OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
Elliott Roosevelt na izpričevanju pred senatnim odsekom
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 6, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 152
Njegovo ime se veže s škandali, ker se hoče oblatili vse, ki nosijo ime Roosevelt
WASHINGTON, 5. avgusta. — Senatni odsek za vojne kon-trakte, kateremu predseduje republikanski senator Brewster, že več dni obdržava zaslišanja v zvezi s kontrakti, ki so bili dani med vojno aeroplanskemu tovarnarju in filmskemu podjetniku Howardu Hughesu.
Hughes Aircraft Co. je od vlade dobila kontrakte v znesku 40 milijonov dolarjev. Kot priča je prošli teden nastopil John W. Meyer, publicijski direktor za Hughesovo zrako-plovsko korporacijo, ki je rekel, da je ista med vojno potrošila $169,000 za zabavanje raznih vladnih in drugih funk; cijonarjev, ki so imeli besedo pri kontraktih, in da je med onimi, ki so bili gostje pri teh zabavah, tudi drugi najstarejši sin pokojnega predsednika Roosevelta, Elliott Roosevelt, ki je bil takrat polkovnik pri zrakoplovski sili.
Elliott podal izjavo pred senatnim odsekom
Meyer je med ostalim rekel, da se je za razne goste pri do-tičnih priredbah preskrbelo dekleta iz kabaretov in sličnih lo-kalov, ki so skrbele, da goatom-ni bilo "dolgčas", in pri tem in-direktno impliciral tudi Elliotta Roosevelta.
Sin pokojnega predsednika je bil danes že drugi dan na pričanju pred senatnim odsekom. Podal je obširno izjavo, v kateri je v tedajlu pobil Meyerjeve izjave in izjavil, da se j,e njegovo ime zavleklo v preiskavo izključno z namenom, da bi se oblatilo ne samo njega, temveč vse člane Rooseveltove družine, zlasti pa njegovega lastnega očeta, katerega njegovi nasprotniki niti po smrti ne morejo pustiti pri miru.
Odkar je Meyer nastopil pred senatnim odsekom, se je v New Yorku oglasila neka 25-letna Patricia Miles, prodajalka cigaret v nekem kabaretu, ki je Meyerja obtožila, da je oče njenega 6 mesecev starega sina.
Predsednikov sin ima sijajen vojni rekord
Elliott Roosevelt, kakor tudi vsi njegovi bratje, je bil med vojno v aktivni službi. Bil je dodeljen opazovalni zračni službi in se udeležil 89 bojnih misij, večinoma od katerih je bila izvršena nad sovražnim ozemljem. Trikrat je bil prisiljen na zemljo. Na poletih ni bil skoro nikdar opremljen s padalom, ker v opazovalnih letalih z ozirom na njegovo močno postavo ni bilo dovolj prostora za padalo. (Je namreč 6 čevljev in 3 palce visok).
Odkar se je končala vojna, je Elliott Roosevelt napisal knjigo "As He Saw It", v kateri je opisal zakulisno borbo med njegovim očetom in Churchillom glede vojne strategije in načrtov za ureditev sveta po vojni. Vsled teh odkritij je Elliott postal trn v peti reakcije, ki je odločena, da ga prikaže v javnosti kot brezznačajno in neodgovorno osebo in s tem ubije njegov ugled med ljudstvom.
NARODNI ODBOR ZA SVOBODNI TISK
V "Enakopravnosti" dobite Vedno sveže dnevne noiHce o dogodkih po svetu in doma!
Kot je že mnogim čitateljem znano, je kaplan Gabrovšek pri fari sv. Vida v Clevelandu, nastopil proti listu "Enakopravnost" s tožbo zaradi žaljen j a časti, za celih $200,000. Ta tožba se nanaša na serijo člankov, katere je po zanesljivih podatkih iz stare domovine napisal SANSov tajnik Mirko G. Kuhel, in ki so bili pred nekaj meseci priobčeni v "Enakopravnosti," "Prosveti" in "Proletarcu." V dotičnih člankih se je razmotrivala vloga, katero je Gabrovšek igral v poslovanju in finančnih zadevah Zadružne zveze v Sloveniji. Namignjeno je bilo tudi, da ako bo tožba proti "Enakopravnosti" uspela, tedaj bosta tožena zaradi "obrekovanja" tudi lista "Prosveta" in "Pro-letarec."
Slovenska napredna javnost je trdno prepričana, da je imel Kuhel podlago za svoje članke in da jih hi pisal iz verskih ali osebnih predsodkov, temveč v informativne svrhe. Njega poznamo kot poštenjaka, ki je kot zmožen SANSov tajnik izvršil že ogromnega dela v korist nove Jugoslavije in za miselno zbujenje naših ljudi v Ameriki.
Kaj vse se skriva v* ozadju te tožbe, lahko samo ugibamo. Jasno pa je, da je SANS in vse napredno gibanje v tej deželi, trn v peti gotovim krogom. Zato je ta tožba, ki je tehnično naperjena proti "Enakopravnosti," dejansko začetek splošne ofenzive proti vsem naprednim ustanovam v Združenih državah. Iz tega sledi, da moramo biti na straži, ako hočemo ohraniti sadove dolgoletnega in trudapolnega dela. Strniti moramo svoje vrste in nadaljevati z delom za pravico in resnico.
Danes živimo v napetem ozračju. Na obzorju se oblikujeta dva svetova—delavski in fašistični. Jasno je, da je bodočnost na strani delavskega razreda. Ampak tudi nasprotna stran je še krepka, zato bo šla do skrajnosti, da se obdrži na površju. Fašizem dviga glavo tudi v Ameriki, in ako ne bomo čuječi, bo syo-boda kmalu stvar preteklosti. Ameriška ustava (Bili of Rights) nam sicer jamči: svobodo tiska, vere, govora in zborovanja. To so temelji pravic, do katerih smo vsi upravičeni. Vzlic temu se včasih zgodi, da se vsled predsodkov te pravice kršijo.
V svrho obrambe svobodnega tiska, ki je v zvezi z Gabrovškovo obtožbo proti listu "Enakopravnost," se je dne 14. julija v Clevelandu osnoval odbor pod imenom "Narodni odbor za svobodni tisk." Ta odbor si je nadel nalogo, da zbira prostovoljne prispevke za morebitne legalne stroške. V tem odboru so zastopane vse napredne slovenske organizacije v Clevelandu. Ker se ta zadeva tiče vse ameriško-slovanske napredne javnosti, bodo razposlana zadevna pisma in nabiralne pole po vseh slovenskih naselbinah. Priporočljivo je, da se v to svrho organizirajo posebni odbori, katerih naloga bo: nabirati prispevke in prirejati piknike in veselice v ta namen. Sigurni smo, da bodo tudi naša društva in Narodni domovi vpoštevali ta klic in radodarno posegli v svojo blagajno. Obrambeno akcijo za svobodni tisk, je uradno odobrila tudi prošla SANS-ova konvencija.
Da se javnost živo zanima za to tožbo naj priča dejstvo, da je brez vsakega oglašanja nabranega v ta sklad že preko $2,000. Tako so na primer naše vrle "Progresivne Slovenke" že dale $500. Peter Benedict iz Cal., je poslal $50.00. Toda, kaj ,bi našteval, imena bodo itak objavljena v časopisih. Na seji je bil tudi storjen sklep, da se bo ves morebitni preostanek daroval SANSovi blagajni.
Vsi prispevki naj se pošiljajo na blagajnika:— JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Ave., Noble, O., Tel.: REdwood 1799. Za podatke in ostalo korespondenco pa se obrnite na tajnico: JOSEPHINE TRATNIK, 1116 E. 71st St., Cleveland, O., Tel.: ENdicott 0991.
Cenjeni rojaki! Reakcija nam je vrgla rokavico in napredna javnost jo je možato pobrala. Nihče ne išče boja, toda kadar so v nevarnosti načela in pravice, ki so nam zajamčene v ustavi, tedaj je naša dolžnost, da jih branimo. Naše delo je pošteno in iskreno ter v skladu Lincolna, Cankarja in drugih velikih mož. Zato pojdimo vsi na delo za sklad Svobodnega tiska!
FRANK ČESEN, predsednik Narodnega odbora
za svobodni tisk.
PROTESTANTOVSKI DUHOVNIKI NAŠLI DRUGAČNO JUGOSLAVIJO
BEOGRAD, 30. julija. — Rev. dr. Guy Emery Shipler, verski urednik iz New Yorka in načelnik delegacije sedmih ameriških protestantovskih duhovnikov, ki se sedaj mudi v Jugoslaviji, da raziskuje verski položaj, je izjavil danes, da namerava njegova skupina govoriti z jugoslovanskimi cerkvenimi voditelji po vsej deželi.
S n o č i je skupina zapustila Zagreb, potem ko je prvi dan v Jugoslaviji imela pogovore z načelniki pravoslavne cerkve. Pri kosilu včeraj, ki se je vršilo njim na čast, je izjavil eden izmed delegatov:
"Že v tem kratkem bivanju v Jugoslaviji smo se prepričali, da je položaj v deželi zelo drugačen nego gai opisuje ameriški tisk."
Komunistični listi so izjavili danes, da je prišla skupina v Jugoslavijo izrecno z namenom, da se informira "posebno o zločinskih aktivnostih enega dela višjega katoliškega duhovniš-tva za časa vojne".
Ameriški cerkveni voditelji v pogovoru s Titom na Bledu
Novi grobovi
LOUIS MEŠE
Kot smo včeraj poročali, je umrl Louis Meše, stanujoč na 388 E. 162 St. Doma je bil iz vasi Uzmane, fara Rob pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Zadnjih sedem let je delal pri Parker Appliance Co. in je bil član društva France Prešeren, št. 17 SDZ; društva Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, in podružnice št. 5 SMZ. Tukaj zapušča soprogo Frances, rojeno Zbačnik, dva sinova, Josepha in Henrya, dve hčeri, Mrs. Vera Stacey in Mrs. Mildred Vargo ter več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8.45 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
*
JOHN ARKO
V Lakeside bolnišnici je umrl John Arko, star 59 let, stanujoč na 1386" E. 52 St. Rojen je bil na Romunskem. Žena Antonia, rojena Družina, je umrla pred 10 leti. Tukaj zapušča hčer Mrs. Florence Piotrkowski, sina Gilbert in enega vnuka. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 10. uri iz prostorov na 4701 Superior Ave. pod vodstvom Frank Za-krajška.
