprtimi vrati. CHICAGO, 111., 30. junija.— Pretisedniški kandidat " Union Party", repulblikanski .poslanec William Lemke, je rekel, da so predsedniki Združenih držav postali "previsoki". Vse to pa bo predrugačil, če bo v novembru izvoljen za p'redsed-nika. Po Lemke je vem mnenju polaga Bela hiša preveč pažnje na zunanjost in je že skrajni čas, da je narod na jasnem, d? je predsednik tudi samo človek. "Kadar boni predsednik." je rekel Lemke, "ne bo imel narod nobene težave videti predsednika in ž njim osebno govoriti." Kakorhitro bo postal predsednik, — je rekel Lemke, — bo takoj odpravil "visokost" tega urada. In Lemke ima pred očmi dve vrsti "visokosti": družalbno in politično "visokost". "Politična visokost" se posebno kaže pri "konferencah za zaprtimi vrati", katerih posledica je, da so vse .predloge, katerih ne potrdi tajnik kake ga departmenta, v kongresu zavržene. Lemke bo gledal na to, da kongres zopet prevzame svojo post a voda j no vlogo in ne bo s tem pooblaščal predsednika. SIN OSUMLJEN UMORA MATERE Policija domneva, da je 7-letni sin ubil \ Mi^s Castle. — Nekoč je bila poročena z roparjem. CHICAGO, 111., 1. julija. — Chicaška policija je prišla do grozne sum nje, da je 7 let stari James Thompson umoril svojo mater, 24 let staro Mrs. Florence Thompson Castle v skupni hotelski sobi. Policijski stotnik William O' Brien, ki preiskuje ta slučaj, je izrazil to sumnjo, ko je rekel : "Strašno je to povedati, toda žal, da moram misliti, da je deček izvršil ta zločin. Najbrže je hotel deček 4. julija zažigati rakete, kar pa mu je mati (prepovedala." Metttem pa policijske oblasti iščejo prijatelje umorjene mlade žene. Črnec Sid Sch&ps je priznal, da je bil nekaj ča^a v ANGL. KABINET DOŽIVEL PORAZ Angl. poslanska zbornica zahteva pojasnila o govorih ministrov. — Vprašanje, {ali ministri soglašajo z Baldwino-vimi izjavami. LONDON, Anglija, 1. julija. — Sredi ostrega spora zaradi vnanje politike Baldwinovega kabineta je kabinet v gornji zbornici doživel poraz: z 31 glasovi proti 29 je zbornica sprejela dodatek * v šolski postavi, ki ga je predlagal cant-erburyski nadškof in proti kateremu je v imenu vlade protestiral Kari de la Warr, češ, da ta dodatek prekorači med vlado in cerkvenimi oblastmi sklenjeni kompromis. BURNE DEBATE V FRANCOSKEM PARLAMENTU V splošnem ima ta sklep le pomen niiUUftiiga dogodka. — Mnogo večjega pomena pa je sobi miade žene, predno je bi-'debata> ki pride na vrsti jutri. Debato bo pričel konservativni baron Reunell, ki bo opo- h NERVOZNOST V ŽENEVI ŽENEVA, Švica, 29. junija. — Delegati, ki so se zbrali v Ženevi k zasedanju Lige narodov, kažejo veliko nervoznost. Anglija in Francija želite, da so sankcije proti Italiji oipušče-ne, ker je Mussolini zagrozil, da bo Italija izstopila iz Lige narodov, ako ostanejo sankcije še dalje v veljavi. " Haile Selassie je trdno odločen, da pred Ligo narodov zastopa svoijo deželo in zahteva od Lige narodov, da varuje njeno neodvisnost proti Italiji. Neguš je celo izjavil, da se bo vrnil -v zapadno Abesinijo in bo nadaljeval vojno proti Italiji a>ko bi ga Liga ne hotela braniti proti Italiji. umorjena. Policija pa tudi išče trgovca s 'kožuhovijio J. Debritta iz Stevens Point, Wis., ki je Mrs. Castle in neko drugo prijateljico peljal na zabavo. Preiskava je tudi dognala, tia je bila Mrs. Castle dobra prijateljica Walterja Rep p i na, ki se nahaja zaradi umora v zaporu v Canon City, Colo. — Ravno tako je bila prijateljica Charlesa Fegana in Edwarda Wesleya, ki se oba nahajata v zaporih zaradi raznih ropov v državi Colorado. Nekoč je bila poročena z J. W. Bolinom, ki je bil obsojen na 15 let zapora zaradi raznih ropov v Colorado Citv. Policija je še bolj potrjena v svoji sumnji, da je sin umoril svojo mater, ker je pisal svoji stari materi, da matere nima rad, ker se zanj nič ne zmeni. Policija malemu Jamesu ne more verjeti, ko pravi, da je videl, kako je nek črnec vdarjal z opeko po glavi njegovo mater in da je na/to zaspal, ter šele zj uit ra j naznanil umor upravi hotela. ARETACIJA KOMUNISTOV V JUGOSLAVIJI MARIBOR, Jugoslavija, 30. junija. — 25 oseb je bilo aretiranih, ker so bile vdeležene pri komunističnem puču v Sloveniji. MUSSOUNIJEVA HČI BOLNA RjM, Italija, 30. junija. — Mussolini jeva najmlajša 6 let stata hči Ana Marija je nevarno zbolela za dtroško paralizo, kateri se je še pridružilo vnetje pljuč. V soboto je bila tako slaba, da so se zdravniki bali, da bo umrla. Mussolini je pustil vse vladne posle in se naglo odpeljal k bolniški postelji v vilo Sciarra pri Tivoliju blizu Rima. Zdravniki so pozneje izjavili, da je hči izven nevarnosti in Mussolini se je zopet vrnil v Rim. •— zoril na pomanjkljivost soglasja v ministrskih izjavah o vprašanjih vnanje politike in bo zahteval pojasnilo, kaj mislijo drugi ministri o javnih izjavah' ministrskega predsednika Bahlwina in vnanjega ministra Edena. OTVORITEV TRIBOROUGH MOSTU Veliki most, ki bo vezal tri Okraje v New Yorku (Manhattan, Bronx in Queens), vsled ?esar -se tudi imenuje 4'most Desni radikalci so hoteli Bluma umoriti. — Kabinet je zopet dobil zaupnico. — Fašisti prete z vstajo. PARIZ, Francija, 1. julija. — Zelo viharen dan v Palais Bourbon je Blumovemu kabinetu prinesel novo izmago : bile so burne debate glede razpusta fašističnih organizacij, slednjič pa je dobila kaibinet-na odločitev večino 375 glasov proti 192. Pristaši levice in desnice so se pogosto tako razvneli, da je moral predsednik zbornice Ed. Herriot sejo pogosito prekiniti. Notranji minister Roger Sale ngro je med velikim viharjem rekel, da je neka skrajno nacionalistična organizaci j -i skovala zaroto, da umori ministrskega predsednika Bluma. Ko je Salengro govoril o položaju v Alžiru in rekel, da se boji zelo slabili posledic, ako se bodo nemiri v Alžiru nadaljevali, in je nek poslanec desnice zakJical "Vaša krivda!", tedaj se je dvignil nek poslanec vladne večine in izjavil, da ima dokaze, da fašistična or-ganzacija Croix de Feu v Al-jžiru razdeljuje oklice, ki poživljajo mohamedance v boj proti Židom. Z ozirom na stavko v Lota-rinški je notranji minister po-vdarjal in svaril, da se morajo tamošnje nasprotujoče si stranke posebno varovati, da ne bodo delale v prid Nemčiji, ki je vedno na straži. Salengro je rekel, da se vlada ne bo več treh okrajev" (Triborough Bridge), bo otvorjen 11. julija. Newyorski župan La Guar- menila na nasprotstva med podia se je po telefonu raz»-o-'vmesnimi političnimi stranka- varjal s predsednikom Roose-veltom na njegovem domu v Hvde Park in ga je povabil k otvoritvi. Po ra^ovoru je re- mi, da pa bo znala varovati republiko. Komunistični poslajiec Arthur Ramette je obdolžil po- kel župan, da upa, da se bolslance desnice, da so patrioti, predsednik vdeležil otvoritve. J ki jih plačuje Hitler. Ker je ta most največje delo| Kot zastopnik razpuščene or- Advertise in 'Glas Narode'' NAROČITE SE NA "glas naroda", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNTK v ^DR državah. PWA. v deželi, bi bila predsednikova navzočnost pri otvoritvi skoraj gotova, ako ne bi bilo lansko leto prišlo do spora med VVPA ravnateljem, notranjim tajniko mlckesom in predsednikom odbora za zgradbo mosta Robertom Mosesom. Mosete je namreč newyorski komisar za parke ter obenem predsednik odbora za zgradbo mostu. Ickes je zah'teval lansko leto, da naj' Moses pusti svoje mesto pri mostu, češ, da ne more imeti v svojih rokah dveh mest. Tedaj ganizacije Croix de Feu je Xa-vier Vallat rekel: "Ako vlada s svojim uničujočim bojem proti pravicam francoskih državljanov slednjič ne preneha,-tedaj bo dolžnost nacijonalistov, da prično z vstajo proti takemu tiranstvu." ALZAČANl BODO DOBILI ODŠKODNINO PARIZ, Francija, 1. julija. je bilo poročano, da je Ickes _ Francija ibo Alzačanom ipla-prejel tozadevno naročilo "odi--1- -j---- -- zgoraj." Otvoritvene svečanosti se bodo pričele na Randall otoku o-poldne. Ob 2. popoldne bo žu- čala odškodnno za nastanjenje nemške vojske v privatnih hišah v svetosvmi vojni. Poslanska zbornica in senat sta že sprejela tozadevno predlogo. pan La Guardia izročil most,Po tej predlogi ,bo department prometu. Ob tej priliki se bodo tudi vršile tekoie z Olimpi-jado v Nemčiji v stadiju na, Randall otoku in v noveftn ko-1 pališču v Astoriji, Alaacija prejel 15,250,000 fr. ($1,006,000). ali citate roman ''grad hubertus"? , "glib yaHozja*1 New York, Thursday, July 2, 1936 THE LABGEST SLOVENE DAILY IN U.83. *Gias Naroda" * (A Corporation) Owned and Published by 8LOVKN1C PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer, President L. Benedik, Treat. t •I • Place of «1« Weet IStb of the corporation and eddreeaea of above officers: New ¥erk či. Trebil; je svoje vrste, delal jim meje in se pojavljal povsod kot propovednik nove katoliške misli. Da je katoliška stranka in njeno časopisje danes močno, se ima zahvaliti pred vsem patru Zakrajsku. Da je to resnica, se vidi danes tudi iz katoliškega časopisja,. Zdi se mi, da je zopet na tistem potu, kakor je bil Amerikanski Slovenec v svojih, začetkih. Medtem ko je katoliška stranka vodila ljudi z gotovim prepričanjem, ni bila svobodomiselna nikdar enotna ali edina. Njen začetek je bil velik, njeni prvi boji ostri — potem se je pa vse nekam izgubilo. Vzrok za ta pojav je bil v ustanovitvi soci j ali stične stranke. Ideje- te stranke so zanesli v Ameriko naši strokovni delavci in ustanovili so svoj list Proletarec, kateri izhaja Še danes. Pojav soeijalizma med nami v Ameriki je imel velik pomen. Medtem ko ni imela svobodomiselna stranka nobenega jasnega programa, je socijalizem začrtal ostre meje, kakor jih je imela katoliška stranka. Ker je imela socijalist. stranka močan gospodarski program, je naravno, da jo je s simpatijo vzprejel slovenski delavec. Če me zdalje vprašate, kako je to, da se v vseh letih svojega življenja ni mogla dosti o-pomoči, vam bom odgovoril, da ni stranka kriva niti njen program, pač pa — naš materija!. Po veliki večini so vsi naši ljudje z dežele, kmetski sinovi, do katerih socijalizem ni mogel nikdar priti. Socijalizem je namreč v svojem bistvu vprašanje delovnega ljudstva in ne vprašanje dežele. Tudi če so danes naši ljudje v fabriki in rudnikih, jih ni mogoče popolnoma pridobiti za socijalizem, ker se jim ta misel preveč krese z ono, katero so prinesli sabo. Organizacija je ostala majhna in ne verjamem, da je imela kdaj sploh en procent vsega našega naroda ližnji okolici. Za probleme, ki so zuna-j njihovega mesta, se ne zmenijo več dosti. Čemu pa? Ali ni vse-polno krajevnega, ki zahteva rešitve? So narodni domovi, fare, kulturni vrt, razni zavodi, domača podporna organizacija, kratkomalo: dovolj dela kar doma. In tako je tudi drugod. Kraj za krajem se polagoma zapira in kadar iščeš kakega skupnega narodnega odmeva, ga ne najdeš več. Naj povem nekaj iz lastne izkušnje. V začetku tega leta smo organizirali Udruženje za obramlbo Jugoslovanov v Italiji. Namen organizacije je bil pred vselm ta, da se moralno in po možnosti gmotno pomaga našim zasužnjenim bratom pod Italijo. Hoteli 'smo napraviti skupno fronto .vseh Jugoslovanov, da tako ustvarimo nekako reprezentativno celoto. Izdali nabral dolarjev, potem pa poj-de tja, kjer je doma. Danes vemo, da se za veliko večino ne bo zgodilo tako. Ameriška politika je imela za nas v začetku to slabo, ker ni imela nobene izrazovite ibar-ve. Ampak vsako slabo ima svoje dobro. Pod okriljem re-puiblikanfeke ali demokratične stranke lahko razvijaš vse mogoče ideje. Torej je prostora za vse. Najboljša slika tega je naš kongres in senat, koder najdeš ljudi od najbolj nazadnjaških do najnaprednejših. Ameriška politika je našim ljudem odprla vrata, katera so bila zaprta, dokler smo vodili kopije starokrajske politike. In ta vrata so pokazala vse mogoče prilike. Politika: ti odpre vrata v svet. Izpoznavaš ljudi, pokažeš lahko svoje spretnosti in nadarjenosti, prinese ti vtse mogoče stike, kateri so baš v ti deželi tako potrebni. In če čutimo to potrebo mi, ki smo prišli kot naselniki v to deželo, kaj naj šele rečemo o naših otrocih, ki so vseskozi Amerikan-ci? Kar smo razumeli mi, tega ne razumejo oni in zato bodo vsa naša imlportirana na-sprotstva izginila, v kolikor še niso. V politiki smo se začeli u-dejstvovati po svetovni vojni. Seveda je bilo tudi prej nekaj tozadevnega dela, ki je kazalo stremljenja našega naroda. Ampak kar se tiče aktivnih rezultatov, datirajo šele v zadnjih letih. Iz vseh mogočih naselbin prihajajo poročila, da je bil kateri izmed naših ljudi voljen v ta ali oni politični urad. V tem oziru prednjači Cleveland, ki je naša največja slovenska naselbina. Tam so naši ljudje tako politično zavedni, da bi bili lahko vzor ne samo drugim naseljenim narodom, ampak tukaj rojenim Američanom samim. Kolikor je meni znano, je Mr. Frank Lausche edini Slovenec v Ameriki, ki je dosegel, čast sodnika. Škoda se mi zdi, da ni zadnjič kandidiral za župana, zakaj bila je prilika, mogoče edina. Kaj pomenja župan milijonskega j smo od časa do časa razne okli-mesta, opazujem tukaj, v New ce v slovensko javnost. Yorku. Za župana imamo La Kaj mislite, da je bilo od kod Guardio, ki je tukaj rojen Ita- kaj odziva? Dasi sta sloven-lijan. Pojdi zdaj med katere j ska dnevnika v Clevelandu pri-skupine hočeš: povsod najdeš v i nesla vse, dasi je bil naš oklic mestnih službah «skoro same 'podprt s par doptei — se ni ni-Ttalijane. Če zaprosiš kako de- kdo odzval. Nobene javne skup-lo pri mestu, ga dobiš samo ščine, nobenega shoda, sploh pod pogojem, da si Italijan, nobenega odmeva. , Tako slišim vsak dan od svo-, Politično je danes večina na- Peter Žgaga jih sosedov, ki imajo izkušnje v tem. Da imajo Jugoslovani v cle-velandski mestni zbornici pet svetnikov, ni s tem rečeno, da zmore Cleveland pet ward* kjer so Slovenci v večini. Sploh ne verjamem, da imajo večino v kaki wardi. Koliko naših ljudi je zaposlenih pri državnih in mestnih uradih? Za časa, ko je mesto vodila našim ljudem prijazna administracija, je dobilo pri tmestu najmanj pet sto naših ljudi delo. Ker omenjam politični uspeh naših ljudi v Olevelandu, ne simem pozabiti Mr. John Mihe-licha, ki je prišel sem kot navaden kmetski fant, izvršil tukaj vse šole in postal odvetnik. Zaeno je bil on eden izmed pr-vihr ki se je udejstvoval v politiki. Bil je precej let mestni zastopnik in se je kot tak odlikoval po svojih nalstopih. Bil je eden izmed najboljših in najnaprednejših aldermanov ko je delal v zbornici čast svojemu narodu. Na zadnji konvenciji defcnokratske stranke je bil delegat, gotovo edini Slovenec. Navedel sem Cleveland, da se vidi* kaj zmore tndi majhna skupina ljudi, če je politično zavedna. Seveda je poleg Cle-velanda še polno drugih krajev, posebno po zapadu in severu, koder imajo naši ljudje politična mesta. Jaz ne mislim s tem delati nobene reklame za republikansko ali demokratično stranko, ampak samo poročam o uspehih, ki jih imajo naši ljudje v okrilju teh strank. S tem pa ni šega naroda v Ameriki aktivna, z narodno zavestjo in orT govomostjo pa počasi pešamo. In godi se nam, kakor tistemu prodajalcu koledarjev, ki je šel od hiše do hiše. Ime je še slo vensko, ampak ljudje, ki so pri šli na prag, ne znajo več na šega jezika. ČUDNO DKEVO. ■ EJrio izmed najbolj čudnih | dreves na svetu je tako zvano električno drevo iz srednje Indije. ■ Kdor se njegovim listom preveč približa, občuti precej krepak električni sunek. Ptice m žuželke se drže daleč od tega drevesa. JAPONSKE 2ENE. Japonske Žene so imele v literaturi svoje domovine vedno vodilno ulogo in še danes je stvar tako, da napišejo japonski možje le malo pomembnih del. . i IŠČEM fevojega prijatelja JANDRK MUTJČAj ki se pred štirimi lej-ti nahajal v Stuebenville, O. Kdor bi vedel za njegov naslov, naj mi ga javi, še bolj bi me ,pa veselilo, če bi se sam o glasil. Midva sva skupaj potovala leta 1911 iz starega kra-ja. Jamdre je doma iz vasi Dot nje Primšlje, občina Primšlj^. ;G®0. LONČAR .Box,48, Wendell, PaT 2., 3., — f TAKO SE BO ZAČELO . . . (Zgodba iz bodočnosti.) Narsod tostran in onstran meje se je pomiril ter se udal v britko usodo in božjo voljo. Mimo Hotedersice, Ledin, Cerknice ali kjerkoli že, teče državna meja. Močna žičnata ograja kaže, da kje seže jugoslovanska in laška last. Tostran meje patrulirajo jugoslovanski žandarji, onstran pa laški karabinjerji; tostran meje so jugoslovanski, onstran pa laški financarji. Prehod preko meje je težaven in nevaren. Brez izkaznice ali potnega lista ne prideš preko. Izjema so tihotapci, ki vidijo ponoči istotako dobro kakor podnevi in natančno vedo, kje je žičnata ograja odnehala ali jo je spretna roka z ostrimi kleščami prerezala in jo zopet istotako spretno naravnala nazaj. Le preko ceste ni ograje, zato je pa cesta z obeh strani tako zastražena, da ne more (razen kmetov, ki imajo njive ali stnožeti onkraj meje) noben nepoznanec ali nepozvanec mimo nenadlegovan. Laški karabinjerji in carinar-j: poznajo slovenske kmete onkraj meje. Tisti, ki so že dolgo v službi, so se že nekaj sloven-skh besed naučili, pa tudi naši ljudje tolčejo za silo italijanski. Poleg stražnic imajo carinar-ji in karabinijerji iz lesa zbite šende, v katerih rede domačo žival: kakšno kokoš ali prašiča. Žival pa seveda ni tako izobražena, da bi vedela, kam je politika postavila meje. Gre pač tja, kjer ji kaj boljšega za-diši. Nasproti laške stražnice je živel na jugoslovanski zemlji bajtar s svojo ženo. Oba sta bila stara, zdelana in naglušna in sta hrepeneče čakala (kot čakamo pač vsi v tej mizeriji) kdaj se bodo "razmere izpremenile". Nekega dne, ko je višji fašistični gospod iz Trsta inšpic-ral 'obmejne stražnice, se je ka-rabinjerjevi svinji zahotelo malo prostosti. Kdo /bi ji zameril, če se je naveličala laških nebes v tesnem svinjaku ? Meni nič. tebi nič jo je mahnila preko meje naravnost v bajtarjev zelnik. Zelje sicer ni biLo kaj prida, toda na svetu so že taki božji stvori, da jim tuj kruh bolje diši kakor domača potica. Karabinjer in fašistični nadzornik sta sedela pred stražnico in stimela proti vebodu. Naenkrat zaslišita z jugoslovanske -strani .kletev in u-pitje. Bajtar je dopovedoval ženi, da karaibinjerjeva žival zopet gospodari po njegovem zelniku. — Kaj je ? — vpraša fašistični gospod svojega pOdrejen-ea. — Kaj kriči? Saj si že dhre leti tukaj, menda razumeš to banbarščino. — Stara, — je zakričal bajtar — vzemi vendar metlo in poženi laško svinjo z naše zemlje! Karabinjer je prevedel gospodu to povelje v italijanščino, in v gospodu je zavrela sveta jeza. — Tako, tako! To je pa že višek drznosti in nesramnosti. In še tistega dme je šlo v Rim poročilo, da se ljudstvo ob meji drzne javno sramotiti njegovo visokost — Benita Musso-linija. - Da ga sramoti z. najgršimi priimki in da se kujejo onstran meje naklepi proti Italiji. Kaj in kaeko se je potem »godilo, hom. pa jutri povedal. 