NOBENEGA SPORAZUMA
V STAVKI PREMOGARJEV

AMERIŠKA BOJNA LADJA CALIFORNIA
Nikakega mirovnega načrta niso izdelali za nadalj-ne kcnference med delodajalci in premogarji. — Kot poprej je tudi tudi sedaj arbitracija glavna o-vira uravnave. — Senator Copeland zahteva akcijo.	_________________ _ _
PHILADELPHIA, Pa., 2. februarja. — Pre-rnogarji in delodajalci, ki ne morejo nikamor naprej v svojih načrtih, da končajo dolgotrajno stavko v rovih antracitnega premoga, bodo danes popoldne obnovili pogajanja, ki so bila prekinjena pred enim tednom.
Ko sta se podkomiteja, sestavljena iz šestih pre-mogarjev in šestih delodajalcev, razšla v soboto, sta zavrgla najnovejše predloge. Major Inglis, načelnik komiteja delodajalcev, je pozval obe strani, naj skušata izdelati načrt predno bi se skupna konferenca zopet sestala.
Niti premogarji, niti delodajalci pa niso imeli nobenih sesttankov izza sobote, in v kolikor je bilo mo goče izvedeti, včeraj zvečer, ni nobenega novega načrta, o katerem bi danes razpravljali.
Arbitracija je še večino glavno vprašanje. Delodajalci hočejo v novem kontraktu arbitracijsko do-določba za slučaj, da bi ne bilo mogoče skleniti dogovora tekom kontraktne dobe glede vprašanja nove uredbe mezd, ki bi bila v soglasju z ekonomskim položajem. Premogarji pa hočejo kontrakt za stale mezdne pristojbine ter so proti arbitraciji, če bi ta ali ona stran predlagala novo ureditev mezdnega vprašanja. Zahtevajo, da uravnajo premogarji in delodajalci spore brez arbitracije.
WASHINGTON, D. C, 2. februarja. — Senator Copeland iz New Yorka je včeraj zopet pozval senat, naj vprizori akcijo glede premogovnega položaja. Rekel je, da je obžalovanja vredno, da se ne more lotiti senat premogovnega položaja na temelju opravilnika.
Senator Copeland, ki je že .ponovno opozoril na dejstvo, da računajo konsumentom v New Yoi-ku in drugod pretirane cene za mehki premog in koks, je izjavil, da je ravnokar dobil pismo od neke ženske v New Yorku, da je morala plačati SI .60 za sto funtov mehkega premoga in tudi pretirane cene za koks.
Senator je opozoril na dejstvo, da vsebue Oddie predloga določbo za kurilnega administratorja v ča-bih sile ter dal izraza upanju, da bo senat storil korake, da doseže sprejem te predloge ali kake druge odredbe, ki bi nudila odpomoč.
— Položaj direktno ogroža zdravje in življenje v naši deželi, — je rekel senator Copeland. Pozval je senatorje, naj nudijo svojo pomoč pri sprejemu potrebne zakonodaje, ker postaja položaj vedno slabši. Rekel je tudi, da so države, ki proizvajajo mehki premog, najbrž pripravljene dopustiti, da traja antracitna stavka še naprej.
SHAMOKIN, Pa., 2. februarja. — Dolgotrajna etntracitna stavka je spravila približno 1 50 proda-jalen v Shamokinu in drugih manjših krajih na rob bankerota. Tako je izjavil včeraj Donald Zimmerman, trgovski cenitelj. Dostavil je, da ne bodo mogli trgovci plačati okrajnih pristojbin za prodaje, ki so zaznamovane v njih knjigah.
Zimmerman je rekel, da so tem trgovcem dolžni premogarji na tisoče dolarjev, in da bo prišlo v teku naslednjega meseca do številnih bankerotov, če ne bo stavka uravnana.
V nekaterih krajih so ceste zapuščene in hiše so prazne. Dobava živil v nekaterih manjših prodajalnah je skoro poyx>lnoma izčrpana.
U»M»WOOO & LU1IWOOO. H. v.
SLlka nam ka/«» ameriško bojno ladjo "California", ko zapušča pristiuiijU'e Los Anjrele*. ••California" je zastavna ladja ameivškepa pacifuMiega hrodovja.
Značilna izvajanja odvetnik Darrowa.
Znani odvetnik Darrow trdi, da je strah, ne pa smrt, največji teror. — Zborničnemu komiteju je povedal, da eksekuci-je ne plašijo zločincev.
WASHINGTON. 1). (.'., 2. febr. Smrt le malo plaši zločinca, in misel na -sanrt jra ne more odvrniti
^ e
od zločina. — je izjavil Clarence Darrow. čikaški kriminalni odvetnik, pred zborničnim komitejem za okraj Columbia, ko je podpiral predlogo za odpravo smrtne kazni.
—	Smrt ni tako strašna, — jo ivkel Darrow. — Življenje človeka ni pc&ebno prijetno na tem svetu, —mogoče z izjemo kongre-
a! Največje zlo v življenju pa jc -trah. Umrjemo več kot enkrat vsled stralm.
—	Največja sreča j«* pregnati strah. Zločinec je podvržen strahu. siičnemu smrti, sleherni trenutek, med spočetjem in izvrševanjem zločina. Ne vznemirja ga možnost- obešenja. Smrt ima zanj le malo terorja.
—	Bedasto je govoriti o smrtni kazni kot sredstvu, da se odvrne druge ljudi od umorov. Vprašanje pa ni odvisno od argumentov, temveč od tega, kakšne vrste jr je človek. Cc imate količkaj domišljije, ste proti smrtni kazni.
—	Ozrimo se malo v zgodovino.
V	Angliji so obešali žepne tatove. Eksekucije so se vršile na visokih gričih, da so lahko vsi videli in uživali strah. Med množicami. ki so obdajalo morlšee. p-.i ie bilo več žepnih tatov, kot nTi kateremkoli drugem čavn.
—	V Ameriki je -položaj še slab "i. Če fmrtnr* kazen res prepričuje zločin, bi morali usmrčat morilce na javnih trgih, na griči!; ali na ^rohah nebotičnikov. Solt bi mcrr.le prisostvovati eksekuc? jaut. Tvorniee bi morale biti za prte, prav kot v praznikih. Otro ei bi morali takoj videti, kaj s-zgodi z onimi, ki ne hodijo p< pravi poti. Napraviti bi bilo tre ba kinemat-ografvke sike in prvi strani listov bi morale biti polni okusnih podrobnosti glede zadnjil ur morilca.
—	Če je kaj v teoriji, d* od vrača smrtna kazen od ^zločina. ; moramo nuditi največjo javnost
V	to pa ne verujemo. Dejansk ni nikogar, ki bi resnično verova v to teorijo, čeprav trdi marši kdo. da veruje vanjo.
—	Izkušnje nam po kazal t da napravi misel - na smrtno ka zen zločinca zelo previdnim, k skuša prikriti sledove tvvojeg zločina.
Dari-nw je vzkliknil:
—	Mi vsi smo ubijalci v sv-c jem srcu. Seveda, jacs nisem ni V dar vzel Tiikoiwur življenja a p» gosto sem eital s precejšnjim zi dovoljstvoim smrtna naznanila listih.
Konferenca glede r razoroženja
ogodena.
Razoroževalna konferenca je bila odgodena do maja meseca. — Razli-like v mnenju med vele silami so povsem oči-vidne.
ŽENEVA, Švica, 2. februarja. Sestanek mednarodne razorože-valne precikonferenče je bil pre-j lož en na poznejši čas. Vršil se bo na j poznejše dne 15. maja in ne, kot prvotno določeno, dne 15. februarja.
Preložitev so zagovarjale Francija, Italija. Japonska, Cvhe>k>-vaška in l'ru-2'iiay.
Kot glavni vzrok za od-jroditev navajajo željo, da se počaka na uravnavo rusko-švicarskega spora; da postane Nemčija polno-! vredna članica Lige in da se vršts diploniatični purparleji glede raz-1 ličnih točk raze reževa Ine ga pro-' grama, glede katerih so mnenja zelo različna.
Nadaljuj vzrok je želja Združenih držav in Anglije, da se odredi po>ebno konferenco za razpoloženje mornaric, čemur pa nasprotujejo Francija. Italija in -lapor. ,ka. V diplomatičnih krogih namigujejo, d a-ti oče Francija potom {>ovečanja članstva Liginega sveta ustvarit i protiutež proti vstopu Nemčije v Ligo.
Navedeni razlogi pa niso posebno tehtni in v evropskh lcrtt-1 gib je že >edaj opažati neke vrsto po lmizcin glede uspešnesra za vršenja ra^oroževalnega gibanja.
"W ASI 11 NO TON. D. C.. 2. febr. Ameriška vlada jo »poročila Ligi narodov, da nima ničesar proti preložitvi datuma sestanka razo-
roževalne predkonfereno/.
i _ ________
i
Spoznan krivim uboja.
-
j BIRMINGHAM. Ala., jan jl>avid H. (lore, >tar s*-<tdi st 1< t. i je bil včeraj spoznan ikri vim ubo. ija Mrs. B<isic Lau-snn. stare stir; ; in dvajset let. Obsojen jo bil na ; še- t mesecev ječe tn na $000.00 ! g!obe.
i Državiii pravdnik j«4 trd 1. da jo je po divji. vso noč trajajoči or-giji vrgel iz svojega avtomobila j ii\ da jo je nato povozil, fiore. ki je Oporočen, je pov«Klal poroti, da je odložil žensko iz svojega avtomobila v nekem predmestju, da sc izitrožno v nočnem zraku. Ko se je vrnil, da jo vzame zopet na a\-♦oinobil, je apaznal. da je »bila medtem povožena.
Preveč se razburjamo radi ta-ko^vanih "valov zločina". Avtomobili ubijejo po dva človeka za vsakega, ki je umorjen. Izza vojne je izgubila javnost nekaj spoštovanja do človeškega življenja. In sedaj, ko imamo prohibicijo. morajo dobiti ljudje nekaj kika iz kake druge s/tvari.
TEŽAVEN POLET V ARGENTINO
Buenos Aires se pripravlja na svečan sprejem. — Čestitke vojaških dostojanstvenikov. — Avi-jatiki so se komaj izognili nesreči, ko se je pokvaril prepeler. — Prisiljeni so bili vreči preko krova obleko in orodje, da olajšajo aerobian.
PERNAMBUCO, Brazilija, 2. februarja.—Včeraj se je izvedelo, da je španskim avijatikom, ki so se udeležili poleta preko Atlantika, pretila nesreča lekom kratkega poleta z otoka Fernando do Noron-ha v to mesto.
✓
Stvar je postala znana, ko je poslal španski konzulat listom pojasnilo, da se je poveljnik Franco spustil na vodo, ne da bi preje krožil nad mestom, ker se je malo poprej, v bližini Recife, siri caipropelerja. Letalci so morali vreči preko krova vso obleko m vse orodje, da olajšajo letalo ter preprečijo nesrečo.
MADRID, Španska, 2. februarja. — General Sorriano, načelnik španske zračne službe, je podal kralju Alfonzu naslednjo verzijo dogodka kol je bila vsebovana v oficijelnih sporočilih poveljnika Franco.
—	Franco je imel še vedno več kot dvesto ga-lon gazolina, ko je odspel v soboto zvečer na otok Fernando do Noronha, torej zadostno množino, da loseže Pernambuco. Radi teme pa so sklenili a-vijatiki pristati, a so morali radi valovitega morja,
stati vso noč v hidroplanu.
