ju."la Pečana v gotovini OAA b' »stale I gruppo Cdia 300 lir Rli^ORSKI DNEVNIK Leto XXXVI. Št. 121 (10.641) TRST, sobota, 24. maja 1980 *Govci?n^r>N^^-^T^ j6 ?a.čel bajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* •— pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, POOBJAVI zapisnikov zasliševanj -skesanega* brigadista pecija Javni tožilec zahteval stroge hazni na procesu o aferi Isman-Russomanno |Ws sklepni posegi zagovornikov in po vse j verjetnosti razsodba - Aretacije domnevnih teroris-0v v Bergamu, Turinu in Nuoru - Razvoj preiskave o umoru deželnega odbornika KD v Neaplju J* ~~ Tri leta zapora za funk-obveščevalne službe Sisde anna. eno leto in šest meti oi ?af>ora za novinarja Ismana tip-,®'®3 100 tisoč lir za odgovor-Urednika rimskega dnevnika -a®gero>> Emilianija: to so glavnega tožilca na procesu kujave znane spomenice «ske-Zjkjp * brigadista Patrizia Pecija. CEV7e tožilca Armatija konec konici i? Pcesenecajo, saj je v obtož-toenjene00 reoeno> da -to objava o- gojevaje sP°nienice negativno po-stiči,: ? .^voj preiskave o terori-skrijij 0 jiavnosti rdečih brigad. Za- Srdej; talni? ?a dejstvo, da tudi preisko- 1. _ d, ITI lbtrttnmti lo rin- ,m javnemu tožilcu ni uspe-fere ?. razkriti ozadja celotne a-Proti E,1 n! Prva v zgodovini boja v3nir, inzmu’ ie P3 prvič, da je ke nh,vb. ton vplivni funkcionar ka-ja'escevalne službe. ^...tožilec je na včerajšnji o-flaV71p v* d? potankosti obnovil vse tja l . obrise afere, od zasliševa-Pescjj^dista Pecija v zaporu v te s J Pa. vse do objave spomeni-rard rimskega dnevnika. - Za-Aiw. ®?bševanj so po mnenju tih u "dobesedno «romaii» po raz-tohjjj gh Sisde in tudi rimskega taj ijj ’ Podkvestor Russomanno pa todevai S1..že °d vsega začetka pri-ie ca*. l*b dobiti v roke. Armati HuSsotli Sovoril o prijateljstvu med tori ann°m in novinarjem Isma-bi P® znal razložiti zakaj naj VeSbor Izročil notranjepoli-toeinbn Ured.nlku »Messaggera* poti^ ye zapisnike Pecijeve spome-8t ^..tokakor sj po mnenju javne-'tto zasluži strožjo kazen Sil-doca» Ossomanno, ki je visok funk-VsakK„ sde in bi moral zato ščititi Zatem ^žavno tajnost. Ha n? ?ta posegla prva zagovorit Dn °eb glavnih obtožencev, ki fafUn j^sti odbila vse obtožbe na 'itiariosrtlana in Russomanna. No-Ija, riBv,°dv6tnik je bil tudi mne- J® na procesu v nevarnosti Suj-?tlska in demokratične in-tishc n 6'. Zagovornik funkcionarja J? Rn?a Je s svoje strani naglasil, 1 Posreri0131100 n’ *mel razloga, da 2an; °val Ismanu tako pomemb-C0lke. Sodna obravnava bi Linjih “la končati danes s posegi »o ^ ^govornikov, razsodba pa J*0 "a znana že v večernih urah. fe »Ijkritjnu pomembnega skrivali v ac,m brigad pa se v Rimu in ‘tlije nekaterih mestih severne 1 iifca »c pljuje velika protiterori-*v. V °tja policije in karabinjer-^°Vai,. avnem mestu so včeraj pre-kib0 sA aretirali več oseb pod ob Jene • aek>vanja v prevratniške na-fih, k*" me.d temi je tudi nekaj ta- 2 s °jso nikoli javno ukvarja-Nutkn • nP dejavnostjo. V tem J? celn, le težko začrtati jasno sli-Jšče ip"e Preiskave, katere izho-^Iteira nedvomno odkritje baze S * | VOfla pHoioUi Krirfo/J \t s s ita** v°da rdečih brigad, v zve |!?ebj ierim sta bili aretirani dve t5tcp*„_zoa.no de sta se aretirana !f°SlasiiC° ^iccione in Enzo Bella ° vi ja Poetična jetnika, saj h«, ‘U vi j jvuuiva, Weditf,_, lada med preiskovalci ne , Kijch" molk, Policijeam° T kKže' da S° t0 nirv, , a m karabinjerji res za S ;,i"skemu vodu rdečih dati še aretacije štirih morilcev odbornika dežele Kampanije Pina Amata. Vprašanje pa je, če so v past agentom padli pravi briga-disti ali pa njihovi «sodelavci», ki kot znano v večini primerov vodijo čisto normalno življenje in se ne ukvarjajo s politiko. Po mnenju .»skesanega* prevratnika Pecija naj bi v sedanjem trenutku «v popolni sestavi* delovala le dva voda rdečih brigad, v Rimu in v Venetu. Aretacije pripadnikov rimskega voda te teroristične skupine pa bi torej predstavljale pomemben koran v splošnem boju proti prevratniškemu nasilju v državi. Kar zadeva preiskavo o umoru Pina Amata v Neaplju, pa so prejšnjo noč karabinjerji aretirali štiri domnevne teroriste, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi morilske zasede. Imen aretirancev niso sporočili, kar pomeni, da je preiskava še v polnem teku. Iz uradnih krogov notranjega mi nistrstva se je včeraj tudi izvedelo, da so sile javnega reda samo v tem letu aretirale nad dvesto domnevnih pripadnikov terorističnih organizacij, med katerimi naj bi bilo nad osemdeset članov «rdečih brigad* in petdeset članov skupine «prima linea*, ki je kot znano razvila svojo zločinsko dejavnost predvsem v severni Italiji. Prav včeraj so karabinjerji generala Dalla Chiese aretirali v Bergamu sedem domnevnih pripadnikov te prevratniške skupine, vesti o novih aretacijah pa spet prihajajo tudi iz Turina, kjer so v zadnjih desetih dneh aretirali pod obtožbo terorizma kar deset oseb. Tudi na Sardiniji, in sicer v Nuoru, so prejšnjo noč agenti Digosa aretirali mladeniča, domnevnega pripadnika teroristične skupine, ki naj bi po mnenju preiskovalcev vzdrževala tesne stike z rdečimi brigadami. nih založnikov za prihodnje triletje. Občni zbor založnikov je tudi izrazil v bistvu ugodno mnenje o novem besedilu vladnega zakonskega odloka o založniški dejavnosti. . RIM — Giovanni Giovannini je bil včeraj soglasno potrjen za predsednika vsedržavne zveze časopis- Več kot 6 milijonov brezposelnih v EGS BRUSELJ — število prijavljenih brezposelnih v devetih državan EGS se je aprila zmanjšalo v primerjavi z marcem za skoraj 2 odstotka, je pa naraslo za več kot 5 odstotkov v zadnjem letu. Skupaj je v Evropski skupnosti kar 6 milijonov in 200 tisoč ljudi brez dela, kar pomeni skoraj 6 odstotkov aktivnega prebivalstva. Italija seveda v teh negativnih statistikah prednjači, saj je brezposelnega skoraj 8 odstotkov aktivnega prebivalstva, zlasti ženskega, čeprav se je brezposelnost v naši državi v enem letu povečala «samo» za 4,4 odstotka. Velika Britanija zavlačuje bojkot proti Iranu LONDON - Velika Britanija je ponovno odložila gospodarski bojkot proti Iranu. Kot sporoča »Fo-reign Office* bodo sankcije stopile v veljavo šele prihodnji četrtek in kot najavljeno ne bedo retroaktivne, kar pomeni, da britanska podjetja lahko sklepajo pogodbe z Iranom do četrtka. Povsem razumljivo so ostale članice Evropske gospodarske skupnosti zaprepadene ob takem zadržanju britanske vlade. V Neaplju so že obšle Carterjeve diktate s sklepom, da bodo razdrli samo pogodbe, ki so bile sklenjene po zasedbi ameriškega veleposlaništva v Teheranu, a ne prejšnjih, ki so za EGS najvažnejše. Sedaj pa jih je London postavil pred izvršeno dejstvo, dokazal jim je, da so dobički važnejši od »atlantske solidarnosti*. V Bruslju so se zato že včeraj sestali pravni izvedenci EGS, ki proučujejo britansko pobudo. Po mnenju vseh pa je že prepozno, da bi lahko spreminjali neapeljski sklep o gospodarskih sankcijah, saj so jih medtem sprejeli tudi parlamenti posameznih članic. Trditve evropskih gospodarskih krogov, da so sankcije proti Iranu nesmiselne, je torej britanska vlada marljivo upoštevala. Vse dosedanje analize namreč dokazujejo, da si bo lahko Iran kljub sankcijam s pomočjo posrednikov priskrbel zahodno blago. V takem položaju je formalni pristop neke države h Carterjevim pobudam brezpomemben. PREGLED NALOG PRI URESNIČEVANJU ZUNANJE POLITIKE SFRJ Pomembna vloga SR Slovenije pri razvijanju odnosov s sosedi Izvršni svet SRS posebej poudaril prispevek narodnostnih skupnosti kot vezi prijateljstva med sosednimi državami Pomoč Slovenije Srbiji in Kosovu po nedavnem potresu LJUBLJANA — Slovenski izvršni svet je na včerajšnji seji, vodil jo je predsednik dr. Anton Vratuša, obravnaval naloge Slovenije pri o-blikovanju in uresničevanju ciljev jugoslovanske zunanje politike. Poudarili so, da že sam geografski položaj Slovenije daje poseben poudarek tej republiki pri razvijanju mednarodnega sodelovanja. Gre zlasti za pomembno vlogo Slovenije pri razvijanju odnosov s sosednimi državami. Slovenija še posebej lahko prispeva k uveljavitvi in razvijanju politike odprtih meja in obmejnega sodelovanja ter pri skupni jugoslovanski mednarodni dejavnosti, ki se nanaša na neoviran razvoj in pravice narodnih skupnosti v zamejstvu in narodnosti v Sloveniji ter na njihovo vlogo kot vezi prijateljstva med sosednimi državami in pokrajinami. Zaradi svoje gospodarske strukture je Slovenija visoko u-deležena v mednarodni menjavi in ta njena udeležba znatno presega PRIZIVNI PROCES O POKOLU NA TRGU FONTANA ODVETNIKI ZAHTEVAJO PRISOTNOST NA OBRAVNAVI FAŠISTA G. VENTURE CATANZARO — Drugi dan prizivne sodne obravnave zaradi fašističnega pokola v Kmečki banki v Milanu je bil skoraj v celoti posvečen vprašanju odsotnosti na procesu fašista Giovannija Venture, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in je sedaj v zaporu v argentinskem glavnem mestu. Po mnenju Venturovih zagovornikov bi moral sodni zber v Catanzaru prekiniti proces in zahtevati 09 zunanjega ministrstva, da naslovi argentinski vladi zahtevo po začasni izročitvi fašista, ki bi tako lahko prisostvoval sodni obravnavi. Po sklepni razsodbi pa naj bi Ven-turo zopet izročili Argentini, kjer mora še presedeti zaporno kazen zaradi ponaredbe potnega lista in ilegalnega vstopa v državo. Sodni zbor bo o tej zahtevi odvetnikov fašista iz Castelfranca odločal morda že danes, malo verjetno pa je, da jo bo sprejel. Odvetnik prizadetih strank Azzariti Bova pa je zahteval združitev sodne obravnave proti generalu Ma-lizii, bivšemu funkcionarju zloglasne obveščevalne službe SID s procesom o atentatu na Trgu Fontana. General Malizia se mora, kot je znano, v teh dneh, v Potenzi zagovarjati pred obtožbo lažnega vodu rdečih brigad kateremu je treba do- '""»iiiinni il|lllllmllllflllml|||lllinill,ialll|llllMliiltilli)illtulllim)lii„l,im„ii,i, Hum, m,.. DVAJSETLETNI JUŽNOKOREJSKI DIKTATURI SEULSKI REŽIM ZABREDEL V SLEPO ULICO REPRESIJE n.. -dih šestdnevnih .črva v ih gjto v jj°ed vojsko in demonstran. * ... noknroifi,— Tiestu Kwan- zavladal re- Kwangjuju dosegli premirje - Letalonosilka ZDA «CoraI Sea» izplula s Filipinov bi*., -» P« ----------------njne ranjencem in svojcem padlih. V Seulu pa so s pravo ihto zavrnili možnost prevelikih koncesij upornikom. Voditelju južnokorejske opozicije Kirnu Deanu Jungu bodo sodili «zaradi prevratniške dejavno-sti», prav tako bodo ostali v zaporih vsi predstavniki južnokorejske opozicije, general Čun Do - Hvan o-staja najpomembnejša osebnost v državi, kljub temu da demonstranti širom po Koreji zahtevajo njegov odstop. Nad Kwangjujem neprestano letijo helikopterji, ki trosijo letake s pozivom prebivalstvu, naj odda orožje in se vrne na svoje domove. O-troci, ženske in starejše osebe že trumoma zapuščajo Kwangju, s«i pred tanki in topništvom ne bi bili varni niti v svojih domovih. Južnokorejski generalštabi se dobro zavedajo, da bi bila tudi v takem primeru naloga trd oreh 'a vojsko, ameriško poveljstvo pa jini jc takoj priskočilo na pomoč, saj je dovolilo južnokorejskim enotam I hL^vi« .^rebwalstvo odstranju-V.je K_e ln čisti ulice, na kate-> 2ac*njih podatkih izgubi- oseb C skur*i„to mesto še vedno v ro-k' iti zlkf meščanov in študen-Itkje. evajo demokratične re- sar sinoči Pa se je PJP°ldne Cjo Se |0jemu premirju poslab-Cu V ohn» .k° vsak trenutek spre-ihJtUi iM5 ZCn spopad. Elitnim od 85*6 v{*"okorejske vojske so se °kr„‘aj pr‘družili tanki ki so iC' V mesta neprehoden u-V?N P e.dmestju Kwangjuja so rDelcnili posamezni strc- stalv da je P°ve|in'k 'Z- S «daLi Hui . Sun« za civui * 0 Postrelili vse obo Ki ", del orožja^ W so SSl Ci'!sto». Mestnemu odboru, *io.° zbraijli!P°stova* Premirje, .je i*iti ' števnlranti med nemiri prt-Sti tooijg e skupine nočejo po-V vojSL ' saj ne zaupajo obljn-k ' iSo n e. Mestnim predstavni ‘CMa*00 sinoči obljubili, da Jek^ila Jto, toi maščevala, da bp k J sojavila nova »kriminalka*. Med zasliševanjem bivšega predsednika vlade Andreottija naj bi radikalni poslanec (in znani pisatelj) Leonardo Sciascia o-menil neko srečanje iz leta 1977 med njim, komunističnim senatorjem Guttusom in Enricom Berlinguer-jem: med pogovorom naj bi tajnik KPI govoril o «tesni povezavi* med rdečimi brigadami in češkoslovaško vlado, povezujoč jo z izgonom treh čeških državljanov iz Italije iz tistih dni. Vest se je kmalu razširila med časnikarji in se zdi, da sta jo dva člana komisije, ki raziskuje ozadje Morovega umora, potrdila. Zvečer je sledil oster demanti tiskovnega urada KPI, ki je zatrdil, da je »pooblaščen odločno zanikati izjave, ki jih pripisujejo poslancu Sciascii* in pojasnjuje, da je leta 1977 res prišlo do srečanja med Berlinguerjem, Sciascio in Guttusom, a da tajnik KPI sploh ni omenil mednarodnih povezav terorizma. Kljub temu pa je dogodek ponovno razpihnil vse mogoče govorice in sumničenja, saj se o možnih zvezah rdečih brigad s tajnimi službami vzhodnoevropskih držav šušlja že nekaj let. Ravno parlamentarna preiskava o umoru demokrščanskega voditelja in njegove telesne straže bi morda bila priložnost za razči-ščenje tudi domnevnih mednarodnih plati pojava političnega terorizma v Italiji. Toda minilo je mnogo časa, napoti je vojaška tajnost, pri političnih silah ni opaziti posebne vneme, tako da se razširja dvom, ali bo mogla komisija res pojasniti vsa ozadja žalostne afere. Tak vtis je že včeraj potrdil potek zasliševanja Giulia Andreottija (popoldne mu je sledil tedanji notranji minister in sedanji predsednik vlade Cossiga). Koliko se je moglo izvedeti je Andreotti le potrdil že vsem znane stvari, ki so že v zapisnikih. Podal je zgolj »notarsko* obnovo o 55 dneh Morovega ujetništva in je potrdil pravilnost izbrane linije zavračanja pogajanj s teroristi, z nekaterimi polemičnimi toni do Craxija in Moro-ve družine. Zanikal je, da bi tedanji predsednik KD slutil nevarnost in zahteval blindiran avto in je zaključil z zatrjevanjem, da so storili vse kar je bilo mogoče, da bi mu rešili življenje. Sodeč po teh vesteh ni velike verjetnosti, da bi mogla preiskava 20 poslancev in 20 senatorjev, ki sestavljajo komisijo, prodreti mnogo dlje. Morda bi mogla kaj več povedati Morova vdova ali skesani brigadist Patrizio Peci, in nekateri predlagajo, da ju komisija povabi na zasliševanje. P. P. RIM — 25 obmejnih veterinarjev bo po vsem videzu zaustavilo uvoz vseh vrst blaga, ki je podvrženo zdravstveni kontroli, kot so živina, meso, mleko, ribe in drugi prehrambeni artikli. Če vlada ne bo spre- jela njihovih zahtev glede novih in okrepljenih staležev se bo zastoj na mejah nadaljeval do prihodnjega četrtka, »**-*;•■ ■ Močan porast produktivnosti dela v Italiji WASHINGTON - Po podatkih ministrstva za delo ZDA je med sedmimi najbolj industrializiranimi državami na svetu Italija beležila v letu 1979 največji vzpon pro duktivnosti dela. Italijanski delavci so lani proizvedli v eni uri dela za 8,7 odstotka več blaga in dobrin kot prejšnje leto, ko so bili prav tako prvi z narastkom produktivnosti 20,6 odstotka v primerjavi 1978. Po porastu stroškov za posa mezno delovno enoto pa je Italija bila lani druga z 10,9 odstotka, za Veliko Britanijo, kjer so narasli za 12,4 odstotka pri povečanju produk tivnosti le na 2,2 odstotka. TET, AVTV — Kljub protestom napredne svetovne javnosti, Združenih narodov in odporu krajevnega prebivalstva je Izrael pričel gradnjo šestih novih židovskih naselij na južnem delu zasedene Gaze. jugoslovansko povprečje. Razmeroma visoka stopnja industrializacije po eni strani in precejšnja odvisnost od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala po drugi pa še povečujeta nujnost, da se širše vključuje v mednarodne gospodarske tokove. V srednjeročnem obdobju 1981-85 bo moral biti razvoj Slovenije usmerjen k še širšemu in bolj kvalitetnemu vključevanju v mednarodne gospodarske tokove in sicer tako, da bodo gospodarski stiki s tujino služili razvojni politiki Slovenije in Jugoslavije. Temeljna naloga je zatorej bistveno povečati izvoz, zagotoviti trajnejše izvozne dogovore ter uveljaviti višje in tehnološko zahtevnejše oblike gospodarskega sodelovanja s svetom. Izvršni svet Slovenije je proučil tudi podatke o škodi nedavnega potresa v Srbiji in na Kosovem in sklenil, da bo iz republiškega proračuna nakazal milijon 500 tisoč dinarjev prizadetim občanom v Srbiji in milijon dinarjev na Kosovem. Pred dnevi je kot najnujnejšo pomoč Slovenija poslala na prizadeto območje 1.500 odej, Rdeči križ Slovenije pa 30 šotorov in 300 odej. JURE PENGOV odnosih v gibanju neuvrščenosti, kot tudi o dejavnosti gibanja v sedanjih zapletenih mednarodnih razmerah. Posebno pozornost sta namenila idejno političnim vprašanjem, ki se pojavljajo v gibanju neuvrščenih zaradi vpliva različnih dejavnikov. Obe strani sta podčrtali pomembnost uveljavitve izvirnih načel politike neuvrščenosti kot političnega okvira, ki krepi gibanje ter zagotavlja neodvisnost in popolno uresničitev interesov vsake neuvrščene države, (dd) «FinanciaI Times» o varšavskem paktu LONDON — Po pisanju uglednega »Financial Times* je med nedavnim vrhom varšavskega pakta v poljskem glavnem mestu afganistanska kriza razdvajala socialistični tabor. Sovjetsko vojaško interven- Počastitev Titovega spomina v kongresu ZDA WASHINGTON - Član predstavniškega doma ameriškega kongresa Georges Danielson, ki je bil član ameriške delegacije na pogrebu predsednika Tita, je rekel, da je s Titovo smrtjo človeštvo izgubilo zadnjega iz rodu velikanov svetovne zgodovine. V predstavniškem domu je govoril o pomembni vlogi presisetjnika Tita v zavezniški koaliciji v drugi svetovni vojni, ko so jugoslovanski osvobodilni odredi zadrževali na jugoslovanskem ozemlju nad pol milijona Hitlerjevih vojakov. 