DEČEK, UGRIZNJEN OD STEKLEGA DIHURJA, UMRL
CINCINNATI, O., 5. avgusta —Včeraj je umrl tukaj 13 let stari Clifford White, katerega je pred mesecem dni ugriznil neki dihur, ki je bil očividno stekel. Posledice ugriza so se pojavile šele prošli teden. Policija tudi poroča, da je bilo osem oseb ugriznjenih od steklih veveric.
"Čudežni vlak"
Med 22. in 25. avgustom bo v Clevelandu' na razstavi "vlak bodočnosti," katerega je opremil General Motors Co. z najnovejšimi napravami in udobnostmi, ki jih pozna moderna znanost. Ta "čudežni vlak" bo na ogled javnosti tekom omenjenih dni na progi poleg jezerskega pristanišča na E. 9 St. med 2. uro popoldne in 9. uro zvečer.
Bomba ubila tri v Palestini
JERUZALEM, 5. avg. — Danes se je na Ulici prerokov v Jeruzalemu pripetila silna eksplozija, ki je porušila prednji zid poslopja javnih del in ubila najmanj tri osebe, več drugih pa je bilo ranjenih.
Pet minut pred razstrelbo je neki neznanec, ki je rekel, da je član židovske nacionalistične organizacije Irgun Zvai Leumi, telefonično poklical neki časopis s svarilom, da bo poslopje javnih del pognano v zrak.
Novi izbruh nasilja je očividno odgovor židovskih nacionalistov na akcijo britskih oblasti, ki so ukazale razpust židovskega mladinskega pokreta in v velikem pogonu sirom Palestine aretirale 60 njegovih voditeljev.
DEČEK UMRL RADI INFANTILNE PARALIZE
SIDNEY, O., 4. avgusta. — Tu je danes, podlegel infantilni paralizi 5-letni Floyd J. Walter, ki je bil prva žrtev te bolezni v tem okraju.
UBITA PRI IGRI
METCALF, 111., 4. avgusta— Triletna Peggy Atwood je z zanimanjem opazovala, ko je 13-letni Albert Sturchie splezal na drevo, da priveze vrv za gugalni-co. Nenadoma pa se je veja odlomila in deček je padel naravnost na,deklico, ki je dobila tako težke poškodbe," da jim je na poti v bolnico podlegla.
LIMONE SE DVIGAJO S TOPLOMERJEM
CHICAGO, 4. avg. — Z dvi-gom temperature za 10 stopinj so se tudi cene hladnim pijačam in limonam povišale od 5 do 10 centov pri ducatu.
HOLANDCI IN DANCI DOBIJO POSOJILO
WASHINGTON, 5. avgusta— Svetovna banka bo jutri naznanila, da bo Holandska dobila posojilo v znesku $175,000,000, Danska pa v znesku $50,000,000.
Razprodaja pohištva
Tekom tega mese^ca se bo dobilo v trgovini Norwood Appliance & Furniture na vogalu Norwood Rd. in St. Clair Ave. razne komade pohištva po zelo znižanih cenah. Ako želite lahko plačate za nakupe v gotovini ali pa na mesečne obroke.
Krožek št. 1 Prog. Slov.
Jutri večer ob polosmih se vrši seja krožka št. 1 Prog. Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se vse članice, da se gotovo udeležijo.
Bo hladneje!
Ako se je mogoče zanesti na vremenskega preroka, bomo jutri v Clevelandu dobili nekoliko utehe od sedanjega vročinskega vala. Včeraj je živo srebro priplezalo do 94 stopinj.
Poroka
Preteklo soboto sta se poročila Miss Shirley Anthony, 24185 Chardon Rd., in Mr. Edward Carr, sin Mr. in Mrs. Louis in Mary Kozlevcar, 1449 E. 174 St. Bilo srečno!
V bolnišnici
Mrs. Ivana Tolar iz 15625 St. Clair Av6. se nahaja v Women's bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
Sovražno stališče Vatikana onemogoča boljše odnošaje s cerkvijo, je izjavil premier protestantskim gostom iz Amerike
mirana glede dejanskih razmer v Jugoslaviji, in da "gotov del tiska širi laži glede Jugoslavije."
"Mi želimo, da se izve resnica," je nadaljeval premier, "in da se natančno pove, kaj se dogaja tukaj, da Amerika spozna, da ima v Jugoslaviji prijatelje in da nimamo nikakega frontalnega stališča napram Ameriki."
(To poročilo je posneto po depeši "Associated Pressa". Pozneje bodo brez dvoma prišla podrobnejša poročila o tem značilnem pogovoru, katera bomo po možnosti objavili, kakor tudi poročilo, ki ga bo skupina protestantovskih voditeljev dala v javnost, ko se vrne iz obiska v Jugoslaviji.)
BEOGRAD, 5. avgusta—Premier maršal Tito je danes povedal osmim protestantovskim duhovnikom iz Zedinje-nih držav, ki se nahajajo tukaj na obisku, da ne pričakuje, da se bodo odnosa j i med Vatikanom in Jugoslavijo izboljšali, temveč da se utegnejo celo poslabšati, ako bo Sveta Stolica nadaljevala s svojim sedanjim stališčem.
Tito je ameriško cerkveno*--——---
delegacijo sprejel na svojem poletnem domu na Bledu. Skupini stoji na čelu Rev. dr. Guy Emery, urednik episkopalne publikacije "The Churchman", ki izhaja v New Yorku.
Ko je eden izmed navzočih protestant o v s k i h duhovnikov omenil, da je katoliška cerkev v Zedinjenih državah porabila proces proti zagrebškemu nadškofu Stepinacu za sovražno propagando proti sedanji jugoslovanski vladi, je Tito odgovoril:
"Katoliška cerkev v Ameriki ni imela nobene moralne pravice za tako ravnanje, niti ni imela odgovornosti, zanikati tega, kar se je dogajalo v Jugoslaviji."
Država ne zahteva nič drugega kot lojalnost
člani delegacije so pripomnili, da je nanje napravilo globok vtis dejstvo, da v deželi obstoja obča strpnost napram pobožju in cerkvam, dasiravno so nekateri cerkveni voditelji sovražni napram državi.
Na to je Tito odgovoril: "Mi od cerkvenih funkcionarjev in duhovščine^ ne zahtevamo nič drugega kot da je lojalna državi. Vsaka država ima pravico do tega in nobena država ne bo dopustila, da bi se delalo proti nji."
Tito je dostavil, da je nekoč malo manjkalo, da ni prišlo do preloma odnosajev z Vatikanom.
"Ampak za enkrat ni nobenih znamenj, da pride do preloma," je rekel Tito, "in sicer vsled naše potrpežljivosti."
Ameriška javnost ni dovolj poučena o Jugoslaviji
Nato so gostje vprašali maršala Tita, kako sodi o ameriški zunanji politiki. On je odgovoril:
"Jako nam je žal, da odnoša-ji med nami in Ameriko niso boljši. Pri nas je bila Amerika vedno priljubljena. Iz tega razloga nam je zelo neprijetno, da se moramo danes boriti z gotovimi nerazumevanji."
Potem je rekel, da so ta nerazumevanja posledica dejstva,
da ameriška javnost ni infor-
Električni delavec ubit na Five Points
Včeraj ob polenajstih dopoldne je bil ubit od elektrike en delavec Cleveland Illuminating Co., drugi pa je dobil smrtno nevarne opekline. Nesreča se je pripetila na E. 152 St. in Ivan-hoe Rd., ko sta se delavca nahajala na vrhu 45 čevljev visokega droga za električno; napeljavo.
Ubiti delavec se piše Leroy Battle, bil je 36 let star ter zapušča ženo. Njegov tovariš Donald Nichols, ki je ušel smrti, je tudi oženjen in ima dva otroka.
Na počitnicah
Poznana Mr. in Mrs. Tony Sedmak (selilec pohištva), sta se podala za teden dni na počitnice v Yellow Stone park, kjer si bosta ogledala razne zanimivosti. Pozdravljata vse prijatelje in znance. Želimo jima mnogo zabave.
Vaje zbora Zarja
Vabi se vse pevce in pevke zbora Zarja na vaje jutri večer ob osmih, da se pripravi vse potrebno za nastop na Jugoslovanskem dnevu v nedeljo popoldne na prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave.
Attlee zahteva vojno oblast, da se bo vlada mogla boriti proti bankrotu
LONDON, 5. avgusta—Ministrski predsednik Clement R. Attlee je danes stopil pred parlament ter zahteval, da vladi poveri enake oblasti, kakršne je posedala med vojno, ker drugače ne bo sposobna odvrniti grozečega narodnega bankrota.
Predlog, da se vladi poveri oblast, katero je imela po zakonu iz leta 1945, je bil danes prvič formalno čitan v poslanski zbornici.
V smislu tega zakona bi imela vlada moč, da podvzame vse
korake, ki bi jih smatrala za potrebne v borbi z gospodarsko krizo.
Ta zakon je bil prvotno sprejet, da je vlada mogla izvesti obrambne regulacije za kontrolo cen in pa za ureditev razmer v industriji.
Vladni vodja v nižji zbornici Herbert Morrison je izjavil, da je bila predloga izročena zbornici v svrho podvzetja obširnega programa, ki ga bo v tem smislu predložil premier Attlee na jutrišnji seji.
stran 2
ENAKOPRAVNOST
6. avgusta 1947

"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Fop One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) —-:-
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$7.00
-	4.00
-	2.S0
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) --
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ——-:-$9.00
For Half Year—(Za pol leta) —--5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ČESA ŽELI DANAŠNJA EVROPA OD ZEDINJENIH DRŽAV?