—	Ko šo prihodnjega jutra zapustili svojo kabino, da pregledajo stroj, je bil zadnji propeler poškodovan in sklenili so vsled tega podvizati se s svojim poletom v Pernambuco. Ko so prišli nekako sto milj proti Pernambuco, je poškodovani propeler po popolnoma odpovedal in od tedaj naprej so se morali posluževati le sprednjega propelerja.
—	Avijatiki bodo ostali v Pernambuco tri dni. čakajo na nov propelar, ki bo dospel v tem času. Poveljnk Franco se bo mogoče ustavil v Bahia na svojem poletu v Rio de Janeiro.
MADRID, Španska, 2. februarja. — Poveljnik Franco namerava ostati tri dni v Pernambuco. Tekom tega časa bodo dospele bojne ladje, ki slede poletu. Potovanje bo obnovljeno v sredo.
BUENOS AIRES, Argentina, 2. februarja. — Prihod španskih avijatikov na južno-ameriški kontinent je povečal javno zanimanje v tem mestu, ki je konečni cilj poleta. Poseben komitej deluje mrzlično, da priredi avijatikom primeren sprejem.
Predsednik de Alvear je brzojavil kapitanu i- ranco:
—	Zagotavljam vam, da sledimo z zanimanje vašem sijajnemu poletu, ki bo še bolj ojačil, čt je to mogoče, tradicijonalne vezi, ki spajajo Špansko in Argentino.
Rifski ostrostrelci vznemirjajo Francoze.
. } nep rezano na francoske vojake in Praru-oeoan prijazne dorpiaer-nej^To je posebno resnično glede pre<L>traž pri Tihami in Tabudi. NaJaljni rifski ostroKtretei so se zakopali na strmih višinah, s katerih obvladujejo večje ozemlje. Franeoeom ne dajjo miru niti po-daeri, niti ponoči.
IIABAT, Maroko, 2. februarja. Rifska plemena so postala zelo živahna, v okolici Tafranta, kar j« rasevkino iz močnega st/elja-nja. Rifski ostrostrelci streljajo
Skrivnostna smrt 60-Ietne ženske.
Stara ženska umrla na skrivnosten način. — Truplo so našli sklonjeno nad nezavestno hčerko. — Nikakega sledu o strupu.
Šestdeset let staro Mrs. Estelle "hri^ie so našli včeraj zvečer nrtvo. sklonjeno nad drugo hčerjo, Sophie, ki je ležala nezavest-ia na zofi. Dose da j >e zdravnikom )i še posrečilo pojasniti vzroki mirti matere ter nezavesti heer-io. ki leži v Jewish Memorial hol-lici. v Xpw Yorku.
Hči Rt ho!, ki j«* zn.j>oslena v np-kr-m uradu dolenjega mesta, se ie oh petih napotrla proti domu •-r rekla svojim prijateljicam, da je nameravala m« Ji speei pogaeo r.n njenega brata (»eorge-a. prejšnjega. u 1'UŽbenea j ust ie ne ga de-partmenta. Ko je dospela domOT, je bilo stanovanje po;x>lnoma tom-no. To .se ji je zdelo sumljivo-in bala se je iti sama v stanovanje. V sobi je gorel majhen ogrnj r |>eei in ko je -topila Ethel v malo kuhinjo, jo je pozdravila papiga > klicem: — Hello. Ethel! — Xa-pravi'a je lue fer zagledala svojo sestro, smrtnobledo in nezavestno tia zofi. doeim se je mati sklanjala nad njo. Poklicala je mater, i ker ni dobila odgovora! se dotaknila njenega Jiea ter čutila, da je mrzlo.
Zakričala je od gre-ze ter po klicala zakonska McGinle. Papi-ga pa je medtem na prest a no kn-eala : Ali uaj pojem ? Ali naj pojem * — Obvešeesna je bila poli-eija. iji kmalu nato je prišel dr. Ilir . difiie'd iz židovske bolnice ter od vedel Sofijo <?. ambulanco. Xa trupi,matereNniso na-šli nobenega sleuu na-tilja in nobenega s!»*. du strima ali duha po plinu. Tudi sitanovan:e je bilo v najlepšem redu. So-(Mlje ni-o zapazili, da bi kdo prišel tekom dneva v hišo. Danes bo iz v resna obdukcija stare ženice, da u got o ve vzrok smrti.
Strcjevodja spoznan
krivim.
WASHINGTON'. 1). f\. 2. febr. Varnnstni inšpektorji so sporočili danes meddržavni trgovski komisiji. da je zakrivil železniško ne-sr<sV>. ki se je pripetila zadnjega novembra p:*i Monmouth Junction. N". J. na Pen-vlvanija železnici. strojevodja Carroll, ker ni vpošteval avtomatičnih signalov.
Zadeva Chapmana.
V pete»k bo otvorjena prizivnn obravnava }>roti batiditu Gerald Chapmanu. ki je bil obsojen -na smrt ker je ustrelil nekega policija v Connecticutu. Chapman je 7ibr-žal iz Atlanta jetnišnice ter zahteva, da naj ga vrnejo zveiznim oblastim.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
D&iies 10 na£« cen« iledača: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50
Pri nakazilih, ki znaSajo manj kot en ftteet dinarjev račnnamo posebej, 15 ceiitov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje "Po&tnl Čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9 10	500 lir..........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir..........$42.50
Pri naročilih, ki znašajo maoj lnt m Ur. računamo po IB train za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje Ljubljanska kreditna banka r Trstu.
Za pofiiljatre. ki presegajo PKTTISOČ DINARJEV all pa DVATISOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti 8e poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna; menja se večkrat tal nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride p«*1«"' denar v reke. ,
POSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMV IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČA8U TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Msmy Order aH pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 OortUndt Street	Ntw York. IV. T
'	Telephone: Oertlandt MR
=
r ]	CIT t A M A T?nn A	rrcr^^r^i
1 »mT^ :: : H:S8 J	VXJLJ-Z^k3 X^l AliV/JJiT	1 S
Z« New York cdo leto • $7.00 j	^^	jj **>* !«««• Holidays |,
\ »"J	List slovenskih delavcev v Ameriki.	^ ,, ,	^^_j
TELEFON' COETLANDT 2876	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON• CORTLANDT 2876
-i---—- -- ---:____
NO 28. — feTEV 28.	NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 3, 1926. — SREDA, 3. FEBRUARJA 1926.	VOLUME XXXIV — LETNIK XXXIV
GLAS NARODA. 3. FEB. 1026.
SOLIDARNOST
%	33 .Bji'i,-:«	MMtoAOg 4 kNMWWg. R. «
To jc roto«ra/i«"ni jxvsnetck mod-la zm spomenik T lir odo ru Ronsr vel hi. Model jo napravil arhitekt John Rih<.'!l I 'o j*e. Spomenik ho do po-tavili v bližini Wa šhinjrtona.
Williams. prvo<boritelj za versko ■sVoboilo in ustanovitelj kolonijo Rhode Wand, vkrcal v lJri-toln skupaj -> - v o jo mlado ž«*, no in dospel v Nscitasket dm* 3. februar-ja 1631. Takoj po svojem prihodu v Ameriko je prišel v nasprotja duhovništ vom in .sod ni jam i v Mas-saehib-vtts-u. Puritanci. ki 'na-j —«-lili kolonijo Mass,aehuseitso i bili mnenja, da ima vlada pravico kontrolirali z^ave-t ljudi in da morajo hiti vm pristaši cerkve, ki so'
v	i
jo bili purrtanci priznali /a edino priznano cerkev v koloniji. Rojret Williams je odklonil to načelo ir branil pravico vsakejra do verske svobode. Večkrat so ga pritirali pred sodišče. l!il je tudi spoznan krivim tin* obsojen v prognan-tvo V januarju 1636 jc ušel iz šalema la se izogne zaporu, in s štirimi prijatelji se je vkrcal v čolnič. da si poi.V-e kraj izven oblasti Ma — sashu-etis in Plymouth kolonij. — >kh nili	naseliti v kraju. 'Te
-o nazvali Providence f Božja 'revitlnost >. V marcu 16:38 je ku-•>il ohšimo pokrajino od Indijan-ev. Njegova družina in razni prijatelji z Ma^sachiBettsa in Al-gieškega so se pridružili novi koloniji Rlu le Island. Za tri leta j< bila vlada nove kolonije popolnoma organizirana. Vslcd r.asprot-tcv s strani sosednih starejših ko-onij se je Roger Williams podal * ji A utrle.--ko. da >i pridobi carter; ne»ta Provi.lonce. Portsmouth in Neu-j »rt -d d« !::la pravico do samouprave. Ko so let;) 16.">6 zaceli v Ho<ionu hudo preganjati kva kerje. je Rhode Island postal za vet išče k v;; kerje v. Roger Willi 'ini» je bil dvakrat izvoljen za >:-ed-edn?ka kolonije in do njegove -m rt i leta 16S4 so ga vedno polivali. kadar je bšlo treba pobotat' se z Indijanci ali po-ravnati kak erski al* državljan-ki spor. On -lovi kot človek, ki je v Ameriki organiziral in razvil političn i o!>-čno. proglašeno popolno ver-ko svobodo kot svoje temeljno
ROJAKI, NAROČAJTE SE NJ-'GLAS NARODA* NAJVEČ^ STjOVENSKI DNEVNIK T - j ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
StOše»tnaj>t tisoč .rntraeitn'li pn niegarjcr "-uuvka že j>et mc-ftecc-v. Hela je velika in nikakih i^gbdov ni za skorajšnji konec stavke, katero uočejo podjetniki p<nlaljšati tako dolgo knt 1' mogoče.
Konečno je izda'a Aincri&ka delavska federacija prttiv na >o-)idaraou»t dtla. Temu pozivu pa >e ni uikilo odzval. — I.e malenkostni ptisp«vk: -o nam prisil v roke. — pravi zakladnicar American Federation ot I^abi-r, Morrison.
Sledil jc drugi j>ozi\. Ali bo u-peh boljši! Nikdo ne more reči tega. Dne januarja je i/javil zakladničar delavske federacije ^vashingtonskemu porode valeii " K« -de raw-d Press.", I^anrencc Tod-du, da lie more /a enkrat ni."-»"»ar izjaviti. To ne zveni posebno obetajoče. Ajiieriško delavstvo ne ve namreč ničesar o razrednem boju. Kadit"ga pa tiuli ne razume p »nnnubno^i tak:h bojev kot ga ravnokar vojujejo antracit ni pnmogarji.
V Združenih državah pa n*' žive h- tukaj rojeni delavci. Tudi priseljenci v jc dosti.	,
Imamo organizacije, ki sestavljajo v -voji pretežni večini rz inozemcev, moških in žen-k, ki ni-o še pojiolirnna pozabili na pomen razrednega moja.
Dve najbolj pomembni izmed 1«-h organizacij sta The Amalgamated ClnUn'ng Workers of America in The International Ladies Garment Worker* l.'nion, ki sta sestavljeni v giavnnn i z Riwov. Poljakov, dri^zih Slovanov, Italijanov in N< mecv. \* teh dveh organizacijah je V malo talk a j rojenih Amcrikaneev.
Katko se obnašata ti dve organj/.aeiji v sedanjan -lučaju?
Amalgamated je pozvala svoje člane, naj pri--;>e vajo k stavkar-fcki-niu skladu zaslužek ene ure. V kilikor je bilo mogoče izvedeti do^edaj, je članstvo navdušeno glasovalo za to. Sto tisoč dolarjev bodo na ta načhi prispevati k wtavkar.wkeuxi skladu antraeittiih pre-mofjarjev. In to se b/ zg«>dilo v j>ar dneh.