35 let po drugi svetovni vojni je Jugoslavija močna in svobodna država, je rekel Danielson in dodal, da ima zasluge za to predsednik Tito, ki je bil jugoslovanski politični voditelj ves čas po vojni. Danielson je še rekel, da je bil Balkan stoletja nemirno območje, toda po zaslugi politike predsednika Tita je postal območje miru, Jugoslavija pa je postala enotna država z močno industrijo in razvitim kmetijstvom, (dd) Zaključeni partijski pogovori Grli£;ov-Aziz BEOGRAD - Včeraj so bili sklepni jugoslovansko-iraški partijski pogovori. Član predsedstva SFRJ dr. Aleksandar Grličkov in član narodnega in območnega vodstva stranke Baas in podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz sta izčrpno izmenjala mnenja o problemih in iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiniimtiiiriiiiiiiiiiiiiiiimnmmiiimniiiiiiiiimi Drugi del procesa o ilegalnih stavah MILAN — Na sedežu vsedržavne nogometne zveze se je včeraj pričel drugi del športnega procesa o ilegalnih nogometnih stavah. O-bravnava zadeva tri tekme prve lige in sicer Bologna - Juventus, Bologna - Avellino in Lazio - Avel-lino ter tudi nogometno tekmo Mi lan - Napoli, ki je bila prekinjene v prvih minutah drugega dela igre zaradi megle. Tudi tokrat je na zatožni klop' več zelo znanih' nogometašev in voditeljev nogometnih klubov, meti katerimi bi omenili predsednika in trenerja turinskega Juventusa, Bo nipertija in Trapattonija. Z razliko od prvega dela športnega procesa je bila tokrat disciplinska komisija zelo hitra in je v večernim urah že izdala prvo razsodbo. Napadalec Napolija Damiani je bil namreč diskvalificiran za štiri mesece zaradi prikrivanja ilegalnih stav v zvezi s tekmo Milan - Napoli. Na sliki (telefoto AP); Boniperti iu Trapattoiii zaskrbljeno sledita poteku špoitneg. procesa. Spominska plaketa partizanov iz Vicenze dr. Antonu Vratuši Predstavniki združenja italijanskih partizanov iz Vicenze, ki jih je vodil predsednik deželnega vodstva združenja Lino Betin so predali predsedniku slovenskega izvršnega sveta dr. Antonu Vratuši posebno spominsko plaketo, kot izraz priznanja za njegov prispevek k italijanskem^ odporniškemu gibanju med if. svetovno vojno. Potem ko je vzpostavil stike s partizani Vicenze je dr. Vratuša od septembra 1913 do konca vojne deloval kot predstavnik glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske pri poveljstvu garibaldincev za severno Italijo, in kot predstavnik predsedstva Osvobodilne fronte ter CK KP Slovenije v komiteju za nacionalno osvoboditev, oziroma pri vodstvu KP Italije za severno Italijo. Na srečanju italijanskih partizanov in dr. Antona Vratuše so se spomnili na skupen boj proti fašizmu in poudarili prijateljstvo ter povezanost, skovano v oborože nem boju proti skupnemu sovražniku, kot neusahljiv vir meči in vzpodbude v boju za socializem, mir in napredek na svetu. Delegacijo Združenja italijanskih partizano1' sta sprejela še predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Jane: Vipotnik in predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič, J. P. cdjo ni baje kritiziral samo Nicolae Ceausescu, temveč tudi drugi partijski voditelji, saj je že molk kritika. Kaže, da sta predvsem Poljska in Madžarska zaskrbljeni zaradi kalitve odnosov z zahodno Evropo, ki jih je povzročila afganistanska kriza. »Financial Times* podaja pri tem gospodarske težave posameznih držav, ki so glavni razlog za pomisleke sovjetskih, zaveznikov, in poudarja, da bo morala Sovjetska zveza upoštevati taka stališča in temu primerno ukrepati. Britanski gospodarski časopis u-gotavlja, da je Sovjetska zveza do sedaj podprla vse poljske miroljubne pobude, saj tudi sama čuti, da ji afganistanski razplet ne koristi. NEW DELHI — Zahodne tiskovne agencije poročajo o novih hudih neredih v Kabulu, ki so jih povzročile dekleta dveh kabulskih licejev. Po teh vesteh so varnosti organi ubili dve študentki, 60 pa so jih ranili. Isti viri poročajo tudi o sabotažnih akcijah proti sovjetski vojaški mehanizaciji. ATENE — Grška vlada je včeraj sklenila, da bo dovolila odprtje urada palestinske osvobodilne organizacije v Atenah, kar je prvi korak k formalnemu priznanju PLO. Moskovska «Pravda» o pariškem srečanju komunističnih partij MOSKVA — Kremelj je včeraj jasno povedal vsem komunističnim partijam, ki se niso udeležile pariškega srečanja, da morajo izbrati med podporo «politiki popuščanja napetosti ali pa proti njej*. Ob tem problemu »ni tretje poti za predstavnike komunističnega in delavskega gibanja, za sile, ki resnično ljubijo mir*. Misel je včeraj napisala moskovska »Pravda*, ki je poleg tega precej grobo povedala, da edino sovjetska in vzhodnoevropske partije vodijo resnično politiko popuščanja napetosti. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 24. m ajci 1980 I DEVINSKO-NABREZINSKA SEKCIJA PSI PREDSTAVILA KANDIDATE IN PROGRAM Trel da s )a je ol e prepr krepit eči ko; i levičarsl alicija med ke uprave KD in LpT Danes predstavitev programa Slovenske skupnosti - Radi kaki in volitve ■ Bordon in Jurij Vodopivec (Lista Frausin) v Miljah NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Večina odobrila zakonski osnutek ki spreminja pravilnik uprave Izvolili so tudi predstavnike v deželni komite za radio in televizijo ■ Izjava SSk - Naslednja seja bo šele 12. junija Danes dopoldne bo Slovenska skupnost predstavila program za pokrajino in okoliške občinske svete. Na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli se bodo zbrali kandidati, predstavniki vodstva pa bodo o-risali glavne smernice programa, ki jih je izvršni odbor SSk sprejel z manjšimi popravki. Volilno zborovanje bodo danes imeli tudi socialdemokrati : v avditoriju bo ob 18.30 govoril posl. Nicolazzi. Jutri pa bo vzhodnokraška sekcija socialistične stranke priredila ljudski praznik; manifestacija bo v Prosvetnem domu na Opčinah in se bo začela ob 16 .uri. Govorili bodo kandidati za krajinske volitve Gianfranco Čarne, Josip Pečenko ter Aljoša Volčič, predviden je tudi kulturni program, od 20. ure dalje pa bo za za bavo skrbel ansambel L. Furlana. Volilni program in kandidate za občinske volitve je skioči predstavila devinsko - nabrežinska sekcija socialistične stranke Italije. Poleg kandidatov so se manifestacije udeležili tudi sekci.iski tajnik Edoardo Monterosa, kandidat za pokrajinske volitve v devinsko - nabrežinskem okrožju Carbone, ter dosedanja predstavnika PSI v občinskem svetu Vittorino Caldi in Srečko Colja, ki tudi tokrat ponovno kandidirata. Predvsem je bilo poudarjeno, da se KI predstavlja na volilnem posvetovanju s pozitivno izkušnjo v levičarski upravi, v kateri je uresničila nekatere konkretne in zadovoljive rezultate. Zaradi tega se obrača na volivce v prepričanju, da ji bodo še nadalje zaupali svoj glas in v upanju, da bi se število njenih občinskih svetovalcev še povečalo. Kar pa se programa tiče, o katerem bomo podrobneje še spregovorili, ga je dosedanji občinski svetovalec Colja na sinočnjem zborovanju še izpopolnil z nekaterimi predlogi in poglobil nekatere aspekte posameznih postavk. Vsekakor pa je poudaril, da so volitve zelo važne predvsem zaradi enega dejstva; pokazale bodo, ali bo devinsko - labre-žinska občina lahko nadaljevala z demokratično upravo, ali pa bo prešla v take roke, ki so že pokazale, kakšni so njeni cilji in nameni. Kandidat za pokrajinske volitve v devinsko - nabrežinskem okrožju Carbone p« se je predvsem zaustavil ob pomenu pokrajinskih volitev. Predvsem je poudaril, da ne gre na noben način podcenjevati rezultatov, ki jih je dosegla levičarska uprava na pokrajini v zadnjih treh letih, naredila je mnogo več, je poudaril, kot pa KD v prejšnjih u-pravah. Volitve pa so predvsem važne, ker predstavljajo nekakšen «test» ne samo za Listo za Trst, ampak za vse ostale politične sile. Zato ni naključje, če je LpT sprožila frontalen napad na pokrajino in na stranke, ki so jo upravljale. Njena namera je zelo jasna, je poudaril Carbone, saj je popolnoma jasno, da hoče zmanjšati volilno težo ostalih demokratičnih strank, da bi s*5 nato povezala s KD ne samo na pokrajini, ampak tudi na tržaški in morda tudi na devinsko-nabrežinski občini. Orisal je nato stališče PSI do referendumov, ki jih predlagajo radikalci. Dosedanji podžupan Vittorino Caldi pa je v glavnih obrisih podal o-bračun 5-letnega delovanja občinske uprave in se podrobneje zaustavil ob nekaterih programskih točkah. Med temi je poudaril, da se bodo morali socialisti na vseh ravneh prizadevati, da bi slovenska narodnostna skupnost v Italiji končno le dobila svoj zaščitni zakon ter da bi ji bile priznane vse pravice, na katere čaka že 35 let. Za dosego tega cilja — je ob zaključku zborovanja pribil Srečko Colja — pa je potrebna čim širša enotnost med Slo venci in Italijani. Volilni shod je sinoči priredila tudi komunistična Lista Frausin na Marconijevem trgu v Miljah. Spregovorili so župan Vviller Bordon, inž. Jurij Vodopivec, ki kandidira kot neodvisen na omenjeni listi, ter član centralnega komiteja KPI, bivši župan Modene in čian izvršnega sveta združenja italijanskih občin (ANCI) Rubes Triva. Okrog govorniškega odra se je zbralo lepo število občanov, ki so tako izpričali zvestobo mesteca in občine sploh načelom, po katerih koalicija KPI - PSI demokratično upravlja njihov teritorij; to je načelom «upravljanja z ljudstvom*. Župan Bordon je nanizal temeljne probleme, s katerimi se ubada danes miljska skupnost — ladjedelnica Alto Adriatico, varnost v milj-skem zalivu, neškodljiva industrializacija doline Oreha in turistični razmah obale — ter med drugim razgalil laži, natolcevanje ter izkrivljanja stvarnosti, ki so postala glavno orožje v rokah opozicije KD in PRI, združene v «sveto alianso* z cmiljsko delegacijo Liste za Trst*. Inž. Vodopivec je prikazal pozitivne rezultate občinske politike zlasti v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti (npr. uresničevanje Slovenskega šolskega centra) in poudaril, da računa Lista Frausin lahko tudi danes kot v preteklosti na podporo prav vseh slojev, ki tvorijo miljsko skupnost. Rubes Triva je govoril predvsem o vsedržavni politični, pa tudi so-cialnogospodarski podobi in naglasil veliko važnost občin, pokrajin in dežel kot sredstev resnično demokratične decentralizacije o-blasti: če bomo z glasovi dne 9. junija pripomogli občinam napredno usmeritev, je dejal, potem se nam ni bati, da bi se politična os v državi še bolj premaknila na desno. V tej volilni kampanji se nedvomno čuti odsotnost radikalcev, ki ne bodo nastopili na junijskih volitvah. Odločitev strankinega vsedržavnega kongresa je povzročila negativno reakcijo predvsem pri tržaških radikalcih. Posebno kritičen in polemičen do takega sklepa je občinski svetovalec Ercolessi, ki meni, da je do tega prišlo iz edinega razloga, da ne bi radikalna stranka dobila večjega števila občinskih, pokrajinskih in deželnih svetovalcev, kot jih že ima, ker bi se s tem zmanjšala moč njenega vsedržavnega vodstva, oziroma Pannelle, ki skoraj nemoteno kuje politiko radikalcev v teh zadnjih letih. Tržaški radikalci so tudi proti temu, da bi njihovi člani in simpatizerji oddali bele glasovnice, kakor poziva vsedržavno vodstvo in kakor se je že zgodilo na volitvah leta 1972; takrat so pozvali volivce, naj oddajo bele glasovnice iz protesta proti pravilniku televizijskih volilnih tribun, po katerem niso imeli pravice, da bi na njih nastopali tudi sami, ker niso imeli svojih predstavnikov v parlamentu. Sedaj pa jim je ta pravica zagotovljena kot drugim strankam, poleg tega pa raz-colagajo tudi s široko mrežo lastnih informativnih medijev. Zaradi te-sa odločno nasprotujejo kampanji za bele glasovnice, ki so jo sprožili Pannella in drugi predstavniki stranke. Kaj bodo torej storili na upravnih volitvah, ko bomo poleg pokrajinskega sveta obnovili še svete okoliških občin? Kot nam je dejal sam Ercolessi, imajo tržaški radikalci dolžnost, da usmerijo svoje volivce in jim svetujejo, komu naj oddajo svoje glasove. Glede pokrajinskih volitev svetujejo svojim članom in simpatizerjem, naj podprejo socialistično stranko, med kandidati pa Carboneja in Coslovicha. V nobenem primeru pa jim ne morejo svetovati, da bi glasovali za Listo za Trst, v vrstah katere se čim bolj uveljavljajo konservativne, desničarske in nacionalistične komponente. Drugačen je tudi njihov odnos do KPI; z zadovoljstvom jemljejo na znanje, da je KPI zavzela jasnejše stališče, seveda z zornega kota radikalcev, glede referenduma o prosti industrijski coni na Krasu. Za obnovitev miljskega občinskega sveta pa predlagajo. da bi njihovi somišljeniki podprli stranki, ki sestavljata sedanjo levičarsko upravo, to je Listo Frausin in socialistično stranko. Tudi v Miljah ne morejo v nobenem primeru podpreti krajevne Liste za Milje, nam je poudaril Ercolessi. V svojem kratkem življenju,.je namreč pokazala, da so njeni pogledi o številnih krajevnih problemih skoraj enaki onim, kr jih ima krščanska demokracija; radikalci pa se v nobenem primeru ne morejo zavzemati, da bi si KD tudi v tem kraju ustvarila svojo hegemonijo. Danes se v Šemoolaju nadaljuie praznik komunistične mladine, ki ga prireja krajevna sekcra FGCI -ZKMI Devin - Nabrežina. Ob 15. uri bo na sooredu tekmovanje v briškoli, ob 18. uri pa okrogla miza o problematiki mladine. Ob 19. uri bo naslonila baletna skupina športnega društva Mladina iz Križa, od 20.30 dalie pa bo prisotne zabaval ansambel Lojzeta Furlana. Praznik se bo zaključil jutri. VCLILNA ZBOROVANJA Danes, 24. maja, bodo na sporedu naslednja volilna zborovanja: P S I Ob 19. uri na Trgu v Nabrežini. K P I Od 10. do '2. ure manifestacija v Ul. Pirano; ob 11. uri v Ul. Cu- Včeraj se je mudilo v našem me stu gospodarsko odposlanstvo iz češkoslovaške, ki ga je vodil pomočnik ministra za zunanjo trgovino František Mares in ki so ga sestavljali še tajnik na ministrstvu za promet Peter Pausa, glavni ravna telj praškega uvozno izvoznega podjetja «Cechnofracht» Oldrioch Novy in svetovalec C. Adamek. Od poslanstvo sta spremljala trgovinski ataše na češkoslovaški smoa sadi v Rimu Tomaž Vaček in prvi tajnik ambasade v Milanu Frančišek Borsky. Gostje iz češkoslovaške, ki so bili pred tem na obisku v Kopru in ki so včeraj popoldne nadaljevali pot v Benetke, so se najprej --e.sta-li s predstavniki trgovinske zbornice in tržaških poslovnih krogov, na to pa so si ogledali tržaško pristanišče. Sestanka na trgovinski zbor niči so se udeležili glavni tajnik u-stanove dr. S. Maurel, predsednik združenja špediterjev Marzari, ravnatelj «Friulgiulie» Geppi in operaterji Audoly, Bole. Isoardi, Petruc-co, Valta in Sandalj. Razgovor je zajel vprašanja, ki zadevajo tran zit češkoslovaškega blaga čez tr žaško pristanišče, pri čemer je prišla do izraza obojestranska pripravljenost na povečanje tega tranzita v prihodnje. Na sedežu Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče pa so goste spre jeli predsednik Zanetti, glavni rav natelj Colautti in odgovorni za pru met z zaledem Fonda. Predstavniki pristanišča so orisali Čehom sedanje zmogljivosti naših pomorskih riel in ob 11.30 pri Domju Ugo Poli; ob 17. uri na trgu pri Sv. Jakobu Selles in Pessato; od 16. do 19. ure na Trgu stare mitnice Ge-ri; od 16. do 20. ure pred miljsko postajo javna manifestacija; od 18. do 22. ure na Trgu Cavana manifestacija s posl. Cuffarom in kandidati Montijem, Toderom in Mogoro-vichem; ob 18. uri v šempolaju Spadaro, Vocci, Majda Terčon, I-vo Širca in Siconi; ob 18.20 v Skednju Visioli; ob 20. uri pri Korošcih Bordon in Viola; ob 20.30 v Borštu Perla Luša. • Do sobote, 31. maja, bo na sedežu sindikata CISL v Ul. S. Spi-ridione 7 delovala v uradnih urah 'za člane brezplačna posvetovalna služba za prijavo dohodkov - model 740. IMUK. K V KS I I NA ZADNJI STKANI Blagovna menjava med Trstom in sosednimi obmejnimi območji SR Slovenije in SR Hrvatske je tudi v prvih štirih mesecih letošnjega leta močno napredovala. Po vplačilih in izplačilih z avtonomnih računov za Tržaško in Goriško je namreč vrednost izmenjanega blaga do kon ca apri a dosegla 27,8 miiiiaid lir (od tega 20,1 milijarde na tržaškem in 6.9 milijarde na goriškem računu), medtem ko je v ustreznem