Walter Lippmann, znani ameriški publicist, o katerem se nikakor ne more reči, da je celo malo naklonjen "rdečim doktrinam," radi katerih je danes v Washingtonu toliko razburjenja, je napisal članek, v katerem opozarja, da so Amerikanci v obče silno slabo podkovani v svetovni politiki. Ne samo povprečen Amerikanec, temveč tudi naši vodilni državniki, in politiki, si še vedno domišljajo, da živimo v svetu iz leta 1919. Ljudje, katerim je poverjena naloga, da črtajo naš bodoči program za sožitje z narodi sveta, dejansko ne razumejo, da so se razmere od leta 1919 na svetu silno spremenile; kar je bilo leta 1919 zadostno, v letu 1947 niti zdaleka več ne odgovarja.
Potem citira Lippmann konkreten primer, Zedinjene države so kmalu po končanju vojne ponudile Franciji, Britaniji in Sovjetski zvezi pogodbo, glasom katere bi se jim Amerika pridružila v garanciji, da se Nemčiji skozi 40 let ne bo dopustilo, da bi se oborožila ali izvršila agresijo.
Francija in druge države, ki so bile žrtev nemške agresije v prvi svetovni vojni, so leta 1919 prosile Ameriko, da bi jim dala tako garancijo. Zedinjene države so bile gluhe za njihove prošnje. Za časa Monakova, leta 1938, ko je bila." druga nemški vojna pripravljena, ampak še ne dejansko podvzeta, bi bila ameriška garancija, kakršno sedaj ponujamo, spremenila tok zgodovine. Pomenila bi bila predvsem, da bi se bila Amerika začela oboroževati že leta 1938, ne pa šele. leta 1942, ko se je že vsa Evropa z izjemo Anglije nahajala pod nacistično peto.
"Ker Zedinjene države niso bile sposobne za pod vzet je velike vojaške akcije v Evropi do spomladi leta 1944," opozarja Lippmann točno in stvarno, "je brefhe borbe z Nemci padlo na rame Rusije. Bilo je v dobi ruske obrambe pred Moskvo in Stalingradom in ruske proti-ofenzive, ko smo mi še vedno vežbali naše čete in gradili naš bojni aparat, da sta Roosevelt in Churchill napravila s Stalinom sporazume, katere se danes napada kot 'apizarstvo'."
Potem Lippmann nadaljuje: "Ti sporazumi, ki nam ne ugajajo, so bili napravljeni, ko Amerikanci in Angleži niso bili sposobni poraziti nemške armade in vdreti v Nemčijo, da niti ne govorimo o poražen ju japonske armade in invaziji Japonske. Napravljeni so bili od mož, ki so želeli, da Rdeča armada pride na Balkan, v centralno Evropo in tudi v Nemčijo, kajti vedeli so, da ako tega ne stori Rdeča armada, se bomo mi sami morali boriti z dve tretjino nemške armade. Zdaj želimo, da bi šli Rusi domov. Ampak leta 1942, 1943 in 1944 smo molili, da bi Rusi šli naprej v Evropo. Ako iščemo koga, na katerega bi zvrnili krivdo za to, da so Rusi danes v polovici Evrope, tedaj jo bomo morali sprejeti na svoje lastne rame, ker smo toliko časa čakali in odlašali, predno smo se zbudili in začeli oboroževati."
Danes se Francija, Anglija in Rusija niti malo ne zanimajo za ponujeno garancijo od strani Amerike proti nemški agresiji, in to enostavno iz razloga, ker vsa Evropa ve, da smo do vratu zakopani v evropsko politiko in da se ne bomo nikoli več umaknili za kitajski zid izolacije, kakor smo storili po prvi svetovni vojni. Edina izjema so tisti Evropejci, katere je čas prehitel, ampak žal so to tudi edini, katere ameriški diplomatje smatrajo za merodajne. Odtod" naše povsem zmotno stališče.
Današnja Evropa je v rokah mladih ljudi, ki so izšli iz levičarskih političnih borb. Ti ljudje so realistični. Oni vidijo Ameriko kot svetovni koles, ki je raztegnil svojo oblast nad Pacifikom in Atlantikom in posegel tudi v Sredozemlje ter se sedaj bolj in bolj odprto spušča v politično vojno z edino državo enake moči. Sovjetsko zvezo.
Ta nova Evrope neče, da bi se kontest med Ameriko in Rusijo razvil v oboroženo borbo, v kateri bi bila ona zopet bojišče, na katerem bi sigurno dokončno izkrvavela. Ta Evropa želi, da Amerika in Rusija izravnate svoje razlike in zajamčita mir njenim izmučenim narodom. To se bo zgodilo le, ako bodo ameriški diplomati končno vendar spoznali, da je leto 1919 daleč za nami—da živimo v letu 1947!
Apel ZOJS-a na državnega tajnika glede potnih listov za Jugoslavijo
Odbor Združenih Jugoslovanov je poslal na državnega tajnika George C. Marshall apel, da se dovoli ameriškim državljanom jugoslovanske narodnosti svobodno potovanje v Jugoslavijo. Apel ZOJS-a se glasi:
Dragi g. tajnifi:	i
Mi smo zelo vznemirjeni vsled stališča državnega oddelka, ki tako neodjenljivo odklanja potne liste Amerikancem za potovanje v Jugoslavijo. To stališče je v veljavi že okrog devet mesecev in se nadaljuje.
Izgovor, da Amerikanci ne morejo dobiti primerno varstvo v Jugoslaviji, da ni prevoz zadovoljiv in da je malo hotelskih udobnosti ne temelji na dejstvih. Ako vzamemo v obzir dejstvo, da se izdajajo potni listi Za potovanje v prejšnje sovražne dežele — v Frankovo Španijo, in v Grčijo, kjer divja civilna vojna, je težko razumeti zakaj je potovanje prepovedano Amerikancem v deželo', ki je bila naša zaveznica v zadnji vojni, katera je doprinesla mnogo k • naši skupni zmagi in je polnopravna delovna tovarišica v organizaciji Združenih Narodov. Jugoslovanski narodi so sorazmerno doprinesli celo več,
kot katera druga skupina k zavezniški zmagi.
Pregled vaših dokumentov bo pokazal, ko je bila pred vojno Jugoslavija vladana po monarhiji, da so bile gotove težave o varstvu ameriških državljanov,
vsled tega ker mednarodni zakon dovoljuje dvojno državljanstvo, dokler ni v veljavi posebna pogodba, ki bi spremenila to stališče napram dvojnemu državljanstvu. Takšna pogodba ni nikdar obstojala med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike. Taka pogodba ne obstoja niti med Italijo in drugimi državami. Vkljub temu Državni oddelek Združenih držav ni nikdar odklonil potnega lista za potovanje v države, s katerimi ni bilo pogodbe o dvojnem državljanstvu v veljavi.
Nam je znano, da so težkoče z osebami nemškega pokoljenja,
katere se sklicujejo na državljanstvo Združenih držav, katero ni bilo priznano po jugoslovanski vladi, ker je bila tista skupina po večini pro-osiščna.
Več tragičnih slučajev posameznikov je znanih temu odboru, ki so znani Državnemu oddelku ZDA. Mi vemo za slučaj,
da je bil 68 let stari vdovi, ki nima živečih sorodnikov v Ze-dinjenih državah, a je imela dva odrasla otroka v Jugoslaviji odklonjen potni list, da bi šla k svojima otrokama. Nam je poznan tudi drugi slučaj, v katerem je neki rudar, bolan na si-likozi, ki ima samo še nekoliko časa za živeti, tudi njemu je bil odklonjen potni list, da ni mogel iti pogledati svoje družine in druge sorodnike predno umre.
Ljudje kot omenjeni, in je še pišoče podobnih slučajev, ne že-le potovati v Jugoslavijo v namenu, da bodo tam uživali luksuzno življenje v hotelih in se udobno vozili po železnicah. Oni so zadovoljni, da bodo varni le toliko kot v katerikoli državi na svetu.
Mi vsled tega apeliramo na Vas g. tajnik, da premenite svoje stališče in dovolite potne liste za potovanje v Jugoslavijo, S spoštovanjem
Leo Bacich-Izvrševalni tajnik.
Iz pennsylvanskega gorovja
Forest City, Pa. Ker se malo-kateri oglasi iz daljnih krajev, sem se jaz napotil k tem ako-ravno nisem že pisal precej časa, pa mi ravno čas dopušča in mi včasih pride malo'dolgčas po clevelandski naselbini, katero
sic Mountains ali ob vznožju Catskill Mountains, kateri so že v državi New York. V tukajšnjih krajih ni industrije kot drugod le male stvari in v kratkem bo izdelana tovarna Endi-cott - Johnson, v kateri se bodo izdelovali večinoma le otroški čeveljčki, gotovo črez čas pa tudi mogoče katere po štev. 14. Pred leti so bili razni pre-mogorovi v cvetju, kateri pa so se že izčrpali, tu in tam so razvaline in puščoba, katero bo že drevesje zarastlo. Marsikateri premogar, tudi Slovenci, je tu našel prezgodnji grob zaradi slabih prostorov in zaradi garanja, na katerega se družba ni ozirala, samo da je premog prišel na površje za nizko plačo. Seveda iz domovine so prihajali iz raznih krajev iz Slovenije in največ pa jih je bilo naseljenih iz Borovnice in okolice, ki so se potem preselili večinoma v tovarne v Cleveland in druga mesta, a pridejo še pogledati nazaj, eni so se pa podali v domovino.
Pred mesecom so nas obiskali razni Clevelandčani iz Holmes Ave., kakor tudi Bili Sirca, kateri vodi gostilno na 149 St. in St. Clair Ave., ter njegova žena in mati Mrs. Sirca. Pred tednom dni nas posetila Mr. in Mrs. John J apel iz Lindberg Ave., Euclid, katera sta na potu preko Michigana, Canade, New Yorka in Pennsylvanije, kjer stasegredoč le toliko ustavila, da sta rekla "hello". V kratkem času jima nisem mogel postreči z drugim kot z Forest cityškimi borovnicami, katerih je tu obik). Rekla sta, da so okusne in da jih nista jedla že črez 30 let. Rad bi videl, da bi se tu za dalj čas ustavila, da bi se kaj več pogovorili o tem in onem, toda sta mogla iti po svoji začrtani poti. Pozabila ne bosta naših pennsylvanskih klancev, o katerih pravita, da so kakor Euclid Beach roller coaster, ba, ha, gori in doli sem ter tja; kdor hoče vedeti in videti, mora sam skusiti in videl bo lep razgled in čudo. Omenjena sta hotela še isti večer napraviti ako mogoče še 50 milj proti Washingtonu, D. C., kamor sta bila namenjena in potem domov v Euclfd potom Pittsburgha.