Prav isti -klcp je tudi storila International. Tudi člani te organizacije so sklenili polom svojega izvršovalnega vet:« prispevati zasiuže4c ene ure.
To pomenja nadaljnih ->toii-oč za stavkar-ki sklail.
Za vsa-kega posameznega ne bo to posebna žrtev. Priča pa o solidarnosti. o spoznanju, da mora de'o v>eh industrij držati skupaj. Tozadevni sklep se je moral poroditi le iz spoznanja interesne solidarnosti ccJokupnega delav>kega iazreda. To je pri tem glavna in najbolj po>itemibna fctvar.
Niče?>ar pa ni čuti o -ličnih korakih drugih delavskih organizacij, kot so organizacije strojiakov. ^prevodnikov iji tako dalje. Te organizacije so preveč vzvišene, da bi se brigale boj antraeitnih pretnogarjev, večinoma inozeiucev. Mnenja -jo najbrž, da naj si premogarji pomagajo kot vedo in znajo in poleg tega najbrž tudi mnenja, da so premogarji sami izzvali stavko s t-m, da so stavili delodajalcem "pretirane" zahteve glede mezd.
Ce bi vsi organizirani delavci dežele priskočili prem< garjun na pomoč, bi slednji lahko vztrajali v boju <lo s-voje konečne zmage. Korist bi imelo od <ega vse organL/hano delo. ker bi organizirani podjetniki upoenali. da zaman prizadevajo uničili delavske organizacije.
V zve»zi s tein pa je treba pripomniti še nekaj.
AmalgamaJted sploh ne pripada Ameriški delavski federaciji. Ne sme pripadati, ker je dvojna organizacija, kaleri stoji na p<*ti I'nitcd Garment Workers Tnion. ki je pravi nazadnjaški pritlikavce v primeri iz Amalgamated. bolj je treba vsled tega ceniti, če zre napredna organizacija krojačev preko malt^nko^tnih zvijač birokracij« Aiiieriske delavske federacije ter spoznava le eno: svoj dolžno-*, da pomaga, svojo dou2nost solidarnosti.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Languai« Information torvteo. — Jugo«i»>« Suroau.A
AMERIŠKA ZGODOVINA V FEBRUARJU.
[ Pčttr Zgaga
V liscih čitam naslednje poročilo:
Simon Singer, ki je star 75 let ter je bil že trikrat poročen, je izjavil, da s*' bo dne 15. februarja še etvkrat poročil in sicer z 72. let-. no Mis. Fannie EhrenfieUl. Tudi ;Mrs_ Ehrenfiebl je bila ž.e trikrat poročena.
Časnikarskim. |>oročevalce?n je rekel: — Zakon človeka popolno-i ma pomladi. Ker nameravam dočakati starost sto desetih let. boni preživel ta lota v miril in zadovoljstvu.
*
To poročilo je Matiji najholjSi dokaz, da je eU* vedno ras in tla
ni treba obtrpavati.
*
Sliša! sem rojaka, ki se je pritoževal :
O pridem ob dveh ali treh ponoči malo natrkau domov, sedi moja žena pri mizi in enje. Nato trajata zmerjanje in kreg p^na vadi il<> jutra. Toda včeraj zvečer sem pa imel *»t rašair-.ko smolo. Domov sem priše! <»l> poJtlevetih popolnoma trezen. Ona je pa ^pji-la in se ni prebudila v-o nuč.
obratujejo. Prohibieij^ke postave so za ene tu jako trde, onim. ki pa delarjo z agenti fiftv-fiftv. gre pa bolj po sreči.
Kloub hudi zimi se pa štorklje kaj prwhio o^a=ajo in obdarjajo to ali ono -družino z malimi lrri-čači.
Ne oziraje ise na prohibicijsko postavo, smo si vsak po nekaj žlu-htne kapljice napravili, ki se prav prileže h kranjskim klobasam.
Glas Naroda je res dober liat, 1 samo malo je predrag. Kazimir nam ga daje bolj poceni. Garantiram vam, če ga WAe vi tako ceno pošiljali, se vam bodoVljub
1. februarja 1859. — Rojstni dan Viktorja Herbert-a. proslav-' Ijenega meriškega glasbenega di-! igenta in skladatelja. Rodil se je v PubliniiJia Irskem. V rani mladosti se je učil gla-be na Nemškem i:i je bil nekaj časa čeliM v dvnr-ru ni orkestru v Stuttgartu. ki je prirejal koncerte po vsej Evropi.' Leta 1ŠSG je prevzel mesto solo-čelista v Metropolitan orke trn v New Vorku in je potem nastopa1 bodisi kot eelLst ali dirigent z u-lav-nimi orkestri Združenih držav. — Oi leta 1904 do - vo je smrti je vodil svoj lastni oikester. Njegove večje skladbe so oratorij ^Captive** in ra/.ne komične opere, po katerih je na-jbolj zaslovel, kot n. p.'. "Prince Ananias". "Serenade". "Babes in Toyland" in druge.
3. februarja 1811. — Horace 2reeley. eden izme.l najslavnejšil; ameriških žumalistov in tekom dveh desetletij najvplivnejši urednik v Ameriki, se je rodil t "ga dne kot sin siromašnega Vermontske-,ra fannerja. Edina šolska izobra-*->a mu jc bila ljudska sola v do-maci vasa. Ko je bil 15 let star. je [Kvstal ti-kar.-.ki 'vajenec in z 21. lefom je prišel v New York, kjer je odprl skromno tiskarno in iz-iajal književni tednik "Th£ New-Yorker". Kasneje jf' postal ured-lik lista "The I>;>g Cabin" in nje rovi članki .so mu stekli -'.oves p<« Utičnega pisca. Dne 10. aprila leta US41 je izdal prvo številko dnevnika '*The Tribune", ki je sini pati žira 1 z Whig stranko, drugače pa je bil neodvisnega duha (Whigs v Ameriki >o bili stranka, ki je pre;l iLstanovitvijo današnje republikanske stranke zagovarjala zaščitne carine). Začel je svoje podjetje z $2.000. tekom nadaljnih trkleee* bt <pa je Tribuna toliko napre«dova!a po cirkulaciji in v+dT-vu. tla je bil časopis ob Grceleycv:->nirti vre<len milijon dolarjev. — Greeley je bil zelo priljubljen predavatelj in njegove knjige so z malimi izjemami le zbirke njegovih predavanj in člankov. — T>asi je ^>il vnet republikanec, ga je demoJkratična stranka leta 1872 izbrala za svojega predsedniškega kandidata; (bil pa je poražen. TTmrl je dne 29. novembra 1872 lit njegovo ime ostasne vedno na čelu setznaima proslavljenih ameriških žumalistov. 3. februarja 1853. Rojeni dan
Slovensko Amerikanski
Koledar
i
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
Koledarski del.
Poglavje r praznikih, letnih Časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
C umi j — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen
rak.
SEVEROVA DOMAČA ZDRAVILA
Ustavite to!
filejte, da ustavite prehlad precej. To je znak nevarnoiti. Toraj začnite >e takoj zdravili. Da hitro ustavite kašelj jemajte.
SEVERA'S COUGH BALSAM
»
To prijiino in zanesljivo zdravilo prežene mučni kašelj hitro. Deluje direktno na vzrok kašlja. pospešuje ialoeevanje in uteši raz-draženje- (Vna 23c in -»(k-.
Severa s Cold and Grip Tablets vam boao pre-jna e prehlad.
M«»ret sv iznebiti l»rehlii«l;t takoj. M.:r«-t«*
uaiu\il»- ULm'kf>. pojtra-viti ixprnxnjenj«? in o-krt-pCati sistem ako uj»n-n«l> t«- SfVt-rore Tabj«-:e z«»j»er pr«-hlad in
t'enu 3 c.
Sevcra s Antisepsol
czravi bolni vrst.
Za bo!rif» grrlo in bri-I>jtv« st ui>ora.,jit«i	>;r-
crranjf Severov Anti«<?ii-s« '1. <kl«trani ntsdriižc-nj«- in |tri-pi*fl infekcijo.
t'ena 35c in SOc.
ZAHTEVAJTE NAJPREJ PRI LEKARNARJU W. F. Severa Co.	Cedar Rapids.
SEVEBOVA DOMAČA ZDRAVILA
a
V politiki je tak<» kot v naravi: "ta j več ji l»ik najela -nejve tuli.
Previ<lnost je lepa ree. todn nekateri ni-.o previdni o pravem ea-<it. Prepozna previdnost ponavadi ei^to nič ne zaleže.
Xeki rojak je prinesel domov ralono vina. Ker je stanoval v petem nadstropju je spravil vftro v klet ter začel z dvorišča klicati svojo 'žeuo: — Ilej. stara, vina *eiu ti prinesel. Ker je klet zanr-ta. sem kar za \Tata {>ostavil!
Ko je prištopieal v svoje -iano-"anje. jra j»* žena ozmerjala : — Kaj s«- der«»š na dvorišču.' Iju-1 j«', kolikor jih je v hiši. -dišali. da si vino prinesel. Nič ču l-nejra bi ne bilo. če ti <jr;i kdo ukrade.
—	j imaš res prav. — pravi •ojnk'in fjrc pogledal.
Cez par minut se vrne in ^iee:-m pr.-itih. sklone se k /^'tii ter ji tiho na uho zašepeče :
—	Stara, vino so^jni nkra !li. ;
*
jZnatii ameriški suhač Pussyfoot Johnson se vrača v Ameriko.
V	Evropi. se je mudil šest nio-' seeev ter je imel predavanja po raznih mestih.
Tudi v Ljubljani je predaval v hotelu Union.
V	Ljubljani pridijrovati o -uši je haš tako uspešno kot delati mii na Balkanu.
i
Župnik je dokazoval navdušenemu pivcu, kako je pilača Škod-' Iiiva.
Nikar vendar toliko ne pij. mu; je prigovarjal. Mar ne veš. da posledice pijače lahko tvoji otroci podedujejo ?
Rojak se j«- za/tnislil ter odvrnil:
—	TTbo*ri reveži! Te verbščine bo pa malo prišlo na vsakega. Pomisliti morate, da imam o-rtni otrok.
Doživija, L Vorku.
lat
•nt ga
Ne iv
Tam za brezami.
Sibirske slike.
Aldel Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik Lord Cur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku.
Strur> v kriminalist tki.
J

V Berlinu je umrl ruski {rene-ral Suhomlinov. Star je bil 75 let ter je bil ^'oječasno carjev vojni minister.
Pokojnik je bil eden izmed •zadnjih ostankov strašnega bremena, ki je težilo stopetdeset milijon-ki ruski narod.
Tudi sedaj noM ta stopetdeset milijonski naro<l težko breme.
Toda zdi se. da jra dosti laržjr orenaša.
*
Od Lincolnovega pa <lo Wasli-injrtojiovejra rojwtuejra dne. to jc rnl 12. do 22. februarja naj bo doba patriotimia in domovin-ke ljubezni.
Tako .so odločili v Washing-tonu. V tem času na j vsi učitelji ;n NTgoj^clji litru ju je šolarje v domovinski Ijubeizni. domorodne or<ranizacije naj prirejajo predavanja. listi naj prinašajo domorodce in •domoljubne članke.
(*e IkkIo JU z vso vnemo na delo, bodo mogoča naučili tako-zvane stoprocenine Amerikaner nekoliko amerikanizma.
Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globorinah. Prodiranje t' polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
TJjalmar Bran t ing.
Kitajska.
Sunjntsen.
Koliko se popije na svetu.
Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavtl Hindcnburg.