4 A^rlLncJffl "QLA& 77AROVA" " " THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S3 Dopisu Brooklyn, N. Y. Tem potom vljudno -sporočam v imenu društva 'Slovan', da je bilo pri naši polletni seji dne 1. julija sklenjeno, da priredimo sledeče prireditve v teku tega leta: "Piknik" v nedeljo, 13. septembra ; prostor bo pozneje objavljen. "Igra" v nedeljo, dne 4. oktobra ter Silvestrov večer. Natančno gQede omenjenih prireditev bo pravočasno poročeno v tem listu. "SLovan" bo skušal kar najbolj mogoče zaidovoljiti vsakega na vseh prireditvah, kot je bil vedno "Slovanov" običaj, ter se vam že vnaprej prav u-Jjudoio priporočamo. S pevskim in rogaškim pozdravom. Za Slov. pevsko dr. "Slovan" A. Svet, tajnik Milwaukee, IFis. V imenu društva "Napredna Slovenka'.' vabim vse na naš fekiipni piknik v nedeljo, dne,. 5. julija v Gazvodas Park. Trucki bodo na razpolago od 2 uri popoldan naprej na So. 8 in West National Avenue, da bo vsak, kateri hoče na piknik, lahko dospel tja. T o raj vsi na piknik društva 'Napredna Slovenka* in 'Sloga št. 1, v nedeljo, dne 5. julija. S pozdravom Mary Schimenz. 2RTVE GOZDNEGA POŽARA 5 pota. Na Cbishlom, Minn., bo dne 32. julija praznovalo društvo fit v. 93 KSKJ., tridesetletnico svojega obstanka. Društvo se imenuje Frilerik Baraga in ima torej ime po našem slovenskem misijonarju, ki je sredi prejšnjega stoletja širil katoliško vero med Indijanci severno od Chicaga. 25. obletnico us vitve smo obhajali na 0hi.vV6lm, Minn., s sijanim banketom, pri katerem je bil poleg nekaterih glavnih odbornikov Jednote, navzoč tudi sedanji predsednik F. I Opeka, ki je nastopil kot glavni govornik. Dne 12. julija se bo vršila slavnost v prosti naravi in sicer v Wilpen, ki je nekakšno! s rek 1 icščo slovenskih rudrfskih naselbin. Tam s^oji Mu^ecova dvorana (Coliseum), kamor se bomo lahko zatekli v slučaju slabega vremena. Na programu je več zanimivih točk. Da plesa in petja ne bo manjkalo, mi skoro ni treba omenjati. Nikomur ne bo žal, ki se bo udeležil te pomembne prireditve. Pozdrav! Matija Pogorele. Center, Pa. Le malo dopisov pride iz naše naselbine v Glas Naroda, zato ,bodem jaz malo opisal kako se kaj imamo tu na okoli. Z delom gre še precej dobro in brezposelnih ni dosti o-pazitii. Veliki premogovniki o-bratujejo precej dobro, mali bodo pa tudi kmalu pričeli, ker jih bo pričela zima opominjati k njih dolžnosti. Dne 27. junija sta se poročila Frank Yeram in Tina Podobnik. Ženin je rojen tu v Ameriki, nevesta je pa prišla še mlada iz starega kraja, nam reč iz Stare Oselice, Jugoslavija. Mladima poročencema želimo obilo sreče. Skupni pfknik priredita 4. julija društvi sv. Barbare št. 33 in Ramlblers št 221 JSKJ. na Center. Prostor piknika bo Center Beach, ki je jako pripraven za take prireditve in ga je tudi lahko najti, ker se nahaja ravno ob cesti št. 80. Vafoimo vse rojake in rojakinje iz okolice, da nas obiščete na pikniku dne 4. julija. Za dobro postrežbo bo že preskr-fcel zato pripravljeni odtbor. — Imeli bomo tudi dobro godbo za ples. Na svidenje dne 4. julija na Center Beach. Frank Scbifrar. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dntvnik v : Združenih drčavvK Walsenburg, Colo. Naznanjam Vam, da sta nas obiskala Mr. Joe Gornik iž Pi-onirville, Idaho, in Mr. Vinko Levstik iz. Clevelanda. Prvi je predsednik, drugi pa blagajnik Comback Mining Co. Skupaj smo se odpravili v Pueblo k našemu odvetniku Mr. Math. Koehevarju, ki nam je obljubil, da bodo vik r a tkem zaključene zadeve po mojem pokojnem bratu Louisu Pajniou. Seja se bo vršla dne 5. avgusta. Prepričana sem, da bo navzočih čimveč mogoče delničarjev, da se kaj napravi za splošen dobrobit. Z možem sva bila na potovanju skozi New Mexico ter sva obiskala družino Leona Arko-ta, ki ima veliko farmo in prodajalno. Žene ni bilo doma. Nahaja s v Canon City pri svoji sestri Mrs. Skraynar. Mrs. Arko'je 'bolj slabega zdravja. Želimo ji, da bi skoraj popolnoma okrevala. V Raton, New Mexico smo obiskali dobrega prijatelja Mr. Peternela, ki ima gazolinsko postajo, grocerijo in salon. Bili smo tudi pri Denišarjevi družini. On je prava gorenjska korenina. Krekova družina ima farmo in premogovnik. Gospodar je v bolnišnici in mu želimo ljubega zdravja. Naš prijatelj Louis Kostelo v Salida, Colo., je še vedno čil ter je s svojimi sinovi neprestano zaposlen. Ima garažo salon in prostor za kempanje. — Mr. Kostelo nam je dosti povedal o pokojnem rojaku Zajcu, ki je nedavno umrl y Leadville, Colo. Pokojnik je bil tip uzor-nega gospodarja in marljivega podjetnika. Družini izrekam svoje sožalje. V Canon City se letos malo pohvalijo s sadjem. Družine Jehovec, Chesnik in Lukežič so pridno zaposlene na farmah. Mr. John Chesnik, Jr., ki je študiral kemijo v Boulder, Colorado, je dobil diplomo. Čestitamo ! Večinoma vsi so naročeni na Glas Naroda, in vsem zelo u-gaja Zgagova kolona. Družina Hegler ima na farmi pri Pueblo lepo urejeno kopališče. Vsem se zahvaliva za postrežbo in vsem želim zdravja in p reče, posebno pa Mrs. Barbari Naglieh, ki se nahaja v Pue-fbli pod zdravniškim nadzorstvom. Pozdrav tudi družini Krall! M. J. Bayuk. Naši v Ameriki i ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V gozdnem požaru, ki je nedavno divjal po državi New Jersey, je izgubilo pet mladih fan-itov življenje. Požar je uničil devetdeset kvadratnih mi]j gozda. Beam s vili p, Out., Canada. Čudno se mi zdi, da se Slo-venci v Canadi tako redko c-glašajo v listu Glasu Naroda, dksiravno je najbolj razširjen in priljubljen slovenski list. (ilas Naroda priporočam vsakemu Slovencu ali Slovenki, ker nam nudi mnogo zanimivega čtiva in vpogled po svetu. — Prav lepi so romani, in vem da marsikateri bralec ali bralka z zanimanjem čita roman Pota ljubezni. Zanimajo me dopisi slovenskih fanner je v iz ameriških držav. Tu pri nas obljiibujejo boljšo ceno za sadne pridelke. V splošnem še ni tako slabo. Letina kaže bolj srednja. Majni-ški mraz je po nekaterih krajih napravil precej škode na grozdju in jagodah. Tolažijo se ljudje, da bo pa cena boljša. Včasih je res tako, toda ne vselej. V nedeljo, 21. junija je priredilo slovensko društvo SNPJ iz Toronto, piknik na farmi rojaka Fr. M ožina. Bili smo povabljeni tudi farmepji iz o-kollce. Da je bilo prijetno, ni treba posebej omenjati. Samo vreme je bilo bolj hladno, čeravno tukaj včasi souce prav po afriško pripeke. Tem potom se v imenu vseh farmerjev, ki so se udeležili piknika lepo zahvaljujem za izredno prijaznost in postrežljivost Mr. in M rs. Leskovec in Mr. in Mrs. R-učLgaj in drugim Slovencem in Slovenkam i-z To route. Želimo, da nas še velikokrat obiščete. Pozdrav! Mary Pecek. SARAJEVSKI ATENTAT NA FILMU ■Pariški listi poročajo, da namerava neko novo filmsko podjetje izdelati film o sarajevskem atentatu. V ta namen je odkupilo delo Huberta Luttkea, po katerem bo i zde1 an film. Zunanji prizori bodo posneti v Sarajevu. j« najboljin najpopularnejša slovenska podporna organizacij* ▼ Ameriki. Računa nizke asesmente in piatuje liberalne podfrore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 183 podrejenih društev in Šteje nad 30,000 članov v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pifiite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA Iz Slovenije♦ BLAZEN VERNIK V FRANČIŠKANSKI CERKVI Žene, ki so na poti po opravkih skozi mesto rade za trenutek pomude v frančiškanski cerkvi, da pomolijo k Bogu, so bile priče precej razburljivega dogodka. Okrog- -10.30 se je v cerkvi iznenada pojavil mlajši moški, ki je z vsemi;,znaki dal slutiti, da njegov razum ne more biti v redu. Pred glavnim oltarjem se je vrgel na trebuh in je molil na način, kakršen v današnjih časih že, zdavnaj ni več običajen. Ženske so poklicale cerkovnika, ki je neznanca povabil s seboj v zakristijo, mu ponudil kozarec vode in ga skušal s prigovarjanjem pomiriti. Mož je bil dovolj dovzeten za malo prijateljskega pomenka, a od svoje potrebe, da bi v cerkvi še nadalje molil na tako viharen način, se nikakor ni dal odvrniti. Nazadnje je ljudem napol z besedo, napol s silo us pelo, da so ga spravili čez cerkveni prag, a ko je zagledal živahni promet na trgu pred se-boj, je začel na stopnicah kriliti z rokami, se priklanjati in si-pati iz sebe nerazumljive besede, da se je kmalu nabrala množica radovednežev okrog njega. Nazadnje ga ie odvedel stražnik. ALI CITATE ROMAN "GRAD HUBERTUS"? OBLEKA POGREŠANEGA MARNA Nad GO let stari Franc Marn, oče aretiranega Lojzeta in pogrešanega Viktorja, je'pospravljal v čebelnjaku, kjer je navadno spal Lojze na skromnem ležišču. Iz čebelnjaka je izvlekel vso navlako. Začel je pregledovati panje in v nekem\ praznem panju je našel suknjič in hlače pogrešanega Viktorja. Oboje je bilo povezano s kravato. ki je tudi last Viktorjeva. To je tista rjava obleka, katero je nosil Viktor, ko se je v kritični noči, kakor tudi Lojze, poslovil z besedami: "Sedaj grem in nazaj me več ne bo." O najdbi je stari Marn obvestil vevške orožinke, ki so obleko zaplenili in jo kot korpus delicti prinesli n a državno tožilstvo. Na obleki ni bilo krvavih madežev. Med obema bratoma je vladal že del j časa spor zaradi 300 Din, ki jih je dolgoval Lojze mlajšemu bratu. Starša sta Viktorju pri gradnji hiše izročila j 30,000 Din' Tudi to je bilo J vzrok spora. 1 Kako je prišla obleka v čebelnjak, je zaenkrat velika za-gonetka. Stari Marn je apatičen in redkobeseden. Komandir vevške orožniške postaje Ivan Sušni k ga je pred dnevi vprašal: "Oče, kaj bi bilo, ko bi se Viktor vrnil?" Mrko je odvrnil: "Stavim 1000 Din. da ga nikoli več ne bo nazaj." PO NEVIHTI V DETROITU Nedavno je divjala nad Detroitom strahovita nevihta, ki je povzročila ogromno škodo, -posebno v nekaterih predmestjih. Slika nam kaže cesto, ob kateri je porušil vihar brad javne in telefonske drogove. Na University of Wisconsin v Madifeon, Wis., je dobila Bachelor of Arts degree Miss Matilda Droll, hčerka družine Mr. in Mrs. Droll iz Cleveland, Wis. Predno se je vpisala na univerzo, je obiskovala farno šolo sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, kjer je graduirala 1. 1927. Nato je obiskovala do 1. 1931 Sheboygan High School, s katere je z najboljšim uspehom graduirala 1. 1931. Leta 1932 je graduirala na Sheboygan Business College. Na univerzi se je posvetila sociologiji in politični znanosti. Stroške šolanja je deloma 'sama pokrivala s tem, da je vršila razna pisarniška dela in poučevala slovenščino, ^feseca maja ji je bila pontule-na služba učiteljice v Italiji, pa je ponudbo zavrnila. Pripomniti moramo, da je Miss Droll tudi visoko glazbeno naobraže-na. Mladi Slovenki želimo v življenju največji uspeh. * Mrs. Jeanette Ferenchak, hčerka znane napredne Cvefcko-vičeve družine v Plainfield, N. J., je porodila v ponedeljek zvečer nad osem funtov težkega fanta-prvorojenea. Mati in otrok sta zdrava. Mladi materi in srečnemu očetu iskreno čestitamo, čestitamo pa tudi materinim starišem in pa Mr. Johnu .Turkasu v Cleveland!!, ki se mu je izpolnila želja, da je pos'tal pralstari oče. * V Rock Springs, Wyo., je po enomesečni bolezni je umrla Frančiška Mra.. v starosti 54 let. Rojena je bila na Trati nad Škof jo Loko, od koder je prišla, v Ameriko pred 34 leti. Zapušča moža in dva sina ter tri brate in eno sestro. Kdor je le kdaj videl Rock Springs, se spominja družine J. Mrak. Pokojna je bila dobrega značaja ter vsem priljubljena. Pripadala je KSKJ in JSKJ. * V Shipman bolnišnici na Elv, Minn., se je nahaja rojak Fr. Schuster, rodom iz Štajerskega. V rudniku mu je padel na nogo težak železen drog, vrhu tega pa še težak kos rude. Domneva je, da bo izgubil nogo vsled infekcije.. ★ Dne 25. junija se ja poročil na Ely, Minn, rojak John Ko-vach (Breezy) z Ano Maverle. Ženin je sodrug Kovach Bros. trgovine. * Iz Milwaukee poročajo: Mladi rojak Stanley Teka ver je imel zadnje dni nesrečo z novim avtom, ki je bil lastnina drugega rojaka Antona Erčula. Tekaver je dobil le lahke poškodbe, toda Emilov avto je bil docela razbit. — Žena Johna Šarca si je med obiskom svoje sestre v Hibbingu, Minn., poškodovala nogo, vsled česar je morala pretrgati svoje počitnice in se vrniti v Afilwaukee. — Miss Mary Gorjup je dokončala študije v učiteljišču in postala je učiteljica. — Slovenski gostilničar Fr Korpnik je moral 17. junij; plačati pet dolarjev kazni, ker je prodal slovenskemu tajnemu policistu L. Rozmanu kozarček žganja. — Rojak Mike Korošec je težko obolel. — Poročili so se sledeči pari: Nprman Evenson in Do-rothv Cmkovič, Kari Grabner ni Sophie Grabovski, Jakob Rebemišek in Gertrude Schae-fer in Esther Urbani? ter Joe Marolt in Oil a Goršek- * Na Colgate TJniversitv je dokončal študije Frank Omerzo, Jr., srn slovenskega farmerja v Eaton, N. Y.. ter postal Bachelor of Arts. V Ameriko je prijel leta 1920 kot sedemletni deček. Srednje šole je dovršil na Eaton High School. Čestitamo!* ALKALIZIRAJ Z MLEKOM Nezaželjivi spomini marsikatere party s o slaba, usta in otekla glava, česar vzrok je znižana rezerva alkali ja. Ko prihodnjič ne boste mogli spati ali boste preveč litini jeni ter bi hoteli zače-* ti naslednji dan brez ke-sanja, izpijte čašo ali dve mleka, predno se podaste k počitku, in še nekaj mleka zjutraj. Mleko je naravni alka-lizator — oživilo vas bo, postali boste zopet isti in čutili se boste svežega in sposobnega. In seveda, mleko je eno najcenejših hranil, ki jih je mogoče kupiti. The Bureau o f Milk Publicity, Albany. V Sheboyganu je umrl John Mervar, ki je bival tamkaj 33 let. ★ V Clevelandu je umrla Mary Zaletel, rojena Mostik, stara 45 let. Doma je bila iz vasi Podvinograd pri Divači na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1910. Ranjka zapušča štiri hčere, ter dva sinova, v stari domovini pa očeta in dve sestri. * Frank Strehovec, star 60 let, v Clevelandu, je bil zadet od nekega avtomobila ter odpeljan v* Emergency Clinic bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da ima zlomljenih več reber, možno pa je tudi, da ima prebito lobanjo in resne notranje poškodbe. Polici ia pravi, da je Strehovec stopil pred avto izza drugega avtomobila, ki je stal ob cesti. ★ Tz Buenos Aires, Argentina poročajo: V tukajšnji slovenski naselbini sta se poročila Anton Makuc iz Šmarij na Vipavskem in Kristina Peric iz Opatjega sel a na Krasu. — J oš k o Živec in njegova žena Julka sta dobila sina. — Alojz Pečenko je prejel vest, da je na Brjih pri Rihenbergu dne-12. maja umrl njegov oče Martin Pečenko v starosti SI let. Štirinajst dni prej je tamkaj umrla Marija Mihelj, stara 62 let, katera zapušča sinova v Argentini. * Tz Leadville. Colo., poročajo: Nesreča ne počiva, niti ne smrt. Do smrti se je ponesrečil v naselbini Joe Bradač, pljučnica je pobrala rojaka Franka Pnrkata in vdovo Angelo Ambrož. * V slovenski cerkvi v Chicago, Tli., se je poročila zadnjo .soboto Miss Štefanija Lončart hčerka dobro poznane in ugledne Lončarjeve družine, živeče na Cermak Road. Za svojega spremljevalca v življenju si je Izbrafla Jožefa Goloba iz So. Ohicaga. n GLAS N ARO HA" New York, Thursday, July 2, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.Z gjinlii tewing POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N . Y ..................................iiiiiiiiiii^uaiiiiHiM^.......bmah.......................... mm : ZEMLJEVIDI : : MQMTVEjnKI : i< IGRE : i S 2 m Romani.. ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura is minulosti ...........................................3P BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .6« Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. 4« BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. C«na ....................................-.............. Human je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dajanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Colar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor bas Cvetko Colar. ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejčkov Jože. 92 strani, Cena .................35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki Je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino DEKLE ELIZA, spisal Edmonfk de Concourt. 112 strani. Cena ..................................................... Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čljlh nekateri so mojstrsko podani in Ima človek med branjem vtis, da i>osamezne osebe sedijo kraj njega in ktumljajo ž njim. DON KIHOT- spi*»l Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na vlteštvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos ln veličino, pa se ni zavedalo, da Že umira. "Don Kibot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal K saver Meško. 103 BtranL Cena .66 Dve čtriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko znvršeni, kot jih more za vrši ti edinole naš uežno-čuteči Meško. F1LOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ .«0 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Komnu znanega nordijskega pisatelja je svojevrstna velezanimiv in odkriva f-lsto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......4S Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... .50 GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 268 in 136 strani. Cena ............................... .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim Čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vlnetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 stranL Cena .......................................— .80 To je letalski roman, poln dejanja ln najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v ▼ zračnih višavah. HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ............................................... To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino. Vladimir Levstik. — Sleherni rojak paj bi Stal roman tega velikega ruskega misleca. 1 HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ...........................................~~ .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice aa deželi—d i:Aevno o-eamljene žene v obliki, ki človeku ec*-« globoko v dušo ln mu ostane neizt^«no v spominu. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ............................... .35 N&l i zboren pripovednik ln poznavatelj narave nudi čl ta tel ju lepoto nafiih kraiev ln aanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal V. M. Dostojevski. i ŠT | It I KNJIGE. Cena ..................3 .36 Krasen roman enega najboljših ruskih pisa- 1 tefjev. Roman vsebuj« nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. ' Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in pozablja, tod« strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ........................................1.50 Janes Menclger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sttf jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čecb Svatopluk. 246 strani. Cena L20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega ln slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. JAGNJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 trdo vezano .......................................................35 V knjigi je poleg naslovne 5c povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkievvicz, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUAN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserlje. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. .60 JURČIČEVI ZBRANI SPISI C. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-5e čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol ln pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ........................ .45 , Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo Je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vrepničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo In deloma še vedno živi svojevrstno Življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživ^ajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale- v isevec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak rrre^ek. Vsi trije........1.56 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmečkega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. .75 KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenpa Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — ' 'Zadnji kmečk? punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...M Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1« svetovno znano deio. LISTKI, (Ks. Meško ^ 144 strani............ .79 LOV NA ŽENO spisal J/O. Cm-wood. 194 stranL Cena .89 Skrajno napet roman Iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, dagtt velikim zanimanjem prečita do konca. MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 stranL Cena _________________________________ .89 Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln : reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena M Štiri zanimive črtice našbga priznanega pisatelja. MATERINA ŽRfEV. 240 strani. Cena _...........- .69 Zanimiva povest lz dalmatinskega življenja. , MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal JankoKač. 11» strani. Cena........ .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena —........... 75 ■ Do skrajnosti naipet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani. angleški ro-anopisec poznan po celem »vetu. MIMO ŽIVLJENJA, spis^Z Ivan Cankar. 230 str. Cena .86 MLADA LETA, (Jan. K. „'rek), 188 str. ...I.. -60 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50 Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega. veka in sicer v času, ko so bili Teharjanl t povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijib duševnost opisuje, so pristno slovenski in opi3 njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.59 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čitatelj u. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ......... .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spiiuU Anton Novafen. 224 strani. — Cena L— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš..............50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remee, 94 strani Cena Ai Zanimiva povest Iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................30 Knjiga vsebuje' "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". Spisi... PESMI V PROZI, spisal Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ -80 Verna slika pestrega vellkomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, Bpisal Anatole France. £82 strani. Cena ........................................................ -6Q To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljici. PLAT Zli ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, nas^Deč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset, črtic Iz našesa domačega življenja. POVESIT IN SLIKE, spisal K saver Meško. — 79 strani. Cena ...............................-..........— -60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. ___> PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ........................................... -50 Povest' iz vojne dobe, ko še je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovini doseže tudi povest svoj višek. t PRED NEVIHTO, spisal L Tnrgenjev. 96 Btr. Cena -35 Mojsterskd delo slavnega ruskega pisatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cefia .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gaogl, 111 strani ........ .SO PRODANE DUŠE, splsz! Jota Ukovlč. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo* PTIC? SELIVKE, Rabindranat Tacore. Trda vez. 84 strani. Cena ............................................... .75 Prgeovori, eseji ln misli Slavnega Indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA 'Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... Posebno feanlmanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme ln posega v drrnzem delti v vojno ln povojno doba .35 v RDEČA MEGLA, spisal Kari Ffgor. 192 stranL Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito finesv>. da mora člta-telj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 230 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ........................................................... *75 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena .................................................... -00 SANIN. Spisal M. Arcibašev. 488 str. Cena .... 1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem, in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega Inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena .............................................. .30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadu* Pestre slike iz indijanskega in pi-jonlrske«;a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 stranL Cena..................................--------------- -50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 stranL Cena .......................................... -35 SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCL spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .69 Zbirka kmečkih povesti lz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi Človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. lt>9 strani. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 stranL Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena........................ 1.29 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter lzborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. f TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 l , -TARZAN, SIN OPICE. 302 stranL broširana M) Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu1 obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kuletrae jezike ter ne zanimajo samo mladine, »»2 »a tudi odrasle. " * TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih Je posvetil svoji materL TUNEL, spisaf Bernhard Kellermann. 295 str. ,. Cena 1.29 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno glpblje v osrčje zemlje. Sredi'dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere Žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja lnžinlrja All ana ne odneha, dokler ne steče med. Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ----------------------------.... .73 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Meiimee. 80 strani. Cena.. .39 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KEEMPLJm INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 461 stranL Cena .......................1.39 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi z^pletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakeca čitatelja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAkOTJtJ, spisal Anton Koder. 130 stfanL Cena ________..._______________________________ 40 Zanimiva povest la prejšnjega stoletja. \ V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 21» str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega Izidejo vsaka na svoi način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez......... .75 Mebko vez..........69 V knjigi Je vsebovana globoka mirn« modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena .39 Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.69 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln naj ne verjetnejših dogodivščin 1n za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matiiit. 255 strani. Trda vez. Cena ............................................... 1.23 Ivan Matičič je eden tistih redkih naSib ljudi, ki ne pozna samo vojne in nJenlh grozot ter posledic, ampak zna te !: vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena .........75 Zvezek vsebuje povesti Miičinskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milanskega "Mladih zanikernežev ia»tui življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jnko zanimivo pisana povest Cena .......................................7J ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostoje*- jevski. I. DEL 2G0 strani. II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenjo ruskih jetnikov takozvanih katorgab. utrjt£,>a jctnl-ških taborih v Sibiriji. ZLATA' VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 strani. Cena .69 Poučna in kratkočasna povest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj GO5 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal dnševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bll "brata"'; Kako ga je hudič sku5al, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav rič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čltatelju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomic. 229 strani. Cena .................................................... .75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji 9 Turki; skorc neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ............................................... 