V tukajšnjih krajih Wayne County je pač poseben kraj, dovolj divjačine obenem dovolj rib, gotovo bi mogle biti, saj je v tem okraju 108 jezer, velikih in malih, toda ribič nisem, ker je drugih dovolj, da pa prostor bi bil pač tudi za one, kateri so se naveliali poslušati razne laž-njive propagande po radiju kakor tudi v listih ko hočejo šiloma prisiliti, da bi verjeli • slepoti. Kamor se obrne človek, vse povsodi je ena in ista plat zvona, drugega se ne sliši kot komunizem ter Rusija, obenem vsiljujejo "pasje čuvanje", seveda proti Jugoslaviji, katera uživa pravo demokracijo. Celi svet se čudi njenemu delovanju in napredku. V Grčijo se zlivajo tiolarje ameriških davkoplačevalcev; dalje v Grčijo kakor tudi v Španijo izvažajo razne priprave za bodočo vojno, kakor v prvi vojni in drugi. Najprvo se je denar stekal preko oceana, potem municija in nazadnje pa fantje a bajoneti. Tako se bo tudi sedaj zgodilo, in se vidi, kdor ni slep, da dolar se že izteka kakor tudi municija in potem fantje in Evropa bo v ognju in uničena, to pa vse za višjo plast, za katero se pa ne ve brez ciganke, da mogoče bo tudi ona uničena s svojo propa-
sem zapustil pred letom dni.
Naše gozdno mesto leži med j gando. Vojne pac tako hitro ne hribi in borovniških gora Moo- bo, po mojem mnenju ne toliko
Karel Destovnik-Kajuh:
Španija
(Iz zapuščine padlega borca-pesnika)
Mar ne čujete krikov in prošnja tamkaj iz daljin?
Ne čujete zamolkle pesmi,
signalov in piskanja divjih siren f Ne čujete ječanja in pokanja topov ? Ihtenja, jokanja, preklinjanja?
Ne čujete curljanje krvi,
mrtvaškega sopenja mrjajočih ljudi in brlizganja piščalk?
N e čujete tihih prošenj iz daljini. ..?
O, Španija, tvoji sinovi so padli v boju, v herojskem boju so padli,
v boju življenja, v boju bodočnosti,
v boju za mir.
A vi zatiskate oči od sramote nočete videti starcev, ki jim pena krvava sili iz u^t,
ki padajo pod razvalinami v zemljo
in prosijo, kruha prosijo in—miru.
Med kričanjem otrok in žena
med smrtno simfonijo pu^k in topov
padajo mrtvi na tla
ko da so se naveličali večnih prošnja.
Kakor pošasti hodijo ljudje
Med razvalinami se spotikajo ob mrtvecih
ki leže razmesarjeni v prahu
in padajo kot nove žrtve na. tla.
Povsod padajo mrtvi na tla,
napolnjujejo ceste, kanale,
parke, vrtove in polja.
Povsod . . . povsod . , .
Toda ni jim še konca, prihajajo Drugi, iz zemlje prilmjajo, iz rudnikov sključeni hodijo, tiho se meneč z osveto v srcu, v rokah puško držeč. In zopet zapojo signali in zatulijo sirene
in zapoje orožje svojo smrtno pesem. Otroci kriče, žene molijo,
možje stiskajo sestradane pesti in napadajo v mlake krvi v družbo mrtvim ženam in razmesarjenim otrokom. Signali utihavajo, sirene molče,
utihnejo puške, topovi,
le ranjenci bolestno ječe.
O, Španija, a krvjo si oškropljena z grobovi poljane tvoje zdaj so posejane
in svetu kažeš ostudne rane_
a pride čas, ko spet te rane ozdrave in ko pokažeš svetu, kako močne so proletarčeve roke.
časa, dokler bo papež v Vatikanu. V Vatikanu dobro vedo, da ako vojna izbruhne, da se v tretji vojni ne bo prizaneslo Petrovi skali, kakor se je v zadnji vojni in predno se bo zanetil požar, se bo papež preselil v U. S. A.
Nikakor mi ne gre v glavo, od kod toliko denarja sem in tja. Rajnega preds. Roose-velta so n a z i v a 1 i komunista, obenem da bo celo Ameriko zapravil z nasičevanjem brezposelnih in W.P.A. ter drugo, sedaj je pa vse O. K. Ali bi ne bilo bolj koristno, da bi se tisti denar porabil za dobre namene v korist delavcem in starim, onemoglim in drugim. Poglejmo malo iz zadnje vojne; tisoč patrončkov je stalo deželo $30 katerih so porabili milijon na uro. S tem bi si prihranili veliko vsoto in vsi bi imeli dovolj stanovanj in ne bi imeli skrb kam bomo položili utrujene glave. Dalje nekateri poljski topovi stanejo $8,000, za katero vsoto bi lahko kupil eno malo kmetijo z orodjem ali malo stanovanjsko hišico; topovske krogle so stale $24.95, s katero vsoto bi si lahko kupili 249 hlebov kruha.
Gleve Jugoslavije — kakor sem čital v Enakopravnosti je šlo v Jugoslavijo precej duhovnikov proučevat tisti komunizem, ko tako straši po celem svetu, da je groza. Tudi od tu je šel Mr. Howell, superintendent tukajšnjih ljudskih šol Wayne okraja. Upam, da se vrne zadovoljen z Jugoslavijo, da tam ni tako strašilo kakor si ga nekateri predstavljajo in bobna-jo v časopisih in radijah. Ako je prava ljudska republika ali ne, reakčija in njih plačanci hočejo, da greš na limanice, hočeš, nočeš, moraš, pa je finiš.
F. Rozina.
Izgredi proti Judom v Angliji
LONDON, 5. avgusta—Snoči so v Liverpoolu izbruhnili veliki izgredi proti Židom, tekom katerih je kakih tisoč oseb do zgodnjih jutranjih ur razgrajalo po židovski četrti, razbijalo okna židovskih trgovin in zažgalo delavnico nekega židovskega tesarja. Policija je naštela 71 slučajev nasilja.
Na vzhodni strani Londona so drhali razbile okna štirih židovskih trgovin.
Prvi proti-židovski izgredi so se začeli v nedeljo'' v Londonu. Od tedaj je prišlo do sličnih iz; bruhov nasilja tudi v mestih Birmingham, Manchester, Newcastle in v Glasgowu na Škotskem, Cardiffu v Walesu in po drugih mestih. '
V Liverpoolu je bilo aretira-nih 40 oseb, 20 pa v Manchestru. V Hullu sta bila dva bivša vojaka obsojena na tri in štiri mesece zapora s trdim delom, ker sta razbila izložbeno okno neke prodajalne, ki sta jo po pomoti smatrala za židovsko.
7 belcev osvobojenih v uncakskem napadu
JACKSON, N. C., 5. avgusta —Velika porota je danes oprostila sedem belcev, ki so bili obtoženi linčarskega napada na nekega mladega zamorca. Gov. Cherry je akcijo porote ožigo-I sal kot "zlorabo justice."
Porota je tudi oprostila 24-letnega zamorca, ki je bil aretiran pod obtožbo, da je skušal posiliti neko mlado belo žensko. Njega je druha) belcev' s silo vzela iz ječe, toda se mu je posrečilo pobegniti.
ŠKRAT
Umevno
Urška: "Kako pokoro ti je naložil spovednik?"
Nežika; "Pol ure moram držati roko v blagoslovljeni vodi, ker sem ukradla rokavico."
Urška:' "O, potem pa se ne grem k njemu spovedat."
Nežika: "Zakaj ne?"
Urška: "Pomisli, jaz sem
ukradla hlače ..."
*
Siguren znak
"Meta, pomisli, ko je bila včeraj pri mojem gospodarju večja družba, sem izročila jaz gospodu kapetanu Brezovcu, ko so gostje odhajali, njegov plašč.' On ga je vzel, mi dal deset dinarjev in zamrmral: 'Je že dobro'. Veš, Meta, gospod poročnik Lipovec je nekaj popolnoma drugega. Ko sem mu prinesla plašč, mi je dal pet dinarjev ter me je prav prijazno vščipnil v lica! Tu se takoj vidi,
kaj je fin gospod ..."
*
v vozu cestne železnice
Lepa, mlada deklica stopi v nabito polno električno in v tistem trenutku se dvigne tudi starejši gospod s svojega sedeža.
"Ne, prosim," protestira deklica, 'jaz tako rada stojim."
"Toda, prosim ..."
"Ne, res, mlada sem še in lahko malo stojim!"
"Toda, prosim ..."
"Gospod, vztrajam na tem, kar sem rekla!"
"Pa vraga, draga gospodična, ali me boste pustili izstopiti? Peljal sem se že za eno postajališče predaleč ..."
#
Počitek po obedu
Gervazij: "Reci, kdaj prav za prav ti opravljaš tvoj popoldanski počitek."
Protazij: "Tako po obedt gre spat za kakšno uro."
Gervažij: "Kdo?"
Protazij: "No, moja žena."
Gervazij: "Kdo te pa sprašuje za tvojo ženo. Jaz sem vprašal za tebe."