Smrt Roberta La Folletta.
Doživljaji v dzunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza
Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na bolezni.
duševne
Raznoterosti.
Smesnice.
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, kf:r smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA*
82 CORTLANDT SMET NEW YORK CITY .
Sharon, Pa
Zare« se mi čudno zdi, ker ni \ listu Glas Naroda nobenega dop' *a iz te naselbine. Torej se bon jay, nkorajžila in napisala po svn jih skromnih močeh nekoliko ^ javnost.
Tukaj v Sharonu smo Slovene žc Tiap*»lje*ii do 25 le<t. Imam( pod. ^r. fit. 31 S. N. P. J. Lanskt leto se je sera priseKl nekje oč Pitteburgha. Pa.t naš rojak Mi haet Lenarčič ter tukaj odpr fcvojo obširno trgovino. Rejak bo prav dobro postrežem in «m< x njeg«hro trnovim) \>bče eadovolj ni T »kaj v sodeAigetn Parrelnn sc velike tovarne, ki zdaj "bolj slate
Dopisi.
GLAS NARODA I
(BZfOYSNB DAILT) '	|
pvMd *nd PubUtkšd bf WU9&MH10 PUBLISHING COHPANX (A CirptrmiUm)
0rmnk Bataw^, prm_Lonk Bwdik, IfMWW
PUm «f IumIii— «f ih* «orporalion asd 4d6rtmm of »bon officer«: W Corttondl 8t, Borough of Manhattan,	York City, N. Y.
»0L Afl NARODA^
_	___»/ iJU T—pU" _
Imutd Mv—y Z>ay Except Sunday mm* Holidmy._
f* —UUH	M** m Ameriko Z* New York m —U UU — tPM
fa flifff	-— $1.00 Z* pol Uta_____$3JO
fa H Uta ________________$9.00 Za nio**mut— m mIi — $7.00
$»S**ri tola	*1M> Z*pdUU---i—$9 JO
" _Bmhšcription 7 tarty »6.00.__
AilftftlifTn^T1* on Ag t_
"QUu MorwU" iahaj* vsaki dan itvzemH nedelj im piowfti*.
Popki brm podpiaa hi oaebnoati w zm priobiaj^ Denar saj m Ito^oroU poAiljati po Money Order. Pri aprea*mbi krajm naroini-prain«, da m nam tudi prejinje bivaliUe tiamawt. da hitreje najdemo naalovnika.	_
»0L18 N A 1ft O D A", 82 Cortlandt Stroet New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 9876._
obilnim uaročnikom naročniki |»o- : t rojili, ue N«nio podvojili. Toraj: le s ceno d<il!
Peter Zprajra «ra pa ros pilm«*. ' Takoj ko sprejmem list, najprej pojrledaan njegovo kolono, da se tnalo nasanejein. (V bi bi bil v bližini, mu dam prwej kran-jsko klobaso.
Toraj. če >e mmii ka.j kratka v mojemu poročilu, naj pa kdo dru^i kaj napiše v prilog, kriti-ziiiiti me pa ni 1reJ>a. ker imam dobro voljo do vkcIi ljudi.
Stara naročnica lista Glas Naroda	Aivtoniia Gasner.
Saint Mary, Pa.
Delavske razmer«-	prav <I«»-
lire. Kljub temu pa u<* wetujein hoditi sem. ker tlela iti mr-{joče dobiti. Novince ima le tedaj pri' !<o. da d«tbi delo. n« kateri umre. nakar prevzame njt irovn liie^lo. Slovencev je precej lilkn j; lu-kaj jih ima tudi -voje domove. NeVOŠčlji Vost je SloVi'Meein lie kako prirojena, in vs!e«l te«a * ni čuditi, ako je tudi tnkaj ne manjka. Z dobro kapljico sin o dobro preskrbljeni. 1\:> bo kaj no-ve »a. bom že sporočil.
Naročnik .1. T.
Hudson Maxiin-a. ameriškega iz laj.Iile-lja in inženirja. Hodil m* je v državi Maine. starosti 'M) le* je ustanovil tiskarsko in naklada Jelj,-ko podjetji' v Pitt^fiei.l. Ma-* in lazprodal jiriblizno i>'>1 milijona neke knjiue o lepopi-jju in ri -a.i.iu ki jo jc >:im -pl-al. Tzna^e* je in vo kemično tinto in nov na-čin /a tiskanje v barvah L. ls,s,<
t
jc opustil svojo li>kar>ko podjetje. da se po-veti strelnim pripravam in ra/strelivom. Hi' j«* prvi v Zdi ržinih dr/avah. ki je v/ i -la' lirezdlme.n smodnik in pr» lloži! vladi svoje vzorce. Ta brezdimn siir dnik bil prvi. ki jra je ame riška vlada uporabila. Lota 1S0( je ustanovil tovarno za dina.mit ii biezdiinni -mrvVtik v Maximi:. N »T., kraju, ki sc po njem imenue i Tukaj je -.kiipa j z. dr. S<-hi|.pp iiansfni razvil takozvani Maxim Sehuppbaii' br» /dimni smodnik patent za i^tejra jc kasneje knjiil; tvrilka K. 1. do Pont »le Nemonr & Co.. v WiLminpjtonu. Del. Lets lOCl jc Maxim prodal amerišk vladi lajnosit siln-^a i azst reljivn ki ^ra je iz.oaštd. To raz-itrcljivc jki se zove Maximite. je ibaje za "ji odsjo,tkov >ilnej.se kot dina.mit.
5. februarja 1631. — Prihr. I Hfi jrn \Vi!liam-«i v Ameriko. I hi 10. decembra 1 G:]0 se je R *?e

m i*
GLAS NARODA, 3. FEB. 192t>.
Branizlav Nniič: v
OBČINSKO DETE.
ALI JU POZNATE
ROMAN DOJENČKA
ti n oni ideji, ki pa je tako razveselila v zadnjem poglavju tega romano. Premišljal je cel teden in lak o je minil mesec dni od krsta, in tedaj je bil pospod Nedeljkovie popolnoma na čistem, da je treba začeti z ustvarjenjem znamenite ideje, to je z ustanovitvijo društva za najdenčke.
Še todon za tem je premišljevat po»pod Nedeljkovic tnidi o načinu, kiiko bi se to doseglo in je našel nazadnje, da je to zelo enostavna
'J
<tvar. Ono. kar jo irlavno. je ustvaritev ideje same. to so najden-eki. /c ob>toj«i in zdaj ni treba nit' d upepa k a | or n J pi sat j pravila, ."sklicati je treba faldi ljudi, -esta- 1 viti wVi'or in rfrar je polova. V 1 ta namen je gospod Sima Nedelj- T
kovič vo>> teden pisal in brisal.
1 ]
-popoln jeval in popravljal pismo. j>«>liio lepili Izrazov, s katerim: X -Ulieujc na zborovanje vso plemenite ljudi, da so združijo v dru- 1 't vo, potrebno in človekoljubno. T<» /.horovanje boljših ljudi 1 imelo vršiti v 'Meščanski kazi- 1 ••:" čez .teden dni. Ves ta teden se ' je po-j>n«l Sima Nedeljtoovič prt-pravljal na govor, kateremu je kot 1 <re-lo postavil Kristusove besede; ^ 1 — I*iiit«' male k meni!
Ko »i* j«> prr.bli/.al dan zboro-anja. je .krenil pos|>nd Nedeljko- * ič v spremstvu učitelja mtizi-ke. ki je bil tudi zelo zavzet za ure*-•ličenje te ideje, v "Meščansko kazino" cr "no r»l> desetih dopoldne ko je bilo zborovanje napovedalo. Tamkaj -najde še dva ali tri 1
t \ povabljenih in nesrtrp-io ju ičakuje. da pridejo še ostal?. /£a*.tomj se je |»ri \*siikem šumu o-'.r\ in popledal na vrata, zastonj je tudi učitelj muzike dva ali trikrat šel celo na ulie-o in pledal na levo in de-no, ali kdo ne prihaja: bilo ni nikogar. Kaj je mogel po-sp<*i Nedeljkovič ilrupepa. kakor la j«« odložil zborovanje na pr Hi od-i ji teden.
T.:;ko sta od krsta malega Sime pa do zborovanja pretekla .polna dva meseca, in nazadnje »e je ven-lar vršil sesrtaneik. Kazen enega ali dveh -o prisl-l po.vabljene*. Prišel je gospod a h ima ud rit Grigorije. ki je pri vstopu v dvorano stisnil roko p»»-<podti Sim i 7. izjavo: — TIvala vam ker ste podvzeli. da izvedete to krščansko mnel. Ko sein bil mlajši. sem tudi sam pogosto premišljeval in uprav skrbel, kaj bi se mo. glo storiti za najdenčke. no, zdaj ■^»m opustil t.-o misel, odkar sem se postaral. Hvala in čast vam!
— To je ideja moje /.ene. — do-in skromno gosj>od Nedeljkovic — zahvaljujoč se prečastnemil na čestitki.
Prišel je tudi gospod Stanoje Lekič. profesor matematike, ki je znati .po slabosti, da ima rad. če sra izvolijo v'kak odbor. On je odbornik Kmjiževnepa društva. Olop-:,valnepa društva, Jezdnepa kluba, Meščanske kazine. Pevskega društva ;n je tudi že poskušal, da kand;dira za oilbornika ženskega društva in edino vsled svojega spola ni uspel.
Prišel je «r**«pod Prečko Osto-jič. oJcrožni načelnik v penziji. ki je takoj izjavil. da se o teb stvareh o je na najdenčke, nič ne razume, ali gospod Sima inu pojasni, da so njega zato povabili, ker je njegova svakinja babica.
Prijel je gospod Sava .Tarfko-vit". elovwfe. ki se p<»vsod ponuja in rq>n>jnua za blagajnika vsakega udruženja. ker smatra, da se da od članarine prav lepo živeti. — Prijel je tudi go^jxid Paja Stano-jevič. zelo plemenit človek, o katerem se govori, da je vse tvoje hnetje zapustil v dobrodelne na-■ mene, čeprav njegova strinja, go-i spa Marija, trdi, d» je prepiral vse na wojo ženo.
Prižel je -p. Rarija Rado«avlj^>-1 vič. ki je imel jaflro razvita roditeljska emahva. daai se ni -nikoli v . -življenju ženil. — Prišel je g. To-i jma Petrovič, trgovec. ki .se je v
-	"Srbskih Xovinah" odrekel kvt> » S*ih sinov, a je takoj pri vntopn
* zel V roke g. 5>:mi Nedelj kovičr*
-	in pristavil: — Zelo vesel sem
- v «v
TOVARIŠ HAARMANA

mcnmv mili km. m ash c C
To sta Theodore Roosevelt in njegov brat. Kemiit. ki raziskujeta doslej nepoznane pokrajine v Tibetu. Pustila isla si rasti brade in -ta tudi oblečena tako kot zahtevajo razmere.
