V t»r»*,l»trtrt l«M%ft* ,H,ia in t«lj» t M.n-o.,ru brci poailjanj« na i tm t a »«• !»«» K<:- -* a »cI lata ••*»-•• J ,-irt lata I .. »0 „ I'.i pošti ga f«a l»ta 10 «1 « .1 pol i četrt M* * CD VrfJnUtro in opraTnUtto t na »tolnpm trgiilDom- plati) Mi. Ri 17'.». Št. V Mariboru ^O. julija 1869. O/.nanllnr Zi iiafaHno dvc-.tiipu«• ».- • i m pla.nj« tK^ltšt nati»n« tkrat t kr. »a tisku, '.'krnj 4 kr. it >a tlaka 3kra"h-vsm pitmaiika aa plu jaju po prottorn. Za «ak UMI j« plakat- kolak (itampelj) raJOk. Kakopi.i „f na trajajo. ■bP'*! naj ar Mag.tTolo (ranknjajo. rFe6aJ 11. kdo na kranjskom vlada? Nemški pisatelj Zschokke je zložil krušno povest iz Johe francoskega kralja Ljudevita XV. Imenoval jo je „ruckvvirknngen, oder \verregiert denn? V tej noveli jo dokazal, da na Francoskem o tedanji kraljevski brezvladnosti (anarhiji) ni vladal niti kralj, niti njegova prileža Pompadour, niti kraljević Soubisc, niti kardinal Bernis, nego - kdo ? Lepo družice plemenitih gtvtinj, mlade hišne, morebiti celo piskrovezci. kuharice, kooijaži, strežniki in taka drhal. - denes tn, jutri drug. okrajni načelnik, Ribničan Podboj, izprašujo kmete, kaj so strašnega čuli iz prokletih Zarnikovih ust. Misli ga naninr kakor vse kaže. na sodnji od govor potegniti zaradi besed, ktere je izustil n novosidaoem operskem igra-lišći na Dunaji, ki se je postavilo oh stročkib vse dolitftvske državo , četudi v Gradci izdavani list „Freihoit" o vladikah (škofih), papežih, O cerkvi, da o samem Kristu-u gnusnejo govori, grjo piše, nego je dr. Zamik črtal operske plesalke in glmnaiico, ktere časi re< na odru ifl bolj ne«,) na pol nage kanknn plešejo, kar tudi šaljive dunajske novine „Floh," „Figaro," „Kikeriki" brez kazni smejo huje grajati, nego je to 9tvar kmetom pripovedoval slo- In kdo zdaj vlada pri nas na Kranjskem '.' Kader je mirno jasno venski govornik, vreme, vladni čoluič po gladkih valovih za kratek čas suka c. k, namestnik Kranjska deželna vlada vsr^u na tajiko ve. a vendar vse odobrava. Konrad pl. Evbesfeld , a kader ta čolnič viharji in srditi valovi sunojo v preteč vrtinec, iztrga pl. Evbesfeldu vse kranjske deželo krmilo iz rok časi ljubljanski mestni odbor, časi vojaki in žandarji, časi*tudi muzejski varuh Dežman, kteri si v „Tagblattu" potlej na pomoč vzame, če je troba, celo žene realčnih voditeljev, kakor se je zgodilo pri ovadi trgovskega pomočnika Koblerja. Ljubljanske okolice krmilo pl. Evbosteldu v razburjenih dobah iztrga okrajni glavar Pajek, kteri ga potem časi izroči svojemu uradniku Šlibarju, časi tudi turnarjem in ncmškutnrjem vso vprek, kakor je bilo v Velčem , kjer so nernškutarji iu turnarji zapovedovali vojaškim in žandarskim sabljam , puškam ter bajonetom, — časi ga v roke stisne tudi kacemu ljubljanskemu biriču, kakor na pr, Flaku zadnjič na Igu, Če j« bilo na Francozkem pod Ljudevitom XV. kraljevska brezvladnpsf. kakšno vlado imamo po tem zdaj na Kranjskem? Mestni odbor je v promemoriji in Dežman v svojem „Tagblattu" ovadil vse slovenska novine, še posebno tiste, ktere na svitlo hodijo zunaj Ljubljane, in rea je bil tržaški »Jurij i pušo" potom že dvakrat pograbi jen, kar se je bilo enkrat pripetilo tudi ljubljanskemu „Brcnclju" ; res jo v tiskovno tožbe zapleten v Mariboru izdavani „SIov. Narod" in v Ljubljani tiskani „Triglav", ter čo so bode tako godilo, pojdejo na zatožnjo klop vsi slovenski listi razen „Domovine," „Novic" in „Učiteljskoga Tovarša." Vendar smo trdno preverjeni . da bodo našo novine tudi po sedaj v nevihti hrabro slale, kakor so do zdaj, ker znajo, daje njihov nalog, zlasti V razburjenih dnevih, krepko se boriti, iu ker vodo, da kdor so hoji opeči, naj ogljija v roko ne jemlje; ker so si naposled v svesti da samo napade odbijajo in zavračajo laži nasprotnega novinarstvu , ktero svobodno ter brez kake tiskovne tožbe narod črni, draži in podpihuje, kolikor mu je drago. Ljubljana jo bila z obližjein vred že davno malo ne vsa upokojena, a vendar še /daj po "2—8 dni v Ljubljani zapirajo