Leto XLfL mmm ImeraUi mmmm Ratatolpat ptttftmtt (M w Urok« ta 8 u vlteka tU a|« prostor) ■■ ukrat .... v« 10 v m Ara- la voAkrat . _ U _ pri tr6|U aaroftlllh prtiama popost p« iopoTorm. Sk sobotih av«l"il tarlL ■' ''j Pusiar o: Baostolpu potlWt»ta K I* lika)* vsak iti Umnail a* dtl|e ta prtaalkt, ah S. ari popi RtAaa lataa priloga veaal m . 253. I Litin v poneflellek, dne i novembra m £3 Vetja po polti i s M atiln loto naprti . , K SO- ■ M ea mest« „ ., „ 4.M t* No Sobotna izdaja: css Za oolo lato.....K 10-— s« N«aiAt|o oeloletno. „ ta ostais laoztmatTo. „ __Uredništvo |e T Kopitarjevi alfot itev. 6/IIL Ro'.9pt»l ae nt vračtjo; neir^akirana ptama to na =*» sprojemtjo. — Uredniškega telefonu štov. 50. ees Folillčen list za [I narod. CprtvntftUs (t t Ktpfttrjtvl allol it L — Raftaa poštat hrtnUaloo »vatrijske *t 24.787, tfrtkt ILfttl, bou. iitre. it 7568. - UprtTaliktga ttlotoaa it M. TIsra in usneT o »VtflMa Kclor fe bral časopisje zadnjega meseca, je lahko opazil, da so na večih krajih naglašali krivdo Tiszovo na svetovni vojni. V spominu so še Adlerjeve besede v eni prvih zborničnih sej v jesenskem zasedanju, da spada Tisza med tiste, ki so najbolj omadeževani s krvjo, v kolikor pač zamore posamezen človek biti odgovoren pri velikih nesrečah kakor svetovna vojska. Ker pn vseh velikih stvareh — bodisi na dobro ali slabo stran — je krivda ali zasluga posameznikova le delna. Na kaj je mislil Adler pri tej priliki? Na kaj so mislili vojaki, ki so od Tisze dne 31. oktobra zahtevali odgovor za smrt stotiso-čev? Zgodovina bo v to stvar posvetila; ne živimo več n. pr. v letu 1866,, ko o Be-nedeku in vzrokih našega poraza javnost ni nikdar mogla izvedeti resnice, če to ni bilo po volji vladajočim krogom. O vzrokih svetovne vojne tu nc bomo razpravljali, ampak se bomo omejili samo na neposredni povod — ne vzrok! — cla ie vzplam-tel velikanski požar: na umor v Sarajevu. Že v juliju 1934 so se culi po časopisju glasovi, iz katerih je bilo precej jasno, da tu ne zadene krivda samo neposrednih morilcev, ampak cla leži glavna krivda drugod, zlasti pri tistih, ki so poslali Franca Ferdinanda proti njegovi vcl.js v Bosno in ki niso hoteli poskrbeti za njegovo varnost, dasi to ni bilo samo mogoče, ampak bi bilo celo silno lahko. V Bosni je bilo takrat toliko vojaštva — saj so se vršile velike vojaške vaje — da bi bili lahko napravili vojaki špalir po vseh ulicah, koder se je vozil prestolonaslednik. Na to dejstvo so opozarjali številni listi, ki so prinašali tudi vesti, da je bi! prestolonaslednik svarjen uradno od srbske vlade. Kako je bilo s tem svarilom, o tem danes ne pogovorimo, omenili smo že enkrat v listu, da se pripravlja knjiga, ki se bo pečala z vprašanji, ki so v zvezi z umorom v Sarajevu. Danes imamo pred očmi samo krivdo Tiszovo in hočemo objaviti to, kar sta pisala v juliju 1914 grof Sternberg in Danzers Armeezeitung. »Mor1i mnogo stotin ljndi v njihovih stanovanjih; za vsakim drevesom je stal vojsk s hrbtom proti cesti... če gospodje hočejo, zarao-rejo življenje varpvati.« Tako grof Sternberg. Kako strašno slabo jc bilo poskrbljeno za varnost pre-fitolonaslednlkovo, so takrat naglašali vsi listi vrrek. Prav tako je tudi znano, da le Sofljii Hohenberška šla s soprogom baš radi tet?i, ker sta oba vedela, v kako silno nevarnost gresta; otroci so doma obljubili, da gredo vsak dan k sv. obha'ilu, do-Mcr se starši ne vrnejo*. Tn so stvari, ki jih ve pri nas vsakdo, ki je bral liste v usodnih dne! Da ne bo kdo rekel: »No, to piše Sternberg v dunajskih dnevnikih«, navajamo še drug glas uradnega značaja: »Ar-meezcitung«. Ta je pisala ob oni priliki: »Kdo je silil na to (\Ver darauf bestan-den), da je bilo Sarajevo na kritični dan čisto izpraznjeno vojaštva... ne vemo ., In oblasti so vendar vedele, da se namerava nekaj proti nadvojvodi... Ob celi poti, ki je bila dan poprej natančno določena, je stalo kvečjemu 200 policistov; število detektivov ni znano. Orožništva in vojaštva pa ni bilo v celem mestu nič. Mi vsi, ki smo bili ta dan v Sarajevu (pisec jc bil torej sam v Sarajevu in pripoveduje o razmerah, ki jih je viclcl na lastne oči'), smo imeli občutek: Prestolonaslednik je padel v jamo morilcev. Po prokletem zločinu je bilo naenkrat mogoče, spraviti do devetih zvečer dve brigadi v Sarajevo, deloma peš, deloma po želsz-nici. Storili so se torej veliki grehi z opuščanjem; krivci naj to opravijo s svojo vestjo. Merodajni osebi v Avstrri-Ogrski sta bila takrat grof Stvirgkh in grof Tisza. Odločujočega pomena je bil grof Tisza. Pokojni Krek je o Tiszovem vplivu pravil sledečo dogodbo. Po Sturgkhovi smrti se je dr. pl. Koerbcr razgovarjal s Tiszo o obnov nagodbe. Ob Tiszovi smrti so naglašal; listi, kakšen avtokratičen Mažar je bil Tisza in kako je znal izrabiti vse v korist Mnžarov. Tudi proti Koerberju je stavil nečuvene zahteve, tako da je Koer-beria minula potrpežliivost, da se je razburil in je v ognju protesta menda udaril celo po mizi, češ, to je pa vendar nreveč. Tisza ni rekel besedice, vstal je od mize, vzel klobuk in šel k cesarju, češ, s takim človekom iaz ne morem občevati. Pa je v r>ar dneh Kcerber — šel, Sturgkh in Tisza sta opravila svoio stvar nc le s svoio vestjo, amoak tudi z Bogom, oba na isti način. Kot mož, ki ga Tiszi ni maral kot nasprotnika mažarske nasilnosti, kot nriiatelia Jugoslovanov, kot praktičnega katoMka in kot energičnega moža, ki ie hotel naprav'ti v državi red brez oztov na desno in levo. Soričo navedenih dejstev ie iasno kot beli dan, da 'majo umor v Saraievtt na vesti t!sti ljudie, ki so s'1'li in oris;'i1i Franca Ferdinanda na usodno pot in vedoma — to smemn reči — raistili v Sarajevu take razmee, da so računali skoro z gotovostjo, da so poslali v smrt prestolonaslednika, s hladnim prera-čunaniem, Po umoru ^o si umi'i rn^e in sedeli dalje na vnlivnih mestih, češ, iaz «fa ntrem ustrelil. Kdo je večji zločinec, tisti, ki so dali no brezr.rimerno ostudni hudobni mladim fanatikom, priložnost za umor, ali tisti, ki so ob silni napetosti, ki je vladala proti Avstriji na jugu po balkanski vojni i.i ki se je še povečala z vojaškimi vajami, ki so predstavljale vojro s Srbijo, to priliko zlorabili? O, riba smrdi pri glavi i Zakaj spravljamo te stvari na dan? Me iz želje no senzaciji, ne iz maščevalnosti nad cseb?rrti in narodi, ki so iih te osebe zastopale in s kojimi je voVia že neizprosno, strogo obračunala. Mi imamo pred očmi pričeniajočo se dobo miru, bratstva narodov, dobo, ki se ne bo maščevala, ampak vedela, da jc maščevanje božje. A. ta doba je mogoča lc tedaj, če izgine s srbskega naroda krivda, ki so jo naložili nanjga krivci sami, krivda na umoru v Sarajevu. Vsakega Slovana in katolika jc tisti umor bolel. A svet naj izve tudi v bivših centralnih državah, da leži ta krivda v neprimerno mnogo veči meri na velikih hinavcih in farizejih, ki so smfli takrat v rokah klkič do življenja in smrti Franca Ferdinanda, Kri je oprala madeže in narodi stopajo očiščeni v novo živPenje. Nam je predvsem prijetna zavest, da bo zgodovina vedela poročati tudi o tem. koliko jc pretrpel bratski srbski narod po nedolžnem vsled krivde tistih, ki so s svojim delom nred vojno in med njo razbil' ^Tshuršl-o monarhijo. Stari Bog še živi! — vredni svojega, imena — zastavo mladih, moči. Ponos slovenstva, cvet slovanstva morajo postati Orli. Vcžbajte se in bistrite glave! Kakor orlovski let se naj dvigne Vaša misel in pa vaši vzori! Geslo: da bo vladal Bog, ne krivica, — da bo ljudstvo srečno, ne sebičneži, — da se bo spoštovalo ne-omacleževano življenje, naj uresničijo Orli! Ob rojstvu novega slovanskega rodu se nahajamo. Kakor ga bomo vzgojili, tailc bo. Vzgojimo ga po načelih, po katerih nas jc Krek vodil v sijajno Ju-i goslavijo! Danes se družijo z Vami i bratje Sokoli. Sklepa jih z Vami domo-j vinska ljubezen. Morda se združijo z Vami na vseh Vaših potih. Oni prineso seboj eleganco telesnih vaj, Vi pa jim daste svoje vzore — tiste, ki večno osta.