Iz Jugoslavije. ti
—	u-
Grd atentat na mlado Slovenko. ;
Kakor poročajo zagrelvški listi, k .je prišla v Zagreb mlada Slo- s venka iskat službe Zglasila se je <1 v po-redovaliliei 'za služkinje, v kjer je je aula 1 g<=-potl že naslcsl- k njega dne "raci v vložho" kot pe- ,'» -lunjo. Ponudil je deklici 300 dl- ž na rje v mesene plače, s čemur je v bila ziulovoljna. Nato sta oba od- 2 šla iz posredovalnice. Xeznanee .ie 15 peljal neizkušeno deklico v Tu- ^ fkaniee. ter jo tamkaj posilil. P(>- I1 hotmž je nato pobeguih Deklica -je zadevo prijavila policiji, ki je c pohr-rtneža izsledila in izročila * sedišeu.	"
I
Razbojniki ubili majorja-invalidfc. r
1 w	•	I
\ noei C ti i. na K jan. so na cesti pri Cmojevcih v bližini Peti-
is.a napadli razbojniki voz, v kn-	'
j tereni ^e je vozil inajor-invartid ^Ii-	1
1 lutin Ra dm i! o vič. Razbojniki so	x
i-1 a vili voz. sivki i iu oropali ma-	%
I	>
jorja ter ga težko ranili, i . . i, j Majorja so prenesli v cetinjsko •
Jxdnieo. kjer je i>odlegel težki po- '
' šodbi. Orožniki so napadalce po- c
j lovili in izročili sodšču	'
Statistika samomorov v Zagrebu. 1
Lar.i ko leto je izvršilo v Zagrebu samomor oseb,-Od teh je ^ I bilo 23 moških. 12 pa žensk, j K- ' kaže statistika, se v Zagrebu i i moški večinoma obeša jo, streljajo in skačejo v Savo; ženske pa ^ se večinoma zastrupijo (najbolj priljubljeno sred-vtvo jim je lizolK . Od trindvajset moških se jih je devet Ustrelilo. še^t obesilo, pet ' jih je skočilo v Savo. eden se je j vrgel pod vlak. eden si je pre rez al
•le. dve Oči stesikočili <kozi okno. i 1 i i Od dvanajst žen sik se jih je se-
i dem zastrupilo, ena se je vrgla J
l-.H l vlak ena si n je prerezala ži-i ■ ■ i ■ le. dve pa ste Nkodčili skozi okno. j
J Glede poizkušenih samomorov j izgleda stvar drugače. Tu so žen-jske v večini: Od 4."> ]>oizkušenih j samomorov jih odpade IG na moške. i*f> pa na ženske. V-zrok jc
naj-brže ta. da ženske samomori
. i
rade fingirajo. in sicer >/. taktie-j nili razlogov. Zastrupiti se je po-j izkušalo štiriindvajset eseb. med
! njimi devetnajst žensk, ustreliti j »
s,- je poizkus-ilo pet olscIj, med nji-|iiii ena ženska. Obesiti se je poli zkiv-il en moški, utopiti tri žen-fske in en moški. Pod vlak se je hotela vreči ena ženska, pod tram-I j vaj en moški; žile si hotele prerezati tri ženske in trij<' moški: z '! nožem se je zabodel v trebuh en i moški, v prsta ena ženska; skozi " okno je skočila eua ženska. Kar 1 <e tlee motivov, prevalirajo sla^e imotne razmere.
Popis prebivalstva v Sarajevu
Sarajevska mestna občina je ' j meseca novembra odredila štetje j tamkajšnjega prebivalstvu. Popis. " i pri 'katerem je bilo zaposlenih 40 mestnih uslužbencev, je bil te dni 1 končan.
Xa podlagi uradnih podatkov ^ je ugotovilo, da j*- imelo Sarajevo koncem laivskega leta 68,756 prebivalcev in sicer 36.199 oseb * mo.ikeiga in 32.55* ženskega spola.
Ti vat proglašen za mesto.
i Selo Tivat v Boki Kotorski. T kjer s« nahaja glavni arsenal ju«r. vojne mornarice, je s kraljevim ukazom proglašeno za mesto.
] dem en it e ideje, ker mi vsi smo v ■ resnici poklicani, da skrbimo za 1 tujo in zapuščeno deco.
Prišlo je še mnogo uglednih j ljudi, ki so malone vsi takoj Lzja- i vili, da >e .strinjajo z idejo, a g. Sima je zopet vsakemu povedal.! ' da je to ideja njegove žene.
Xazadnje, ko so |ili zbrani vsi. pozvoni g. Sima in začne svoj govor, ki ga je ves prvi teden pisal, a ves drugi teden jHwpravljal. I -č i tel j muizike je mal ta govor na ^ | Hi!j<*t in je prekinil <r. Sinvo dvakrat z vzkliki: — Tako je. tako
jc!	i
V
V dnigi polovici svojega govoi-n j je g. Sima natanko očrt al slučaj.' . ki se je njemu pripetil. Pred svo-jiiui vrati je našel dete. lepo. zdra- ' vo. rdeče, in ko je dete tako lepo j zdravo in rdeče, zakaj bi se ž njnv. j p igitbil ugleden državljan? Ako ^ pa se to dete izroči občini in ga ta j izroči kaki ženski, kaj bo iz nje-j-ga ? Xe Iki dobil nikake primerne.! vzgoje in ne bo potemtakem dr-J t zavijanja vendar je od dne do;: dne večje pomanjkanje dobrih dr-j. žavljanov. tako da -bi moralo to |.] skrbeti že državo samo. Za.to r>n —- f cro^pod Sim»a — misli, da bi se vsi 1 morali združiti in sprejeti tega o- > t roka. ki se je našel pred n jego- j! vini \n~itmi. a na prvem mestu.) a potem vsak drug otrok, ki bi se J našel bodisi |n-ed njegovimi vra-1 ti ali kje drugje. Svoj lepi govor , je končal g. Sima s temi besedami: J — V to nas poživljajo naša člo- j ] veška čustva, k teimu nas navaja; j n;nš veliki učitelj. Bosr in človek.; velik mučenrk. s temi znameniti- . mi besedami: — Pustite male k j meni,'	<
Učitelj mirzike vzklikne pi^'i. a < za njim ves ostali zbor: T;uko je. živio!	i ■
Nato je vzel besedo prečastni!] gospod arhimandrit Grigorije inii je govoril o dec i s cerkvenega ^ta-: , lišča. V gla\"nem je hotel v svojem t govoru poudariti misel, da imajo, otroci pravico do ljubezni svojih' roditeljev, in da so tudi takšni ot- : roei. ki ^mo jim vsi roditelji, n« t. da imajo ti pravico do ljubezni, nas vseh.
Potem je vstal tudi profesor natematike in je zelo lepo in poučno dokazoval, kako nastanejo o-; Lroci. &ar je g. Sima Nedeljkovic j 5 največjo paznostjo poslušal.
G. Sava Jankovič. tisti, ki se je; rad vsiljeval društvom za blaga j-1 □ ika. je zahteval tudi besedo in j predlagal, ako se že osnuje drušr-j vo, naj bo čim večja članarina.
G. Shna nui je pojasnil, da zdaj! še ni govora o tem, ker se za en-1 ki-at bavLmo samo s teoretično j stranjo tega vprašanja.
Narjiatlnje je bilo v načelu skle-1 njeno, da se osnuje društvo za : najdenčke. Da'bi .se moglo presto-1 piti k osnovanju društva, je bil izbran ožji odbor petoriče, ki mu je bila dana naloga, da si naroči iz i tujine praA'ila o sličnih društvih, j da jih prouči in nato zopet skliče j enako zborovanje in predloži po-j rocilo.
Tako se je lepo in z uspehom končalo to zboi-ovanje. in g. Sima je odšel veselo domov, da pove go-spej Bosiljki. kako se b njena i-deja nresničila, in da j še enkrat prepriča, kako jc to divna ideja.
f Konec prihodnjič.)
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJT SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
ZIMSKI MANEVRI
•	OOb. H.
V kratkem se bodo vršili veliki manevri v ozemlju P.isiffniskega kanala. Manevrov bosta udeležili armada in nioimariea. Tudi najnovejši zrakoplovi, kakoi-šnega vidite na -.liki. bodo <topil? v akcijo.
JlaarmanDiove izppvedbe pri c>1 >-ravnavi >o bile zelo nenavadne in ni'vž je obtožil Graiisa sodelovanja pri niorrtvah cimn radi t»*ga. ker hi b;l rad \«:del, da bi sel tuli mladenič ž ujmi v grob. Se le ko je Ilaarmann izprevidel, da so-
nih Američanov, Francozov, .Tuž-nih Američanov. B'Vrijeev. Pan-eev in Skaudinavefv. Riniv in Pol jakov ter S]Kine»*v. Ceho.slova-jiov. -1 nge.-lovanov in Mat.ly.arov je obiskalo Italijo 151,(KM).
V Uaimoveru se je začel te dni proces proti Ilan.su Gransu. ki jo obtožen, da je pomagal znanenni vampirju Iiaarmannu pri njego\-ih krvavih tzlodejstvih. Zgodovina Ilaarmannovili zločinov je znana : i l leta J918 do leta 1924 je ne-stalo v Hannoveru več mladih ljudi. o katerih ni bilo mogoče dognati, kam so izginili. Leta 1924 se je našlo par otroških glav. Med prebivalstvom je nastala velika panika, kajti vsa znamenja so kazala na perverzne umore, kater«* je izvršil, kakor se je pozneje izkazalo. 42letni trgovec z obleko in policijski agent Fritz Haai-mann. človek, ki je bil splošno znan po svojih abnormalnih nag-nejih.
Pasi se je nabiralo gradivo proti Ilaarmatmu že pet let. jv imela policija vendarle velikanske težave. pred no j i je posrečilo dokazati Ha a rman novo krivdo. — Slednjič so prišli na dan tehtni dokazi, spričo katerih ni mogel več tajit.i svojih zločinov. Številke, ki so st» pri tem pokazale, ^-o l»ile ,-iaravnost grozne. Ha.iriuanno.vih žrtev je biLo toliko, da morilec ni vedel povedati njihovega, števila. 27 umorov je biLo končno dokazanih, trije pa. so ostali nedokazan?. Sodišč.1; je. izreklo po obširni razpravi sodbo, ki se je glasila na 24kratno smrt nečloveškega moril-ea. Sodni akti so obsegali 60 veli-k h zvezkov. Ta proces je bil tako neobičajen, da so napisali o njem pslhiiatri. psihologi, jnristi in krl-minologi celo knjižnico literature.
Eno najvažnejših vprašanj, ki je vznemirjalo Haarmannove sodnike. pa jc bilo vprašanje njegovih pomagačev. Krvolok je izvrševal umore v nelahkih okolšeinab. Mori; je >=voje žrtve v sobici s teii-kimi -t ena mi ter je večkrat pokončal svojo žrtev ta k o rekoč pred očmi policije. Kdo mu je pri tem pomagal, da. je njegovo početje o-ta'o i a ko dolgo tajno, o tem ni bilo mogoče dobiti doikazov. Pri -oditi obravnavi je Haarinann r-menoval enega samega moža. katerega je označil kot človeka, ki je vedel za njegovo početje. Ta Hovek je še zelo mlad ter izgleda nežno kakor deklica. Živel je s Haarmaainom Štiri leta ter stano Val ž njim pod isto streho. Na 'podlagi Haannanmovih izpovedb je policija aretirala Gransa in so-'iiišče ga je obsodilo na s>dem let ječe. Med razpravo pa se je pokazalo. da je razmerje med Ilaar-mannom in Gransom zelo za motai-problem. Grans. ki je bil jedva 17 let star. je bil krvoločnemu morilcu pokoren radi nagnenj. katerih niso mogli raetolmačiti niti najbolj učeni zdravniki. In vendar ga je sodišče obso<lilo.
