Poštnina plačana T gotovtnL Leto XV., štev. 288 Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 6. — Teieton St. S122, 8123, 8124. 8125. 8126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova Ui D. - Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190 Računi pn poŠt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241 Japonska in Amerika na Tihem oceanu Evropa ima sedaj toliko svojih problemov, da se za izvenevropske zadeve nekako malo zanima. To velja vsaj glede vprašanj, ki se tičejo Tihega oceana. Daleč je od Evrope in v času, ko so evropsko politično javnost popolnoma okupirali konflikti zaradi Posaarja, pa zaradi posledic in vzrokov marsejske katastrofe, se je vznemirjeno občinstvo komaj moglo zanimati za afere daleč na vzhodu. Japonska je odpovedala washingtonski dogovor, ki je reguliral odnošaje med silami na Daljnem vzhodu, zlasti pa postavil ključ za razmerje v pomorski oborožitvi med tihomorskimi silami ter s tem preprečil nadaljnjo tekmo v oboroževanju. Po dogovoru stopi odpoved pogodbe v veljavo po dveletnem roku, torej šele v letu 1936. Japonska je z odpovedjo hotela vsekakor prisiliti velesile, v prvi vrsti seveda Ameriko, da se prično nova pogajanja in zaključijo v dveh letih z upoštevanjem zahtev tokijske vlade. Prav to je v prvi vrsti konkreten namen japonske odpovedi in zato tudi ne more biti dvoma, da se bodo pogajanja prav kmalu pričela. Saj uči izkušnja, kako dolgo se vlečejo te vrste pogajanja in s kolikimi težavami so združena. Še prav posebno pa je težav pričakovati tu, kjer gre za veliko vprašanje paritete, ki jo zahteva Japonska za nadaljnjo organizacijo pomorske oborožitve na Tihem oceanu. Amerika namreč na pariteto ne more pristati. Njen imperij je razpostavljen mnogo bolj na široko nego japonski. Saj leži na obalah dveh Oceanov, saj je celo poglavitna fasada Unije ameriških držav ob Atlantskem oceanu, kjer so na evropskem obrežju velesile z mogočnimi mornaricami, ki je treba imeti resno evidenco tudi o njih. To so pač jako prepričevalni argumenti, s katerimi postavlja Amerika svoj odpor zoper pariteto z Japonsko. Ta se more seveda sklicevati na Panamski prekop, ki nudi ameriški mornarici možnost, da se hitro prepelje z Atlantskega oceana v Tihega ter kot celota ogroža Japonsko. Pri tem je treba imeti na umu, da ima Amerika svojo posest raztreseno na široko po Tihem oceanu, z enim središčem na Havajskem otočju, a drugim na Filipinih, ki so že precej blizu japonskih otokov. Ko se imenujejo Filipini, se odpira novo, prav posebno poglavje, ki bo morda pri bodočih pogajanjih imelo še važno vlogo. Kakor znano, je Amerika sklenila, da podeli Filipinskemu otočju samostojnost, ako se v toku desetih let pokaže sposobnost za samostojno državno organizacijo. V toku desetih let se more potemtakem zgoditi, da bodo Filipini sami določali svojo usodo ter stopili v krog samostojnih držav. Ta sklep je že dobil zakonito veljavo in desetletni rok mu že teče. Pri tem pa se odpira drug problem, ki še ni odločen. To je namreč vprašanje, kako bo z nadaljnjo ameriško pomorsko pozicijo na Filipinskem otočju. Dosedaj se je samo določilo, da se o tem sklepa, ko se bodo druge stvari uredile. Ali z drugimi besedami: Amerika si je pač pridržala možnost, da si uredi na Filipinih postojanke za svoja oporišča vojni mornarici. Toda več o tem si niti sami Američani dosedaj niso na jasnem. Tu je namreč velika dilema: kaj z organizacijo pomorske bojne sile? Ali jo razprostreti na široko čez Tihi ocean, ali pa jo koncentrirati na vzhodnih obalah? Ustanovitev odnosmo ohranitev pomorske postojanke na Filipinih pomeni dejansko za Ameriko silno raztegnitev fronte, hkrati pa za Japonce olajšanje, ker jim pridejo Američani tako rekoč bolj pred nos. Ako bi seveda Američani prestavili na Filipine vse svoje pomorske sile, bi pomenilo to opasno ogrožanje Japonske, toda taka organizacija je nemogoča, saj vendar matična obala ne more ostati brez zaščite. Nemogoče pa je tako silno pomnožiti pomorske bojne sile, da bi se ustvarila premoč i tu i tam. Spričo tega zagovarjajo nekateri idejo, da Amerika ne opusti Filipinov samo politično, marveč tudi vojaško ter da koncentrira svojo mornarico na Havajskem otočju, ki je prav zadostna obramba za tihomorsko obalo Unije, pri tem pa toliko oddaljena od Japonske, da bi moral pomeniti vsak napad nanjo velik riziko. S središčem na Havajskem otočju se da ameriška vojna mornarica prav dobro organizirati ter izdelati v nezavzemljivo tihomorsko trdnjavo. Samo ob sebi je umljivo, da pomeni taka politika za Ameriko prehod v defenzivno pozicijo na Tihem oceanu. Prav za prav pa pomeni to že resignacija na politično posest Filipinov. Z njo je Amerika pokazala, da ne namerava iti po poti drugih kolonialnih držav ter da ne želi nadalje graditi svojega imperija.^ Se precizneje bo, ako rečemo, da ne želi graditi svojega imperija na azijski strani Tihega oceana. In ta odločba, ki se mora nujno izvajati iz dodelitve samostojnosti Filipinom, je še prav posebno pomembna, naravnost življenjsko važna Ljubljana, sobota is. decembra I934 Cena 2.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Mariboi Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440 Celje, Str^3smayerjeva ulica St. 1. Telefon St 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po ženevski zmagi miru in pravice: Pariz, 14. decembra r. V tukajšnjih krogih z vso pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov na Madžarskem. Razsodba, ki jo je v jugoslovensko-madžar-skem sporu izrekel svet Društva narodov, je še bolj obrnila pozornost mednarodne javnosti na Madžarsko, ki si sedaj prizadeva pred lastno javnostjo zakriti ženevski poraz in izobličiti pomen ženevskega krivdoreka. S tega vidika presojajo v tukajšnjih krogih tudi sedanji poset avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga in zunanjega ministra Berger-Waldenegga v Budimpešti. Dejstvo, da se je Schuschnigg odločil za ta poset tik po ženevski razpravi, jasno kaže na njegovo ozadje. Ne samo na Madžarskem, tudi v Avstriji se boje, da bi preiskava, ki jo bodo morale uvesti madžarske oblasti v smislu ženevskih sklepov, in ki se bo vršiia pod neposredno kontrolo Društva narodov in vse mednarodne javnosti, razkrila vse mahi naci je, ki so se pletle med Budimpešto in Dunajem proti Jugoslaviji in sploh proti Mali antanti. Na drugi strani pa navdajajo Avstrijo, še bolj pa Madžarsko velike skrbi zaradi preorientacije Italije, ki se z vso resnostjo približuje stališču Francije. Sporazum med Rimom in Parizom ustvarja docela nove perspektive tudi v Srednji Evropi in bi najbolj prizadel baš Madžarsko in Avstrijo. Jasno je, da se bo morala Italija, ako Akcija za popolno pomirjenie Evrope Obsežna diplomatska akcija, ki jo razvija francoska diplomacija, ustvarja vidike docela novega položaja v Evropi — Revizionizem mora izginiti in napoči naj doba odkritosrčnega sodelovanja med vsemi narodi želi zbližanja s Francijo, odreči aktivni podpori revizionistične politike, kar pomeni, da ostane madžarski revizionizem osamljen. Na drugi strani pa bo morala tudi Avstrija izpremeniti svojo dosedanjo politiko in to tem bolj, ker bi sporazum Francije in Italije otvoril pot tudi sporazumu z Nemčijo. V Avstriji in na Madžarskem prevladuje zaradi tega skrb, da bi mogli {»ostati ti dve državi oni drobiž, s katerim bi si velesile izplačale svoje medsebojne koncesije. Vse to je napotilo avstrijske m madžarske državnike, da se nujno sestane-jo in pogovore o skupni obrambni akciji proti taki politiki Rima. Kakor se zatrjuje, bo madžarski ministrski predsednik Gombos takoj po končanih razgovorih z avstrijskim kancelarjem odpotoval v Rim, da intervenira pri Mussolinijn in skuša doseči vsaj primerno zaščito v dobi, ko preživlja madžarski režim najhujšo krizo na zunaj in znotraj. V pariških krogih poudarjajo, da sicer razumejo prizadevanje madžarske vlade, da skuša ohraniti svoj prestiž, ne vidijo pa nikake potrebe, da se Avstrija tako očitno izpostavlja za Madžarsko in riskira, da zaigra prijateljstvo in naklonjenost Francije in Male antante ter prepuščena sama sebi postane plen narodnega socializma, ki je avstrijsko vprašanje samo odgodil, ni ga pa še odstavil z dnevnega reda. Isti grehi, isti cilji Zakaj je šel avstrijski kancelar dr. Schuschnigg v Budimpešto tik po ženevski razpravi Budimpešta, 14. decembra d. AvstrijsKi zvezni kancelar dr. Schuschnierg ln zunanii minister Berger-Waldenegg sta prispela snoči ob 19. v Budimpešto. Na postaji so ju sprejeli nad vee slovesno, s čemer so hoteli dati temu obisku po dogodkih v Ženevi še poseben pomen. Madžarski listi opozarjajo ob tej priliki, da so postajali avstrijsko-madžarski odnošaji v zadnjih letih čimdalje tesnejši. Zveza med Avstrijo, Madžarsko in Italijo je rodila lepe usDehe na zunanje-političnem in gospodarskem področju. Oficielni obisk avstrijskih ministrov v Budimpešti naj še ojači odnošaie med temi tremi državami. Posebno zadovoljstvo izražajo listi nad tem obiskom, ker je prišel v trenutku, ko je morala Madžarska prestati eno izmed najbolj nevarnih zunanje-političnih kriz. Pri tem ugotavljajo," da ni ta kriza moela niti za trenutek niti v najmanjši meri omajati avstrijsko-madžarskih odnošajev, zlasti dobro pa se je obnesla zveza Madžarske z Italijansko velesilo. Prijateljstvo med Avstrijo in Madžarsko označujejo kot naravno potrebo, ki je utemeljena v skifp-nem čustvovanju in interesih, tako v preteklosti in sedanjosti, kakor v bodočnosti. Zvečer je bil avstrijskima ministroma prirejen v poslopju ministrskega predsed-ništva banket, na katerem sta madžarski ministrski predsednik Gomb5s in avstrijski kancelar dr. Schuschnigg izmenjala zdravici in vnovič poudarjala neomajnost političnih, gospodarskih in kulturnih zvez med obema državama, kakor tudi prijateljskih odnošajev z Italijo. Banketu je sledil velik sprejem, med katerim sta Gombos in dr. Schuschnigg govorila po radin ter poudarjala tudi ob tej priliki skupnost obojestranskih interesov. Oficielni obisk avstrijskega zveznega kancelarja in zunanjega ministra v Budimpešti je bil Gombosovl vladi prav sedaj nujno potreben, da dokaže madžarskemu prebivalstvu, da Madžarska ni osamljena v svetu, v tem pogledu je značilno, da pišejo tako madžarski kakor avstrijski listi, da ni zgolj slučatj, ker sta vodilna avstrijska politika prišla na obisk v Budimpešto neposredno po ženevski debati o marsejskem atentatu. >Pester Lloyd« naglaša, da smatra ves madžarski narod politiko prijateljstva in sodelovanja, ki veže Avstrijo ln Madžarsko med seboj in obe državi z Italijo, za življenjski interes Madžarske. Ta politika je rodila že marsikatere dobre sadove, pri vsem tem pa na naperjena proti nobeni tuji državi, temveč imr v vidu samo cilj čim popolnejše obnove Evrope. Schuschnigg pri Horthyju Budimpešta. 14 decembra. w. Ob 11. dopoldne sta bila avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Ber-ger-Waldenegg na obisku pri ministrskem predsedniku Gombosu. Razgovor je trajal nad eno uro in sta bila pri njem navzoča tudi zunanji minister Kanva in avstrijski poslanik v Budimpešti. Po razgovoru v ministrskem predsedništvu sta se oba vladna šefa s spremstvom odpeljala k državnemu upravitelju IIorthyju, ki je nato v svečani avdijenci sprejel najprej kancelarja dr. Schuschnigga, za njim pa zunanjega ministra Waldenegga. Prisiljena miroljubnost Dunaj, 14. decembra, p. Dočim včerajšnji dunajski listi niso objavili nikakih komentarjev o obisku avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga in zunanjega ministra Bergerja-Waldenegga v Budimpešti, so objavili danes že več uvodnikov o njem. Vse članke preveva ista misel, namreč, da je ta obisk prinesel nov dokaz o dobrih odnošajih in o skupni usodi obeh narodov. Osnova madžarsko-avstrijskega prijateljstva in sodelovanja pa je rimski pakt, ker je združil obe državi v isti politiki, ki je po svojem konstruktivnem značaju odločilnega pomena za srednjo Evropo. Listi obširno razpravljajo tudi o zdravicah obeh ministrskih predsednikov. Polslužbena »Wie-ner Zeitung« pravi, da pomeni budimpe-štanski obisk znaten napredek miroljubne politike obeh držav. Od tega poseta naj bi ne imeli korist le obe prijateljski državi, marveč kar ves civilizirani svet. dobrikanje Nemčiji Budimpešta, 14. decembra, g. Večerna izdaja oficioznega »Pester Lloyda« objavlja pod naslovom »Madžarska zunanja politika in njeni odnošaji do Avstrije in Nemčije« članek, ki je očividno pojasnilo k nedavnemu zunanje-političnemu govoru ministrskega predsednika Gombosa. članek pravi med drugim, da se je ministrski predsednik Gombos glede odnošajev med Madžarsko in Nemčijo spustil v preveč daleko- za druge; odpira probleme celotnega političnega kompleksa na Daljnem vzhodu. Ameriški umik s Filipinov ter koncentracija samo na Havajskem otočju bi pomenila neko resignacijo Amerike na krepkejšo aktivno politiko v vzhodni Aziji. Tamkaj pa je Kitajska mnogo računala na Ameriko. 2e pri mandžurskih aferah se je pokazalo, kako napačni so bili ti računi. Washington računa, da Japonska ne bo posegala na ameriško stran, ko se ji da možnost uveljavljanja ua azijski celini. Zato očividno ni bilo volje za aktivno vmešavanje v dobi, ko so Japonci zasedali Mandžurijo. Resignacija na Filipine pomeni nadaljevanje taiste politike in vojna opustitev filipinske postojanke še korak dalje v isti smeri. Zaikaj o tem si mora biti vsakdo na jasnem, da bo ameriška beseda v vzhod- ni Aziji samo toliko zalegla, kolikor bo za njo ameriške bojne sile. Ameriška resignacija pa vzbuja vznemirjenost še drugod. Zadaj za Filipini so na široko razprostrti otoki Vzhodne Indije, tvoreči mogočno in bogato kolonialno posest Nizozemske. In še malo zadaj je Avstralija, ki ima silen respekt pred Japonsko in njeno ekspanzivnostjo. Ameriška sila na Filipinih je že s svojo navzočnostjo ščitila nizozemsko Indijo in Avstralijo; njen umik na Havajske otoke bo potemtakem silno razburil te zemlje. Ni še prav dolgo tega, ko je že padla odločitev, da si Velika Britanija zgradi mogočno pomorsko trdnjavo v Singapu-ru ter s tem zaščiti prehode po morju. Ta trdnjava bi pač pred vsem ščitila za vse slučaje pred japonsko ekspanzivnostjo. Odhod Amerike s Filipinov bi nnj- sežne podrobnosti. Razloge, ki jih navaja za to, da si mora Madžarska prizadevati doseči prijateljsko razmerje s 70 milijonskim nemškim narodom, bi morala vsa madžarska javnost odobravati, dasi bi bila morda večina imela rajši, če bi se bil Gombos namestu, da se je izrekel za Nemčiji naklonjeno politiko, omejil samo na izjavo, da Madžarska ne more voditi politike, ki bi bila sovražna Nemčiji Upravičena zahteva Gombosova vlada mora odstopiti, ker je preveč kompromitirana, da bi mogla objektivno izvršiti ženevske odredbe Budimpešta, 14. decembra, p. Madžarski listi se še vedno obširno bavijo z ženevsko resolucijo in objavljajo komentarje, v katerih skušajo seveda ženevski rezultat prikazati madžarski javnosti v čim lepši luči. »Magvar Szag« pribija, da se Madžarska ne more odreči revizionizmu, ki pa bo vsekakor ostal miroljubnega značaja. Opozicijski listi pa poudarjajo, da bo morala vlada sedaj zares izpolniti vse zahteve, navedene v resoluciji, in ponovno preiskati delovanje teroristov in zadržanje onih madžarskih oblasti, ki so morda po malomarnosti posredno sokrive marsejskega atentata. Gombosova vlada pa je po mnenju teh listov že teko kompromitira- na, da ženevskih odredb nc bi mogla objektivno izvršiti. Zaradi tega je nujno potrebno, da poda demisijo. Le nov režim bo lahko z objektivno preiskavo in z odločnim kaznovanjem krivcev ohranil čast madžarskega naroda. Tudi poluradni list "Pester Llovd« razpravlja o posledicah ženevske resolucije. V političnem pogledu sc nadeja, da resolucija ne bo povzročila sprememb v italijan-sko-madžarskih odnošajih. Italija bo ostala nedvomno Madžarski zvesta zaveznica, čeprav madžarska vlada ne namerava spremeniti svoje dosedanje revizionistične politike. Trdi francoski pogoji Italija mora revidirati svoje odnošaje z Avstrijo in prisiliti Madžarsko k treznosti Pariz, 14. decembra, č. Pariški tisk se obširno bavi s potovanjem francoskega zunanjega ministra Lavala v Rim in sodi danes, da bo odpotoval v Italijo bržkone šele ob koncu januarja. Laval bo postavil Mussoliniju težke pogoje za resnično sodelovanje Francije z Italijo. Predvsem naj bi Italija povoljno in miroljubno vplivala na Madžarsko, da ukine svojo revizionfctično propagando, ki je postala v zadnjem času že neznosna. Italija bo morala urediti svoje odnošaje z Avstrijo in Madžarsko na drugi podlagi, ker bo le tako mogoče doseči sodelovanje vseh srednje-evropskih držav. Brez prijateljskega sodelovanja vseh držav v srednji Evropi evropski mir ne bo zavarovan in v takem primeru je zbližanje med Italijo in Francijo nemogoče. Pari«, 14. decembra, g- 0 včerajšnjih sprejemih Lavala na Quai d' Orsavu poroča >Excelsior<, da je bil razgovor z angleškim poslanikom Clarkom posvečen angleško-francoskemu sodelovanju v Ženevi- Dalje je Laval obvestil Clarka o dosedanjem izidu pogajanj o vzhodnem paktu in o francosko-italijanskem zbližanju. ki je v razvoju Razgovor z mornariškim ministrom Pietriem se je nanašal na londonska mornariška pogajanja. Oba ministra bosta prihodnjo sredo pred združenima komisijama zn zunanje zadeve poročala o razvoju razorožitvenega problema. ZvpExcelsiorr, da ni mogel dobiti potrditve berlinskih vesti, po katerih biva neki visok funkcionar z \ViIhelmstras-se v Parizu, kjer se namesto Hessa pogaja s francoskimi državniki- Toda. sklepajoč po poživijenju nemške propagande. si v Berlinu prizadevajo na vse načine, da bi dosegli zbližanje med Francijo in Nemčijo. Nemško stališče se je močno izpremenilo. odkar so se začela med Francijo in Sovjetsko Rusijo pogajanja glede vzhodnega pakta in odkar je bil minister Marchandeau v Moskvi. V posaarskem vprašanju, kakor tudi pri pogajanjih za trgovinsko pogodbo v Rimu, kažejo nemški delegati nenavadno popustljivost, ki gre v veliki meri tudi na račun francosko - italijanskega zbližanja- Kaj pravi g. Papen Pariz, 14. decembra. A A. »Petit Journal« objavlja razgovor s Papenom, ki je med drugim dejal, da je bil umor kancelarja Dollfussa dogodek, s katerim niso imele odgovorne osebnosti nikake zveze. Narod-no-socialistično gibanje je imelo trenutke, ko so se porajala nepričakovana početja, ki jih vodstvo ni želelo. Poizkus prevrata na Dunaju je bil delo znanega Leona Ha-bichta, ki ga je kancelar Hitler že desavu-iral. Habicht je na meji organiziral tako imenovano avstrijsko lesiijo. Glede francosko-nemških odnošajev je Papen ne samo prepričan, da je sodelovanje med Francijo in Nemčijo neobhodno potrebno, temveč misli, da bo vsa Ev^ia propadla, če ne pride do tega zbližanja. Misli pa, da je vojna izključena, dokler bodo živi rodovi, ki so doživeli strahote let 1914—1918. Nemški emisar v Parizu Pariz, 14. decembra AA. Semkaj je prispel tajni svetnik Achmann, ravnatelj tiskovnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva. Iz zanesljivega vira se doznava, da ni prihod g. Achmanna v nikaki zvezi z nameravanim obiskom namestnika kancelarja Hitlerja Rudolfa Hessa v Parizu. Prihod g. Achmanna v Pariz je čisto zasebnega značaja. Slovaki proti madžarskim revizionistom Praga, 14. decembra, č. Senat je imel danes sejo, na kateri so nadaljevali razpravo o novem proračunu. Med drugimi se je oglasil k besedi tudi senator Stodola. član slovaške agrarne stranke. V svojem govoru se je dotaknil zunanje-političnih vprašanj in poudaril, da Slovaki zavračajo revizijo mirovnih pogodb. Čeprav cenijo moralne vrednote madžarskega naroda, ugotavljajo, da živi sedaj pod diktaturo gotove kaste, ki so jo spoznali že pred osvoboditvijo. Ta kasta hoče s pomočjo revi-zionističnih idej obnoviti predvojno stanje, da bi spravila Slovake znova pod svojo oblast Sedaj je madžarski režim doživel hud poraz v Ženevi. Madžarski narod, ki mu je Mala antanta že ponovno ponudila roko za sodelovanje za ohranitev miru, nima nedvomno ničesar skupnega s svojimi tirani. Rdeči teror v Rusiji Boljševiki so ustreliti tudi nedoletne otroke atentatorja Nikolajeva in groze, da bodo do konca leta iztrebili vse nasprotnike sedanjega krvavega režima svojega govora je poudaril: »Postavili smo si program in izvršili ga bomo le s sodelovanjem vsega naroda.