razdobju lanskega leta znašala 19,9 milijarde (od tega 15.2 milijarde na tržaškem in 4,7 milijarde na eo-riškem računu). Promet po avtonomnih računih je bil letos znatno večji v smeri iz Jugoslavije proti Trstu oziroma proti Gorici kakor pa v nasprotni smeri. Jugoslovanski«izvoz je namreč po tržaškem računu dosegel skoraj 13 milijard lir. izvoz s Tržaškega v Jugoslavijo pa le nekaj nad 8 milijard. Podobno je bilo tudi na Goriškem, kjer je izvoz dosegel 4,6, promet v nasprotni smeri pa 2,3 milijarde lir. S Tržaškega smo v prvih mesecih izvozili na sosedna obmejna območja predvsem razne stroje, tehnične naprave in aparature. Najvažnejše izvozne postavke so bile naslednje; električni stroji 2,7 milijarde, proizvodi kemične industrije 1,6 milijarde umetne smole in plastika 985 milijonov, tekstilne surovine in izdelki 638 milijonov, kovine in kovinski izdelki 548 milijonov, itd. S sosednih območij pa smo do konca aprila uvozili predvsem živino in meso v skupni v rednosti 6,2 milijarde lir. druge važne postavke pa so bile še žagan in rezan les (1,7 milrarde), kovine in rude (1,3 milijarde), tekstil in predivo (949 milijonov), športni rekviziti (736 milijonov), avtomobilski deli in gume (536 milijonov) itd. struktur in načrte za njihovo okro pitev in posodobitev. Po krajšem o gledu pristaniških naprav, je odposlanstvo kakor rečeno odpotovalo iz Trsta, namenjeno v Benetke. Neofašisti izzivali pri Sv. Jakobu Na šentjakobskem trgu je bil sinoči volilni shod neofašistov. Spregovorili so deželni svetovalec MSI Morelli, pokrajinski tajnik tega gibanja Giacomelli ter kolovodja mladinske organizacije misovcev Fronte della gioventd Grilz. Po shodu so škvadristi izzivali šentjakobčane s fašističnim pozdravom in žaljivimi gesli, kar je izzvalo reakcijo in aktivist KPI je bil pri tem laže ranjen. Policisti in karabinjerji so nato fašiste razgnali ter jim zaplenili čmo-rdečo zastavo FdG. Nesreča na delu V popoldanskih urah je na delu doživel lažjo nesrečo 53-letni Bruno Elino, uslužbenec SITE, bivajoč na Trgu Perugino 6. Elino, ki je prišel v glavno bolnico z zasebnim prevoznim sredstvom, je izjavil, da se je poškodoval, medtem ko je na Trgu Verdi s strojem rezal železen pokrov odtočnega o-mrežja. Zdravniki so ugotovili poškodbo nohta na roki, zaradi katere bo moral počivati deset dni. Deželni svet in odbor sta se včeraj še zadnjič sestala pred junijskimi volitvami. Sedaj bo sledila skoraj enomesečna pavza, saj bo skupščina zasedala šele 12. junija, ko bi morala biti končno na dnevnem redu diskusija o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in o valorizaciji furlanskega jezika in kulture. Včeraj pa je deželni svet odobril kar tri zakonske osnutke in izvolil člane v posebno komisijo radiotelevizije in v deželni institut za informatiko. Najprej je skupščina nadaljevala razpravo o spremembah v pravilniku deželne uprave. Razprava je bila dokaj živahna in ostra, saj so sklepu odbora, da ustanovi novo od-borniško mesto za vprašanja obnove po potresu v Furlaniji oporekale skoraj vse politične sile opozicije, razen predstavnikov LpT, ki so tokrat sklenili zavezništvo s krščanskimi demokrati, čeprav je to stranka, ki se je melonarji najraje lotevajo in ne štedijo z napadi proti Na Goriško pa smo s sosednih jugoslovanskih območij uvozili predvsem konje (1,9 milijarde), les (1,2 milijarde), ter manjše količine drugega blaga, med katerim so prevladovali papir, embalaža, meso, drva za kurjavo, gobe, aluminij, kisla voda, obutev in tehnični predmeti. V nasprotno smer pa so goriška podjetja dobavila predvsem razne nadomestne dele v skupni vrednosti 1,3 milijarde, ter večje količine tkanin, strojev, polietilena, barv in lakov, gospodinjskih naprav, jekla, avtomobilskih gum itd. Pretekli četrtek je poslanska zbornica v Rimu odobrila zakonski načrt, ki vnaša vrsto sprememb v blagovne spiske in kontingente, ki so predmet izmenjave med obmejnimi območji-''Italije1 in Jugoslavije poj tržaškem in goriškem avtonomnem 1 računu. Nove spremembe se nanašajo na nekatere dodatne postav* ke in na razširitev dosedanjih kontingentov, tako da so tržaška in noriška podjetja, ki se ukvarjajo s poslovanjem po obmejnih sporazumih, prepričana, da se bo blagovna menjava s sosednimi območji v prihodnje še znatno povečala. Po mnenju nekaterih naj bi izbnbša-ve omogočile večji promet za rkrog 10 milijard lir v vsaki smeri, kar pomeni, da bo skupna vrednost blagovne menjave po avtonomnih računih v razmeroma kratkem času lahko dosegla letno višino okrog 100 milijard lir, to pa predstavlja že znaten delež v okviru splošne blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo. Danes v Lonjerju otvoritev razstave domači!) vin V Lonjerju bodo danes otvorili tretjo razstavo domačih vin, ki jo že trije leto zaporedoma prireja ta ŠD Adria in KD Lonjer Kati nara. Letošnje razstave, ki se bo pričela ob 16. uri in nadaljevala tudi jutri ves dan, se bo udeležilo štirinajst lonjerskih in katinarskih vinogradnikov, ki bodo razstavljali vzorce domačih belih in črnih vin. Posebna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki, ki jih je imenovala Kmečka zveza, in pa domači kmetovalci, je sinoči ocenila vzorce razstavljenih vin, rezultate pa bo objavila danes popoldne, nakar bodo prvi trije za vsako sorto vi na nagrajeni jutri popoldne. Letošnja razstava vin se je nekoliko razširila, organizatorja pa sta smatrala za potrebno, da v razstavo vključita tudi kulturne in športne manifestacije ter seveda zabavo. Tako bo drevi ob 20.30 nastopil v Lonjerju moški pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjava, nakar bo na sporedu tudi prosta zabava s plesom. Jutri zjutraj, po odprtju kioskov se bodo pričele priprave za kolesarsko dirko cikloamaterjev za tradicionalni «14. pokal Lonjerja*. katere start bo ob 14. uri. Okrog 17. ure bo nagrajevanje zmagovalcev na razstavi vin in pa zmagovalcev dirke, prisotne pa bo od 19. ure dalje zabaval orkester Pomlad i2 Ricmanj. R. Pečar Začudenje zaradi obtožb proti slovenskim mladincem Pokrajinsko tajništvo SSk je izrazilo začudenje ob vesti, da je bila skupina mladincev postavljena na zatožno klop tržaške preture zaradi udeležbe pri lepljenju plakatov ob smrti predsednika SFRJ Tita. «V zvezi s tem se sprašujemo, pravi tiskovno poročilo SSk, na osnovi kakšne obtožnice so pristojne oblasti zahtevale sodni postopek proti omenjenim slovenskim mladeničem, saj je splošno znano, da njej. Po replikah deželnega odbornika za finance Zanfagninija, ki ie še enkrat potrdil veljavnost zakona za restrukturacijo raznih deželnih u-radov in drugih predstavnikov strank, ki so zastopane v deželnem svetu, je sledilo glasovanje. Zakonski osnutek so odobrili z 31 glasovi proti 18, zanj so glasovali predstavniki večine in LpT, proti pa vse ostale stranke, tudi SSk. Sledilo je glasovanje o zakonskih osnutkih, ki zadevata podporo javnim avtobusnim podjetjem (zanj so glasovali vsi svetovalci, razen predstavnika LpT Pellisa, ki je še enkrat dokazal veliko nesoglasje znotraj te grupacije) in sprejem v stalež določenega števila osebja, pri čemer je orišlo pri drugem členu zakonskega osnutka tudi do razkola znotraj same deželne večine, saj so socialisti skupaj z drugimi silami opozicije glasovali proti, KD pa za člen. Kljub temu, da je bil popravek drugega člena zavrnjen, pa je bil zakon v celoti sprejet. najrazličnejše skupine lepijo plakate po mestnih uličah ob vseh mogočih priložnostih, ne da bi jih kdo zaradi tega preganjal. Zato pričakujemo, da bo sodna oblast zadevo arhivirala kot brezpredmetno; drugače si bo slovenska javnost razlagala, da gre za dvojno mero postopanja oblasti. Na vsak način je Slovenska skupnost pripravljena nuditi prizadetim mladincem pravno pomoč, če bo to potrebno * je še rečeno v komunikeju SSk. NA POBUDO 1SDEE Posvet o blagovnem prometu po cesti med Ilalijo in Madžarsko . Na pobudo Inštituta za študij in preučevanje Vzhodne Evrope ISDEE bo v torek ob 17.30 v konferenčni dvorani deželnega odborništva za industrijo v Ul. Trento 2 posebej posvet o prevozu blaga po cesti med Madžarsko in Italijo oziroma trstom. Posveta se bodo udeležili madžarski in italijanski strokovnjaki. Uvodno poročilo bo podal glavni ravnatelj podjetja «Hungarocamion» dr. G. Mezei. Posamezne posege bodo sproti prevajali v italijanščino oziroma madžarščino. Lepo priznanje tovarni VM Tržaška tovarna dizelskih motorjev Stabilimenti meccanici VM je dobila ekskluzivo za prodajo proizvodov milanske tovarne Isotta Fra-schini in bolonjske tovarne Ducati na vsem svetovnem tržišču. Obrat VM naj bi seveda tudi še okrepil lastno proizvodnjo. V tukajšnjih gospodarskih krogih menijo, da u-tegne to dokaj prispevati k poizkusom za ponovni zagon gospodarskih dejavnosti v naši pokrajini. SINOČI V KULTURNEM DOMU Prekinjena predstava Mrožkovega «Tanga» Sinočnja premierska predstava Mrožkovega «Tanga» v Slovenskem stalnem gledališču ni prišla do konca. Med igro, ki jo je občinstvo spremljalo z veliko pozornostjo, je Liviju Bogatcu, enemu od glavnih igralcev, postalo nenadoma slabo zaradi srčnega napada. Po nasvetu zdravnikov je vodstvo SSG predstavo prekinile in po krajšem presledku odpovedalo. Prav tako je odpovedana današnja predstava. Liviju Bogatcu, odličnemu članu našega gledališkega kolektiva, želimo, tudi v imenu vsega občinstva, hitrega okrevanja, da bo spet lahko s svojo igralsko umetnostjo bogatil naše kulturno življenje. PD PRIMOREC TREBČE Pesem ne pozna meja JUTRI, 25. MAJA 1980, OB 16. URI v Ljudskem domu v Trebčah Sodelujejo zbori iz zamejstva, Slovenije in Koroške. Danes, 24., in jutri, 25. maja, bo na sporedu PLES z ansamblom SUPERGROUP Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom. Skupščina je nato izvolila tudi predstavnika v upravni svet deželnega urada za informacijo (Spaccini in Giuricin) ter predstavnike v deželni komite za radio in televizijo. Izvoljeni so bili Ivan Bratina, Marija Terpin, Jurij Slama, Saudi, Luša, Rovatti, Burelli, Negrelli in Ver-zotto. S tem v zvezi je deželno tajništvo SSk dalo izjavo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo, da je bil v deželni komite za radio in televizijo «izvoljen Marjan Terpin, gori-ški pokrajinski tajnik SSk. Slovenska skupnost se obvezuje, da ho po svojem predstavniku zastopala pravice, pričakovanja in zelje celotnega slovenskega irebival-stva. Poseben trud bo posvečen o-bjektivnemu oddajanju radijske postaje in čimprejšnji ustanovitvi televizijskih oddaj v slovenskem jeziku na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine*. 4 Danes se poročita ASTRID LUDVIK in GERMANO PELASCHIAR Mnogo sreče v novem življenju jima želi mladina od Domja in s Krmenke SPD «1. Gruden* - Nabrežina V ponedeljek, 26. maja 1980, bo ob 20.30 v društveni dvorani prof. NADA PERTOT predstavila svojo antologijo OD ANTIKE DO DANES Vljudno vabljeni! ODSEK GLASBENE VZGOJE PD Kraški dom prireja zaključni nastop gojencev jutri, 25. maja, ob 17. uri v domu Albina Bubniča v REPNU Vabljeni! OSNOVNA ŠOLA KAREL ŠIROK. y , TRSTU Ul. Donadoni vabi na’ zaključno šolsko prireditev, posvečeno 35. obletnici osvoboditve ki bo danes, 24. maja ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu Amaterski oder «JAKA ŠTOKA* Prosek - Kontovel priredi v nedeljo, 25. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku veseloigro v 3 dejanjih GOSPOD EVSTAHIJ S PROSEKA Glasba; Aleksander Vodopivec Sodeluje glasbeni ansambel »Bela packa* Vabljeni! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 23. maja ŽELJKO Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.39 — Dolžina dneva 15.15 — Luna vzide ob 15.07 in zatone ob 3.07 Jutri, NEDELJA, 24. maja CVETKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,2 stopinje, najnižja 14,5, ob 18. uri 17,2 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb ustaljen, veter 20 km severovzhodnik s sunki 28 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE -J Jasna Tuta, Fran-cesca Callegari, Jessica Nelli, Eli-sa Cociancich, Eleonora Mele. UMRLI SO: 72-letni Secondo Mon-tanari, 41-letni Eligio Košane, 81-letna Teresa Piacente vd. Attini, 49-letni Demetrio Micali, 79-letni Antonio Kosmerlj, 67-letni Giovan-ni Daversa, 84-letni Ottavio Capel-lari, 39-letna Claudia Collarich por. Flego, 88-letna Carolina Scarabelli, 92-letna Angela Brancovich vd. Bu-sechian. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure to praznična od 8. dr 20. ure tel. 68441. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Trg Borsa 12, Mi ramarski drev. 117, Ul. Combi 19 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8. Ul. dellTstria 35. LEKARNE V OKOLIC) Bol junec: tel. 228 1 24; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211 (Kil; Prosek: tel 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225596; Nabrežina: tel 21X1121: Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel 213-137; Milje: tel. 271-124. IIIIIIMMItMHIIIHIIIIIHtHIIIIHtllHIHIHlHIIIIIitllimilMHIIMMMftlllMIIMIIMttlMtlHIMHIIHHninMIttltlllfllllll OBISK GOSPODARSKEGA ODPOSLANSTVA IZ ČSSR Prizadevanja za večji tranzit češkega blaga čez našo luko Delegacija, ki jo je vodil pomočnik ministra za zunanjo trgovino František Mares, se je sestala s predstavniki trgovinske zbornice in luške ustanove S SOSEDNIMI OBMOČJI SFR JUGOSLAVIJE Blagovna menjava do konca aprila narastla na 27,8 milijarde lir Po tržaškem in goriškem avtonomnem računu za 7,9 milijarde lir več prometa kakor lani - Izvoz iz Jugoslavije večji od prometa v nasprotni smeri Ob poimenovanju šentjakobske osnovne šole po mladinskem pisatelju in učitelju JOSIPU RIBIČIČU vabimo vse prijatelje slovenske šole na slavnost, ki bo jutri. 25. maja, ob 16. uri v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12-Od 26. do 31. 5. bo odprta razstava od 9. do 12. ih od 16. do 19-ure. 1. junija pa bo odprta od 9. do 13. ure. Pripravljalni odbor l SLOVENSKO ^^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom SLAWOMIR MROŽEK TANGO dramsko delo v treh dejanjih Prevod Uroš Kraigher Dramaturg Taras Kermauner Scena Klavdij Palčič Kostumi Marija Vidau Koreografija Janez Mejač Režija FRANCI KRIŽAJ DANAŠNJA PREDSTAVA ODPADE Jutri, 25. maja, ob 16. uri ABONMA RED C in G - prva nedelja po premieri in popoldanska predstava na dan praznika Zaradi združitve abonmajev C in G prosimo abonente, da si posebej rezervirajo sedeže pri blagajni Kulturnega doma (tel. 73-42-65) danes od 10. do 12. ure ter jutri, eno uro pred pričetkom predstave. GLASBENA MATICA TRST Šola Glasbene matice Trst V ponedeljek, 26. maja, ob ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma DRUGA ZAKLJUČNA AKADEMIJA nastopajo gojenci in otroška pevska zbora Glasbene matice pod vodstvom prof. KRIŽMANČIČEVE Vabljeni! PD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA lil. RAZSTAVA V I N danes, 24., in jutri, jnajg, v Lonjerja .* - * r- '7 Razna obvestila Svetoivanska sekcija Slovenske skupnosti priredi jutri, v nedeljo, 25. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Trstu, Ul. Brandesia 25, srečanje z dr. Zorkom Harejem. Sodelujeta mešani pevski zbor Marij Kogoj in harmonikar Ivan ML lič. Sledi družabnost. Sekcija PSI Vzhodni Kras prireja v nedeljo, 25. maja, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah «Ljud-ski praznik* s kulturnim in športnim programom in priložnostnimi govori. Od 20. ure dalje ples z ansamblom «Furlan». Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Sekcija KPI iz Križa prireja 31. avgusta 1980 izlet z letalom v Moskvo in Leningrad. Vpisovanje vsako nedeljo od 11. do 12. ure v Ljudskem domu v Križu. Za vse informacije telefonirati med 13. |in 14. uro na tel. 220-213. Sekcija KPI J. Verginella Križ sporoča, da bo danes zbiranje podpisov za reformo zavoda INPS. Sekcija ZKMI Devin - Nabrežina prireja danes, 24. in 25. maja, praznik mladine v Šempolaju. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sklicuje za ponedeljek, 26. maja, redno sejo odbora ob 15.30. Na dnevnem redu je obravnavanje delovne pogodbe konfederalnih, seminar za šolnike in razno. Prosimo polnoštevilno udeležbo. Gledališča SSG tv. Slovensko stalno gledališče v stu. Gostovanje s predstavo Syngea «Vražji fant zahodne^0^ ni*. V ponedeljek, 26. maj 20. uri v Kobaridu; v torek, 27-*® ja, ob 20. uri v Cerknem; v srBM- 28. maja, ob 20. uri v Ajdovščini- Koncerti Danes ob 18. uri v gledališču di ponovitev koncerta Verdije™^ orkestra pod vodstvom PinC, * Steinberga. Na sporedu Moža« Strauss. 