vinjene ljudi, ako zvečer iz krčmo grede zavpijejo: „živio," čo tudi še noben razglas nikakorsnegn urada ni bil do zdaj nikoli prepovedal „živio" klicati, kakor so se bilo na pr. prepovedalo nositi vižmarske svetinje. Meseci so ininoli. kar je dr, Zar-nik pred svojo volitvijo za kranjski deželni zbor v Trebnjem govoril zbranim volilcem. in zadnje časo se je od besede do besedo v „Slovenski in Narodu" priobčil tedanji Zamikov govor, o kterem še le zdaj trebanjski Socijalno vprašanje. (Dalje.) Misel, da se ima človek nazaj v prvotno prirodno stanje postaviti, se je v to izpačila, da so je pod prirodnim stanjem razumevalo živinsko, ali bolje rekoč zverinsko stanje. Na duševno stran človeka in nje potrebi- se jo bilo celo pozabilo, ali prav za prav zavrgla se je, in za osrečenjfl človeka odvisna smatrala. Po koiisekvencijah, ki so se iz te misli do zadnje skrajnosti razpredlo , se jo nazadnje do tega prišlo, da se ima celo najglavneji steber , na kterem vse človeško društvo denes stoji, in na kterem je od nekdaj stalo, namreč familija, podreti in razdeli. Kakor divja zver v gori tega, kar mi pod izrazom familija razumevamo, ne pozna, ravno tako tudi človeku za njegovo telesno stran familije ni treba. Socijalistični rabulisti ne pripozuavajo nobeno zakonske zveze. Denen gre socijalno gibanje na zapadu posebno na to, da se familija razbije. Čo bi pO njihovem bilo, oni bi otroke starišeni takoj po porodu odvzeli, ter jih kakor nekdaj v Sparti pod nadzorstvom občestva ali države, ali kakor bi se že potem človeško društvo imenovalo, javno odgojevati dali. Država ima odločiti stan in dol .vanje vsakega poedinega. Socialistični rabulisti pravijo, da jo za posameznega nepotrebno, in za človeško društvo celo nevarno , da otroci svojo stariše, iu ti svoje otroke poznavajo, iu ž njimi v rodbinski zvezi vkupno žive. Oni za tega delj tudi nečejo, da bi ljudje posebna rodbinska imena imeli. Čemu to, da bi se sin po očetu klical! Človek je človek, eden kakor drugi. Oni ne pripoznavajo nobenega pozitivnega verozakona. Kdor hoče verovati na kakega boga,Jn* dušo, na večnost, na nevmrjočnost, naj veruje, kdorpaneče, je ravno tako dobro, samo naj s svojo vero ali nevero ustanov človeškega društvu ne moti. Celo to so že rekli, da je za dobre društvene razmere potrebno, da ljudjo niso previsoko znanstveno izobraženi. Tudi mesta so jim na poti; ta velja razdeti , denar odpraviti itd. itd, Take rabulistične misli so med misli to, kar je pajčeviua mod tkaninami. Državo s tako ustrojenim človeškim CVs. kr. ministri, kteri dobivajo iz elOTOLWmrok več plače nego iz nemških uh celo nemškutarskih, vso to tudi na tanko snaj>j vendar vso to radostni dopuščajo, — a ne samo dopuščajo, nego podpirajo, celo z nagradami darujejo nemškutarje, zvesto slušajo njih lažnjive promemorije, predno so se preverili, kaj in kje je resnica; ukazujejo, da se postopa, kakor jim svetujejo naši protivniki, predno, kakor bi jim morala ukazovati dolžnost in vost, pretehtajo, kaj bode konec vsega tega. Naše besede; naše tožbo, naši vpori (protesti) so vedno glas vpijočega v puščavi. V Kranjsko brezvladno položje neizrečeno značajno sveti posebno zadnja ižanska dogodba. Ako bi so žandarji no bili zbali innožno zbranega ljudstva, Velče nam ni porok , da bi pod roko Pajkovegu biriča Flaka ne bili zopet probadali in streljali Ižancev sanm za to, ker so „Naprej zastava slave" pevajoč in „živio" kliknjoč po vasi nesli /ustavo kazat ljudem, ki eri ju niso šo videli, ker je nova. Flak je potlej poročil v Ljubljano po vojake, Irterih je bilo na Igu toliko treba, kolikorPajkovegabiriča, kolikor žandarjer, kolikor vsega tega škandala, o kterem jo „Tagblatt" naglo po sveti raztrosil navadne lnži o pretepu iu ranah, uradni list ..Laib. Ztg." pridno kričal 0 surovem psovanji kemčkih ust na /andarje. —N-asprotno novino ižansko do-godbo imenujejo k e tačk i nered (bauernoxcess), čemur se mi krepko ustavljamo! Če je to bil kak nered, bil je samo nered okrajnega