Protazij: "Ti me ne razumeš . . . Kadar moja žena spi, imam jaz vendar svoj odpočitek ..."
uporniki vdrli v pkestolico paragvaja
BUENOS AIRES, 5. avgusta —Tukaj se poroča, da so uporniške čete vdrle v Asuncion, glavno mesto Paragvaja, in da se tamkaj vršijo vroči ulični boji.
pastorji vodijo pogon na gamblerje
STEUBENVILLE, o., 4. av-gn^ta. — Zveza za preprečen je zločinstva, katero so organizirali lokalni pastorji že prošlega maja, je nocoj v spremstvu šerifa vprizorila prvi pogon na neko gostilno, v katerem so bili aretirani trije moški, ki se bodo morali zagovarjati radi ha-zardiranja.
predsednik urugvaja umrl
MONTEVIDEO, 2. avgusta— Urugvajski predsednik Tomas Berreta je danes umrl v starosti 71 let. Predsedništvo je prevzel podpredsednik Louis Batlle Ber-res.
ameriške vojaške pošiljke za grčijo
ATENE*, 2. avgusta — Danes je prispela prva ameriška ladja, natovorjena z opremo za grško armado. Dve nadaljni ladji bosta prispeli prihodnji teden.
6. avgusta 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Aleksander Volkov, agronom:
V daljni čudežni Indiji
(Popotni zapiski)
Letim v Indijo. Do Bosre smo leteli na angleškem kontinentalnem letalu, nato smo presedli na letečo ladjo, od Koračija dalje pa smo spet bili na celinskem letalu. Angleški letalci so bili prav ustrežljivi. Vseskozi so bili uslužni. V zraku. In tudi na vodi.
Ampak na zemlji je bilo nekoliko drugače. V Karačiju je zračna ladja priplavala k biegu. Stopili smo na indijska tla. V globini zaliva je bila palača. Tjakaj nas je napotil angleški častnik.
"Stopite najprej k zdravniku," nam je rekel.
Zdravnik mi j^ otipal žilo.
"Very good!" je prikimal.
"Zdaj pa stopite na obmejni urad," nas je dalje napotoval častnik.
V prostrani sobi je za mizo sedel indijski*uradniK v beli evropski obleki, v kotu pa je skoraj neopazno tičal častnik, ves zatopljen v branje. Zaaj pa zdaj je pogledal prot* nam. Prvi je pristopu K rcizi iranski trgovec, ki je Dd i-j.uetel z nami iz Tehe-r^Ld
"Ud kod?" vpraša uradnik.
"Iz Irana,"
"Kam pa zdaj?"
"V Indijo."
'Zakaj pa?''
'Po kupčiji."
Uradnik mu da vizum in vljudno reče: "Izvolite."
Kjlednji sem jaz. Uradnik vzame moj potni list in vpraša: ?"0d kod?"
"Iz SSSR."
"Kam?"
"V Indijo."
'Počemu ?"
"Reševat žito ir rž pred kobilicami."
"Za koliko časa?"
"Dokler delr ne bo opravljeno."
"A-a!"
Postrani pogleda častnika in mi reče:
"Sedite!"
"Od kod?" vpraša nato našega letalca.
"Iz SSSR."
"Sedite tudi vi! Naslednji! Odkod?"
Ko se je na uradnikovi mizi nakopičilo sovjetskih potnih listov in v sobi ni bilo več stolov za goste, me je znova začel iz-praševati:
"Ali ste oženjeni? Kje imate družino? V Moskvi? Imate otroke? Koliko so pa stari? Ali ste veren človek? Komunist? Ne? To je pa čudno, saj pri vas morajo vendar vsi biti komunisti. Kje
pa se nameravate v Karačiju nastaniti?"
Nisem vzdržal in sem rekel: "Čujte, mi nismo prišli na lastno pest, marveč na prošnjo angleške uprave, da bi reševali vašo žetev, a vi.. ."
"Takšno je poslovanje," je revsknil uradnik in lokavo postrani pogledal častnika.
"Nu, če je takšno poslovanje," se je vmešal naš letalec, "tedaj zapišite: jaz sem samski, ne-strankar, v mladosti sem pasel krave, zdaj sem kapetan, dovršil sem akademijo, znam petero jezikov, zbil sem 12 nemških letal, imam pet sovjetskih odlikovanj in eno angleško. Blagovolite zaključiti to poglavje, kajti če nas boste tako nadolgo izpraševali, bodo kobilice požrle vso letino."
Angleški častnik je prikimal. Uradnik je napravil zaznambo in v petih minutah so bili vsi sovjetski potni listi vidirani.
*
Iz Moskve sem bil poletel tako nanaglem, da sem pozabil svojo uro v ministrstvu na mizi. V Indiji sem sklenil, da si kupim kakršno koli uro. Stopili smo v trgovino. Indijski trgovec nam je pokazal troje zapestnih ur, vendar jih je previdno držal za jermenčke.
"Ne kupite," mi je rekel eden mojih sopotnikov. "Takšno nezaupanje je žaljivo!"
Ind je prisluhnil in vprašal: "Mar niste iz Andersove armade?"
"Kaj?!" je vzkliknil moj sopotnik. "Mi smo Rusi, ali razumete, Rusi."
"Raši?!" se je. razveselil trgovec in se nasmehnil. Brž je izvlekel velikanski predal iti začel v njem iskati ure vsakovrstnih
oblik, znamk in tvrdk.
*
V Indiji smo oblekli lahne obleke plutovinaste čelade in volnene jopiče, ki so nas varovali pred vročino. Naši letalci pa se niso hoteli preobleči. Oblečeni v lepe platnene bluze s plavimi našitki in svetlimi zvezdami, v čepicah, obšitih z zlatom, in v svetlih škornjih so vzbujali splošno pozornost. Indijska dekleta so jih radovedno ogledovala in zdi-hovala za njimi: "Raši, džene-ral!"
Pa saj niso tekali samo za letalci. Tudi za menoj. Ne dekleta, marveč raznovrstni ljudje. Kadar koli sem stopil iz hotela, že je pritekel k meni čistilec čevljev, star kakih 40 let. Njegovo zasledovanje mi je presedalo in sem nekoč rekel:
"Tu imaš dve ruplji, pa me pusti pri miru!"
Čistilec me je pogledal in mi je v polomljeni ruščini zaupljivo rekel:
"Dajte mi jih pet—pa me ne boste videli nikoli več."
Čistilec se je izkazal za sposobnega policijskega agenta:
nič več me ni zasledoval.
*
Nekoč smo zavili v staro mesto, da si ogledamo bazar. Ob-stopila nas je gruča beračev. Bili smo docela obkroženi. Tedaj se je policeman odločil, da reši tujce pred "vsiljivimi" berači v tej pravljično bogati četrti.
Zavihtel je ostro palico in začel udrihati na levo in desno. Razleglo se je vpitje. Mi smo bili osvobojeni. Policeman nam je salutiral in zadovoljno rekel:
"Gentlemani ,vi ste očividno pomotoma prišli sem."
Ko je zaloputnil za nami vratca na avtomobilu, je gromko opomnil šoferja:
"Tepec! Da bi tvoje noge nikoli ne stopile na tla . , .! Boš vendar našel kak drug sprehod za Ruse!"
*
Avtomobil, na katerem smo se vozili, je pripadal angleškemu poveljstvu. V New Delhi ju imajo avtomobile, ki pa so se v pomanjkanju goriva povsem preobrazili. Vzemimo, po glavni ulici hiti konjič, vprežen v staro limuzino . . . Tam, kjer bi moral biti motor, je nameščen kozel in na njem sedi kočijaž. V limuzinu sedita lady in gentleman. Ustavljata se v trgovinah, nakupuje-ta, znova sedeta v limuzino. Kočijaž zapre vratca, skoči na kozla in zavpije nad kljusetom nekaj takega kakor: "Ve" in "no!" *
Pred poletom iz Karačuja sem obiskal iraški konzulat, da bi dobil prehodni vizum. Spremila sta me angleški profesor in častnik. Konzul je bil na deželi. Uradnik konzulata mi je rekel, naj pridem drugi dan. Toda tudi naslednji dan se mi ni posrečilo videti konzula. Po dolgem prizadevanju mi je uradnik svetoval, naj se odpeljem v bolnišnico, in naj se dam cepiti. Cez dobro uro sem bil znova na konzulatu. Zdaj je uradnik pogledal zdravniško spričevalo in rekel:
"Poglavitno je cepljenje proti črnim kozam, vi pa takega spričevala nimate."
Vmešal se je angleški profesor. Toda uradnik je bil neizprosen. Tedaj je povzel besedo angleški častnik. Konzularni uradnik je bil brž pri volji in je rekel:
"Pa naj bo! Vizum stane deset dinarjev. Ker pa je danes
nedelja ,je cena dvojna. Ker nimate spričevala o cepljenju zo per črne koze, se taksa spet dvojno poviša."
Skratka, vsa reč je dosegla prav čedno vsoto. "Zračna ladja" je odletela naslednji dan, svoj sedež sem imel naročen, zato mi ni kazalo nič drugega kakor da pristanem na račun konzularnega uradnika.
"Kaj pa, če bodo v Bosri zahtevali od mene spričevalo o črnih kozah?" sem vprašal pred odhodom.
"Tedaj začnite šariti po žepih, napravite zmeden obraz in recite": 'Hudirja, menda sem spričevalo pozabil na konzulatu'."
Angleški častnik je brž razumel ta bistroumni odgovor.
"Ali right," je rekel in pohitel na ulico, midva za njim.
"Dinar je mogočno sredstvo, ki deluje bolje kakor penicilin," je rekel profesor, ko se je poslovil od mene.
V Bosri je bilo vse tako, kakor je bil napovedal kozularni uradnik.	("Krokodil." )
VTISI IZ RIMA
(Od gosposkih okrajev pa do "slikovite" Tratesvere)
Če v Rimu omenite poštenim ljudem znano slaščičamo D., se namrdnejo. Niti razkošje tega lokala dobrot, ki se tam dobijo - čeprav brezštevilne in izvrstne — jih ne zanimajo.