50 Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 stranL Cena .................................................... jgj Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem l^ra Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... Naročilom, je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali ^ centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na; — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 2161 WEST 18th STREET NEW YORK, N. "GLAS NARODA" I. BUKOVTNSKI: Pittsburgh, Pa. NI SE DAL UGNATI V KOZJI ROG Upam, da cenjeni bratje Hrvatje in sestre Hrvatice, ako slučajno berejo sledečo čtieo, prav gotovo ne bodo ranjeni v njihovem narodnem ponosu, kajti nimam niti najmanjega zlega namena, da bi koga žalil, bodisi osebo ali pa celo narodnost, pač pa da bi tega ali onega, to ali ono, pripravil k poštenemu smehu. Smeh je, kot sami veste, zelo zdrav, zlasti še, ako prihaja od zdravega človeka. Ampak šale (in sklede) na stran. To vem iz lastne skušnje kot večletni uslužbenec pomenljivega zavoda za obnovitev izgubljenega zdravja. K nam privedejo včasih bolnike, ki sicer niso telesno bolni, temveč melanholični, žalostni, na duši pobiti in obupani, kakor da so ravnokar zaigrali pri igralni mizi v Monte Carlo težke miljone. In ko padejo ti pomilovanja vredni nesrečniki v oskrbo naših učenih in izkušenih doktorjev, kaj mislite, kako jih zdravijo? Ali mari s slovečim raa-r?jaceljskiimi kapljicami s Štajerskega? Ali s čudodelno lur-ško vodo s Francoskega? Ali po nih bratov? Kot ves, je moja širša domovina Avstrija. In štiri brate vojake imam v tem prokletem svetovnem tepežu, katerega ne bo menda nikoli konec. Raztepeni _so po vseh evropskih frontah. Prvi, Mar^ tin, je na Francoskem v nemški atfmadi; drugega Franceta, so poslali na sever nad nedolžne m preproste ruske mužike; tretji, Andrej, pa se bije na jugu z italijanskimi polentarji-; in četrti, Jože, 'je moral precej v začetku vojne na Balkan, ko je ošabna Avstrija zavpila: "iSrbe na vrbe!" Kaj praviš temu? — Kaj naj rečem? Da si preveč sentimentalen! Tvoji bratje bodo mogoče Vsi odnesli zdravo kožo, ali bo eden ali drugi ubit, kakor je od usode zapisano, ne glede na to, če ti delaš v milnici jsk i tovarni ali ne. — Res je tako, ampak jaz si lahko svoje roke umijem. — Žal mi je, ako več ne prideš, ampak — kakor vidiš. Tvoja glava, tvoj svet. In nisem se vrnil. Pa tudi moji bratje, žalibog, se niso vsi vrnili ddmov. Dva sta pustila svoje mlado, komaj . razvito in nadepolno življenje doli na bojni poljani. Eden na Ruskem, drugi na Srbskem. Rekli so, da za — domovino. Oujeni čitatelji mi bodo o-prosti,li, da sem krenil tako daleč s pota in sem začel obujati na svetlo in mu jo pomolil pod nos. — Ali brate, Kranjac, jaz ne morem čitat ure. — Ne morete? Ali morda ne vidite dobro? —- Hvala Bogu, vidim dobro, ali jaz se nisem učil citati na uro. — Kako da ne? — Jaz nisem nikada hodil v šolo. — Ali potemtakem niste imeli pri hiši v stari domovini stenske ure? — Jesmo, pošto je dijeca KAJA IN LOČITEV ZAKONA odrasla, ali prije nikada ne. Kako pa ste se znali rav-'in tudi za povod za ločitev za- Kadilci so se že dolgo zanimali za ločitveni proces zakoncev Claffordovih v Bayon-ne. Šlo je za vprašanje, ali more biti kadilska strast enega izmed zakoncev drugemu povod za ločitev zakona. Lilly Claffordova je namreč velika sovražnica tobaka in najprej je zlepa odsvetovala možu kajo v skupnem stanovanju, ker pa to ni pomagalo, ami je kajo strogo prepovedala in končno se je zatekla k sodišču. Prva instanca je njeno zahtevo po ločitvi zakona zavrnila, češ, da lahko kadi mož kjer hoče in da so zakonski možje (vsaj pred sodiščem in na papirju) doma gospodarji. Toda žena se ni dala ugnati, dobila je več zdravniških izpričeval, da je slabotna in rahlega zdravja, da bi ji mogel tobačni dim škodovati in da se lahko torej smatra moževa kaja za telesno poškodbo L. G a n g K o f e r : Grad Hubertus R o m a n preizkdšeni metodi po vsem svetu znanega župnika Kneip-pa z Nemškega? Ali pa s >ka-kim ma-zilom, s krogljicami ali ne vem kakimi praški? Ali morda celo z relativno teorijo največjega učenjaka sedanjega časa, Einsteina? O, nikakor ne, zelo se mo-1 temne spomine na žalostne ča-tite! Kako zlomka pa potem? i se, ko vendar je ta črtica na-Vidite, enostavno jim dajo (za menjena za smeh in zabavo. vsak slučaj posebno izbrane) kratke šaljive ali humoristične spise za čitanje. Ako,pa je slučajno kateri bolnik (kar se le redko primeri) gluh, oprostite mi, hotel sem reči slep, potem pa mu prijazne bolniške Mrežnice tako okrogle pravijo, da bi se celo vse štiri stene v sobi smejale, ako bi imele usta. Da imajo včasih skrivna ušesa za poslušanje, stene namreč, je pa itak znano. Ii posledice takega preprostega in ob enem originalnega zdravljenja f Čez par tednov, se ti bolniki vračajo domov čili, vedri in srečni, kakor da bi ravnokar zadeli glavni dobitek znane irske loterije. Pa pojdimo k stvari. Bilo je ob času zadnjega svetovnega klanja, ko so se narodi med seboj pozdravljali s puškami, ka-noni.in strupenimi plini, seveda v imenu mirojjubja, svobode in enakosti — za svetovno demokracijo! In ko je brat bil ubijalec svojega lastnega brata, ako sta bili v nasprotnih taborih, vse za Čast cesarja ali kralja ali vlade, z lepšo frazo za dragi dom! Jaz sem bil zaposlen v tovarni, r kjer so vlivali kroglje za zavezniške topove. Samo nebo ve, kaj vse sem takrat pretrpel. Ali ne radi napornega dela, temveč radi — mojih hratov v stari domovini! Vedel sem, da ne Ijom mogel več dolgo te d&ševne muke prenašati. i V mestu srečam poslovodjo mdjega oddelka. —v Hej, Bukovinski, kaj pa je s teboj, da se več ne pri kažeš in ne prideš delat? Ali si bil morda bolan f — Tako me je mož nagovoril, ko sva se pozdravila. — Kaj bi bil bolan? Še tega mi manjka.) Ampak ne pridem — na račun svoji-h bratov — onkraj unorja. — Radi tvojih bratov v stari .domovini T Kaj pa oni imajo opravka a tvojim delam* , — Na videz in -dire&ftno prav nič, toda prosim te, ali naj po stanem soiibijalee svojih krv- Ko sem torej delal v zgoraj nati v raznih slučajih, n. pr. ko je bilo treba zjutraj vstati? — O, to je bilo jako enostavno, Kranjče moj: ko je počela "zora pueat" onda smo znali, da skoro "bit če dana" in da treba na noge. — Pa ako je bilo treba prej na nose nego je zora pucala ? — Na zvezde smo pogledali, brate Kranjac, na zvezde. — Dokler je bila noč jasna. Ali drugače? — I to je bilo lahko. Redili smo kokoši. A gdje so kure, tam so i petelini. I svi petelini so pjevci. Ko so počeli pie-vat zarana na jutro svoj "Kikiriki ". onda smo znali, da mora biti 2 ali 3 sati. — Pa kako je bilo po dnevi, brate Hrvat? — Po dnevi? Hm, ali ni je zlatno sunee najtočnija ura? — Da, dokler ga ne zakrivajo temni oblaki. — SluŠaj, kranjski moj ku-me! V selu smo »mali crkvo; o.nenjeni tovarni, se mi je ne-lcrkva je imala turn; a v turnu koč približal postaren, toda krepak in širokopleč možakar, Hrvat, s zelo košatimi, črnimi obrvmi, za okrasje pa je nosil, kot takrat skoro vsi Hrvatje, po starokrajsko zavihane dolge brke. Vprašal me je, koliko je ura. Jaz sem potegnil žepnico je bila ura. Ura pa je tukla po noči i po danu drobne i debele. Kada ie n. pr. odbubalo devet debelih i tri drobne, onda smo znali, da je tri četrti na devet. In tako imi ni je uspelo brata Hrvata ugnati — v kozji rog. kona. In tako je druga instanca za-slišala mnogo strokovnjakov in izvedencev, ki so res potrdili, la so nekateri ljudje preobčutljivi za tobačni dim in da more takim ljudem z njiim prenasi-čeni zrak škoditi. Na podlagi teh izjav je druga instanca razsodila, da se more zakon ločiti po moževi krivdi, če bi mož doma ne nehal kaditi. Sedaj ima mož to črno na belem in bo moral hoditi s svojo cigaro ali pipo na dvorišče, sicer se bo žena ločila od njega. ČUDNO SKRIVALIŠČE. V vojnem muzeju v Londonu je omara, ki jo imenujejo: "Le Cateaujevo jedilno shrambo". Med svetovno vojno se je neki francoski vojak cela leta skrival v tej omari, da ni prišel Nemceim, ki 5h> bili zasedli hišo, v roke. Vojaku je nosila vsak dan hrano hčerka francoskega hišnega lastniku. RIBA BREZ MEHURJA. V reki James v Virginiji živi riba, ki nima mehurja. Čim preneha plavati, se potopi na dno. ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA ..........MMMVHtpVMHBMHMIM^BHMBHIHB Kdo bi ne hotel spoznati *4 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s avojim romanom najlepši spomenik? Kdo* bi ne hotel biti z-Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja'', * Ob i Vardar ju' *: kdo bi ne hotel citati o plemenitem ;konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? < TO SO ZANIMIVI IN DO SKRA JNOSTI NAPETI ROMANU I I Stokajoč vzklik je odgovoril. In iz useda na stezi se je pojavila okrogla postava. Izpre-rninjasto, .staromodno židano oblaičilo se je tesno oklepalo izdatnih oblik postarne, prebilo •.ejene dame. Slamnik si je bila pripela za pas i a medtem ko je z dbema rolkama graibila za nabulmje-no dblačilo, je stiskala senčnik pod paaduho. V nekakšno gnezdo zavozlane kirte so kemu platnu, na kate-j rem so bile v čudni mešanici obdrgnjene bela. rdeča in črna barva. S težavo .je potlačila Katica smeh. "Tetica, kako pa moreš biti huda name zato, ker se hotela videti papana eno uro prej. Že štiri dolge mesece, odkar se je pričel lov na petelina, ga nisem več videla. In misli si samo. kakšno veselje mu bom napravila, če ga bom nenadoma presenetila sredi gorskega gozda." Zeleno oblečen mož s puško na rami je ležal iztegnjen na tleh in nad njegovim čelom je plaval s sijem obdan križec. Pod slik«o je bil težko čitljiv napis: "Tu, na tem mestu no našli na sv. Janeza dan ustreljenega Antona Hornegerja, grofov-skega Egeg-senefeldskega gozdarja. Zločin se tu je zgodil in morilec je pobegnil, ga videlo oko je božje, jeza božja že ga dohiti. R. I. P. Popotnik, očenaŠ." Nehote se je pokrižala Katica. Lahna groza se ji je splazila v dušo in z neprijetno močjo se je je polastila misel, da se je'bila wlpocila tu, na tej zemlji, ki je bila napojena ,s krvjo umorjenega. "Teta Gundi!" je zajecljala in pobegnila. Za iljo je šumel gorski gozd zamolklo in o-tožno in v temnih oblakih se je zasvetil bledo-rdeči soj prvega bliska, ki se je ukresal v daljavi. Po eni minuti hitre boje je Katica dohitela teto Gundi. ki jo je bil prvi blisk oropal poslednjega ostanka njene zavesti. Obnašala se je kakor osbupanka in jadlkovaje je trdila, da je njeno življenje grozovita bolečina, da se je bila rodila samo za nesrečo. Pljučno vnetje z dvomljivim izidom, to je bilo najmanj, kar si je prerokovala za konec te nove nesreče, v katero se je bila vnovič zaletela iz slepe ljubezni. Temu neprestanemu jadikovanju pa se je Katica postavila po robu s potrpežljivim molčanjem. In kar ji je le dopuščala njena mlada sila, vse je storila, da bi olajšala temu zvrhanemu kupčku nesreče sestop po nezložni poti. Samo enkrat, ko se je jadikovanje tete Gundi spremenilo v razdraženo oštevanje povzročiteljice nesreče, je Katica prelomila svoj molk. 4' Prosim te, samo mene ne delaj odgovorne. Saj sem ti vendar rekla: ostani doma in daj mi, da grem sama!" visokem obupu gospica Toda tudi v tem KSesberg ni pozabila, kaj dolguje svojemu položaju. Jezno je dvignila svoje žareče, z obilnimi biseri posuto obličje ter izjavila: "Grofica Ege-Senefeldova tvoje starosti ne hodi sa- ma Kujavo je Katica nakremžila nzteca: "Eli, kaj, tu v gorah, v pa pa novem gozdu!" In po kratkem molku je dodala: "Moje starosti? — Njene besede o se izgubile v zamolklem šu- Sedemnajst let! Kako star pa mora biti domen ju, ki je v dolgih sunkih hitelo po gozdu.1 vek. da sme hoditi sam?" IZ llAGfADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 slraoi Vsebina: Smrt Alotiamed Krama; Karavana smrti; . Na begu v Guropa; Družba Kn Nacr Cena ........................1JM KRIŽEM FO JUTROVFIM 4 knjige, 598 strani, s Bilkami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako aem v Mekko romal; Pri Čaronrlli; Med JezJil! Ona ........................UM) f»0 m V JEM KILRDISTANU 4 knjige, 594 »Irani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg le je^e; Krona sveta; Meri dvema ognjema Cena .............i..........1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV ; 4. knjige, s slikami. 577. strani Vsebina: Brata Alad211a; Koča v soteski; Mlrldit; nptjpjHA qo Cena ........................ii5t SATAN IN I&KARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Inteljenci; Toma Aetar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alroadeu; V treb delih rreta; Izdajalec; Na lovu; Spet n« divjem sapadu; Itečcni milijoni; Dediči Cena .......................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina; Kovač Slmenj Zaroka z zaprekami: V golob-ujaku ; Mobamedanskl svetni* Cena ....................iJSt WW1.TQV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na' divjem za padu; Za življenje; NSo-čl. lepa lndljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih ; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Wlnnctova smrt; Win-netova oporoka Če«« ______________ t. V TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: B<>j s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, ln njegova poslednja pot Cena J« .1.5® Naročite jih lahko pri: i 11 f216 ^ 216 West 18th Street KNJIGARNI "Glas Naroda" New York, N.- Y. ^fiSS Hitro je pogledala v nebo. Tam gori )e bilo videti zares grozeče. Oprezovaje se je ozrla na gozdni vrli, in ko je videla, da se že -vsi vrhovi majejo v šumenju vetra, je boječe rekla. "Paipa ne more več dolgo izostati in tukaj se morava sniti z njim, saj vendar nima od lovske koče pa tja do jezera prav nobene druge poti." j Videti je bilo, da se zamolklo šumenje, ki se je spustilo na gozd, tudi gospici Kla^ibergovu ni zdelo varno. Poslala je svoje majhne, urne oči na poizvedovanje in kar je pri tem odkrila, je povzročilo, da je pozabila vso trudnost. "Moj Gos,pod Bog v nebesihje jecljala, "tu vendar prihaja nevihta. Proč! Proč! Domov !'' "Tetica, prosim te." "Ne, ne, niti sekuride ne ostanem več!" Mukoma se je potbrala goispica Klesberg s tal in je jadikovala: "Samo poglej, pol neba se črni od obklakov. Jaz sem si pa prav mislila, da se bo ta norčija tako nekako končala. Ko Ihi bila le doma ostala!" — Stokaje je vzela senčnik in naglo od-capljala spremljajoč vsak negotov korak s pol-siišnim vzklikom. Katica gledala žalostno za njo, še vedno oklevajoč, ali ji naj sledi, ali naj ostane. Zamolklo bobneč grom je odločil njeno oklevanje. Še enkrat se je ozrla s hrepen-ečim pogledom po razburkanem gozdu ter poklicala z zvočno jasnim gladom: "Papa, paipa!" Toda samo veter ji je šumel v odgovor. Kujavo se je hotela obrniti, da bi odšla; tedaj so se doT tuknile njene; oči znamenja na bukvi. Radovedno je pristopila in odrinila prevesno vejo na stran. V ljudskem slogu je bila že na napol prepereli talblici upodobljena gozdna gorska pokrajina. t "Tako kot tvoja mati, ko je šla po svojih potih." Ne, teta Gundi tega ni izrekla, toda imela je na jeziku; v resnici je ipa samo dejala: "Upam, da ne boš nikoli dosegla te starosti!" Katica ni imela časa, da bi razmišljala o pcnuenu te, njej popolnoma neznane spremembe. Prve težke kaplje so tleakaje padle na listje. Podoba je bila, da se prigoda zdaj vendar ne misli končati brez izdatne kopeli. Katica je zbrala ves svoj pogum in zgrabila go-spioo Klesbergovo, ki je bila sedaj bliže joku kakor smehu, tako energično kar je mogla pod pazduho, da bi jo spravila v hitrejšo hojo. Na nekem ovinku steze je zavrisnila: "Tetica, rešeni sve!" DALJE PRIDE leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le* > pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene sozelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" OLJs vahovz*- New York, Thursday, July 2, 1936 Srčna stiska ■ THE LARGEST SLUVENE DAILY IN UJjt. NOČ PRED POROKO 40 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Da bi g-a k Gorti vlekla kaka posebno velika ?tra*t, te^a *«i mogel trditi, četudi je njena posebna lepota razvnela njegove čute Toda njeno hladno srce ga je zopet odbijalo, medtem ko je bil sami po naravi dobrosrčen in usmiljen. V Ka--elu tegn pri njej ni opazil, toda tukaj, doma, v nasprotju s Katarino, mu je prišlo do zavesti, kako malo gorkega čustva je imela Gerta v primeri s Katarino. Da, Katarina je bila povsem drugačno dekle, ali pa njena sestra, Lota. Pri enem samem pogledu v njune lepe, modre oči je vsakemu postalo gor k o okoli srea. Toda kaj je pomagalo vse to premišljevanje? Pa tudi sam ni rad razmišljal o tem. Gerta bi mu prinesla tako veliko premoženje in drugih ugodnosti, da mora sprejeti tudi njor^ napake v kupčijo. Drugače je bila lepa, zapeljiva ženska in jo bo že vzgojil. Sedaj je bilo samo še treba najti primemo priložnost, da pripelje celo stvar v pravi tir. Bil je čmeren, meglen jesenski dan. Nebo oblačno, listje pada skoro brezslišno z drevja na tla; stara, večno nova podoba •tmiranja, ki napravlja jesen tako žalostno in ljudi napolnuje s potrtostjo. Ta velikimi očmi gleda Gerta na dvorišče. Sama sedi na verandi, ker so stariši in ITeimut po kosilu spali. Najrajši je sedela na verandi, med vedno zelenimi rastlinami in si je pripravila prijazen prostor. V rokah drži knjigo, toda ne bere. Njene misli so splavale v daljavo in" niso bile prav nič vesele. Helmut se ozira na njo z vprašujoči mi in pomembnimi pogledi. Gerta se ču-ii pred odločitvijo, da se javno odloči za Krafta, kot je zahteval, ali pa dati roko Helmutu in zatajiti svojega ljubimca. Mogoče bilo najboljše in najpametnejše — toda je mogla to kar tako! Pogosto se je igrala s to mi lijo. Ker pa je sedaj prišlo resno, sele čuti, kako drag ji je bil David Kraft, da ga je v resnici ljubila — nepozabni so ji bili oni poletni večeri, v katerih -sta si izmenjala besede o ljubezni. Imela bo še težke boje, p redno se ga bo oprostila, ako se ji bo to sploh posrečilo. Toda bilo je popolnoma nemogoče, da bi Gerta, baronica Winkler, postala navadna gospa oskrbnika Krafta. Prekletstvo smešnosti bi ji brezpogojno sledilo in ravno tega se najbolj bala, da bi bila ljudem v zasmeh; naj jo imajo ljudje za zlobno in slabo, za to se ni zmenila. Da, ko bi imela ljubki značaj Katarine Bergerjeve — pri tej mMi se ji ustnice