Granrs je čudna prikazen. Rodil in razvijal ^e je v neposredni bližuii Haarmanna. Ril je hladen, sebičen pohajač. ki ga je življenje ^glo na mračna pota. Ko je bil še deček, je prihrumela svetovna vojna. Pozneje je videl revolucijo in za revolucijo inflacijo. V-e to je vplivalo nanj zelo slabo. Bil je večkrat kaznovan radi razgrajanja in goljufije ter se je navadil izsesavati ljudi na silno rafiniraii način. Kot posebnost njegovega življenja se omenja zlasti to. tla =ii je T»dLn.jai par pocestnih deklet. xki so mm morale dajati del svojca zaslužka. Od tega denarja je Grans živel. Kadar jc prišel v največjo denarno zadrego, >i jc pomagal iz stiske na ta način, da jc sMižil nebrzdanim moškim. Tako je prišel v -zvezo s Haamiannom o katerem si je predstavljal, da ga bo lahko izsesaval. Toda stvar s« je izpremenila v čudne oblike. — Haarniaiui je vzljubil Gransa z neko jvjsebno sentimental nosit jO ter je gledal v njeni nekakega sina jnladi Grans pa je svojemu "po krovi-telju" vračal ljubezen in o ba sta se dobro razumela. Ko je policija po=rtavila Gransa na za tožno klop. je fante jokal in zdi hov al, kakior da gre za najdražje ga. kar je imel v življenju. Prišlo je ria dan, da je Grans pomagal illaarmannu in da je vedel za nje govo početje ter mu je včasrih celo pomagal
zpr
dLšče ne bo obsodilo Gransa i1a smrt. je storil <lrug korak ter je vrgel nekoč, ko s»« j,- peljal z a\-toniobiloni. na tlnk li-t^-k, na k:i-terCga je zapisal, da je linins čr--to nedolžen. Vsebino tega listka -o objavile najprej novim*, nato ira je dobila v roke kriminalna policija in slednjič tudi državno pravdništvo. P-ibiatri so zadevo razložili na Ui način, kakor smo zgoraj povedali in višja instanca >"e nato odredila, da se mora razpravo proti Gransn obnoviti, da -e dožene. ali je fant nedolžen ari je kriv. Razprava, ki je preračunana na več dni. bo prinesla nn lan gotove presenetljive rcziiHa-c. za katere vo z veliko vnemo za nimajo vsi krogi, ki s(« bavijo s ta-vii)ii problemi.
Prvi dan obravnave proti Gran--u je jx>tekel normalno. Cifala sir j«1 obtožnica iz procesa proti Iiaarmannu in poznejša Ilaarma.nnova izpoved, v kateri morilec izjavlja, da je Grans popolnoma nedolžen. .Grans je pred -odiščem tajil priznanja iz prve obravnave in zatrjeval svojo nedolžno-t.
Predivo iz stročja.
V Avstriji preizkušajo novo ni". fodo. po kateri bi pridobivali vlakno za prejo iz fižol -vega stročja. To vlakno daje baje tkanino, ki je -'icer o ha t a rti trda. pa ze4o 1r-]>ežna. prikladna za preproge, za tapetniške in sedlarske i- b-lke.
Samomor premožnega muslimana.
Rum i -e je na tamkajšnjem pokopališču iz neznanih razlogov •ustrelil Muhamed Bašagič. tajnik ministrstva za agranio reformo. Pognal sj je iz re vol vera kro--lo \ glavo ter ostal na mestu mrtev. Pokojnik je bil zelo premožen Človek ter je imel <*bširna pt>-sestva v 11 ere ego vini. Za miiver-zidnega dediea je določil svojega brata.
Radič se je vrnil v Beograd.
Minisitr p ros vete, Stjepan Radič je prispel zopet v Beograd, čeprav še ni popolnoma okreval.
Raznoterosti
Proga Split-Odesa.
V Italiji se je pojavila ideja o zgradb i t rn risba lika n sk c p r oge Split-Beograd-Bukarešt-Cklesa. k) naj bi služila vprvi vrsti okrepitvi italijanske trgovske ekspanzije na Balkanu in hi sodeloval v prvi vrsti italijanski kapital. P»n-je se ustanovi tudi v Zagrebu že v kratkem času društvo, ki bo propagiralo izgradnjo te proge. Po tej progi bi šlo vse hlacro. ki bi ga Izvažala Italija preko Jugoslavije v Romunijo. Rusijo in Bolgai-j d<o. Split tbi bil tarej v neposred- j ni zvezi z italijanskimi pristanišči Aneona, Peseaea. Bari iti X a polj.
Koliko tujcev je bilo lani v Ita-iiji?
Italijanska družba * Enit" objavlja statistiko tujskega posetn lta.lijc v lanskem svetnn letu.
Glasom te .statistke je leta 1920 obiskalo Italijo S 3 .">,000 tnjcev. Med njimi je hilo največ Nemcev, za. Ntimci največ Angežcv, Sever-
Preženite r- PAIN-\ EXPEJ.LERJEM 1 a^ojc bc-Iecine. TrJr.o \Tibajte. dn bo ta čudoviti •inimcnt prodrl skozi luknjice ter (.ospcl do bolrčeKa mesta. P^;n-Espeller cdpomore zbiranju ter ;,uv.. ^ča pravilno kroženje kr\-L
35 jjt 73 centov pi lekarnah. Pazite na tvorr.iEfco znarr.ko Sidro.
F. AD. FICHTER & CO. I3crry & Snuth 5th Sti. Brcck:yn. N. Y.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v 'Glas Naroda*'.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
. . ..-j ■ — . ...
&! t;
^__
_________tLl_____________=__1._______________- •---_____________________
__LA______

(NadaljeTanje.)	t
(IosjkkI Sima »e m mrtpel spri- i
jazniti s to wlejo. Na razne nafi-lt
aie je mmikal, dokler se ni n-|i
mnknil in otlbU pnxlloffai svoje že- j
ne. ki pa nikakor ni mopel osvo-;>
jiti. On, rodni oče, pa naj bo boter t i
lastnemu otrok«! In Elza. ki je a
veljala ik>^Ve«j za njepovo bivšo {
Ijubimfko. naj nwi bo kuma Elza?;c
Ne, tepa ni smel sprejeti! In po- (1
tem bi bil to tudi preh! In njemn 11
se otlpre pred o<"mi knjipa in za?1- >
ne citati cel roman. Spomni da i
je e;,ral nekoč tak roman, kako <"
so Turki odvedli v sgžnost dečka.' <
pa ko je vrnil, je vzel za ženo ':
m vo j o i"*v!no sestro, ker se nista j i
pm/nalii. In 7a7<Iel ve mu je nje-h
* i
po v m"aj čisto pmiohen temti ro- 1 m an 11. On oče. ^K»<fanti looter last- > lu-niu ot roku !	]
Ali vcn<iar j«- bilo treba otroka « 1% i - f i. t — ker brez krsta vendar i ne mor* v «yet.
In Ludi to ve je uredilo. Ali bi bilo mogoče najti primemejiejrn botra o<l učitelja miizike, ker se je /e }>oprf»j ve/bal nositi Nedelj-k«?
I rt 4co našli siromašno žensko, lii l»o a prejela «>tiv>ka za«*asno. so po-lali pr«'^n« pa N-nlHjka t uči-telje-.n muzike v cerkev, da se krst,i, in po-pa Hosiljka mu je izbrala /a -pomin m« zevo ime — Rima.
In tako je bil rejenček v tretje ki"čen. menda zato. k<T "trikrat Rop | m »m a pa".
PETINDVAJSETO POGLAVJE.
ki ga bodo čitatelji toliko prej prebrali, ker je zadnje, in ker sc v tem ustanovi "Društvo za najdenčke", da bi rejenček bil v prihodnje brez skrbi. Za čitatelje je to pcgl&vje važno tudi sato, ker na koncu pisatelj obeta, da bo napisal še en roman.
Ke- je to zadnje poplavje romana, ki u se moralo po pravilih, po katerih se pišejo romani, "njih dvoje" vzeti E. ali katera dva naj na koneti iporočim, ko se je pa tako uravnalo vsled raznih dopod-k*► v. da je m-mopoče zadovoljiti T<r» tako važno pravilo za pisanje romanov.	>
N kjnk'>r ne morem .tako uravnati, '»i se vzela Anka in pop Pero. rwjprrj /Jito ne. ker se še d.iudari«--i ne ve. kje je Anka. a drupič /Jito ne. ker je Pero pop in ima Živo zono. \e moreta se vzeti n ti |»0lica>j RiKta in crospa T^en-ka Petrovič, ker ima tudi po>.pa Lenka /ivtpa moža. Ne moreta se vzeti tiufi boptv-lover Toma. človek tako močnih ču-tev. in Opnje-na Marija, ker je Tomo opustil
i (trii!-ko karijero in -končuje Če-
w »
frti razne I boposlovja in čaka na ilrtbro s\a?bo. Ne moreta ^e vzeti Jiiti Elza. beerka likariee Juki jane in njen ljubimec iz opnjepasne čete, ali morda bandist iz pa pe^polka. ker se je	zna-
nepa dopo<ika. ki si pa je pospod S»ma zamislil v -.vnji <lomi»4l ji ji. ta ljubezen končala s tem. da je E'/.a «bvl»ila	v ledja. Ne inotv-
ta --e \«7eti niti učitelj inuzike rn hč» rka krojača Jo ve. ker j«' to ljulwzi n raztrpal oni tako usodni
Jistek.
Tn poltem — kdo se more vzeti na koncu .t»>pa poplavja * Nihče. i!»h<V! Tudi pčs«v zelo o»hžaluje, «la ne more trstneS v tem pojfle-du -.vojiin drapim čltateljem.
PreOstaje mu tor«»j edino, da * rejenčkovo liftodo zaključi svoj ro. man. Tr to bo tudi storiT.
Kot vento. se imenuje zdaj n>-jenček z lepim imenom Sima in s « nahaja pri neki siromašni ženski v *osedst v*j po^poda S i me Ne-deljJkoviča. Vsak dan obišče male-pa Simo jro-]Kxl Nedeljkovič. ki t tuli plačuje zanj. oibtiče pa nje-pov lw>t er. učitelj m mike. a po-
"Pa Rosiljka m« v«ak dan poilji«
piilvote.
TaJko je itiinil po krstu t<»dwi. dva tedna, kar je b3o kot neki odmor po onih burja h v duši po. • "K>da Sime Nedeljkoviča. A k« je minil tudi tretji teden, začne po*pod Sima iznova premiSljeva-
GIjAS NARODA, FEB. 1926.
BELE ROZE
KO MAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Naroda "priredil G. P.
MRS. WILSON NA POTI IZ SENATA

Slika nam kaže Mrs. AYoodrow Wilson, ki je s svojo prijateljico Mrs. .J. Borilen llarriniann poslušala v ameriškem senatu debato gle-dc vstopa Združenih držav v svetovno razsodišče.
F^l
Hretanje parniko* - Shipping New«
0. februarja:
Olympic, Cterbourg; Pres. Roosevelt, Uremen; Orduna. Cherbourg.
"10. februarja:
La Uavoie, Havre.
11. februarja:
Westphalia, Hamburg. 13. februarja:
Paris, Havre; America, Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
10. februarja:
Berlin, Cehrbourg, Bremen. Albert RaJlln, Hamburg.
20. februarja:
A qui tan La, Cherbourg; Pres. Harding, Brem en.
24.	februarja:
De Grasae. Havre.
25.	februarja:
Thuringia., Hamburg; Muenclien, Bremen.
27. februarja:
Olympic, Cherbourg.
3.	marca: Suffren, Havre.
4.	marca: Deutschland, Hamburg.
6. marca:
Beren^uria, Cherbourg; France,
Havre; Orduna, Cherbourg; Yorck,
lircrnen,
10. marca:
George Washington. Cherbourg in Bremen.
11. marca:
Mount Clay, Hamburg.