In vendar so prostori te razkošne slaščičarne, katerih oprema je stala več milijonov lir, vedno nabito polni. Navada je, da se vsako nedeljo gosposki svet sprehaja med 12. in 13. uro po ulici Vittorio Veneto pred slaščičarno D . . • Ženske razkazujejo nove obleke in naj-j novejše klobuke, moški se tu sestajajo. Tu je novi Corso. Če niste preveč natančna opazoval-j ka, se vam prikazuje življenje' na tem Corsu v najbolj vabi ji-; vih barvah. V slaščičarni lahko: naročite čokolado z gosto sme-j tano, imenitne mešanice raznih žganjic in likerjev, hlajene na
ledu, čudovite slaščice. Tu je prijetno, kar ni povsod v Rimu, in razsvetljava je tako spretno urejena, da ne opazite, kako šibek je tok.
Ženske so zelo gosposke, moški ravno tako, skoraj preveč. Drzni so videti, skoraj predrzni. Z lahkoto trošijo denar, skoraj s preveliko brezbrižnostjo.
"Jasno," mi šepne nekdo, "v slaščičarno D . , . zahajajo samo ljudje, ki imajo kupe denarja."
"Pa sem mislila, da nima tu nihče denarja!"
"Razen črnoborzi jancev; ti ga imajo!"
Zato, prav zato se pošteni ljudje namrdnejo, ako jim omenite ta lokal, čigar praga nočejo niti prestopiti. Raje prodajajo ali zastavljajo pohištvo in druge dragocenosti, ker si nočejo umazati rok s splošno rak rano te dežele, s črno borzo. Kajti v Italiji ne more nihče živeti s svojo plačo, z lastnimi rednimi dohodki, ki nikakor ne zadostujejo za življenski minimum, posebno pri tako pomanjkljivem gospodarstvu ne, kot je danes v Italiji, kjer je preko dva milijona brezposelnih.
*
Lepo vreme je. Sonce prijetno greje in natakarji, ki se sučejo okoli miz na terasi, nosijo široke pladnje, zvrhane najboljših slaščic.
Da, lepo je, ali samo pod pogojem, da niste prenatančne opazovalke.
Pod pogojem, da se boste obrnile stran, ko bo stara go-
spa, revno, a čedno oblečena, plaho prožila roko mimgidočim in živčno stiskala papirnate lire, ki jih je že naprosila.
Pod pogojem, da ne boste zapazile bolne, mršave mlade žene z otrokom v naročju, kako hodi v cape odeta med, srečnimi ljudmi.
Pod pogojem, da ne boste niti pogledale ubogega dečka, ki stopica z berglami po eni sami nogi.
Pod pogojem, da niti ne opazite drugega dečka z raztrganimi čevlji in razcefranimi hlačami, ki se preriva med stoli in pobira čike dragih cigaret. Iz tobaka teh čikov bo naredil dve tri cigarete, katere bo prodal po nekaj lir. Toda, kaj naj si kupi s temi lirami, ko stane zemlja 21 do 29 lir, jajce 35 lir, 100 gr. sira 90 lir?
Na ulici Vittorio Veneto pa stoje krasni avtomobili.
"Kam gremo obedovat?" vprašujejo njih lastniki drug drugega. Restavracije so številne in ako ima človek poln žep
denarja, izbera res ni težka.
#
Še isti dan, ko sem zapustila okoliš slaščičarne D..., šem se napotila preko blatne Tibere v Tratesvere. Tam so samo revna bivališča, nekatera prav bedna. Na oknih se suši perilo, kakor je to navada v južnih krajih. Ljudje vam pravijo: "Tu žive otroci vedno na svežem zraku!"
In govorijo o slikovitostih teh krajev! Hvala za "slikovitosti" teh bivališč z vlažnimi zidovi, ki nikdar ne vidijo sonca! Posebno "slikovita" so sta-
novanja v ]fritličjih, ki so mračna kot grobišča. To so kletni prostori brez ok^n, ne pa stanovanja. Pod nogami gola ilovica; šibka žarnica le medlo razsvetljuje prostore. In na tleh je posoda z žerjavico, ki je štedilnik in peč obenem. V takem prostoru živi vsa družina, otroci so bledi ko smrt, starci hirajo po bornih ležiščih!
Na koncu Tratesvere je še huje. Tam so barake, v katerih je bila poprej nastanjena fašistična milica in kjer danes prebivajo begunci iz San Loren-za, ki so pribežali sem pred bombardiranjem. Sedaj je to nekakšno taborišče, nekakšna žalostna vas s kapelico in šolo; vas, ki skoraj nima zveze z zunanjim svetom, in za katero
skrbi maltežki red.
#
Brezbrižni ljudje pravijo, da so se ti reveži popolnoma sprijaznili s svojo usodo! Mnogi se celo tolažijo s tem. Res je, da so videti precej ravnodušni, brez zavisti in brez zagrenje-nosti; za najmanjšo izkazano usmiljenost so vam iskreno hvaležni. Toda, mar nas ni lahko sram za besedo-usmiljenost, kakor je bilo mene, ki sem bila med temi ženami, ki so drgetale od mraza, sram zaradi skromne spodobne obleke. In kadar se bo v teh ljudeh vzbudila zavest, tedaj ne bodo gledali več ravnodušno!
("Naša žena")
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Fishing flt Charles Mili; Shelter house at Mohican State Forest.
MiT'S I3PWRE OHIO
One of the most wildly Picturesque of all Ohio State Parks end two recreational lakes of the Muskingum Conservancy District are within a few miles of each other just east and south-east of Mansfield.
The Mohican State Forest, with its 2400 acres of forest cut for ^he full length by a deep and narrow, heavily wooded gorge, contains trees typical of the North Woods and a climb up the paths from the floor of the gorge to the rim will reveal 78 species of trees and 55 of shrubs and vineS.
In the gorge are Lyons Falls and Little Lyons Falls, the latter a broken stream that comes through the ceiling of a cave. Extensive hiking trails are laid out through the woods and highways connect tlie forest with Routes 97 and 3.
Permission to camp in the Mohican State Forest may be obtained from the state forest ranger in charge there. There are ample picnic facilities, with tables and drinking water. The area is under the management of the Ohio Division of Forestry.
Charles Mill Dam and Pleasant Hill Dam, two of the works constructed for flood control and managed by the Muskingum Conservancy District, are on Route 30 and 95 respectively. .Fishing it good on these lakes and is ad, ministered by the Ohio Division of Conservation and Natural Resources. Only the regular state license is required. Large mouth bass are plentiful at Charles Mill, as well as croppies and small mouth bass; all the lakes have blue gills in abundance. Fishing

79 Ml.
MAMSfictO
10 Ml.

90MI
COiUMftUO
»70N\I
CiMCiMMMI
-THC tl'kNOfkA* OIL. CO« COM'O)
boats, some equipped with the 6 h.p. motor, largest permitted on the Muskingum lakes, muy bo rented from concessionaires at tlio two lakes.
ČISTILNA RAZPRODAJA
ANZLO^VAR'S
DEPT.-STORE
6214 S+. Clair Ave.
EN 8042
. . . je najboljša prilika za previdno ženo, da si prihrani, zlasti če nakupuje obleke in potrebščine za pošiljke svojcem v staro domovino.
Obiščite našo trgovino in se sami prepričajte
Poslužite se našega "WILL CALL" načrta.
Zastopniki
'^Enakopravnosti ★
Za st. clairsko okrožje:
JOHN BENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okioije:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. KEnmore 8034
Za newbursko okrožje:
FRANK BENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
99
1877
TURŠIČ
1947
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest. da je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče
MATHEW TURŠIČ
Zatisnil je svoje blage oči dne 16. junija 1947. Pogreb se je vršil dne 19. junija iz Joseph Žele pogrebnega zavoda v cerkev sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni sv. maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen v Cerknici dne 8. septembra 1877 leta.	*
V dolžnost si štejemt), da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.	,
Našo zahvalo izrekamo vsem. ki so prišli kropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem. ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestransko poslugo. Hvala tudi čst. g. Cimper-man za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Ti ljubljeni soprog in oče. počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih dokler bodo utripala.
Spavaj mirno—snivaj sladko.
Žalujoči ostali:
URSULA, soproga
MARY, poročena MILAVEC. CELIA. RICHARD, LOUIS, AMELIA, HELEN, poročena VOLK, EMMA, otroci MICHAL TURSIC. brat v Montani ,V stari domovini zapušča dva brata in sestro
Cleveland, Ohio, dne 6. avgusta 1947

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
A. AVDEJENKO
LJUBIM
Poslovenil: D. RAVLJEN
Ilir
dolge ulice. Po hribčkih stoje raztresene hišice in vrtovi francoskih in belgijskih koncesio-narjev, ravnateljev, inženirjev, rudniških upravnikov, paznikov in tehnikov.
Zaradi snage, prisojnosti in sve-žosti imenujejo te ulice Sinjo četrt.
Tam poleg je ulica knjigovodij in višjih uradnikov. Nekoliko niže bivajo pisarniški uradniki in nameščenci. A še niže pred samo globeljo, za visokimi ograjami z vzidanimi vrati, za bombažnimi zavesami bivajo stari naseljenci — rudniški monterji, desetarji.
Ded je prišel pozno. V mestu zanj ni bilo več prostora.
. . . Spretni in domiselni Nemec Brutt je bil prišel v Rusijo z majhnim kapitalom. Kupil je majhen rudnik, iz katerega so dvigali premog še z dvigalom, ki so ga vlekli konji. Mali rudnik je bil na samem robu naselja Jame. Za navržek je dobil še Gnilo globel, polno smeti in odpadkov. V nekoliko letih je naselje zraslo v mesto. Mali rudnik se je razvil v eno največjih podjetij v Rusiji. Stare šahte so razširili, nove izkopali, mali Nemčev rudnik je postal ta čas eden izmed največjih in se je približal samemu mestu ob Gnili globeli. Brutt se ni imel kam obrniti. Vse je bilo zasedeno. Ostala je samo še glinasta zemlja.
Pa so Nemec domislil, da bo Globel obljudil. In tedaj je kakor nalašč v pravi čas prišel Ni-kanor in gospodar mu je velikodušno izkazal milost; dal mu je kos zemlje in nekoliko de-sak.