-nejo, ki jih smrt ne zatemni, ki jih grob ne zagrne. Vstrajajte na poti kreposti, tudi če odnehajo vsi • drugi. Ta mesec izide »Mladost«. Upamo, da bodo že drugi mesec razmere tako ugodne, da bo mogla »Mladost« spet redr.o in točno izhajati v obsegu kakor prejšnje čase. Vaš thih naj svita notri, Vaša volja in Vaše zvezde! Izvolite si spet načelnike, predsednike, odbore. V kratkem se snidemo in takrat ustno! Na zelar! Ljubljana, 1. novembra 191S. Uredništvo »Madosti«. eraj pa primerjajmo to ivest nevarnosti na. eni strani in popolno ■nustifcv varnostnih rd.rcdb na drugi str p •!. Ali ni kila morebiti r-ri-.M-dHri tttAnaggg gfJSggj m ova smrt ljub* tistim liudem, ki so >sno v rokah* imel; kSrsaii© '•'o začenja, za slovenstvo iti člove-i novo tisočletje te besede: Ko gre j Slovan na dan, plapola bodočnosti svit, tudi Iz Slovencev. Orli morajo razviti Osrednji odbor za Narodno obrambo se je obrnil do Narodne vlade s prošnjo, da nemudoma osnuje ob cestah, koder se umika avstrijska armda, in po kolodvorih prehranjevalne postaje za vojaštvo, skupna prenočišča ter cla bi sc izdal in razširil med vojaštvom informacijski letak s poukom o političnih in clržavnopravnih iz-premembah zadnjih tednov. Pri izvršitvi teh nalog imajo sodelovati krajevni faktorji, predvsem županstva, gasilna društva in orožništvo. Odsekom Narodne obrane. Ponovno opozarjamo, da sc mora vsaka ustanovitev Narodne obrane na deželi naznaniti Osrednjemu odboru za Narodno obrano v Ljubljani. Istotam se dobivajo tudi natančnejša pojasnila, nakaznice za orožje itd. Naslov je: Osrednji odbor za Narodno obrano v Ljubljani, Frančiškanska ulica 2, pritličje, desno. — Osrednji odbor za Narodno obrano. Narodnim obrambam na deželi. Odgovor na razna vprašanja in da preprečimo nesporazumljenja, naglašamo ponovno, da naj se odbori za Narodno obrambo po deželi osnujejo v prvi vrsti s sodelovanjem in v sporazumu občinskih odborov in županstev ter da naj se naslonijo na obstoječa društva, to so gasilna, orlovska, sokolska društva. Pritegnejo naj se tudi orožniške postaje, ki imajo že tozadevna navodila. Poziv zdravnikom In medlcincem. Vsi v vojni službi nahajajoči se zdravniki in medicinci naj se zbero v torek 5. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani I. Jugoslov. bolnišnice (Belgijska vojašnica). — Dr. Rus. Poštnim uradnikom, prometnim uradnikom in stražnikom. Poštni uslužbenci, prometni uradniki in stražniki (policaji), ki bi radi službovali v svoji službi, naj se obrnejo do ravnateljstev svoje stroke, ki jim dado potrebna navodila. Kuhinje ob cestah za vojake. Iz mnogih krajev dobivamo poročila, da občine ustanavljajo kuhinje ob cestah, koder sc vračajo vojaki z bojišča. To je potrebno, da vojaki sami ne kradejo živil. Zato je želeti, da se to povsod zgodi, da sc ustanove prehranjevalni uradi povsod, zlasti ob urotrah in cestah Bohinj, .Tesonice, Kranj, Škofja Loka, Mengeš, Kamnik skozi ob dolini, na cestah in progi ob dolenjski železnici, ker tu povsod se bodo vra^ čali vojaki. Razglas. Narodna vlada SHS. je izročil« prehranjevalne posle uradu za prehranjevanje in preskrbovanje z živili, ku-rivom, obleko, usnjem in obutvijo. Ta urad, ki je pričel danes poslovati, ima pravico, rekvirirati živila in druge go-spodinjske potrebščine, uravnati preskrbovanje ter izdajati potrebno ukaz« in izvršilne predpise. Dosedanji predpisi o prehranjevanju in preskrbovanju ostanejo do preklica v moči. V Ljubljani, dne 1. novembra 1918- Narodna vlada SHS. "nverjenik oddelka za prehrano* Dr. Ivan Tavčar s. r. Prodcja vojaških konj. Ker so se zadnji čas izvršile nepravilne kupne pogodbe eraričnih konj, se naznanja sledeče: Privatne osebe smejo erarične konje kupovati le potom za to pr;oMn?so"ib pove1 is4er ser1ai se konji prodajajo vsak dan od 8. do 11 ure dopoldne v j.usakov: vojašnici v Trnovem v Ljubljani. Konji imajo na levem prednjem plečetu žgalno znamenje »S«. Vsak kupec dobi legitimacijo z natančnim popisom kupljenega konja. Kupec se mora obenem zavezati, da bode dal konja na zahtevo vojaški oblasti na razpolago, ako ga bo ista začasno potrebovala. Po slovenski državi ima pravico prodajati konje ritmojster Teuber. Vse do sedaj, brez vednosti oblasti, sklenjene kupne pogodbe era» ričnih konj so neveljavne. Taki kupe! morajo konje nemudoma oddati v Nu-šakovi vojašnici v Trnovem v Li ubijanj. Kdor bi nepravno kupčijo prikrival, bo od naše vojaške oblasti stroge kaznovan. Isto velja tudi za ""se nepra> vilno sklenjeno kupčije drugih eraričnih predmetov. Narodna vlatla ^TIS. v 1-jubb'anL Oddelno predstavništvo za kmetijstvo Oddaja konj. Z umikajočimi sc četami pride v deželo brez števila konj. Ker krmil za take množice ni mogoče na enem kraju zbrati, čujemo, cla bodo konji na razpolago občinstvu, posebno kmetovalcem. Druge konje, slabejše, bo armada pola« goma poklala, ker drugega mesa itah ne bo zadostovalo za prehrano. tmm Prenoved žganj ekuhe ra-velja vi j ena Narodna vlada SHS. v Ljubljani J« razveljavila prepoved žganjekube. ur*?*«! Iz seje osrednjega odbora Narodnega veča. V sinočni seji osrednjega odbora so sprejeli naslednje zaključke: Sprejme se v celoti nota države SHS., poslana na ententne vlade. Sprejme se v znanje in oclobrenja avtonomne oblasti. Sprejme se, da se odpošlje pozdrav predsedniku VVilson u in pozdrav osva boj epi kraljevini Srbiji. Grof Karolyi v Zagrebu. Zagreb, 4. novembra. Danes pridfl v Zagreb min, predsednik ogrske repu< blike grof Mihael Karoly s svojim spremstvom. Ogrski poslanik pri hrvatski vladL Budimpešta, 3. novembra. Za ogrske« ga zastopnika pri hrvatski vladi in za po. slanika v Zagrebu je bil imenovan posl* nec Hala. Francozi za prosti luki. Gent, 4. H ervč je objavil v Victoirc« Čla« j nek, v katerem se zavzema, da bodita Reka ii* lrtt uroiti DrisUaiifiir Proti anarhiji. Nedeljski graški socialistični »Arbei- -terwille« prinaša uvodnik proti razširja- i joči se anmhiji. Biča dosedanji vojaški sistem, ki je namenoma mešal v posameznih oddelkih najrazličnejše narodnosti. Sedaj se to maščuje, ker vsi oddelki hitč domov. Nevarnost plenitve je ogromna. S silo se ne da opraviti ničesar. Opisuje revolte vojakov na nemških kolodvorih, ker sestradani vojaki hočejo jesti. Nato pravi: »Treba bo vojaške vlake na določenih in primernih postajah ustaviti in %moštvo prehranjevati. V Sloveniji se je ta način izkazal in tudi pri nas bo treba vse ukreniti, da se kolikor mogoče hitro izpelje. — Kakor je videti iz poročil nemških listo-- o dogodkih na kolodvorih v Gradcu, na Dunaju, v Dunajskem novem mestu itd., vladajo tam strašne razmere. Iz Zmke. Sporauc na Belo goro. Praga, 3. novembra. Danes se je vr-Sila, kakor vsako leto, na Beli gori velika manifestacija, ki so jo priredili socialisti v spomin na belogorsko bitko, v kateri so Čehi izgubili svojo neodvisnost. Manifestacije se je udeležilo 250 tisoč oseb. Govorniki so govorili s šest tribun. 18 oficialnih govornikov je govorilo ljudskim masam. Po tem velikanskem shodu se je vršil sprevod, v katerem so nesli tudi črnožolto rakev z napisom: Črnožolta bestija je poginila. Rakev so javno zažgali. Po končani manifestaciji je odšel del udeležnikov na Staromestske namčsti. Tam so z vrvmi privezali Marijin spomenik ter ga prevrnili. (To pač ni počeščevanje spomina na Belo goro.) Praško gasilstvo je napravilo kordon, da se ni zgodila nesreča. Spomenik je bil postavljen pred rotovžem blizu onega kraja, 'ijer je bilo pred 300 leti obglavljeno uporno češko plemstvo. Poštne znamke v republiki Čeho-Slovakov, Praga, 2, novembra. (Kor. ur.) Poštno ravnateljstvo je vpeljalo nove znamke in prevze'o stare zaloge. Nove znamke predstavljajo češkega leva z nadpisom: Češkoslovaška država. Narodni vybor dovolil izvoz mleka v nemško Avstrijo. Praga, 2. Češko-slovaški Narodni vy-bor jc dovolil izvoz mleka v nemško Avstrijo, 28. češki polk v Pragi. Praiia, 3. novembra. 28. praški polk ki je bil začetkom vojne zaradi veleiz-dajalstva razpuščen in je stal prej v Bruku ob Muri, je dospel popolnoma opremljen in s strojnicami oborožen v Prago. Sprejet je bil z velikanskim navdušenjem na. \Vilsonovem, pre jFranc Jožefovem, kolodvoru. Med potjo so bili v Lincu poskusili polk razorožiti, kar se pa ni posrečilo. Sln5bovnil' češko-slovašhe amadc. Službovnik češko-slovaških legij v Rusiji so sprejeli začasno za službovnik čeških čet v Pragi. Nemčija zbira čete ob meji češke-slovaške republike. Berlin, 4. »Vossische Zeitung« poroča: Ker se zbirajo pri Trutnovu in Jožefcvern čete osvobojenih vojnih ujetnikov, se je ojačila vojaška straža ob nemški meji. V Ivrkonoših so se širiie pustolovske govorice o prihodu Čehov proti nemški meji, kar seveda ni resnično. Skoraj vso posadko v Schmieclebergu so v obrambo proti tolpam premestili v Libavo. Przemysl in Krakov prevzel polj.ki likvidacijski odbor. — likvidacija z Avstrijo, — Pooblaščenec poljske vlade na Dunaju, — Boji mod Poljaki in Rusini. — V vzhodni Galiciji gospodarijo Rusini. Poljski listi sporočajo, da, je sklenil poljski likvidacijski odbor pogodbo s c. in kr. vojaškimi oblactnijami v KrakoVu, po kateri so prevzeli Poljaki vojaško vlado v trdnjavi in v mestu. Preobrat su je izvedel cisto mimo. Krakovski listi sporočajo, cla ,e izročil poveljnik trdnjave Przemysl, pod-naršal Puhalski, trdnjavo z vsemi zaloga« ni in orožjem likvidacijskemu odboru Rojakov. Poljska vlada je imenovala za svo-'oga pooblaščenca na Dunaju g. Titusa de Filipoviča. Z Dunaja sporočajo »popotniki«, ki so prišli iz Gn"cije, da vlada v deželi popolna anarhija in da popotnike ropajo. V mnogih mestih vzhodne Galicije so se razvili silni boji med Poljaki in Rusini. Vzhod-o od zcrnvsla so zasedli Rusini vse korc "tov. in zaprli pro::u,f. Nas'aji r-'" '. or? poslanika na Dunaju. Dur.aj, 3. nov. Tit Filipovič, ki ga je poljska država imenovala za svojega posl:".)i a na Dunaju, je včeraj nastopi* svoje nr. -io in obiskal državnega tajnika Nem e Avclrije ža zunanje zadeve ur. Atl ler j a in zastopnika češkoslovaške države Tuznrin. Przemysl in Lvov v ukrajinskih rokah. Lvov, 5- čivja in t idi 80 vagonov sladkorje. Bil je nn ■ i'.'c zri ;■•.