13. marca:
Majestic. Cherbourg; Bremen, Bremen; Andanla, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17.	marca:
I .a. Savole, l^avre.
18.	marca:
Cleveland, Hamburg.
20. marca:
Leviathan, Cherbourg; Aqultanla. Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremen
22. marca:
De Grasse, Havre.
24. marca:
Martha Washington. Trst.
24.	marca:
Pres. Harding, Cherbourg. Bremen.
25.	marca: Columbus, Bremen; Westphalia,
Hamburg.
27. marca:
Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg.
31. marca:^
Berengaria, Cherbourg; Suffren. Havre; Arabic, Hamburg; Republic. Bremen.
10. aprila:
Taris, Havre. SKUPNI IZLET.
22. maja:
Paris. Havre. SKUPNI IZLET. 22. junija
Pres. Wilson, Trat. SKUPNI IZLET.
mcn«v millcr, »*>h o. c.
Okuienje lažnega ponosa in želje po os ve t f.
— Moj Bog, poglej, Giorgio, žc
se ne giblje več. . . konec bo, ko-
r
m*. . .
j Videti je bilo. da hoče obstati, da je premagana. Ne. zopet se jc začela gibati, z vidno ljubeznijo do življenja, ki «a služi, da se irm posveti cela hianna. Vrideti je, da so to poslednji trenotki. Morda niti ne čuti več. -da živi. Ali kljub temu se slepo upira smrti.
V tema,- ki se vedno bolj zgo-I ščuje, se gledata ti <dve človeški bitji. In prevzema jn čuden, hladen srd. v katerem je nakopičena vsa brezkrajnn tragedija uničenja tragična elegija vseh koncev. — Zadnji trepet trepalnic umirajočih. Zadnji požirek vina na zad-I nji večerji. Zadnje zelenilo na zadnjem jesenskem listu. Ono zvočno omahovanje na koncu glasbe-I nega. komada. Beseda ''Konec" I na zadnji strani veliki'h poem o v in minljivih malih povesti. Poslav-Ijanje brez upanja na zopetno >vid; nje. Odhod na zelo dolgo pot. Ocvetanje vseli cvetov. Smrt vseh življenj. Pi*opast vseh civilizacij. Razpad vseli kraljestev. Končno uničenje vsega človeškega truda. Zadnji poljub strasti. Zadnji dotik dveh življenj. Zadnji okret v stekleni posodi, malega, izmuce-I nega telesa, ki noče umreti.
Ne govorita več. Gledata. In sr gledata drug dr^ega.
Tema je zdaj popolna. Primeta >e za roke in jih krepko stisneta. In ko se mali. živi plamen premagan ustavi in vtone mrtev, se onadva, prevzeta na novo od srda, objameta, ali ne kakor dva človeka. ki se ljubita, ampak kakor dva utopljenca, ki čutita, da ju hoče bi-ezdno pogoltniti. V krčevitem objemu si rečeta:
— Oh! Za božjo voljo, nikar me n»' zapusti!
_— Pojdeva kamorkoli in. ne poreče v a nikomur ničesar. Od potu jeva skupaj.
V prazni sobi. v kristalni posodi. je mrtva riba padla polagoma dno, potem pa se jc prax tako polagoma zopet dvignila, sr ustavila na površini, vpagnjena I sikoi-o trioglata in koničasta, za molklo rumena v onem mraku podobna svetli konici sulice, ki jr je zagnala nočna pošast in jo za pičila v mrak.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od
$198. do
V Beograd in nazaj —
$198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,—
vkljufino Majestic "največji parnik na svetil", Oiympic. Hortieric, Beloen-land, Lapland. Pittsburgh, Zeeiand, Arabic itd.
Vi lahko obiščete" domovino
ter so vrnet* v Združene države z amoriSkim vladnim dovoljenjem. Vpra-lajte poobla-^etie p gen te ali
WHITE STAB LINK RED STAE LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
ZDRAVNIK PRAVI PLJUČNICA
To jc priSIo od prehlada, ki ga je zu-nomar.1. — Pomnite. —
Zdravniki priporočajo vroč Bolgarski
ŽeliSSni Čaj za. hitru o.lpravo prehlada.
Bolgarski Želišrni l'aj pomaga pri r*v-
mau zmu, zaprtju, bolezni j*rter. le-l:c, in Želodca ter obogati In ojatl kri.
Zagotovo vprašajte lekarnarja za pristni Bulgarukl Želiš^ni tT'aj v rdeči in rm*ni £kat!jl z mojim* imenom na nji: 35e, 75c in $1.25.	-s
Opomba: Velike družine naj bi naročile mojo ve'iko družinsko Skatljo, ki traj^ 5 mesetev. Pošljite mi $1.25 in jaz jo vam l»m takoj poslal. Naslovite nu-me: IK II. von SchlHk. S21 l^ocust St.. Pittsburgh, Pa.	—Adv't.
KUPUJEM DOGE
j bele hrastove franeosike. Zanesljivim osebam dara kontrakt za do-i ge. Poročajte mi podrobnosti ta-; koj v prvem pismu. Pišite v an-i gle&kem jeziku.
Max Fleischer, 475 N. McNeie St., Memphis, Tenn
BLAZNIKOV.IH PRATIK
nimamo več, zato jih. ne naročaj te. Mesto PRATLKE naročite Slo vensko-Amerikanski Koledar za leto 1926.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York City
Rada bi izvedela kje se nahaja rojak
POTREBUJEM 12 MOŽ
za delati drva. plača $2.03 od klaftre. Pišite: Joe Rolili, Box 132 West Line, Pa.
Kje je moja mati HELEN"A HRIBAR. ki je pred enim letom bi-, ANTON MARKOVČTČ, vala na 916 Haugh St., Indiana- doma iz vasi Plešče. Če kdo izmed polls, Ind. Prosim rojake, če rojakov ve za njegov naslov, naj kdo kaj ve o njej, da mi poroča mi ga naznani na naslov: in pošlje njen naslov. — Marija	Barica Stimar,
Čeme, Moste, štev. 46 pri Ljub- c o Mrs, Miklušak, 1376 Ave A., ljani, Jugoslavija.	New York, N. Y.
<2x 3,4)	i (3x 3,4,5)	i
Pozor rojaki! 1
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
83 Cortlandt Street	New York, IV. Y.
/

Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor J* »»»mi]— potovati \ stari kraj, potaebo«, da Je aa cančno poučen o potnih listih, pri IJaSi in drogtaf UTtr«h.
Pojasnila, ki ran JU> win — dati vsied nate dolgoletne iskulnj* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno ie prvovrstne pat-alte, ki imajo kabine tudi v ILL rasredo.
GImi am Minhlihi peesavt
ki Je stopila v veljavo s 1. jnlljeac 1924, aamorejo tudi nedrlsvljtoi.
dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi deij, tosadevna dovoljenja iadaja gene raini nsselntSki komisar v Wssb tngton, D. O. Prošnjo ta tako it, roljenje ee laliko bapravi tndi New Torku pred od potovanjem, ter se polije prosilca * stari kraj gla som nsnovejie odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCU IZ BTABEGA KRAJA
Kdor leu dobiti sorodnika al svojca ls starega kraja, mj aas
prej plie sa pojasnila. Is Jogosla vije bo prlpuSČenih v prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 naprt vsako leto po «71 priseljencev.
AmerlSkl drtavljani pa samor«) dobiti s«sn lene In otroke do 11 te ta bres. da bi bill gtrtfov kvoto 1 rojene osebe se tud^ue SteJeJ* kvoto. BtariSI in otroci od 18 i 21 leta amerUQdh drlavljsnov f imajo prednost v kvoti, vmtr -•ojssnlla
Prodajamo romam tiste aa vse ^
4«; tudi preko Trsta samoreje 7» nslovanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 GortI*ndt It, Hew Tiri
S
LEPA PkILIKA ZA SLOVENKO, HRVATICO ALI SRBKINJO!
Vdovec z dvema otrokoma, 9 in 11 let stara, išče gospodinjo v
starosti od 30-10 lot; sprva za
plačilo, in i>otem ako bode voljna poročiti se z menoj. I^astujem lastno hišo in zemljišče ter imam stalno in dobro stuzbo. zato je bodočnost zagotovljena. Jaz sem Srbo-lmtit Teško Vanič, pošta Dvor-Podovi.
Ponud.be	se pošljejo na:
Mike Wanich, Box 52, Cabin Creek Jet., W. Va.
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni . zastopnik Mr, JOHN ŽUST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penua. — Komur je potekla naročnina na Glas Na-roda^ naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".

Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
14	(Nadaljevanje.) /
—	Tukaj se nič ne krade, — je odvrnil jrrof Vrbski prijazno ter vzel Iris etui iz roke. — Portreo.' Najbrž, — je dostavil ter »pravil etui v predal.
—	Izgleda kot 4'fka cesarice Evgenije. — je pripomnila Si«rrid.
—	Prav miaš, dete, oddaljena slično>t, — je rekel grof.
- Le lasje mi zde presvetli. — je nadaljevala Rigrid. — YA\ »e mi, da so prilieno taki kot tvoji, Iris.
—	I>a, Sigrid, a ti imaš rikoro prav take la>e kot Evgenija. Zaboj je bil prazen, kajti ko«t zadnji kos je poteg-niLa lris iz
njega dobio povezano ka.>e<o. kateio je pričela skrbno razvijati. Bila je to dolga, ozka kaseta, z vloženim (pokrovom, kot ga ima skri-ii ;a, o bitu .s črnim žametom, srebrnimi zaponami ter dvema klju-■a » ni c ara a.
—	Te ki!-,ete nisem še nikdar videla pri tebi, papa. — je re->\hi Sijrrid. ko je izročila grofu kaseto. — Črni žamet jo dela tako uro bn o.
.Molče je p<»!ožil irrof kaseto v predal. Nato pa se je obrnil ter poglerf&l svojo hčeiiko.
—	t'raa kadeta je lastnina Iris. — je rdkel slovesno. — Zapu-m Liut j' . i:at» i-o sem obljubil varovati, — dokler me ne bo več. Mo-
; i opoioka h i K) sporočila podrobnosti. Sigrid, t.i md jaanciš, da bo pt bš!u kaseta v roke tvoje sestre.
iloiče je jKKtala n:)ada deklica svojemu očetu roko, a Iris je 1 o\e.>ila jriavo ter nedela kot okamenela.
Na srečo j« ne-kdo i>otrkal. Bil je I baldo, ki je poklical Sigrid wn. v domačili zadevah.	*
Ko je Sigrid zapustila sobo. je stopil grof k svoji hčerki t«^r dvignil njeno glavo.
Moje drago dete. — je rekel neizmerno ljubeznjivo. — Saj ni ireba iiakoj umreti, če govorimo slučajno o smrti.
-	Ne, p; pa, j«* rekla pritajeno, skoro z naporom. — Ni to —. : ti veš, da bi napela svoje sile. da ti ne napravim slovo pre-
! vido. Čudno pa je, — ko >em imela preje kaseto v tvojih rokah. — Mitfjaj se m . pupa, — me je ubšla mrzlica, kot neizmerna groza d moji udje so postali težki, tako težki . . .
tiloj pa >e ni smejal. Ljubeznjivo je položil glavo hčerke, kil je ua-ilanjala kot smrtno utrujena nanj. Tudi ni našel nikakih i l»«♦ f da jK>jasiii njene ol>čutke ter jih zavrne.
-	I I o vek je fv>^o^to i>odvrž»u občutkom, ki jih ni mogoče po-ja.siiiti, duševnim utisoiii. bi rekel. — je menil konečno. počasi in pr<m sljeno. Ali se .sedaj boljše počutiS, žarek mojega življenja?