17.00-22.00 «Tr®ckjIo^ Aldebaran lunghi binari di follia*. per, T. Power. tak* Nazionale 15.30—22.00 «Porn(> ^ off». Prepovedan mladini P00 letom. | Ariston 17.00 «Schiava d’a®® Barvni film. Ritz 16.00 «11 ladrone*. E. sano. ia. Eden 18.00 «Un uomo da hiar , piede*. Prepovedan mladim ™ 18. letom. u Excelsior 17.00 «11 detectiv c® faccia di Bogard*. Barvni n1® vsakogar. # Grattacielo 17.00 «Bancario P™ rio*. P. Fenice 16.30 Villaggio, C. Spaak-1.30 «Fuga dairmfe'1’0’ Barvni film za vsakogar. j) Mignon 16.30—22.00 «Scusi dov V Mi west». Barvni film. Filodrammatico 15.30—zz.w —a« £ strano desiderio*. Prepovedan lij) dini pod 18. letom. . ttrj. Cristallo 17.30 «11 cavaliere elei co» J. Fonda, R. Redfort. Moderno 16.30 «GaIactica, 1 a^C<# dei Cylon». Barvni film- ^ j Aurora 17.00—21.45 «1941, allarnlc Hollywood». [M’ Capitol 16.30 «Kramer contro mer*. Barvni film. a Vittorio Veneto 16.30 «Aragos» g colazione*. E. Montesano. Volta (Milje) 17.00 della Pantera Rosa*. Peter Zabavni barvni film SellerS Razstave Danes dopoldne ob 11-30 galeriji Centro Barbacan na Barbacan 4 odprli razstavo. pj. slovom «Marija Terezija v delu* VtEžSffiSi krajine na Trgu Vittorio razstavljata Tullio Altan in. „jal* to Calligaro. Razstava tm “ do 31. maja. odPrli V galeriji Planetario so razstavo del slikaria VasareljO 1 Šolske vesti Osnovna šola Bazovice bo odprla jutri, v - . 25. t.m., od 9. do 12. in od 1“', Primož TruJJj 20. ure razstavo risb in $ Uradno odprtje razstave bo uri z recitacijami. . Osnovna šola Prosek vabi j* jj-ključno šolsko prireditev, k* "L,efl> nes, 24. maja, ob 20.30 v Kult® ^ domu na Proseku. Razstava nes, od 16. do 20. ure in Ljje, od 9. do 13. ure in od 16. ure v šolskih prostorih. V osnovni šoli v Devinu o° ^ < razstava ročnih del 111 I"ur* jutri, 25. maja, od 10. do 1 1 istr Zaključna šolska prireditev b® ga dne ob 11. uri. Srednju šola Igo Gruden v p žini vabi na šolsko priredi ' $■ bo jutri, 25. maja, ob 17- u.n. činski telovadnici v Nabrežim^ Upravni odbor občinskegai „je v Miljah sporoča, da bo vPlS“gS|ed' otrok v slovenski oddelek za • prit nje šolsko leto do 27. maja ^ štorih vrtca, Ul. D’Annunzio ’ jj. na občini (soba št. 8) od ». Uprava občine Dolina sporoča, da bo za krajšo dobo prišlo do zastoja smetarske službe iz tehničnih razlogov. Zato vabi občane, naj skušajo omejiti odlaganje smeti. Didaktična ravnateljstva sporočajo, da bo trajalo vpisovanje v državne vrtce do 27. maja. Za nove vpise je treba izpolniti prijavnico in jo predložiti skupaj z rojstnim listom in potrdilom o cepljenju. Prijavnice dobite v vrtcu ali na ravnateljstvu. Dne 8. junija 1980 priredi osnovna šola Karel širok tradicionalni piknik v Živčevi dolini. Vabljeni so vsi iz bivše Donadoni. Obvezna prijava na tel. št. 724-131 do 26. maja 1980. Namesto cvetja Švagelj darujejo Švagelj ' tonija, Turk - Strajn Angela* _ ?jJ8< ri - Degano Olga in Ukma1' , Regina 20.000 lir za Skupno® žina Opčine. m # Ob 26. obletnici smrti želj ^ koviča darujeta sestra Sonja ^ Kristina 10.000 lir za Sklad Bubniča. ■—» SKGZ izreka članu gla.vS, ^ bora Marinu Vertovcu žalje ob izgubi dragega očeta* T jj* Slovenski raziskovalni raža svojemu članu Marina ^ f cu in njegovi družini najg1 žalje njegovi družini ob izgubi očeta. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil JOSIP VERT0VEC ravnatelj računovodskega oddelka videmske prefektur® pokoju In vitez republike vPf Pogreb bo danes, 24. maja, ob 9. uri iz mrtvašnic® demske bolnišnice v cerkev Carmine. Videm, Ljubljana, Velenje, Zagreb, Rogaška Slatina, 24. 5* Žalujoči: žena Marija, sin Maf*11^ ženo Gracijo ter vnuček Marko-Dl1111 k« u/fŠ,0' da §a nismo le v ce t - . niciU, ampak celo, da smo i» ifroske vrtce 100 odstotkov ti; s, „ , °d 3, do 6. leta staro-■“ let deluje občinski poletni *(*orLdi,’®k.inj nižie srednje šole l^a solske menze: 43 od sto Jimorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 24. maja 1980 POGOVOR Z ZUPANOM MILJSKE OBČINE Miler Bordon: Proti vsakršnemu nevarnemu povratku k preteklosti ^obžinV*^* g*avn‘ milj- fc “,‘?lnsKe uprave v mandatni 1 “ se izteka? Jihov seznam je zelo dolg, pre-® 1 Prostor, ki ste mi ga odme-l>tei» kL * °°m omeji le na ne-primere. V prvi vrsti je tre- ti tp* ~—v pr vi vrsu je ire-*W’ 'a 51110 leta 1977 odobrili ki -so ga oP°ziciiske mj - kot «faraonskega in do ^neuresničljivega*; no, danes (Sj®18 tudi prekosili. Vzemi-Š?lske vzgoje: v Miljah >seh il., ožke vrtce 100 odstotkov teater i ’ '*''1UJC [muu ka^ga •lansk? P°_letje ar 240 otrok; nad 500 di- kfcevnf0!^ je uokvirjenih v ^HW-iP0Uk' Sta.novanjska politiki ji: 1 jab živi 20 odstotkov obča- '^'ki družin v stano- ^"šnrnim 'ast.iavne uprave; lani tinTi,0*111 velikopotezno operaci-“ueinom 24 stanovanj za žrtve ™eza i sianuvanj za zrive ^vam°n-a ta ,izredni PO^g ec, iiilv,uili pv/.->Vg ktti stan 0 nadaljevati z naku tiču °Va"j ,v zgodovinskem sre-ttvjjn vj a ’n z njihovo preure-3 Področju javnih del naj P°membne pobude, ki zade- kiitev „°5azsvetljavo. popolno ob-i- eesbsč - - ’ • ■ l K vrv?6'511,50 v zgodovinskem cen-I ^ aa ?v,od: ■ izredna vzdrževalna s 1 , ‘zreuna vzdrževalna S -77 poslopjih, pridobitev \ j. j6?1!1 površin z ureditvijo S i k?-naorej-.Vse t0 te stal° ^ milijarde lir. *« upravne “ lila* • -- upi« viiv. uma '*le Ion*. ‘n kako se jih namera-0t,t| v prihodnje? j!?? se ubadamo s štirimi ■"HVeup pr°°temi, ki so po našem kvoj ,^ažnosti ne le za nadaljnji Kajino- ’ temveč tudi za vso . ‘vc<- iuuj za vso po-Jli lajj/P^npna ozdravitev in raz Jhtriaji*®’3?.‘Ce Alto Adriatico; in- 1 ^kršn aciJa doline Oreha brez |Hj n °nesnažitve; izgotovitev varnosti industrijskih de- ■'1Wj , .UIVIUSU 1J.MUIJ UC- - °zirn Riškem zalivu s poseb-u-. m na naftni terminal'; tu- ? PodiYvv-V<>L mUjskega. še zlasti ^ j!l bivše ladjedelnice Sv. lazareta. Poleg teh so še drugi problemi izrazitejše upravne narave, tako na primer potreba po čimprejšnji dovršitvi socialnih centrov pri Žavljah in v središču Milj, po izgotovitvi načrta o okrepitvi javne razsvetljave, po splošni reviziji kanalizacije ter po ohranitvi in po možnosti še nadaljnji raztegnitvi že itak dokaj kakovostnih socialnih storitev, katerim se je v zadnjem času pridružila še družinska posvetovalnica. Kako ocenjujete sedanji politični položaj v občini in kakšni so odnosi med političnimi silami? Za današnji politični položaj v občini je značilen odnos jasnega na-sprotstva med nekaterimi strankami opozicije na eni ter občinsko u-pravo na drugi strani; v tem na-sprotstvu prednjačijo KD, PRI in miljska delegacija Liste za Trst, ki so se združili v nekakno c s veto a-lianso*, da bi spravili s tečajev našo upravo z izkrivljanjem stvarnosti (deloma je do takšnih primerov izkrivljanja že prišlo, kot sem že dovolj bogato dokazal na sedišču). Kljub temu se mi še naprej obračamo tudi na tiste, ki se v dobri veri spoznavajo v omenjenih političnih skupinah. Pravimo samo to, da mora sleherna sodba sloneti na dejstvih, ne pa na umazanih izmišljotinah. Naš namen je tudi sicer in kolikor le mogoče, nadaljevati tvoren dialog z vsemi demokratičnimi silami, in to z graditvijo ter krepitvijo enotnosti med zdravimi silami v Miljah; tako se bomo tudi najbolje postavili po robu kakršnemu koli ekstravagantnemu in nevarnemu povratku v preteklost. Kako rešujete vprašanje odnosov med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo v občini? Odnosi med tu živečima narodnostnima skupnostima morajo po našem biti dobri in sloneti na načelu enakopravnosti ne samo zato, ker ie to potrebno, ampak tudi, ker bi način življenja naših ljudi ter njihova socialna ir. kulturna dediščina drugačnih odnosov tudi ne dovoljevala Mi delujemo v tej smeri, vendar ne skušamo le odstraniti morebitnih nesoglasij, temveč hočemo ustvariti pogoje povsem enako- pravnega življenja in udejstvovanja za vse; v tem okviru se tudi borimo za odpravo vseh zaprek, ki še zavirajo uresničitev celovite zaščite pravic slovenske narodne skupnosti. Miljska občina je navezala plodne stike z drugimi občinami: kaj vam ti stiki pomenijo? Absurdno bi bilo pojmovati življenje v lastni občini kot v oazi, odmaknjeni od drugih stvarnosti. V času, ko se na svetu čedalje bolj prepletajo medsebojni stiki, je ne-obhodno potrebno graditi trdne in trajne odnose — tudi upravne narave — z drugimi krajevnimi stvarnostmi. Naš-' kraji pa imajo še razlog več za to, da se razvijajo prijateljski odnosi med občinami, tudi takšnimi, ki sodijo v različne državne okvire: razlog tiči v skupnem zgodovinskem izročilu, zapečatenem z žrtvami tolikih naših someščanov, Italijanov in Slovencev, ki so se skupaj borili, skupaj padli in sku-pa verovali, da je prišel čas za izoblikovanje pravičnejše družbe. Mislim, da pomeni vzoren primer v tem smislu ravno sporazum o prijateljstvu, ki so ga podpisale koprska, miljska in dolinska občina. Zveza partizanov VZPI - ANPI in PD Prosek Kontovel Vejata jutri, 25. maja, ob 15.30 na proseški postaji Komemoracijo ob 36-letnici OBEŠENJA TALCEV - “ Uj ^elujejo: otroški zbor," "pevski zbor Vasilij Mirk, godba p,hala in harmonikaški orkester. Govorila bosta ARTURO CALABRIA in DUŠAN KOŠUTA. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB V TRSTU VABI VSE ČLANE IN PRIJATELJE K POSLOVILNEMU OMIZJU OB SKLEPU LETOŠNJE SEZONE TORKOV Posvečamo slovesu od EDIJA ZAJCA, prijatelja aoietnika, ki odhaja s svojim talentom v Ameriko. n,"7^Je nam bo izkazovala naša »klubska podružnica* v GOSTILNI DOLENC, DEV1NŠČINA 3, PRI PROSEKU v torek, 27. maja 1980, ob 20.30 Izleti SPDT prireja jutri, 25. maja, ob priložnosti «Srečanja mladih planincev ob dnevu mladosti* izlet na Vremščico. Zbirališče bo ob 8. uri na železniški postaji na Opčinah. Vlak bo peljal do Košane, od tu pa je uro in pol hoda do vrha. Povratek z vlakom, prihod na Opčine ob 19.30. Združenje UNION priredi enodnevni izlet v Baško na Krk jutri, 25. maja, in dvodnevni izlet v Maribor dne 7. in 8. junija. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PROSVETNO DRUŠTVO - MACKOLJE vabi danes, 24., jutri, 25., in 26. maja na PRAZNIK ČEŠENJ ip*®- 34. MAJA ob ••>■ uri odprtje kioskov °d 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom K »THE LORDS* TRl- 35. MAJA °b 14. uri odprtje kioskov „ 0,) IG. uri začetek kulturnega programa domači mešani pevski zbor domači otroški pevski zbor »Slovenski šopek* mešani pevski zbor »Jadran* iz Milj moški pevski zbor Tabor z Opčin koncert godbe na pihala iz Ricmanj 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom »THE LORDS* El-IEK, 26. MAJA ob 16. uri odprtje kioskov 0<1 20. do 24. ure prosta zabava z godbo na pihala iz BOLJUNCA ^alovat; , bodo dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom eru slabega vremena bo praznik v soboto, 31. maja, in v nedeljo, 1. junija. • MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANTEN • POPRAVILA RADIO-TV SOSIČ BORIS PciN£ — Proseška ul. 49 — Tel. 213400 OSMICO odpre danes Miro Žigon, Zgonik št. 36. Toči belo in črno vino. PRODAM fiat 127 rabljen 6 mesecev. Cena zelo ugodna. Telefon 212-163. AGENCIJA ALFA - Drevored S. Marko 55, Tržič - prodaja dobro vpeljano trgovino Agraria. Išče tudi prazna stanovanja za nakup. PRODAM volkswagen 1200 (hrošč) letnik 64, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911-173. OSMICO je odprl Angel Veljak, Kr-menka 234. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Stanko Marušič iz Štandreža. Toči pristno domače vino. PRODAM; alfa romeo 1600 letnik 1974; fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMW 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13. ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah. EKONOMIST išče stanovanje — tudi majhno, opremljeno ali pol-opremljeno za dobo 6 mesecev od Trsta do Tržiča. Plačilo vnaprej. Telefonirati na številko 0481 • 74273 ob uradnih urah ali 74004 od 15. do 18. ure. V DOLINI na cesti pod Krogljami je odprl osmico Zori Pangerc s pristno domačo belo in črno kapljico. OBČINA DOLINA išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije z^ začasno namestitev pri smetarski službi. Telefonirati na telefonsko številko 228 127 od 8. do 14. ure. GOSTILNA Grilanc • Salež išče o-sebo, ki bi vzela v najem gostilno. Oglasite se osebno pri Borisu Grilancu v Saležu. OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49 Toči belo in črno vino. PARFEM1 GIVENCHY za moške in ženske lahko dobite tudi na Opčinah v trgovini »Parfumerija in kozmetika 90» ZA TRUDNE IN BOLEČE NOGE, za noge, ki se močno potijo, imamo veliko izbiro krem, pudrov, dezodoransov in soli za kopeli. Vse to dobite v trgovini »Parfumerija in kozmetika 90» — Opčine OSMICO je odprl Rudolt Košuta (Beljan) . Križ 44. Toči pristno domačo kapljico. (ISI.il/BKNKC išče zaradi preme stitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta Telefon 31646 SOLIDNO podjetje v Trstu vzame v službo uradnika/co. lahko tudi začetnika ali upokojenca z znanjem jezikov, vsaj angleščine Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro; Poštenost. POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE SOVODNJE Jožef Češčut: Našo enotnost smo gradili na temeljih NOB Zazidalni načrt za potrebe domačinov ■ Občina brez dolga ■ Pogovori o pobratenju z Branikom Kako ocenjujete zadnjo mandatno dobo, kakšne pomembne uspehe ste zabeležili v njej? Ker bi se rad izognil polemikam, bom povedal, kaj vse smo napravili v 29 letih, odkar sem prevzel vodstvo občine Sovodnje, pa vse do sedaj, ko se bom na volilnih zborovanjih, ki bodo zadnja zame, zahvalil občanom za podporo, ki so nam jo dali, da smo lahko .toliko dobrega naredili v njihovo korist. Spominjam se, kako so potekale prve upravne volitve v Sovodnjah leta 1951, ko sem enajsti po vrsti kandidiral na listi Demokratične fronte Slovencev (DFS). Pol ure pred prvo sejo, ki je bila ob 11. uri v nedeljo, 24. junija 1951. leta v gostilni Vuk nasproti županstva, še nismo vedeli, kdo bo župan; nismo so mogli sporazumeti. V županstvu seje zato nismo mogli imeti, ker so v njem stanovali zasebniki in o-rožniki. Potem so odločili, naj bom župan jaz in tako smo na seji tudi glasovali. S katerimi skrbmi ste se srečali, ko ste prevzeli županovanje? Najprej smo napeljali elektriko na Vrh, v Sovodnjah smo zgradili otroški vrtec, po etapah smo začeli graditi vodovod, najprej v ravnini, notem pa na Vrhu. Velike težave je Sovodeinjcem povzročal prah na glavni cesti, ob kateri je bila takrat večina hiš. Cesto smo polili s scalmobitom. Mnogi so zmajevali z glavami, češ da s takšnim »polivanjem* ne bo nič. Pa je le zaleglo, za celih deset let, dokler nismo zgradili vodovoda. Gospodinje so lahko odpirale okna, občina pa ni več trošila denarja za vzdrževanje ceste. Naš prvi proračun je dosegel 19 milijonov lir, od tega smo kar pet milijonov plačali za bolniško oskrbo občanov, ki so bili povečini nezavarovani in je breme njihovega zdravljenja prišlo na občinska ramena. Ko ste uredili osnovne storitve, ste zahtevali svoj delež od proste cone, v katero ste vključeni? Celih 13 let smo zahtevali priznanje istih ugodnosti, kot jih je zakon določal Gorici. Ko so nam jih priznali, smo prejeli 12,5 milijona lir ter proračun uravnovesili. Z u-godnostmi proste cone še danes krijemo primanjkljaj, predvsem pa razpolagamo s sredstvi, ki nam dajejo avtonomijo pri ;*a.