« Kratko je omenil tudi umor Kirova .ki pomeni zahrbten udarec sovražnikov Rusije stranki in vladi. O zunanji politiki je dejal Kalinin, da je Rusija pričela žeti, kar je zasejala. Napetost v zunanjem političnem položaju je nekoliko popustila in vse kaže, da se bodo odnošaji z evropskimi državami vedno bolj okrepili. Kljub vsemu temu pa mora Rusija ohraniti svojo dosedanjo vojno silo in vojaške sposobnosti armade vedno bolj izpopolnjevati. Na zboru moskovske vojaške posadke je govoril vrhovni poveljnik general Voroši-lov, ki je med drugim dejal: Vsi smo danes pripravljeni umreti za Stalina. Prisegam, da morajo biti do prihodnjega leta v grobu vsi njegovi sovražniki. Po radiu pa je govoril šef GPU Akulov, ki je zagrozil, da je pripravljen uvesti tak teror, kakršnega sovražniki Rusije še nikoli niso videli niti pričakovali. Če bo treba. bomo do konca leta poklali vse naše sovražnike, da si bodo to za vselej zapomnili. Riga, 14. decembra. w. Usmrtitve v Rusiji se nadaljujejo. Atentatorja Nikolajeva so ustrelili, istočasno tudi njegovega 141et-nega sina, ženo, dve še mladoletni hčerki in 851etno mater. Iz zgodovine tega atentata pripovedujejo begunci med drugim, da je prišlo med leningrajskimi in moskovskimi agenti GPU v Leningradu do krvave bitke, kateri je napravilo konec šele vojaštvo, ki je nastopilo z ročnimi granatami. Na obeh straneh je bilo mnogo ubitih. Moskovski pristaši GPU so imeli 10 mrtvih. Stalina odslej mnogo bolj stražijo, ker se stalno boje novih atentatov na sovjetske voditelje. Po izjavah očividcev je bil Stalin pri pogrebu Kirova videti zaradi zadnjih incidentov zelo upadel in ga skoraj ni bilo mogoče spoznati. Moskva, 14. decembra, č. Snoči je bilo v Moskvi veliko delavsko zborovanje, na katerem je nastopil kot glavni govornik predsednik izvršnega odbora Kalinin. V svojem govoru je dejal, da mora delavstvo pokazati več smisla in soodgovornosti za napredek in razvoj industrije. V zadnjem času je bilo več primerov, ki so onemogočali sleherno konstruktivno delo. Če se bo to nadaljevalo, se bodo razmere za delav-cc nedvomno poslabšale. V drugem delu TevSik Ruždi bej v Atenah Na povratku v Ankaro se bo turški zunanji minister danes ustavil v Atenah, da okrepi grško-turško prijateljstvo Beograd. 14. decembra, p. Davi je prispel z Ženeve v Beograd turški zunanji minister Tevfik Rudži bej. Na postaji ga je v imenu našega zunanjega ministra sprejel njegov tajnik g- Kojič. Prisotni so bili tudi drugi višji uradniki zunanjega ministrstva, zastopniki diplomatskega zbora, med njimi 'urški poslanik Hajdar bej. grški poslanik Melas, rumunski poslanik Guranescu, albanski poslanik Rauf Fico- Turški zunanji minister je z istim vlakom čez nekaj minut nadaljeval svoje potovanje v Atene. Atene. 14. decembra. AA. Tukajšnji kro-:ri mislijo, da je namen prihoda turškega zunanjega ministra, da obvesti svojega grškega tovariša o potč-ku ženevskih razprav, in da da priložnost za novo manifestacijo prijateljstva med obema narodoma, ki se je začasno očitno ohladilo zaradi polemike grških listov zaradi prepovedi nošenja duhovniških oblek na Turškem. Tevfik Ruždi bej sAvia«, kjer so mu pokazali razne nove tipe letal. Popoldne se je odpeljal v Mlado Boleslavo in si ogledal tam tovarne gkodinih podjetij. Jutri bo odpotoval v plzen. Francosko-poljski Incident po radiu Varšava, 14. decembra AA. Snočni koncert pariške radijske postaje, namenjen Poljski in španski, ki ga je prenašala tudi poljska radijska postaja, so nenadoma prekinili na telefonsko zahtevo poljskih radijskih amaterjev, ker je pariški napovedovalec napovedal ta koncert samo v francoščini, španščini in angleščini, imena poljskih radijskih postaj pa podal v nemščini. Pariška radijska postaja se je opravičila, če3, da se je to pripetilo samo zaradi neznanja poljščine. Vlak povozil voznika »n dva konja Novi Sad, 14. decembra č. Snoči je brzi vlak št 903 v bližini postaje Rumenka zadel v neki kmečki voz in ga popolnoma razdejal. Voznika je tako razmesaril, da ga ni bilo mogoče spoznati. Tudi oba konja sta bila ubita. Brzi vlak je privozil od Su-botice z brzino 60 km. Br« posebnega o*wi»iBa. "i" Naznanjamo pretužno vest, da je naš preljubi mož, sin, brat, svak in stric, gospod Metod Brezigar uradnik Pošt. hranilnice v pokoju v petek, dne 14. decembra po dolgi mukapolni bolezni za večno preminil. Dan in čas pogreba se bo naknadno sporočil V Ljubljani, dne 14. decembra 1934. Žalujoči rodbini: Brezigar-Regally. Invalidi kralju Osvoboditelju in kralju Uedmitelju Zagreb, 14. decembra, n. V ponedeljek bodo ob obletnici rojstnega dne pokojnega vladarja kralja Aleksandra v Zagrebu velike manifestacije jugoslovenskih vojnih invalidov. Pred kavarno »Zrinjski« bodo tega dne odkrili tudi doprsna kipa pokoj nih vladarjev Petra I. Osvoboditelja in Aleksandra I. Uedinitelja. Priprave, ki se tli žajo h koncu, vodi oblastni odbor udru-ženja vojnih invalidov v Zagrebu Otvoritev bolnice kralja Aleksandra na Sušaku SuSak, 14. decembra n. V nedeljo dopoldne bodo svečano otvorili novo bolnico kralja Aleksandra I. Otvoritvi bo prisostvoval tudi kraljevi namestnik dr. Ivo Pe-rovič. Novi kolki Beograd. 14. decembra p. Na osnovi člena 37. zakona o taksah je finančni minister odredil, da se i. januarja prihodnjega leta izdajo v promet nove taksne marke po 2, 3, 5, 20, 100 in 250 Din. Taksne marke po 2, 3 in 5 Din bodo enake dosedanjim, le cena bo označena v latinici in bodo drugačne barve. Marke po 20, 100 in 250 Din pa bodo imele četverooglato obliko in bodo merile s perforacijo vred 29X40 mm. Tudi barve teh mark bodo drugače kombinirane. Mariborski občinski svet Kranjske občinske zadeve Kranj, 14. decembra Nocoj jc bila redna občinska seja, bržkone letos poslednja, ki ji jc prisostvoval tudi sreski načelnik dr Ogrin. Mestni načelnik g. Ciril Pire je med drugim prečital dopis Sokolskega društva, ki bo v spomin na pokojnega kralja Aleksandra I. in v znak zvestobe kralju Petru II. v nedeljo dopoldne vsadilo v So-kolskem parku pred zletnim telovadiščem spominsko lipo. Nato jc poročal o pravilniku in tarifah občinske trošarine, ki se prične pobirati že jutri. Pravilnik in tarifo je odobrila banska uprava z odlokom dne 30. novembra. Trošarina se bo pobirala namestu prejšnje davščine na blagovni promet. Na predlog občinskega odbornika inž. Grosa je bil zaradi pobiranja trošarine ustanovljen poseben odsek, v katerega so bili izvoljeni občinski odborniki Majer kot tajnik; Bcrjak, Košnik. Čolnar in Tajnik. Obč. svet. Tajnik je podal poročilo občinske uprave. V bodoče bodo na magistratu uradne ure od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 18. Razen v izjemnih primerih sc bodo stranke sprejemale le v dopoldanskih urah. Prošnja tvrdke »Saša« iz Ljubljane, ki se namerava s 1. februarjem preseliti v Kranj in urediti svoj obrat v Kocbekovi hiši, da bi se ji odpustile občinske dokla-de in trošarine do 1. 1939., je bila zavrnjena. Kot poslednja točka je bila na dnevnem redu izvolitev novih zastopnikov občine v vodovodni odbor. V tem odboru, ki šteje 17 odbornikov in so ▼ njem zastopane vse prizadete občine, ima kranj&ka občina 6 odbornikov, funkcije starih odbornikov so potekle že meseca avgusta. Na predlog občinskega odbornika Završnika so bili v vodovodni odbor izvoljeni iz vrst večine Čolnar, inž. Gros, Jereb, Sire in Tajnik, manjšina pa je delegirala Peterlina. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno in deževno. Novosadska vremenska napoved za soboto: Oblačno in deževno vreme v vsej državi. Kosava v rodunavju. Dunajska vremenska napoved za soboto: Še nobene bistvene spremembe. Maribor, 14. decembra. Danes zvečer je imel občinski svet svojo redno sejo pod vodstvom župana g. dr. Li-polda. V javnosti je vladalo za sejo precejšnje zanimanje, ker je imela obravnavati nekatere važne komunalne zadeve. Po otvoritvi je župan sporočil, da je prof. Favaj odložil mesto v občinskem svetu ter da se bodo nekatere upravne zadeve mestnega sveta uredile po posebnem poslovniku. Nato je takoj prešel k zadevam posameznih odsekov. Poročilo o zadevah I. odseka je podal obč. odbornik dr. Vauhnik. Mestni svet je vzel na znanje odredbo banske uprave, da bo odslej moška kaznilnica v lastni režiji klala živino za lastno uporabo. S tem v zvezi je svet določil takse za ogled, ki jih vršijo mestni veterinarji. V šolski kuratorij Glasbene Matice bo občina imenovala svojega zastopnika. V primeru razpusta Matice pripade vse premoženje mestni občini. Končno je svet sprejel predlog o slstiranju sklepa glede namestnikov, izvoljenih na prvi redni seji za podpisovanje v poslih, ki obvezujejo mestno občino. Pomožna akcija Za II. odsek je poročal podžupan Golouh, ki je izčrpno poročal o delu pomožne akcije v letošnjem letu in se je v imenu občine ponovno toplo zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je rodila tako lepe uspehe. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Župan dr. Lipold je nato razvil načrt pomožne akcije za bližnjo zimo. Naglasil je. da bo sodeč po vseh znakih, v letošnji zimi stiska večja in da se bo število pomoči nujno potrebnih nedvomno povečalo. Odbor pomožne akcije je imel že več sej in je bil sklenjen dogovor, da bodo letos sodelovale pri akciji razne strokovne in stanovske organizacije. Hvalevredno razumevanje celokupnega perečega vprašanja so pokazali tudi mariborski industrijci, ki bodo kakor prejšnja leta priskočili izdatno na pomoč. Preimenovanje ulic Z velikim odobravanjem je bilo nato sprejeto poročilo HI. odseka, ki ga je podal inž. Jelene o preimenovanju nekaterih ulic. Odsek je glede na zadnje dogodke sklenil prekrstiti Gosposko ulico v ulico Kralja Petra II., Tattenbachovo ulico pa v ulico Kraljice Marije. Predlog je občinski svet soglasno sprejel. Soglasno je bil sprejet tudi pravilnik o postavljanju kioskov na mestnem področju, katerih gradnja bo dovoljena le socialno šibkejšim interesentom. Kioski bodo stalni in začasni. Stalne kioske bo gradila mestna občina s sredstvi cestnega fonda in jih bo dajala v najem, s čisto najemnino pa se bodo morali najkasneje v 10 letih amortizirati. Stalni kioski bodo zidani. Začasni kioski bodo morali biti lično izdelani in se bodo smeli graditi le z dovoljenjem mestnega predsedništva na zasebnih zemljiščih. Mestni svet je ugodil prošnji invalida Gregorja Križmana za postavitev tobačnega paviljona ob Bregu, zavrnil pa je prošnji Sofije Šenbauinove za postavitev in Terezije Svigljeve za premestitev tobačnega paviljona. Nove šole v počastitev spomina Viteškega kralja Predvsem je, zanimalo občinski svet, kakor tudi ostalo javnost poročilo, ki ga je podal za finančni odsek referent Sabothy. V počastitev spomina na i>okojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja bo mestna občina v V. mestnem okraju zgradila prepotrebno meščansko in ljudsko šolo ter dečje zavetišče. V ta namen bo najela 7 milijonov Din posojila in so anuitete za to posojilo že določene v proračuuu za prihodnje leto. Predlog finančnega odseka jc podprl tudi predsednik dr. Lipold ter je bil nato brez debate sprejet. Nadalje je bil sprejet predlog, da sc neporabljeni krediti za vzdrževanje državnega mostu in adaptacijo gradu v znesku 41(MMH> Din rezervirajo in naložijo v smislu zakonskih določil. Za pregled računskega sklepa in bilanec za tekoče leto sta bila imenovana člana mestnega sveta dr. Kiescr in Andrej Osct. Ker mora občina v smislu določil finančnega ministrstva v dobi od 1. januarja do 31. marca gospodariti z dvanajstinami, jc mestni svet odobril predlog odseka o dva-najstinah, ki so določene točno po postavkah, ki bodo v tem razdobju realizirane. Prav tako jc bil sprejet predlog o ureditvi dolgov mestnih podjetij pri mestnem zakladu. ki znašajo okrog 6 milijonov dinarjev, ki pa so več ali manj računskega značaja. Stanovanja v mestnih Itišah Ker so prišle mestne hiše v upravo mestnih podjetij, jc nastalo vprašanje o razpolaganju s stanovanji. S stanovanji bo šc nadalje razpolagalo deloma mestno pred-sedništvo, deloma pa mestna podjetja. S stanovanji, ki služijo socialnim namenom, bo razpolagalo mestno predsedništvo, ki bo po svoji uvidevnosti povišalo ali znižalo najemnino revnim najemnikom. Občinski svet jc odobril nadalje predlog odseka, da morajo vsi, ki imajo bcncinskc črpalke, plačevati po 1000 Din najemnine. Oblastnemu odboru Jadranske straže se jc dovolila podpora 5(*00 Din za dom Jandranske straže v Bakru. Postajališče na Teznu Soglasno je bil sprejet predlog o izpremembi tržnih pristojbin. Stojnice na Glavnem trgu se bodo morale v bodoče oddajali na dražbi. Oba predloga bosta predložena banski upravi v odobritev. Mosina občina mariborska je pokazala precej razumevanja tudi za polrebo postajališča na Teznu- Pr;-spevala je 4."».000 Din za to zgradbo i ti se bosta s tem zneskom napeljali elektrika in voda- Postajališče se bo imenovalo Maribor-Tezno. V kratkem bo izročeno prometu- V javni seji so se obravanavale še razno zadeve glede nakupa parcel in odpisa rarnih davščin. Med zadevami IV. odseku je bil tudi letni obračun mestnih podjetij. S tem je bila javna seja zaključena. Zadeva V. odseka in druga vprašanja so prišla na dnevni red na tajni seji. Sklepe tajne *»eje je župan ob zaključku javno razglasil jn jih naknadno objavimo. Smrt uglednega ljubljanskega trgovca Ljubljana, 14. decembra Nocoj ob 18. jc po dolgem trpljenju za-tisnil oči v 61. letu starosti splošno znani trgovec g. Ivan Krivic, lastnik znane špecerijske tvrdke v Frančiškanski ulici. Blagega pokojnika jc poznala skoraj vsa Ljubljana, saj jc bil član in podpornik mnogih društev, velik dobrotnik siromakov, izredno dober in skrben oče sinu Ivanu, ki bo po njem prevzel trgovino ter hčerki Loti, ki jc soproga znanega našega pesnika Iva Peruzzija. kontrolorja Mestne hranilnice. Poleg njiju žaluje za pokojnim snaha Mina. Kot trgovec je užival g. Krivic za-acii svoje solidnosti in koncilijantnosti splošen ugled. Podjetje, ki ga je pred leti moderniziral in izpopolnil, je splošno znano in jc lepo uspevalo. Pogreb simpatičnega pokojnika bo v nedeljo popoldne, čas in »:raj je objavljen v današnjem posmrtnem o/na-nilu. Bodi mu ohranjen blag spomin, bridko prizadeti rodbini naše iskreno sožaljc! Brea poBet>i>«ga obrestil«. H rvttr1 pojrotni m vod OMima L;ub' ST!« Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oce, stric in tast, gospo van Krivic st trgovec dne 14. decembra po dolgi, neizmerno mukapolni bolezni, v 61. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 16. dcccmbra 1934 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti štev. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Nadvse l.iubljeneea očeta ohranimo v častnem in trajnem spominu. — Prosimo za tiho sožalje. V Ljubljani, dne 14. decembra 1934. Globoko žalujoči: IVAN, trgovec-sin; MINA KRIVIC, snaha; LOTA PERUZZI, hčerka? IVO PERUZZI, zet; in ostalo sorodstvo. Naši fcrajt in ljudje Naš prvi rudarski glavar Inž. Vinko Strgar ^ Ljubljana, 14. decembra. Nenadna vest, da je danes kmalu po polnoči po kratkem trpljenju umrl rudarski glavar dvorni svetnik inž. Vinko Strgar, ie presenetila vso javnost, zlasti številne prijatelje in sodelavce v njegovem plodovi-tem, delavnem življenju. Še pred kratkim se je inž. Strgar mudil na Rudniku, na prijaznem posestvu pri Sromljah na Bizelj-skem, kamor je prav pogosto rad zahajal, zlasti odkar je stopil v pokoj, in kjer je vsako jesen preživel lepe dneve trgatve. Pred kakšnimi 14 dnevi se je vrnil v Ljubljano svež in krepak, da nihče ni mogel slutiti zlega. Pred dnevi pa se ga je lotila huda prsna angina, kateri je snoči na naglem podlegel. Povodenj od Krasa nizdol Doma je bil inž. Strgar iz Leskovca na £>olenjskem, kjer se je rodil 11. novembra 3870. Gimnazijo je študiral v Novem mestu. Po maturi je dovršil najprej pravne študije v Gradcu, nato pa je šel v Leoben, kjer je na rudarski akademiji 1898 diplomiral kot eden prvih slovenskih inženjerjev. Že na visoki šoli se je odlikoval kot zaveden narodnjak. V Gradcu je bil dalj časa predsednik »Triglava«, v Leobnu pa je predsedoval češkemu akademskemu klubu »Prokop«. Po končanih študijah je odšel najprej na kratko prakso v Idrijo, nato pa je prišel v Celje, kjer je kot rudarski ad-junkt pri okrožnem rudarskem uradu začel svojo kariero v rudarski upravi. Leta l'*)7 je prevzel vodstvo okrožnega rudarskega urada v Ljubljani. Takoj po nastopu svojega mesta je uvedel slovenščino kot uradni jezik v poslovanju s strankami. Ko je bilo po prevratu 1. 1918. ustanovljeno rudarsko glavarstvo v Ljubljani, je mž. Vinko Strgar postal naš prvi rudarski glavar, saj pa po velikem strokovnem znanju in po vzorni nacionalni preteklosti nihče ni bolj spadal na to mesto kakor on. Zaradi svojih strokovnih in nacionalnih zaslug je bil tako pozneje imenovan za dvornega svetnika. Kot rudarski glavar je iz ruždrapanih povojnih razmer dvignil organizacijo našega rudarskega dela v normalen red, kar pri izredno naglem razvoju naše rudarske industrije nikakor ni bila majhna naloga. Po mnogih težavah je uredil socialno zavarovanje rudarjev v glavn: bratovski skladnici. Prav pri tem delu si je pridobil mnogo nepozabnih zaslug kot dolgoletni predsednik komisije za izdelavo pravilnika bratovskih skladnic. Mnogo pa se je udejstvoval pokojni inž. Strgar tudi na polju stanovskega kulturnega dela. Z drugimi poklicnimi tovariši je že 1. 1910. ustanovil v Ljubljani Društvo slovenskih inženjerjev in 1. 1918. je bila predvsem njegova zasluga, da se je ustanovilo Združenje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Po prevratu je aktvino sodeloval v raznih strokovnih in nacionalnih odborih in bil je med najaktivnejšimi izobraženci, ki so pripravljali teren za ustanovitev tehniške fakultete v Ljubljani. Za svoje vsestransko zaslužno delo je bil odlikovan z redom a Sv. Save III. in V. raza-reda in z redom Jugoslovenske krone IV. razreda. Ko je letos aprila inženjer Strgar stopil v zasluženi pokoj, smo ob njegovem slovesu imeli priliko videti, kako visoko so ga cenili in kako iskreno so ga ljubili njegovi stanovski tovariši in vsa javnost. Inž. Strgarja so vsi poznali kot moža, ki je vsa leta svojega življenja posvetil delu za dvig naše rudarske industrije in naše tehnične kulture. Bil je mož plemenite duše in jasnega, ostrega duha, kakršni so redki med nami. Zato bo mesto, ki ga je zapustil v naši družbi, po njem težko izpopolniti. Na poslednjo pot ga bomo spremili v nedeljo ob 16. iz hiše žalosti Gradišče 8A. Odiič-nern ustrokovnjaku in vzglednemu narodnjaku bomo ohranili trajen spomin. Njegovim svojcem naše iskreno sožalje. Razburljiva noč v Logaški plavlja del Barja in Ljubljana. 