ponosno povesijo — o, kako jo sovražila fo dekle, ki je tako brozobzjrno odkrila svojo notranjost. In vendar se je med ta občutek nekoliko mešala zavist, da je Katarina hodila tako mirno po svojih potih in je mogla delati, kar se ji je poljubilo. Gei'ta se strese, naenkrat jo zazebe. Tako ti1)o je vse okoli nje in tako žalostno. Megla pritiska na vse in vsled lega najbrže tudi njene težke misli. Naenkrat pa se odpro :>jene oči in -se napenjajo, da bi predrle meglo. Ali ne prihaja mož, na katerega je ravno mislila s takim koprnenjem, proti hrši s puško na rami ? Kot bi jo stresla elektrika, poskoči. Kako stasit in ponosen izgleda — Helmut se je v resnici moral skriti pred njim! Takoj nato Kraft vstopi. Gerta sliši, kako je v obednici sedel na stol. Tn tedaj jo vleče k njemu; priložnost je bila tako ugodna. Gerta stopi k vratom. "iKdo je tukaj? O, vi ste, gospod oskrbnik?" yOprostite!" odgovori mirno, "oprostite, če sem motil! Gospskl baron mi je rekel, da naj okoli treh tukaj čakam nanj in na gospoda grofa Brula. Bomo še vstrelili nekaj zajcev; manišell jih še j\ekaj potrebuje." "Se ni tri; papa še spi," odgovori proti svoji navadi nekoliko boječe, nato pa tiho pripomni: "Ali bi mi toliko časa delal tovanšijo, David? Potom pa pojdi z mene^ v moj zimski vrt!" "•Kakor zapoveduješ!" Gerta se zopet globoko stisne v stol, medtem pa Kraft postavi puško v kot. Nato ji sede nasproti in resnega obraza jdeda na tla. G^rta ga pogleda, toda Kraft ne reče ničesar. "David," ga vprašs Gerta z mehkim, sladkim glasom, ki Aa je že f olik okra t očaral, "David zakaj me ne pc^^daš?" Kraft se zgane. ^Kaj pa ti je še do tega?" vpraša grenko. "To še vpraša* ? Saj vendar dobro veš, David." Gerta prime njegovo roko. "Kaj to pomeni?" Naglo ji odtegne roko. Ali ga je zopet hotela zaviti v svoje mreže? Ne. sedaj se ji ne sme več posrečiti; hoče ostati trden. "Ali si hud name, moj dragi? Kaj sem ti naredila?" „ . VKaLsi mi naredila? O, nič. kar bi bilo vredno besede! Kaj je vec pri tem, ako baronesa Winkler za nekaj časa napoti uradnika svojega očeta, da \erjalme v njeno ljubezen__" "David, ljubim te! Saj veš__" ' 4'Vem samo, da si se igrala z menoj. Nikdar nisi resno mislila s svojo ljubeznijo do mene! Mogoče si se mi smejala, da sem vefjel tvojim zatrjevan jem. Kako sem se mogel tako' spozabiti in misliti, da v resnici hoč(£ posltail -j^ja žena! Kakšen norec sem bil!" Gerta povesi glavo in molči. Ka'j tudi naj bi odgovo-nla? Bile bi zopet iste besede! "Zakaj mi* ne odgovoriš, Gerta? To.je zopet en dokaz ^ec, da imam prav, ko mislim, da -si si samo z menoj preganjala dolgočasje v tukajšnjem življenju. In te neuimne sanje sem moral bridko plačati." "Tp * menu ješ neumne sanje, David, kar je meni najljubši S0"11"1"- pravi bolestno. "O, potem pa. me nfei zares ijtfDII.: Ljubil sem te Gerta, vroče in v bolesti — bili so dnevi v katerih bi mogel dati vse, vse, svoje življenje — samo da bi mogel tebe imenovati svojo, tako neumen sem bil — toda sedaj je vse to končano in ti satma si kriva!" "Jas, David? Zalcaj?" vpraša Gerta in v strahu posluša njegove besede. "Kako? Saj ti nisem storila nič hudega (Dalje prihodnjič.) ........................... Preti nekoliko dnevi je dospel«cijskemu komisarju potrdile v mestece Vergara na Baskiš-kem mlad mož, Antonio Ruiz Gonzalez iz Navarščine. V Ver-gari stanuje njegova zaročenka. Sofia Irurieta, s katero bi se moral naslednji dan poročiti. Do te poroke pa ni prišlo, in sicer iz dokaj navadnih razlogov. Antonio je prenočeval v hiši svojega bodočega tasta. Okrog polnoči ga je prebudilo obupno vpitje s hodnika. Hitro se je oblekel in skočil pogledat, kaj je. Tudi drugi so bili že pokonci, pa so našli zunaj njene sobe lepo Sofijo, ki je krvavela iz več ran in jim je povedala s slabotnim glasom, da je bila ponoči nekaj vstala. Čim je pa stopila iz svoje sobe, je planilo nanio nekoliko mladih mož, ki jili je bila očitno zmotila v njihovem vlotaiilskcm početju. "Zadali so ji več ran z nožem, nato so pobegnili. Kmalu potem so tudi ugotovili, da je šlo vlomilcem za Antoni'jev denar, na hodniku je namreč na obešalniku visel njearov telovnik. v katerem je bil imel vse svoje imetje, 3000 pezet. sedaj pa je bil ta denar izginil. Ranjeno dekle so prepustili ženskam, možje pa so se spravili na zasledovanje zločincev. Iskali so jili več ur, pa jih niso suni, da so bili "vlomilci" iz domače hiše. Čudno zaročenko so aretirali, Antonio je prejel preje svoj denar nazaj in se je seveda takoj odpeljal domov. Pa še nekaj prištedil je na tej vožnji nazaj: plačal je za en sa mvozni listek, kajti iz poroke ni bilo potem nič. POŽIG S POMOČJO STRELOVODA V bližini Slavkova se je v vasi Cholovki t iz vršil požig na način, kakršnega zgodovina tega kriminalnega področja gotovo nikjer ne beleži. Tamoš-n ji tesar Beneš in kmet Fran ta sta se gledala že dolgo časa pisano. Vzrok je bil v dolgotrajni pravdi zavoljo mejnikov, ki sta jo vodila moža drug proti drugemu in ki se je končala s tem, da je Fran ta izgubil. Poleg tega, da je sodišče prznalo njegovemu nasprotniku kos zemljišča, ki ga je kmet smatral za svoje, je moral ta plačati še 5000 Kč. V Cholovki se mu je vse smejalo, ker ga je posebno jezilo, pa se je odločil, da se bo svojemu nasprotniku temeljito osvetil. našli, tako da so nadaljnje za-f Te dni ie 51a npv»hta preko sledovanje opustili. Samo^den ' ?z?ml;,a Pn Slavkovn. Strela je ga ni opustil, in to je bil bedni 'sv^"n,la v strelovod Bene.Šove Antonio sam, ki ni mogel pre-i . e 111 protl vsomn pnčakovn-boleti izgube svojih .1000 pezet,1 "j11 P°vz™čila požar v seniku, leta je delal in delal, da si jejkl se ^ razširil preko vseh po-prištet.il ta kupček denarja, bi-r!^ Prosestva P°^°rele do tal, rešili hranke tako krvavo potreboval.! lo »'^^»ko stranskih prizid-Kaj samo v zakonu: saj ni imeli kov* 3° bilo navidez niti toliko denarja več, da hi ipopolnoma jasno» kako na" nlačal zase in za svojo jutrišnjo ftal po*ar< se ^ vorl-ia orožni.š-ženo vožnjo nazaj, na svoj dom 1 ko P°stai° v Cholovki vendarle Ko je na to pomislil, so mu sol- po t,1,0ln Podrobneje začel zani-ze stopile v oči, pa se je dvi"-- matl za stvaT% kaiti r'U(lnn S(1 nil in stopil na policijo, da bi z<1,'!° zadovoljstvo Frante, mož priznal, da se je splazil na posest svojega nasprotnika, da je prerezal bakreno žico strelovoda ob seniku, nato podaljšal s kosom druge bakrene žice in pfrivezel na to pločevinasto škatlo, v katero je bil nasul smodnika. Škatlo je postavil med seno. Slučaj ali kaj je hotel, da se je njegov peklenski izum izkazal v polni meri že pri naslednji nevihti. FVanto so izročili sodnikom v Brnu. Socijalistični premier stopil na policijo tam potožil svoje stiske. Policijski komisar je dal poklicati bodočega tasta in taščo, dal si je stvar podrobno opisati, potem je šel sam v niiju hišo. Tam si je Sofijo malo ogledal, pa ji je kar rekel, naj vrne ukradeni denar. Dekle v jok, nato je priznala, da je res ona sama ukradla Antoni jev denar. Zvečer je videla v njegovi listnici bankovce za tisoč pezet in to io ie bilo zavedlo v jrreli. Izmislila si je vso komedijo z naoadalci in da bi su(m ne p*i-del nanjo si ie z bri tvi io r>ri-zadjala nekoliko ran. Baš te rane-, ki so bile zelo na površini in brez nevarnosti, se poli- ki se je mudil ob času požara v dve uri oddaljeni gostilni. Pri natančnejši preiskavi pogorišča je orožniški komandant odkril na mestu, kjer se je ogenj začel, pod zogljenelimi ostanki pločevinasto škatlo, v kakršnih prodajajo neko zdravilo za živino. Izkazalo se je. da Beneš že leta ni bil uporabljal takšnega zdravila in ga tudi ni imel dnima, pač pa je preiskovalec ugotovil, da so tQ zdravilo nekaj prej prodali v neki dro«-oriji v Slavkovu posestniku Franti. Bilo je še nekoliko druirih indicov, ki so "ndli končno do tega, da so Franto prijeli. Po daljšem zasliševanju jr LA2NA OPOROKA Dne 12. januarja t. 1. je umrla v Zgornji Ročici posestnica Cecilija Avgust i nova. Drugi dan se je zglasila pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu 40-let-na želarjeva žena Frančiška Sauperlova ter predložila v svr-ho razglasitve oporoko pokojne Avgustinove. V oporoki se je navajalo, da je glavni dedič do polovice premoženja pokojne Avgustinove strežnica Marica Sauperlova. hči Frančiške Sauperlove. Na oporoki so bile podpisane tudi tri priče. Ko so pa ti doznali, da so na oporoki podpisani kot priče, so seveda takoj zadevo prijavili sodišču, ki je dognalo, da so podpisi ponarejeni. Ker je bilo sodišče pri Sv. Lenartu mnenja, da je oporoka v celoti ponarejena. je zadevo odstopilo državnemu tožilstvu v Mariboru. Frančiška Sauperlova se je morala zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča. Pri razpravi je Sauperlova izpovedala, da ji je pokojna Avjfffsti-nova oporoko diktirala. Ker ni bilo v bližini nobenih prič. je pač sama podpisala priče. Obsojena je bila na 4 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Emile Vandervelde, bivši minister za vnanje zadeve in voditelj belgijskih socijalistov, ki mu je bilo poverjena sestava nove belgijske vlade. STRAŠNA VOŽNJA BRZO-VLAKA PiSite nam za cene voznih U- SIOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York stov, reservatijo kabln in pojasnila za potovanja. SKOPOLAMIN. Iz hlena pridelujejo skopo-lamin, k i spravi človeka v nek<-vrsto nezavesti. V Ameriki u-porabljajo to mamilo za to, da izsilijo trdovratnim zločincem priznanje. POMIRJENJE VALOV. Vse ladje ameriške obalne plovbe so dolžne voziti s seboj določeno količino "olia za viharje" ki rabi za to, da se valovi pomirijo, če bi ladja v slabem vremenu prišla v nevaren položaj. Grozna železniška nesreča se je zgodila na obali Kaspiškega morja, kakor poročajo iz Tif-Iisa. Brzovlak, ki. vozi med mestoma Baku in Aliabad, je iz gora pridrvel v ravan in tod začel dirjati z naglico !)() km na uro. Naenkrat pa je strojevodji postalo slabo. Opotekel se je na svojem prostoru in kurjač je planil za njim, da ne bi siromak padel z drvečega stroja. Krepko ga je prijel, toda v tistem hipu sta oba zgr-mela z lokomotive, vlak pa je s hitrostjo 90 km brez vodstva dirjal naprej. Ta strašna vožnja je trajala celi dve uri. Na malih postajah, skozi katere je drvel vlak. so bili ljudje vsi prestrašeni zaradi t«' strašne naglice. < Vz dve uri pa je pred neko postaj? brzovlak zavozil v tovorni vlak, ki je stal pred postajo. Sunek je bil tako silen da so vsi vozovi skočili s tira in se zvalili po nasipu. Iz razvalin so potegnili 15 mrliče v, ranjenih in poškodovanih pa je bilo več sto ljudi. Na parnikih, Id so debela tiskani, vrše v domovino izleti ood v«lstv< izkušenega spremljevalca. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem iasu, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meset. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Prečitaite par poglavij romala "Grad Hubertus", pa boste nestrpno pričakovali nadaljevanj. NAJLAŽJI LES. Nailažji les, kar ga poznamo, je balsov les, ki izvira od neke vrste mangrove. Ta les je nekoliko gobast in kmalu segni-je, po drugi strani pa ga je mogoče z impregnacijo napraviti prav tako trpežnega kakor dru-,re vrste lesa. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poles naslova je razvidno do »'dnj In--\te plačano naročnino. Prva številka iw>meiii mesce, druga dan in tretja t« leto. I)a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Tošljite naročnino naravnost n*m ali jo pa plačajte naSemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih Imena so tiskana z debelimi črksimi, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbina, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Fraiiriseo, Jacob Laushin '"OI.OKADO: Pneblo, Peter Cullg, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "ILLINOIS: ^ Chicago. J. Uevčlč, J. I.ukanleb Cicero. J. Fabian (Chicago, Ciwo ln Illinois) Joliet, Alary Bambich La Salle, J. SpeUch M.iscoutah, Frank August In North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzxniller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (Za PennsyivaiJa, W. Va. ln Marylan i) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. Frank Gouie Ely, Jos. ,T. Peshel Eveleth, I^»uis Cou2e Gilliert, Louis Vessel II i hI »Ing, John PovSe Vlrgina, Frank Brvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Struisha Little Falls, Frank Masla ' Cleveland. Anton Robek, Chas. Karl-linger. Jaeob Kesnik, John Slapnilt OHIO: Barl>erton. Frank Troha Girard, Anton NagrMle Lorain. Loufe Baiant, Jolm Ku"»V Youngstonn. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA : Brouirhton, Anton If«vec Coneinaugh, J. Drezovee CoverUale in okolii-a, M. Kupni'; Export, Louis Supančič Farrel. Jerry Dkorn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steel ion. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Juvan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Sfcafc Sheboygan. Joseph Kmkei VYOMING: Roc-k Sprines. Louis Tanehar Diamondville. Joe RoUeb 3. julija: lie de France v Havre Conte di Savoia v Genu* 7. julija: Europa v Bremen & Julija: Queen Mary v Cherbourg 11. Julija: Saturnla v Trst Champlaln v Havre 16. Julija: Manhattan v Havre NormAndie v Havre 16. julija: Aqultanla v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rex v Genoa 13. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. Julija: Vulcan la v Trtr* 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 1. avgusta: Cbamplain v Havre Bremen v Bremen 5. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 8. argus! a: Europa v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta : Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Norma ndie v Havre -"O. avgusta : Vuleanla v Trst JI. avgusta: Bremen v Bremen "2. Cbamplain v Havre Conte di Savooia v Genoa G. avgusta: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 8. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen Začnite citati v današnji številki roman "Grad Hubertu s". Vsak zastopnik Izda potrdile n greto, katero je prejet Zaupnike tepla UPRAVA "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za s ta H kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. an .. ■ • • - §* ' fW ARODA largest Sbmnaa Daily b the United ShitM; lisi slovenskih delavcev r Ameriki. and legal HoBdaj*. 75,000 September 21, 1903, at the Port Office at Mew York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3. 1879. NEW YORK, FRIDAY, JULY 3, 1936- PETEK, 3. JULIJA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV. BOJEČ SE NEMŠKEGA VPADA, JE ZAČELA FRANCUA UTRJEVATI - OZEMLJE OB ŠVICARSKI MEJI Angleški vnariji minister priporoča odpravo sankcij. — Blum zahteva, naj bo vbodoče vsaka na-* padalka kaznovana. — Dne 20. septembra bodo začeli razpravljati o reorganizaciji Lige narodov. — Ob nemški meji je 160,000 francoskih vojakov. ŽENEVA, Švica, 2. julija,—V uri svoje nezmožnosti je bila Liga narodov posvarjena, da Evropi preti nova vojna in da mora biti svet pripravljen na vojni metež, ako hoče ohraniti mir. Francoski socijalistični ministrski predsednik L. Blum je izrekel to prerokbo na zborovanju Lige narodov ter z angleškim vnanjim ministrom Anthony Edenem priporočal, da se Liga preuredi, da vzdrži mir in da kaznuje v bodoče ono državo, ki bi napadla kako državo. Anglija in Francija ste stopili v ospredje, da obdržite Ligo, ko so male države zagrozile, da izstopijo, ako bi bile sankcije proti Italiji odpravljene. Malim državam sta Blum in Eden odgovorila, da Liga mora obstati, da pa ne sme priznati Italiji pravice do aneksije Abesinije. Temu naziranju se je pridružila tudi Rusija, ko njen zastopnik Maksim Lftvmov-rekel, da je Liga narodov pokazala 4Velik napredek" že s tem, da je nastopila proti Italiji, četudi pri tem ni imela ni-kakega uspeha. Naj pa bodo velesile še tako optimistične glede L ige, so male države razočarane, ker Ligine sankcije proti Italiji niso zalegle. Angleški vnanji minister Anthony Eden je v svojem govoru sicer zatrjeval, da Aglija ne bo priznala aneksije Abesinije, vendar pa je predlagal, da so sankcije proti Italiji odpravljene. Nasproti temu je priporočal krajevne pogodbe ?a medsebojno pomoč in je pred vsem zahteval, daj V JE TREBA POVSEM PREUREDITI r Velika škoda vsled poplav v Texasu Zaradi postavnega praznika "Proglašenja neodvisnosti" ne izide jutri ""Glas Naroda". — Prihodnja številka izide v ponedeljek, 6. julija. Uprava. ostane pogodba sredozemskih držav — Anglija, Francija, Jugoslavija, Grška in Turčija — za -medsebojno pomoč še dalje v veljavi. Eden je Franciji obljubil popolno pomoč Anglije za preureditev Lige. Obljubil je, da bo to vprašanje načel na prihodnji redni seji Lige narodov 20. septembra. 