ših odločitvah glede javnih del. Na takšen način smo popravili šolo na Vrhu, popravili šolo v Rupi (50 milijonov lir), asfaltirali ceste, za opremo v telovadnici smo iz proračuna določili 20 mi- kadar so imeli prav. Prav tako pa smo jih tudi kritizirali, kadar smo sodili, da nimajo prav, in tudi oni nas. Med pomembnimi uspehi občine je tudi ustrezni zazidalni načrt občine Sovodnje? Prvotno smo izdelali načrt za 5.000 prebivalcev. Ugotovili smo, da je preobsežen in da Sovodnje ne bi ohranile svojega značaja, če bi dovolili preveliko gradbeno ihto. Po novem smo dovolili gradnjo največ dvonadstropnih hiš, tako da bi se število prebivalstva zvišalo največ na 3.000. Za potrebe 1-800 domačinov, kolikor jih živi v naši občini, sedanji zazidalni načrt povsem zadostuje. Odnosi z matično domovino? Kot pripadniki istega naroda in sosedje smo tesno povezani z Novo Gorico. S Škofjo Loko smo pobrateni ter z njo sodelujejo tudi šole in društva. V zadnjem času pa teče beseda o pobratenju z Branikom, ki nam je bliže. Toda to bo naloga nove uprave. Kakšno večje vprašanje, s katerim se bo morala soočati nova uprava? Predvsem bo potrebno zgraditi nov objekt, v katerega bodo preme- stib' urad za delo, pošto, čitalnico in ambulanto, ki so sedaj v zgradbi županstva. Načrti so že pripravljeni, prostor pa je določen nasproti posojilnice. Občinska uprava je v proračun že vnesla postavko za ta objekt. S tem se bodo zmanjšale težave, ki jih bo nova uprava imela na svojem začetku. iiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiin POBUDA, KI BI JO BILO VREDNO POSNEMATI Poudarjena skrb za ostarele občane na tržiškem območju Občinska uprava bo omogočila letovanje stotini upokojencev z nizko in najnižjo pokojnino lijonov, Jy,i:v¥li odnosi Kakšni so odnosi med strankami, znotraj večine in z opozicijo? Pri nas ni bila nikoli močno poudarjena strankarska pripadnost. Izhajali smo iz narodnoosvobodilnega boja in smo ohranjali enotnost v okviru Liste občinske enotnosti, kakršno smo poznali v najhujših časih. Tako vse do danes. Predvsem smo imeli pred seboj potrebe naših ljudi. Do manjšine smo bili vedno korektni in smo jim dali priznanje, Že lani smo poročali o zanimivi pobudi na socialnem področju, ki jo uresničujejo v tržiški in okoliških občinah, kjer so posebno skrb namenili vprašanju oskrbe revnejših upokojencev. Tako bo občinska u-prava, v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami tudi letos omogočila dvetedenske počitnice večji skupini revnejših upokojencev, ki bi si si cer kaj takega spričo skromnih prejemkov, ne mogli privoščiti. V La-vagno na ligurski obali je že odpotovala skupina 40 upokojencev, ki se bodo tam zadržali do 3. junija. Prpy., tolikšno število. upokojence^, s Tržiča in nekaterih okoliških bo od 7. do 21. junija letoyg!p v Riminiju, 20 oseb, pretesno, takih,,(ki so potrebne zdravljenja, pa bo skoraj dva tedna preživela v Recoaru, Cena letovanja znaša 185 dsoč lir, vključno s prevozom. Upokojenci vplačajo določeno kvoto, sorazmerno z višino pokojnine ter drugih dohodkov, ostalo pa bo krila občina. Tisti, ki imajo minimalno pokojnino pa vplačajo samo simbolično kvoto. In končno še vprašanje glede izbi- V PRIREDBI SPD GORICA V ŠTEVERJANU 15. JUNIJA VELIKO PLANINSKO SREČANJE Poleg pozdravnega nagovora bo tudi kulturni spored Popoldne nastop narodnozabavnega ansambla Mejaši V Števerjanu bosta v prihodnjih je tudi jamstvo, da jo bodo izpeljali mesecih dve množični prireditvi, ki bosta v ta kraj sredi goriških Brd prav gotovo pritegnili veliko obiskovalcev. Sredi junija bo v Števerjanu vsakoletno, tokrat že deveto po vrsti, srečanje zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine. nekaj tednov kasneje pa bo v Števerjanu tradicionalni festival narodnozabavne glasbe. Planinsko srečanje bo v nedeljo, 15. junija, prireja pa ga Slovensko planinsko društvo iz Gorice, ki je podobno srečanje organiziralo pred leti na Vrhu. Ob tej priložnosti se bo v števerja nu zbrala velika množica planincev, ljubiteljev narave in vedrega razpoloženja nasploh, tako iz zamejstva, kakor iz matične domovine. Poseb-številno udeležbo napovedujejo liske. Ki kar se da uspešno. no planinska društva z Gorenjske, se bodo na srečanje pripeljala menda kar z osmimi avtobusi. Planinski praznik bo potekal na odprtem prostoru gostilne Na dvoru, v primeru slabega vremena pa v bližnji vinski kleti. Prireditev se bo pričela ob 11.30 z govorom, pozdravi in kulturnim sporedom, ki ga bosta oblikovala Sovo-denjski nonet in pevski zbor Briški grič. V popoldanskem času pa bo ples ob zvokih znanega narodno zabavnega ansambla Mejaši. Nekaj vmesnih točk bodo prispevala po vsej verjetnosti tudi razna planinska društva, napovedujejo pa, da bodo z.a dobro voljo in razpoloženje poskrbeli tudi jeseniški godbeniki. Planinska srečanja, kakršno bo v nedeljo, 15. junija, v Števerjanu, so se pričela pred skoraj desetimi leti, na Vršiču. Prirejajo jih izmenično slovenska planinska društva v zamejstvu (Trst, Gorica, Čedad in Celovec), včasih pa vskočijo tudi Jeseničani. Tako je bilo lansko srečanje nu avstrijskem Koroškem, v priredbi Slovenskega planinskega društva iz Celovca, leto prej pa so praznik pripravili tržaški planinci in sicer v Bazovici. Letos so spet na vrsti Goričani, ki se na prireditev skrbno pripravljajo že dalj časa, kar pa Nagrade zmagovalcem natečaja prometne vzgoje Jutri bodo na posebni slovesnosti, ki bo na Battistijevem trgu, s pričetkom ob 10. uri, nagradili zmagovalce nedavnega natečaja prometne vzgoje, ki ga je priredila goriška občinska uprava v sodelovanju z go-riškim avtomobilskim klubom. Natečaj je bil namenjen osnovnošolskim otrokom. re krajev letovanja, kj so razmeroma daleč. Za Recoaro so se odločili predvsem iz zdravstvenih razlogov, letovanje v Riminiju in na ligurski obali pa so narekovali ekonomski razlogi. Kaže namreč, da v naši deželi ni prostora za letovanje manj premožnih občanov, saj so cene znatno višje kakor drugje. Avtobusi med pošto in pokopališčem spet po stari progi ;1 Pometna »blokadas^CJbričč1 počasi; popušča in promet še postopoma1 normalizira. Te dni so odprli za dvosmerni promet novo vzporednico Tržaške ceste, namenu pa izročili ‘udi prometno deteljico pred goriškim pokopališčem. Od včeraj dalje pa se je normaliziral tudi avtobusni promet na progi štev. 6 med glavno pošto, naseljem Sv. Ane in pokopališčem, oziroma industrijsko cono. Avtobusi spet vozijo po stari progi in po starem urniku. • V prostorih kulturnega centra Stella Matutina bo danes ob 10. uri gledališka predstava, ki so jo pripravili učenci 4. razreda osnovne šole Vittorino Da Feltre iz Krmina. Gre za dramatizirano zgodbo »Ber-toldino* G. C. Croceja, s katero so učenci nastopili tudi na tekmovanju v Chiusiju ter prejeli prvo nagrado. Izsiljevanje prednosti Včasih je le bolje počakati nekaj trenutkov pred semaforjem. To sta včeraj na lastni koži preizkusila 26-letni Vittorino Leghissa iz Gorice in njegov prijatelj 24-letni Ezio Tro-biz. Z avtom, ki ga je upravljal Leghissa, sta se peljala po Korzu v smeri proti Ulici San Giovanni v Gorici. Na križišču pred goriško trž nico sta po vsej verjetnosti zapeljala kljub temu, da je bila na semaforju že rdeča luč. To pa je imeio za posledico, da sta z vso silo trčila v avto ford 22-letne Lucie Per-toldi, ki je pripeljala iz stranske ulice. Izsiljevalca sta imela Kajpak precej sreče, saj sta se v nesreči le laže ranila in bosta ozdravela v 6 oziroma 7 dnevih. Pertoldijeva ni utrpela telesnih poškodb, pač pa je na obeh vozilih velika gmotna škoda. Oprostilna razsodba za «superpričo» Di Biaggia Pred goriškim kazenskim sodi ščem je bila včeraj razprava proti Valterju Di Biaggiu, »superpriči* na procesu zaradi atentata pri Pe-tovljah, 31. maja pred osmimi leti Di Biaggio je tako na prvostopenjskem, kakor na drugostopenjskem procesu trdil, da je skupaj s takratnim obtožencem Resenom prepeljal razstrelivo T 4 iz kraja Pe-drinate v Švici v Gorico ter ga hranil v nekem skrivališču v Re-senovem stanovanju. Na procesih pa so zagovorniki dokazali, da je njegovo pričevanje neosnovano in gola izmišljotina. Proti Di Biaggiu je bil sprožen, spričo njegovih izjav, kazenski postopek zaradi prevažanja in hranjenja nevarnega eksploziva. Tudi na včerajšnji razpravi, ki je bila zelo kratka, je Di Biaggio vztrajal pri trditvi, da je eksploziv pripeljal iz Švice v Gorico, kljub temi pa ga je sodišče, upoštevajoč najbrž tudi ugotovitve dveh procesov, ria katerih je Di Biag- gio nastopil kot priča, povsem o-prostilo, ker da ni zagrešil dejanja. Po drugi strani pa samo priznanje obtoženca, Di Biaggio je včeraj namreč nastopil kot obtoženec, ne more biti predmet dokaza za določen prekršek. Od tod tudi oprostilna razsodba. Izleti MLADINSKI KROŽEK - DIJAŠKI DOM SZ DOM - TABORNIKI RMV priredijo v Slovenskem mladinskem centru v Gorici, Svetogorska ulica 84, ob 35-letnici OSVOBODITVE danes, 24. maja 1980, DAN MLADOSTI Ob 14.00: pričetek ex tempore; ob 15.30: tretje srečanje otroških telovadnih skupin Goriške; ob 18.30: kulturni program, v katerem sodelujejo mladina iz Kanalske doline, učenci osnovne šole Vič iz Ljubljane, otroški zbor Dijaškega doma ob spremljavi mladinskega orkestra šole Glasbene matice iz Gorice, mladinska skupina Italijanov iz Istre, recitatorji; ob 21.00: finalne tekme za pokal Mladinskega centra. Pravilnik ex tempore Udeleženci ex tempore bodo razdeljeni v tri skupine (osnovnošolci, srednješolci, mladinci do 30. leta, ki še niso imeli samostojne razstave). Ilustrirati je treba enega ali več prizorov iz literature iz NOB. Ob ilustraciji je treba navesti naslov in avtorja literarnega dela. Tehnika je poljubna za vse tri skupine. Udeležencem bodo na razpolago risalne pole. O-stale potrebščine naj si vsak poskrbi sam. Vsak udeleženec mora risalno polo ali platno žigosati. Ex tempore se prične ob 14. uri, nepreklicno se zaključi ob 17.30. Organizator odkla- pok' n ja vsako odgovornost v primeru, da se izdelki pokvarijo. Posebna komisija bo ocenila izdelke. Nagrajevanje bo v večernem kulturnem programu. Nagrade dobijo tudi skupine z najmanj 8 udeleženci. Na voljo so knjižne nagrade. Nagrajeni izdelki ostanejo last Mladinskega centra, drugi se lahko dvignejo po 30. maju v upravi Dijaškega doma. V primeru slabega vremena bo ex tempore v notranjih prostorih Dijaškega doma Razna obvestila V okviru oddaj Na goriškem valu Radia Trst A, bodo danes ob 17.30 ponovili pogovor s člani goriške folklorne skupine, ki je bil na sporedu včeraj ob 12. uri. Razstave V goriški razstavni galeriji II Torchio bodo danes ob 18.30 odprli razstavo slik slikarke Mariuccie Pomiato, ki je doma iz Mester pri Benetkah, kjer tudi živi in dela. Razstava bo odprta do 6. junija. V razstavnih prostorih kulturnega centra Stella Matutina pa bodo jutri odprli razstavo del dveh mladih slikarjev, Manuele Sedmach in Franca Rosso. Na ogled bo do 7. junija. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 »Kramer contro ra-mer>v, Dustin Hoffman in M. !r Strbep;'Barvni film. CORSO 17,30-22.00 «Piedone d’Egit- ft»r'B:r Spetiče? im V. CanavaUe. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 »I super por-no folocrati*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Arrivano i gatti*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Kramer contro Kramer*. Nora Gorica in okolica SOČA 18.00 «Maščevanje človeka pajka*. Ameriški film. 22.00 «Emily». Angleški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Dan velikih valov*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Visoka tarča*. A-meriški film. V Štandrežu se bo danes začel vsakoletni PRAZNIK ŠPARGLJEV Danes, 24. maja, ob 20. uri odprtje in prosta zabava Jutri, 25. maja, ob 16. uri slikarski ex tempore in ob 19.30 nastop mladinske folklorne skupine iz Podturna - Sv. Roka in štandreškega mladinskega zbora. Sledi ples. Nedelja, 1. junija, ob 11.30 nagrajevanje natečaja ex tempore, ob 19.30 pa nastop pevskih zborov ter uprizoritev veseloigre Jubilej Čehova v izvedbi PD «štandrež». Sledi plesna zabava. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. ^GLEDALIŠČE V TRSTU LOJZE CIJAK NEURJE drama v narečju krstna predstava Sodelujejo: VESELI GODCI iz Boljunca in folklorna skupina STU LEDI. Danes, 24. maja, ob 20.30 v župnijski dvorani v števerjanu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves ian in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72701. BRinco&Branco GORICA 30. maj — 8. junij 1980 SREČANJA 'TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO. OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO GORICA gožLZLa esposi2iom. Ul. della Borca 15 — Tel. 0481/33440 SREČAJMO SE Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 28. in 29. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom groba predsednika Tita. Prijave sprejemajo na sedežu društva nepreklicno do 30. maja. Na sedežu društva nudijo tudi vsa pojasnila o poteku izleta. Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 25. maja, planinski izlet z vzponom na Mali čampon (1372 m) nad Huminom. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče in odhod s Travnika ob G. uri. Izlet vodi Vlado Klemše. AUTO SACCHETTI servis za Audi VOUCSWAGEN PDRSCHB GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnico — Opremo In potrebščin* URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ur* ob sobotah od 8. do 12. ure PRIMORSKI DNEVNIK 4 24. maja | PUBLIKACIJA INSTITUTA ZA MEDNARODNA VPRAŠANJA RES BOGATA DVOJNA ŠTEVILKA REVIJE «RAZPRAVE IN GRADIVO* Prerez dogajanj zadnjih treh let ■ Problematika manjšin v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem ■ Dr. Šiškovič o konferenci o etničnih skupnostih v videmski pokrajini Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani je izdal dvojno številko revije Razprave in gradivo. Zadnja številka te revije je izšla leta 1976 in zato nova številka vsebuje prerez dogajanj v zadnjih treh letih. Razprave in gredivo je edina slovenska revija, ki znanstveno o-bravnava izključno narodnostna vprašanja, tako manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kot tudi narodnosti v Sloveniji in — o-brobno — v Jugoslaviji. Nova številka revije podaja tako obširno a-nalizo posameznih situacij. Razumljivo je, da je uvodni del namenjen Edvardu Kardelju in njegovim tezam o narodnem vprašanju, ki so objavljene v angleškem prevodu. Seveda gre le za izvleček, ki je predvsem počastitev spomina misleca in državnika, Na uvodnem mestu objavlja revija prispevek Danila Tiirka o študiji OZN o pravicah pripadnikov manjšin. Turk podaja razvoj pojmovanja manjšinske problematike v mednarodni organizaciii, od leta 1948 pa do današnjih dni in je njegov prispevek nadvse koristen pripomoček za tiste, ki na mednarodni ravni preučujejo pristop do raznih manjšinskih stvarnosti. vencev, vendar zanika njihovo pripadnost slovenski naciji, preko poročil A. Pizzorussa in G. P. Pelle-grinija, ki priznavata, da spadajo Slovenci v videmski pokrajini v okvir slovenske nacije, vendar pa sta navdana z veliko mero previdnosti, ki jo verjetno pogojuje «pra-strah» pred vidnimi in nevidnimi pritiski vsedržavnega političnega, kulturnega in znanstvenega značaja, pa do tez P. Leona in S. Salvi-ja. ki dozakujeta pripadnost Slovencev videmske ; rnento; 13.35 Film in 8 jj 15.00 Ludvvig II di Bavien * solitario - 9. del; 15\''P rade; 16.34 Na koncerta, p Oddaja za kmetovalce; certi. LJUBLJANA ^ 7.00, 8.00, 9.00, 11.00. 18.00, 20.00 Poročila; 7-W|h £ magazine; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 £££ otroci! 30 h $ Prijetno popoldne; 14.33 V prijet redov. 9-0e pionirski tedna1- ^ r,i družbi s slovenskimi ansamb- z radiom na poti; 1L® ' f 15.00 LP plošče tedna; 15.33 na matineja; 12.05 S'* Veselo z glasbo: 15A5 Z nami "em^‘a’dan’mladosti: i2;5!ig - " , ““““ sem za dan miaao.su, - je...; 16.00 Poslušam, poslusas; tovna reportaža; 12.40|jJ 16.45 Orkester Borghesi; 17.00 I-strski akvareli: 17.10 Dva glasova. en orkester; 17.32 -Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Glasovi in zvoki; 18.32 Glasbeni weekend. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Otvoritev, glasba, koledar, objave, najava sporeda; 14.00 Otvoritev: pregled dogod kov, najava sporeda: 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 16.00 Dogodki in odmevi; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Objave, glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - nami; 13.10 Godala v jjjpuff. t _____ _____ v ritbJjjL Kmetijski nasveti; 13-40 1 n •-<; i* zabavnim orkestrom ljana; 14.00 Iz .— posebna obvestila: 14-20 naših , * 14.3« Ji la in zabavna glasba^ j,uitiiL 15.05. poročajo vam. panorama; 16.ini wb- _■ , mevi; 16.30 Zabavna 16.00 Dogodki J",' ' mevi; ib.JU zabavna mo’’ «Vrtiljak»; 18.05 Spoznav« q\? in domovino; 19.30 Iz d -» bene mladine Slovenije! dijski dnevnik; in zabavna glasba; mostovi*; 21.00 večer; 22.00 Za prijet"" 20-35 Sobotni za/ nbjitf drilo; 22.30 Oddaja za na;. r ljence 00.05 Lirični utrin^j/ Z lahkimi notami po na vini. iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinviiiiiiiiiiiiiiiiiluinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mladost v glasbenem mestu Gottvvaldod Tretji glasbeni bienale- Talentinum -v poljskem mestu je zbral visokokvalifi' cirane mlade umetnike iz petnajstih držav - Z mnogimi izmed teh se bomo srečevali Po Koncertu Richarda Straussa za gozdni rog in orkester, št. 1 Es dur, ki ga je bleščeče izvedel z več nagradami priznani češki koncertant Zdenek Divoky in po Sibeliusovem Koncertu za violino in orkester d moli op. 47, v izvedbi triindvajsetletnega vzhodnonemškega violinista Ralpha Karstena Bromsla, je spet nastopil kolumbijski deček, tokrat kot dirigent. Suvereno je obvladal simfonijo za orkester Modesta P. Musorgškega Noč na Lisi gori, ki jo je dirigiral na pamet z občudovanja vrednim doživljanjem in izbrušeno ma-nualno dirigentsko tehniko. Čeprav je bilo čutiti skoraj koreografsko preštudirano vodstveno vlogo, je bil zares občudovanja vreden podvig talentiranega dečka iz Kolumbije. Na zadnjem koncertu mladih u-metnikov so razen solističnega nastopa izvrstne španske pianistke Eulalie Sole, ki je z globoko in plemenito igro izvedla Beethovnovo Sonato za klavir op. 31. 