14. decembra Deževje, ki skoraj vzdi-žema lije že peti dan, je struge rek ;n potokov napolnilo do roba, da so polja in travniki okrog Ljubljane že marsikod poplavljeni. Na Barju sta cesta v Črno vas in Peruzzijeva cesta pod vodo, da otroci danes niso mogli v šolo. Ljubljanica, ki vali skozi mesto težke, goste valove, je pri Zalogu 1.85 m nad normalo in je preplavila tudi tkzv Sige in bližnjo okolico. Visoko sta narasla tudi Mali graben in Gradaščica. Prav tako naglo rase tudi Sava, a povodnji se zaenkrat še ni bati. Velika povodenj v Logaški kotlini upada Logatec, 14. decembra Logaščica, ki je sicer precej pohleven potok, je pričela včeraj po velikem nočnem nalivu iznenada naraščati in je proti večeru že prestopila bregove. Vsa globoka kotlina, po kateri se vije njena struga do Jačke, v katero Logaščica ponira, je pod vodo. Z Martin hribom in z Lazami so sc zveze pretrgale. Pozno zvečer je voda dosegla poslopja tukajšnje obmejne čete, ki jih je moralo vojaštvo izprazniti. Okrog 11. ponoči je voda dosegla tudi naselje Zajačko. Prestrašeni prebivalci so vso noč ostali na nogah in hiteli spravljati živino, živež in pohištvo na varno. Gasilci so bili vso noč v akciji. Zgodaj zjutraj je bil preplavljen ves Brod. Od Furlanove žage in mlina sta molela samo še strehi iz vode. Preplavljena sta bila tudi svet Plečnikove vile na Brodu in letno telovadišče Sokolskega društva. Železniški čuvaj v pokoju Molk je ostal v svoji hiši na Martinjhribu, čeprav jo je voda zalila do strehe. Zalilo je tudi pokopališče vsenaokrog. Danes dopoldne je pričela voda upadati, tako da smo izven najhujšega, vendar pa je povodenj prinesla veliko škodo. Kakor pravijo stari ljudje, Logatec še ni doživel tolikšne povodnji od 1865, ko je voda tekla čez cesto na kolodvoru. Poplava pri izlivu Ljubljanice Posledica katastrofalnega naliva v Logaški kotlini se je pokazala tudi na Barju. Ljubljanica drvi silno umazano rjavo vodo, znak kraške zemlje. Od Vrhnike naprej je Ljubljanica že prestopila bregove in se razlila po ravnini. Cesta proti Črni vasi in Podpeči je na več krajih pod vodo. Promet je zelo oviran. Poplavljena je na več krajih Peruzzijeva cesta, ker je Iščica narasla za 2 m nad normalo in se razlila. Hujša katastrofa grozi krajem ob izlivu Ljubljanice. Vodno stanje Ljubljanice je bilo popoldne 2 m nad normalo, pri Zalogu pa celo 3 m. Leseni zaloški most če* kotlini — Ljubljanica po-bregovje pri izlivu Ljubljanico je ogrožen. Voda sega do roba. Cesta proti Lazam je na mnogih mestih pod vodo. Promet je prekinjen. Hiše ob izlivu Ljubljanice so že v vodi. Sava nasprotno prav počasi narašča, znamenje, da na Gorenjskem ni bilo hujših nalivov. V nevarnosti so mlini c'u Savi nasproti Ljubljanice. Voda je že udrla v Steletov, Perlesov in Klešnikov mlin. Posestnik Klešnik je bil popoldne prisiljen reševati živino iz hleva, v katerem sega voda že 1 m visoko. Ker voda še vedno narašča, najbrž jutri ne bodo mogli pokopati mlinarja Perlesa, ki je včeraj umrl. Pod Slapami je Ljubljanica naplavila okoli 60 let staro utopljenko. Orožniška patrola iz Vevč je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico pri D. M. v Polju. Pri utopljenki so našli listino občine Žiri. iz katere so dognali, da je utopljenka F.li-zabeta Jesenko. Listina je datirana z včerajšnjim dnem. Utopljenka bi imela oditi v zavod sv. Terezije v Ponikvah pri Dobrem polju na Dolenjskem. Kako je prišla v vodo, ni dognano. Da bi bila šla sama v smrt, je manj verjetno kakor da se je revi, ki je nekoliko slaboumna, primerila nesreča. Po poročilu hidrotehničnega odseka banske uprave je Savinja pri Celju davi narasla za 2.30 m nad normalo. Tudi Dreta močno narašča. Sava pri Črnučah je dosegla 1.50 m nad normalo. Razlila se je po ravnini proti Tomačevemu. Sodba vremenoslovca Letošnje decembersko vreme je precej svojevrstno. Imamo tople, skoraj popolnoma mirne dneve z meglenim ozračjem, od 10. t. m. naprej pa nas neprestano deževje močno spominja na oktobrsko vreme. Sicer pa lahko omenimo, da skoro ni meseca, ki ne bi imel glede vremena kaj posebnega in svojevrstnega. Saj je nešteto činiteljev, ki ustvarjajo vreme in njegove izpremembe.' Ce se v tem primeru spomnimo na lanske vremenske posebnosti prve polovice decembra, opazimo, da smo imeli takrat v naših krajih že prav« zimsko razpoloženje. Sneg je pokrival naše kraje, od 12. do 18. decembra pa je skoro neprestano snežilo in suh sneg je pokril pokrajino s pol metra debelo odejo. Vprašanje je, ali bo sedanje vreme prešlo v sneg, ali še v toplejše vreme kot ga že imamo. Verjetno je, da bo deževju sledil vpad vzhodnih vetrov, ki bodo hitro ohladili ozračje, dvignili zračni tlak in prinesli smučarjem tako zaželeni sneg. Mani verjetno je, da se bodo južni vetrovi, ki pihajo sedaj v oblakih, pri počasnem dviganju barometra polagoma umirili, nebo se bo zjasnilo, temperatura zaradi nočnega ohlajevanja padla in povzročila megle. Tako rekoč smo sedaj prav na »razpotju« v zimo in v enolično megleno vre-me. M. C. Za rop in poboj Jože Mavrin pred Ljubljana, 14. decembra Ponedeljsko »Jutro« je 5. novembra poročalo o grozovitem razbojstvu v Verju pri Medvodah. Brezposelni Jože Mavrin je v nedeljo zjutraj s sekiro pobil samotno prebivalko Ivanko Kafolovo in ji odnesel 2000 Din. Veliki kazenski senat je danes razpravljal o tem žalostnem dogodku. Razprava je trajala od 8.30 do 11. dopoldne. Mavrin je sodnikom najprej povedal, da poseduje hišico z velikim vrtom in njivo ter cerri svoje posestvo na 60.000 Din, dočim je na njem vknjiženo 20.000 Din dolga. Je oženjen in oče 91etne hčerke. Mavrinov zagovor Predsednik Kralj je uvedel zasliševanje: »Povejte, kako ste se pripravili k zločinu?« — Obtoženec, oblečen v jetniško ra-ševino, je pričel poltiho: — Tako-le je bilo. Ko sem prišel tisto soboto domov, sem začel pometati pred hišo. Zvečer je prišla Johana (Ivanka Ka-folova) iz svoje hiše in me začela pso-vati: »Spet prekleti dedec pometa. Len je. nič ne dela.« Že dve leti smo v sovraštvu.. Jezen sem tisti večer hodil pred hišo in študiral, kaj naj bi naredil. Nato sem šel spat. Vstal sem ob 6. zjutraj. Najprej sem v drvarnici pospravljal. Ob 6.45 sem šel tja h Kafolovi. V rokah sekiro. Ona je prišla odpret, nato pa je šla nazaj v kuhinjo. v Virju - 12 let velikim senatom Jaz za njo. V kuhinji sem jo podrl na tla. Dvakrat sem jo udaril s sekiro... V veli sem potem stopil k mizi. Tam je imela denar. Vzel sem ga, šel domov m sem denar dal ženi. Potem sem takoj odšel v Pimiče k prijatelju in mu povedal, kaj sem napravil. Gnalo me je dalje; da se sam javim orožnikom. In res so me srečali. Povedal sem jim vse po pravici... — Ste gojili jezo na obe sestri? — Že dve leti. Prepirali smo se, tožili tudi. — Letos pomladi je prišlo do tega, da ste sestro Ano tolkli po glavi in potem tudi Ivano. — Se ne spominjam. In Ivane tudi nisem hotel pobiti, marveč le malo ostra-šiti. — Zakaj ste potem vzeli sekiro, ie je niste hoteli umoriti! Sicer pa je niste udarili samo dvakrat, marveč sedemkrat. Ko ste videli, da še ni mrtva, ste io še dvakrat udarili. Tolkli ste jo po prsih in jo davili. Ivana je obležala vsa v krvi in je bila kuhinja vsa obrizgana s krvjo, vi nam pa trdite, da ste jo hoteli samo malo pobožati, da bi bila tiho. Seveda, da bi bila za vedno tiho. Ko je ležala, ste jo še davili! Mavrin je nato ponovno zatrjeval, da tudi ni vedel za denar, priznati pa je moral, da je bil v stiski, kajti mesec dni poprej ga je zastopnik tovarne »Spectrum«, kjer je bil obtoženec za slugo ter je imel 375 Din tedensko, opominjal na plačilo dolga 7000 Din, ki je bil vknjižen na hiši in je izviral iz neke poneverbe. Napadenka pripoveduje Nato je bila pozvana Ivanka Kafolova kot priča v dvorano. Prišla je v spremstvu svoje mlajše sestre Ane. Stara je 62 let, pa krepke konstitucije. Po sejmih »n romarskih potih prodaja platno in rjuhe ter drugo perilo. Glavo ima še obvezano, kajti poškodba zadaj na glavi je bila huda in ima za posledico, da ji je desna roka ohromela. Na čelu ima tudi še dve zaceljeni rani. Dobila pa je hude udarce tudi v prsni koš. Pet tednov je bila v bolnišnici in je okrevala, čeprav so zdravniki že majali z glavami. Mimo je danes pripovedovala, kako ie bilo usodnega nedeljskega jutra. Poprej so si bili dobri sosedje. Pred dvema letoma pa je prišlo do navzkrižja. Ker je sestro tolkel in tudi njo tepel. je bil ovaden in v Ljubljani obsojen. Od takrat ju je še bolj črtil. Letos pomladi, ko je neki fant urejeval vrtno ograjo in imel v rokah sekiro, mu je Mavrin kliknil: »Daj, babo udari s sekiro!« — Usodno nedeljo je šla sestra k jutranji maši. Ivana je bila še v postelji, ko je čula neko čudno škrbljanje pri vratih. Vstala je, se oblekla v spodnjo obleko ter odšla v kuhinjo. Na mizi je bila ročna torbica z 2000 Din gotovine. »Cim se odprla vrata«, pravi Ivana, me je takoj zagrabil? Potiskal me je v kuhinjo Videla sem, da ima v rokah sekiro. V kuhinji je začel mahati po moji glavi. On ni rekel niti besede, jaz pa sem ga rotila: »Lepo te prosim, pusti me! Pa je še bolj tiščal, a jaz sem se branila in ga nekoliko opraskala. Potem sem omedlela. Ko sem se zavedla, je spet stopil k meni in mc začel daviti. In spet sem bila nezavestna. Pomnim pa, da je hodil po hiši in pobral ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI .Urie zobe Za ugodno boste obvarovali z britje uporabljajte ERASMIK ERASMIK NILOM IN PASTO MILO ZA ZA ZOBE BRITJE* denar. Ko sem se v drugič zavedla, je že vrata zaprl. IKignila sem se in šla v sobo do postelje. Na listek sem še napisala: »Mavrin!« To, da bi sestra vedela. Na postelji sem bila ves čas pri zavesti. Vse skupaj je trajalo dobre tričetrt ure. Okoli 8. je prišla sestra, ki je obvestila sosede, ti pa orožnike in so šli po zdravnika v St. Vid. Kmalu nato smo izvedeli, da je Mavrin aretiran.« Sodba Po kratkih govorih državnega tožiica rn branilca ter po posvetovanju seaiata je predsednik objavil sodbo: Jože Mavrin je zaradi razbojništva obsojen na 12 let robije, hkratu v izgubo častnih državljanskih pravic za vedno. — Obtoženi za enkrat sodbe ni sprejel. »AROMATIN" daje prijeten okus jedem, kakor: divjačini, obaram, omakam, zrezkom, nadevu, pečenkam, pljučkam itd. itd. Mariborska Sibila in njene skrivnosti Brevirji in slovarji namesto čarovniške knjige - Pa-ganske bukve in zli duhovi — Koliko je še lahkovernosti ! Maribor, 14. decembra Danes se je pri tukajšnjem sodišču obravnaval slučaj, ki prekaša po svoji zanimivosti marsikaj, kar je Maribor v zadnjih letih doživel. Na zatožni klopi je sedela mariborska »Sibila« in vedeževalka, 36letna Marija Voglar iz Metelkove ulice. Obtožena je, da je v poletju 1933 dovedla Ivanko Drevenškovo in Katarino Rogino v zmoto s tem, da jima bo preskrbela čarovniške knjige, s pomočjo katerih bosta mogli zanesljivo zdraviti najrazličnejše bolezni ne samo pri ljudeh, ampak tudi pri živini. S tem je bilo Voglarjevi omogočeno, da je od obeh izvabila do poletja 1934 več zneskov v skupni vsoti 2670 Din, razen tega pa še 50 jajčk in okoli 3 kg prekajenega mesa in zabele. Najprej: zli duhovi Obtožnica izčrpno navaja predzgodbo, kakor jo opisuje prizadeta Katarina Ro-gina, sestra Ivanke Drevenškove. V Ptuju živi neka Marija Zemljak, ki se je posluževala »poganskih bukev« ter jima je iz njih brala. Posledice so se čutile, ko so Ivano Drevenškovo s Pobrežja pri Ptuju zadele razne nesreče in tegobe. Pri živini ni imela nobene sreče in tudi sama ni bila nič več prav zdrava. Najhujše je bilo, da je sreča zapustila tudi njeno sestro Katarino Rogino. Kamorkoli sta skušali priti do službe, povsod sta bili izrinjeni. Nad njima je prevladovala »moč zlih duhov«, ki jih je bila priklicala Marija Zemljakova, ko jima je brala iz tistih »poganskih bukev«. Potem: zatočišče pri mariborski Sibili V tem obupnem stanju je Drevenškova iskala pomoči in rešitve. Po dolgih poizvedovanjih je izvedela, da živi v Mariboru neka ženska, ki ume h. kart proroko-vati bodočnost in se tudi na vedeževanie in druge čarovnije razume. Obtožnica pripoveduje, kako je šla Drevenškova poleti 1933 v Maribor in se zatekla k Mariji Voglar, da ji pomaga. Vse svoje tegobe ji je zaupala ter si nazadnje dala prorokovati iz kart. Voglarjeva je takoj pogruntala. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, katere se vsak bolnik tako boji »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ULTURNI PREGLED Bližnji program Narodne galerije in njene stiske Na pobudo Umetnostno - zgodovinskega društva je Narodna galerija sklenila, da priredi 1. 1935. zgodovinsko razstavo slikarstva 17. stoletja na Slovenskem, če se najdejo za tako prireditev potrebna sredstva. Želja, da se zbere in razstavi slikarsko gradivo prav tega časa, je nastala iz potreb raziskavanja domače umetnosti, ki bi hotelo značaj umetnosti 17. veka na Slovenskem natančneje opredeliti. Po prvi zgodovinski razstavi 1. 1922. so osnovne sestavine naše umetnosti v 18. stoletju docela jasne. tako da se bo glede nje v bodoče pac še množil inventar slikarsl-ega gradiva in da se bodo dopolnjevali življenjepis™ ter drugi zgodovinski podatki, toda znanstveni temelji, na katerih stoji danes zgradba zgodovine onega časa, se gotovo ne bodo vec izoreminjali. , , .. . - , S slikarskim gradivom 17. stoletja je drugače. Glede niega je bilo število 1. . razstavljenih predmetov prepiclo. da bi se dala izdelati jasna podoba veka. čeprav le v glavnih obrisih, kar se zelo vsiljivo in neprijetno čuti tudi v zbirki Narodne galerije: vsak pozornejši obiskovalec v njej do opazil, da se 16. stoletje prenaglo preliva v 18.., da med tema dvema dobama nja ve- lika zgodovinska praznina. Za ta pojav je iskati vzroka tudi v značaju gradiva tiste dobe, ki je bilo pač po veliki večini tuje; namen zgodovinske razstave je, da to gradivo zbere, razvrsti in da med njim poišče zlasti domača dela ter z njimi, kolikor je lo izvršljivo, dopolni nezadostno zbirko Narodne galerije. Naloga, ki jo Narodna galerija namerava opraviti, ni lahka in bo zahtevala sodelovanja mnogih ljudi, ki bodo pretikali kraje, v katerih je pričakovati bere za razstavo, ter blagohotne naklonjenosti mnogih zasebnih lastnikov, pri katerih bo Narodna galerija umetnine prosila na posodo. Kljub neugodnemu vremenu so razstavni prostori Narodne galerije vsako nedeljo zelo dobro obiskani. Da se stiki med galerijskimi umetnostnimi zakladi in med šir-jimi plastmi občinstva še bolj poglobijo, je Narodna galerija rada sprejela ponudbo Umetnostno - zgodovinskega društva, da se priredi ob dnevih, ko ie vstoo prost, v galerijskih prostorih sistematično urejena vrsta predavani, ki naj občinstvo temeljiteje seznanijo z značajem posameznih umetnin, umetniških osebnosti in dob. Ta nazorni tečaj zgodovine slovenske umetnosti, ki se bo vršil ob praznikih dopoldne, bo vsakomur brezplačno dostopen in se prične brž ko bo vreme tako toplo, da obiskovalcem ne bo pretežko prisostvovati predavanju v neza kurjeni dvorani. Zakaj na to, da bi galerija vsaj ob dnevih javnega obiska zakurila svojo centralno peč, ni misliti, ker ji njeno gmotno stanje take potrate, čeprav jo drugod štejejo med življenjske potrebe, ne dovoljuje. Malo liudi ve, kako bedno životari sedaj ta naš institut. Kljub temu, da je to najbolje urejena nacionalna galerija v državi, se ji ni nikoli, niti v dobrih časih, posrečilo priti v državni proračun; sedaj je osrednja vlada načeloma prenesla vse izdatke za take ustanove na banovinske proračune. Narodna galerija je prišla v proračun dravske banovine, a je doslej prejela v tekočem proračunskem letu iz te postavke le 16.C00 Din, kar komaj zadostuje za letno plačo njenega edinega sluge. Od mesta Ljubljane, ki je zlasti inte-resirano. da se galerija ohrani in izpopolni, ni do danes dobila v tem letu niti pare. Davkarija terja od galerije plačilo »dopolnilne prenosne takse« (hišnega davka) v znesku 15.000 Din, in ker ga institut seveda nima odkod plačati, grozi finančna uprava, da uvede prisilno upravo Narodnega doma, pod čigar streho prebiva Narodna galerija. Kaj se bo zgodilo, če se ta grožnja izvede? Ker nobena uprava ne more iz Narodnega doma izbiti denarja, ki ga društvo nima in ne bo imelo, pridejo na vrsto najemniki Narodnega doma, t. j. zlasti Narodna galerija, ki s svojimi umetninami predstavlja znat- no premoženje. Torej dražba slik, na kateri bodo tisti, ki so Narodni galeriji kaj podarili. mogli svoje darove zopet odkupiti, in bodo tisti, ki zasebno zbirajo, pomagali Narodni galeriji iz stiske s tem. da njene slike prevzamejo v svojo zbirko. Ali se Se kje kaj takega godi? L C. Katja Delakova Po velikem uspehu, ki ga je doživela na dunajski Uraniji, in po prav tako lepem uspehu v Mariboru, bo ga. Katja Delakova nastopila v torek zvečer s svojo »Cesto« tudi v našem dramskem gledališču. Za to originalno »plesno reportažo« v 12 slikah, ki v duhovito zamišljenih, z intimnim občutjem doživetih plesnih figurah ponazarja življenje velikomestne ulice, je napisal lirične literarne vložke, ki vežejo plese v oživljeno celoto, Ludvik Mrzel, prof. Pavle Šivic, pod čigar muzikalnim vodstvom se bo vršil večer, pa je napisal za »Cesto« tudi izvirno uverturo. Literarne vložke bo recitirala ga. Nada Obereignerjeva. »Cesta« obsega 12 točk: Uvod (Beethoven) in Uvertura, Debela klepetulja (Musorgski), Suha klepetulja (Čajkovski), Deček iz predmestja (Brahms), Delo, Kri (Borkiewicz), Hrepenenje (Korzakov). Veselje (Chopin), Pro-sjaČek (Brahms), Pijanec (Windsperger), Mati (VVolfsohn). Odsev (Weill). Dunajske kritike o gostovanju ge. Dela-kove na odru Uranije soglasno sodijo, da pomeni njen uspeh skoraj popoln poetom s da bi bilo mogoče kaj zaslužiti in je povedala Drevenškovi, da pozna v Gradcu nekega profesorja, ki ima neke bukve, s pomočjo katerih je mogoče zdraviti vse mogoče bolezni pri ljudeh m živini. Drevenškova je bila ob tem razodetju naravnost vzhičena in je pridjala, ako bi bilo mogoče dobiti takšno knjigo, ki bi bila spisana v slovenščino. Obtoženka je pri tej priliki vzela neko knjigo, ki jo je imenovala »črno knjigo«, in začela iz nje brati. Drevenškovi je dejala, da stane takšna knjiga 248 Din in da je ta cena zabeležena v črni knjigi. Drevenškova ni imela tedaj pri sebi denarja, pač pa je denar pozneje prinesla. Po dolgotrajnem in večkratnem terjanju se ji je posrečilo, da je dobila od Voglarjeve neko »črno knjigo«, ki je bila v resnici latinsko-slovenski slovar. Drevenškova je vsa vesela pohitela domov in pričela iz »črne bukve« brati. Ker pa ni opazila nobenih posebnih zdravilnih učinkov, akoravno je iz knjige na vso moč brala, se je zopet oglasila pri Voglarjevi, katero je naprosila, naj ji oskrbi »močnejšo knjigo«. Zopet je Drevenškova hitela do-mOv m pridno prebirala iz »močnejše knjige«, ki ji jo je prezentirala Voglarjeva. Čudežna knjiga je bila v črno usnje vezana z zlato obrezo. S svinčnikom so bile označene strani, ki jih sme brati in katerih ne sme brati. Toda krava ni imela zaradi tega več mleka, kokoške niso nesle vec jajčk in tudi pri prašičkih ni bilo več »reče. Zbujali so se dvomi, nazadnje je knjigo pokazala nekemu dijaku, ki ji je razodel, da je »črna knjiga« navaden brevir. Slednjič: dvomi in prijava Drevenškova je prišla v Maribor in naznanila vso stvar policiji, kjer je še povedala, da ona ni edina žrtev, ampak da jih je več. Varnostni organi so obiskali mariborsko »Sibilo« na njenem domu ter sri dali najpreje prorokovati srečo, potem pa so jo povabili s seboi. Sibilina usod« je bila zapečatena. Zagovor Sibile Voglarjeva priznava, da je prejela denar za svoja vedeževanja in »črne bukve«, taji pa, da bi bila toliko dobila, kolikor se v obtožnici navaja. Zatrjuje, da je kupila dva brevirja po 330 Din in dva slovarja po 170 Din. Trdi, da je imela stalne stike z nekim graškim profesorjem, ki ii je prinesel čarovno knjigo do Špilja, kjer so mu pa knjigo odvzeli in je moral plačati še 300 Din globe. To zatrjevanje Voglarjeve je kmalu izgubilo svojo verodostojnost, ko se je dognalo, da ni bil radi teh in sličnih knjig nikdo z globo kaznovan. Razprava preložena K današnji razpravi ni bilo ne Drevenškove ne Roginove. Razprava je bila zato preložena in se bo vršila v kratkem. klasično umetnostjo, da je novo razodetje sodobnega plesa in da iz vseh 12 slik veje čar prikazovalne sile in tehnike plesalke, umetnice, ustvarjalke velikega formata. >Newes Wiener Tagblatt« je o njenem uspehu zapisal: Iz Jugoslavije je prišla Katja Delakova. Plesalka. In pomislite: prinesla nam Jo mM mb»»«Aim. ^i« LJUBLJANA GOVORI LE O GRETI GHRBO in njem Film še nedosežene lepote! Samo oni, ki je videl ta umotvor, more razsoditi. KRALJICI KRISTINI Eiitltl Kino Matica Predstave ob 4., Vi 8. in 9. Vi uri zvečer. Telefon 21-24 —————___——- če vesti * Cenjene naročnike, ki še niso poravnali vse naročnine za letos, nujno prosi uprava »Jutra •, da vplačajo dolžne zneske zanesljivo še pred prazniki, da more uprava za letno bilanco pravočasno zaključiti račune. — Uprava »Jutra«. ♦ Četrtinska voznina za vojne obveznike. G. minister prometa je z odlokom od 14. t. m. br. 98.547 odobril pravico do četrtinske voznine na železnicah in parobrodih vsem vojnim obveznikom za potovanje na določana jim mesta zaprisege. Vsak vojni obveznik, ki ee hoče poslužiti te ugodnosti, se mora izkazati z uradnim potrdilom občine svojega bivališča, v katerem mora biti označen dan in mesto zaprisege. Na podlagi teh potrdil bodo izdajale železniške stanice znižane vozovnice, ki veljajo tudi za povratek. • i/ «.' IC vcc v tažue in mrzfe nege ^^^T•fli-N^ H;0;5 i T E * Odobrena je polovična vozna cena pri povratku članom SPD, ki se udeleže skupščine SPD jutri v Ljubljani, člani ude-Ježniki kupijo pri vožnji v .Ljubljano celo vozno karto in odgovarjajočo legitimacijo zelene barve. Z žigom SPD na zeleni legitimaciji si morejo ndeležniki za povratek kupiti polovične vozne karte. Pri vožnji se mora poleg tega vsak član legitimirati tudi z društveno legitimacijo s sliko. Vozna ugodnost velja od 15. do vključno 19. t. m. ♦ Praznik na Polževem preložen. Za jutri je pripravljal agilni SK Polž v svojem pravkar dograjenem domu na Polževem pri Sv. Duhu skromno proslavo dograditve doma, ki jo je pa moral preložiti, ker bo jutri povsod zaprisega vojaških obveznikov in ker je vreme skrajno neugodno. Vpajmo, da se bo Polžariem posrečilo pričarati prihodnji teden še snee:. potem bomo pa vedeli, da znajo res eeprati. Parfumi in kolonjske vode v veliki izbiri v specialni Parfuineriji VENUS pred glavno pošto. ♦ Stomatološki glasnik, strokovno mesečno glasilo Zveze stomatoloških društev Jugoslavije. izhaja v uredništvu tričlanskega uredniškega odbora, predstavnik je zobozdravnik dr. Juraj Kallav v Ljubljani. Odlično urejevanj mesečnik je pravkar zaključil svoj tretji letnik in iz obširnega seznama lahko povzamemo, koliko zanimivih in poučnih člankov, referatov in drobiža se je nakopičilo v letošnjem letu. Marsikateri članek je poučen tudi za laika. ♦ Kupujte Ciril Metodove razglednice, kajti s tem podpirate družbo, domače umetnike in domačo obrt! ♦ Statistika nemških šol v Jugoslaviji. Nemški Kulturbund - v Novem Sadu je izdal statistiko, po kateri je v Jugoslaviji 620 nemških ljudskih šol ter 188 višjih ljudskih šol, 1 preparandija. 