1 |B| . Do tega časa pa bo posebni odbor sestavil načrt za preuredbo Lige. Francoski ministrski predsednik Blum je zagotovil, da tudi Francija ne namerava priznati aneksije Abesinije. Ves vzrok, da so se sankcije proti Italiji izjalovile, zvrača Blum na Ligo, ker se ni mogla odločiti za strog nastop proti napadalki. PARIZ, Francija, 2. julija. — Vojaški odbor senata je sklenil, da pošlje na švicarsko mejo vojaške izvedence, da preuče važne strategične točke. Obrambni minister Edouard Deladier je rekčl, da sedaj ni misliti, da bi se skrajšala dvoletna vojaška služba. Deladier je tudi rekel, da je na Magi-not črti (ob nemški meji v utrdbah 160,000 vojakov, ki zadostujejo za obrambo meje. Po mnenju angleških, francoskih in belgijskih vojaških izvedencev bo Nemčija v svojem prodiranju proti zapadu udarila skozi Švico na južnem delu francoske Maginot črte. PRETEPAVANJE NEZAŽEUENIH Pretepavanje je postalo že vsakdanja navada. Voditelji varuhov reda" so bili en duhovnik, trgovec in tri ženske. WILMINGTON, N. C., 2. julija. — List "Star-News" prinaša natančen popis o tem, kako je pretepavanje "nezaželjenih prebivalcev" v Columbus ekraju postalo že vsakdanja navada. Članek lista se nanaša na izpoved nekega člana te družbe. Njegovo ime pa ni bilo objavljeno, ker se boji maščevanja družbe, ki deluje pod krinko "varovalke reda". List označuje kot voditelje te družbe enega duhovnika, enega trgovca in tri ženske ter trdi, da so bili udeleženi saj pri enem pretepavanju blizu Clarendona. Kraj leži samo nekaj milj od "meje South Caroline. Državni pravdnik J. J. Bur-ney je rekel, da bo na podlagi podatkov omenjenega lista aa-l devo preiskoval, da pa so dokazi premajhni, da bi jih mogel predložiti veliki poroti. .Članek pravi, da je nek član tajne družbe vpričo svojega odvetnika in zastopnika lista priznal, da z desetimi drugimi pod vodstvom nekega duhovnika, nekega trgovca in treh žensk pripada k družbi "vigilantes", ki je sklenila občino Beaver Dam "moralno očistiti". Kot žrtve so izbrali sedem oseb, katere so pretepli s šest čevljev dolgimi in pol palca debelimi jermeni; poprej pa so jih še slekli. Že prejšnji teden je velika porota dognala, da sta bila na ta način pretepena dva moška in štiri ženske: To število pa bo še mnogo večje. ZDR. DRŽAVE SO SITE REFORM "Dežela je ozdravela in več ne potrebuje zdravil," pravi Moley. — Gospodarstvo more zopet pridobiti z a sebe javno mnenje. BOSTON, Mass., 2. julija. — Urednik tednika "Today" in bivši član Rooseveltovega možganskega trusta, profesor Raymond Moley je na konvenciji 14 Advertising Federation of America" pričel kampanjo za pridobitev javnega mnenja za boljše razumevanje gospodarskih potreb. "Alto poučite naroči o uslugi, ki mu jo je storil trgovski svet," je izvajal Molfv," boste dosegli več, kot pa samo pravično sodbo o gospodarstvu. S tem pa boste tudi v veliki meri pomagali gospodarsko družabnemu redu, v katerem - — - »j w živimo. 1 Nato je Moley govoril o pojavu radikalizma v političnem življenju ter rekel: "Pred enim letom sem rekel, da je nevarnost, ako kongres v svojih reformah nekoliko ne prestane, da se dežela preda redakciji in to razpoloženje je od tedaj postalo tem močnejše in bolj splošno. Dežela, čije gospodarstvo je o-zdravelo, ne potrebuje več zdravil. Prišel je čas, v katerem izražanje misli o gospodarstvu zadevajo na prijazna ušesa. "Tega časa zagovorniki gospodarskega življenja ne bi smeli pustiti iti mimo, ako nočejo, da stare, slepe sile dobe igro." V PALESTINI ŠE VEDNO VRE OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA REŠEVANJE ZASUTEGA RUDARJA GRŠKA BO KUPOVALA NEMŠKO OROŽJE ATENE, Grška, 1. julija. — Nemški gospodarski minister dr. Hjaknar Schaeht je na svojem potoivaiiju po balkanskih državah tudi na Grškem dosegel velik uspeh. Vlada namreč naznanja, da bo Grška porabila svoj "zmrznjeni" kredit v Nem čiji za nakup vojnega materi-jala. V juliju bo šla v Berlin komisija vojaških, mornariških in 'zračnih izvedencev, da pregledajo vzorce, ki bi bili primerni za grško armado. Tej komisiji se bo tudi pridružil pred sodnik Grške bainke Vanvares-sos. Dr. Schachtm se je posrečilo prepričati grško vlado, da more rešiiti svoj "zmrznjeni" kredit 30,000,000 mark samo na ta način, da od Nemčije kupi vojni materijal. Arabska feplošna stavka ponehuje. — Trgovci v Jaffi naprosili Žide, da se vrnejo in obljubljajo zaščito. JERUZALEM, Palestina, 2. julija. — Po celi deželi se nadaljujejo napadi na vladne u-radnike in na židovske naselbine, sabotaže, bombni atentati in guerilla boji. Kot 37. žrtev na židovski strani je podlegel ranam Izaak Glaser, ki je bil ranjen, ko so Arabci napadli naselbino He dera. Ker je bilo iz koncentracijskega taborišča v Sarafandu odpeljanih nekaj arabskih poglavarjev, so ostali zavrnili vsako hrano. Navzlic temu pa izgleda, kot da arabska splošna stavka, ki je v teku že deset tednov, ponehuje. Talko iso trgovci v Jaffi pozvali Žide, da se vrnejo v mesto in so jim obljubili, da jim bodo rade volje dali v najem stanovanja in trgovine. — Obljubili so jim tudi, da jih bodo varovali pred napadi. — Tudi v Tel-Avivu so odlični a-rabski trgovci židovske tvrdke naprosili za posojilo in kredit na hiše. HUDA SUŠA V DRŽAVAH NA SEVEROZAPADU DEŽELF. SAN ANTONIO, Texas, 2. julija. — V južnem delu Texasa je hudi suši nenadoma sledila povo-uenj, ki je po zadnjih poročilih zahtevala najmanj 2 1 človeških žrtev poleg tega pa je še pogrešanih P4 oseb. Več sto glav živine je poginilo. Povzročena škoda znaša nad miljon dolarjev. Nek' je s DEMOKRATI DOBILI RAČUN PHILADELPHIA, Pa., 2. julija. — Demokratski odbor je prejel račun za $2.50 za stol, ki je izginil iz stadiuma v soboto zvečer, ko je predsednik Roosevelt sprejel nominacijo za predsedniškega kandidata. SHAMOKIN, Pa., 2. julija. — Ob prisotnosti nad 5000 ljudi so rudarji celo noč odkopavali zemljo, da bi dospeli do Enocha Kulsbinskega, katerega je zasulo v "tihotapskem" rudniku, ko je kopal premog. Reševalci upajo v 12 urah dospeti do zasutega Kulshin-skega. Spočetika je bilo Kul- tehinskega razločno slišati, ko ____„ „ je klical: "Hitite, prosim, ker tih, ko je skočil s tira brzo-me stiska." Pozneje pa ga ni vlak, ki je vozil iz Varšave v ŽELEZNIŠKA NESREČA NA POLJSKEM VARŠAVA, Poljska, 2. julija. — Deset .oseb je ibilo ubi- bilo več mogoče slišati, i Poenanj. CHILE NAJ IZSTOPI IZ LIGE NARODOV SANTIAGO, Chile, 1. julija. — Chii^o časopisje ivečinoma molči o politiki, katero je za-s vzel chilski zastopnik pri Ligi narodk>v Manuel Rivas Vicuna, ki je predlaigal, da se pravila Liga narodov premeni-jo, da se opuste sankcije proti Italiji in da se vstanove krajevne organizacije. • Toda list "Imparoial" v l svojem uredniškem članku kritizira -vlado, češ, da se v svoji politiki ne ravna po javnem mnenju. "Imparcial" pravi, da je udeležba^ Chile v Liginih zadevah brez vsakega pomena in da je brez vsake vrednosti, ako bi hotela Ligi kazati, kako smer mora zavzeti, kajti latinska Amerika je preveč oddaljena od Ženeive, da bi njeno članstvo pri Ligi imelo kako korist. "Imparcial" pravi, da je najboljše, da se Chile umakne iz Lige narodov, četudi bi premerila svoja pravila, Iz potoka Plum Creek je čez j noč nastala deroča reka. desetleten deček, ki se svojim očetom nahajal v vlaku, ki je vozil čez most čez Plum Creek pri San Antonio, je bil skupno z neikim Mehikancem vržen v valove in sta oba utonila, ko je vlak z desetimi vozovi skupno z mostom padel v reko. Dva potnika, ki sta .se rešila, pravita, da je u-tonilo še najmanj šest oseb. V Plum Creeku je utonilo šest Mehikancev in trije črnci, k) fcso stanovali v kočah, katere je odnesla voda. Šest oseb je utonilo, ko je-vokla odnesla hišo Antonio Gonzalesa. RUSKE POSTAVE 0 MATERINSTVU Sovjetska vlada za velike družine« ;— Za velike družine je določila podporo. — Odprava plodu bo kaznovana. MOSKVA, Rusija, 1. julija. — O novi postavi, ki prepoveduje po celi uniji sovjetskih socialističnih republik odpravo plodu, zelo živahno razpravljajo v Moskvi. V splošnem s "sedanjem času ta postajva ni posebno dobrodošla. Postava prepoveduje odpravo plodu, razun v slučajih, kadar l i bilo v nevarnosti življe- V Gonzalesu, šest milj vzhodno od San Antonio je proti jutru .voda nenadoma vdrla v trgovski in stanovanjski del mesta. Voda je stala po trgo- . J . - v-v i i- jrne uatere, ali pa da bi bila vinah in hisali za ceveh viso-J J , , , , , i . podedovana kaka huda bolezen. Mnogi so pričakovali, da bo nova postaiva dovoljevala o-peracije med revnimi družinami, ki že imajo mnogo otrok. CHICAGO, 111., 2. julija. Zvezna vlada je prihitela pomoč farmerjem v petih vernih državah ter pazi na sena V odgovor navaja vlada, vremenski položaj v štirih dru-»da je v v ta namen bilo zgraje- gili državah, ako bo tudi tam pomoč potrebna. V obeh Da-kotah, v Minnesoti, Montani in Wyomingu imajo WPA u-radi od administratorja Harry IJopkinsa naročilo, da takoj odkažejo delo farmerjem pri napravah za pridobivanje vode. farmerjev v Okoli 25,000 obeh Dakotah in v so se pripravili, da zapuste svoje osušene farme in gredo gradit jezove, ki bodo služili za namakanje zemlje. Hopkins, ki se je nekaj časa vstavil v Chicagu, je rekel, da njegov urad pazi na vreme v državah Illinois, Missouri, Iowa in Wisconsin in da bo krajem, ki jih ok roža suša, takoj ^o. poslana pomoč, ako v nekaj dneh ne pride dež. Tudi poljedeljiski tajnik Wallace je obiskal države, ki so prizadete vsled suše. V Chicagu se je .posvetoval z lastniki klavnic glede nakupa živine, kakof leta 1934, ako bi prišla potreba. Toda o tem ni bilo ničesar sklenjenega, ker je še vedno mogoče, da pride v nekaj dnevih dež in bo za živino nih mnogo porodnišnic in zavodov za otroke in da bodo družine z mnogimi otroci dobivale državno podporo — v ta namen je sovjetska vlada za letošnje leto določila 2,250,000,-000 nabije v — toda revnejši sloji s to postavo nikakor niso zadovoljni. Mnogi so mnenja, da bo ime-la postava za posledico veliko Minnesoti štQvilo «zakotnih" operacij za preprečen je rojstev otrok, kar bo imeilo zelo slabe posledice za zdravje in moralo. Sovjetska vlada bo vsaki družini po rojstvu sedmega o-troka vsako leto plačala skozi dobo. petih let 2000 rubljev; od desetega otroka dalje pa za vsakega po 5000 rabljev na le- dovolj krme. Vriemenski urad naznanja, da je po vseh Združenih državah dež potreben. Urad pravi, da v* dveh letih suše 1930 in 1934 položaj v začetku julija ni bil tako kritičen kot letos, - ; KANCLER ODKLONIL POVABILO DUNAJ, Avstrija, 1. julija. — Pod okolščinami, ki so zagrnjene v veliko skrivnost, je kancler dr. Schuschnigg priznal, da je odklonil osebno povabilo angleškega vnanjega ministra Edena in francoskega vnanjega ministra Yvona Del-bosa, da bi prišel v Ženevo. —• Dr. Schuschnigg pravi, da je povabilo prejel prepozno in da mu tudi zaradi važnih notranjih zadev sedaj ni mogoče iti v Ženevo. Rekel pa je, da bo šel v Ženevo v septembru, nGLAB VAR0V1* New York, Friday, July 3, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A. "Glas Naroda" (1 Corporation1) Owned and Published by SWVpMC PUBLISHING COMPANY Wnak Jtikmr, yreldent u Beuedlk, Xreaa. Place of bualneM of the corporation and addrem of above officer«: ni West 184k Street, Bon** ef New York Qty, N. X. "GLAS NARODA" (Volee ef the People)_ Every Day Etcept Sunday« and Holidays Ba celo leto velja Kanado . • • Ka pol leta .. Ea detet fett Ameriko In 98.00 93.00 fl.ffO Za New Y^tk aa celo leto......97.OO Za pol leta JP.................93.50 Za Inozemstvo za celo leto......97.OO Za pol leta.................... $3^50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prlobčajejo. Denar naj ee blagovoli poilljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi praJJaJo blvallSBe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvremfil nedelj In praznikov "GLAS NARODA**, 21« W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 STRAHOVE VIDIJO S človekom, ki vidi vsepovsod strahove, mora biti nekaj narobe. Isto talko mora biti precej narobe z vlado, ki ,vidi strahove v nedolžni Blazntkovi "Praitiki", dasi so v nji povečini sami svetniki. Iz starega kraja namreč poročajo: — V Krnicah nad Spodnjo Idrijo so že pred časom aretirali tri domačine, in sicer Antona in Jerneja Kacina ter Jožeta Svetičiea. Na vse tri je padel sum pristojnih oblasti, da so razpečevali po okoliških vaseh Blaiznilkovo "Pra-tiko". Ker jim pa niso mogli ničesar dokazati, bili končno pa dveh mesecih preisiko- y valnega zapora izpuščeni na svobodo. Kaj je vendar v "Pratiki", da se je laške oblasti boje in da je v Okupiranem ozemlju prepovedana? Mogoče Veliki petek in Vstajenje! Našim ljudem v okupiranem ozemlju je prepovedano, o-menjati Veliki petek, dasi ga doživljajo že dolgih šestnajst let. — In v Vstajenje jim je prepovedano verovati. NAJHUJŠI UDAREC Ko si je pokojni Wilson zamislil Ligo narodov, si je predstavljal to organizacijo Ikot nekakšno vrhovno razsodnico med narodi, *ki naj bi vzdrževala svetovni mdr, da bi se nikdar več ne ponovile grozote, ki so se -začele leta 1914 in se šele štjri leta pozneje končale. Naloga Lige naj bi bila preprečiti napadalne namene te ali one države ter mirnim potom in is poštenim posredovanjem uravnavati spore med državami in narodi. Tako Ligo si je bil Wilson zamislil ter ji postavil temelje, na kajterih je bila v resnici zgrajena. Dvainpetdeset držav, velikih in malih je zastopanih v Ligi*. Ali si je sploh mogoče predstavljati, da bi mogla ena država proti dvaimpetdesetim d ržavam izsiliti svojo voljo t Pa se je vseeno ugodilo. Italija jo je izsilila. Navzlic izrecni prepovedi Lige narodov je napadla in podjarmila Abesinijo. V torek dopoldne je stopil v dvorano Lige narodov premagani abesinski neguš ter Eaklical v brrk" zastopnikom Ligindh članic: — — Izdali ste nas! Noben delegat ni protestiral. Sklonili so glave in molčali. Abesinija ne bo dofoila zadoščenja. Dobila ga bo pa Italija. Mussolini namreč zahteva, naj Liga svečano prekliče svojo obtožbo, da je Italija napadla Abeeinijo. In Liga bo preklicala. . . požiralec Vilic je umrl Poročali smo pred mesecem o Todorju Rošku iz Zbjega pri Slavonskem Brochi, da je pogoltnil vilice, iki so jih potem pri operaciji spravili iz njegovega mehurja. Te dni je ttojs-k začel v 'blnižnici v Nvi Gra-diSki močno tožiti o bolečinah. Zdravniki so ugtovili vnetje trebušne mTene, in da ni refiit-ve. Tik pred svojo smrtjo je BoSko priznal, da je nedavno pogoltnil še ene vilice in Štiri železne palčice, ki jih je našel pri neki bolniški pdstelji. Nato je izdi hnil. Kb so odprli truplo, so rer naŠK za prst debele paičk* v ielodoa, viHce pa "v dvanajstera^. Eoako je bil svojčafi v ncrričniei in ga ni bi* stavijski. V Parizu so končnoveijavno zaključili preiskavo afere Sta-visk^. Uradni spis o preiskavi obsega 827 straiii. iSCEM svojega prijatelja J ANDRE MUTiCA, ki se pred štirimi leti nahajal v Stoebenville, O. Kdor bi vedel aa njegov naslov, naj nri ga javi, že bolj bi me pa veselilo, če bi se sani o-glasil. Midva sva slkupaj potovala leta 1911 iz starega kraja. Jamdre je doma iz vasi Do-nje Primžlje, občina Primslje. GEO. LONČAR Box ,4% Wendell; Pa. ___.%„ 3.,6. — 7 m •'Gk/lWoaa' SAMOMOR ALI NE-SREČA? 60-letni mestni delavec Andrej Sinček iz Ptuja, stanujoči Na pristanu, se je na praznik udeležil z drugimi tovariši veterani procesije. Po stari navadi so veterani po procesiji zavili v gostilno na okr^pčilo. Vino je Sinčku stopilo v glavo, tako da je še dalje popival. Zvečer se je vrnil precej pijan domov in doma je nastal prepir, v katerem se je Sinček izrazil napram ženi, da gre v Dravo, kar pa doma nihče ni vzel resno. Mož pa je res krenil proti Dravi, ker so ga videli očividci na nabrežju.' Nenadoma pa mu je spodranila, ker gotovo ni imel namena skočiti v Dravo, in 'že so ga valovi zakrili. Nesrečnež so valovom ni mogel upirati, ker je bil zelo pijan. ISKALCI ZLATA Kmetje iz Medinurja in Po-dravine, ki se že več let bavijo z iskanjem in izpiranjem zlata iz rečnega peska, so se združili, da bi si nabavili primerno o-rodje ter tako zvišali dohodke svojega dela. Z dosedanjim primitivnim orodjem izperejo rz rečnega peska na dan, če je primemo vreme, največ 5 gramov zlata in s tem zaslužijo na teflon največ 200 Din. Oraim zlata se plačuje po 48 do 50 Din. (V bodo torej zbrali dovolj sredstev za nabavo boljših priprav, se ln>do lotili najprej dela na področju od Ptuja do Legrada. SREČA V NESREČI Svojevrstna avtomobilska nesreča je doletela trgovca Franca Lepoša, ki se je z dvema sinovoma peljal v avtomobilu iz Murske Sobote v Maribor. Pri Radehovi je počila pnevmatika in je avto, ki je k sreči vozil z umerjeno brzino, zdrčal v jarek in preko jarka na bližnji travnik. Pri tem pa se je pripetila nenavadna nesreča. Avtomobilski ležaji so se pri tem s peresjem vred odtrgali od karoserije. K sreči se ni niti Lepoši, niti obema sinovima nič pripetilo. Kmetje so pomagali razbiti avtomobil spraviti na cesto. 