2, koncertirali v komorni se- stavi sami mladi češki instrumentalisti. Izredno prefinjeno in občuteno je bila izvedena redko slišana Sonata za harfo in flavto kompo nista Louis Spohra, ki sta jo interpretirali s čustveno poglobljenostjo harfistka Hana Miillerova in flavtistka Eva Hallerova. Karla Stamica Kvartet Es dur za oboo, gozdni rog in fagot je v izvedbi Svatopluka Janyša, Petra Čapa, Karla šmejkala in Voj-teeha Solča, ki so sicer člani v ČSSR že znanega Kvinteta '74, in Františka Kramafa. Godalni kvartet Es dur v sestavi violini stov Lubomira Havlaka, Libor ja Hanke, violinista Jana Jiša in čelista Michala Kanke, ki sestav ljajo ansambel Havlakovo kvar-teto, sta izvedla sestava absolventov praške glasbene akademije, ki so ju ustanovili že ob koncu študija in tako nadaljujejo tradicijo znanih čeških korpusov komorne glasbe. Poseben koncert je bil posvečen izvajanju dekliškega godalne ga orkestra Puellarum pragen sis in že priznanim mladim če- škim solistom, članom uveljavljenih glasbenih skupin, ki z u-spehom nastopajo v koncernih programih doma, a jim je bil sedanji nastop pred gosti iz tujine stopnička za morebitno uveljavitev na svetovnih koncertnih odrih. Po poletnem Honeggerje-vem Preludiju, arioso a fughet-ta v izvedbi dekliškega modalnega orkestra, je nato orkester s pkmistom Miroslavom Langrom izvedel zanimiv Concerto da ca-mera za violino, godalni orkester, klavir in timpane znamenitega češkega skladatelja Boliu-slava Martinu ja. Nato pa je že u-veljavljeni koncertni pianist Fran tišek Mnly vrhunsko izvedel Mar-tinujevo Sonato za klavir. Koncert je zaključil A. Hačaturja nov Trio za klarinet, violino in klavir, ki so ga umetniško podali z domačih koncertnih odrov pri znani koncertanti Felix Slovnček, Vaclav Hudeček in Petr Adumeo. Za festivalski zaključek Talen-tinuma je slavnostni koncert, ki so mu prisostvovali generalni direktor umetniške agencije češkoslovaškega kulturnega življenja z dr- g Klusakom na čelu. ministrom za kulturo izV'r znani Simfonični ga radia Praga.. m#. orkester in njegovo fl|i > Suito iz opere n.jač. h katerim * Koncert za saksofon ‘ije|(^f|t ruskega sk,ndatcl'f „ ^ Glasunova. Kot soli®*1 «1°, W vali saksofonist F®.11' vj„liy pianist Josef Hala ,'n oomir Maly, sam'- P češki mladi koncertan Ob zaključku lahk*' i*1 j visoko umetniški f8 umetnikov iz raznih ”Jiai)®5"ji< terih imena se bodo kmalu vključila v fU,oV ljei.je sveta. koncertnih (Konec) UHl / S \ PRIMORSKI dnevnik kolesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT 24. maja 1980 7. ETAPA «CIRA» «Potres» na skupni lestvici Visentini nova roza matica ■ Hinault šele osmi . Etapna zmaga za Con timi a in ICa znašal skoraj štiri mi- , V«?01- S 3 ,francoska ekipa na. tem r Je wTa le ni tako kompaktna, kazalo, je dobil.tari ? lestvici ’ °' fr'1130** je na skup-jL teaj šele osmi. ’* ni nova roza majica £ET° ~ če Je v četrtek Ba-zac*al Prvi sunek prevladi 3 na letošnjem «Giru», pori m Včerai Oontini povzročil pralo na. sknpni lestvici. Skup-®eHit aesetino soubežnikov je te-j r° zmešal štrene vsem tistim, tnhrvi if- napovedovali zmagoslavni "“Od Hinr " Vče naulta do samega končnega tekmovanje je bilo iz-"azgibano, čeprav je ves čas ptavp^° V dežju, megli, mrazu, v it oh ^n^kem vzdušju (ponekod %ad Pr°g*. C€te težal sneg). Prvi , J« šest tekmovalcev spro-? vzponu na Amiato (1630 m). .* nato na spustu vozil tudi lalo i) teecej aktivno je vse ka-igralj ., telijo Francozi ponovno uč yildno vlogo. Toda ko je ujel lenJ. ntešnikov se je zadovoljil s ^fesar' k° r*e kasneje ušel ducat ta „fv ni več posredoval. Pred-t) Umnikov je stalno rasla in 1 teed ciljem je bil Visentini že «TvT C<,ntini V °rvietu \ovaic?a' N-a - dlju prihodu na (Tel. AP) je naskok dejstvo, ki daje temu su-, a oporo. ^tSTVlCA 7. ETAPE a • Hinault šele osmi - Et 3. Ruperez (Šp.) 5” 4. Battaglin 11" 5. Chinetti 11” 6. Schmutz (Švi.) 11” 7. Visentini 11” 8. De Witte (Bel.) 32” 9. Arroyo (šp.) 59” 10. Natale 1’19” 11. Panizza 1’21” 12. Bertini 3'14” 13. Corti 3’40” 14. Baroncheli 4’29” 15. Prim (Šve.) 4'29” SKUPNA LESTVICA 1. Visentini 29.11’29” 2. Contini po 44” 3. Ruperez (Šp.) 1’16” 4. Battaglin 2'13” 5. Panizza 2’27” 6. De Witte (Bel.) 2’31" 7. Schmutz (Švi.) 2’56” 8. Hinault (Fr.) 2’58" 9. Femandez (šp.) 316” 10. Knudsen (Nor.) 3’30” 11. Moser 3’52” 12. Baronchelli 4'01” 13. Natale 414” 14. Chinetti 4'29” 15. Saronni 5’01” 16. Beccia 5’06” 17. Arrojo (Šp.) 517” 18. Brown (ZRN) 5'33” 19. Prim (Šve.) 5’47” 20. Santoni 5’49” NAMIZNI TENIS Krasove ekipe na treh tekmovanjih Krasove namiznoteniške ekipe se bodo danes oz. jutri udeležile treh večjih tekmovanj. Velikega turnirja v Pulju, na katerem sodelujejo moštva iz Hrvaške, Istre in Slovenije, se bodo udeležile članice, mladinke in dečki Krasa, ki bodo tekmovali tako v ekipni konkurenci kot posamezno. Moško naraščajniško ekipo pa čaka gostovanje v Pordenonu, v okviru promocijskega prvenstva. Jutri bo članska ženska ekipa Krasa nastopila v Izoli, na turnirju, ki ga prireja namiznoteniški klub Semedela. B. S. KOLESARSTVO POKAL LONJERJA Jutri 14. dirka cikloamaterjev Odprta bo za vse kategorije - Favorit ostaja italijanski prvak v cikiokrosu Luigi Del Bianco Kolesarski delavci iz Lonjerja se I predstavlja ta dirka zanje eno od pripravljajo za jutrišnji start dirke cikloamaterjev za Pokal Lonjerja. Trenutno je to najstarejša kolesarska manifestacija v Trstu, saj se nepretrgoma odvija že štirinajst let. Na startu te dirke, ki je mana ne le pri nas, temveč tudi v Sloveniji in v Venetu, se bodo predstavili najboljši aktivni kolesarji severne Italije. Letos bo dirka odprta za vse kategorije, in ne samo za veterane, tako da bo zanimanje zanjo še večje. Favorit je Luigi Del Bianco, italijanski prvak v cikiokrosu, ki letos nima pravih nasprotnikov v Furlaniji. Svojo prisotnost pa so zagotovili tudi veterani iz Veneta, saj tiliimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimitfmiiititiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMMiiiiinimiiitiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiii Današnja etapa do Fiuggija bo merila 216 km, potekala bo po valovitem zemljišču, najvišjo točko pa bo imela 50 km po startu na Nibbiu (851 m). SOKOLOVO (češkoslovaška) — Na včerajšnji 11. etapi «dirke miru* od Ustija nad Labem do Sokolova za skupnih 165 km je Italijan Giorgio Casati zasedel tretje mesto z zaostankom 4" za Sovjetom Borisom Isaevom. Na skupni lestvici je na prvem mestu Sovjet Yuri Barinov, medtem ko Italija vodi na ekipni lestvici. TENIS RIM — Zaradi slabega vremena niso na mednarodnem teniškem tekmovanju v Rimu včeraj odigrali niti enega srečanja. Zato so se organizatorji odločili, da bodo danes na sporedu tako četrtfinalna kot polfinalna srečanja med posamez niki in četrtfinale v igri dvojic. Vaf 'TAKA 4« fraandi .. ez (šp.) 6.10’46” po 1” Brescia - Monza 1 Como - Pistoiese X „L.R. Vicen?a - Bari X Matera - Verona 1 Palermo ; Genoa X Parma - Cesena „„ 2. Piša - Lecce X Sampdoria - Ternana 1 Spal - Sambenedettese 1 Taranto - Atalanta X Treviso - Forli 2 Reggina - Catania 2 Pordenone - Padova X X 1 2 2 2 1 ODBOJKA V RAZNIH LIGAH Prvenstveni boj gre proti koncu Naše ekipe bodo v tem zavrtljaju odigrale 10 tekem Medtem ko bodo odbojkarji in odbojkarice v 2. diviziji odigrali danes in jutri predzadnje kolo, imajo naše štiri šesterke v 1. diviziji samo še kolo več. Prvenstveni boj v teh dveh ligah se nagiba h koncu. Prvenstvo se izteka tudi v 3. diviziji. Običajno je tako, da so zadnja kola najbolj zanimiva, ker so za nekatere ekipe tudi odločilna. Letos pa z redkimi izjemami ni tako, ker je praktično že vse odločeno in so možne na sami lestvici le minimalne spremembe. S tem pa ni rečeno, da deset prvenstvenih tekem naših ekip ne bo zanimivih. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Drevi prav gotovo čaka najlažja naloga zastopnice Kontovela; gostile bodo slabi Donatello iz Vidma, ki je sicer zadnji na lestvici. Domačinke bodo tako pospravile šestnajsti par točk, kar jim bo omogočilo o-svojiti tretje mesto na končni lestvici. Sredi Vidma je Kontovel zmagal sx3:L Izjemno težka, da ne rečemo pretežka naloga, čak.a to pot odbojkarice Sloge, Id,.'bodo gostovale pri PAV iz Vidma. Videmčanke še naprej delijo prvo mesto s Prato, kar pomeni, da so še vedno v teku za osvojitev prvega mesta na končni lestvici. Pri Banih je Sloga v prvem delu prvenstva zmagala, toda PAV je na domačem terenu neprema- l|,"ii'iiiiiiiiiii,iiiiiiiiiimiliiiiiiiiifiiniiiiiiiiiHiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiOTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiHiiMiiiiiii'iiiiiiiiiimiiiitniitiiiiiiiiiii TURNIR NA KONTOVELU borovcem končna zmaga l[naiu so z j[vema točkama razlike odpravili domačo peterko ■ Sre- Ne *?\K«nt, za tretje mesto med Poletom in Sokolom je bilo izredno borbeno ki j!l0yete se je zaključil tur-, Je domače društvo pri-‘gralce letnika 1967 ™ tš0Turni] N, 1° me< “iti, °et je bil tretji, Sokol pa lr je osvojilo ŠZ Bor, fiesto se je uvrstil Kon 0ALe za 1. MESTO &0^ ^ntovel 58:56 (25:23) ? H,' Jeršič, ^otlak. Kovačič 2, Kra Pisani 4, Tavčar andolin 23, Gruden, t/hschjl ,i D. Starc 43, Emil) L ^ertoi’ Biras 7, Škabar, Ter ' Starc P., Danev 2, tli!! Potp?,r°VC1 'n Kontovelci, ki I re °,Vali za Prv0 mesto, so ni leP° finalno srečanje, v manjkalo borbenosti, kajjt. y v obrambi, točnosti v igralci so odlično o va r nalogo, tako da je *• ’ at so jo nudili, navdu- bili ASS. fiKih 30 krovci, ki „„ . st|,elPr!nutab prisebnejši. Naj V! igrau: °benem pa tudi najsi.51^ srečanja je bil Da ^ % ; “Orovci so se izkazali H° ,zaiKr?r najbo,i Prepričljivo s al' Brandolin, Krapež K V. CanC'a X ALe ZA 3. MESTO S°kol 39:27 (22:12) y ®ri 6, Granier 7. Fabi t3ec Pers. 12. VV Z1- Pahor 19, D. Pahor W.' <£' Pahor, Carli, I. Sta pS Ter*»e-Gru .-r'*%nr?G neizkušenim soko-In osvojil tretje me je tj, b>la zelo borbena, ii, V> Polet vseskozi v vod PH V9 ,. -j--* akcij. ga 1 Pahorja pri Sokolu Poletovca Persija. K * * * folet w , 56:45 (37:30) S' L'. Siroti.T 2' Krapež 13. Zm khj,1'Branah' P*sani 6, Tavčar W: pdolin 13, Gruden. Guštin^ ~18, Granier 10, Zajc 2, Persi 7. tekia a med Borom in Poletom je bila na nizki tehnični ravni, saj sta obe moštvi mislih predvsem na napad in zanemarjali obrambo. Na koncu so se bolje znašli borovci, ki so prikazali boljšo skupinsko igro. Omenili bi Ferija pri Poletu, Tav čar ja in Krapeža pri Boru. Cancia 1. DIVIZIJA (Skupina B — 12. kolo) Barcolana — Bor C 54:56 (29:29) BOR C: Škerl 2 (2:2), Schillani 8, Pregare, Gerdol 8 (2;2), Don, Zupančič, Švara 21 (7:15), Sancin, Lokar 10 (2:6), Kosovel 7 (3:7). Po nfeaeljski prvi zmagi so Borovi kadeti v četrtek zvečer dosegli še drugi prvenstveni par točk. Premagali so namreč izkušeno in dobro uvrščeno Barcolano, ki jo sestavljajo skoraj v celoti igralci, ki so do lanske sezone uspešno nastopali v promocijski ligi (Tombacco, Vidoni, Pellizzaro, Prassel itd). Mislimo, da ne pretiravamo, če trdimo, da je to najbolj prestižna zmaga, ki so jo naši fantje kadarkoli dosegli. Slovenska peterka je pokazala dobro mero zrelosti zlasti v ključnih trenutkih srečanja. Tekma je bila vseskozi zelo napeta. «Plavi» so začeli dokaj slabo pri metu na koš (le 5:16 v 9. minuti), nato so se opomogli in proti koncu polčasa dohiteli Barcolano. V drugi polovici sta se ekipi izmenično vrstili na vrhu, vendar so bili v zadnji minuti borovci bolj prisebni. Še zlasti moramo poudariti zelo dober nastop Švare, kateremu sta zadovoljivo pomagala Gerdol in Kosovel. -fp- Bor A — Stel la Azzurra B 71:90 (24:50) BOR A: Trevisan 15 (3:4), Ru-dež A. 14 (2:3), Parovel 15 (1:2), Sestan 18 (0:8), Vodopivec 2, D Rudež, Oblak 7 (1:2). Borovi rekreativci so doživeli še en poraz, tokrat na domačih tleh V delno opravičilo je dejstvo, da so naši fantje nastopili le v sedmih, čeprav Stella Azzurra ni posebno močan nasprotnik. To so borovci dokazali v drugem polčasu, ko so bili znatno boljši od nasprotnika. Vendar jim ni uspelo nadoknaditi velikega zaostanka iz prvega dela. Med posamezniki gre omeniti zadovoljiv nastop Sestana. Marko Bor — Servolana 90:99 (47:48) BOR: Bajc 16, Jančar 6, Pegan 14, Koren 23, Štavar 2, Canciani 29. «Plavi» so stopili na igrišče v o-krnjeni postavi, vseeno pa so zaigrali dobro: tekmo so izgubili predvsem zato, ker se niso mogli enakovredno zoperstaviti zanje previsokim nasprotnikom. Po tem zaanjem Borovem nastopu lahko upravičeno trdimo, da so si naši fantje zapravili vrsto tekem zaradi odsotnosti nekaterih ključnih igralcev: to je .namreč že petič, ko stopijo na igrišče v okrnjeni postavi. Povedali bi še, da tokrat zaslužijo pohvalo prav vsi borovci, ki bi z večjo mero sreče nedvomno zmagali. Cancia TURNIR DOMENICHELLI B.r - DLF 43:69 BOR: Korošec 16, Pieri 8 (0 na 2), Lokar 3 (1:4), Kovačič 6, Per-tot 1 (1:2), Ferfolja, Šik, Civardi 9 (1:4), Mosetti, Trampuž. V drugi tekmi turnirja Domeni-chelli so naši igralci ostali praznih rok. Tokrat so se srečali s solidnim Ferroviariom, ki je prikazal odlično skupinsko igro. Lahko rečemo, da bi z nekoliko večjo mero sreče »plavi* tudi zmagali, čeprav prikazana igra ni bila ena od najboljših Tekmo so borovci začeli zelo nervozno in tako nadaljevali skoraj do kraja, ko so le pametneje krenili v napad. Samo Dario Kovačič je v zadnjem polčasu dobro igral, ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. Max gljiv, saj ni uspelo prav nobeni e-kipi zmagati v Vidmu. Zmaga Sloge bi pomenila enkraten športni podvig. Na pot v Videm se bo moral podati tudi Breg, ki bo imel na drugi strani mreže Virtus. Prvo srečanje v Dolini se je končalo s prepričljivo zmago Brega, kar pomeni, da bo srečanje precej izenačeno in izredno važno za obe šesterki. 1. MOŠKA DIVIZIJA Zanimiv bo tudi goriški derbi med AGl in 01ympio. Oba tekmeca imata po 19 odigranih tekmah enako točk in sicer 10. V prvem delu prvenstva je slavila 01ympia s 3:1. Za to tekmo pa je izredno težko dati katerokoli napoved. Morda je rahla prednost na strani AGI, ker je domačin in slovenska ekipa ne bo nastopila v popolni postavi. 2. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarjem Juventine iz Štan-enkratna pri-„ ,ejo serijo porazov; (bili so.,kap,štirje zapored) v srečanju na domačem terenu s slabim najvažnejših kolesarskih prireditev. Udeležba verjetno ne bo tako množična kot druga leta, ker se je večina tržaških cikloamaterjev oddaljila od uradne italijanske kolesarske zveze in nastopa v neki rekreacijski ustanovi, ki bi po zakonu ne smela obstajati. Proga dirke, ki se bo pričela ob 14. uri, je naslednja: v koloni iz Lonjerja do Bazovice, kjer bo u-radni start, nato Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Križ, Nabrežina, Se-sljan, Vižovlje, Mavhinje, Prečnik, šempolaj, Gabrovec, Božje polje, Prosek, Trbiška cesta, Razklani hrib, Ul. Brigada Casale, Naselje sv. Sergija, Domio, Boljunec, Ključ, Lonjer, v skupni dolžini 70 km. Kolesarji bi morali prispeti na cilj okrog 15.45 - 16.00. Danes bedo predstavniki Adrie ob 10. uri nastopali v Kranju na. dirki na kronometer, katere pokrovitelj je ŠD Adria. Nastopali bodo le veterani, glede na to, da je dirka tudi v Lonjerju. Včeraj pa sta se predstavnika A-drie Stojan Udovič in Bonanno Gi-rolamo odlično odrezala na dirki, ki jo je v Igu pri Ljubljani priredilo kolesarsko društvo Barje iz Ljtibljane. R. Pečar BOKS Drugi dan evropskega mladinskega prvenstva RIMINI (Forli) — Na drugem dnevu 6. evropskega boksarskega mladinskega prvenstva so med drugimi nastopili dva italijanska predstavnika in Jugoslovan Petro-nijevič. V mušji kategoriji je Boi (Italija) po točkah premagal Francoza Junga, medtem ko je v sred-njetežki kategoriji Sovjet Dolgoun odpravil «azzurra» Di Laura, prav tako po točkah. Petronijevič je na stopil v superlahki kategoriji in po točkah premagal Madžara Bacos-kaia. NAŠE ENAJSTERICE V DRUGI AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Zarja: rešitev v zadnjem hipu Bazovci so ohranili status drugoligaša zaradi boljše razlike v golih Bazovci so se rešili izpada zaradi boljše razlike v golih. Prvenstvo so namreč končali na 13. mestu lestvice, s 26 točkami (lani so bili Bazovci s 27 točkami na 12. mestu). Zarjani so letos izredno slabo startali; v prvem delu so zbrali le 10 točk (ena sama zmaga, osem remijev, šest porazov). V nadaljevanju pa so si Bazovci znatno opomogli. Doma so premagali Vesno, Domio, S. Marco, Primorje in .nber-tas, remizirali so proti Primorcu in Čampi Elisi ter podlegli le Campa-nellam. V gosteh pa so premagali Costalungo in Baxter, prepustili pa obe točki Rosandri, Zaulam, Giariz-zolam, Bregu in Sovrani. Doma je torej Zarja slavila šest zmag, izbojevala sedem remijev (kar šest brez gola) in doživela tri poraze. V gosteh pa so Bazovci dvakrat zmagali, trikrat so se sprijaznili z delitvijo točk, kar 9-krat pa so zapustili igrišče poraženi. Skupno je torej Zarja osvojila osem Komisija za doraščajo-čo mladino pri SKGZ prireja danes 24. t.m., TEKMOVANJE v malem poligonu za o-troke vrtcev s Tržaškega Tekmovanje bo na stadionu «1. maj» v Trstu in se bo začelo ob 15. uri. ZAPOROJE — Svetovni rekorder v skoku v višino. Sovjet Vladimir Yaschenko, upa. da bo lahko nasto pil na olimpiadi. čeprav trenutno še ne sme trenirati. Mladenič mora namreč še nekaj časa mirovati saj so mu v zadnjih šestih mesecih kar dvakrat operirali meniskus. Volleyem iz Gradeža. Gostje so zaenkrat še edini brez točk in prav malo možnosti imajo, da bi presenetili slovenske igralce sredi Štan-dreža. Prva tekma v Gradežu se je končala s 3:1 v korist Juventine. Drevišnja tekmeca — Rozzol in Dom iz Gorice — delita tretje mesto na lestvici skupaj z Volleyem iz Trsta. Zadnji nastopi goriške šesterke niso bili najbolj spodbudni. Poleg tega pa je Rozzol osvojil tudi nrvi neposredni obračun, kar pomeni, da (vsaj na papirju) Komel in tovariši niso favoriti za osvojitev izkupička. Na samem igrišču pa ni izključeno presenečenje. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Potem ko so bile zastopnice Bora v preteklem kolu proste, se bodo v predzadnjem prvenstvenem nastopu pomerile s Solarisom. Na lestvici je Bor samo za mesto višje, toda ima šest točk več. Prvo srečanje se je končalo z zmago slovenskih igralk, če bodo mlade borovke zaigrale tako kot znajo, zmaga se jim res ne bi smela izmuzniti iz rok. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Od štirih slovenskih šesterk, kolikor jih nastopa v tej ligi, bo tokrat počival Breg. Vse tri tekme pa bodo izjemno zanimive. Vodeča Sloga bo gostovala pri Solarisu, ki je drugi na lestvici. Favoritinje so seveda slogašice in to še toliko bolj, ker bodo lahko igrale v najmočnejši postavi. Pri Banih se je tekma končala že po treh setih v korist domačink. Kontovel je za mesto višje na lestvici od La Talpe in ima tudi dve točki več, toda vprašanje je, če bo to zadostovalo v tem drugem srečanju, ker je Kontovel prvo tekmo doma izgubil s 3:2. Srečanje med Volley clubom in Sokolom bo odločilno za začelje lestvice. Nabrežinke imajo dve točki več in so te nasprotnice že premagale. Upamo, da bo tudi drugič tako. 3. MOŠKA DIVIZIJA Tudi povratno tekmo bodo odbojkarji Bora z ekipo 11 Modulo odigrali na stadionu «1. maj*. V dosedanjih dvanajstih nastopih je nasprotnik izbojeval 16 točk, borovci pa samo štiri. Poleg tega se je prva tekma končala s 3:0 v korist nasprotnika. Izredno težko je, da bi se borovci oddolžili za poraz, ker bodo morali tudi to tekmo odigrati v okrnjeni postavi. G. F. Z i11 ■ i J 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X X *TT;4^ x i rfssa. i ir 1 X 1 2 X 1 2 X 2 2 X X 1 1 Pokal Primorskega dnevnika Pokal Primorskega dnevnika si je letos zagotovila enajsterica Brega, ki je v osmih odigranih derbijih zbrala deset točk. Pokal, ki je drugi po vrsti je razpisalo naše uredništvo na podlagi izidov derbijev med našimi ekipami, ki nastopajo v 2. AL. Kot lani, ko si je pokal zagotovilo proseško Primorje, je tudi letos bil boj precej napet in izenačen ter je odločitev padla prav v poslednjem derbiju. O izenačenosti sil priča tudi dejstvo, da se je od 20 odigranih derbijev kar polovica, to je 10, končala pri delitvi točk, kar še enkrat potrjuje, da so derbiji med našimi ekipami precej napeti, igrajo med seboj res zelo zagrizeno. IZIDI DERBIJEV Vesna - Zarja Primorje - Vesna Zarja - Primorec Vesna - Breg Primorje - Primorec Primorec - Breg Primorje - Zarja Zarja - Breg Vesna - Primorec Primorje - Breg Zarja - Vesna Vesna - Primorje Primorec - Zarja Breg _ Vesna Primorec - Primorje Breg - Primorec Breg - Zarja Zarja Primorje Primorec Vesna Breg - Primorje KONČfft Lestvica” 1:1 0:1 0:0 1:1 1:1 2:1 1:0 0:0 1:0 0:0 1:0 1:1 1:1 1:1 2:0 1:0 LP w >»* 2:0 H R m w 8:0 ' Breg Vesna Primorec Zarja Primorje 8 3 4 1 8: 4 10 8 2 5 1 7:6 9 8 2 4 2 7: 6 8 8 2 4 2 7: 6 8 8 1 3 4 3:10 5 lliiMiiiiiiiiiiiiiiiiillllliliiiiifiiimiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiitiiniunimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiit KOŠARKA V L DIVIZIJI DVA DOMAČA DERBIJA V Dolini bo Bor igral z Jadranom, nd Opčinah pa Polet s Kon to ve lom Jadran - Bor A PREDVIDEVANJE: v prvi tekmi so prepričljivo slavili jadranovci, ki so telesno veliko boljše pripravljeni od Borovih veteranov; le-ti pa znajo, dokler jim sapa to dovoljuje, ugnati vsakega nasprotnika. Torej so domačini vsekakor favoriti, čeprav ni njihova zmaga stoodstotno gotova. Don Bosco B - Bor B NASPROTNIK: to je ekipa kadetov, ki se je uvrstila med prvo četverico v minulem kadetskem prvenstvu, ojačena pa je še z nekaterimi igralci, ki so nastopali (sicer neuspešno) v prvenstvu D lige. Naj omenimo Dordeia, Scabinija, Cec-chinija ter med mlajšimi Marizzo in Di Ioria. PREDVIDEVANJE: borovci ne startajo z velikimi možnostmi za zmago. Polet - Kontovel PREDVIDEVANJE: poletovci so trenutno bolje uvrščeni od Kontovel-cev, sicer pa so tudi bolj uigrani, saj nastopajo vedno z isto postavo, medtem ko nastopajo pri Kontovelu zdaj ti, zdaj oni igralci. Torej so Openci favoriti. Bor C - Hurlingham NASPROTNIK: v ekipi Hurlingha-ma nastopata, poleg mladinske vrste tega društva, še prvoligaša Pieri ter (občasno) Tonut. Torej izredno močna ekipa, ki je doživela doslej le en poraz. PREDVIDEVANJE: računati na zmago bi bilo za borovce povsem utopistično. Marko NA GORIŠKEM PROMOCIJSKA LIGA Sagrado * Dom Jutri bo goriški Dom odigral svojo zadnjo tekmo v košarkarskem promocijskem prvenstvu, ki se je pravzaprav zaključilo že prejšnjo soboto. Na sporedu je namreč še zaostala tekma med peterko iz Za-graja in našimi igralci, ki je pred dobrim mesecem dni odpadla zaradi slabega vremena. V zadnjih nastopih so «belo-rdečb opravili resnično lepe nastope, saj so kar štirikrat zapored slavili zmago. To priča, da so v odlični formi in res škoda je, da so ravno v zaključku tekmovanja dosegli to raven igre. V obratnem primeru bi prav gotovo lahko startali na najvišja mesta lestvice. Po naših predvidevanjih bi morali torej domovci slaviti zmago tudi v tem poslednjem nastopu. Tekma Sagrado - Dom je na sporedu jutri zjutraj, ob 10.30 na odprtem šolskem igrišču v Zagraju. I. K. NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA Jutri Hamburžani v Repnu s Krasom Danes bo ob 16. uri prijateljska mednarodna nogometna tekma med Sistiano in ekipo Hamburg Herta iz ZRN. Srečanje bo na nogometnem igrišču v Ribiškem naselju. Hamburžani se bodo jutri v Repnu srečali tudi s Krasom. Začetek tekme bo ob 10. uri. OBVESTILA ŠD Primorje sklicuje v ponedeljek, 26. maja 1980 v športnem krožku na Proseku ob 20.30 v prvem in ob 21.00 uri v drugem sklicanju 15. redni občni zbor. DNEVNI RED OBČNEGA ZBORA 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Diskusija 7. Volitve 8. Razno Vabljeni člani in simpatizerji • * * Odbor ŠZ SLOGA sklicuje 2. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 30. t.m., v domu v Bazovici oh 20. uri ob prvem in 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED: 1. izvolitev delovnega predsedstva 2. poročila 3. razprava k poročilom, diskusija 4. pozdravi 5. volitve VABLJENI! zmag, deset remijev in doživela dvanajst porazov. Zarjani so doma dosegli 11, v gosteh pa 7 golov, skupno torej 18. Doma so dobili 12, v gosteh pa 17 golov, skupno torej 29. Frav razlika v golih (—11) je torej letos rešila Zarjo izpada. Prvenstvo je bilo letos za Zarjo res težko in naporno. Ekipa skoraj ni imela oddiha. Vendar moramo priznati, da so Bazovci na vse odlično reagirali. Vodstvo je namreč odstranilo trenerja Pertiča in v 10. kolu je ekipo prevzel Vojko Križ-mančič, ki je popolnoma obnovil ekipo in ji dal tudi polet, posebno v zadnjem delu prvenstva. Vsi so že mislili, da je Zarja obsojena, vendar nogometaši niso popustili in njihov trud je bil poplačan. Še en dokaz torej, da je treba imeti poleg športne sreče tudi vztrajnost in prav ta je letos rešila Zarjo, ki je v tem prvenstvu nastopila s 25 nogometaši. 27 odigranih tekem Puzzer in Sa-mese (1), 26 I. Grgič in Žagar (1), 25 V. Ražem (3) in Franco, 24 Danna (2), 23 Mikuš (1), 22 Santoni (2), 20 Cancian in Lupidi (2), 19 Macor, 15 Fonda (1), 13 Bidussi in V. Križmančič (1), 8 Franzolini, 6 Marc, 3 F. Ražem (1) in Crocirti, 2 Krasna in Favento, 1 Terčon, Cec-chi, D. Grgič in Bois. Ta statistični pregled bi dopolnili še z enim, sicer negativnim podatkom: od skupno 115 nogometašev, ki so jih postavile naše enajsterice na igrišče, je kar 47 tujcev in prav to bi morali dati v premislek navijačem in voditeljem posameznih društev, ki že vrsto let obljubljajo in se na vsakem občnem zboru obvezujejo, da «se bo položaj izboljšal...*. Vendar je dovolj, da pogledamo zadnji dve nogometni sezoni in ugotovimo, da smo vsemu vkljub zabeležili med našimi klubi štiri izpade in le dve napredovanji. S tem zaključujemo naš pregled o amaterskem nogometu, kateremu smo posvetili precej pozornosti. Prišel je čas, ko nogometna društva nehajo z delom, seveda le na igrišču. Prvenstev je konec v teku so še nekateri turnirji, nato lo sledil krajši počitek za nogometaše, medtem ko bodo voditelji prav v tem času imeli čas, da temeljito premislijo in začrtajo pot za novo sezono. Kaj vse pa bo prihodnjo sezono, bomo poročali že v teku avgusta, ko bodo ekipe začele s pripravami za prvenstvo 1980/81. TURNIR ALTIPIANO Primorje — Libertas 0:2 (0:2) PRIMORJE: Adamič (Babuder). M. Štoka, G. Husu (Tomizza), Su-gan, Bezin, S. Husu (Pertot), Germani, AhSiSEL ^čfiana, Schipizza ustja (Vascotto). V prvi kvalifikacijski tekmi po ki ga. organizira Po-Usportiva Opicina, je proseško Primorje izgubilo z 2:0 proti solidni tržaški ekipi Libertasa. Pred maloštevilnimi navijači se je proseško moštvo predstavilo z ojačeno ekipo. V njegovih vrstah so namreč igrali S. Husu in M. Štoka od trebenske ga Primorca ter Schipizza, ki igra pri miljskem Fortitudu. Toda tudi te novosti niso prinesle bistvenih sprememb. Primorec sicer ni igral slabo, vendar po izpadu iz diuge amaterske lige nista morala in vzdušje nogometašev prav na višku ni bilo najboljše. Gostje so tako iz koristili dve banalni napaki prose-ške obrambe in zmagali. H. V. ZAČETNIKI Primorje — Chiarbola A 0:6 (0:4) PRIMORJE: Bostico, Comino, Fa-gin, Micheli, Simat, Marcuzzi, Sardoč, M. Comino, Kemperle, De Bernardi, Daneu. Proti premočni Chiarboli A ie proseška ekipa visoko klonila. Sam rezultat jasno priča, da so bili Tržačani za razred boljši od domačinov, ki so tokrat popolnoma prepustili pobudo gostom. H. V. NAJMLAJŠI Primorje — S. Giovannl 0:2 (0:1) PRIMORJE: Biagi, Zancolich (Metelko), Sedmak, Husu, Gašper lin, Meden, Celea, Vidali, Rochetti. Abbondanza (Martellani), Zimmer-man. Na domačih tleh je proseško Pri morje v drugi tekmi pokala Acqua vita izgubilo proti ekipi S. Giovan-ni z 2:0. Čeprav je zmaga gostov v bistvu zaslužena, moramo poveda ti, da so rdeče-rumeni po slabem prvem delu igre, ko so prav v zadnjih minutah prejeli prvi gol, v nadaljevanju zaigrali kot prerojeni in stalno ogrožali nasprotnikova vrata. Sreča pa jim je tokrat obrnila hrbet, gostje pa so bili v protinapadu še enkrat uspešni. II. V. ATLETIKA NA MLADINSKIH IGRAH Zudek in Langan tokrat uspešna Včeraj je bil na Valmauri de želni del mladinskih iger za nara ščajnike in mladeniče, na katerem so nastopili najbolje uvrščeni atleti iz vseh pokrajinskih faz. Tekmo vanje je bilo res izredno številno obiskano, zato so v marsikateri disciplini dosegli rezultat deželne vrednosti. Slovenske barve so tokrat branili trije atleti in sicer dva člana lo njerske Adrie (Aleksander Zudek in Fausto Bonanno) ter borovec Alojz Langan. Prva dva sta nastopila na 110 m z ovirami, tretji pa v skoku v daljino. Najboljše mesto je zasedel prav Langan, ki je s skokom 6,19 m pristal na četrtem mestu. Kakovostno je bil najuspešnejši mladinec Zudek, ki je pri o-virah dosegel čas 16”6, kar je nov osebni rekord. S tem časom se je atlet uvrstil na četrto mesto. Med naraščajniki pa smo imeli še Bo-nanna, ki se je s časom 21 ”3 na 110 m z ovirami uvrstil na 8. mesto. Mladinske igre se bodo zaključile v ponedeljek, ko bodo na Kolonji nastopili dečki in deklice letnikov 1969/70. Tekmovali bodo v troboju, tako v ženski kot v moški konkurenci. Tekmovanja se bodo pričela ob 14.30. R. F. RIM — Na včerajšnjem zaseda nju evropske plavalne zveze so odločili, da bo evropsko prvenstvo leta 1983 v Italiji. Sklenili so tudi, da evropski pokal odslej ne bo več na sporedu poleti, ampak v zimskih mesecih in v 25-metrskem ba- DOMAČI ŠPORT DAN KS SOBOTA, 24. MAJA 1980 NOGOMET CICIBANI 18.30 v Miljah Muggesana A - Breg A * * * 18.30 na Proseku Primorje - Fortitudo B « * * 17.45 v Miljah Muggesana B - Breg B ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE 15.00 v Vidmu Nastopata tudi Adria in Bor KOLESARSTVO DIRKA NA KRONOMETER 10.00 v Kranju Sodeluje tudi Adria KOŠARKA 1. DIVIZIJA 17.30 v Dolini Jadran - Bor A OTROŠKI ŠPORT TEKMOVANJE KDM SKGZ 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* Nastopajo otroci vrtcev TEKMOVANJE OSNOVNIH ŠOL 14.30 na Padričah Organizira ŠZ Gaja ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 na Proseku Kontovel - Donatello « * « 21.00 v Vidmu PAV Videm - Sloga * * N 20.00 v Lauzaccu Virtus - Breg 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Gorici AGI Gorica - Oiympia 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Štandrežu Juventina - VoI!ey Gradež 3. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Trstu, stadion «1. maj* IL Mcdulo - Bor JUTRI 1980 NEDEUA, 25. M* JA NOGOMET NARAŠČAJNIKI 10.00 v Dolini Breg - Libertas NAJMLAJŠI 10.45 pri Domju Domio - Primorje PRIJATELJSKA TEKMA 10.00 v Repnu Kras - Hamburg Herta ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE 9.00 v Vidmu Nastopata tudi Bor in Adria KOLESARSTVO POKAL LONJERJA 14.00 v Lonjerju Prireja Adria KOŠARKA 1. DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Istrska ul. Don Bosco B - Bor B * • * 9.30 na Opčinah Polet - Kontovel « r • 11.00 v Trstu, stadion «1 maj* Bor C - Hurligham PROMOCIJSKA LIGA 10.30 v Zagraju Sagrado - Dom ODBOJKA 2. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, tel. Zandonai Rozzol - Dom 2. ŽENSKA DIVIZIJA 16.30 v Trstu, tel. Morpurgo Solaris - Bor 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu tel. Visintinl La Talpa • Kontovel # * s 11.30 v Trstu, tel. Zandonai VoIley Trst - Sokol * « « 11.00 v Trstu, tel. Morpurgo Solaris - Slr ga 14. POKAL PRIJATELJSTVA 9.00 v Ljubljani Nastopajo tudi zamejske ekipe POJD I RIŠNJKM PONEDELJEK, 26. MAJA 1980 KOŠARKA TURNIR KONTOVELA 19.00 na Kontovelu Bor - Inter Milje 20.30 na Kontovel Kontovelu - Kraški zidar Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačano celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65.00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 81000 UubPft Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 !« 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, somi 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanue-Jum^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug 4 v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 24. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja) Sn tiska J PT iTrsf Čl.n italiiansk' Zveze časopis^ Založnikov BELA MANJŠINA VZTRAJA PRI RASNI DISKRIMINACIJI Protesti južnoafriških študentov zaradi krivičnih šolskih zakonov Pretorio skrbi enotnost mlajših generacij, ki ne pristajajo na staro razdrobljenost nebelih skupnosti BLOEMFONTEIN (Južnoafriška republika) — V Bathu, črnskem predmestju Bloemfonteina v Južnoafriški republiki so temnopolti demonstranti včeraj zažgali policijsko postajo. To je že drugi dan hudih rasnih neredov, ki pretresajo O-range. Temnopolti študent:;- namreč protestirajo proti nepravičnih pogojem pri izobraževanju, s katerimi vladajoča bela manjšina uveljavlja rasno diskriminacijo. Demonstrantom so se pridružili tudi mešanci, kar pomeni, da ni uspelo belim rasistom obdržati staro razdrobljenost v nebelih skupinah. FVemier Botha je namreč pred kratkim napovedal, da bodo v začetku prihodnjega leta ustanovili večrasni državni predsedniški svet, v katerem bodo zastopani predstavniki belcev, mešancev, Indijcev in Kitajcev. Svet bo imel zgolj posvetovalne funkcije in naj bi bil neke vrste zametek za večjo soudeležbo nebelega prebivalstva pri odločanju v državi. To je vsaj uradna razlaga, a že samo dejstvo, da v njem ne bodo zastopani črnci, češ ker so državljani »svobodnih* bantustanov, dokazuje poskus Bothove vlade, da prepreči proces zlivanja vsega nebelega prebivalstva v enotno fronto. S tega vidika je tudi zanimiva napoved, da bodo status Kitajcev po podpisu ugodnega trgovinskega sporazuma s Tajvanom istovetili s statusom Japoncev, ki so že daljše obdobje privilegirani «nebeli» prebivalci. Glavna skrb Pretorie pa so mešanci, ki so imeli do leta 1948 sicer omejene politične pravice, a vseeno večje kot črnci. Z apartheidom so jih izgubili, a so obdržali precejšnjo gospodarsko prednost. To je tudi povzročalo, da so omahovali pred izbiro ločenih pogajanj z belo manjšino za izboljšanje svojega družbenega položaja in so le redki zagovarjali stapljanje z bojem črnske večine. Šele po izbruhu v So-wetu so se mešanci pričeli istovetiti s črnci. In prav ta proces skrajno skrbi Pretorio. Ko bodo padle vse pregrade in omahovanja med obema skupnostima, bo rasistični režim le za ceno hudih žrtev lahko še vedno vztrajal na apartheidu. Sedanji neredi v Bloemfonteina kjer stojijo študenti obeh skupnosti z ramo ob rami, dokazuje, da načelo «deli in vladaj* nima sreče med mlajšo generacijo. Prav /ato je represija skrajno surova. Južnoafriške oblasti skušajo prikazati nerede kot rezultat prevratniške dejavnosti temnopoltih provokatorjev, ki jim ni mar za šolske probleme in pripravljajo teren za obletnico j neredov v Sowetu. Oblasti skušajo ( sedaj naščuvati delavstvo proti i