•!no. Dunajsko dvorjanstvo ;n garda ostaneta. Dunaj, 3. (K. u.) Korespondenca Wi'helm javlja: Vest, da se v kratkem razpusti dunajsko dvorjanstvo in odpusti garda, nc odgovarja islini. njene baterije sipajo na sovražnika neprestano železno točo, Kavalerijski divizije so zlomile ob Livenzi sovražnikov odpor in so sovražnika, ko so opetovano zavarovale prehode, potiskale proti Tilmentu. Zadnja armada, ki je nastopila včeraj s sijajnim pohodom jakinske brigade pri vhoda v dolino Brente, je napadla sovražnika danes zjutraj s silo na celi fronti. Četrta armada nadvladuje niživini Fonzaso. Bo-lonjska brigada je vkorakala sinoči ob 6. uri 30 minut v Feltre. 12. armada je pustila za seboj sotesko Quero in gore ter se je združila na visoki planoti južno od Bel-luna z oddelki, ki so se borili na nižini Fadalto. Na desnem krilu fronte jc zasedla proti obali z nekim mornariškim polkom podajšana 3, armada obalni odsek, ki ga je bil sovražnik dehoina poplavil. Neka patrulja je dospela do Caorle. Roji letalcev so letali pred četami v boju in so obstreljevali ter metali bombe na sovražna krdela. Število ujetnikov neprestano narašča. Plen topov presega 700; drugi plen je neizmeren in sc ceni lahko na milijarde. Italijansko poročilo o potopu ladijo »Viribus Unitls«. Hira, 3. nov. (K. u.) Agenzia Štefani javlja: Šef mornariškega vrhovnega štaba naznanja: V noči 31. oktobra sta poveljnik Raffaele Rosetti od mornariške ženijs ter poročnik Raffaele Pao-luzzi udrla v puljsko notranje pristanišče. Pričakala sta ugoden trenutek ter 'proti jutru potopila oklopnjačo »Viribus Unitis«. Boji tned Aisno iu Mozo. Berlin, 3. (K. u. Gradcc, 4. novembra ob 9. uri dopoldne.) Veliki glavni stan, 3. nov. zvečer: Boji v predpolju pred našimi črtami med Aisno in Mozo. Ob ostalih frontah ni bilo večjih bojev. Frehod ententnih čet skoz: nekdanjo Avstrijo-Ogrsko. *Gaulois-< jc pisal: VoC, kar pripozna Dunaj, bi biio brcz pomena, če se odkloni glavna točka: prost prevoz zveznih čet skozi Av-strijo-Ogrsko, Republičanski pojavi na Dunaju položaja ne spremene. Pssrsa porodila« Izgredi v Kečkciretu. — Prepoved točenja alkohola na Ogrskem, »Pester Lloyd« sporoča iz Kčkcmeta, da je 1. t. m. po mirnih demonstracijah razgrajala sodrga, ki je pričela ropati in pleniti. — Ogrski Narodni svet je v celi deželi prepovedal točiti alkohol. Rumuni nameravajo vpasti v Bukovino. Črnovice, 2. nov. V Bukovini so ustanovili narodni svet 48«članov, ki je prevzel deželno vlado. Boje se, da vkorakajo v mesto Rumuni, ki so zbralj,ob meji 40.000 mož. sa^cir -j- Zn republikansko ustavno obliko nemške Avstrije se zavzema v listu »Deutsche Wacht« dr. Karel Samassa. Pravi, da se bodo Čehi in Jugoslovani najbrže izrekli za republiko- Če tudi nemško-avstrijska država odklanja vsako državnopravno pragmatično zvezo, bo morala le urediti s svojimi sosedi gospodarske in prometne razmere, kar se bo republiki ložje posrečilo, kakor monarhiji, ki bi pri sosedih vedno vzbujala sum, cla bi zgodovinski spomini izvoljene dinastije v njej vzbujali željo v starem obsegu zopet obnoviti državo. Samassa se tudi boji, da se grofi Clam-Martinici, Silva-Tarouci in tovariši preselijo v nemško Avstrijo, kjer bi jim bilo ohranjenih še nekaj predpravic. Zabraniti se mora, cla ne postane nemška Avstrija naravni obrambni park, v katerem bi živela stara Avstrija naprej. Voina p&rolSia. Italijansko poročilo. 1. novembra. Bitka traja in se širi. Sovražnik vzdržuje svojo obrambo od S t if-serjoeha do Ar'ica. M; ;a se na Asiaški visoki planoti ter sc na ostali fronti umika in ga ščitijo pri tem bolj razdejane ceste, kakor njegovi zr.dnji oddelki. Naše čete ga napadajo J:> ivvd :seno hitro pr?ganjajo, Naše hitro napredujoče baterije in zaple- — Umrla je v Radovljici g. Malka Justin, roj. -Bulovec. Sožalje cenjeni rodbini, — Obolel ja č. g. Pavel Zavndlal, voj. kurat pri 27. črnovojniškem polku. Nahaja se v vojaški bolnici v R. Zdravje se mu boljša. Pn poroča se č. sobratom v mementol — Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani sklicuje za prihodnji pondeljek, dne 11. t. m. ob 9. uri dopoldne izreden občni zbor, ki se bo vršil v risalnici prve državne gimnazije (II. nadstropje) v Ljubljani. Dnevni rod: ! 1, Volitev novega odbora; 2. Razgovor o ureditvi našega srednjega šolstva ter volitev tozadevnih odsekov. — Odbor nujno vabi vse gg. tovariše vseh naših srednjih šoi, učitelje in strokovnih šol, člane in nečlane, aktivne in vpokojene, vojake in nevojake, ljubljanske m izvenljubljanske, da se tega občnega zbora gotovo udeleže, zavedajoč se dejstva, da stanovska organizacija še nikoli ni bila tako potrebna, in to v vsakem oziru, kakor baš se-| daj, ko so sc težke verige, ki so doslej okie-pale in cjirttle naše šolstvo, v prah zdrobi e. Novi odbor, ki ga bomo izvolili, naj nam no po svoji sestavi porok za uspešno delovanje, za energično zastopanje koristi našega šolstva in profesorskega stanu ter naj uživa zaupanje vseh tovarišev. Da sc pa i:a to važno zborovanje čim bolje pripravimo, priredi sedanji odbor v sredo, dne 6. t. m. ob 2- uri popoldne v zborovalnici orve državne tfimna- zije predsestanek, na katerem bosta o zadevah našega šolstva poročala tovariša dr. Fr. llešič in lv. Vesenjak: tudi se poraz-dovorimo o sestavi novega odbora in volitvi v odseke. — Tist? izvenljubljanske gg. tovari-še, kateri se ne bodo mogli udeležiti občnega zbora, prosimo, naj nam pismeno naznanijo svoje želje in nasvete (potom podružnic ali posamič); kdor namerava priti že v nedeljo in želi prenočišča, izvoli to javiti do sobote t. č. tajniku, Zarnikova ulica štev. 17. — Odbor. — Prepoved žganjetoča. Narodna vlada SHS. je strogo prepovedala točiti vsakovrstno žganje. Ta prepoved velja za vse slovensko ozemlje. — Narodna straža v Idriji šteje 300 mož, ki so dobro organizirani in skrbe za red v polnem obsegu. Vojaštva je doslej *kozi Idrijo šlo zelo malo. — Vrhniški telovadni odsek »Orel« bode imel — vsled nastalih razmer — svoj posebni občni zbor. Fantje, pozni smol Pohitite vsled tega tem številneje v nedelio, 10. t. m. vsi ob pol 9. uri dopoldne v »Društveni dom«. _ Licitacija konj. V Nušakovi vojašnici bode vse dneve tega tedna licitacija konj. Vsak kmetovalec naj si preskrbi dobre konje za vprego in za pleme. Konji se bodo oddajali proti takojšnjemu plačilu. Pogoji licitacije so navadni. Potrdila o umestnosti nakupa ni treba nikakega. Vsak kupec naj prinese seboj tudi vrv za odvod konjev. Posamezni kupci dobe tudi po več konjev. Začetek licitacije vsak dan ob 9. uri dopoldne. — Poverjeništvo za kmetijstvo. — Prodaja mladih prešičkov. Vsak dan od 2. ure naprej so bodo prodajali mladi prošički na »Zelenem hribu« v Ljubljani. _ »Španica«. To ime so nadeli novi španski bolezni v Tribučah pri Adlešičih, kjer ie ■pokosila ta morilka meseca oktobra 11 oseb. — V Tržiču se je izvolil 1. t. m. narodni odbor. Predsednik je ncl.ir Marinček, podpredsednik župan Ahačič, tajnik Kopač, blagajnik lekarnar Levička; odborniki: župnik Potokar, sodni svetnik Rekar. hotelir R. Lončar, zastopniki delavstva L. Koprivnik, Snoj, Bukovnik, Hribar. Načelnik narodne straže je R. Lončar. Narodni obrambi je priglašenih mnogo mož in mladeničev, bivših vojakov. — Oskrbovalnica za tuberkulozna. Ta teden se v prostorih okrajna bolniške blagajne ljubljanske, Turjaški trg 4 otvori prva slovenska oskrbovalnica za tuberkulozne. Pri tej priliki prosimo gospode zdravnike, pa tudi vse druge kroge, da naznanijo vsak slučaj, na kojega rodbinske in stanovanjske razmere bi bilo v higijenskem oziru vplivati ali ki bi ga bilo zdraviti s tuberkulinom, na oskrbovalni-co. Posebno se je ozirati na rodbine vračajočih se na pljučih obolelih vojakov. Oskrbovalne ure so za sedaj od 2. do 4. ure popoldne. Oskrbovalni zdravnik je g. dr. V. Breskvar, oskrbovalne sestre pa so gdčne. Jožica Be-*laj, Pavla Bones in Olga Cvahte. — Za De-telno pomožno društvo za bolne na pljučih: dr, Demeter Blelvveis-Trsteniški. — Iz D. M. v Polju. Včeraj se je pri fcas vršil zelo dobro obiskan javen ljudski shod, na katerem so bile vse vasi naše občine zastopane. Govoril je o sedanjem položaju g. Zabret, kateremu so zborovalci pazno in s priznanjem sledili. Marsikaka grenka je padla od Strani zborovalcev na nekdanje Suster-SiCeve pristaše. Koncu zborovanja, pa se je ustanovila narodna straža, za katere predsednika se je izvolil g. Ignac Mrcina. H koncu jc zbor sprejel z velikim odobravanjem' sledeče resolucije na narodno vlado: 1. Narodna vlada se naproša, da nemudoma zapleni in po-državi vevško papirnico. 2. Izreka narodni vladi neomajno zaupanje in izjavlja, da se popolnoma podvrže njenim ukazom. 