14-LETNI OBEŠENEC V Nemšanih so našli v bližini brvi na nekem drevesu obešenega 14 letnega hlapčiča Jožefa Habjaniča iz Radomerja v dbčini Kamenšeak. SPOSTUJ OCEf A IN MATER! 50-letni posestnik Franc Jesen sk iz Bovš pri Škof j i vasi se je spri s svojim sinom Francetom. Sin, ki je bil vinjen, je sunil očeta s čevljem med noge in ga hudo poškodoval,- V sre-do je posestnikov sin Anton Brecl iz Zgornje Hud in je pri Celju v vinjenosti napadel svojo 51-letno mater Ivano Brec-lovo, jo udaril z roko in ji razbil no?. Žrtvi lastnih otrok se zdravita v celjski bolnišnici. Dopisi, Worcester, N. Y. Malo sem pozen s tem poročilom, pa mislim, da ne bo zamere. Bili smo povabljeni na isvatbo hčerke dobro znane rodbine Joe Kokarjeve, ki se je :vršila zadnjo soboto 11a domu starišev neveste Marie. Ženin je po poklicu učitelj Mr. Howard Baiker. Častitamo! Bilo je vsega v izobilju. Za to je skrbela nevestina mati. T liki i plesa - željnim je bilo u-streženo. Za suha grla -sta pa •skrbela brata neveste in sta i-mela največ odjemalcev. Nadalje imam poročati, da se to soboto poroči druga hči zgoraj imenovane družine, Zo-fi. Ime ženina mi ni zaenkrat znano. I11 kakor se sliši, bo še večja udeležba na svatbi kakor pri prvi. Želimo novo poročencem o-bilo sreče in zailovolj-stva v življenju. Bilo srečno! Čitam v časopisih radi suše po zapadnih državah. Tnidi tu pri nas ni dosti bolje. Pašniki so skoro požgani, sena bo komaj polovico lansikega pridelka, koruza je zastala v rasti in se ne gane, ker noči so mrzle kakor v oktobru. Danes, to je prvega julija, smo imeli slano po dolinah. Vsi se vprašujemo, kaj bo. Če ne dobimo v kratkem potrebnega dežja bo vse uničeno. Lanslko seno, ki je bilo spomladi pet dolarjev tona, je poskočilo na dvajset. Le slabe stvari se slišijo, dobrega nič. Rad bi poročal kaj bolj veselega s farme, ali naenkrat ni mogoče. S pozdravom! P. Rode. DENARNE POSiLJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za V JUGOSLAVIJO % 2.60.................... Din. 100 $ 5.00 .................... Din. 200 $ 7.25 .................... Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.00 ............._ Dih. 1000 $45.60 Din. 3000 V ITALIJO Za $ 9.00 ................... Ur 100 $ 17.50 .................... Ur 200 $ 43.00 .................... Lir 5^0 $ 83.00 Lir 1000 $105.00 ......... ......Ur 2000 -$245.00 ................... Lir 3000 kip $B COT SEDAJ HJTBQ MENJAJO 80 NAVEDENE fENE PODVRŽENE 8PEEMEMB1 GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo se boljše pogoje. IZPILILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.— morate poslali..................$ 5.75 $1«— " - ...........$10.85 $15.— - ....... $20«— " " ........................$21.— " ...........!............$41.25 $5®'— w " .......................$51.50 - Prejemnik doM v staram kraja isplaOk. ▼ dolarjih. i NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO GABEft LETTER ŽA PRI- STOjfanfcb %ti SLOVENK PUBLISHING COMPANY r "Gla» Naroda" 210 WEST 18tta STREET YORK, N. T. TT K ORGANIZACIJA) ITALIJANSKE VOJSKE Francoski listi posvečajo veliko pozornost imenovanju vojvode in maršala Badoglija za šefa italijanskega generalnega štaba. Že sam nagel povratek zmagovalca nad vojskami abe-sinskega kralja kraljev je z bu-bil (med poznavalci mnogo misli. Oficielna poročila, da se je vrnil maršal Radoglio predvsem zaradi slabega zdravja, ki ga je močno zrahljal pod tropi čno klimo abesinskega pohoda, m'so niti od daleč v skladu s pravim stanjem stvari.* Imenovanje maršala Badoglia za ponovnega šefa italijanskega feneralnega štaba pomeni dale-osežno njegovo zaposlitev in novo vlogo pri delu za razvoj italijanske nremoči v Evropi. Po zadnjih poročilih se je maršal Badoglio že lotil z vso prirojeno mu pridnostjo dela ter izdeluje širokopotezen načrt za reorgjyiizacijo italijanske vojske na podlagi izkušenj, ki jih je nabral v abesinski eks-pedieiji. Italija hoče biti danes pripravljena za vsako even-tualnost. Izvedbo te priprave je prevzela danes gotovo najbolj avtoritativna vojaška osebnost na apeninskem polotoku — maršal Badoglio. Odmev tega imenovanja se danes opaža v vseh evropskih prestolnicah, kjer so najboljši vojaški strokovnjaki na delu. da še enkrat pregledajo vse priprave za morebitno pot rebnp obrambo državnega teritorija. Nobena skrivnost ni, da so danes vsi generalni štabi v Evropi polno zaposleni in da računajo z vsemi mogočimi slučaji. Optimisti med njimi sicer mislijo, da se bodo oblaki, ki so se zbrali nad Evropo po izbruhu i t al i j a nsk o- abes i n sk e -ga spora ter njemu sledeče ang-leško-italijanske napetosti razpršili brez večjih neviht in per-turbacij, na drugi si/rani pa o-pozarjajo pesimisti na dejstvo, da je Italija danes v vzponu svojih moči iln da stoji danes na apeninskem polotoka milijon mm. pod orožjem, pripravljenih vsak trenutek, da slede poveljem svojega voditelja. Ta milijon oboroženih mož pa sta- TAKO SE BO ZAČELO . (Zgodba iz bodočnosti. Italijansko časopisje je v posebnih izdajah javilo, da je začel rogoviliti jugoslovanski sosed, ki bi moral biti vesel, srečen in zadovoljen, ker ima tako dobrega in tako kulturnega soseda. — V splošnem pa, — je zaključilo uradno laško glasilo svoj ognjevit članek — je Ita PRED 10 LETI USTRELIL OČETA Vzačetku lanskega novembra so našli v gozdu pri Veliki Jasikovi v negotinskem okrožju ubitega kaneta iz iste vasi, Dimitrija Saviča. Sum za ta zločin je padel na njegovega zelo imovitega soseda. Vsi trije so morali v negotinski preiskovalni zapor, kjer so pa odločno zanikali krivilo. Tako je prišel sveti večer in se je zgodilo nekaj čudnega. Božidar je poprosil roožnika, ki je bil na straži, na jsporoči preiskovalnemu sodniku, da bi prišel k njemu. Xa božični dan zjutraj je prišel preiskovalni sodnik, pa mu je Božidar priznal, da je pred destimi leti ustrelil svojega lastnega očeta, katerega so potem mrtvega našli pred vrati na pristavi, kjer je navadno živel. Tedaj niso mogli najti krivca, pa se stvar pozabila. Sedaj pa je Božidarja toliko pekla vest, da ni mogel več molčati. Kar se tiče umora Dimitrije Saviča, pa je Božidar odločno tajil, da bi bil kriv njegove smrti. Preiskava pa je vendar dognala in izkazalo se je tudi na sedanji razpravi, da se je Božidar nezdaj izdal Sa-viču, da je ustrelil svojega očeta. Savič je to njegovo izpoved neprestano izkoriščal in izsiljeval oil njega denar. Da bi se iz-nebil izsiljevalca, ga je ubil. Negotinsko okrožno sodišče je Božidarja ol»sodilo za oba zlo- ne Italijo vsak dan tudi težke,čina v dosmrtno ječo. Oba so-mili.ione tnr j<» danes še gotovo! obtoženca pa je oprostilo, da jih ne bo kar tako odpustila! domov, dokler ne bo dosegla. kar si želi in o čemer misli, da ima pravico dobiti. Naročite se na "Glas Naroda" - največji slovenski dnevnik v 'Združenih drŽavah. državni dolg. V Ameriki je narasel državni doljr zaradi najnovejšega izplačila bojevnikom iz svetovne vojne na 34 "111 pol milijard dolarjev. Važno H^l za potovanje. KAir je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naš« dolgoletne skušnje Vara zamoremo dati najboljša pojasnila in tod! vse potrebno preskrbeti, da je potovanje ndobno in hitro. Zato se zaupno obrnite sa nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Wasidngtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Trave® Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. lija nedavno pokazala, kako se ukroti objestne rogovileže. Istočasno je objavil neki italijanski vseučili5ki profesor obširno razpravo, da so Slovenci in prebivalci po Dalmaciji potomci starih Rimljanov, ki .se seveda ne zavedajo svojega odličnega polkolenja. — Kjer stqgi sedanji Lju bljana, je bila v rimskih časih Emona, po Kranjskem je šo zdaj mogoče opaziti ostanke rmske ceste, ki je vodila pre-ko Petuvije (današnjega Ptuja) proti Vindoboni, — današnjemu Dunaju. V Dalmaciji je vsepolno starih rimskih in beneških spomenikov, kar dokazuje, da je bila Italija — potomka slavnega rimskega cesarstva — naravnost oropana teh pokrajin. Oglasili so se tudi razni laški gospodarstveniki 111 dokazovali svetu, da je Italija u-pravi"čena do vsega, česar ji manjka. Manjkalo ji je prostora za svoje odvisno prebivalstvo. Ker ga ni dobila dovolj v afriškem Tripoli ju, je podjarmila Abesinijo. Angleži so sicer nekoliko protestirali, pa samo zato, ker jih je Italija prehitela. Zdaj sta pa Anglija in Italija zopet prijateljici. Italiji manjka premoga in lesa. Angleški premog je drag, istotako tudi nemški. I11 prevoz precej stane. Lesa ji ne kaže uvažati iz Rusije, ker ga je vendar v Sloveniji dovolj. Slovenija ima tudi premog. Tako je pisalo italijansko časopisje in tako so dokazovali italijanski gospodarski izvedenci iz dneva v dan. Medtem je bilo pa na meji vse mimo. Karabinjerjeva svinja se je nasičena vrnila v svoj svinjak, karabinjer se je pa pogodil s postojnskim mesarjem, da jo pod roko proda za toliko in toliko lir. Likof so pili v neki obmejni gostilni, ko se je pa vračal karabinjer okajen proti domu, je skočil preko steze zajec, ki se ga je junak tako prestrašil, da ga je zapustil spomin in je strahu odrevenel ter rpadel v jarek. (Da ne boste enakega zamenjali z enakim, moram povedati, da se je karabinjer ustrašil, ne zajec.) Naslefhijega jutra so ga našli tovariši vsega pobitega. Lagal je, da so ga v temni no«'i napadli neznanci in ga pretepli. — Zdi se mi, da so bili z one strani. — je dostavil. Po italijanskem časopisu je zavrelo. Nekateri listi so izšli v posebnih izdajah in imeli na prve strani velike in mastne napise: — "Barbarska druhal I je vdrla v nase ozemlje in skoro do smrti pretepla našega ka-rabinje^a." — "Po storjenem zločinu so napadalci pobegnili preko meje." — "Ni dovolj, da hrepeni tujec po naši sveti zemlji, ki smo si jo s krvjo in junaštvom priborili, ampak je začel tudi dejanski napadati naše vladne organe!" — "Italija zahteva zadoščenja!" Še istega dne se je javil pri jugotdovansikem vnanjem ministru v Beogradu italijanski poslanik in mu v imenu laške vlade izročil oster protest. Jugoslovan Aa vlada je po slala na mejo posebno vojaško komisijo, da zasliši ljudi in 'preišče položaj. Laški agent je so opazili tri jugoslovanske častnike, ki so zasliševali kmete. In naslednjega dne je pisalo italijam&o vladno glasilo: — J ugoslavija koncentrira vojaštvo na meji. Visoki častniki dajejo civilistom navodila za špijonažno službo Kako se bo ta stvar končala. bom pa, v ponadeljk povedal. GLAS N A RODA" New York, Friday, July 3, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY lNUJ33i MAKSIM GORKI J: Danes -sem opazoval, kako je s^ala majhna dama s kremasti-mi nogavicami, plavolasa in z nedogotovljenhn obrazom male deklice na mostu Troickega, se držala z rokami, ki so tičale v sivih rokavicah ograje, kakor da bi hotela takoj skočiti v Ne-vo, in je pri tem kazala mesecu svoj šiljasti, hudobni jezik. Stari nebesni zvitorepec se je plazil skozi oblak umazanega di-tma v nebo. Bil je zelo velik in rdeč v obraz, kakor da je pijan. Dama ga je hotela povsem resno jeziti, kakor da mu mora nekaj izplačati, se mi je videlo. Ta dama mi je zbudila spomin na vsakovrstne črnine stvari, s kakršnimi sem imel vedno opravka. Kadar opazujem, kako Se vede človek, ki je popolnoma sam s seboj, ga vidim prav za prav samo norega — ne najdetm druge besedede. To sem opazil že tedaj, ko sem bil na pol odrasel mladič. Angleški ehown Rondal je šel na praznem cirkuškem hodniku mimo ogledala, snel cilinder in se priklonil zelo spoštljivo svoji podobi v zrcalu. Na hodniku ni bilo žive duše, jaz sem -sedel v vodnem rezervam nad Rondalovo glavo — ni me mogel videti in jaz tudi nisem slišal njegovih korakov, temveč sem čisto slučajno pomolil glavo venv ko se je clown baš priklonil samemu sebi. Njegovo vedenje me je spravilo v temno, mučno začudenje. Potem sem si mislil: clown, pri tem še Anglež je gotovo človek, ki mu je rokodelstvo ali umetnost baš ekscentričnost. A nekoč sem tudi videl, kako je sedel A. Čehov v svojem vrtu in hlastnil s svojim klobukom po sončnem žarku in potem poskušal brez uspeha, da bi si ga nataknil s kloibukoim vred na glavo. In videl sem, da ta 'brezuspešni poskus lovca sončnih žarkov jezi. Njegov obraz je postajal čedalje temnejši. Končalo se je s tem. da se je udaril s klobukom po kolenu, ga poveznil nato z naglo kretnjo na glavo, brcnil psa Tusika stran, stisnil oči, pogledal proti nebu in odšel proti hiši. Ko me je opazil na sprednjem stopnišču, je dejal z nasmehom: "Dober dan. Ali ste brali morda kdaj Baljmontove besede: Sonce dehti po zeleh? — To je zelo neumno povedano! V Rusiji diši sonce po kazanjskem milu, a tu po tatarskem znoju. Nekoč je poskušal tudi dolgo in naporno spraviti debel rdeč LJUDJE SAMI S SEBOJ svinčnik v vrat majhne steklenice za zdravila. To je bil o-čitno poskus, da bi prelomil določen fizikalni zakon. Čehov se je vdajal temu opravku popolnoma resno, s trdovratno vztrajnostjo eksperimentatorja. L. N. Tolstoj je vprašal nekoč potihoma neko kuščarico; "Ali se počutiš dobro?" Sončila se je na nekem kamnu v grmovju ofo poti v Dul-berg. On je stal pred njo, prste je bil vtaknil za pas. Previdno se je ogledal naokrog in nato je ta veliki mož priznal našemu svetu: "Jaz pa ne počutim dobro!" Kemik prof. Ar. M. Tšvinskij, je vprašal nekoč, ko je sedel v moji jedilnici, svojo zrcalno podobo v bakrenem servirnem podstavku: "Nu dragi, kako bo?" Zrcalna podoba ni odgovorila. Tedaj je globoko vzdihnil. Nekdo mi je pripovedal, da sb N. S. Leskova nekoč naši3 pri sledečem opravku; sedel j«', ob mizi, dvignil kepico vate v višino, jo vrgel v porcelansko skodelo in pri ttfm je s sklonjenim ušesom poslušal, da-li daje vata ob dotiku s porcelanom kakšen glas. Oče F. Vladimirski je postavil škorenj predse in mu dejal potem z zapovedujoči m glasom: i 1 Sedaj pojdi!" Nato je vprašal: "Ne moreš kaj?" Tn je končal dostojanstveno, sam s seboj zadovoljen:- "Vidiš! Brez mene ne moreš nikamor!'