Grd kraj, toda rusoglavi kopač Nikanor,stopa po pobočju Globeli, ne skloni glave, ne krene z ravne poti. Izbral si je košček zemlje na prisojni strani, s koraki izmeril dvajset štiri jaških aršinov, nakar je neutrudno krenil v vzhodno smer. Snel je košato jagnječjevinasto kučmo, potegnil starko, Ostapa in snaho na kolena. In štirje pari gorečih ust so toplo poljubili zemljo in v en glas zašepetali:
— Gospod, blagoslovi!
Niso občutili žarke grenkobe gline, ne trohnobe — začeli so kopati za temelje.
Samo Nikanorjev suhljati in črni vnuk, petletni Kozma. ni delal. Veselil se je, da so ga naposled pustili na nyru. Po vse dni je prej presedel v baraki. Skozi prašno okno je videl samo visoki grič, po katerem so begali rudniški vagončki.
Zdaj pa tolikšna svoboda. Kozma je tekal po bregovih globeli, spuščal se na dno globeli in mu je bilo kljub vročemu dnevu hladno.
Sonce se je sramovalo pogledati semkaj.
(Nadaljevanje )
. . . Dedek se je s svojo družino preselil v kot barake, za bombažasto zaveso. Zjutraj sta hodila Nikanor in Ostap na delo. Tašči in snahi je vsa baraka prinašala krpe in srajce v perilo. Ženski sta prali in krpali;
sključeni nad delom sta sanjali o bodočnosti. Ponoči zakonska para dolgo nista spala, šepetala sta. Z lehtjo pod glavo in široko odprtih oči je Ostap pravil Garpini, kakšno življenje jih čaka, kadar on 'postane mojster. Mlada žena je stresala tople noge in vzdihovala.
Stara dva sta razmišljala o sedanjosti. Nikamor je govoril:
—	Tu je dušljivo, ni zraka ne prostora.
Marina je zamišljeno pristavljala :
—	Želela bi si kakršnokoli hišico.
—	A kje naj vzamem denar?
— je jezno odsekal trezni kopač.
—	Denar? Nemara bi gospodar pomagal?
—	Gospodar? . . .
Čez nekoliko dni so vsi štirje stopili v pisarno. Plaho in skrbno so za seboj zaprli visoka vrata. Ko je Nikanor uslužno zbrisal prah z gospodarjeve mize, je brez vzroka' začel sku-biti svojo jagnječjevinasto kučmo in je izgovarjal svojo željo z besedami, ki si jih je bil izmišljal ponoči, dolgo vrsto mesecev, v kotu rudniške barake,
za zaveso:
—	Karel Francevič, mi vsi se vam do zemlje klanjamo. Delal sem vam vestno in vas najpo-nižneje prosim za kakršno koli bajtico. Rad bi se preselil' z ženo, sinom in vnukom k vam na rudnik.
Karel Francevič je prijazno vihal svoje brčice, puhal vonji-vi dim skozi široke nosnice, na-smehljano mežikal z rdečimi očmi in je mehko odgovoril:
—	Stanovanj ni! Zemlje je malo, ljudi pa zelo mnogo. —
Hotel je še nekaj pristaviti, toda je pomolčal in čakal.
"Ni stanovanj," — slišal kopač Nikanor. Toda po Nemče-vem glasu sodi, da mora še moledovati, pa bo osrečen. Nemca ne bo to nič veljalo, a Nikanor-ju in njegovi družini bo vse življenje v veselje.
Nikanorja je stisnilo v grlu.
Spomnil se je lačnega azovske-ga kraja in je začel omahovati,
hotel je poklekniti na kolena in se je plazil po svetlem podu rdečega kabineta:
—	Karel Francevič, rad bi imel bajtico, rad bi imel nekaj kamenja .
Brutt je pristopil k dolgemu in široko razleknjenemu Nika-norju, pomagal mu je na noge in je rekel z očitkom:
—	Kakšni berači ste! O, jaz imam srce! Pomagali vam bomo.
Gospodar rudnika je Nika-norju dovolil, da si vzame kos zemlje v Gnili globeli in tam zgradi bajto.
Rdeči Nikanor gre ob robu naselja vzravnan, s ponosno dvignjeno glavo. Gre ob strmem pobočju globeli in senca njegove glave pada v globel.
Roke čvrsto drže ostro lopato.
NilTanor zastavlja noge široko,
pogumno. Strmi predse v mastno zemljo, in v bradi mu cvete veselje.
Za njim stopa Ostap s široko lopato, sklonjena Marina s culo perila in z žoltim vrčem kisle-
globel pravijo kraju | Z««"'	delo je iamčeno. - LOngacre 5443 |
tam na koncu mesta, na koncu
Kozma se vrača. Tam doli se noče igrati. Babico prosi, da bi se vrnili v barako. Toda babica ga še ne pogleda ne.
Dolgčas. Kozma se splazi k dedu in ga vpraša:
—	Dedek, zakaj kopljete tako velik grob
Nikanor se vzravna, odvrže lopato. S skamenelimi prsti udari vnuka po ustih in mu reče, ta ječ svoj strah:
—	Molči, ščene' . . .
Nikanor ne spi, koplje, kakor da se rešuje pogibeli. Niti ponoči ne zapusti Gnile globeli. Zakurijo, se ogreje jo in kopljejo dalje.
Nobeden se ne -pritožuje.
Dedek jemlje Kozmo v naročje, ga šegeče po podbradku in mu razodeva svoje najskriv-neše misli;
—	Kuska, kmalu bomo lepše zaživeli na novem kraju.
—	Ne maram, dedek, tu smrdi,..
Nikanor pahne vnuka s kolen, Mračno pogleda za dečkom, ki je zbežal, in si misli:
"Raste kakor divjad. Niti ne hodi kakor mi, ni po naše; le kako ti stopa! Treba ga je pošteno vzeti v pest."
Nekje, prav daleč od Nikanorja, teče železniška proga. Noč in dan ropočejo po njej rdeči vagoni, skozi vrata gledajo obrite glave vojaških novincev. Vozijo jih na Daljni vzhod, da bi premag&li Japonce.
Na postaji teko noč in dan solze. Jočejo se matere, katerih sinovi se poslavljajo, ihti jo žene, vpijo otroci.
V tovarni se puntajo delavci. Tovarna plošč stavka, tovarna cevi prav taTco in zdaj stopajo v stavko že oni pri plavžih. Baraka, v kateri živi Nikanor, ne pozna ne dneva ne noči.
Toda rusoglavi ded speši kakor prejšnje čase k rudniku, še preden neha zavijati sirena, prvi se spušča v jamo, prvemu odkaže desetar mesto. Misleč na svojo bajto, zavaja Nikanor desetarja ob stran in ga prosjači:
—	Gavril Gavrilovič, bodi dober in dodeli mi mehkejši kotiček! Odkupim se ti.
Desetar se obotavlja, prestopa z noge na nogo, skomigne z rameni in hinavči:
—	Veš, to ni dovoljeno. Karel Francevič zahteva kazen za take ugodnosti. Petnajsti rov je prost, samo veš, tam še ni zavarovano.
—	Nič zato, pojdem sam, nikar mi ne pošlji vozača, — se razveseli Nikanor. Ne ve, da se je kopač Koval j, ki so ga bili poslali v petnajsti rov, ponoči vrnil na zborno mesto in rekel:
—	Desetar, tam ne maram kopati! Nad glavo mi poka, vsak trenutek se utegne zrušiti. Treba je okrepiti opornike.
—	Drugi so delali tam, ti pa ne maraš?
—	Ne, desetar, oprosti, v petnajstem ne bom delal.
—	Nu, pa pojdi domov, lenuhov ne potrebujemo,
—	Zakaj tako strogo? Samo resnico . , .
—	Dovolj, — se je razjezil desetar, — Fantje — se je obrnil h kopačem, ki so molče stali v krogu in čakali, da jim od-
6. avgusta 1947
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
kaže mesto, — kdo izmed vas hoče v petnajsti rov?
Rudarji so nabrali obrvi in se obrnili. Pred nekoliko dnevi se je v petnajstem rovu zganil blok kakih tisočero pudov in zdrobil kopača Brovkina. Ko so ga odkopali, je imel usta odprta in jezik napol odgriznjen.
. . . Nobeden ni maral v petnajsti rov, samo Nikanor je šel brez oklevanja. Dobro je vedel, da je tam slabo zavarovano, vendar se je tolažil:
—	Premog je kakor čista zemlja, sam se vsiplje in če paziš, ne bo nič hudega. Pazil bom.
Desetar je bil vesel, da se je nesreča tako lepo končala. Po-zvonil je gospodarju in mu sporočil, da je šel najboljši kopač v petnajsti rov na delo. Kopači pa so si prišepetavali in majali z glavami:
—	Rdeči Nikanor je šel v petnajsti rov.
—	Pohlepni stari zlodej!
—	Ubil se bo.
Žeja je moreča, po zobovju se lepi prah, v grlu duši. Voda je daleč, škoda je zapraviti pol ure. Nikanor se plazi ob vlažni steni in s suhimi ustnami liže grenke kapljice, ki smrde po prahu.
Za vrati odprtine za zračenje zavija veter, v sosednjem rovu glodajo podzemne podgane trhli les, zvonko padajo kapljice vode, ki pronica iz kamenja.
Ko je nakopal tovor premoga, ga vleče Nikanor na saneh po dolgem hodniku. Čez rame nateguje konopljeno vrv, čez prsi je napeta debela vrv, ki je z železnim klinom priključena h klinu na sankah.
Stari klesa na kolena in vleče sanke s tovorom svojih šestdesetih pudov. Vrv se mu zare-zuje v. vrat. Roke mu seča jo ostri kosi premoga.
Nikanor vztraja. Zadovoljen je, da brez vozača zasluži pri vsakem tovoru po štirideset kope jk več. Misli na svojo bajtico.
Ko se zableščala-prva zvezda skozi železno rešetko nad rudniškim oknom, je kletka dvignila Nikanorjo na zemljo.
Nikjer se ni pomudil, hitel je proti Gnili globeli. Tam je njegova stara rila ves dan kakor krtica. Hitro se je umil, pojedel
Dela za ženske
ŽENSKA srednje starosti za splošna hišna opravila in da ostane ob večerih. Dober* dom in plača. Odrasli. YE 0719.