študentom, saj so zaradi neredov; prekinili vse prometne zveze, da j morajo ostati temnopolti delavci doma. Sedanji neredi v nobenem primeru ne morejo ogrožati belega gospodarstva, a predstavljajo alarmni zvonec za vse tiste, ki mislijo, da bo rasna diskriminacija za vse čase ostala edino gibalo v Južnoafriški republiki. »Nebela* mlajša genercija spoznva, da bo le ' e-notnestjo lahko strla belo nadvla do. Pot do tega cilja pa gre_ tudi preko takih dogodkov, kot včerajšnjih v predmestju Bloemfonteina. ki jih zahodne tiskovne agencije prikazujejo «kot izgrede temnopoltega prebivalstva*. Na jesen bo v Ženevi konferenca o nasilju pripomočkov za boj in preprečevanje zločinov. Predsednik konferenca Erič St. Johnston iz Velike Britanije je napovedal, da se bodo konference med drugimi udeležili častnik zahodnonemške policije, ki bo prikazal boj proti terorizmu v ZRN, njegov italijanski kolega bo posredoval probleme ugrabitev v Italiji, funkcionar newyorške policije pa bo podal prerez položaja v ZDA. Na konferenci bodo tudi analizi- rali obnašanje važnih osebnosti (podjetnikov, politikov in diplomatov), da bi nekazali najidealnejši način borbe proti nevarnostim sodobnega sveta. Kot zadnje bodo proučili problem talcev. RIM — Predsednik republike Per tini je sprejel včeraj na Kvirinalu novega predsednika Združenja tujih novinarjev v Italiji, Johna Ear la, ki mu je predstavil nove člane vodstva tega združenja. miiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiumniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiii Sadat glasuje zase S PRVE LETOŠNJE SEJE SVETA RADIA KOPER V načrtu ciklus oddaj o Titu in Kardelju Pregled novih uspehov in obogatitve slovenskih in italijanskih programov Egiptovski predsednik Anvar el Sadat je v referendumu za vrsto popravkov k as ta vi, med katerimi mu eden zagotavlja dosmrtno Izvrševanje funkcije, glasoval v svoji rojstni vasi ob Nilovi delti > (telefoto AP) KOPER — V Kopru je bila včeraj prva letošnja seja sveta Radia Koper. Delegati so najprej z enominutnim molkom počastili spomin na preminulega predsednika Tita, ter poslušali poročilo o programu v dneh žalovanja. Radio Koper je posredoval od 4. do 10. maja nad 100 ur izrednega programa. V naslednji točki dnevnega reda so člani sveta poslušali poročilo o izvajanju letošnjega programskega načrta in o prihodnjih nalogah. Radio Koper se je letos predstavil poslušalcem s še bolj celovitim programom na ločenih valovih. V slovenščini gre v eter dnevno pet poročil in dnevnikov ter tedensko 18 oddaj in rubrik,' v italijanščini pa dnevno 13 poročil in dnevnikov in nad 30 tedenskih oddaj in rubrik. V slovenščini so uvedli še štiri nove specializirane oddaje od tega še eno za zamejstvo, v italijanščini pa posebno oddajo iz Rima in oddajo, ki predstavlja poslušalcem italijanske narodnosti preteklo in novejšo in slovensko literarno ustvarjalnost. V obeh programih se je izboljšala kvaliteta oddaj in poročil, pred mikrofonom se pojavlja večje število delavcev in občanov. Uvedli pa so tudi več kontaktnih oddaj. Glede prihodnjih načrtov so poudarili, da se bodo občasno pojavljali ciklusi oddaj o Titovi in Kardeljevi teoretični misli in praksi ter o njuni viziji razvoja samoupravne Jugoslavije ter novih političnih in ekonomskih odnosov v svetu. V nadaljevanju seje so delegati poslušali informacijo o delovanju novogoriškega študija ter o sodelovanju z radiom Jugoslavija, kjer se radio Koper od 3., marca dalje pojavlja s 13-minutnim prispevkom v italijanščini. Govorili so tudi o sodelovanju z radijskimi postajami, Reka, Pulj in Trst. L. O. VESTI IZ NOVE GORICE Vprašanje liste «A» NOVA GORICA - V Novi Gorici so se včeraj nadaljevali jugoslovansko - italijanski pogovori o dokončni tešltvi nekaterih premoženj-sko-pravnih vprašanj, ki spadajo v tako imenovano listo «A». Obe stra- ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA FILMSKEGA FESTIVALA Japonec Kurosavva in Američan Fosse zmagovalca «Zlate palme» v Cannesu Pomembni priznanji italijanski filmski umetnosti ■ Med nagrajenci je tudi jugoslovanska igralka Milena Dravič CANNES —■ V tem francoskem mestu šo včeraj proglasili zmagovalce tridesetega mednarodnega filmskega festivala. Po predvidevanjih sta najuglednejšo nagrado, »Zlato palmo«., prejela japonski film režiserja Akire Kurosavve «Ka-gemusha* in ameriški film »Ali that jazz, predstava se pričenja*, ki ga je režiral Bob Fosse. Posebno na grado, ki jo vsako leto podeljuje komisija, je letos prejel film francoskega režiserja Alaina Resnaisa »Moj stric iz Amerike*, ki je bil po mnenju kritikov eden izmed favoritov za končno osvojitev »Zlate palme*. Zelo dobro se je na festivalu v ŽENEVA — Od 30. septembra do 2. oktobra bo v Ženevi konferenca o nasilju in terorizmu ter razstava Cannesu letos odrezala italijanska kinematografija, ki je osvojila dve nagradi, priznanja pa sta prejela tudi dva igralca, ki sta nastopila v filmih italijanske produkcije. Nagrado za najboljši scenarij je prejelo filmsko delo Ettoreja Scole »Teresa*, ki so ga izdelali Age, Scarpelli ter sam režiser Scola. Nagradi kot najboljši igralki nepro-tagonistki pa sta osvojili Italijanka Carla Gravina, ki je nastopala v filmu «Teresa» in Jugoslovanka Milena Dravič, ki je igrala v filmu »Posebna vzgoja*. Nagradi za najboljšo vlogo pa sta osvojila francoska umetnika Michel Piccoli v filmu italijanskega režiserja Marca Bikovo maščevanje v areni ni soglašata, da je treba do konca leta dokončno popolniti listo italijanskih državljanov. Le-teh bo o-koli 5C0, ki bodo imeli pravico razpolaganja s premoženjem v Jugoslaviji. Jugoslovanska in italijanska stran sta podpisali sporazum o rešitvi teh vprašanj že pred 26 leti in ga leta 1965 obnovili, do rešitve pa bodo prišli do konca leta in tako samo potrdili dobre odnose med Jugoslavijo in Italijo v luči osimskih sporazumov. J. A. TRŽAŠKI DNEVNIK PRED ZAKLJUČKOM ŠOLSKEGA LETA Strokovni zavod nujno potrebuje 4. in 5. letnik na vseh sekcijah Jeseni poimenovanje po Jožefu Štefanu? - Dva laboratorija se brez opreme - Vprašanje «dijaških» avtobusnih zvez s Sv. Ivanom Srečanje ekonomistov Slovenije NOVA GORICA — V najmlajšem slovenskem mestu se je včeraj začelo 15. srečanje Zveze ekonomistov Slovenije, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Jože Hujs. Udeleženci dvodnevnega srečanja, zbralo se jih je okoli ICO, so dopoldne poslušali predavanje dr. Ota Norčiča o aktualnih problemih stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva. Zvečer jih je sprejel predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj in jih seznanil s položajem novogoriškega gospodarstva. Danes bo ime la Zveza ekonomistov reden občni zbor, najzaslužnejšim članom pa bodo podelili priznanja. J. A. Praktični pouk v laboratoriju za monterje radijskih in televizijskih sprejemnikov Te dni smo obiskali Državni poklicni zavod za industrijo in obrt, ki je zdaj kakor znano nameščen v prostorih paviljona «B» bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, in se razgovarjali z ravnateljem ing. J. Rudežem in s predsednikom zavodskega sveta ing. J. Zaharjem o problemih tega zavoda, ki je šele v začetku šolskega leta 1978-79 postal samostojen in ki je komaj nekaj mesecev v novih prostorih. Zavod ima, kakor znano, tri oddelke, in sicer oddelek za orodne mehanike, oddelek za kemijske o-peraterje in oddelek za monterje in popravljavce radijskih in televi- iiiiimiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuimiimiiimmiiiniiiiiiiiiitiimimtiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimitiiiiiiniiiiimiimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AMATERSKI ODER JAKA ŠTOKA NAŠTUDIRAL LABICHEOVO VESELOIGRO Gospod Evstahij - potrditev dolge tradicije dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu Krstna predstava bo jutri ob 19. uri v proseškem Kulturnem domu MADRID — Bik vseeno ne bo odnesel kože, kot so se mogli prepričati tudi naši izletniki v Španiji, ki so si ogledali najbolj priljubljeno strast domačinov. Kdaj pa kdaj se mu pa le posreči, da se svojim mučiteljem v areni vsaj delno maščuje. Tako se je zgodilo »toreru* Juliu Roblesu v četrtek pri drugem biku. ki se ga je tru dil matirati pri tradicionalni letni bikoborbi ob sejmu »v. Isidra v Madridu. Fotograf je ujel Roblesa, ki ga je razjarjeni bik zagnal v zrak in mu odtrga! iz rok orodje in orožje: rdečo cmuleto* in v njej skrito usodno sablja Bikoborca so odnesli s hudo rano v stegna Bellocchia «Skok v prazno* ter Anouk Aimee, ki je bila protagonistka v istem filmu. Ugledno priznanje Piccoliju in Anouk Aimee predstavlja pomemben uspeh tudi za i-talijansko filmsko umetnost, saj sta oba prejela nagrado za nastop v italijanskem filmu ter oba že več let redno delata v Italiji. Nagrado za najboljšo režijo pa je prejel Poljak Krzysztof Zanussi s filmom »Konstanta*, kar potrjuje ugled, ki ga v tem trenutku v svetu uživa poljska filmska umetnost. Komisiji, ki je podelila nagrade, je predsedoval znani igralec Kirk Douglas, sestavljali pa so jo Albina Du Boisrouvray, Leslie Caron, Ken Adam, Robert Benayoun, Veljko Bulajič, Charles Champlin, Andre Delvaux, Gian Luigi Rondi in Michael Spencer. Proglasitev nagrajencev je nedvomno najbolj razočarano sprejel sloviti igralec Peter Sellers, ki je bil nesporen favorit za osrednjo vlo. go v filmu »TotofestiVal*. Najbolj zadovoljni pa so gotovo Italijani, ki so kljub hudi krizi lastne kinematografije odnesli na festivalu v Cannesu dve precej ugledni nagradi. Egiptovski zunanji minister od torka na obisku v Italiji RIM — V torek bo dospel na u-radni obisk v Italijo egiptovski zunanji minister Boutros Ghali, ki bo imel razgovore z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Colom-bom in po vsej verjetnosti tudi z ministrskim predsednikom Cossigo. Kot znano se je v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu Colombo pred dnevi srečal z izraelskim zunanjim ministrom Shamirom in z generalnim tajnikom Arabske lige El Klibom. GENOVA — Z zasliševanjem zad njih prič in z nepričakovanim posegom javnega tožilca, ki je zahte val dodatno preiskavo za nekatere obtožence, se je včeraj v Genovi nadaljeval proces proti domnevnim pripadnikom rdečih brigad, ki so obtoženi združevanja v zločinske namene in oborožene vstaje. Kot znano so obtoženci vedno zanikali, da pripadajo kaki prevratniški organizaciji. Sodna obravnava se bo nadaljevala v ponedeljek, razsodba pa bo baje znana že v zadnjik dneh tega meseca. Letošnjo sezono si je Amaterski oder Jaka Štoka s Proseka - Kon-tovela zadal nalogo, da naštudira vaudvillsko komedijo v treh dejanjih (Gospod Evstahij iz šiške». Izvirno delo francoskega komediografa Eugena Labichea ima naslov Ljubljeni Celimer. žarko Petan in Ervin Fritz sta prestavila Labi-cheovo komedijo v Ljubljano med obema vojnama. Za našo uprizoritev pa je Adrijan Rustja ponovno komedijo predelal, ponašil vsa krajevna imena in prenesel dogajanje v naše kraje. Člani Amaterskega odra so pričeli z rednimi vajami januarja meseca in so redno vadili. Glavno vlogo Evstahija podaja Egon Štoka. Ostale vloge pa tolmačijo naslednji igralci: Kape-tanovič, mornariški podčastnik v pokoju — Dario Rupel, Makovec, stari prijatelj — Klavdio Cibic, O-cepek, tast — Egon Malalan, Go spa Ocepkova — Marina Gorjup, Vida, njuna hči — Paola Starc. Peter, sluga — Dejan Danev, pred-stavljalec pa je Aleksander Gruden. Pri predstavi sodelujejo še' Sonja Rupel, Katja Starc, Drago Gerlani, Bettg Danev, Bruno Sosič in Marjan Pertot. Izvirno glasbo je napisal profesor Aleksander Vodopivec na besedilo Adrijana Rustje. Glasbo izvaja ansambel (Bela packa» jj zasedbi: Milko Ma- lalan, Sergij Štoka, Janez Beličič in Aleksander Tomšič ’ Pojeta Zvonka Guštin in Sergij Štoka. Dramsko delovanje na Proseku in Kontovelu ima že dolgoletno tradicijo. Obnovljena dramska skupina pa že dvajset let predstavi vsako leto po eno framsko delo. Višek naše dejavnosti smo dosegli leta 1978, ko smo proslavljali 100-letnico dramskega udejstvovanja na Proseku in Kontovelu in smo tedaj poimenovali naš oder po domačinu Jaki Štoka. Takrat smo priredili tudi obsežno razstavo o dramskem delovanju in izdali publikacijo, kjer je nazorno opisana vsa stoletna dramska dejavnost v naših vaseh. Proslava je bila v našem novem kulturnem domu in je bila to pr va prireditev v novo pridobljenih prostorih. Na tej svečani proslait je sodeloval pevski zbor Vasilij Mirk, godbeno društvo s Proseka in člani Amaterskega odra, ki so uprizorili veseloigro našega rojaka Jake Štoka »Trije tičkh. Slavnostni govor je imel član našega odra Egon Štoka. Predsednik Amaterskega odra Darko Rupel pa je ob tej priložnosti pozdravil vse prisotne, predvsem pa goste, ki so za to priložnost prinesli svoj pozdrav. Med drugim je ob tej priliki povedal: «■Zadovoljni smo, da danes lahko praznujemo in svečano pro slavljamo 100-letnico dramskega delovanja na Proseku in Kontovelu. Spodobi se. da se ob tej priliki spomnimo na vso prehojeno pol, na vse ljudi, ki so prispevali k temu, da se je ohranila naša lepa slovenska odrska beseda, ki je razveseljevala, in tudi tolažila, v hudih časih naše ljudstvo. Želim si le to, da bi ta dolgoletna tradicija ne zamrla, in da bi bodoči radovi znali prav tako tfcot mi, ceniti slovensko besedo na tem koščku s loven ske zemlje.» (Gospoda Evstahija s Proseka» bodo uprizorili jutri, v nedeljo, ob 19. uri v proseškem Kulturnem domu. Lekarnarji lahko merijo krvni pritisk Združenje lekarnarjev Tržaške pokrajine obvešča zainteresirano prebivalstvo, da je v smislu okrožnice ministrstva za zdravstvo ponovno uvedena možnost, da se v lekarnah izmeri krvni pritisk. Zaradi napačne interpretacije zakonskih določil so namreč pred mesecem dni lekarnarjem prepovedali, da nudijo to uslugo. B. S. zijskih sprejemnikov. V l^05 ^ šolskem letu obiskujes zavoj* « dijakov, od tega približno ^ oddelek za radio in televizij«1 ,.f odst. oddelek za orodne n>en tl in preostalih 25 odst. oddel® kemijske operaterje. / Študij na vseh treh oddelkih^ ja tri leta in se zaključi s ^ fikacijskim izpitom. Po °P" nem izpitu se dijak lahko ali pa nadaljuje dvelrtS* na italijanskih zav3ufn ^ ali «Volta», Po maturi na te * lah je dijakom odprta pot verzo, in sicer na katero koli .j teto. Ravnateljstvo in zaTTi svet si seveda prizadevata. j bila zavodu dodeljena tudi 4/ ^ letnik na vseh oddelkih in v ,tre# smislu je bila že vložena usl. t!# S *.\J» šolstvo. Poleg tega je zaVI prošnja na ministrstvo za svet naslovil na ministrstvo ^ prošnjo za dodelitev novega ka za gradbene asistente. ^ Vsak oddelek na šoli seveda svoj laboratorij in blem še zdaleč ni rešen. Z. - ........-.....- .. minšS nakazalo zavodu lani, so laboratorij za elektronski o® jA praktični pouk ostalih dveh J v pa se mora še vedno odviJ ^ laboratorijih zavoda »Galvann^j.. vod zdaj pričakuje, da t>o*ya -* stvo dalo na razpolago sreds b nimi sredstvi, ki jih je opremo še ostalih dveh }a. a rijev, 'za katera so na šoli z pravili ustrezne prostore. 1 Na nedavni seji zadovskeg®, ta je bil sprejet sklep o P°*r tavanju šole po Jožefu Štefanu ^ di ta prošnja je bila že ribana pristojno mesto. Zdaj P aV? jejo, da bo Rim odgovoru V časno, da bi bilo slovesno P” ^ novanje zavoda že v začet* hodnjega šolskega leta. _ ^|j Problem, s katerim se ^ časa ukvarjajo vodstveni pTKjgti šoli, je problem delovne P *. it šol« J ki je ža dijake strokovne ^ razumljivih razlogov neobho® p trebna. V drugih državah . vprašanje že zdavnaj rešili* v pa zakon ne predvideva te sti. Nekateri naši dijaki S1 y, < gajo tako, da hodijo na pP^if Slovenijo, jasno pa jč, cja m šitev ne more nadomestiti njene delovne prakse, ki naj gj. za vse obiskovalce strokov11 , Nadaljnje pereče vpraš®^ l katerim se mora soočati za fii' njim pa tudi ostale slovens*^ je šole v Trstu, ki so vse .,■? pri Sv. Ivanu, je proble*■ za dijakov v šolo in iz<_ s°* 'g zavode obiskuje namreč ^ pal’ dijakov, ki prihajajo tudi bolj oddaljenih vasi tržaške jine. če upoštevamo še P Ja piski pouk, so dijaki v števi ^ ,<( merih zdoma celo po 12 ur ,4) na dan. Da bi jim uf'* prihod v šolo, bi moral ^ sti nekaj izrednih avtobu dijake v smeri proti Sv* , pfij kamor naj bi prispeli nek . 8. uro. V tem smislu je r kratkim sklican poseben ■ pri vodstvu ACT, pogajanj« ^ t» še nadaljujejo v upanju. di to pereče vprašanje P°za jol-šeno pred začetkom noveg« ga leta. NASA MALA DOMOVINA Strokovno gradivo o slovenskih krajih in ljudeh v Italiji Iz gradiva, ki ga je zbirala in objavljala revija Galeb v letih 1974-1979 za potrebe skupinskih raziskav na osnovnih šolah, so nastali štirje lični zvezki z bogatimi barvnimi fotografijami in spremnim tekstom. V NAŠI MALI DOMOVINI boste spoznali kraje, zgodovinske dogodke, pričevanja o preteklosti, kulturne zanimivosti in običaje, naravo in njene lepote, ki so tesno vezani na ozemlje, na katerem živijo Slovenci v Italiji. Zbirko je založilo ZTT in jo dobite a tii&ilti V ULICI SV. FRANČIŠKA 20 . TRST'