* "Kaj pa delate, oče Fedor?" sem vprašal ko sem stopil v sobo. Pogledal me je pozorno in dejal: "•Nu, ta škorenj! Zakrpali so ga. Sedaj dobivamo celo že slabo obutev." Ženske često govore same s seboj, kadar polagajo patience ali pa "delajo toaleto." Nekoč pa sem opazoval pet minut, ko je izobražena ženska, ki je sedela čisto sama in jedla čokoladne bonbone, po vsakem koščku, ki ga je prijela s kleščica-mi za sladkor, dejala: 11 Sedaj te pojem.'' Pojedla ga je in vprašala — j koga ? — "Nu, ali sem te pojedla?" Potem spet: "Sedaj te pojem." "Nu, ali sdm te pojedla?" Pri tem opravilu je sedela na stolu poleg okna. Bilo je proti petim nekega poletnega ve- čera, s ceste je prihajal pijani trušč življenja velikega mesta. Obraz ženske je 'bil resen, sivo modre oči so ji gledalo napeto v škatlo, ki jo je držala v naročju. V gledališkem foyeru je vpraišala mična rjavolasa dama, ki se je bila zamudila in si je pred ogledalom ravnala frizuro, nekoga glasno in s strogim glasom: "In — ali moramo umreti?" V foverju ni bilo nikogar razen mene, ki som se bil tudi preveč zamudil, da bi me pustili noter. Dama me pa ni mogla videti, in domnevam tudi če bi me bila vidjla, bi mi težko zastavila to dokaj nekaj nesmiselno vprašanje. KDAJ SE MOŠKI ŽENIJO IZ LJUBEZNI Možje, pripoveduje zdaj povsod gospa FOspifiasova iz Pariza, se ženijo iz ljubezni, samo če imajo dekleta, v katera so se zaljubili, bogato doto. Ce so pa siromašna, jih iz ljubezni samo ljubijo, oženijo pa se ue. Espinasova govori iz lastne izkušnje, ki ji je spravila sodišče na vrat. V njenih salonih, kjer se je rada zbirala mladina, sta se seznanila mlad bančni uradnik in lepa šivilja. Gospa je rada gledala njuno klijočo ljubezen, češ, saj je ljubezen zato tu, da se ljudje ljubijo in da vodi v zakonsko zvezo. Da bi se čim prej vzela, je natvezila dekletu, da je on bančni ravnatelj, njemu pa, da je dekle hči veletrgovca z vinom. Tn pripomnila je še, da bodo trgovci s tem blagom lahko pogrešili nekaj tisočakov dokler bodo ljudje v Franciji tako radi pili vino kakor zdaj. Uradnik je seveda rad poslušal to pesem in brž je odkril dekletu svoje srce. Odgovorila mu j«, da je tudi on ideal njenih dekliških sanj. Če je tako, da on ni ravnatelj, temveč samo uradnik, tebi pa, da je ona siromašna šivilja. Ljubezen pozna it:ik -samo ljubljeno bitje in ne vpraša po socialnem položaju. Toda gospa se je bridko zmotila. Fant izjavil, da noče dekleta niti videti, obrnem je pa ovadil gospo. Naročite se na ''Glas Naroda" največji slavonski dnevnih v Združenih tržnim k HAILE SELASSIE V LONDONU ŽENSKA PREMAGALA KUGO A C- ' - ' » " • • . ' i ' " - J - . , . Čeprav se človeštvo že od Pasteurjevih časov uspešno bori proti večini nalezljivih bolezni, vendar je kljubovala (losi ej. ysemu orožju moderne znanosti kuga, ona strašna pošast Apokalipse, črna kuga, ki je v srednjem veku po vojnah uničila cele dežele in ki jo poznajo zdaj v Evropi k sreči samo po opisovanju iz strahotne povesti E. A. Poe. Toda v orientalskih deželah še vedno mori ta najstrašnejša izmed vseli bolezni, proti nji človek še ni našel leka. Zato so se po vsem svetu učenjaki in zdravniki Združili v borbi proti kugi kakor so se združili v borbi proti raku in deloma tudi proti tuberkulozi. "Journal de Moscou" pa pri-občuje presenetljivo vest, da je bil na eni izmed raziskovalnih stanic v Vorošilovsku na Kavkazu te dni srečno dobojevan ta boj in da je odnesla zmago iz njega ženska. Mlada zdravnica Magdalena Pokrovska je po dolgih letih napornega dela in poskusov končno dobila mutacijo kužnega imikroba. Ko so po njeni metodi pripravljeni serum vbrizgali živalim in jih umetno okužili s kugo. se je izkazalo, da je 90 odstotkov okuženih živali imunih. Nastalo pa je takoj vprašanje, kako bo cepljenje učinkovalo na človeški organizem. Ali ne bo morda izzvalo grozne bolezni same? Tn tu se je'8. marca cb proslavi mednarodnega ženskega dne dr. Pokrovska odločila za drzen korak. Sama si je namreč skrivaj brez vednosti svojih sotrudnikov vbrizgni-la serum in sicer dozo, obsegajoče 500,000,000 živih kužnih mikrobov. Prvo cepljenje je šlo povsem gladko, toda mladi zdravnici to ni zadostovalo. Bila je »namreč mnenja, da en sam poskus na človeku ne zadostuje za dokaz o učinkovitosti in neškodljivosti njenega seruma. In zato je nedavno sklenila postaviti svoje življenje v fflužbi znanosti v" drugič na kocko. To pot se ji je pridružil dr. Jožef Erwich, ravnatelj iste stanice, absolvent berlinske u-niverze, star 47 let, ki um je zdravniški konzilij zaradi šibkega zdravja ta poskus prepovedal. Toda ta mož je pogumen kakor njegova sotrudniča in ni hotel odnehati, češ, da je treba tudi ugotoviti, kako bo serum učinkoval na starejši in šibkejši organizem. Tudi pri njem je šlo vse gladko in tako je znanost slavila po zaslugi eno svojih največjih zmag. Končno smo dobili učinkovito sredstvo proti smrtonosni kugi po zaslugi vztrajnega študija dr. Pokrovske, ki je odšla takoj po dovršenih študijah leta 1923 naravnost iz univerze v kirgiške 9tepe, da bi tam vodila borbo proti kugi. Na preiskovalni stanici je vsa leta marljivo delala, o svojih poskusih in opazovanjih je napisala 30 znanstvenih razprav in nazadnje je svoje delo sijajno kronala z drznim poskusom na lastneim telesu. Ali ste že naročili Slo-v ens ko - Amerikansk," Koledar ža leto 1936. — Vreden ie 50 centom. ega cesarja v London, se je zbrala pred postajo silna ljudska umcžica. ''GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga koče naroČiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko -stori. — Naročnica stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. t ^iie. - otrok brez rok in nog Kmetu Redu Sabatliča 5z vasi Stari Majdan pri Sanskem mostu se je rodil pred petimi meseci otrok brez rok in nog. Oče ga vozi sedaj okrog kot čudo narave in pobira vstopnino od radovednežev, ki ga hočejo videti. MOST DO GEADEŽA. Te dni so odprli za javni y>ro-•met most, ki veže mestece Gra-dež ob ustju Soče s kopnino. Most je dolg 213 metrov. Dolga desetletja se je prebivalstvo Gradeža branilo zgraditve takšnega mostu, ki pomeni velik u-darec za prevažanje obiskovalcev z gondolami. . ("im so do- bile Benetke svoj veliki most, je ta problem tudi za Gradež. NESREČA. Na nabrežju Sognc fjorda je treščilo norveško potniško letalo proge Bergen—Trondh jem —Oslo v neko skalo iz višine 400 metrov. T^etalo se je razbilo, trije potniki in štirje člani posadke so usmrČeni. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. -30 AZAZEL, trdo vez............................ broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj---- .80 Klasične Igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino na5 najbolj Si pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............2.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena ---- .35 Globoka ruslra drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................00 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj .................75 KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Veselo — 3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč ...............................46 6. zvezek. Opomin k veselju: Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki: Ge-8W> ......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor I._ Tantum Ergo (Premrl) ...................... Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ J6 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj .................................. 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena L— MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie Cena L— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom. meš"n zbor____Cena 1.— PRILOŽNOSTNE PESMI za Izvan cerkvene in društvene slavnostl, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena 1,_ NOTE ZA CITRE Koželjskl. Podnk v igranje na eitrah, 4 ztezk! 3.50 Ruri pridejo, koračnica ...................... JO NOTE ZA TAMBURICE TAMBURAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil Emil Adamič ...................... Cena $1.— .siovenske narodne pesmi za Umburašld zbor in petje (Bajuk) ............................1J6 Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................| — Na Gorenjskem je fletno ......................1 _ RAZGLEDNICE Newyorške. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna noša, ducat .......... ............... JO POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — . . SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. New York, Friday, July 3, 1936 TBE L'ARCMBT SLOVENE DAILY IN T7J33. Srčna stiska ■ 41 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. POROČNO POTOVANJE Z OVIRAMI PO DEMOKRATSKI KONVENCIJI "Ne ničesar nni nisi storila, saj ne po svojem mnenju. Saj sem moral biti zadovoljen in ti slepo slediti! Toda vedi, za koprčnega ljubimca nisem vstvarjen — kar ljubim, hočem tudi imeti! Ne morem biti zadovoljen s tajno vrženim pogledom in besedo in praznimi obljubalmi. Odkrito bi se priznala za mojo, da bi vedel tudi gospod grof Brul, pri čem je. Kajti tudi njega je škoda za tako nesramno igro." "To govoriš o njem, ki je vendar tvoj tekmec?" "Zato nisem proti njemu. Je fan't na svojem mestu! Sicer bi mu moral biti še hvaležen, kajti šele sedaj, ko je prišel sem, mi je postalo jasno, da si popolnoma brez srca in ko-ketka, nevredna poštenega moškega občutka." Tako se še nikdo ni upal njej govoriti. Težko so padale na njo njegove besede in bila je duševno zlomljena. Jasno in hladno je zvenel njegov glas, brez vsakega sledu toplote, in Gerta skoro zleze sama v sebe. Tiho, skoro ponižno, popolnoma proti svojemu običaju dvigne proti njemu v solzah lesketajoče oči in pravi: "To praviš meni, David — ne, saj ne misliš tako! Tako naglo nisi mogel pozabiti svoje ljubezni do mene! O, saj vem, Katarina te je proti meni--" Kraft je ne pusti izgovoriti, zamahne z roko in pravi: "Ne imenuj nje, ki je imela za tebe vedno oprostilne besede. Preveč plemenito misli, kot pa bi o kom govorila drugače kot dobro! Ti sama, Gerta, si mi odprla oči — in če bi te tudi še ljubil kot nekdaj, mora biti vsega konec med nama, kajti nikdar, nikdar ne moreva biti škijpaj — cel svet leži med nama--" "In ko bi ta prepad jaz premostila?" "Ne mislim stanovske razlike, nje niti ne vpoštevam! lijudi ne sodim po njihovem stanu, teimveč po njihovi izobrazbi in mišljeriju. Ti pa misliš drugače ko»t jaz, popolnoma drugače. To je, kar bi naju navzlic vsej ljubezni ločilo." "Oh, tako govoriš samo zato, ker me več ne ljubiš, temveč drugo!" zakTiče s tresočim glasom. "Sedaj vidim jasno; vem tudi, katero — ne taji--" "Ne tajim! Mogoče imaš prav! Toda to drugo sem zaigral. Sedaj se ne smem več podstopiti, da*bi k njej dvignil svoje oči. Pa še nekaj, Gerta — po vsem tem, kar se je med -ama dogodilo, ne morem več tukaj ostati. Tla mi gore pod 2iogami. Kadarkoli me bo mogel tvoj oče pogrešiti, bom šel." Počasi teko Gerti solze iz oči in trese se po celem životu vsled notranjega viharja. Vse to je morala slišati od njega, od njega, ki ga je ljubila tako vroče in ničesar mu ni mogla odgovoriti. Bilo ji je, kot bi se zrušil ves njen pogum, vse nieno kljubovanje pred temi jasnimi, bliskajočimi očmi s poveljujočim pogledom. In ta trenutek ni imel do nje nikakega usmiljenja, navzlic Uemu, da je sedela pred njim vsa zlomljena, Pregloboko ga je žalila. Odkar se je otresel svojega nagnjenja do nje, je videl popolnoma jasno; in njena srčna inrzlota in brezbrižnost pri nenadni smrti barona Bergerja je izbrisala v njem zadnjo vero vanjo, ga je popolnoma iztreznila. Gerta čuti nepopisno bolečino. Drugo je ljubil, in katero, je vedela le predobro — vrnil se je h Katarini! Ali pa to ni bila bolečina, temveč samo užaljen ponos, da jo je zavr- j gel? Oči jo peko — tisočkrat trpi sedaj vse to, kar je trpel on, ko je spoznal njeno pravo bitje. "Od nas hočeš iti, David?" skoro diha Gerta v svoji veliki bolečini. "Da, ker moram, — najboljše je za naju oba! Preteklosti ne moreva pozabiti. Tebi je bila moja ljubezen samo dogodljaj, nad katerim se boš mogoče pozneje kot grofica Brul samo smejala. In ta rešitev je slednjič še najboljša. Družba je tebi življenjska potreba; na moji strani bi postala prej ali slej vendarle nesrečna, ker bi 'ti mogel nuditi samo skromno, priprosto življenje. Ne zaimerim ti — vsak po svoje — toda od tebe sem pričakoval resnico in odkritosrčnost,: in to si mi ostala dolžna. Nikdar ne bi svojih oči dvignil proti tebi, ako mi sama ne bi dala le temu poguma! Sedaj sem izprevidel vse! Sedaj veš, Gerta, v bodoče bom gledal, da ti ne pridem več pred oči. Toda želel sem si priložnost, 1 da ti vse to povem, in sem vesel, da sem jo našel. Tebi se niti najmanj ni več treba za mene brigati; delaj, kar se ti poljubi! Ne pozabim svoje dolžnosti, Gerta, da bi bil za hrbtom svojega gospodarja v mimoidoči ljubezni z njegovo hčerjo, pa če od tega tudi ni imela ničesar." Mirno in brez razburjenja govori Kraft, pa vendar zadene vsaka njegova beseda Gerto v dno srca. Z obema rokama si zakriva obraz. "Krut si, David!" ihti Gerta. "Ne krut, Gerta, samo pravičen! Žal mi je, ako sem te nžalil — in vendar je moralo tako biti. Sedaj pa te ne maram več nadlegovati, oprosti mi — in bodi srečna!" Kraft vstane in hoče iti. "Ne, David, tako ne smeš iti od mene, ne z zaničevanjem v svojem srcu," krikne in se obesi za njegov vrat. "Prav praviš, slaba sem, koketna, lahkomišljena, toda ljubila sem te resnično — in ljubim te še vedno, samo tebe." Njene solzne oči ga gledajo proseče, in ljubeznivo se nasloni nanj. 4'Oh, David, in kako zelo čutim to sedaj, a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicvyo in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City,'Frank Žagar MARYLAND: Kitziniller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Cerne (Za PennsylvafJa, W. Vs. in Marylau 1) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chlsholm, Frank GouŽe Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Mails Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik OHIO: Barber ton, Frank Troba Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KuTise : TofuogstoTn, Anton Kikelj OREGON.: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. RupnH; Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank BaUocb Midway, John Zust Pittsburgh, J. Pogačar * Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboygan, Joseph fiakei WYOMING: » Rock Springs^ Louis Tanchar Diamondville, Joe RoUch vil. To je trebL storiti, ker je najel Nečajev na ljubljanskem velesejmu velik prostor in bi bil v hudi zadregi, če bi ne mogel razstaviti preprog. Bodije-va ji je rekla, da se bo Nečajev takoj napotil v Ljubljano, čim bo izpuščen. 27. maja je Bodi jeva poslala Nečajevi iz Osijeka preproge za ljubljanski velesejem, kjer so bile preproge še 2. junija, ko je bil Batori z Nečajem v Beogradu. Ker je dobil pooblastilo, je 5. junija odpotoval Batori v Ljubljano in dvignil na kolodvoru blago. Preproge je takoj odposlal v Zagreb, ker je tako želela Nečajeva sama. S komisarjem Mil jutinom," na j bi po nalogu Nečajeve napravil končni obračun komisarskih poslov in vfzel nepro.lane pre-1 proge ter iili pripeljal v Za-| greb. Miljutin mu je pa pove-[L avgusta: dal, da je financa zaplenila Cbamplaln v Havre preproge, ki so bile pri njem. Ker mu pa ni hotel pokazati reversa carinarnice o zaplembi je odšel še istega dne k upravniku carinarnice Pircu, ki mu je spoločil, da je brez vsakega naročila, samo 11a prijavo Ni-kole Miljutina in Nečajevega nameščenca Dušana Mutevalič zaplenil v Miljutinovem stanovanju 12 perzijskih preprog, ki jih je pustil v stanovanju pod plombo. V Zagrebu je Batori spravil štiri bale zalog preprog po nalogu Nečajeve v zastavljalnici Mestne hranilnice in dobil 35,000 Din, ki jih je takoj izročil Nečajevi, ker je denar nujno potrebovala. Aleksander Bodi se je seznanil z bogatim izseljencem Gjor-gijem Jovanovičem, od katerega je izvabil več sto tisoč Din pod pretvezo, da mu bo preskr-bel gradnjo proge Bihač-Knin. Seveda pa so ostale sleparjeve obljube samo na jeziku in Jo-vanovič, bivši milijonar, se je obrisal za svoj denar pod nosom. O Nečajevu je izjavil predsednik Zveze ruskih bojevnikov, general Barbovič, da je bil podnarednik, neborec pri štabu v državljanski Tojni pro-boljševikom. 16. julija: Aqultanla v Cherbourg Bremen ▼ Bremen 18. julija: Rex v Genoa 1E3. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Bereugaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Tr**" 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr Bremen v Bremen 5. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: He de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 20. avgusta: Vulcania v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen 22. Champlain v Havre Con te di Savoola v Genoa 20. avgusta: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen . M » UTOPLJENCI Vsak zastopnik Izda potrdilo za svo-to, katero je prejel. Zas^pnlke toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA" Posebno previdnosti je treba, da obudiš navidezno mrtvega, ki se je ponesrečil v vodi, zopet v življenju. Smrt z utopitvijo nastopi tako, da vaere v pljuča voda najmesto zraka. U-topljenec ima* nabuhel, modrikast obraz, peno pred usti in vodo v ustih ter v dihalih. Le v redkih primerih, če je v vodi takoj izgubil zavest, mu je obraz zelo bled. Pri utopljencih moramo poskusiti kakor pri tistih, ki so se zadušili, da jim spravimo Čim prej zraka v pljuča. Tu pa ne zadostujejo poskusi z navadnim umetnim dihanjem, kajti z zra- Ji—L kom bi spravili v pljuča obenem tudi vodo, in ne samo vodo, temveč tudi blato, ki bi bilo pomešano z njo. In tudi če bi ponesrečencu obnovili dih, < bstoji nevarnost, da bi pozneje podlegel težkemu pljučnemu obolenju. Zaito moramo naj-prvo spraviti vodo iz dihal. Ko smo ponesrečencu slekli gornje telo, ga položimo najprvo s trebuhom na kakšno podlago -ali ti a kolena, da mu glava visi na vzdol. Nato ga stisnemo od hrbta proti spodnjim rebrom dvakrat, trikrat, da mu izteče voda, ki je vdrla v pljuča in grlo. Potem mu odpremo usta in mu jih očistimo z robcem, mu potegnemo jesik iz ust in če u-topljenec ne začne dihati sam od sebe po zunanjih dražijah (ščegatanje nosa, duhanje sal-miaka itd.) začnemo z umetnim d ih&n jem kakor pri zadušencih, ■med tem ko mn telo pokrijemo s toplimi suhimi odejami.