MOTHER'S HELPER—Young girl to assist with light household duties and to take charge of child 21/2 years old. Good home, pleasant surroundings. LO 1256.
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigovezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest Cily Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV
izurjene—visoka plača od ure, bonus, plačane počitnice in prazniki; zavarovalnina": moderna tovarna. — THE CORNBLUM PANTS MFG. CO., 2705 Superior Ave.
IŠČE SE KUHARICO
srednjih let za kuho v gostilni. Ure so od 8. zj- do 3. pop. Plača po dogovoru. Zglasite se na
1014 E. 63 St.
ali pokličite
HE 6663

I Zadovoljivo in zanesljivo delo izza 1937 |
«!•	A
STREHE — Nove napravimo ali popravimo stare.
žlebove in kleparska dela vršimo FORNEZE — Sčistimo in popravimo.
M. Finn Sheet Metal ^ Furnace Co.
Zmerne cene—vse delo je jamčeno.
%
ŽENE IN DEKLETA!
Za lepo uredbo vaših las, permanent ali druga dela, spadajoča v lepotiCje, obiščite naš lepotični parlof'. Vse delo je jamčeno in izvršeno po najnovejši modi.
MRS. PERRY
4297 W. 35 St.
Operatorice šivalnih strojev na moških oblekah
Izurjene ali začetnice.
Jamčena plača od ure z priliko do dobrega zaslužka. Bolniška in odškodninska podpora, zavarovalnina, hospitalizacija. Plačani prazniki in počitnice.
JOSEPH & FEISS 2149 W. 53 St.. med Clark & Lorain Ave.
malo kruha in spet začel kopati.
Ko je izkopal majhno jamo in izmetal ilovico, je Nikakor vzel ob ramena dve pločevinasti vedrici in odšel k ribniku. Izlival je vodo v jamo, zavihal hlačnici na nogah, poraslih z rdečimi kocinami in je mesil ilovico za opeko. Ko je gnetel ilovko in drobil grude, je računal, koliko opeke potrebuje, da bo vzidal vrata.
Po večerji je rekel, gledaje bleščečo večernico:
.— Varuj se puntarjev, Ostap imaš otroka in Garpina pričakuje novega.
Ostap je še pred sireno na fužine in si prizadeval, da bi ga
Dela za moške
BODY MAN—Samo prvovrsten se naj priglasi. Visoka plača od ure. SUPERIOR BODY & PAINT CO., 6605 St. Clair Ave.
DIEMAKER —^Izurjen na majhnih stampings; plača od ure. 5-dnevni tednik. THE LANGENAU MFG. CO., 8403 Franklin.
Body & Fender man prvovrsten;
pripravljen vršiti tudi mehanična dela. Visoka plača od ure. Stanovalec na zapadni strani ima prednost.
LOONEY & REED, 3488 W. 25 St.
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Ford avtih; živeč v Bedfordu. Vsa nanovo urejena delavnica; izvrstna prilika. Jamčena plača.
BEDFORD FORD CO. Bedford 1115
PUNCH PRESS OPERATORJI Izurjeni. Visoka plača od ure in komada.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St.
AUTO BODY & FENDER MAN
Mora biti prvovrsten; visoka plača od ure jamčena. Stalno delo. Mr. Bennett.
McDANEL AUTO BODY 1421 Clark Ave.
RE-NU AUTO BODY
potrebuje
Body and Fender Man
Plača $2.00 na uro
Vpraša se pri JOHN J. POZNIK 982 E/ 152 St., GL 3830
Za prekladanje tovora
NICKEL PLATE TOVORNO SKLADIŠČE E. 9th ST. IN BROADWAY Plača 93>/2C na uro ČAS IN POL NAD 8 UR Zglasite se pri
Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
Zemljišča
ZIDAN APARTMENT S 6 STANOVANJI
776 E. 90 St., blizu St. Clair Ave 4 stanovanja s 6 sobami; 2 s 4 sobami; posamezni fornezi. CENA $18,000. SAM SCHULTZ GA 2520
GOSTILNO Z D3 ALI D5
LICENCO želita kupiti dva veterana od privatne osebe.
POKLIČITE SAMO V ČETRTEK MU 4871
HIŠE NAPRODAJ
Za eno družino! 6 sob: 3 spodaj, 3 zgoraj; zadaj majhna hiša s 3 sobami in kopalnico; voda, plin in elektrika; velika lota, garaže. Nahaja se na E. 177 St. blizu Grove-wood Ave. Vse je v dobrem stanju. Cena $11,000.00.
6 sob bungalow; velika garaža za dva avta; lota 45x140 na Ivan Ave., blizu E. 222 St. Vse v dobrem stanju. $10,900.00.^
Za nadaljna pojasnila pokličite
JOHN ROŽANCE REALTY
15216 LUCKN0W AVE.
Tel.: KE 3662
opazila mojster in inženir. Sre-čaval je desetarja Butiločkina, rokoval se je z njim in mu govoril, gledaje mu v oči:
— Ali gre na bolje, Mikola Nikolajevič? Daj bog!
Bister in spreten je tekal po Jivarnici. Vzdeli so mu "šilo". Ostap ni dolgo delal v livarni. Mojstru je bilo všeč, kako zna ta žilavi mladi mož z napetim vratom sam premikati vlite bloke, okoli katerih se drugače muči po več mož. Povišali so ga v pomočnika pri plavžu.
(Dalje 'prihodnjič)
Avti naprodaj
AVTI NAPRODAJ
PACKARD poznega 1936 modela; 4 vrata; grelec na vročo vodo, dobri tajerji in pokrivala na sedežih, Izvrstno ogrodje. $385.
1559 W. 28 ST.
SU 1179
1937 Ponliac 2-door Sedan
v dobrem stanju. Za najboljšo ponudbo nad $425. Privatnik
2176 E. 76 St.
E. M. T. Mack Sleeper Cab
5th direct in 2-speed; nov motor ravnokar inštaliran; air over vacuum zavore. Dobri tajerji.
CE 4646
Posluga
VAŠ FORNEZ SČISTIMO IN POPRAVIMO
Inštaliramo forneze na plin, premog in olje po zmernih cenah. Na odplačila.
HOWARD HEATING CO., 11915 Corlett Ave., SK 5944
1932 Buick Coupe
Izvrsten motor, ogrodje, zavori; 4 novi tajerji; privatnik žrtvuje za $175. Pokličite po 3. uri pop. YE 8882 2300 LEE ROAD
1941 Ford Convertible
v zelo dobrem stanju; radio, grelec. Lahko vidite kadarkoli med 12. in 5. pop.
8425 CEDAR CE 9424
1937 Ford 2-Door Sedan
Izvrstno ogrodje, motor, grelec; nenavadno nizki stroški za vzdrževanje. Dober nakup za $350. 1733 URBANA RD. KE 8189
1931 Cadillac Opera Coupe
21,000 milj; izvrsten motor, ogrodje in tajerji. $685.
SW 2716 med 5. pop. in 10, zv.
1937 Oldsmobile 6—4 vrata
Pravkar prenovljen; radio, gre lec, v prvovrstnem stanju. $725. MU 0800 1103 E. 112 St.
1937 OLDSMOBILE 2-DOOR
zelo čist
1935 PLYMOUTH 4-DOOR SEDAN Ves novi gumij 1937 BUICK CONVERTIBLE
SEDAN: zelo ličen Vogal Warrensville Center in Mayfield Rd.
EV 0212
1939 BUICK CONVERTIBLE COUPE
Dober motor in ogrodje; skoro novi prednji tajerji, nova pokrivala za sedeže; spotlight, radio grelec $1,050.
856 E. 210 ST., od Recher Ave. KE 8412
Posluga
električne žice po trgov-skih prostorih in na domovih. —
y/r? jamčeno. — MR. KAM, MU 1188.
TIHANSKY FURNACE CO. 10212 Sophia Ave. RA 6456—SU 6706
Popravljamo strehe, žlebove in forneze. Delo jamčeno — nizke cene.
Barvanje in papir an je
Točna in zadovoljiva postrežba je jamčena.
Ekspertni delavci. Pokličite HARRIS JOHNSON GL 1795
Garaže
zgradimo po kontraktu in po vašemu naročilu. Za brezplačne proračune pokličite med 12. in 1. ali med 9.30 in 10.30 zv.
EX 5860
USED WASHERS
EASY, APEX, etc. $25 and up
Guaranteed We Rent and Repair Washers
TEFFT WASHER CO. 11315 Superior Ave., GA 7504
ODVODOVODNO KANALIZACIJO ELEKTRIČNO SČISTIMO Takojšnja posluga; jamčeno delo in prosti proračuni.
Pokličite LA 7195 ali RA 7555
MINADEO BROS.
Napravimo cementne in asfaltne dovoze, hodnike In kleti Zmerne cene—prosti proračuni
SW 7346 in SW 7412
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do $5
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
Razno
Dvojica nujno potrebuje 4-5-6 sob,
neopremljenih na zapadni strani. Mož pripraven za popravila. 2 dobro vzgojena otroka; dobra priporočila. Mrs. A. DuHeitz, FL 3949,
Bodite srečni z BUCKY Oglejte si našo zalogo avtov. BUCKY'S MOTOR MART 800 E. 1851h St., KE 4550
Opremljeno sobo
za dekleta ali moškega se odda v najem v Collinwoodu.
Pokličite
LI 7632
ŽENE, POZOR!
, Vi si lahko kupite dve obleki za ceno ene. 1/2 cena na Play Suits in Slacks.
ANN DRESS STORE 2949 Woodhill Rd.
ZA NAJBOLJŠA VINA PRIDITE
PARIS'S
FAMOUS WINE — BEER & ICE CREAM STORE
6404 DENISON AVE.
NOVA ČIŠTA DRVA ZA KURJAVO
Sedaj si lahko naročite drva po posebnih cenah in ste sigurni, da jih dobite. Za zadovoljivo postrežbo pokličite KOMER WOOD CO. GA 2921

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vse^ vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čaa, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
Johti Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730