4 strokovne šole in 32 otroških zabavišč. Največ nemških ljudskih šol je v Vojvodini, na drugem mestu pa je dravska banovina. ♦ Visoka starost. V Celovcu je te dni proslavila svoj 105. rojstni dan gospa Barbara Blažunova, po rodu Slovenka iz Ljubljane. ♦ Družba sv. Cirila in Metoda poziva svoje podružnice, da vpošljejo po položnicah svoje prispevke za tekoče leto. ♦ Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da naj pridno razpeča-vajo razglednice in narodni kolek. ♦ Smučarje opozarjamo na izlet v Mallnitz, ki ga priredi Avstrijski turistični biro v Beogradu. Odhod iz Ljubljane 7. januarja ob 10. Vožnja in vsa oekrba za 14 dni 1330 Din, za 8 dni 934 Din. Prijave Putnik, Ljubljana. ♦ Za božične praznike so zelo primerne naslednje pesmi: Saša Šantel »Kolednice«, Pavčič »Božične pesmi?: in »Zbirka božičnih pesmic, ki so izšle v založbi Glasbene Matice in se dobe v knjigarnah. ♦ če se mladeniču omrači um. Iz Leekov-ca nam pišejo: Prav čudne znake bolezni je jel pretekle dneve kazati neki kmečki fant. Ljudje so opazili, da z mladeničem ne more biti vse v redu. V jutranjih urah pretekle nedelje se je mladenič pojavil s kolom v vasi in pobil šipe pri posestnikih Vrečku, Riedlu, Arhti, Svetčevi in trgovcu Butkoviču, kateremu je razbil izložbeno okno. Nato je napadel avtobus, ki vzdržuje zvezo med Krškim in Novim mestom. Od šoferja je zahteval samokres, a ker ga šofer ni imel, je slaboumnež pobil tri šipe avtobusa. Zatem je napadel poštno uslužbenko, ki pa je kriče zbežala na poštni urad. Toda 6laboumnež tudi tam ni prizanašal. Razbil je šipe češ, da je poštni upravnik tisti, ki ne da denarja, zatem pa nevarno udaril gospo, ki je prihitela poštni uslužbenki na pomoč. Iz nove fekarpe, ki je narejena ob razširjeni cesti, je na vsak način hotel dobiti korenja in jo je na nekaj mestih poškodoval. Ko je minila jutranja maša se je pojavil na trgu pred cerkvijo in je nekemu moškemu prebil žilo, nakar so ga možje s skupno močjo ukrotili in vtaknili v prisilni jopič. Nesrečnega mladeniča, ki Je bil drugače miren in sramežljiv, a je s svojim delom povzročil vaščanom mnogo strahu, So odpeljali v Ljubljano. ♦ Nočna tatvina in vlom na Vidmu. V noči od torka na sredo so bili na Vidmu pri Krškem na delu neznani zlikovci, ki so si tokrat izbrali pot v svinjak ge. re-stavraterke Roze Kunejeve in pa v pisarno progovnega mojstra g. Karla Dvoraka. V svinjaku so si izbrali okrog 40 kg težkega prašiča ga potolkli z batom in nato zaklali in odnesli. Tudi vlom v pisarno progovnega mojstra se jim Je poerečil. Pri svojem zločinskem početju so izvohali tudi denar in ga pobrali. K sreči niso našli več ko 300 Din. Srečo so preizkusili nato še v isti noči pri g. Simičku, a jih je prepodil hlapec. Bo pač treba paziti, da se pred prazniki še kje nepričakovano ne pojavijo. ♦ Smodnik in dinamon. Te dni so neznani storilci v gozdu pri Irči vasi blizu Novega mesta vlomili v skladišče smodnika, ki ga ima tam trgovec Franc Kastelic iz Novega meeta. Vlomilci so odnesli okrog 40 kg črnega smodnika in 6 kg dinamona. Dinamon uporabljajo tudi nepoklicani ribiči, da z njim ubijajo ribe, in tako je najbolj verjetno, da je vse to razstrelivo postalo plen kakšnih divjih lovcev, ki imaio svoj »revir« na vodah in v gozdovih. ♦ Požar v Starem logu pri Pragerskem. V sredo zvečer je začelo goreti na gospodarskem poslopju posestnika Blaža Faleža v starem logu, občina Pragersko. Ogenj je nastal v sredini gospodarskega poslopja. K sreči so domači še pravočasno opazili ogenj ter ga omejili, da se ni razširil še na stanovanjsko poslopje. Z gospodarskim poslopjem je pogorelo dosti slame, sena, stiskalnica in gospodarsko orodje, škoda je precej velika. Slednjič so se pri pogorišču še stepli neki fantje, ki so pomagali gasiti. Na bojišču je obležal eden izmed njih z zabodeno nogo. Zadevo preiskujejo orožniki iz Pragerskega. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Kupuj domače blago! no plesno stvaritev >Cesta«. V lem ciklu je nova ideja. Mnogo je plesalk, mnogo tudi dobrih, a ideje so redke. In Katja Delako-va je s svojo idejo zmagala na vsej črti, navdušila nas in nam zopet zbudila vero v plesno umetnost. »Cestam ni plesna reportaža, kakor jo nazivlje umetnica, ^Cestar je roman, ki ga sijajno vežejo pesmi v prozi, ki jih je napisal tudi .Jugosloven Mrzel. Večer je bil velik in zaslužen uspeh resnične umetnosti. Kakor da je stopila iz starega egiptskega relijefa. piše >Neue Freie Pressec. A že po prvem gibu nas. je presenetila: bogastvo umetniških idej. čudovit zaklad izraznih sredstev — in sijajno tehnično znanje so redka, silno redka odlika plesalke. Katja Pelakova jih ima vse. in je umetnica, res umetnica velikega formata. »Tag«, »Volkszeilung* in drugi dunajski listi pišejo: Katja Deiakova nam prikazuje življenje, kakršno je. zdaj divje razigrano od življenjske strasti, zdaj žalostno do smrti, življenje, kakršno se nam kaže vsak dan na cesti, vse pa z njegovim naravnim ritmom, z njegovimi nežnimi harmonijami in z vsemi kričečimi disharmonijami. Tako pleše Katja Deiakova življenje. To niso kakšne simbolične in alegorične plesne figure, temveč duša in telo, srce in mozeg in razpoloženje v ritmičnem zavzeti«, ki se giblje od najbolj razdivjane radosti pa do obupa. Deiakova je domiselna, ustvarjajoča novotarka. plesna tr3gedinja stalno rastočega formata. Zato moramo biti hvaležni Uraniji, da nas je seznanila s to originalno plesno umetnico. Po tako laskavih ocenah dunajske kulturne javnosti ne more biti dvoma, da tudi Ljubljana pričakuje >Cesto< z največjo pozornostjo. Osemdesetletnica Tomislava Maretiča. Te dni je praznoval osemdesetletnico eden najzaslužnejših jezikoslovcev Jugoslavije, najstarejši redni član Jugoslovenske akademije, upokojeni vseučiliščni profesor dr. To-mislav Maretič. — Jubilant je znamenit slavist, avtor obsežnega spisa »Gramatika i stilistika hrvatskog i srpskog književnog jezika« in mnogih drugih knjig in razprav s področja jezikoslovja, narodne zgodovine in slovstvene zgodovine. Poleg obsežnega znanstvenega dela se je odlikoval kot prevajalec. Tako je med drugim preložil Homerje-vo sllijado« in >Odisejo< (štiri izdaje!), vsa dela rimskega pesnika Vergila, Ovidove »Metamorfozec in Mickiewiczevega »Pana Tadeusza«. Velike zasluge ima tudi za proučevanje narodnega pesništva (prim. knjigo »Naša narodna epika t). Od i. 1907. do danes sestavlja akademik Maretič veliki Kječnik hrvatskoga ili srpskog jezika, ki ga izdaja -lugoslavenska akademija: največje delo te vrste po Vnku Karadžiču. Kot eden najboljših poznavalcev sibskohrvaskega jezika uživa v vsej državi popolno avtoriteto. Uglednemu in neumornemu učenjaku, čigar obsežno delo vzbuja tudi naSe spoštovanje, želimo še mnogo zdravih let. Iz Ljubljane u— Koncert sofijskega zbora >Gusle« je preložen. Glasbena Matica ljubljanska je včeraj prijela iz Sofije brzojavko, da pevski zbor »Gusle« zaradi zadržkov tehnične prirode ne utegne v nedeljo priti v Ljubljano. Turneja je preložena na poznejši čas Kupljene vstopnice naj se vrnejo v knjigarni Glasbene Matice. u— Vsem udeležencem xa Oplenac. Vse udeležence (JNAD Edinstvo, Klub jug. akad. iz Trsta, Akad JČL), pozivamo, da vplačajo do danes do 10. ure 15 Din za voznino. Udeleže naj se vsi sestanka danes ob pol 19. uri v »Jadranovi« čitalnici, kjer dobe izkaznice, brez katerih nihče ne bo od strani železniških uslužbencev pri-puščen v vagone. Na tem sestanku dobite vse informacije glede odhoda in prihoda v Ljubljano. u— Zaprisega vojaških obveznikov bo jutri 16. t. m. ob 9. uri na letnem telova-dišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju in ne v vojašnici vojvode Mišiča na Taboru, kakor je bilo to prvotno objavljeno. Vsi vojaški obvezniki, ki bodo v nedeljo prisegli, morajo pri vhodu na telovadišče oddati svoje priglasnice, ki so jih dobili v Mestnem domu Za katerega ne bo priglasnice, bo klican na odgovor in bo moral priseči vnovič. Priglasnice se oddajajo izključno le pri vhodu tik poslopja bivšega kina »Tivoli« ob železniški progi, in sicer od 8. do 9. ure. — Obvezniki izraelitske veroizpovedi naj ne hodijo v nedeljo 16. t. m. k skupni vojaški prisegi, ker bo zanje prisega pozneje, o čemer bodo pravočasno obveščeni. Film ZKD Predstava danes ob Vi 3. uri, jutri v nedeljo pa ob 11. url dopoldne. Valček ljubezni Lilian Harvey — \Vtlly Fritsch u— članstvu narodne odbrane! Oblastni odbor NO v Ljubljani objavlja: Po nalogu osrednjega odbora Narodne odbrane v Beogradu bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 12. v avli klasične gimnazije poleg Narodnega doma svečana zaprisega vsega članstva ljubljanskih organizacij NO. Neupravičena odsotnost tvori razlog izključitve. Za opravičene zamudnike bo naknadna zaprisega v nedeljo, 23. t. m. ob 11. v prostorih Oblastnega odbora NO, šelenburgova ulica št. 3-1. čuvajmo Jugoslavijo! u— Vsem neaktivnim oficirjem v vednost. Najavljeno predavanje za 14. t. m. bo jutri 16. t. m. ob 17. v Oficirskem domu na Taboru. Predaval bo predsednik društva upokojenih oficirjev iz Beograda g. Vasa Božidarovlč, polkovnik v penzljl. Vabijo se tudi cenjene rodbine rezervnih in upokojenih oficirjev. GEORO RAFT v premieri najsenza-cionalnejšega filma Amerike V carstvu gangsterjev Senzacija, ki nam odkriva zakulisno igro N. J. policije. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri, jutri pa ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Kemični seminar priredi danes pod okriljem »Prirodoslovnega društva« v Ljubljani predavanje. Govoril bo predsednik društva g. univ. prof. dr. Makso Samec o temi: »Vzroki razlik med posameznimi rastlinskimi škrobi*. Vabljeni so vljudno vsi člani in prijatelji društva, kakor tudi vsd, ki se zanimajo. Predavanje bo v predavalnici mineraloškega instituta (univerza). Pričetek ob 18. uri. u— Okrajna organizacija JNS za fientpe-trski okraj Je na svoji seji sklenila, da priredi božičnico 21. t. m. ob 19. pri Zupančiču, na kateri bo obdarovala z živili najrevnejše družine tega okraja. Ev. pri- Ant. Nedošinska Lida B a a r o v a Vlad. B o r s k f Otomar Korbelar slavni češki umetniki igrajo v veliki opereti veselja — godbe — petja Zlata Katarina po gledališki veseloigri »Trmoglavka Katarina« Danes premiera ob 4., 7. tn 9.15 uri, jutri pa ob 3., 5., 7. in 9.15 zvečer. ZVOČNI KINO IDEAL Najnižja vstopnina 4.50, 6.50, 10 Din Nemci zdravijo sklerozo in njene posledice s jodom, Francozi a koloidnim k rejnikom (silicijem), Angleži z manganom ln magnezijem, Homeopaii s težkimi kovinami in jodom. Katera metoda je najboljša? Radenska! Ker Radenska je edina naravna voda cele Jugoslavije, v kateri se nahajajo: jod, koloidni kremik, mangan, magnezij in težke kovine. Ako se bližate petdesetemu letu, ali ako ste iz rodbine, katera je nagnjena k sklerozi, morate piti Radensko! Jave sprejema do 19. t. m. tajnik Tumpej. Jegličeva cesta 10-VIII. u— J. A. S. O. članom, ki so redno povečali telovadne vaje na Taboru, javljanio, da se vaje ne bodo več vršile. JASO se zahvaljuje sokolskemu društvu, da mu Je stavilo na razpolago dvorano, zahvaljuje se pa tudi tov. Poliču Zoranu, ki je ves čas požrtvovalno vodil te vaje. u— Vajeniški dom priredi pod okriljem ZKD v ponedeljek ob 19. predavanje o temi: »Od Sušaka do Bojane*. Govoril bo g. Viktor Pirnat, učitelj. Predavanje spremljajo skloptične slike. u— Zveza gospodinj opozarja gospodinje da si ogledajo pogrnjene božične mize v soboto 15. t. m. od 16. do 18. ure ln v nedeljo od 9. do 12. in od 14. do IS. ure na Bregu št. 8. u— Zveza blagajniških zdravnikov v Ljubljani vabi vse zdravnike bolniških blagajn na važen sestanek v četrtek 20. decembra ob 5. v restavracijo »Zvezdo« Razgovor o davčnem prizivu. u— Zborovanje brezposelnih sklicuje društvo *Delo in eksistenca*, pripravljalni odbor za poverjeništvo Vič-Glince-Rožna dolina, za drevi ob pol 20. v prostorih gostilne Končan v Rožni dolini. Kateri ste zainteresirani in kateri Ee brigate za to socialno plat, pridite! u— Pri podoknici g. banu ob njegovi 501etnici je sodelovala godba železničarske-ga glasbenega društva »Sloge« in ne godba »Zarje«, kakor je bilo pomotoma navedeno. u— Pekovski in brivski pomočniki (ce). Pridite vsi na protestno zborovanje, ki se bo vršilo v soboto zvečer ob pol 9. uri r dvorani Okrožneea nrada za zavarovanje delavcev zaradi ukinitve pravkar izišle na-redbe o odpiranju In zapiranju trgovin in obratov Prosimo točnosti! — Strokovna komisija za Slovenijo. u— Mednarodni gostje naše policije. V tem času. ko je toliko ljudi v svetu izgubilo eksistenco in tla pod nopnmi, so romarji, ki pohajajo od va«i do vasi, od mesta do mesta, od dežele do dežele, postali nekaj povsem v«akdanjeea. Tako se tudi organi ljubljanske policije na vsako toliko časa seznanijo z raznimi svetovnimi popotniki. ki prihajajo od vseh strani v Jugoslavijo kakor v kakšno obljubljeno deželo. Včeraj so pe naenkrat znašli na policiji trije takSni svetovni popotniki, eden iz Italije, druel iz Nemčije, tretii iz Poljske Seveda je življenje tudi pri nas precej na tesnem in tako bodo morali vsi trije romati nazaj proti svojim domovinam u— Za cel gozd ukradenih blclklov. V zadnjem času skoraj ne mine dan, da ne bi policijska kronika zabeležila tatvine kolesa. Podoba je. kakor da je kraja koles v tej krizi prav dober sezonski posel. Na državnem pravdniStvu se je nabralo že za celo veliko earažo koles sumljiveea izvora, ki so jih odvzeli raznim aretirancem in ki čakajo zdaj tam sodbe in svojih pravih erospodapev. Te dni je spet nekdo odpeljal .Terneju Peveriu izpred neke hiše v Vošniakovi ulici 150« Din vredno kolo znamke »Ideal", opremljeno t evidenčno številko 2——1. Z dvorišča šole na Pfnlah pa je bilo dliaku Felik=u Škafarju ukradeno kolo zrvnke «Snort". vredno 700 Din in opremljeno z evidenčno številko 2—5479—1,83. v? n* e— Na roistni dan blagopokojnega kralja bo v ponedeljek ob 8. žalna služba božja v opatijski. nato v pravoslavni, ob 10. pa v evangeljski cerkvi. Sokolsko društvo v Celju poziva članstvo, da se v krojih udeleži žalne službe božje. Zbirališč v ponedeljek ob 7.45 pred Narodnim domom. e— Božična obdaritev najsiromašnejše sokolske mladine bo pod pokroviteljstvom starejših sester in bratov v nedeljo 23. t. m. ob 15. v Sokolskem domu v Gaberju. Ob tej priliki bo najprej lutkovna predstava pod vodstvom br. prof. gčuke. ki je ustanovitelj teea prepotrebneea lutkovnega gledališča, nato pa bo obdaritev revne mladine. Sestre in bratje, ki bodo vodili vso dobrodelno akcijo, bodo s tem najlepše pokazali svojo dobrosrčnost, napram ubogim, vse ostale pa prosimo, da jih v tej dobrodelnosti podpirajo. Vsak najmanj- Dr. Branko Garella. ki smo ga omenili v beležki o petdesetletnici Narodnega gledališča v Brnu kot enega izmed režiserjev, je postal, kakor smo naknadno izvedeli, šef- režiser omenjenega gledališča. Predavanje prof. Ivana Vavpotiča o češkem slikarstvu. V četrtek zvečer je predaval v »Zvezdi« ob prav lepi udeležbi iz vrst naše in češke inteligence akademski slikar Ivan Vavpotič o sodobnem češkem slikarstvu. V kratkih, vsebinsko zgoščenih, vendar pa mikavnih in prikupnih obrisih je predavatelj opisal razvoj češkega slikarstva od začetka 19. stoletja tesno do naših dni. Pomudil se je pri vseh večjih imenih, kakor so Josef Manes, Brožik, Čer-mak, Aleš, Hvnais, Ženu.šek, Marak, Sla-viček, Švabinskv in mnogi drugi; opozoril je na stilne in osebne značilnosti njihove umetnosti, ni pa pri tem Izgubil izpred oči relotne razvojne linije. Pokazal je, kako so se v češkem umetnostnem snovanju pojavljali vplivi tujih umetnostnih struj in s kakšno dovzetnostjo in stvsrjalno širino jih je asimiliral češki narodni duh, ki n«-ugnano in mogočno Sivi v vsem češkem slikarstvu. V likovni umetnosti se je prav kakof v glasbi bliSčeče izrszila svolstve-nost in nokazala kulturna višina češkega naroda Ob številnih diapozitivih je predavatelj še lažle nego s samo besedo seznanil pozorne poslušalce s »vojstvetiostio posameznih mojstfov ter prepričal o višini češkega »Iikaretva. Predavanje, ki ga je občinstvo sprejelo z očitnim zadovoljstvom in priznanjem, je otvoril in zaključil predsednik JČ lige dr. Egon Sfare, poudarjajoč kulturno delo lige in potrebo čim večje poglobitve slovanskih kulturnih vezi. Poljsko-jugoslovenski kulturni stiki. Kakor poročajo iz Varšave . Lidovč Noviny«, se je minule dni mudil v poljski prestolnici Jugoslovenski pisatelj in gledališki kritik prof. Svetislav Petrovič iz Beograda. Povabil ga je tamošnji Pen-klub in njegovo bivanje v Varšavi naj bi bilo do neke mere vrnitev obiska poljskih pisateljev ob priliki kongresa v Dubrovniku. Literarna in umetniška Varšava je prof. Petroviča sprejela prav prisrčno in mu omogočil a da je dvakrat predaval o jugoslovenski narodni duši. Nekateri referenti poljskih listov so ga primerjali z domačim publicistom in esejistom Boy-2elenskim, a sam Petrovič je naSel mnogo nalik med današnjim stanjem Jugoslovenskega in poljskega leposlovja (premoč proze nad verzi, priljubljenost zgodovinske in znanstvene dokumentacije). Istega dne, ko je Petrovič Javno predaval, je v Umetnostnem domu otvorila soproga predsednika poljske republike gospa Moscicka javno razstavo jugoslovenske ljudske umetnosti. Priredilo jo je varšavsko slovansko usmerjeno Združenje ženA v glavnem po zaslugi znane kulturne delavke Haline Rienleke. Oba kulturna akta sta se Irvršila ob očitni podpori vladnih činlteljev. ši dar bo globoko odjeknil v ml a lih srcih obdarovancev. e— Zaprisege vojaikih obveznikov, ki bo Jutri dopoldne v Celju, su morajo udeležiti tudi vsi v mesto Celje vojaško pristojni obvezniki in oni, ki stanujejo stalno v Celju, a so pristojni v občine izven celjskega sreza e— Dva jubileja t. j. aOletnico bana g dr. Marufeiča in 70letnico g. A. (JaberSčka je proslavila celjska »Soča* v sredo zvečer. O prvem jubilantu je govoril g. dr. Fortu-nat Mikuletič, o drugem pa g. Jože Rakov-šček, nato pa so vsi navzočni podpisali čestitke. ki jih je ..Soča* naslovila na oba jubilanta. e— Imenovanje v gimnazijski službi. Akademski slikar g. Miroslav Modic v Celju je imenovan za profesorja risanja na drž. realni gimnaziji v Olju. e— Narodno-obrambni dnevi v Celju bodo organizirani šele spomlad:. e_ Predavanje o KoroScih. Starešinska organizacija ~Sloga. v Celju bo priredila danes ob 14. v čitalnični dvorani Narodne ga doma javno predavanje o Korošcih v današnjih dneh. Vabljeno je vse celjsko di-jaštvo, pa tudi vsi prijatelji mladine. e— Nadaljevanje predavanja za mojstrske izpite bo dane« ob 19. v mali dvorani Obrtnega doma. e— Socialni odsek »Soče« bo priredil t nedeljo 23. t. m. ob 16. v Narodnem domu za svoje uboge člane t»>žičnioo z obdarit vijo. Nastopili bodo tudi malčki z dekla macijami in govori. KODAK NA ODPLAČILO? .JOCOACEKCIJA" ZA6BFB. 34 e— Zadnje lahno deževje je povzročilo, da je Savinja včeraj narasla poldrugi meter nad normrlo. Ker je dež prenehal, zaenkrat ni neposredne nevarnosti večjih poplav. e_ Cestno upravo prosimo, <3a odred takojšnje posipanje izredno močno fre-kventiranega hodnika za peSče v Gaberju. T hodnik je ob deževnem vremenu vedno tako poln blata, da Je na nekaterih mestih skoro neprehoden. e— Občina Celje-okolica *e fahvaljn.