3. Zemljišče graščaka na Fužinah naj se razlasti in da revnim občanom v porabo. Ravno tako naj se od erarja v najem vzeto zemljišče da nazaj kmetom v obdelavo in to nemudoma, da si morejo pravočasno oskrbeti za obdelavo. — Pot z Dunaja. Prijatelj našega lista nam je podal na vprašanje, kako je potoval te dni z Dunaja, sledeča pojasnila. Zelo težko je dobiti vozni listek. Če si pa enkrat v vlaku, je dobro. Po vozovih je sicer silno natlačeno, ker se vojaštvo vozi seveda brez vseh dokumentov tudi po stopnicah in strehah, Živio-klici ti done povsod nasproti. Dostikrat čuješ strele, a ti streli le spominjajo na streljanje topičev ob naših slavnostih. Vojaki imajo orožje in mu-nicijo ter streljajo v srak menda zato, ker tako lepo poči. Da je mogoča tu kaka nesreča, je jasno; saj se jih je pri žegnanjih tudi dosti zgodilo. Občinstvu ne delajo ni-kakih težkoč, čeprav so nekateri tako sestradani, da niso imeli redne hrane že po več dni; popolnoma jih obvladuje velikansko veselje, da gredo domov. Zato upamo, da bodo prihodnji dnevi naši domovini prizanesli bolj kot se bojimo. — Terpentinovega olja je prejel Zavod za pospeševanje obrti majhno množino v razdelitev izključno za črkoslikarje. Dotični samostojni obrtniki te stroke, ki še izvršujejo svojo obrt ln žele prejeti terpentin, naj vlože pismeno ali ustmeno svoje priglase na Zavod za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22 najkasneje do 14. novembra t. 1., ua poznejše priglase se ne bo oziralo. V priglasit mora biti navedeno in od okrajne bolniške blagajne oziroma pri-stojnegai županstva potrjeno, koliko delavskih moči da ima dotični mojster kol črkoslikar zaposlenih. Za potreho v druge namene naj se rabijo izključno nadomestila in se na pripise drugih strok vsled premajhne r.v.polr"Ijive množine ne more o.-iri.i. Tudi urr:.- s ■ bodo dobili le po litrih. — Za uboge otroke. G. Ladislav Roller je poslal 50 K, Pavel Pollak 50 K in okrajni glavar Žitnik v Kranju 100 K, katere je gospa A. Magdič, vdova po splošno znanem ljubljanskem trgovcu g. Magdieu poklonila Elizabet-ni olrcški bolnici v Ljubljani. lj Na katehetskem sestanku, ki bo v sredo, dne 6. novembra ob pol petih popoldne: 1. Razgovor o slovenski knjigi »Krščanski nauk za prvence«; 2. Razvrstitev spovednih dni za mladino ljubljanskih šol; 3. Slučajnosti. lj Narodna galerija. Odborova seja bo jutri, v torek, ob šestih zvečer na mestnem magistratu. lj Umrla je gdč. Elizabeta Smereker v Ljubljani, Kolodvorska ulica št, 8. lj Zopctni pričetek šol v Ljubljani. Vsled sklepa Narodne vlade imajo vse srednjp šole, učiteljišča in ljudske šole v Ljubljani jutri, to je v torek, 5, novembra, zopet pričeti z rednim poukom Narodni vladi je premnogo do tega, da srednicsolska mladina in ljudskošolski otroci ne bodo pohajkovali po ulicah. lj Gostilne smejo ocl danes naprej biti odprte samo od 11. ure dopoldne clo 8. ure zvečer. Kavarne se morajo zapirati ob 9. uri zvečer. lj Mladina do 17. leta sme ostati na ulicah samo do 6. ure zvečer. Pozneje le v spremstvu svojcev. lj Zbiranje v tjručah jc strogo prepovedano. lj Vrnitev orošja. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se orožje, ki se ga je moralo vsled razpisa c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z clne 23. maja 1915, drž. zak. št. 16, ob izbruhu vojne z Italijo na policijskem ravnateljstvu oddati, vrne lastnikom. Ti se poživljajo, naj se v to svrho s potrdilom, ki so ga pri oddaji orožja svoj čas na policiji ' prejeli, čim prej oglasijo na policijskem ravnateljstvu, pritličje, vrata št. 4. lj Vrnitev kavcij. Policijsko ravna-! telip+vo v T "" '5•••■>"!' r><>rnpn'fi. da se kavcije, ki so s j vlofile svojčas na policij sitem iuv-su<.uijstvu za vojno ujetnike, sedaj, ko so vsi vojni ujetniki prosti, vrnejo vložiteljem. Ti se poživljajo, naj se v to svrho čim prej oglasijo s tozadevnimi potrdili na policijskem ravnateljstvu, prvo nadstropje, vrata št. 8. lj Ogenj v domobranski vojašnici. V soboto zvečer je zažgai mažarski vojak neki avtomobil na dvorišču domobranske vojašnice. Pričel je goreti bencin in karbid, a v nevarnosti je bilo bt) avtomobilov, ki so stali eden kraj dragega. Po napornem delu, odlikoval sc je posebno načelnik gasilnega društva gosp. Turk, se je posrečilo ogenj pogasiti. Po Ljubljani so se kot po navadi širile zopet pretirane vesti, da je v nevarnosti municija, ki je pa v domobranski vojašnici sploh ni. Poškodovani so bili 4 avtomobili; vsi drugi avtomobili so nedotaknjeni. Mažar, ki je zažgai avtomobil, je ušel. p Kronberški vikar Vinko Vodopivec se je vrnil v svojo duhovnijo in stanuje sedaj v Gorici, Gosposka ulica št. 4, lil. nadstropje. p V Kobjaglavi na Kfasu je 25. okt. po dolgi mučni bolezni umrl g. Albin Pipan, bivši trgovski pomočnik, star 22 let. Spomladi je dobil radi bolezni daljši vojaški dopust. Bil je blag in postrežljiv mladenič. praznuj z nami! Krajevni odbor Narodnega veča v Celju. š Za mir in treznost se zavzema nedeljska »Marburger Zeitung» v uvodniku v katerem naglaša, da se morata v Mariboru vzdržati mir in red ter da se vzdržuje disciplina. nevke. š Celjski ia okoliški Slovenci I V sredo dne 6. novembra 1918 obhajamo najlepše, najveličastnejše narodno slavlje, kar ga more doživeti naš rod! Naš narod je svoboden, živimo že v lastni državi! Po dolgih, aeset- in stoletjih zatiranja, po krvavih štirih letih svetovne vojne, ki nam je prinesla novega, strašnega trpljenja, smo vstali iz groba in smo prosti državljani svoje jugoslovanske države! Velik trenutek je to in razumljivo je, da ga hočemo veličastno obhajati — obhajati ga ravno v središču našega okoliša, v dotlej pač že slovenskem C.elju! Dopoldne ob pol 9. uri celebrira g. opat Ogradi v farni cerkvi celjski slovesno zahvalno mašo. Ob pol 10. uri se zbirajo društva, korporacije, vojaštvo in vse drugo ol> i einstvo na trgu pred Narodnim domom v slovesni sprevod po celjskih ulicah, i Po vseh tovarnah, uradih, trgovinah in obrtih počivaj ta dan delo! Vse naše ljudstvo, od najpriprostejšega človeka do prvih naših veljakov se zbori k proslavi našega narodnega vstajenja! Ta dan naj zaplapolajo naše drage barve v mestu iu okolici raz vsake hiše, iz vsakega okna! Obleči Celje in okolica praznično obleko, sprejmi slo-i vcs.no okrašena ?r>vinska prestolica ver i seleči so noš narod! Kdor naš si, k !or ' ilržnvljan svobodne naše države, pr Narodno gledališče. (Glej sobotno večerno številko! Dalje.) Kakor pa se je izvedelo od več strani, tu ne gre za nikako krivdo g. N u č i č a. Vsled preobilnega dela v zadnjem času g. Nučič res ni imel časa, da bi Hamleta naštudiral slovensko. Uskoiiti je moral radi obolelega g. Pečka v ulogi' Jackovi, vrstile so se neprestano predstave in skušnje samo za dramo, ker še ni opere in operete. To je jasno in razumljivo. Gre tu predvsem za deistvo, da se umetniška vrednota celega dela (zlasti posameznih scen) zrahlja, razkroji in oslabi, če se igra v dveh jezikih, ali, če kdo hoče, v dveh dialektih istega jezika. Vprašanje ni narodnostnega, ampak samo estetskega značaja. To samo je treba konštatirati in pa dejstvo, da jih je mnogo, ki tako sodijo, obenem pa seveda tudi razumevajo izvanredne razmere, vsled katerih g. Nučiču za enkrat ni bilo mogoče drugače, razen če bi bil igro odložil v svrho naštudiranja na poznejši čas, vsled česar pa bi bilo moralo ostati gledališče vsaj z a teden dni zaprto. Gdč. M a r j a n o v i č - M a r k o v a je igrala ulogo Ofelije. Povzela je iz nje v veliki večini to, kar je hotel pesnik ustvariti v tej osebi: »Mlado, ponižno dekle, ki ljubi svoiega brata, ie pokorna vsaki besedi svojega očeta in zblazni, ko vidi umorjenega svojega očeta Polonija in norega svojega ljubimca. Ofelijina blaznost, kot jo hoče Shakespeare, je popolnoma patologična: Meša preteklo in sedanje, ne razume več pojmov ali pa jih preobrača po svoje, gleda v prazno daljavo, se naivno sme-ja, zdaj krčevito zajoče, zdaj poje, zdaj ihti, trga rože in jih siplje po tleh. Vsem tem atributom blaznosti je gdč. Marjanovič-Markova znala dati mnogo prave, verjetne naravnosti brez pretiravanja. Pač pa je pri primieri vsled bolezni menda — govorila v petem prizoru IV. dejanja pretiho, skoraj neslišno, pri re-prizi je ta pomanjkljaj zdatno korigirala. Ulogo kralja Klavdija, katerega preteklost je zavraten umor in krvosramstvo, sedanjost pa hinavstvo, zahrbtnost, bojazljivost in zloba, je interpretiral g. V a 1 o B r a t i n a. Priznati je treba, da stavljata hinavstvo in zahrbtnost, kot ju pozna dramatika, na igralca zelo težke zahteve že radi tega, naravnega, popolnoma maskiranega hinavstva dramatika ne more prestavljati, ako jima ne da prozor-nejše maske, t. j. več jasnosti. Kakor pač hoče pesnik, oziroma zna igralec, lako se hinavska zloba sama demaskira z gesto, z mimiko, s pogledom, s kader.ciranjem glasu, včasih celo z monologom. Vse to pa smo le v mali meri opažali v igri g. B r a t i n e , ki je Klavdiju začrtal naravnost dobrodušne, malomeščanske poteze a la kralj Mark v Korno-valiji. Upajmo, da bo g. Bratina v nadaljnih re-prizah segel ulogi prav do dna in se mu bo tudi posrečilo, naredili iz nje vsaj relativno i verjetno figuro. G. P o v h k je dal Poloniju prav naraven in zato mogoče za dvor premalo opiljen glas. — G. Ž e 1 e z n i k je vpodobil mladega Laerta precej dobro, naravno, a v sedmem prizoru 4. dejanja ne bi smel biti na vseh mestih enako patetičen. Nasprotno je g. Peče k pozabil v korist svoji igri včasih pretirano vzkinevanje in je dal ulogi dovolj prijateljske milobe. — Gospod Rasberger je bil kot dvornik nekam neokreten, a kot drugi grobar ni zgrešil pravega tona. Isto velja za g. L o č n i k a kot dvornika. Svoj dekla-matorski talent je pokazal g. Danilo kot prvi igralec in kot kralj v igri se js pokazal iz-vežbanega igralca. Ulogo je znal prav dobro. — Ga. Bukšekova je pogodila z znano spretnostjo umirjeno dostojanstvenost kraljice Gertrude. — G. M a r e k je vzbujal s svojo groteskno igro veliko vese'osti in je rren-i da nrav zato nekatere besede izgovarjal in. j naglašal popolnoma napačno. G. Strniša, i ki ie predstavljal »duha«, ni našel pravega I Hrabra svojemu glasu. Sicer na igrati mrliča in ! zadeti barvo njegove**! glasu, ni lahka stvar, saj ne vemo, kako mrliči govore. Zato je tudi težko staviti aksion, kako naj govori kot mrtvec — igralec. V.se druge uloge <;o sc-kundernega pomena. G. G. pr Iz gledališke pisarne. V pondeljek ostane gledališče zaorto. V torek, dne 5. t. m. se ponovi »Hamlet« za »B«-abonement. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — V sredo, dne 6. t. m. ho uprizorjena Nušičeva komedija »Svet« za abonement »A«. — V četrtek, 7-t. m. sapponovi »Hamlet« za »C«-abonement. odru* (K uprizoritvi »Hamleta«.) 'ini profesor dr. Karel Glaser je 1. 1984. v .ljubljanskem Zvonu« prvi med Slovenci objavil prevod Shakespearovega dramatičnega ! dela in sicer III. dejanje »Romeo in Julijo« ter ; se je nrvi z vso vnemo zavzemal za to, naj bi i se tudi Shakespearove drame sprejele na repertoar ljubljanskega slovenskega gledališči. Preložil je sam celo vrsto tragedij in komedij j svojega Ijuhlianca, jih ponujal Dramatičnemu društvu in Slovenski Matici, a došivel ni niti ene predslave in niti enega nati-ka svonh prevodov, Bili so. žal, povsem nerabni: dobesedni, a nepesniški, brez stila, brez gracije in humora, okorni po ieziktt, često brez rrzumevarva. — skratka neliterarni. da, niti . i silo uporabljivi. Prvi Čeh režišer in vodja naše drame je bil rajni Rudolf Inemann; ž njim vred jc bila ati-gaževana prva češka, heroina, Zdenka Teršc-va. Bila sta resnobna umetnika ki sta stremela no najvišjih igralskih ei!i:h. Njima je nrtr.i-i sati zaslugo, da sc je peiavil Shakespeare ko-nečno tudi na našem odru dostojno in uspe-i šno. Prevajalec na je Ml Miroslav Malovrh, takratni gledališki kritik. Dne 3. marca 1896 se ie pojavil na liub-lianski slovenski pozornlci r v i č -O t h c I' o*. , Rajni A. VerovSsk je igral Othella, Jaga Ine-mann, Emilijo G. Danilova, Oesdcmono T rš '-■ \a in Cassia Darilo. Tragedijo so igrali trikrat, v a takrat velik uspeh. Inennnn se ie torej upal I 1J, marca "'07. uprl: vit« komedijo ••!(« o se k r o t e ž c n s lc c , v kateri sta igrala dve glavni vlogi Petrukyja in Katarino — Inemann in Terševa. Prevod je preskrbel Anton Funtek. Dne 1. oktobra 1897. je uprizoril Inemann »Beneškega trgovc a«. Trgovca Antona ie igral A. Verovšek, Porzijo Terševa, Shylocka Inemann, Lanzelota Perdan, v ostalih večjih vlogah pa so sodelovali: Slavčeva, Ogrinčeva, Danilo, Lovšin i. dr. Dne 29. novembra 1898 so ponavljali ko> medijo »Kako se krote ženske«, a že z deloma novim osobjem. Pctrukyjo je bil še Inemann, Bianko je igrala Krisla Ručkova, Lukentia R. Devl, Katarino pa Ljerka pl. Šramova iz Za,-greba kot gost. Vse dotedanj epredstave Shakespearovih dram so dosezale pri občinstvu in pri kritiki navdušen odmev. Dasi ni dosegk nobena več kot 2—3 reprize, so bili z uspehom zadovoljni igralci, voditelji gledališča, zlasti pa blagajniki. Tako si je torej Inemann upal dalje ter js dne 28. decembra 1899 uprizoril prvič v lv. Cankarjevem prevodu »II a m 1 e t a«. Sam je igral izvrstno naslovno vlogo, Laertes je bil R. Deyl, Horacij Danilo, Gertruda Danilova, Ofe-lija Ogrinčeva, Polonij Housa, Klavdij Verovšek, duh Polašek. »Slovenec« poroča, da je bilo ob premijeri »Hamletovi« gledališče »dub-kom polno« ter da so morali v pritličju postaviti še stole; »Slovenski Narod« pa ie v dolgem članku proslavljal ta umetniški dramatski dogodek ter izrekal intendanci in igralskemu osobju navdušeno priznanje. Po odhodu R. Inemanna je prevzel vodstvo drame rešišer Čeh Adolf Dobrovolny, k? je 25. marca 1902. uprizoril prvič Cankarjev prevod Shakespearove ljubezenske žaloigre »Romeo in Julij a«, Roinea je igral Rud. Deyl, Julijo Krista Riickova, Lorenza Dobro-vo!ny, Parisa Danilo, Capuleta Dragutinovič. . Merkucija Lovšin. Dne 28. februarja 1903 je bila prva predstava Shakespearove komedije >S e n kresne n o č i « v prevodu O. Župančiča. Tezej je bil Danilo, Lisander K. Hašler, Demetrij Do-brovolny, Hereenija Dobrovolna, Hipolita Dra-gutinovičeva, Oberon Danilova, Helena Riickova, Malik Kreisova, Kozobrin Verovšek, Mo-žina Fr. Lier, Pust O. Boleška itd. L. 1906. je odšel Dobrovolny na novo mestno gledališče na Kral. Vinogradih, Krista Riickova pa na kr. zem. kazalište v Zagreb, kjer je na višini svoje popularnosti umrla na sušici. Za Dobrovolnvm je prevzel mesto režiserja Leon Dragutinovič, ki je uprizoril iznova »Hamleta« (A. Jijan kot gost) in »Beneškega trgovca«. V »Hamletu« so igrali Dragutinovič (Klavdij), Tišnov (Laertes), O. Sourna (Ofelija) i. dr., v »Trgovcu« pa Taborskv (Bassanio), Boleška (Gabbo), M. Taborska (Porzia), R. No-skova (Jessika), H. Nučič (Graziano) Draguti novic (Shvlock) i. dr. Po odhodu Dragutinoviča v Trst je postal rešiser in vodja drame Hinko Nučič, ki je dne 5. marca 1910 uprizoril prvič tragedijo »J ulij C e z a r« v O. Župančičevem prevodu. Naslovno vlogo je igral A, Danilo, Antonija II. Nučič, Bruta M. Skrbinšek, Kasija Fr. Bohuslav, Kasko R. Bukšek. Dne 4. januarja 1912 je uorizoril H. Nučič komedijo »Vesele ženske w i n d s o r -š k e« po mojem prevodu. (Tavno vlogo sira Falstaffa je igral A. Verovšek. Dne 17. septembra 1912 so uprizorili prvič :-Komedijo zmešnjav«. Re/iral jc Čeh Jos. Fišer. Glavne vloge so igrali Fr. Bohuslav, M. Skrbinšek, Danilo, A Verovšek, R. Bukšek, Jos. Povhe in B. Pečck. S tem je naš schakespearski repertoar iz črpan. Šele 22 let imamo torej Shakespeara na svojem odru, a koliko umetnikov, ki so nam prvi predstavljali njegove značaje, je medtem že padlo v grob! Ko otvarjamo v spomin 300-letnice pesnikove smrti, znova klasični repertoar, se s svaležnostio in pieteto spominjamo pokoisiikn vnaših bivših članov Inemanna, Lie-ra, Poleške, Dragutinoviča. T.nvšina, Vcrov-| ška, Polaška in Riickove. V zgodovini naše ! drame ostanejo nenozabni kot resni, simpati-I čm, zaslužni pionirji. Danes je šef-režiser in vodja, naše drame ! zopet Hinko Nučič, ki je i^ral v Zagrebu po | rajnem Fijanu opetpvano Hamletovo vlogo z i največjim uspehom. Te dni je bilo v dunajskem mestne m ! svetu skrbipolno posvetovanje okoli točke: Kaj bo z Dunajem po premembi no-trajne ustave? Da je s centralističnim ustrojem avstrijske države padla glavna opora sedanjemu — kmalu že samo bivšemu sijaju dunajske prestolice, to jc postalo menda najzabitejšemu dunajskemu pur-garju jasno. Brez vsakega sočutja gledamo Jugoslovani to zgodovinsko spremembo: Dunaj peša in odslej bode pešal vedno bolj, pešal bede rapidno; padel je že itak od svetovnega mesta na preprosto rezidenčno in birokratsko središče; pa tudi stališče bode kmalu izgubil. Izginil bode oni legijon uradov in »poslovalnic«, ki danes še životari-I jo, odšla bode vsa ona denarja lačna četa i trgovcev, prodajalcev, obrtnikov in brez-I imenska drhal onih, ki žive od denarja »ka I valirjev«. Na mestu hinavsko-veseljaške presto-lice pa se bodo razvijala resnična središča narodnih kultur Praga, Lvov in Ljubljana. Če pogledamo malo nazaj na razvoj i Dunaja, nc najdemo nikjer le najmanjšega j pojmovanja resnične ja položaja, ki ga je lo mesto imelo. Kot posredovalec med avstrijskimi narodi, po srečno lahkoživem S temperamentu svojega ljudstva, ki mu je : bil vsak šovinizem tuj in zoprn, bi bil Du-I nai lahko postal v resnici srcdi.ršs in zatočišče različnih slovanskih in romanskih i kultur, njih glasbe, upode: "-ajočih umetao-1 sti, znanosti itd. Na zunaj bi k o t. državno stolno mesto kazalo svoje sv>o*'ov;.uiie ve-leumom drugih naro ,'ov s ic ', -'a bi j in postavljalo spomenike, prire:.vr> predavanja o njih. sploh poskrbelo ?a -blusvanje natodnosfi. A r.ič o •,<•;•• to n s. n: zgo-i dilo. Višek se je dosegel pod Luetferjem, ki je bil za neke vrsie sirpijivesti. pod njegovim naslednikom Weisskirchnerjem se je vrnili med Dunajčane antipatični nemški nacijonalizem njihovega župana, ki naj bi zakril nepregledno vrsto upravnih in političnih pregreh. Že pred vojno je Dunaj hiral. Med vojno pa je šlo to pod \Veisskirehnerjem kar rapidno. Pola zanemarjena, tlak razrit, parki opuščeni, na vseh koncih in krajih kupi nesnage, smeti, spomeniki zanemarjeni, razsvetljava škandalozna, tramvajski vozovi v dezolatnem stanju, cestnih pometačev sploh nič več itd. Kdor je gledal preje to dunajsko kulturo, se nc more čuditi, cla jc tako daleč prišlo. Kar je bilo pristo dunajskega, še iz prejšnjih stoletij, to so srečno odpravili. Ljubke historične hišice dunajskih meščanov s sanjajočimi vrtovi ali pa tudi okusne palače v notranjem mestu —, izginili so vinogradi v