—	Da, h\ala papa. Končano je. a mi leži še vedno v udih, kot mue. n srn. Prosim te. ne povej S Igri d i ničesar o tem. Zasmehovala bi me m trga bi ne prenesla. — prvikrat ne.
—	To bo odalo med nama. — je odvrnil grof priprosto. — Kar 1. ti rad povedal sedaj, naj ne izve noben tretji, niti SigTid.
Xopil je k ta j ur mu predalu ter v/el iz njega dobro zapečateno pismo.	K -
—	Vzemi to, dete, m spravi dobro, neprečitano do moje smrti, - j«- rt-ke! re.sno. — Ti sama mi jamčiš za to, da ne bo ta pečat
/ irobljen. Za t«? ni treba nobene obljube, nobene prisege, ker ti zaupam. Ali boš spravila pismo, dete?
L is je ubogala ter spravila s tresočima .se rokama pismo v žep svoje obleke. Njeni, od razburjenja bledi ustnici, nista izpregovo-i;.i uobi-ne besedice, a njene oči so razodevale, česar niso mogla iz-, i» ji'1*, i iti ustnici, a. grof je d'»bro ritzumel ta nemi jezik in v odgovor je poljubil bledo lice deklice.
Tukaj, — je nadaljeval ter vzel iz predala miniaturno sliko, t kaj, ta slika naj bo tvoja, ker je te tako razveselila. To naj bo /.Ue tajen zakl- d, ker bi ne videl rad. da bi vedela Sigrid za to. Lsih-ko bi jo žalilo, da si ti dobila sliko in ne ona. Mogoče pa bi prišel, ča-», ko bi mislila o originalu te slike manj ljubeznjivo kot pa ti s svojim goikinf srcem in raditega hočem podariti sliko tebi. To je >Uka nioje nesrečne -vstre.
Lahen krik se je Lzvil iz u-ten lris. dtrik presenečenja.
- Dobro, >krij to slLko. moja lris. — kajti ta slika ni namenjena - i t., udi Nl> in >*» pa inogrl odločiti za to. da jo uničim. — je na-J da i.»«-\ h i grot. — Tf/.ko je odločiti, če j«' bilo to prav ali ne. Sedaj 1 j a jw>jdi \ svojo .-.oho, dete moje. kajti ura osamelosti ti bo kori-s'ila. Ni ti treba govorili, kajti \ajen sem citati v tvojem čistem sr-* i iv4d \ knjigi. Med nama ni treba nikakih besed.
In 1 ris j« OiUla. Kot ptioka je prihitela pred par uramiHiavz lol j j.o -t pnjieaJi, a počasi je šla po stopajicah navzgor. V svoji spalni so-1 l>i >m- je zaklenila ter /.aprla tudi vrata, vodeča v sobo Sigrid. kajti I ; delo sc ji je, da čuje njene korake. Nato je <dsprla močno škrinji- j e«. i/ hraMo\> ga le^a. katero ji je dal oče v namenu, da spravi va-^jjo > v oje dia^uc;nosti. .škrinjiea lris pa je imela dvojno dno s . kriv ujm picdalom hi v ta predal je spravila-pismo, ki ji ga je dalj
<	• Nato pa je vzela iz žepa beli etui ter pričela opazovati svoj zakl.. 1. iiiina zeii>k.* z belim venetm rož. Kljub vsej ljubkosti izraza pa »e ji je zdelo, da ima '-lika sedaj krog <ust trpko potezo, potezo,
<	je /ivuhiU) >]K>iiiii«jala na Sigrid. Tedaj pa s«» je zgodilo nekaj čudu« ga. - navdala jo je ista nepopisna groza kot spodaj, v sobi _:"fa in iub 1< ji j«-, »la M) njeni udje težki kot svinec. Čutila je, da u« nioi« i, nadalje opazovati slike, kajti sinje oči na slonovi ko->:i so jo h puotuarale. — Na njene možgane je legla kot gosta siva megla, eutila je. da ji pešajo moči m t-tui je padel iz njenih tresočih se rok.
To jo je piedramik*. Globoko je vzdibnila, ikot člftvek. ki se ,>iibu6i iz iupitolienega spanja. Polagoma je zbrala s\oje misli ter ' si namakala čelo s kolmsko vodo, dokler se ji niso pričele vračati mi li. K temu ji je najbolj še pri|>omogel etui. ki je »e vedno ležal ii.i Deli. IMvproga. ki je tukaj jKikrivala tla iz mramorja, ni bila ta-o ti inia kot spodaj, in padec je bil v«led tega trši. Na srečo pa ni i i'a 'ika poškodovana, pač pa sc je omajal okvir slike in lris je v n oje veliko prc^eneče-nje spoccnala, da .se je nahajala za sliko ženit« ae druga. — slika nekega moškega, v črni suknja ter z belo o vrat-
To j*.* bila interesantna glava z melanholičnim izrazom, ki je bd pat? poNled.ea tega. da so bile obrvi zr&ščene |.kupaj, kar je dalo ocero
otožeu izraz. Ista so mogoče izdajala pomanjkanje enerži-je, a so biia iepo oblikovana.
Na •u'alko reeeno, je bila to slika aristokrata, ]io>na odličnega mi*n in dobi jtljivo-di, tako da se lris ni mogla nagledati te slike, lu
topet »e ju zgodilo nekaj čudnega, morala je jokati, jokati, ne a bi vedela zakaj. Te solze pa so omehčale okorelost, ki Je še Ved-j o driala mlado deklico v svojih sponah in čutila, je, da je zopet ta-ka, kot je biU netoč.
Zaprla je 4Hui v lirivni predal svoje ikrinjice, ko je ključ je
" . j ■" i ■ \
Bruno Cora:
Da ne bi umrla.
Giorgio, devetintrideset let;-\"iktorija, šestintrideset. Dvanajst j let zakonskega življenja. Včeraj sta se sodno ločila.
Vse je končano. Vsakdo od njiju ima pred sabo novo življenje. Tugo, ki ju navdaja zaradi ločitve. prevladuje radost, da sta se končno osvobodila. Ostalo je samo. da dovrwita še nekatere malenkostne po>le (kakor n. pr. da izročita drug drugemu razne stvari in se i sporaziuneta o krajih, na katere j boota hodila, da se ne bi srečevala), iKxsle torej, ki jih nista hotela poveriti ne odvetnikom, ne prijateljem. Zategadelj sta se domenila. da se <se$>taneta na sani eni. j zadnjikrat, danes ob štirih, v neki
sobi hotela Imperiala.
* * *
Vstopita. Molče si podasta rake. Sklenila sta, da se izogneta J
! vsaki dolgočasni sentimentalno-' •oti. Izpila bosta čašo čaja in se j mirno razgovorila. j Drug drugemu si izročita, kar j si imata izročiti. Končano. Sedela za mizo. Pijeta čaj.
Skozi zaprto okno prodira do njih neznosni ropot z uliee. polile: ljudstva. Sredi maze st o j i visoka po-oda h. nniraiLskega stekla, v , nje kroži in kakor blazna šviga vc-jiika. neob čajno lepa rrba.
Prišla sta sem. da se za vselej : rr.izstaneta. ko sta prehodila v. I svojem zakonskem življenju pot, '; polno trpljeaija in lvorbe. ki ju jt- i J izmtušlla. V njiju obrazili je nekaj j .utrujenega in upehanega. Od sil-
.	.	v	• i
I n h naporov se je njuna občutiji-Ivast tako izostrila, da je prešla' • že v bolest, podvrženo neprestanim I 1 izpremembaon.
Razgovarjtfta se tiho. mirno v daljših, ozlovoljena na sivi, deževni dan. na neznosno ropotanje vozov in na hrumeči šum množice, stopajč spodaj po blatni uliei.
Viktorija ostro in pazljivo opazuje rdečo ribo. ki kroži v visoki ■stekleni posodi. Reče:
— Poglej. Giorgio, bolna je. Gledata jo. Res, bolna je. — Gnusen, brezobličen, rumenkast izrastek ji moli iz trebuha, nekakšna bula, nekaj kakor tvor ali živa rana. Kako more sploh živeta! t Ta živa rana. ki jo muči, je mo-
ra *a zajeti še več nego polovico I 1 , ujenrga telesa. Trpi. In straho- j? vito žalostno je gledati, kako se 11 v onih geometrijskih, želatinastih I očeh pojavlja izraz bolečrne in volje, v kateri je nekaj človeškega. 1 Kroži dalje, mučena od bolečin I Naravnost čutiš, da noče obstati,} koi* se boji. da ne pogine.
Giorgio pravi;
—	Poglej, Viktorija, noče "umreti.
* "
Kakor oder v gledališču, ki se , zmrači in se nato ves na novo spre men jen razsvetli, tako sta se njiju duši spremenili in odkrili, da ju je prevzela in prevladala vrtoglavica.
Sklonjena sta nad visoko stekleno posodo, ki se bo skoro iz-: premtnila v mali grob. Kmalu bo , večer. Mrzla zimska noč se že pre-j liva v črnili meglenih potdki-h s mvo reko dnevne svetlobe. Ko se j tuintam spogledala, se vidita kakor razblinjena v temi. Zdi .se ji-
i
ma, kakor da se vse ono, kar ostai j ja somraeno - svetlega v vSo<bi, k; jo uporno osvaja mrak. nab&ra v globini muram-ke posode, v kate- • ri ugaša rdeča pega umirajoče ri 1)0. ki se ziblje kakor plameneek dogoreva joče sveče.
Pozornost steklene posode, v kateri se bori to odvisno življenje. . ^e potegi raijwiri, obsijana z žarki. ■ ki se zlivajo s trenetanjem teh j d veil duš.
I Da, tiKli v njih dveh, poleg vse-j ga. poleg nezve-tobe in žalitve, j poleg muk in Ista je nekaj rdeče-I ga. nekaj, kar noče umreti in kar se giblje, upirajoč se brezobličnemu in gnusnemu tvoru zle usode.
Onadva govorita samo o tej bolni ribi: in čutita, kako se na-jnašajo te besede na njiju trpljenje in muice.
—	Kako mora trpeti 1
; — Človek ne "bi verjel, da more še živeti v takšnem stanjuT
—	Morda je dobila rano od kakega udarca.
—	Da, in l>otem se je morda o-. j kužila v nečisti vodi.
.j Tudi med njima dvema se je !. pojavila rana, 'ki je mogla zarasti, j Jda ni nastopilo nevarno okužen je.
vedno nosila pri sebi. nakar se je oblekla. Pri tem se je polagoma vrnil blfsk v njene oči m barva na njeno mično lice. Ravno je končala svojo toaleto, ko je nekdo skrbno poirkal na vrata.
—	lris. — je rekla Sigrid zadaj. — lris, obisk je spodaj.
—	- Kdo:
—	Cavalicre Spini in Boris Krištoforovič.
—	Oprosti me, Sigrid. Nisem še gotova. — Ali hočeš?
—	Zelo rada. — se je glasil odgovor. — Po kratkem odmoru 'se |J*" zopet glasilo od zunaj: — Tiuli knez Višjegradski je tukaj.
Nekaj časa j»* ostalo znotraj tiho. nakar se je glasilo nekoliko (negotovo:
—	Prosim te. pojdi naprej. Papa j«1 gotovo sprejel gospode? Takoj pridem za teboj . . .
Zunaj pred vratmi pa se je Sigrid oprijemala kljuke, kot da bi morala brez te opore pasti na tlsi.
(Dalje prihodnjič.)