^ Cinkarni d. d. v Celju za prenve. ki ga je podarila revnim občanom. c_ Kino Union. r>anes ob l£.an ln 20.34) zvočni velefilm ~Princ rajskih otokov« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— žalna služba božja za blEgopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem bo v ponedeljek ob 9.30 r pravoslavni kapeli v meljski vojašnici. a— Spominski koncert Gla*l>ene Matice mariborske. Grečaninov Aleksander Tiho-novič spada k mlajši ruski komponistov-ski generaciji iz polpretekle dobe in je pri nas znan posebno po svojih otroških pesmih in po svoji sloviti >Demestveni litur-giji« ki jo Je izvajal pevski zbor Glasbene Matice leta 1930 v stolnici pod vodstvom prof. Vasilija Mirka. Vse skladateljeve vrline, ki smo jih občudovali v liturgiji. prihajajo do izraza tudi v »Očenašu«, ki nam ga bo podal pevski zbor na spominskem koncertu 17. t. m. pod vodstvom svojega novega dirigenta prof. Marjana Kozine. Al-tovski solo izvaja naša priznana koncertna pevka profesorica Lida Vedralova. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da so vstopnice za koncert Glasbene Matice v preprodaji samo v trgovinah ge. Zlate Brišniko-ve in g. H6ferja. Prosimo, naj si jih vsakdo preskrbi že v predprodaji, da bo mogoče pravočasno zasesti prostore, ker s<> začne izvajanje točno ob 20- uri. a— Kdo priseže in kdo ne. V smislu zadevnega razglasa mestnega poglavarstva v Mariboru morajo pri jutrišnji zaprisegi na Tcznem priseči vsi v jugoslovensko vojsko nesprejeti častniki bivše avstro-ogrske vojske, vsi podčastniki, kaplarii in redovi iz rezerve letnikov 1885 do 1°14. četudi so bili kot hranilci oproščeni služenja v kadru. Potem vsi invalidi, ki so occnjcni kot »ograničeno sposobni", torej oni izpod 30 odst. invalidnosti. Vsi oni rezervni častniki in rez. vojaški uradniki oziromn upokojeni oficirji, ki jim iz kateregakoli razloca ni bilo mogoče prisostvovati zapriseai dne etos je namreč prišlo na delo v obližje tvornice mnogo delavcev iz nekega okraja, ki stanujejo v Studencih in obliž-niih naselbinah. Ta okraj je znan po številnih pojavih krvavega obračunavanja. Studcnčani sami so pa zelo miroljubni ljudje in se ne pretepajo z noži. a— Prodajalci »Jutra« se iščejo. Vprašati v unravi v Gosposki ulici 11-I. Z Jesenic s— Reševalni odsek SPD priredi v nedeljo 16. t. m. ob 15. na Jesenicah v dvorani Krekovega doma predavanje o reševalni akciji v planinah in o prvi pomoči. Predavanje je obvezno za vse člane reševalnih ekspedicij z vse Gorenjske. Pridite polnošfcvilnol s— Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo 15. in 16. t. m. ob 8. uri zvečer (v nedelio tudi ob 3. uri popoldne) kriminalni velefilm »Taina modre sobe«, delo Ericha Philippija Dodatek: najnovejši žurnal in barvana Sillv-simfonija. Prihodnji spored: ■snortni velef Im »Ljubezen v snegu«, delo dr. Fancka. Iz Tržiča č— Zaključek obrtniškega tedna je tvorilo v nedeljo 9. t. m. veliko manifestacij-sko zborovanje v meščanski šoli, ki ga je vzorno vodil zadružni predsednik g. Primoži j Avgust, mizarski mojster. Vsi govorniki so poudarjali veliko potrebo po povzdigi domačega obrtništva m njegovi zaščiti. Lepo zborovanje, na katerem je bilo toliko poslušalcev, da je bila telovadnica meščanske šole premajhna, je predsednik zaključil z zahvalo za udeležbo in z geslom: Kupujte le domače blago, ker s tem boste podprli domačega obrtnika in mu na ta način pripomogli do ugleda, ki mu po vsej pravici pripada. Po zborovanju je hil obhod po mestu, kjer so vajenci nosili razne napisne table. č— Mlad obupanec. V četrtek je v predilnici v samomorilnem namenu izpil neki dclavcc večjo količino lizola. Bil pa je opažen. zato se je na pomoč poklicanemu zdravniku g. dr Pancetu posrečilo ga ohraniti pri življenju. Iz Trbovelj t— Razpis štipendij. Občina razpisuje za revne dijake iz trboveljske občine 20 štipendij. Prošnje je treba vlagati pri občinskem uradu do 20. decembra. t— Informativen sestanek glede ustanovitve društva »Rejcev malih živali« bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 16. uri v gostilni Fočivavšek. Iz Ptuja j— Svečano vzidanje spominske plošče z oporoko blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in prisege šolske mladine z napisom »Čuvajmo Jugoslavijo« bo v ponedeljek 17. t. m. na šolskem poslopju pri Sv. Vidu pri Ptuju. j— Srečni lastnik glavnega dobitka loterije »Poštni dom« je bil g. Goričan Martin iz Jurovcev pri Ptuju, ki je zadel na svojo srečko št. 3535 prekrasno spalnico z opremo in kuhinjo. Goričan je že odpotoval v Ljubljano, da prevzame dobitek. Srečka je bila kupljena na ptujski pošti. j— Nova telefonska relacija Ptuj—\V'els v Avstriji je dovoljena od 5. t. m. dalje. Triminutni govor stane 58.50 Din. j— Kino predvaja v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. pogrebne svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. V soboto popoldne bodo tudi predstave za šolsko mladino. Iz Tivlfenia na dežel? BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes v soboto ob 20 uri in jutri v nedeljo ob pol 16 in ob 20. uri velefilm »Sledovi v snegu« v glavni vlogi Harry Piel Predigra nov Paramountov tednik. DOBRUNJE PRI LJUBLJANI. V »Jutru« dne 9. decembra t 1. je bilo pod tem naslovom pomotoma izpuščeno agilno sokolsko društvo Stepanja vas. ki je bilo pri proslavi 1. decembra zastopano s preko 30 društvenimi člani, ki so strnjeno korakali v povorki pred Kolom jugoslovenskih sester ali pa bili dodeljeni drugim društvom in organizacijam. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja v soboto 15. t. m. ob 20. uri in nedeljo 16. t. m. ob 15.15 in 20. uri senzacionalni velefilm »Kavalkada«. Za dodatek nov Foxov zvočni tednik. Gospodarstvo Država kot bankir (Dr. Vladimir Murko: »Der Staat als Bankier«. Založil Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana—Leipzig 1934.) Malo je med Slovenci gospodarskih strokovnjakov, ki se znanstveno bavijo z aktualnimi gospodarskimi problemi, zlasti s takimi, ki jih stavlja nujno na dnevni red današnja doba velikih strukturnih sprememb v gospodarskem življenju. Zato smo že pred meseci (glej »Jutro« od 30. septembra t. 1.) opozorili našo javnost na zanimivo in v današnji dobi aktualno delo, ki ga je napisal naš rojak dr. Vladimir Murko iz LJubljane o javnopravnih denarnih zavodih (»Das Sffentliche Bankvve-sen des Auslandes«, C ari Heimanns Ver-lag, Berlin), kjer se je pisec lotil težavne in nehvaležne naloge, prikazati ustroj in delovanje javnopravnih denarnih zavodov v vseh evropskih državah in prinesti več jasnosti v razne probleme javnopravnega bančništva. V kratkem razdobju treh mesecev po izdaji te knjige je izšlo nedavno v založbi Kleinmayer in Bamberg (Ljubljana, Leipzig) drugo še večje delo istega avtorja pod naslovom »Der Staat als Bankier«. Avtor je oil primoran tudi to knjigo napisati v nemškem jeziku, ker je še bolj kakor prva namenjena najširšemu krogu čitateljev in interesentov izven meja aaše države. Knjiga pa zaradi tega ni' nič manj aktualna tudi za nas, ker nam je najnovejša doba prinesla enako kakor v Nemčiji, razmah javnopravnih denarnih zavodov in ker ima baš Nemčija na tem polju največ izkušenj, saj je tam zelo zgodaj m v večjem obsegu kakor v katerikoli drugi državi prišlo do aktivnega poseganja države v kreditni organizem. Problem javnopravnih zavodov je danes povsod aktualen, saj so bile zlasti v zadnjih letih na polju bančništva skoro vse države prisiljene poseči v kreditni organizem na način in v obsegu, kakor se to pred leti ni nihče mogel predstavljati. S proučevanjem vprašanj, ki so v zvezi z udejstvovanjem države in javnopravnih teles v bančništvu in kreditnem organizmu je avtor knjige pričel že pred leti in je delo plod obsežnih študij v seminarju berlinskega univerzitetnega profesorja dr. Schumacherja. S svojo prvo knjigo »Das offentliche Bankwesen des Auslandes« tvori to drugo delo, ki obravnava specialno nemški primer, enoto. Avtor tudi v tej knjigi ne obravnava javnopravnih denarnih zavodov z obratno-tehničnega stališča, kakor v prvi vrsti njihov pomen za državo in za ves kreditni organizem, kakor tudi za javne finance. Knjiga pa tudi ne obravnava samo javnopravnih bank v ožjem pomenu besede, temveč vse kreditne ustanove z javnim značajem in splošno koristnimi cilji (torej tudi hranilnice), nadalje privatno pravno organizirane kreditne ustanove, ki vršijo javno funkcijo v prenesenem delokrogu in kjer ima država ali javnopravno telo odločilno besedo v upravi ter končno vse privatno-pravno organizirane banke, ki sicer nimajo javnih nalog, kjer pa je država večinska lastnica. V prvih poglavjih se avtor peča s pojmom javnopravnih bank, z zgodovinskim razvojem do bančne krize v letu 1931 in s smotrenostjo in potrebo teh kreditnih ustanov. Nadalje obravnava pravne organizacijske oblike javnih bank, pasivne posle in aktivne posle javnopravnih denarnih zavodov, nadalje problem nalaganja javnih sredstev, likvidnosti in združitve javnih bank, finančno gospodarski pomen javnih bank in konkurenco med privatnimi in javnimi bankami. Zanimivo je zlasti obširno poglavje, ki se peča z javnimi in državnimi bankami v krizi in s sanacijami bank. Tu navaja vse izkušnje, ki jih je pokazal nemški primer v poteku kreditne krize in sanacije s posebnim ozirom na pomoč od strani nemške Reichsbanke in države. Znano je, da je nemška Reichsbanka z obilnimi denarnimi sredstvi, ki jih je dala denarnim zavodom na razpolago, v kratkem času vzpostavila zaupanje vlagateljev, in da je tudi država z ogromnimi žrtvami omogočila sanacijo privatnih bank (te žrtve se cenijo na poldrugo milijardo mark). V zaključnih besedah navaja avtor, da se zlasti v Nemčiji javno-pravni denarni zavodi niso enotno in smotreno razvijali. Nemčija je s svojimi javnimi bankami številnim državam služila kot vzor, vsaj glede posameznih oblik; toda postanek ln razvoj je bil v mnogih drugih državah enotnejši in smotrenejši. Zato pa ima nemški sistem to veliko prednost, da prihajajo sredstva javnih bank v neprimerno večjem obsegu nego drugod v korist lokalnemu gospodarstvu, iz katerega izvirajo. Javnopravni zavodi v Nemčiji so večinoma regionalnega in lokalnega značaja, na drugI strani pa je za izravnavo konic poskrbljeno z višjimi organizacijami, ki jih drugod ne opažamo. Pri gosti mreži privatnih in javnopravnih institucij v Nemčiji je razumljivo, da se tam tako privatne kakor tudi javne banke enodušno branijo ustanovitvi Poštne hranilnice. V zvezi s sanacijami privatnih bank se je v mnogih državah občutno povečal vpliv države v kreditnem gospodarstvu. To naraščanje javnega bančništva pa je skoro povsod (razen v Zedi-njenih državah) prišlo neprostovoljno in ni morda rezultat smotrene gospodarske politike ali stremljenja po pridobitvi odločilnega vpliva na denarni in kapitalni trg. Avtor zaključuje svoje delo z ugotovitvijo, da nadaljnje podržavljanje bank ali ustanavljanje javnih bank -ni na mestu, pač pa se povsod kaže potreba racionalizacije jav-no-pravnega bančništva, pri čemer naj bi se predvsem upoštevale lokalne potrebe. (Knjiga obsega 211 strani velikega formata in stane v knjigarnah 65 Din). s. Za vzpostavitev likvidnosti naših hranilnic Na zadnji plenarni seji ljubljanske Zbornice za TOI je imel zbornični svetnik g. Milko S e n č a r zanimiv referat o vprašanju sanacije naših denarnih zavodov s posebnim ozirom na hranilnice V uvodu je ugotovil, da so potekla že tri leta, odkar so nastopile znane komplikacije in težko če. Denarni zavodi so a skrajnimi napori izvedli v lastnem delokrogu vse. kar so mogli, da izplačajo čim večje zneske hranilnih vlog Nadaljnja likvidacija pa se da izvršiti le v daljši dobi Poleg vseh teh neprilik pa vidimo, da delalo državni privilegirani denarni zavodi hudo konkurenco ostalim zavodom in tako odtekajo novp hranilne vloge k držuvnim zavodom v času, ko bi jih naši zavodi najbolj potrebova- li. Tu je važno tudi vprašanje naložb pu-pilarnega denarja, ki pomeni za naše kreditno gospodarstvo preobčutno oslabitev. Posebno vlogo Igrajo v našem kreditnem gospodarstvu regulativne hranilnice, ki Jih je 29 v dravski banovini in so imele ob koncu preteklega leta 1147 milijonov Din vlog. Ta vsota je naložena deloma v dolgoročnih hipotekarnih posojilih, v velikem obsegu pa tudi v trgovskih kreditih po tekočih računih že z delno mobilizacijo teh naložb in premoženja bi «e v znatni meri pomagalo hranilnicam. To bi se dalo doseči z naslednjimi ukrepi: 1) Za obnovo likvidnosti regulativnih hranilnic bi bilo potrebno, da prevzetno Državna hipotekama banka, kamor dotekajo v zadnjih letih nove vloge v stotinah milijonov, od regulativnih hranilnic vsa komunalna in javna posojila. 2) Hranilnicam naj se omogoči nadaljnje sprejemanje In upravljanje zapuščinskega in pupilnega denarja, občinskih, sreskih in oblastnih glavnic, glavnic in denarja cerkva, samostanov in drugih korporacij. ki se je prej vedno nalagal v regulativnih hranilnicah, sedaj pa se mora nalagati 17-ključno v Državno hipotekarno banko, zaradi česar so močno prizadete zlasti manjše podeželske hranilnice. V ta namen naj se novelirajo členi 5.. 10.. in 117 zakona o Državni hipotekami banki ter § 160 zakona o nespornem postopku v tem smislu, da se smejo denarji, navedeni v členu 5. zakona o Državni hipotekami banki, neomejeno nalagati tudi pri regulativnih hranilnicah Ker so te hranilnice pupilarno varne, ni nobenega razloga, da bi se to ne moelo zgoditi. 3) Reši naj se vprašanje likvidacije av-stro-ogrskih predvojnih drž rent, ki so si jih bile naše hranilnice po poslovnih pred-pisih morale nabavljati. Skupna vsota teh rent znaša 86-7 milij kron. 4) Oživi naj se kuponska služba za avtonomna posojila in sicer: za posojila bivše Kranjske 1. 1888 in 1917 In za kranjsko melioracijsko posojilo, katerih kuponi se ne izplačujejo od 1 1924 dalje, nadalje bo-sensko-hercegovska deželna posojila in bo-sansko-hercearovska deželna železniška posojila. katerih kuponska služba počiva tudi že od 1919 dalje. 5) Likvidirajo naj se naložbe pri Poštni hranilnici na Dunaju. Po informacijah Zveze hranilnic znašajo terjatve naših državljanov in denarnih zavodov pri dunajski Poštni hranilnici okrog 30 milijonov kron. Dunajska poštna hranilnica je Poštni hranilnici v Beogradu že Izročila okrog 10 milijonov Din vrednosti, da bi Be terjatve naših državljanov izplačale, vendar se izplačilo še ni izvršilo. 6) Kr. vlada naj pospešeno reši prošnje onih hranilnic, ki so zaprosile za zaščito po uredbi z dne 22. XI. 1933. da ee nbrani-jo nadaljnjega prekomernega Izkoriščanja po nasilnih vlagateljih. 7) Ministrstvo za trgovino in industrijo naj predloži Narodni skupščini načrt zakona o samoupravnih hranilnicah, ki je že izdelan in ki je za nadaljnji obstoj in razvoj hranilništva v državi izredno važen. Gospodarske vesti — pojasnilo k uredbi o zaščiti kmeta. Glede na vprašanje, kako naj se razlaga čl. 14. uredbe o zaščiti kmeta, ki določa oprostitev od takse, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal to-le pojasnilo: Po čl. 14. uredbe o zaščiti kmeta je ove-ro vi j en je podpisa nepismenega kmeta oproščeno sleherne takse. Ta oprostitev se pa ne more razširiti tudi na druge takse na raznih listinah, ne na takse za pravna dejanja, ki jih te listine vsebujejo. Oprostitev velja tedaj samo za takso iz tarifne številke 43. taksne tarife, vse druge takse je pa treba v celoti plačati. = Popravljalnice za čevlje. Na plenarni seji Zbornice za TOI. ki je bila 12. t. m., je zbornični podpredsednik g. Josip Rebek v imenu obrtnega odseka stavil nujni predlog za zaščito čevljarske obrti, ki ugotavlja, da bi morala tvrdka Bat'a na podlagi uredbe o zaščiti čevljarske in krojaške obrti od 3. avgusta 1.1. likvidirati vse svoje popravljalnice za čevlje. Čeravno je zakoniti rok 3 mesecev, v katerem bi se morala izvršiti ta likvidacija, potekel, se likvidacija ni izvršila. Tvrdka je dala svoje dosedanje lokale z vsem inventarjem v zakup čevljarskim mojstrom in to povečini svojim dosedanjim poslovodjem v popravljalnicah. Obrtni odsek smatra, da gre tu za kršitev gori omenjene uredbe. Ako lahteva uredba likvidacijo popravljalnic, potem ne smejo te popravljalnice pod nobenim naslovom več naprej obstojati, ne glede na to, da se tudi kršijo določbe J 141. in 399. obrtnega zakona. Nadalje se predlog peča s kršitvami zakona o zaščiti delavcev od strani Bat'ove tvornice v Borovu. Na pritožbe. da tvornica ne plačuje delavcem nadurnega dela in se ne drži nedeljskega počitka, se izgovarja, da je to v zvezi z njenim delovnim sistemom. Avstrija je baš zaradi tega sistema prepovedala ustanovitev tvornice, isto je storila tudi Italija, v Nemčiji pa morajo v Bafovi tvornici delati pod istimi delavsko-pravnimi pogoji, kakor ostala čevljarska industrija. Na drugi strani pa si Bat'ova tvornica ustvarja svoj ceneni obratni kapital s prihranki delavcev in nameščen jev, medtem ko morajo drugi obrati plačevati obresti za kredite. Zato zahteva obrtni odsek onemogoče-nje takega sistema v zaščito čevljarskih obrtnikov in dosledno izvajanje uredbe glede prepovedi popravljalnic. = Pridelovanje ricinovega semena. Na našo notico (»Jutro« od 6 t. m.) glede uspešne akcije za pridelovanje ricinovega semena v naši državi smo prejeli od tvrdke Hrovat & Komp. v Ljubliani naslednje pojasnilo: Akcijo za kultiviranje ricinovega semena v naši državi je pričela naša tvrdka za svoj račun in na svoje stroške že pred leti. Prva leta niso dala posebnih rezultatov, ker je bilo treba najprej najti primerna tla in kraje, kjer so klimatične razmere za to rastlino ugodne Letos so kmetje v dunavski banovini zasadili po našem nalogu in za naš račun okrog 750 oralov zemlje z ricinusom, v svoji režiji smo pa zasadili večji kompleks tudi v zet ski banovini Rezultat je zelo ugoden in ko likor moremo oceniti, bo znašli pridelek okrog 80 vagonov semena morda pa tudi več. Za gojenje ricinusa smo kmetovalcem nabavili potrebno seme sami brezplačno za pridelek pa smo se obvezali plačati fiks no ceno. ki je bila okrog 30 odst. nad trž no ceno. Kolikor smo se posluževali bano-vinskih agronomov za pregledovanje na- sadov in za nasvete, smo jim morali plačati dnevnico in kilometražo v smislu zadevnih pravilnikov. Zasluge oblasti za po-vzdigo te kulture so torej precej drugačne, kakor bi se pa moglo sklepati iz notice v »Jutru«. Pripomnimo naj Se, da smo tudi laneno seme poskusno sejali na državnem posestvu v Bclju in prav tako plačali za žetev znatno višjo ceno, kakor pa notira to blago na svetovnem trgu. Poleg tega smo odkupili velik del ostalega domačega pridelka lanenega semena za 10 do 25 odst. dražje, kakor stane importirano blago. Smatrali smo za potrebno to ugotoviti, da se ne bi očitalo domači industriji, da nc skrbi za pridelovanje sirovin v državi in ne pomaga kmetovalcu na ta način v njegovem težkem položaju. Iz gornjih izvajanj jasno sledi, da so bile naše žrtve v tem oziru zelo velike in prav bi bilo, če ne bi vedno metali vse industrije v en koš, kadar se govori o carinski zaščiti, ki je nekaterim zaradi nepoznavanja stvari trn v peti. — Kolkovanje kreditnih knjižic. Od Združenja trgovcev v Ljubljani smo prejeli: že meseca oktobra t. 1. smo opozorili gospodarske kroge na pojasnilo finančnega ministrstva glede kolkovanja kreditnih knjižic. Objavljeno je bilo, da je finančno ministrstvo doznalo, da posamezni tvorni-čarji, trgovci in obrtniki prodajajo blago s kreditnimi knjižicami, ki podlegajo letni taksi 5 Din, tudi kadar ga prodajajo osebam, ki se bavijo s prodajo takega blaga. Ker je tako ravnanje pogrošno, je finančno ministrstvo že z razpisom od 19. oktobra 1934. (št. S, 63S1/III) na podlagi čl. 43 zakona o taksah pojasnilo naslednje: V smislu točke 3. tarifne postavke 34. taksne tarife in točke 7. čl. 56. taksnega in pristojbinskega pravilnika se mora za kreditne knjižice računska taksa plačevati samo v primerih, kadar prodaja trgovec ali obrtnik blago na kredit osebam, ki blago trosijo za svojo neposredno porabo. V vseh drugih primerih se pa mora izdati račun in plačati taksa po točki 1. tar. post. 34. taksne tarife, čeprav bi se pro-ilajalo na kredit. To pojasnilo je razumet' tako, da mora trgovec manufakturist ali slične stroke, če proda blago šivilji ali krojaču na knjižice, izdati račun in plačati takso. Isto velja tudi za peke, ki prodajajo kruh ostalim pekarijam. Za trgovce z mešanim blagom, ki prodajajo blago strankam za neposredno porabo pa veljajo dosedanja določila glede taksiranja knjižic s takso 5 Din. Borze 14. decembra Na ljubljanski borzi so ostali danes ofi-cielni tečaji deviz v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.10—8.20 (v Zagrebu promet po 8.12). V zagrebškem privatnem kliringu Je bil še promet v angleških funtih po 228.42 in v grških bonih pa po 29.37, dočim so se španske pezete nudile po 5.55, madžarski pengi pa v Beogradu po 8.75. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila In se je trgovala za kaso po 337 (v Beogradu po 335.50). Promet je bil samo še v 7% Blai-rovem posojilu po 56.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2315.40 — 2326.76, Berlin 1371.25 _ 1382.05, Bruselj 800.24 do S04.18, Curib 1108 35 — 1113.85, London 168.92 — 170.52, Newyorh 3395.78—3424.04, Pariz 225.77—326.89, Praga 142.95—143.81, Trst 291.85 — 294.25 (premija 2«.5 odst.). Av6trijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20. Zagreb. Amsterdam 2315.40 — 2326.70, Berlin 1371.25 — 1382.05. Bruselj 800.24 do 804.18. London 168.92-170.52. Milan 291.85 do 294.25, Newvork kabel 3417.78-3446.04, ček 3395.78 - 3424 04. Pariz 225.77-226.89, Curih 1108.35 - 1113.85. Curih. Pariz 20.37, London 15.27, New-vork m Bruselj 72.15, Milan 26.3750. Madrid 42.15, Amsterdam m9250. Berlin 12390, Dunaj 57.25. Stockholm 78.75. Oslo 76.75. Kobenhavn 68.10. Praga 12.91. Varšava 58.30. Atene 2.92. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 12.30. London 26.68. Milan 45.99. Newyork 538.72, Pariz 35.60. Praga 21.88, Curih 174.39, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 335 — 337, 7» o investicijsko 70 — 71, 7°/o Blair 56 — 56, 8" o Blair 63 — 65, 4"/o agrarne 40 — 41. 6"'o begluške 55 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 336 do 338, za dec. 336 do 33850, za jan. 337 den., 7 odst. invest. 6950 den., 4 odst. agrarne 42.50 bi., 7 odst. Blair 55 do 55.50, 8 odst. Blair 63 den.. 7 odst. Drž. hip._ banka 65 den., 6 odst. begluške 55.25 do 56.2.r delnice: Nar. banka 43.50 do 4500, PAB 228 do 230, Šečerana Osijek 120 do 140, Trboveljska 103 do 105. Beograd. Vojna škoda 33550 do 336..-0 (33550), za dec. 337 bi.. 7 odst. invest. 70.25 do 71, 4 odst. agrarne 41 do 42, 6 odst. begluške 56.40 do 56.75 (56.50). za dcc. 56.50 do 56.75 (56), 8 odst. Blair 63.75. 7 odst. Blair 54.75 do 55.50. 7 odst. Drž. hip. banka 64 do 65.50, Nar. banka 5000 bi., PAB 228.50 do 231. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.90. Državne železnice 19.88. Alpine-Montan. 10.30. Blagovna tržišča ŽITO + Chieago, 14. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 100.25, za maj 101, za julij 95: kornia: za december 91.50. za maj 88.25 + Winnipeg, 14. decembra. Začetni tečaji* Pšenica: za december 78.25, za maj 83.25. sa julij 84 4- Ljubljanska bona (14. t. m.) Tendenca za fcito le bila mirna Nudi se (vse za «lovensko Dortajo. plačljivo » 30 5< 130—150 (127.50 - 137.50); »6« 112.50 — 122.50 (110 - 120), >7< 100 — 105 (100 _ 105): »8< 90 - 95 (90 - 95). - Otrobi: baški. sremski 72 — 74: banatski 71 — 73: baški ladja 73 — 75. — Fižol: baški. sremski beli 127-50 - 130 + Bndimpeštanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: za marc 15.92 — 15.93. za maj 16.32 _ 16.33; koruza: za maj 11.10 — 11.12. BOMBAŽ. -f Liverpool. 13. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za december 6.81 (6.79). za maj 6.73 (6.72). + Newyork. 13. decembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: loko 12.75 (12.80), za maj 12.51 (12.57). Spominski koncert Glasbene Matice mariborske Nekaj besed k nastanku BeethovnoTe »Eroike« Maribor, 15. decembra. Beethovnova III. simfonija. nazvana »Eroicas je prva, s katero se Beethoven oddaljuje od svojih prednikov IlaJdna in Mozarta in ubira lastna pota. Simfonija je nastala ob koncu devetdesetih let 18. stoletja, v času, ko je Napoleon Bonaparte naniza-val zmago na zmago in je padal pred njim narod za narodom. Zgotovljena je bila 1803. leta. prvič izvajana pa 1804. K njenemu nastanku je mnogo pripomoglo junaško delo Napoleonovo. Istočasno je treba vedeti, da j* Beethoven baš v onih letih sklenil z mogočnim umetniškim zamahom poleteti krepko kvišku, z druge strani pa ga je že pričela mučiti gluhost, ki je potem polnila tragiko njegovega življenja. Vse to njegovo notranje doživljanje, podjetnost krepkega 301etnika in vsi tedanji mogočni politični dogodki so delovali na to. da je nastalo delo, ki ima v vsem značaj heroizma in ki ea je Beethoven z vso upravičenostjo posvetil velikemu Korzu. Ko je Beethoven, kot Porenovec in velik ljubitelj svobode in republike izvedel o kronanju Napoleona _za cesarja, je svoje posvetilo razočaran uničil-Na rokopisu, ki ga hrani >Društvo prijateljev glafsbec na Dunaju se na raztrgani strani s prvotnim posvetilom še vidijo sledovi jeze užaljenega Beethovna. Leta 1806-je simfonijo izdal kot -.Simfonija eroira , komponirana, da slavi spomin velikega moža- Simfonija se sicer ne pričenja prav nic heroično: celo melanholične so prve nielo-dijske poteze prvega stavka, toda v nadalj-nem razvoju ee ta ponosno dviga nad tedanjo povprečnost. Tudi drugi stavek inia mogočno obliko kljub svojemu bolestno temnemu značaju, odtod običajna označba »Žalna koračnica« za ta komad. Tretji stavek scherzo je v tej simfoniji zgubil pravi značaj šaljivega vložka. Iz njega izhaja težek humor fantasta. V zadnjem stavku se komponist rad poslužuje »prememb melodije in fugiranih domislekov. Glasbena Matica mariborska je izvajanje tega velikega dela pripravila z vvo požrtvovalnostjo, da bo koncert dostojna počastitev spomina našega nepozabnega Viteškega kralja. Oddolžiti se hoče (>o svojih najboljših močeh Visokemu podporniku, ki je Glasbeno Matico tudi gmotno podpiral in jo za njeno delovanje na glasbenem polju odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje. Cisti prihod koncerta je namenjen fondu za kraljev spomenik v Mariboru. Uverjeni smo. da se bo občinstvo odzvalo vabilu Matice in napolnilo v ponedeljek 17- t. m- Union-sko dvorano do zadnjega prostora. Koncert bo vodil dirigent prof- Marijan Kozina- Po pripravah aodeč. bo koncert velik glasbeni dogodek za Maribor, ki ga ne kaže zamuditi. Prodaja vstopnic samo v trgovinah go-Zlate Brišnikove in g. Hofer. Moj prijatelj, zdravnik! Skupaj sva hodila v šolo, skupaj sva uganjala mnoge mladeniške budalosti. Danes je moj prijatelj zdravnik, a obenem pravi dobrotnik človeštva. Njegova ne-utrudljivost, sposobnost in volja do dela, njegovo veliko znanje in poznavanje novih pridobitev znanstva in njegovo veliko praktično izkustvo so temelji njegovega uspeha. Ni torej čuda, da ga njegovi bolniki obožujejo. Hvala svojemu dobremu zdravju, nikdar nisem potreboval njegovega zdravniškega sveta. Nekega dne ga slučajno srečam pred hišo. Prijazno me pozdravi: »No, stari, zakaj si tako slabe volje?« Začudil sem se. On zares vse opazi. »Hm!« mu rečem, »nič važnega!« *No? Povej vendar, kaj je!« Pa sem mu povedal, da trpim že nekaj dni hude bolečine in neznosno srbečico na gotovem diskretnem delu telesa. »Ah, tako, hemoroidi!« odgovori on z obžalovanjem. »Zelo neprijetno. Taka stvar se ne sme nikoli zanemarjatL Pojdi z menoj, takoj bomo pogledali!« šel sem z njim v njegovo ordinacijo, kjer me je pregledal in dal v roko dva mala poskusna zavojčka, rekoč: »Tu imaš nekaj!« >Vzemi to zjutraj in zvečer ln v slučaju, da to ne bi zadostovalo, pojdi v najbližnjo lekarno in zahtevaj POSTERISAN, mast in čepke. Zdravo, nI treba več priti, to koristi.« Za mojo zahvalo ni imel več časa. V čakalnici so čakali bolnikL Tri dni pozneje sem se mu zahvalil pismeno. Bolečine so ponehale, ravno tako tudi srbečica. O kakem vnetju ali dražljajih ni bilo nobenega sledu več. Kako zadovoljen sem bil, da sem sreča' svojega starega prijatelja, dobrega zdravnika! _ POSTERISAN ae dobiva v vsaki lekarni. Tuba masti Din 36.—, a Škatlica čepkov samo Din 19.—. Odobreno od min. soc. pol. ia ur. idr. 6. br. 866 od 10. maja 1063. Nevidni vodniki v zraku Elektrika usmerja zračne polete - Kako pristajajo moderna letala v megli in temi Moderna letala so med poletom v stalni zvezi z letališči. To zvezo vzdržujejo brezžični valovi, ki vodniku letala ne sporočajo samo vremenskih vesti in raznih navodil, temveč jim dajejo tudi možnost, da z radiogoniometri ostanejo v predpisani smeri. Letalo oddaja v zraku dogovorjene znake, ki jih sprejema posebna postaja na letališču, in ta postaja je potem sposobna, da iz njih izračuna trenutni položaj letala in njegovo smer, ki ju r.ato z morebiti potrebnimi navodili za spremembo smeri sporoči letalu. Ves opisani postopek je razmeroma lahek in tako točen, da je mogoče postaviti nekakšno zračno kretnico«, ki preprečuje, da bi dve letali na isti progi in v obratnih smereh trčili skupaj. Sistem deluje izborno tudi v meglenem vremenu. Razumljivo je, da so ga izkoristili tudi za usmerjanje letal pri pristajanju v meglenem vremenu. A kakor vsak sistem, pri katerem ima veliko vlogo še vedno človeška prisebnost in pazljivost, ima tudi ta napako, da utegne v odločilnem trenutku odpovedati. Katastrofe so potem skoraj neizogibne. Zato so iskali že od vsega početka načinov, ki bi kolikor mogoče izločili odvisnost od človeške pozornosti. V tem pogledu je velike važnosti najnovejša metoda za »slepo pristajanje, ki so jo odkrili v Nemčiji in že uvedli za razna velika letališča, kakor v Berlinu in Hannovru. Izumitelj te meto- de je berlinski tehnik dr. Ernest Kramar. Princip njegovega izuma je na kratko sledeči: Kar je za mornarja stalna signalna naprava na kopnem, to je za zračnega pilota nova signalnica na ultrakratke valove. Ti valovi (manj nego 10 m) se uporabljajo zato, ker je njih območje tako majhno, da ne sega v območje drugega letališča, tako da delujejo podobne signalne naprave lahko na vseh letališčih z isto valovno dolžino, na katero je uglašen tudi sprejemnik v letalu. Kramarjeva signalnica spominja zelo na nogometna vrata, oddaja pa vodilni žarek ultrakratkih valov, ki gre točno po sredini pristajalne poti. Žarek se dviga polagoma z isto krivino, po kateri naj letalo pristane na tleh. Pi-lotova naloga je sedaj samo ta. da se točno drži v tem žarku, kar ni težko, kajti če je pravilno v njem. mu to pove njegrov sprejemnik z določenim, stalnim brenčečim glasom: čim se pa obrne v nepravo smer, začuie določene Morsejeve črte oziroma pike, ki mu povedo, kako naj obrača, da pride spet v pravo progo. Zavoljo še večje gotovosti ima pred seboi s .sprejemnim aparatom zvezan instrument, ki mu kaže pravo in nepravo smer s kazalcem tudi optično. Omenjamo, da deluie to skoraj avtomatično brezžično sismaliziranie še kakšnih 300 m od središčnice vodilnega žarka, tako da je že težko zaiti iz njegovega območja. Praznik igrač v Ameriki Triurni elektrike tudi v tej panogi V Zedinjenih državah se pripravljajo vneto na letošnje božične praznike, vsaj otroci, ki jim bo igrač na razpolago kakor nikoli. Zanimivo pa je, da se zrcali v teh igračah izboljšanje v položaju ameriške industrije in stremljenje po še več-jem izboljšanju. Tako bodo otroci pod božičnimi drevesci našli letos prav prave kalne in tiskalne stroje, stroje za obdelavo lesa. stružnice, mešalnike za beton, šivalno stroje in vse mogoče spominke na druge industrijske panoge. Od vozičkov za lutke do vlakov in avtomobilov je vse tudi v obliki igrač prila- godeno moderni »tokovni črti« in deluje tako brezhibno in hitro, da bi lahko mirno govorili o rekordih igrač. Avtomobilčki za lutke opravijo n. pr. do 100 pedi v minuti, vlaki pa celo 320 km na uro — seveda v primeri s pravimi vlaki. Elektrika prevladuje tudi v področju igrač. Hišice imajo električne zvonce, električne peči in likalnike. celo »električno oko« igra veliko vlogo. Podjetniki računajo, da bo vrgla drobna trgovina z igračami najmanj 200 milijonov dolarjev, 10 odstotkov več nego lani. Cene so pri tem znatno nižje nego lansko leto. Zračne vcjne pred — iZMd leti Veliki indijski angleški dnevnik >States-."nan-: ugotavlja, da sc ljudje zračno vojno ;r>oznali že okrog 1. 10.000 pred našim štetjem. List navaja poročilo, ki ga je dal o tem indijski učenjak V. R. Ramačandra Dišidar z vseučilišča v Madrasu na nekem predavanju o indijski prazgodovini. Učenjak je d^jal. da so pred časom odkrili v Tndiji 125 napisnih plošč, iz katerih bi bilo razvidno, da so bile vojske že v tistem davnem času opremljene z letalnimi stroji, ki so imeli prostora za tucate oseb. Ti stroji so bili iz lesa in so imeli obliko slonov, konj. opic, ptic itd. Indija je v tistem času imela tudi izvrstno vojno mornarico. Dišidarjeve trditve so v znanstvenih krogih zbudile mnogo skepse. če že obstoje kakšne napisne plošče, potem izvirajo gotovo iz dosti poznejših časov, ko so znali ljudje sploh pisati in to postavlja stvar seveda v povsem drugačno luč. Tudi ni izključeno. da gre samo za nekakšno uto-pistično poročilo o vojnah v davni bodočnosti — utopijo, ki pa tudi ni nezanimiva. Upokojitev 97 francoskih generalov Pariški -Matin« poroča, da bo prihodnje leto upokojenih nič manj ko 97 francoskih generalov. Med njimi je tudi več poveljnikov armadnih zborov. Starostno mejo za upokojitev so dosegli med drugimi: ge-neralisimus \Veygand. vojaški guverner v Strasbourgu general Walch in vojaški inšpektor v vojnem ministrstvu general Sou-beyrand. V spomin na prvi letalski podvig 17. dcc. ob 10.30 ameriškega časa bodo vsa letala Zedinjenih držav, torej tisoči in tisoči aparatov, v zraku. Ta največja dosedanja zračna manifestacija se bo vršila v počaščenje bratov \\ rightov. ki sta ob tej uri in ta dan 1. 1903. po desetletnih poskusih izvršila prvi polet s strojem, težjim od zraka. Žalovanje za vrabcem »Sundav Times« poročajo, da so v sejni dvorani ženevskega Društva narodov te dni našli truplo vrabca Jerrvja. To je povzročilo splošno žalost med navzočimi državniki, kajti Jerrv je bil kaj znana in priljubljena »osebnost« v teh krosih. Nekoč se je izgubil v prostore Društva narodov in mu je tam tako ugajalo, da je sploh ostal tam. Najbolj znameniti državniki so se v odmorih med sejami bavili z njim tn ga krmili. Jerrv je bil prisoten med vsemi dolgotrajnimi razpravami za razorožitev. Ali je polom te konference vplival na njegovo miroljubno, malo srce? Admiral Byrd se vrne Po nekem brezžičnem sporočilu admirala Bvrda se vrne ta s svojo ekspedicijo po vsej priliki spomladi v Zedinjene države. Taborišče Male Amerike bodo podrli že v januarju. Pot skozi ledno pregrado bo eks-pedicijski ladji utrl poseben ledolomilec, ki dospe v januarju do Male Amerike. Francoske literarne nagrade Poročali smo že, da sta prejela letošnjo Goncourtovo nagrado za književnost pisatelj Roger Vercel (zgoraj levo), Re-naudotovo nagrado pa pisatelj L o u i s F r a n c i s (spodaj desno) Drsanje s hrti v Wembleyu Za pristajanje je važno tudi vprašanje, kdaj naj letalec ustavi motor, da pride v drsečem poletu pravilno na tla. V jasnem vremenu to za spretnega pilota ni težek problem, hudo je pa v megli. A tudi to vprašanje je sedaj rešeno s pripravo, ki spominja v nekem pogledu na prvi signal in na glavni signal pri železnicah. Gre za oddajnik, ki 2 do 3 km od pristajalne točke pošilja kratke valove navpično v zrak in seče vodilni žarek. Ti Kratki valovi povedo krmarju z dvema črtama, naj motor ustavi in preide v drseči let. Na koncu proge je potem še en podoben oddajnik, ki s šestimi črtami zapove letalcu, naj letalo položi na tla. Posebno važno pri vseh teh signalnih napravah na ultrakratke valove je to. da v ničemer ne motijo normalnega sprejemnika na letalu, tako da dobi ta lahko še v zadnji minuti kakšno eventualno potrebno povelje, n. pr obvestilo, da ne sme pristati, ali kakšno drugo navodilo. Sončna Florida Zopet v Parizu L Kaj vsega si ne izmislijo moderni športniki! Na drsališču v YVembleyu si je privoščil drsalec Syder to zabavo, da sta ga po leda vlekla dva hrta Francoski zunanji minister Laval po po-vratku iz ženeve, kjer je Francija Z zavezniško zvestobo podprla pravično akcijo Jugoslavije in njenih zaveznikov v Mali an-tanti in Balkanskem sporazumu Medtem ko se druge dežele pripravljajo na zimski mraz, imajo sonce, ki izvablja ženske v kopalnih kostumih na v Floridi najtoplejša prosto Tragedije na Galapaških otokih Tudi baronica Wagnerjeva in njen spremljevalec mrtva ? Iz Guayaqufla prihaja vest, da je baronica Wagnerjeva, imenovana »zli duh Ga-lapaških otokov«, umrla. Podrobnosti o njeni smrti še manjkajo. Baronica je baje slutila in napovedala svojo smrt. Pisala je pismo ženi farmerja Manuela Cobosa na otoku Sv. Krištofa in ji razodela, da mora umreti. Po njenem obvestilu je njen tovariš Phillipson zakopal na otoku zaklad, ki po tem pismu pripade farmarjevi ženi. čeprav ni smrt baronice Wagnerjeve pojasnjena do zadnje podrobnosti, priob^u-jejo ameriški listi avtentične brzojave kalifornijskega milijonarja Hancocka. ki pravi, da jc našla njegova odprava jadrenico z dvema jamboroma, ki jc bila last Phil- ženske in matematika Največja matematičarka vseh časov je bila hči ruskega generala Sonja Kovalevska Kakor se bo zdelo povprečnemu možakarju čudno, vendar je resnično, da ženska in matematika nista pojma, ki bi se izključevala. Nasprotno, nežni spol je v vseh časih dajal posameznice, ki so kazale odločno nadarjenost za to abstraktno in golo možgansko vedo. Ena najbolj znanih matematičark je bila n. pr. Voltaireova »božanstvena Emilija«, markiza du Chatelet, ki je v francoščino prevedla Newtonove >Principe«. Temu prevodu je seveda matematik Clairaut pritaknil algebraični komentar. A čeprav se je markiza tako vneto bavila z naravoslovnimi in matematičnimi znanostmi, je to vendar ni oviralo, da bi tudi v družbi in na dvoru ne blestela s svojo čarobno po-javo in duhovitostjo. Sofija Germainova se je rodila 1776. kot hči bogatega francoskega zlatarja in je že kot mlado dekle začela dopisovati o najtežjih matematičnih problemih z : Arhi-medom nove dobe«, Gaussom. Ona je bila tudi tista, ki je povzročila, da so Napoleonove zasedbene čete ravnale z velikim nemškim matematikom z največjo obziro-stjo. Germainova je napisala več pomembnih matematičnih del, najvažnejše med njimi, ki ji je prineslo veliko nagrado Pariške akademije, pa se tiče teorije elastičnih ploščin. Največja matematičarka vseh časov, o kateri je Henri Poincare dejal, da stoji na isti višini z največjim matematikom drugega spola, pa je bila hči ruskega generala Sonja Kovalevska. Dozorela je čudovito zgodaj in njena dela v področju višje analize so napravila njeno ime nesmrtno. Pri tem je bila tudi pisateljsko zelo nadarjena in je imela tako občutljivo dušo. da je kmalu zašla v težke duševne spore, ki so bili tudi krivi njene zgodnje smrti. Strahovalec Galicije Sodišče v Rzeszovvu je obsodilo na smrt mnogokratnega roparskega morilca Maczu-go, ki je kot vodja zločinske tolpe divjal po velikem delu vzhodne in zapadne Galicije, zlasti v karpatskem predgorju. Dali so mu naziv ^poljskega Dillingerja« ali »sovražnika države št. i«. Strah pred tem razbojnikom je bila tako velik, da je v nekih delih dežele, kjer se je »udejstvoval«, nastalo pravo preseljevanje narodov. Premnogo družin je ostavilo svoja domovanja, ker so se bale, da bi postale žrtev strašnega bandita. Vislicč bodo sedaj napravile koncc njegovemu zločinskemu življenju. , Kralj norveških smučarjev »Kralj norveških smučarjev« Thorleif Haug je te dni umrl v Oslu. star jedva 40 let. Zadela ga je kap. Bil je eden najslavnejših skandinavskih športnikov, ki je petkrat zaporedoma zmagal v smučarski tekmi na 50 km. Tri leta zaporedoma si je priboril kraljevi pokal in 1. 1919. je bil odlikovan s holmencollensko svetinjo. Na prvi zimski olimpijadi v Chamonixu je odnesel največjo zmago, ki jo je kdaj dosegel kakšen Norvežan v tujini. Bil je odlikovan z zlato svetinjo za smučarski tek na 50 km, oziroma za kombinirani tek na daljavo 70 km. Samomor Fallove vdove Na Dunaju je izvršila samomor Berta Fallova, vdova po znanem operetnem skladatelju Leonu Fallu. Od smrti moža. ki je umrl pred nekaj leti, je živela v zelo bednih razmerah. Bila je namreč navajena velikega luksusa in razsipnosti, kar si je lahko privoščila, dokler je živel njen mož. Po njegovi smrti pa je zabredla v dolgove. Prodali so ji vilo in vse. kar je imela poleg nje. Zastrupila se je z veronalom. Poleg njenega trupla so našli škatlico, v kateri je manjkalo 29 tablic uspavalnega strupa. Svoie zadnje besede je nesrečnica napisala na listek, ki je po smrti ležal pri njenem zglavju. Te besede kažejo vso tragiko končanega življenja. Glasijo se: »Slednjič sem doma, odpustite mi vse!« Čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Sprememba v vodstvu dunajske Državne opere Dosedanji ravnatelj dunajske Državne opere Clemens Krauss je odstopil. Krauss, ki je bil prej operni dirigent v Frank-furtu. odhaja v Berlin, kjer bo prevzel vodstvo ondotnega opernega gledališča. Za ravnatelja dunajske opere pa je bil imenovan dirigent Felix Weingartner, ki bo nastopil to mesto formalno šele 1. septembra prihodnjega leta. v resnici pa že 1. januarja 1935. Ricinovo olje za kazen Mestni očetje v Edwardsvillu v Pennsvl-vaniji so zelo zadovoljni z uspehom svoje nedavne odredbe proti otrokom, ki bi se potepali po devetih zvečer na ulici. Odredili so namreč, naj policija mladostnim grešnikom, ko jih prvič zaloti, postreže z žlico ricir.ovega olja. drugič z dvema žlicama. tretjič s tremi žlicami. Toda do tretje žlice doslej še ni prišlo: že prva ali druga sta imeli popoln uspeh. lipsona in Wagnerjeve, popolnoma zapuščeno. Prvotno so mislili, da sta baronica in njen privrženec zapustila otočje in se napotila preti jugu. Ker pa ju doslej še niso nikjer iztaknili, menijo, da sta umrla od žeje in lakote. Kapitan Rodriguez, poveljnik ribiške ladje »Santa Amaro«, je medtem prispel v San Diego v Kaliforniji in je prinesel s seboj vesti o čudnih dvobojih med riva-loma baronice Lorentzom in Phillipsonom. Oba sta se zaradi baronice dvobojevala, in sicer na precej nenavaden način. Merila sta se s kamni in gorjačami. Ta divjaški dvoboj je izzvala med njima ekscentrična baronica, ki je ščuvala drugega proti drugemu. Dvobojevala pa sta se večkrat in vselej, kadar sta se spoprijela, jc stala \Vagnerjeva v njuni bližini ter ju je podžigala k borbi. Najprej sta se obd"lavala s pestmi, potem z gorjačami. slednjič sta metala drug na drugega skale, v teh dvobojih sta bila duelanta ponovno ranjena. Baronica ju je po vsakem takšnem spopadu negovala, ko sta okrevala, pa ju je zopet naščuvala k borbi. Iz vseh teh informacij nedvoumno izhaja, da je bila eks-ccntrična r^kraljica« Galapaških otokov pravi hudič v ženski podobi. * Raziskovalec Martin Voegeli, ki je letos v septembru obiskal Galapaške otoke, poroča k smrti dr. Ritterja sledeče: Dvomim. da je mogel dr. Ritter podleči za-strupljenju z mesom, kajti znano mi je, da je bil zdravnik vegetarijanec. Tako postaja tudi vprašanje smrti dr. Ritterja vedno bolj zagonetno. Listi, ki posvečajo bivanju b^lokožih Robinzonov na Galapaških otokih veliko pozornost, vprašujejo, kaj je prav za prav resnično ozadje vseh teh dram v Južnem morju. Smrt enega ali dveh ljudi bi bila še razumljiva, nikakor pa si ni mogoče razložiti dejstva, da umirajo beli Robinzoni na Galapaških otokih drug za drugim. Tu morajo biti po sredi že tehtnejši vzroki. ANEKDOTA Lipski profesor glasbene teorije dr. Oskar Paul je imel navado, da je nenadarjene konservatoriste prijemal z besedami: . Bodite veseli, da so strelni prah že izumili. Vi ne bi mogli izumiti niti zobnega praška.« VSAK DAN ENA »Veste muostiva, moj zaročenec je zdaj pri vojakih ter ima neki čin, ne vem pa, če je kaplar ali general, vsekakor pa se njegova šarža končuje na j>ar« ali »al«. ŠPORT Ilirija : Svoboda (Maribor) V nedeljo ob 14.15 prvenstvena tekma Stadionu. Tekme za podsavezno prvenstvo se bližajo koncu. V Mariboru se srečata v nedeljo Rapid in Maribor, v Ljubljani pa nastopi simpatično mariborsko moštvo Svo-bodašev. Prvič v zgodovini našega nogometa pomeri ta novinec podsavezne lige svoje sile z našo Ilirijo. Svobodaši so borbena enajstorica. Duša njihovega moštva je srednji krilec Tkalec, ki bi gotovo delal čast vsakemu naših elitnih moštev. Svoboda ima žilavo obrambo, v kateri zasluži posebno pozornost bivši igralec ljubljanske Grafike Novak. Pa tudi napad ima par izrazitih tehničarjev, od katerih se utegne razviti Tičar v prvorazrednega napadalca. Ilirija je moštvu brezdvoma nadmočna, napeti pa bo morala vse sile, da doseže čim boljši rezultat, ker bo igrala razlika golov odločilno vlogo v jesenskem prvenstvu. Kajti Iliriji je v najboljšem primeru mogoče osvojiti le 11 točk, ki jih ima CSK že pod streho. Zato naj noben prijatelj bolozelenih ne manjka, ko bo treba z dostojnim navijanjem podžgati naše moštvo, ki običajno zataji baš v tekmah z manj re-nomiranimi protivniki. V primeru ugodnega vremena nastopi ilirijansko B moštvo proti novopečenemu prvaku n. razreda Slogi. Službene objave LN*5 (Seja p. o. 12. decembra 1934.) Navzoči gg.: Kuret, rav. šetina, Novak, Skuhala, Juvan, Trpin, šalamon, Jančar, Sušnik. V nedeljo 16. decembra se določita prvenstveni tekmi: v Ljubljani igrišče Ilirije ob 14.15 Ilirija : Svoboda, Maribor. Službujoči odbornik g. Stanko, nadzor nad blagajno g. ravn. šetina. Ilirija mora postaviti deset rediteljev. V Mariboru igrišče Rapida ob 14.15 Rapid : SK Maribor. Službujoči odbornik g. Ilovar. — Odobri se odigranje prijateljskih tekem v nedeljo 16. decembra Slovan : Grafika na igrišču Slovana, SK Mengeš : SK Radomlje v Mengšu, Reka : Hermes na igrišču Reke. Naknadno se odo-riio prijateljske tekme Ilirija B : Hermes R 8. dccembra v Ljubljani, SK Radomlje : SK Mengeš 8. decembra v Radomljah, So-ra .Korotan, Kranj 9. decembra v škof ji L .i. Korotan. Ljubljana : Korotan, Kranj 9. decembra v Ljubljani. Protest Jadrana proti verificiranju prvenstvene tekme Jadran : Reka, odigrane 7. oktobra 1934 na igrišču Reke, se na podlagi izjave SZNS v Ljubljani zavrne, ker ni stvarnega razloga za anulacijo. Tekma se verificira z doseženim rezultatom 4:3 za Reko. Protest Retja proti verificiranju prvenstvene tekme Retje : SK Trbovlje, odigrane 25. septembra 1934 v Trbovljah, se ugodi ter se tekma razveljavi; to pa iz razloga, ker so manjkale na golovih vratih mreže in ni bilo zaradi tega igrišče v duhu igralnih pravil propisno za regularen potok prvenstvene tekme. Nova tekma se določi za 23. december 1934. Vzamejo se na znanje poročila službujočih odbornikov gg. Novaka, šalamona, Trpina. Kema, Slamiča, Novaka, Jančarja. Protest Olimpa proti verificiranju prven-tvene tekme Olimp : Athletik SK z 3:0 . f. se odstopi u. o. po predhodnim zaslišanju vseh navedenih prič. Verificirajo se s pravom nastopa 22. decembra 1934 za SK Radovljico: Vrečko Martin, za SK Radomlje: Kralj Franc, za Disk: Habjan Vinko, Pučko Anton, Zaje Franc, za Slavijo: Kveder Vinko. S pravom takojšnjega nastopa za mednarodne, 7. februarja 1935 za prijateljske in 7. maja 1935 za prvenstvene tekme za Jugoslavijo: Brunšek Viktor. S pravom nastopa 22. decembra 1934 za mednarodne, 12. marca 1935 za prijateljske in 12. junija 1935 za prvenstvene tekme za Ilirijo Svetic Vili-bald II. Poziva se Primorje, da dostavi do prihodnje seje izkaznico z odjavo za igralca Svetica Vilibalda II.. ki se je prijavil za drug klub. — Čita se za Rapid igralec Kri-schanz Valter, dočim bo verificiran po sporočilu Centralne kartoteke pri JNS. Po-7'.va se Rapid. da za imenovanega takoj dostavi dve sliki. — Iz seznama verifici-anih igralcev se črtata Dasko Anton in Kager Fric, oba Svoboda, Maribor. Dvigne se suspenz igralcem Papler Stanko, Schmidt Karel, oba SK Radomlje in Cegnar Franc, Grafika, ker so poravnali vse obveznosti do prejšnjih klubov. Suspendira se pa igralec Svetic Vilibald II. Ilirija, r okler ne poravna vseh obveznosti do prejšnjega kluba. — Kazenskemu odboru se pre-ajo igralci ševarevič Marjan. Sloga. Ljub-ana zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Sloga:Mars. 9. decembra v Ljubljani; Brcar Ivan, Jadran, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Jadran :Mladika 8. decembra v Ljubljani; Smolnikar Drago, Jež Franc oba Reka in s takojšnjim suspenzom Usnik Jože, Grafika, vsi zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Grafika:Reka 8. decembra v Ljubljani: Suholežnik Ludvik. Athletik SK zaradi prestopka na prijateljski tekmi Athletik SK:Rapid 9. decembra v Celju; Slapar Franc, Ilirija in Gomolj Stanko. Konič Josip, oba SK Maribor, vsi zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Ilirija:SK Maribor 8. decembra v Ljubljani; Habicht Josip. Svoboda, Ljubljana zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Svoboda: Jadran 9. decembra v Ljubljani; Oblak Mirko. Hermes. zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Hermes:Rapid 1. decembra v Ljubljani; s takojšnjim suspenzom Kozjek Karol, Bratstvo, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Bratstvo :SK Radovljica 9. decembra v Radovljici. Nadalje se odstopi k. o. poročilo službujočega odbornika g. Slamiča od prvenstvene tekme Ilirija :SK Maribor 8. decembra v Ljubljani. . Upravnemu odboru se predajo zaradi nezadostne rediteljske službe klubi Grafika in Reka s tekme 8- decembra in Slavija ter Sloga s tekme 8. decembra. Vzamejo se na znanje dopisi klubov Go-renica št. 297 od 29. novembra, SK Radovljice od 5. decembra. Ilirije od 12 decembra in zapisnik O. O. Trbovlje od 10. decembra 1934. Verificirajo se prvenstvene tekme: Hi-riia:SK Ceglje 4:2, železničar:Svoboda 4:2, Slovan:Slavija 8:0. —Tajnik n. Novak. Službeno iz OZDS. Prvenstveno tekmo Rapid:Maribor v Mariboru na igriScu Rapida sodi po sporazumu g. Nemec. — Tajnik II. Cimperman. Službeno iz LNP. Drevi ob sedmih kratka seja u. o. v tajniških prostorih. ASK Primorje (predsedstvo). Občni zbor kluba danes ob 20. v zeleni dvorani hotela Union. Zaradi važnosti se naprožajo člani, da se istega polnoStevilno udeležijo. (Nogometna sekcija). Zaradi gostovanja v Varaždinu naj se zglasijo igralci liginega moštva danes ob 15. v tajništvu. Aktivni nogometaši se morajo današnjega občnega zbora gotovo udeležiti. Reka:Hermes. Kot smo že poročali, so se odločili Rečani, da podprejo akcijo za obdaritev revne dece. v ta namen so povabili v goste Hermežane, priznano moštvo pod-savezne lige. Srečanje bo iz dveh vidikov privlačno. Smatramo ga lahko kot spopad med šiško in Vičem, kakor tudi za ne-oficielno borbo za tretje mesto med ljubljanskimi klubi. Reka sicer ni prva na tabeli drugorazrednih klubov, to pa gre le na račun prvih tekem, ko ni imela na razpolago kompletne enajstorice. Finish, s katerim je zaključila tekmovanje, pa nam daje dovoljno jamstvo, da je Reka res med prvimi v Ljubljani. Srečanje se vrši na igrišču Reke v nedeljo ob 14.15. Grafika:Slovan. V nedeljo ob 14.15 se srečata na igrišču Slovana v prijateljski tekmi stara rivala SK Grafika:SK Slovan. Brez dvoma sta to najboljša kluba v drugem razredu in pričakovati je. da bo za moščanski konec to srečanje prav zanimivo in privlačno. Obe moštvi sta imeli v prvenstvenem tekmovanju precej smole, kar velja posebno za SK Grafiko, in moštvi si bosta skušali s prijateljskimi tekmami ohraniti svoj renome. v predtekmi nastopita rezervi obeh klubov. Vstopnina bo minimalna. SK Slovan. V nedeljo ob 12.15 morajo biti na našem igrišču: pešl, Martinčič, Ko-bal I., Pere, Jerančič, Frkov, Makovec, Sinček IT.. Stojkovič, Por in Roth; rezerve Batič, Zemljič. Ob 13.30 naj bodo v gar-moščanski okraj to srečanje prav zanimi-derobi: Bunc. Kobal n, Grum, Dečman, Sin-kule, Poljšak, Thuma, Jankovič, Gerjol, Keravec in Stojanovič. Stranski sodnik Ba-tič, reditelji: Makovec Jože, Makovec Oto. čerček, Uhan. SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen članski sestanek v posebni sobi kavarne Evrope, v nedeljo igramo s Primor-jem, in sicer rezerva in prvo moštvo. Moštvi se sestavita na sestanku. Smučarski tečaj SPD. V letošnji zimski seziji bo priredilo SPD smučarske tečaje na Veliki Planini, Krvavcu, Vršiču, pri Sv. Janezu in Zlatorogu ter v Kamniški Bistrici. Tečaji so predvideni za dobo 7 do 14 dni. SPD v Ljubljani prosi smuške učitelje, osobito akademike z izpitom pri JZSS, da prijavijo svoje sodelovanje ter stavijo morebitne predloge najdalje do 22. t. m. v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, palača »Viktorija«, vhod iz pasaže. Novi rezervni podporočniki z vojnim ukazom od 8. t. m. so napredovali v čin rezervnega podporočnika dijaki- naredniki: pri pesadiji; Jožef Se-nica, rvan Brabec, Franjo Kocjančič, Leopold Rijavec. Franc Habe, Peter šefer Geo GuzelJ. Friderik Jordan. Avguštin Cimperman, Borislav Bobar, Rudolf Hak, Vladimir Ravnikar, Josip Bogner. Ivan Marovt, Adolf Rabič, Bogomir Rozman. Pri letalstvu: Drago Kavčič, Josip Mo-dli, Anton černe, Stanko Knez, Viktor Pogačar, Peter Hribar, Karol Pahor, Lotar Smlt, Janez Plemelj. Bernard žnudert, Janez Gartner, Ivan Karuza, Ignac češenj, Franc Hudale*, Vladimir Tominc in Ivo škerlj. REPERTOAR drama Sobota, 15.: Matiček se ženi. C. Nedelja, 16. ob 15.: Orlič. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20.: VVaterloo. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. opeka. Sobota. 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Cene od 24 Din navzdol. Izven. Nedelja, 16. ob 15.: Od bajke do bajke. Balet. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Oh 20.: Traviata. Cene od 30 Din navzdol. Izven. ★ •Sveti Aaioa, vseh saljabljenih patron«, revijska opereta češkega skladatelja Bene-ša, se poje drevi izven abonmaja po izredno znižanih cenah od 24 Din navzdol. Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno nabavi vstopnice, ker so vse sobotne in nedeljske predstave te izredno brhke operete vedno razprodane. »Štirje grobjani«, opereta komponista Wolffa-Ferrarija, je delo (r rezijskem, kom-pozitorskem in izvajalnem pogledu), kakor ga že dolgo nismo imeli v naši operi. Wolff-Ferrari združuje kot komponist lastnosti svojih staršev: romansko lahkotnost svoje matere in germansko natančnost v formalizmu po svojem očetu. V liričnih momentih uporablja rossinijevski slog, v komičnih pa je učenec Mozarta. Recitativi brez muzikal-ne spremljave so njegova specialiteta, kar daje originalno noto njegovi kompoziciji ter Btoodstotno uveljavlja Goldonijev duhoviti tekst. Wolff-Ferrari je prinesel v opero slog, ki sliči v muziko prenešeni komediji deli* a rte. Dirigent: dr. fcvara, režiser: g. Primoži«, scenograf: arhitekt g. Fran*. Abonente reda C opozarjamo, da imajo danes za svoj abonma premiero igre »Veseli dan ali Matiček ee ieni«. »Cesta _ plesna reportaia« Katje De-lakove je razdeljena na 12 slik, na uvod (Beethoven), uverturo, debelo klepetuljo (Musorgski), suho sosedo (Čajkovski), fantka i* predmestja (Brahms), delo, kri (Bort-kievritz) hrepenenje (Koraakov), veselje (Chopin)', prosjak (Brahms), pijanca (Wind-sperger), mater, (Wolphon) in odsev (Weill). Muzikalno vodstvo tega večera je v rokah g. prof. Pavla Šivica, pisatelj Lju-devit Mreel pa je napisal literarne vložke, pesmi r prozi, ki vežejo posamezne slike. Kot lektor nastopi ga. Nada Obereignerjeva-Opozarjamo na to svojevrstno plesno stvaritev, o kateri pravi dunajska kritika, da je sijajno delo zrele umetnice. Za ta večer, ki bo 18. decembra ob 20. uri v drami dobe vstopnice od sobote dalje pri dnevni blagajni, cene dramske. ftENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ«. Zafr*ek ob SMIt Sobota, 15.: Hčerki njene ekscelenee. Nedelja, 16.: Hčerki jtjene ekscelenee. »Hčerki njene ekseelenre«. zabavna veseloigra. je zelo duhovita ter je dosegla pn dosedanjih uprizoritvah lep uspeh, "lavne vloge igrajo: Bučarjeva, Levarjeva. E Wn-scher - Petrovfičeva, Hanžič, Jug in Karus, v ostalih vlogah ves ansambl odra. Ker so bile vse predstave razprodane, kupite vstopnice že danes. mariborsko gledališču Začet** ob 20 Sobota, 15.: Žalujoči ostnli. a. Nedella. • Carfevi«. D »Žalnjofl »stali« 90 najnovejša komedija našega najboljšega in najplodovitejšega komediografa Braninlava Nuiida ter so t njo vsa jugosiovenska gledahš«a proslavila njegovo 701etniro. Pisana je prav učinkovito in zabavno ter je bilo pri dosedanjih uprizoritvah mnogo prisrčnega smeha m vedre zabave. Režija je Kovičeva, glavno moško ulogo igra E. Grom. »Carjevi?« v nedeljo sverer ia red D. Abonentje reda D dobe v nedeljo 16. t m. Leharjevo opereto *CarjeviČ«. Delo odlikujejo Številne divne melodije, ki so danes že kar popularne. Kdor izmed abonentov te predstave ▼ nedeljo zvečer ne želi, naj to izvoli javiti blagajni, ki mu bo abonma nadoknadila pozneje. Se pred božičem bo premiera StoHove operete »Izgubljeni valfek«. Mariborsko občinstvo jo pozna iz zvočnega filma, ker je prirejena za oder po znanem »Slagerju« »Dve srci v tričetrtinskem taktne Odrska priredba je prav posrečena ter obsega osem slik, ki jih deloma veie balet. Refirata Skr-binšek in Stupica. scenograf je ini. arh. Stupica, plese Študira Harastovid. nove kostume izdeluje ljubljanski modni atelje Z. verjeve. Sokol Sokolsko društvo Štepanja vas opozarja članstvo, ki še ni položilo prisege, da bo le -ta še danes v soboto od 16. do 18. ure v telovadnici. Sokolsko društvo Ljubljana III. Betigrad. Zadnja naknadna Sokolsko zaprisega za zamudnike bo danes 15. t. m. od pol 19. do 20. v tajništvu na letnem telovadišču. Novomeška sokolska župa. Vse edinice so dostojno proslavile prvi december, ki je združen z zaprisego članstva mlademu kralju Petru II. Posebno slovesni proslavi sta Imeli edinici v Novem mestu in Mokronogu. Društvo r Novem mestu je I>oleg dopoldanske svečanosti priredik) za mladino sokolsko mladinsko akademijo z izbranim sporedom. Sodeloval je z nekaj točkami tndi mladinski zbor »Skrjančkov« pod vodstvom br. šterberka. Razprodaja-la oo se na prireditvah tudi sokolska srca in s tem so naše edinice prispevale svoje skromne darove socialnemu fondu Viteškega kralja Mučenika. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo 1. ftas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih. 5. smer ln brzina vetra, oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 13. decembra LJubljana 7, 7*fi.7, 7.2, 93, 0. 1«, dež. J.S; LJubljana 13, 756.6, 7.8, 94. NE1, 10, dež; Maribor 7, 7&5.3, 8.0, 80, S3, 10, —, —; Zagreb 7, 757.2, 7.0, 90, E1, 10, —, —; Beograd 7, 759.8, 7.0, 80, BSE3, 4, —, —; Sarajevo 7, 760.0, 8.0, 70, SE2, 5, —, —; Skoplje 7, 7«4.r., 5.0, 90, 0, 10, —. —; Rogaška Slatina 7, —. 6.0, 96, Wl, 10, dež 1.0, Temperatura: Ljubljana 8.6, 5.8; Maribor 8.0, 6 0; Zagreb 9.0, 7.0: Beograd 10.0, 5.0; Sarajevo 13.0, 3.0; Skoplje 1Č.0, 3.0; Rogaška Slatina 9.0, 6.0. 14. decembra Ljubljana 7, 752.1, 9.0, 95, 0. 10. dež, 57.S; Ljubljana 13, 752.7, 9.6. 96, SI, 10, de«; Maribor 7, 751.8, 8.0, 90, SE2, 10, dež 39.0; Zagreb 7, 752.8, 10.0, 80, NE2, 10, dež, 12.0; Beograd 7, 757.0, 9.0, 80, ESE6, 10, dež, 0.6; Sarajevo 7, 756.4, 13.0, 60, SE2, 10, dež, 8.0; Skoplje 7, 762.9, 8.0, »0, o, 10, —, —; Kumbor 7, 758.3. 16.0, 90, ESE5, 10, dež. 27.0 Split 7. 753.6, 15.0, 90, SE5, 10, dež, 10.0; Rab 7, 752.1, 12.0, 90, SE8. 10, dež. 12.0: Rog. Slatina 7, —, 7.0, 95, SI, 10. dež 18.0. Temperatura: Ljubljana 9.8, 7.0; Maribor 8 0, 7.0; Zagreb 11.0, 9.0; Beograd 12.0, 7.0; Sarajevo 13.0, 7.0; Skoplje 10.0, 7.0: Kumbor 16.0, 13.0; Split 15.0, 16.0; Rab 13.0, 12.0; Rogaška Slatina 8.0, 7.0. Splošni vremenski pregled 14. t. m.: Anticiklon nad evropsko Rusijo in na vzhodnem delu Balkanskega polotoka, cš-klonsko stanje v vseh ostalih delih Evrope. Prevladuje oblačno, mestoma deževno vreme v vzhodni Evropi. — V Jugoslaviji oblačno v vsej kraljevini z dežjem v za-padnih krajih, veter široko na Primorjn. košava v Podunavju. Temperatura je porasla. Minimalna temperatura Ufcice 0. maksimalna Mostar 15 C. Radio Sobota, 15. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. _ 13: Narodno obrambni dan. — 13.10: Plošče. _ 18: Plošče. — 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). — 18.30: Francoska glasba na ploščah. _ 18.50: Francoščina. — 19.20: Plošče. — 19.30: Nacionalna ura: Jadranska straža (Prenos iz Beograda). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20.20: Jedilni list, program za nedeljo. — 20.30: Vokalni koncert g. Marjana Rusa. — 21: Radio - orkester, vmes čas, poročila. BEOGRAD 16.30: Pesmi. — 20: Orkester. — 20.30: Dramski večer. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Godalni trio. _ 20.30: Pesmi. — 21: Recitacije. _ 21.30: Violinske skladbe. — PRAGA 19.25: Vojaška godba. — 20.25: Mešan program. — 21.05: Spevoigra. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19/25: Program iz Prage. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 22: Orkester. — 22.16: Ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.40: Orkester. — 19.06: Zborovski koncert. _ 20.30: Arije in pesmi. — 21: Izlet po svetu. _ 23: Lahka glasba. — BERLIN 20.10: Operetni večer. _ 22.20: Ples. — KONIGSBERG 19.30: Pesmi. — 21.10: Orkester. — 22.30: Ples. — STUTTGART 30.15: Mešan program. — 22.45: Lahka in plesna mnzika. — RIM 17.10: Orkoster. — 20.10: Plošče. — 20.45: Operni večer. Nedelja. 16. decembra. LJUBLJANA 7.30: Bolezni molznih krav (dr. Kocjan Leo). — 8: Slovenske narodne na ploščah. — 8.30: Poročila. — 8.40: Komorna glasba radio - orkestra. — 9: Versko predavanje. — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Cerkveni zbori na ploščah. — 10: 0 inšpekciji dela (Jože Gol-majer). — 10.20: Operni zbori na ploščah. Dekleta na deželi še veliko bolj potrebujejo dobrega lista, ki y.- njim lahko samo v korist. Zato si naročite »ženo in dom«, ki Vam vsak rae*ec prinese različnega razvedrila in praktičnih nasvetov. Pišite dopisnico na upravo »ŽENE IN DOMA«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10, in zahtevajte eno številko brezplačno na ogled. _ 10.4(»: Radio - orkester, samospevi ge. Mile Kogejeve. — 11.40- Mladinska ura (Manca Koma nova K — 12: Cas. radio - orkester. — 16: Ljudska igra >Rokovnjačk. — 19.30: Nacionalna ura: Ivan pl. Zaje (dr. Baranovič). _ 20: Cas. jedilni list. program za ponedeljek. — 20.10: Vojaška godba 4: Prenos iz Varšave. _ 23.10: 1'lošče. — ZA- GBEB 12: Plošče. _ 17.15: Zbor. — 20: Sokolski koncert. — 20.30: Godalni kvartet. 21.35: Nadaljevanje koncerta. — PRAGA 20: Koncert Češke filharmonije. — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 19.55: Godba na pihala. — 20.45: Palestrinov koncert. — VARŠAVA 20: Večer poljske glasbe. — 22.3o: Ples. — DUNAJ U: Simfoničen koncert. — 12.30: Orkester. — 15.15: Komorna glasba. — 16.45: Godba na pihala. 19 20: Klavir in orkester. — 19.50: Beethovnova VII. simfonija. — 20.55: Lahka gla>-ba. _ 23.50: Ples. — BERLIN 20: Poljska glasba. — 21: Ciganska godba. _ 21.30: Orkester. — 22.40: Ples. _ K6NI0.SRERG 20: Iz Varšave. — 20.30: Iz Berlina. STUTTGART 20: Mešan program. — 21.30: Iz Berlina. — 22.45: Lahka in plesna glasba. — RIM 17: Simfoničen koncert. — 20.10: Violina in klavir. — 20.4f>: Lahka glasba. Živčno oslabelim Sodobni čl»v«k živi t prilikah eir»jne trrow> imic-der>r<«ija. tH^ivemn«. prem* runočeon«, wv» na riarvom** — vidit«, i>» č«m wj>e dam« mnog-. — Mfo. aa peg-ii^a efc*-Uaiit ii Žlf-Z m4«.l-h im h btair. (»K A L K f L 01 D«) i* preide t telo, i^ote-nuno vneh Um, kropi »rg®ni««n in t»mvmwe>« žironi f>-etom t-.-v.ko. da po*1a.n« moT-an. nj>•<*><>! ?» io borbo rro; o*n*3J>«*rij« i Oo.. B^-a-i. — R«c. fSbr. MBS7/33. Znamka Vlolet-Pariš Vam jamči kvaliteto Ruž za lice ln za usne in parfemi Apogče in Contes de Fees. Zahtevajte povsod Angro Beograd, Strahlnjica Bana št. 42. Depot: Drog. Kane, nebotičnik in Židovska ul. RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »E n e r g i n« za laee-n.je krvi. živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGFN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. S. Dr. 4787-32. Pazite na svoje zdravje in obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR. M. LEUSTEK, Ljubljana. Resljeva cesta št. 1. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, teta, svakinja in sestrična, gospodična MARIJA PETERNEL blagajntčarka mestne kopeli danes po dolgi mučni bolezni, previdena s svetotajstvi mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 16. decembra 1934., ob y23. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice. V Ljubljani, dne 14. decembra 1934. Rodbine; Peternel, Marn, škerl. 10836 Marcelle Tinajrei 88 Upornica Roman vNaj ženska še tako globoko pade, skoraj v?el?j je moški oJ-govoren za to .. Noel se je zavedal, da je imela Jozana zelo živo čuvstvo skupnosti s svojimi sestrami in da je bila brez napačnega sramu in brez studa sočutna do tistih, ki so bile nesrečne, in prizanesljiva do prepadlih. >Ona ne sodi drugih; kdo bi se smel predrzniti, da bi sodil n;o?.. Nič več ni mislil na.se, ampak nanjo, in njegova žalost je postala manj sebična in zato tudi manj grenka. Prišel je na Vogežki trg. Pod etebreniki, na vogalu Turennove ulice, je bila majhna kavarna še odprta. Stopil je noter in naročil kozarec piva; neute-goma je hotel pisati Jozani. Ta mala kavarna!... Neko popoldne, aprila meseca, sta sedela z Jozano med zelenimi grmi, ki so v čebričih stali pred vrati. Odtod ji je bil pokazal okna svoje delovne sobe... Kako vesela sta bila takrat! Takrat še nista vedela, da ljubita drug drugega. Noel je v duhu videl zali obraz, globoki vozel črnih las, oči, ki je bila njih višnjeva barva tako izpremenljiva in ki so bile tisti dan inehke kakor žamet, kakor macehice... In nato je zagledal obraz, ki ga je pri poslovilnem poljubu pravkar še držal med dlanmi, ubogi, solzni obraz, ki se je posiljeno smehljal... Pisal je: »Ljuba, kako sva nespametna!... Samo trpljenje povzročavava drug drugemu, čeprav nama ne manjka do sreče nič drugega kakor dobra volja... V dnu srca se bojim tebe in samega sebe: bojim se, da te ne bi preveč ljubil in ne bi preveč trpel... Jarem podedovanih predsodkov, ljubosumja in ponosa mi še tlači dušo.., Hočem in moram ga streti!... Da, hočem reči ljubezni, kakor človek pravi ,da' življenju, z vsem dobrim, vsem hudim, vso bolečino in vso sladkostjo, ki jo nosi s seboj. Vzamem te, ljubim te, kakršna si! O, ljuba, če boš še kdaj jokala, boš jokala v mojem objemu! Kadar bom nesrečen, boš ob svojem srcu uspavala mojo bol. To je edina rešitev! Ne govoriti ne tako ne tako — ampak ljubiti, ljubiti čedalje bolj! Nikar mi več ne govori o čakanju! Nočem več čakati! Ne morem več! — In ker me ljubiš, Jozana moja, edina moja ljubezen, zato pridi! Bodi moja, vsa moja!« Stari kočijaž s svojim starim vozičkom in malim šarcem je v Chevreuseu čakal Noela in Jozano na postaji. Bil je brezsolnčen, vroč, soparen, nekoliko oblačen dan. Pod belkastim nebom sta bili videti bližnja zelen gozdov in daljna sinjina gričev temnejši. Rožni grmi ob stopnicah pred nizkimi hišami so trosili svoje rumene rože, in zemlja, ki je težko prenašala breme poletja, se je zaspana širila v poldanski uri. Cvetlični vrt ob gostilni, ki je mejil ob zelenjavnik, je bil poln hladnic. In v hladnicah so bile kmečke mize iz drevesnih debel in lesene klopi, ki jih je bila vlažna senca pokrila z zelenkasto ples-nobo. Jozanine misli, ki so ji rojile i>o trudnih možganih, so zdaj pa zdaj obvisele na kaki reči, ki jo je bila videla. Te slike so se ji neizbrisno vtiskale v spomin... O, še čez dvajset let bo videla ta hrapavi platneni namiznik in zelenkaste kozarce in glinaste lonce na njem in med jantarasto steklenko in rumenim kruhom rdeče češnje, ki so se lesketale kakor pološčene; slišala bo melodijo valčka, ki so ga v steklenem »salonu« nevešči prsti brenkali na razglašen klavir... Ena tipka je manjkala, in v poskočni melodiji je bilo nekaj šepajočega, kadar je igralec izgubil takt... 2e tri dni, odkar je bil Noel dobil z Jozaninih ustnic ljubečo obljubo, sla živela v pričakovanju ure, ki se je bližala. Pijana od prvil poljubov in prvih plahih milovanj, sta bila izgubila tek do jedi in spanje. Ogibala sta se gledati drug drugega, pogovarjala sta z vsakdanjimi besedami, in žena je čutila, kako se je budil v njej nekakšen telesni strah, kakor da bi bila za novega gospodarja spet postala devica... Niti na svojem niti na njegovem domu ni hotela biti njegova. Ljubeče praznoverje jo je vleklo na skrivno svatbo semkaj, kjer so ju obhajali gozdi in studenci in sive cernavske skale. Dan poprej jc bil Noel naročil sobico, ki ji je visela nad oknom resa cvetočih glicinij... Okence je bilo nizko in je imelo zavese iz navadne mrežne tenčice in rjave oknice; a Jozana tega ni vedela, ker se ni upala ozreti nanj!___ >Nocoj!... Kmalu bom njegova — njegova, ki stoji tu pre' menoj in govori z menoj in me ljubi J... Ali je resnica?... Oh, saj ne morem verjeti, da bi bilo res...« Vsa zamišljena in molčečna se bledo smehlja Noelovim besedam, ki jih ne sliši. Spričo resničnosti, ki je toli blizu, jo obhaja tako čuden občutek strahu in nejevere, kakor nekdaj na jutro njene poroke. Za ljubega, za ljubezen se je okrasila: bledolilasta mušljinasta obleka daje polti nežne rjavke zlateni odtenek zrelega sadu. Mehki slamnik s črnim žametnim trakom se prožno upogiblje kakor široko odprti zvonček cvetočega slaka. Srebrna cvetlica ji spenja pas. Njena roka — poročni prstan se več no blešči na njej — raztreseno spremlja na mizi takt valčka, ki ga igrajo na klavir... Noel je nehal govoriti... CENE MALIM OGLASOM Fo 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsals oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje uaslovov plavajo oni. ki Iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn tenitve se zaračunajo po D1d 1.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 20— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo osrlasa Din 17.— I//f7 /W*fH Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim Dristoibinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih Ponudbam na Šifre ne prflagaite znamk! l^e. če zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« n;M « _ „ odeovor oriložite LP1I1 v ZnamKan. oelasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. PRI HRIP1, INFLUENC1, PREHLADU priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra j-Alga«. Pri hri-pi, influenci, prehladu, namočite rutico z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežuje bolnika. Po masaži pride mirno in zdravo spanje. »ALGA« se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah, steklenica Oin 14.—. Reg. S. br. 18117-32. mmmiM Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Iščemo zaupnike ki poznajo peke ia trgovce z moko. Perssons, Ljubljana, pp. 307. 33501-5 Sluf.be,išie Beseda >0 para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Dekle pošteno in zanesljivo, vajeno i hišnih del in bivanja, pre kamorkoli za pomoč v gostilno. Emilija Fabijani, Dob št. -W> pri Domžalah. 348X5-2 Mlada frizerka dobro izurjena, išče odgovarjajoče nameščenje za takoj, štefica Terzie, Ca-kovac, Kralja Petra ■">. 31878-2 'IiTiflJij Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Proda vačicu može da bude i početnira, do i2 godine, sa svršenom srednjom šknloni, koja govori hrvatski, njemački i madjarski ili franeuski — tr.v/.i draguljar. — Ovome odgovarajuče ponude sa slikom na: Niko Bogdan, Dubrovnik. 34071-1 Natakarico o kavcijo, sprejmem tako] Naslov v vseh poslovalni-34845-1 cah »Jutra*. Brivskega pomočnika iščem za izpomaganje za Božič in novo leto. Bled. M. Mežanova. 34820-! Iščejo se osebe za Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj, zmožne 3000 do »00 Din kavcije v gotovini, knjižicah itd., ki bi prevzele prodajo modnih stvari na stojnicah od 1»S.—2-4. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Provizija — Slovenjgra-dec«. 31631-1 Strojnika treznega, mlajšega, ncože-njenega, sposohnega, potrebujemo za takoj. — Ponudbe na naslov: Parna pilana, Bihač. 3-1793-1 Služkinja poštena, delovna in zdrava. stara do 35 let, sposobna za vsako delo, dobi takoj službo v hotelu »Novi svet«, Maribor, Jurčičeva ulica 7. StSTTM. U> f'' Beseda 1 Din, davek 2 Din za šifro ail dajante naslova 5 Din. Naimanjši zoesek 17 Din. Površniki tre-ncb-^.CHjtn. ustij enfc njiii iftd Na.jt>»ljš! nakup pri Preeierju. Sv. Petra » št. 14. 133-6 Preprogo prodim. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra'. 34840-C Ruski biljard poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34867-6 G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom in njene posledice A Zdravko, ki je bil tako zlahka spravil voz v tek, ga nikakor ni znal ustaviti. In tako se je moral orožnik hitro popeti na drevesno vejo, da ga nista povozila, kar ga pa ni rešilo, da mu ne bi bilo iztrgalo nekaj blaga iz hlač. Nogavice, rokavice, damsko perilo, kravate itd. od danes naprej 15 % popusta od reklamnih cen v izložbi. — Nogavice »Bem-berj., Miklošičeva cesta M 34TO2-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din. Osebni avto znamke Chevrolet limuzina, tipa 31, vožen samo cca 3(U>00 km, dobro ohranjen, ugodno prodam. Natančnejše pogoje pove firma Englebert v Ljubljani, Tavčarjeva ulica — ali pa Ambrožič Filip, Bled. 31S78-10 Kupim Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sem kupec za razno staro železo, posebno pločevino. V ponudbi je navesti debelino pločevine in količino — na oglas, oddelek »Jutra ^ pod »Pločevina«. 3JW!-7 Železno banjo (lito) za kopanje, kupi 1. Sedej, Rožna dolina, cesta vm/13. 34i8(X>-7 Smuči kompletne, že rabljene kupim. Ponuditi na Celovški cesti štev. 01, vrata 1. 31877-7 EESESI Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Družabnika za dobro vpeljano veletrgovino sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >53«. StSVMC Knjižico Ljubljanske kreditne banke za :e..000 Din, kupim takoj Nujne ponudbe na naslov: A. Rohrmann, Kranj 25. 34866-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Naimanišl znesek 17 Din. Hiša z vrtom naprodaj — Kašelj št. 3B. Poizve se v šiški, Kosovo polje 104. 2 1837-20 Lokali Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Dio. Odprto skladišče ali dvorišče z nekoliko strehe, ob prometni cesti vzamem v najem za več let. Fr. Bregar, Ljubljana, Jeranova uiica štev. 4. 31SS4-19 r/ Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kompletno spalnico moderno, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah ^Jutra«. 3I8V.-12 V najem Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali daianie aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Gostilno s stanovanjem oddam takoj v najem. Pojasnila daje Trtnik v Hrenovi ulici 19. 34640-117 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro alt dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Razna perutnina jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v filijalni trgovini Kmetijske družbe v Igriški ulici 3 (za dra mo). Telefon 3755. 31434-33 Prima zimska jabolka sortirana, od Din 2.50 dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi. Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon 2105 ali 3755. 34430 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Naimanjši znesek 17 Din. Suhe deske za mizarj-e. orehove, hrastove. bukove, čreon.ie. po !0 pa.ra kg i>ud' »Zora«. Cr-: ine <5 Dijaške sobe Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34833-22 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje v sredini mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ;Euosobno«. 34798-31/a £222233233 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio. Dvosob. stanovanje solnčno, v podpritličju vile v centru mesta oddam s 1. januarjem. — Vprašati v Knafljevi ulici štev. 13/11. Dvosob. stanovanie v vili odilam 2 odraslima osebama za 500 Din. — Vrtača, Tobačna ulica 16. 34853-31 Trisob. stanovanie komfortno, v I. nadstropju oddam s t. februarjem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3i^4>5-il Enosob. stanovanie z vsemi pritiklinnmi oddam v Rožni dolini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 34SJI-2: tnTKrrn Beseda I Din, davek 2 Din. ta šilro ali dajanje naslova 5 Dio. Naimanjši zoesek 17 Dio. Lepo sobo v novi stavbi na llesljevi cesti oddani dami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 34S54-23 Opremljene sobe svetle in zračne, s posebnim vhodom, z 1 ali 2 posteljama po ItR—oIJO Din, lahko tudi s hrano oddnm blizu tramvaja v Spodnji Šiški, Ccrnetova ulica :}!. 34&0-33 2 lepo opremljeni sobi s centralno kurjavo, oddam v Oostovi ulici 7 — pri sv. Krištofu. 34ŠS7-33 Gdč. ali dijakinjo sprejmem po nizki ceni na hrano in stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34S86-23 Sobe iste Beseda 50 para. davek 2 Din. za Šifro ali dajanje oaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din Opremljeno sobo separirano, e strogo posebnim vhodoc, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« j-od tifro »Gospod«. 31«J4-ži'a Prazno sobo svetlo, za risarsko delavnico, s postrežbo, iščem v centru mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točna plača«. 34836-33/a Separirano sobico išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Svetla«. 31S7ti-23/a Kam pa,kam ? Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Dia. V kavarni Viadukt koncert damske kapele. V soboto odprto do 4. zjutraj. 31816-18 Ker mi je prispela druga pošiljka šibeniškega izbor-nega belega in črnega vina ter Opolo, za restavracijo hotela Llovd — prodajam vse po 10* Din liter, čez ulico pa po 8 Din, žganje Ia 2»! Din liter.. Priporoča se restavr. hotela Lloyd. 31856-.18 JJ L Beseda 2 Dtn. davek 2 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Duša! ?c vidimo danes ob štirih? Prosim, pridi — Tvoj! 34837-24 Glasbila Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Kratek klavir črn, zelo dobro ohranjen, zelo poceni proda Zima, \Vollova ulica štev. 10/1. 31884-20 Klavir z močnim glasom, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34£>74-3U Živali Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Naimanjši znesek 17 Din. Psico jazbec a rko kavno-rjave barve pogrešam. Dotičnega h komur se je zatekla ali kdor bi vedel kaj o njej prosim, da mi proti nagradi javi. Jankole M.. Ljubljana \U Drenikova ul. 35, oziroma Slovenska banka. Krekov trg 10, teieton 37-52. 31383-27 Obrt Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Striženje 4 Din in britje 2 Din (z« ie'»vwtvo). Obiš&ite no vit a n o najcenejšo twrv oico »Itapid«. Sv Petra e št 25. 32975-30 Britje 2 Din striženie -I Din Obiščite najcenejšo, pre novljeno, { i s t o brivnico »Rapid« na Sv. Petra c. št. 25. 34860-30 Stroji Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalni stroj transjMirtabel, poceni prodam. Na ogled pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Gosposvcteka cesta 2. 31875-^3 Trgovina koles in šivalnih strojev A. Praprotnik v L»omžalah — prodaja kolesa in šiv. stroie proti plačilu s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske. 34S4H-S9 Inserirajte v » Jutru« Dame pozor f Trajna ondulacija od 50 do 70 Din. Barvanje v vseh niansah 80 Din. Imedia barve samo 40 Din nudi salon Polanc Kopitarjeva nI. št. 1. Odprto tudi v nedeljo. & Globoko užaloščeni naznanjamo vsem članom tužno vest, da je naš zaslužni častni član Ing. Vinko Stlačil? rudarski glavar v p. včeraj ponoči nenadoma preminul. Pogrreb bo v nedeljo 16. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Gradišče 8a. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1934. Sekcija Ljubljana 1'druženja jugoslov. rudarskih in topil, inženjerjev. Ldruženjo jugoslovenskih rudarskih in topilniških inženjerjev. . . .'»v. « >7 *»*' _ 'vu /V, y . STRTI V NEUTEŠNI ŽALOSTI NAZNANJAMO, DA JE NAŠ PREDOBRI, PREDRAGI STRIC ikg. VINKO ST RUDARSKI GLAVAR V POK., ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE III. EN V. R. TER JUGOSLOVANSKE KRONE IV. R. DANES PONOČI UMRL, PREVIDEN S SV. ZAKRAMENTI ZA UMIRAJOČE. POGREB BO V NEDELJO, DNE 16. DECEMBRA 1934 OB 4. URI POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, GRADIŠČE 8 B, NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U. V LJUBLJANI, DNE 14. DECEMBRA 1934. TONI MAVSAR, FANI IN SOPROG GAVRO NIKOLIC, NOVI SAD — TINCA IN SOPROG DR. MIRKO BOŽIČ, LJUBLJANA — TINE MAVSAR IN SOPROGA IVA, TRBO\XJE. Brez poeebiKga ofereelSa. Obč-ioa L.iiibljane Mee-JM pogrebni za.vod Umrl je naš dolgoletni, dobri in nepozabni šef ing. Vinko Strgar rudarski glavar v p. Ohranimo ga v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1934. 10850 Nameščenci Rudarskega glavarstva. Globoko užaloščeni naznanjamo tužno vest, da je ing. Vinko Strgar rudarski glavar v p. nenadoma preminul. Pogreb bo v nedeljo, dne 16. decembra 1934., ob 16. uri iz hiše žalosti. Gradišče 8 a, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1934. 10849 Predsedstvo Rudarske zadruge v Ljubljani. ilr-Mnje Davorin Rnvljen — Izdaja sa knnznrclj »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnnri?. FVm Ip7« • I. \ov*Jr _ Val ? Lhihljan.