hernalskem in otakrinškem predmestju — izginili pa tudi zastopniki starega, udobno uživajočega Dunaja. Mesto tovarn, ravnih široko tlakovanih cest, mesto židovske plutokracije in pohlepne birokracije na eni, pa tudi mesto posuro-velih ljudskih mas v tvorniških premestjih na drugi strani je stopilo na stran. Posu-tovelo je to mesto izza časov Beethovna, Schuberta in Straussa, da ga ni več spoznati. Njegov edini sloves so bile v zadnjih letih lascivno frivolne operete podunajča- nega Slovaka Leharja, — in ves nivo navadnega dunajskega človeka se jc gibal v teh mejah. Da bi bil Dunaj kaj več, mu ni prišlo na misel; za tistih tisoč žrtev, ki so jih avstrijski narodi dan na dan doprinašali za Dunaj s tem, da so se iz teh narodov iztekali sadovi njih materialnega in duševnega truda, dobršen del njih zdrave mladine, in premožnih slojev tušem, zalo ni imel Dunajčan nobenega smisla. Da se je le še naprej iztekalo bogastvo ceie države na sredstvih in ljudeh v njegovem Dunaju, pa je bilo vse dobro. Čehe je zasmehoval, Poljake je med vojno začel črtiti kot sitne pritcpence, Sltfvence je metal v en koš s Slovaki kot lonceveze, kostanjarje, z eno besedo: neke boljše vrste beračev. Kako tuj pa je bil tudi vsem Slovencem Dunaj! S podvojenim hrepenenjem je dunajska slovenska kolonija veselila se junija, ko je bilo vsaj za en do dva meseca mogoče, obrniti temu mestu hrbet in dihati zopet med domačimi ljudmi. Še posebno pa se nam je odtujil iri osovražil Dunaj, ko je pod patronanco svojega vsenemško navdahnjenega župana tako ostro protestiral zoper našo deklaracijo in zahteval za Nemce pot do Adrije. Dunaj ni pomislil, da je državno stolno mesto, ki naj uvažuje koristi in stremljenja vse avstrijskih narodov, izrecno je povdarjal, da je največje nemško mesto v Avstriji — ter je s tem sam sebe degradi- ral. Dunaj je nehal biti državno stolno mesto, ostal bo — največje mesto nemške Avstrije. Škoda zanj, zemljepisna lega in zgodovina mu je bila določila kaj boljšega. a Prodajalci sladkorja se vabijo, cla sc takoj zglase v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lillegu radi nakazila sladkorja. a Meso na zelene izkaznice B štev. 1 do 2000, Stranke z zelenimi izkaznicami B št. t do 2C00 prejmejo goveje meso v torek, dne 5. t. m., v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: dopoldne od 7 do pol 8 št. 1 do 200, od pol 8 do 8 št. 201 do 400, od 8 do pol 9 .št. 401 do 600, od pol 9 do 9 št. 601 do 800, od 9 do pol 10 št. 801 do 1000, od pol 10 do 10 št. 1001 do 1200; popoldne od 3 do pol 4 št. 1201 do 1400, od pol 4 do 4 št. 1401 do 1600, od 4 do pol 5 št. 1601 do 1800, od pol 5 do 5 št. 1801 do 2000. Stranka dobi za vsako osebo 15 dkg mesa, kilogram stane 2 K 80 vin. a Me3o za gostilničarje in zavode. Gostilničarji in zavodi prejmejo goveje meso v torek, dne 5. t. m., popoldne od 1. do 3. ure v cerkvi sv. Jožefa. a Kostanj za III. okraj. Stranke, JU. okr. prejmejo kostanj na zelena nakazila za krompir v sredo, dne 6. t. m., popoldne v deški šoli na Ledini. Določen je ta-le red: od pol ?. do pel 3 št. 1 do 350, od pol 3 do pol 4 št. 351 do 700, od pol 4 do pol 5 št. 701 do 1050, od pol 5 do 5 št. 1051 do konca. Stranke dobe za vsako osebo lahko do 5 kg; kilogram stane 3 K. a Kislo zelje na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo kislo zelje v sredo, dne 6. t. m., dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od 8 do 9 št. 1 do 200, od 9 do 10 št. 201 do 400. od 10 do 11 št. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kilogram stane 1 K. a Sladkor in kavina mešanica na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo sladkor in kavino mešanico v torek, dne 5. t. m., popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od pol 7 do po! 3 št. 1 do 150, od pol 3 do pol 4 št. 151 do 300, od pol 4 do pol 5 št. 301 do 450, od pol 5 do 5 št, 451 do konca. Stranka dobi za vsako osebo % kg kavine mešanice in Vi kj> sladkorja, kar stane skupaj 1 K 50 vin. Pri nesite za sladkor dovolj velike posode. a Kostanj za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo kostanj na zelena nakazila za krompir v torek, dne. 5. t. m, in v sredo, dne 6. t. m. v deški šoli na Ledini. Določen je ta-le red: V torek, dne 5. t. m. od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 180, od 9. do 10. ure štev. 181 do 360, od 10. do 11. ure štev. 361 do 540, popoldne od 2. do 3. ure štev. 541 do 720, od 3. clo 4. ure štev. 721 do 900, od 4. do 5. ure štev. 901 do 1080. V sredo, dne 6. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1081 do 1260, od 9. do 10. ure štev. 1261 do 1440, od 10. do 11. ure štev. 1441 do 1620, popoldne od 2. do 3. ure štev. 1621 do konca. Vsaka stranka dobi za osebo do 5 kg kostanja, kilogram kostanja stane 3 krone. S ZgBasif© se ne« * '!»ii»:»iiiiiniiinii)Hiiitii»it;ii''''l')»ti:it;i)';»iiMW»intiininimmniB| ■ ■ . "J--...J-.", "., FELIKS TOMAN, mlaj. posestnik valjčnega mlina CiL! TOMAN, roj. AD i poročena. G imžale, 3. listopada 1918. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam šli povodom prebridke izgube naše najdražje i do- MRLKE Malo posestvo hiša s hlevom, 2—3 orale njiv, nekaj travnika z vrtom se kupi v Novem, mestu ali v okolici. Naslov kupca pove uprava »Slovenca« pod it. 4265, ako znamka za odgovor. 4265 kt je podlegla tako naglo pljučnici vsled španske bolezni, in za mnogoštevilno udeležbo na poti, kjer smo izročili potrtega srca, toda potolaženi v verskih motivih, njene zemeljske ostanke materi zemlji, izrekamuo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Njen duh nas ne zapusti. Radovljica, dne 3. XI. 1918. Rodbina BuSovec ■ Justin. v »'-v .'-■ -'-i;V- ij&iffi ^TčtfS* Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša predobra mama, stara mama in tašča, gospa Cecilija Bohte dne 2. novembra 1918, po mukepolni bolesti v 81. letu starosti, prejomši sv. zakramente, mirno v Gospodu zaspala. Priporoča se v molitev in blag spomin. Sp. Težkavoda-Lnkovica, dne 3. novembra 1918. Žalujoči obiteSJi - KraJJ. Deklica za vsa hišna dela, marljiva in pottena, se sprejme pri zakonski dvojici. Dobra oskrba, stalna služba. Nastop takoj ali po dogovoru. Vpraša naj sc ▼ Zagrebu, Vlaška ulica 23/L, Juriša. 4267 Kupi se dobra dvocevkai s strelivom Reiuše so izključene. Plača se tudi v živilih. Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod it. 4250. Fin albanski cigaretni tobak je na prodaj. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod it. 4258. Naznanilo in zalivala. Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da od 1. novembra dalje ne izvršujem več gostilničar^ke obrti v gostilni Mm", Oesarla Mš trs 11 ter se tem potom zahvaljujem vsem velecenjenim stalnim in drugim gostom v Ljubljani ln na deželi, za vse obMrco mi fzkaeano zaupanje na dosedanjem mestu. Velespoštovanjem Peter Krisčh. Mlina javna I OKLIC. 4247 j.' i srcem naznanjamo žalostno vest, ' i?.ir. oče, iirat, itd., gospod JOSIP BORŠTNAR trgovec i« posestnik v Gabrovki pri Sv. Križu novembra, po kratki a mučnt bolezni, previden mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v ponedeljek, dne 4. novembra 1918. Gabrovka.dne 2. novembra 1918. Zala^ožs ©sSali. V smislu sklepov c. kr. okraj, sodišča v Radovljici z dne 24. oktobra 1918, opr. št. Nc I. 641/18/1 in 642/18/1 se vrši v ponedeljek, dne 11. novembra 1918 ob 9. uri zjutraj — eventuelno tudi naslednji dan ob istem času prostovoljna javna dražba sledečih nepremičnin: 1. Pare. št. 75/1 vila v Zagoricah St. 34 z zemljiščnimi parcelami št 74/2 in 72/2 travnika k. o. Želeče, cenjeno na 70.000 K. 2. Pare. št. 338/3 vila Maja z zemlji-ščno pare. št. 338/6 vrt k. o. Bled, cenjeno na 20,030 K. 3. Pare. št. 52/2 hiša St. 41 v Zagoricah in sem spadaioče zemljiščne parcele št. 52/1 in 55/3 vrt ter kos vrta 55/1 d. o. Želeče, cenjeno na 45.000 K. 4. Pare. št. 445/4 vila Belmond pri postaji na jezeru in kos vrta pare. št. 445/1 d. o. Rečica, cenjeno na 70,000 K. 5. zemljiščne pare. št. 341/1 in 324/1 njivi, 342/1 in 342/3 travnika ter 342/7 pot k. o. Bled, cenjen 1 štirjaški meter po 8 krtfh. Ceniena vrednost je vzklicna cena ter r,e pod to ceno ne proda. Dražbeni pogoji se smejo vpogledati v pisarni podpisanega notarja med uradnimi urami. Alojzij Pegan, c. ltr. notar kot sodni komisar. deloma invalid, vojaščine prost, zmožen vsakega dela, spadajočega v to stroko, išče dala s preskrbljeno domačo hrano in stanovanjem. Najrajši v Ljubljani ali okolici. — Prijazne ponudbe na upravništvo Slovenca pod šifro -dober mizar". 427B. Svarilo, Svarim vsakogar, naj ne kupuje živil in sploh poljskih pridelkov od mojega očeta Andreja Globočnik v Mošnjah 17, ker ne sme od omenjenih stvari ničesar prodati. — Vsakogar, kdor bi se drznil omenjene stvari od njega kupovati, bom v naprej sodnijsko zasledoval. 4251 Ant. Globočnik, posestnik v Mošnjah 17, Radi opustitve moje trgovine razprodan V najem ali na račun se želi dobiti v Ljubljani, Sprejme sc takoj. na naslov: Medvode 76, po izredno nizkih cenah. IVAN UREK. LJUBLJANA, MESTNI TRG 13. 4249 NA PRODAJ je triletna 4237 mr kobila katero se lahko ogleda na grajičinl VI-soko nad Škofjo Loko. Ponudbe sprejem« I. NOVAK, LJUBLJANA, Sodna ulica 3/IV., popoldne od 12. do 1. ure. Pri vsaki bolezni je potrebna snažnost. Umivajte se s pravim m Mlad, inteligenten, dobro situiran privatni uradnik, kt mora radi vojaške službe bivati daleč v tujini, želi v svrho poročitve spoznanja z brhko Sugosiovanko veselega značaja in neomadeževane preteklosti. Pisrua z natančnim naslovom na uoravo Slovimca pod »Slučaj« 4272, » JJUUIKVUI I UiJUL't illill IIIIUVI'1 , katero razpošilja proti povzetju komad za 6 kron A. JELENC, trgovec v Tržič« na Gorenjskem. m.. T"n n i 1,1 iin i, Iščem pošteno solidno 4266 pr Ponudbe za vsa hišna opravila k dvema osebama. 4254 j Oskrba in dobra plača po dogovoru. — Ponudbe na: ZORA BAKLIŽA, Zagreb, Jeiisavina ulica 14. se išče za takoj. — Plača po dogovora, Poizve se pri upravništvu »SLOVENCA« pod it. 4257. Siivovko, tropiajevec, konjak ponudim trgovcem in gostilničarjem. VlbJEIfi SPITZER, LJUBLJANA, KOulZEJ. Išče se JS8?" MOŠKI, ki bi bil pri- oravljr-n prevzeti službo 4252 r Tržiču na Gorenjskem. Lc trezni in laki, kateri so že službovali v podobnih ilužbah, imajo prednost. Tudi invalid, pripraven za to službo, bi se '»prejel. Ponudbe pu£'>ji, višino plače, j t poslali na .ri.no županstvo Triič na Gorenjskem. Izdaia konzorcvi Pristno domače gfiBD Pilje M nreskrbi le v zameno drugo različne hrane. Kr-.rsS Kos, ivercztne, vla ulok Čres, Istra. Istotam se dobi sladkor in različne moSke^obloke, Proda sc v jako lepem in prometnem krsdu pri lami cerkvi, ob ccsti, ne Go--enjslrrin, vclfka enonadstroona BRST MSa •"Hi? ■'o-fllna, pripravna tudi za trgovino. Prodaja rt; vslrd smrti gospodarja. Ponudbe kupcev sprejema uprava -»Slovenca« pod štev. 4248. Na iavir drr*b: v Zfor. Krušici št. 5 se bo oddajala v nedeito, 10. nov. ob 3. uri ponoldne in v por.vv'~1ic'". 11. nov. ob 9. \,:i dopoldne v nnjaK r.a dobo treh let AGRARIA-brzodro-tiilnl mlin poJIlemo 5 dni nn poskuš-njo. Al.o dobro ns claluju, ga lahko pošljete nazaj In prejmete na-^aj svoj denar. Dobavlja se točno Ig, dokler traja zaloga! r tfospodarskim poslopjem, ia več njivam'. 0>na K 185-- 1 j. ■ ■ ■ (Izrezati, razločno izpolniti, vložiti v kuverto in takoj odposlan, ker se i:iorc pošiljati Ic, dol:ler |e v znloqi.) Tvrdka E. PLANER. Dunaj IV. Redite V/ cn-zcite 1. 9. Norofam VnS flctrarla-hrzodrnbilni mlin za v.rie-sek K 185-- po pov7etju, s pravico na pnSijcm n.liii tekom 5 dni nnzm, uko ne bo dobro imel. Ime: Krn|: 2 zamahnim * > kcSeSOm. Poštnina In zavojnina i- . f ! ' , '9 . Podpisan! Iriavljam, da nisem plačnik r.j morch;:io dM^ovn, ki bi j«l» nnprsvHsi i -r.ofa hči FSiVNflSKA KLEMEN T. 425<< ra Bregu St. 20. 4261 | SIMON KI.EMENT, IruS. vkp. Koii.iiij 5t, 9 pri oatarln> „iigraria"~brzodi40Mim miin. Ne nnicenciSi. pnf pa rajbr ijSt, nalsposo^ncjšl drobilo! mlin, ki s? dc.be - edini, s katerim se Inhko m;ije plenica, r,'. koruza -fcCtiicii itd. — fino, kakor kdo želi. Uclo silni tanko ter se lahko uredi na 1 vrste drol>!jct>:n. Nadomestni deli sc dobe in lahkotno zamen ,a;o. E. PLANER, DUMHJ, IV, Redite W enzede 1 9, v fuLuiju. ovnrtit nrrrlnik: Josip Jiiblianli h-atoliSk* tUkacna t LtublUmL »■_ - 9 izda] »Slosenca** od dne 3. in k. nonemora ziutrai. Narodno veče je prejelo dne 2. novembra 1918 od avstrijskega vrhovnega vojnega poveljstva noto, s katero so slavile ententne države dne 29. oktobra 1918 pogoje za premirje, ki se glasijo: A, (Pogoji za kopno.) 1. Sovražnosti na kopnem, na morju in v zraku naj se ustavijo. 2. Popolna demobilizacija cele avstrijske armade. Vse enote, ki operirajo na frouti od Severnega mer j a do Švice, naj sc takoj ortmoldičejo. Avsiro-Ogrski se dovoljuje, da ima v svojih mejali največ 20 tllvjzjj v obsegu mirovnega stanja. Polovica vsega infanterijskega materijala in topničarstva ter odgovarjajoče oprema, v kolikor se nahaja v področju ozemlja, ki se ima evakuirati, mera se zbrati na mesiih, ld so določijo v dogovoru z zavezniki, ter izročiti zveznim državam. 3. Evakuacija vsega ozemlja, katerega je Avstri ja od pofietka vojske s silo ziasedla, se mora dovršiti v dobi, katero bo odredilo vrhovno poveljstvo na raznih frontah. 4. Od vrhunca Umbraila do severno od štilferskega sedla gre črta po slemena retskih alp do izvira Adiže in Eisaka preko hriba Resel in Brenncrja ter po vrhovih Filerja. črta naj se okre-ne na Jug preko hriba Toblach in gre do sedanje meje ob karnskih alpah, potem se okrcne do hriba Trbiž, nadalje gre ob vodovju julijskih aip preko Mangarta in Triglava In razvodja nad Podbrdom ob Idriji. Od tu naprej naj gre linija v jugovztočni smeri proti Snežniku, izvzemši celo kotlino Save s pritoki. Od Snežnika naj gre črta proti Primorju, čez Kastvo, Matulje in Volo-sko. Ti kraji se imajo izprazniti. Nadalje naj gre granica ob administrativni meji Dalmacije. V evakuirano področje spadajo vse doline in reke, ki se spuščajo proti šlbeniku, kakor Krka, Vutišnica in njeni pritoki. V to ozemlje spadajo vsi otoki, ki se nahajajo na severu in zapadu Dalmacije: Premnda, Silva, Ulb, Maon Pag in Puntadura na severu. Nadalje Sv. Andrija, Vis, Hvar, Kurčola, La-stovo In otoki v okolici in otočiči do Pelagoze, izvzemši otoke Torkola, Solta In Brač. Celo Izpraznjeno ozemlje bodo zasedle čete entente In Zedinjenih držav Severne Amerike. Vojni in železniški materij al, ki se nahaja v ozemlju, ki ga je treba evakuirati, mora ostati na svojem mestu. Izročitev tega materijala se ima takoj izvršiti. Oskrbo s premogom prevzamejo zavezniki in Zedinjene države pod posebnimi pogoji, ki bodo dogovorjeni z vrhovnim poveljstvom zavezniških vlasti na raznih frontah. Na potih, ki naj jih odkažsjo vrhovni poveljniki zavezniških oblasti na raznih frontah, se ne smejo izvršiti rekvizicije, ne motenja ali opustošenja potom sovražnih čet v področju, katere mora sovražnik izprazniti ali katere se nahajajo v posesti, sil zaveznih držav. 5. Zavezniki imajo absolutno pravico: a) da se smejo vse čete svobodno kretati na vsaki cesti ali železnici ali vodnem potu avstro-ogrskega področja; b) da uporabljajo potrebna avstrijska ali ogrska prometna sredstva in da zasedejo vse one strateglcne toške v avstro-ogrski monarhiji, katere smatrajo zavezniki za polrebne v ta namen, da se nastanejo, ali vzdržujejo red vse potom rekviiicij v korist zveznih vojakov, naj se nahajajo kjerkoli. 6. Naj se odstranijo vse nemške čete v roku 3.5 dni, ne samo z italijanske in balkanske fronts, ampak iz celega avsiro-ogrskega teritorija, fer naj sc vse one nemške čele, ki se niso še odstranile po teh dneh iz ozemlja, Internirajo. 7. Provizoiična uprava področja, ki naj ga Avstrija-Ogrska izprazni, bo poverjena lokalnim oblastem pod nadzorstvom postajnih poveljstev zveznih okupacijskih čet. 8. Domov naj se pošljejo, ne dp bi so isto zahtevalo od zaveznikov, vsi vojni ujetniki ter internirani podaniki zaveznikov, kakor tudi civilno prebivalstvo, ki je bilo odstranjeno iz svojih bivališč, in to pod pogoji, kol Jih bode stavili vrhovni poveljniki na posameznih bojiščih, 9. Bolniki in ranjenci, M ostanejo sa cvsivuitučciii purroivru, morajo aeiaii v oskrbi avstro-ogc&hega osebja, ki naj se pusli ua svojem mestu r io-'adevnim zdravstvenim mateviialom. B. (Pogoji za morje.) 1. Takoj naj se ustavijo vse sovražnosti na morju in naj se točno navedejo mesta, kjer se nagajajo in plovejo avstrijsko-ogrske ladje. Nevtralcem se zasigura svoboda, katera bo zajamčena v teritorijalnih vodah v zaledju Avstrije-Ogrske od trgovske in vojne mornarice zaveznikov in Združenih držav in ita pri tem ne sme priti v razpravo vprašanje nevfralitete. 2. Zaveznikom m Združeiiim državami naj so izroči 1.5 avstrijske-ogr-skih podvodmkov, ki so bili zgrajeni med letom iSifl. in lotom 191«. Vsi osiaJI podvodniki, ki se nahajajo v avsirc-ogrskem teritorijalnem vodovju ali bi mofjii vanj prodreti, se imajo poplnoma razorožili in napraviti nepremičnim in morajo ostati pod nadzorstvom zaveznikov in Zedinjenih držav. Zaveznikom In Zedinjenim državam se imajo izročiti z opremo In ma-terijalom vred 3 vojne ladje, 3 lahke križarke, 9 iorpedovk, 1 minonossc, 6 donavskih monitorjev, ki jih bodo označili zavezniki in Združene države. Vse ostale nadvodne vojne ladje (vključivsi porečne ladje) se morajo zbrali v onih avstro-egrskib. glavnih lukah, ki jih bot;o označile Zcdinjene države in zavezniki. Morale sa bodo pa popolnoma razpremili in popolnoma razorožiti ter staviti pod nadzorstvo zaveznikov in Združenih držav. 3. Svcboda plovbe za vse ladje vojne in trgovske mornarice zaveznikov In Zedinjenih držav na »Jadranskem morju, vključivši teritorljalne vode, kakor tudi po Donavi ln njenih pritokih v področju Avstro-Ogrske. Zavezniki dobe pravico, da očistijo vsa polja min in razrušijo vse zapreke, katerih položaj se jim ima naznaniti. V zavarovanje plovbe po Donavi bodo zasedli zavezniki in Zediujene države vse utrdbe in obrambne naprave ali jih bodo razrušili. 4. Blokada s strani zaveznikov in Zedinjenih držav se vzdržuje v sedanjem stanju. 5. Pri tem se bodo zaplenile avstro-ogrske ladje, ki zablodljo pri plovbi, izvzemši one slučaje, ki jih odobri komisija, sestavljena Iz zaveznikov in Zedinjenih držav. 8, Evakuacija cele obale In vseh avsiro-ogrskih trgovskih luk, ki so nahajajo izven lastnega avstre-ogrskega teriiorijalnega vodovja in da se ne obdrži vsega plovnega materijala, vsega vojnega materijala, ladijskega materijala, rezerv !n vsega plovbenega materijala. 7. Zavezniki in Zetfinjens države bodo zasedli vse pomorske in kopne utrdbe in otoke, ki služijo v varstvo obale Pulj a, kakor tudi gradilidco in arzena!. 8. Vrnitev vseh od Avstro-Ogrske zadržanih vojnih ladij vseh zaveznikov in Zedinjsnih držav. 9. Prepoved vsakega razdiranja naprav ali materijala preti izpraznitvijo, predajo ali vrnitvijo. 10. Vsi vojni, ujetniki vojne :'n trgovska mornarice, ki se nahajajo v rokah Avstrije-ORTske, se morajo brez vsake izjemnosij. poslali domov. Narodno veče naj proti teritorialnim vprašanjem takoj brzojavno zavzame svoje stališče. Premirje na fronti. Kor. urad, Gradec, 3. novembra, ob 6. uri 5 minut popoldne: Dunaj, 3. nov. (K. u.) Uradno se razglaša: 3. november: Na italijanskem bojišču so naše čete na podstavi sklenjenega premirja ustavile sovražnosti. Pogoji za premirje sc objavijo posebej. Šel generalnega štaba. Vrhovno armadno poveljništvo ,je br-zojavilo Narodnemu svetu v Ljubljani 3. t. mes,: Včeraj sporočeni pogoji premirja entente so bili sprejeti. Komisiji z generalom pobota Webrom na čelu sc jc brzo-javilo brez ž:ce: Vsi pogoji za premirje se v slučaju, da jih brez izgube., če jih ni mogoča omiliti, bres prejudica za mir sprejmejo, Zato so avstrijske čete že dobile povelje takoj ustaviti sovražnosti. Prepustilo bi se, da točko 4a) glede suhe zemlje in točko 4 glede morja ni tako razumeti, da bi sovražna armada svoje prosto gibanje smela z napadi na nemško državo izrabiti. Čeprav ne bi mogli takega napada preprečiti, bi morali temu napodu primerno u^o-T Ul. f -Jt 1.1» V/ -t bi bil tudi ta po':oj, toda prcuzeja in zapadno od ."jkalde v bojnem stiki* z našimi prednjimi stražami. Močni angleški napadi južno od Valen-ciennesa. Pri Ai:lnoyju je sovražnik vdrl v naše črte^in < udaril do južnega roba Valenciennesa, ria Sauitain ter prjko rreseauja. Z lastnimi oklopniini vozmi in .. baterijami art. poika 71 krepko podprti proti napad badenskih polkov v družbi s krajevnimi bojnimi oddelki nam je zopet pridobil višine ju-no-zapadno od Pre-seaaja. Sovražnikovi popoldanski poizkusi, v združenem navalu od z..pada čez Escauto in od juga zavzeti Valenciennes, so se izjalovili. Ponoči smo mesto zapusii!i,. nc da bi nas sovražnik motil. V o j it a skupina nemškega p r e s t o -1 o n a s 1 e d n i k a i 11 generala p 1. U a 11 v/ i t z a, Silna artiljerijska boioa jc uvajala navalu I Francozov in Američanov, ki naj ki odprli | fronto cb Aisni ter med Avgonamia in Mozo. I ^ Na "višavah zapadno od Aisne med La Sclvo in Hcrpyjem so se sovražnikovi napadi ! izjalovili, Naše cele so ondi v težkem boju zopet dosegle poln uspeh nad Francozi. Vzhodno od La Sclvu ni mogel nasprotnik v učinkovitem ognju bavarskih čet nikjer doseči naših | črt. Tudi braniborski polki t,o sovražnika pri | Maicm St. Oucntnri Jot. Qucntin ie Petit) ter zapadno od njega odbili pred svojimi čiiasni. : Pri Bannognu je glavno breme bor jc nosil'rez. pp. št. 93. V trdem pobličnjua boju je tudi vče-• raj sovražnika pognal nr.zaj. Vzhr.c.io od ivc-couvranca so pomorjr.nski ia po/;nnjsl.i polki sovra "rtika odbili pred svojimi črtami. Na \lSi-l*nah f. verno-zapadno od Ciiateau- .'orcieaa so odlični polki 17. pehotne ter 50. rezervne divizijo tudi včeraj držali svoje pozicije proti težkim naoadom. Orlln^n,' nadporočni- ka pl. Belowa od grenadirskega polka št. 89 ie bii za izid teh bojev odločilen. Višina jugo-zapadno od Fcrgeuxa ie večkrat menjala posestnika, po uspešnem protinapadu pa je ostala v naših rokah. Ob obeh straneh Rothela je sovražnik pri Nanteuilu in Amblvju začasno prispel na Aisnin severni breg. Protisunki so ga vrgli nazaj na južno obrežje. Z močnimi silami je Francoz na široki fronti napadal ob obeh straneh Vouziersa ter med Aisno in severno od Grandpreja. Pri Billyju smo svoje prednjo straže vzeli na Aisnin severni brc« nazaj. Pri Vonoqu je sovražnik udaril črez Aisno in na višine na njenem vzhodnem bregu. Ob-ustavili smo ga pri Neuviili in pri Terronu ter ob Aisni. Ob obeh straneh Vouziersa mestoma po šestkrat obnovljeni nasprotnikovi napadi so se izjalovili izvečine že pred našimi črtami. Vzhodno od Vandyja smo sovražnika vrgli v protinapadu. Pri Falaisi ob Aisni se je ustalil. Med Aisno in Grandprejem smo sovražne napade zavrnili pred svojimi črtami. Potemtakem ie Francoz tudi na tem delu napadalne fronte k!iub porabi močnih sil mogel neznatno na ozemliu pridobiti samo pri Vonoqu in pri Falaisi. Na 10 km široki fronti med Terronom in Falaiso so bile naše črte zvečer vse zopet v naših rokah. N? usoešnem odboju sovražnika so Virtembežrani in Bavarci, gardni polki iz Hanovra in Vestfalskega, turinski ter lorenski polki kakor tudi oddelki strojnih pošk ter ostrostrelcev enakomerno udeleženi. Pešpolk št. 127 pod polkovnikom Sch\vaboin se je posebno odlikoval. Tudi že nekaj tedno hudo zaposlene avtomobilne čete so s pravočasnim dovažanjem rezerv pripomogle k uspešnemu izidu včerajšnje bitke. Med Airo in Mozo se je v ozkem napadalnem pasu zastavljenim ameriškim divizijam posrečil vit\ hi k. h 17-lctna deklica poštenih staršev. Naslov se izve '.ri upravništvu »Slovenca« pod šifro: »Poštenost« 4233. jaST V ZALOGI IMAM PRIMA salonske metle št. 1, 2, 3, domače delo, JSp- KRTAČE sirkove, KRTAČE za konje iRofl- haarj ter prima tržaške BIČEVNIKE po dnevni ceni. 4101 IVAN N. ADAMIČ :: LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 31. Pristno TOALETNO MSLO fino dišeče komad 100 pr 3 kosi K 18-— 6 kos K "4 — 12 kos. K «5,~ Pris!ni> PRALNO MJLO za kg kron 26'— Pošilja proti predplačilu M. JCKUES, izvozna tvrdka Zagreb R9, 1'etrinjska 3. Hrvatsko. TVRDKA r LJUBLJANA naznanja svojim cenj. odjemalcem, da 3e trgovina dne 4. novembra zopet otvori. NAPRODAJ JF. ri ** SBt.ž^fCvj ~<3B ...... ...................' t večjo dclavnico, velikim vrtom, z več sobami. V hiši je vodovod in električna luč. Leži v najbolj prcmelncm kraju na Gorenjskem. — Kje? pove iz prijaznosti pprava »Slovcnca« pod znamka za poštnino [ Tč 1 9 rs t 72 -k *t> 5 sobami, na lepem prostoru v bližini Kamnika se odda v najem. Natančneje se poizve v trgovini g. IV. ŽARGI-JA v KAMNIKU. 4124 t srbečico, hraste, lišaje, uniči pri člo-veku in živini mazilo zoper sibečico. i Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček j za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K pošt-I nine prosto. — Prodaja in razpošilja J lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 trgovina s kožami in krznom LEIPZIG, Bruhl 47. Pošiljatve se prosijo po polti v zavojih po 5 kg, odpadli znesek se odpošlje takoj po prejema. 3031 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da jc naša srčno ljubljena soproga, oziroma preblKga mati in teta, gospa v petek, dne 1. novembra 1913 ob 4. uri popoldne previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 34. letu svoje dobe boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 3. novembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Rašici št, <$0 v 5arno cerkev Velike Lašče. Rašica, dne 1. novembra 1918. ' ANDOLŠEK IVAN, soprog. ■:;CA, LUDVIK, SREČKO, IVAN, DANIEL, CIRIi, ■ !. FRANC, brat. FRANČIŠKA, sestra. lišaje, hraste, srbečico in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Pa-ražai-domače mazilo. No maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Veliki lonček K 5,— dvojno-velik lonček K 9___ Daljo Pa- ratel-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3.—. Oboje se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki Faratol- Werke, lekar U5.MER Bu'.iape?t ViI-27. R6zsa nt 21. navajen poljskega dela, od 14. leta na-štev, 4203 ako11'rei se sprejme takoj proti dobri plači ali pa tudi za obleko in obutev pri LOVRO REBOLJU, KRANJ štev. ?4. m Kdor rabi pravo t* , fino v fl i 'j Ur i Jrno, sivo, belo več vrst, naj se oglasi v zalogi pohištva. Ljubljana, Marije Terezije cesta 13 (Kolirej). beljši družini :L.. » . J •p , na ueželi m v starosti 14 do IS let, ki bi opravljala lažja domača dpla. Nastop takoj. Prijave sprejema uprava »Slovenca« pod št. 4186. Iz proste roke sc proda no Gornikom oekaj n H* Vprašanja no: Ms'«?2 Svetina, v Žirovnici »i. /, Gf on, It". J M'!/. Išče se h gospodu pri Ormožu pobožna, razumna, močna posestnik ) ">36 I ki sc dobro razume pri svinjertji in kle tarstvu. Prepisi naznanil se ne vračajo. Ponudbe na H. Schweiger, Vinica pri Ormožu, Proda se nekaj sodov domačega Kislega zella I v (lobrih, močnih vinsk;h sodili po 200 kg 2 lesenimi podplati v vseh velikostih dobavlja takoj tudi v'večjih množinah tovarnam, graščinskim ©skrbništvom, občinam, šolam, kon-sumnim društvom itd. itd. naslednja prodajalna fovarae čevljev m usnjenega fe!e