glavarja Pajka, Djegovn biriča Flaka in pod biriško roko stavšib žundurjev. Prepričani smo vendar, da vlada biriča Flaka no potegne v sodnje preiskovanje, nego da mu to netaktnost, utegne celo tako hvaležno pripoznati, kakor je bila hvaležna Hočevarju. Pajku in grofu Auerspcrgu: tudi žandarjem, kteri so bili na Igu, morebiti ne bode na kvaro, da so naredili škandal, ki je po nepotrebnem v tožbo vso ižansko vas in vso Slovence, kteri so bili poprejšnjo nedeljo na Ign , tako gotovo zapletel, kakor gotovo Pajek brez preiskavanja, brez poprej storjenega zapisnika, brez kake razsodbe od Ižancev zahteva 4(> gld., da se i z nebo vojaško šibe. Ta slavni Pajek vedno še zdaj tako dela ter sme deliti . kakor je v poprejšnjih časih, ko jo kmečko mladeniče za kazen strigcl, da so bili podobni kapucincem, in pod palice na stol metal žonske iu moške osobe, v čemer ga je zvesto posnemal zlnsti njegov naiizvrstnejši učenec, zdanji ljuti sovražnik tuborskih razglasov, gr. Chorinskv. Nernškutarji, uradovi ter v njihovih rokah biriči, vojaci in žandarji ... w»^t..^«»»»MM»»»^»»^.m^BnrnliKlw>,Trr>aMrml-,M,, aw i in mipiiMni a—aa.......■ u— i u mii— aai i 1 društvom so v svoji fantaziji krstili na lepo poetično ime : ikarija. Kako si jo njih domišljija vsakdanjo življenje v Ikariji slikala, najbolje za-molčim, kajti resne znanstvene vrednosti, pa tudi resne pogibelji zadenašnje človeško društvo take Banjarije nimajo nobene. K večemu čo kakšnemu mladeniču možgane raz/are, kakor so jih tudi meni kdaj. Kdor ima več domišljije, ta si življenje v Ikariji lepše, prijetnejše slika Vse praktične poskušajo pa, Ikarijo v malih občinah uživotvoriti, in ostalemu svetu na izgled in posnemanje postaviti, so po kratkem birajočem obstanku v nič razphhnile , kakor razplibne n. pr. burkelec na vodi. Denes se je vroča kri socialističnih ra-bufistov že precej ohladila in umirila, razbegana fantazija se je streznila, pa vendar je tudi še denes vse preveč domišljije in poezijo v socijalistični liteiaturi. Gotovo je, da ni noben narod v Evropi tako s socialističnimi idejami prekvasen kakor francoski. Socijnlistične teorijo so na Francoskem vso društvo že tako prekisale , da pri najmanjih povodih, pri najmanjih političnih Inunatijah razločno na površje stopijo. In ravno socijalizem je tisto strašilo, ktero tamošnja vlada kaže političnim Strankam, kader že prehudo ropotati začenjajo, in ž njim politične strasti kroti, češ, če bodete vo mene iz prestola pregnale, pride za menoj socijalizem, iu pod tem se vam bo mnogo huje godilo, nego pod menoj. 8fl vo da vlada kaže socijalizem v najbolj črni obliki, in že velikokrat so politične stranke pred tem krampusom, ki hoče ves društveni red v posip iu prah ruztleči, rep med noge stisnile in vladi popustile. — Francozki socijalisti so po mnogih vsakovrstnih pokusih nazadnje do tega prepričanja prišli, da na temelji denašnjih društvenih razmer, ki so se razvile iz fevdalnega srednjega veka, se ne da društvo ponoviti (restaurirati), da tedaj velja denašnje na fevdnimi stoječe društvo tako do kraja razdeti, da ne bo kamen na kamenu ostal, in potem na drugem novem temelji čisto iz nova početi zidati in graditi. V tem svojem prepri-čunji so začeli denašnje društvene razmere od Vseh strani razbijati, društvene stebre spodkopavati, in nazadnje celo tabula rasa narediti. To n j ili priza-dev uje ni ostalo brez v/peha. denes more izkušeno oko sled njihovega delo-va povsod opaziti. Za francosko vludo je to socijalistično gibanje pravi tedaj pri nas, kakor on lit lase, vedno in vedno pihajo d« n .kakor n. bi ugasnila že umirajoča iskra zadnjih nopokojev. A kaj počenja c Ur. deželna vlada V - Njej na čelu zdaj v Ljubljani stoluje pl. Evbesfeld, mož. kteri bi rad ustrezal obema strankama, in pri tem poslu tako neukn-tno postopa, da često razžali obe. In tega je kriva, brez okoliša s. upamo .zreč., sama Konradova nesposobnost. Polovično delovanje, mazačenje, kader je treba železa ali ognja, rane baš ne izceli, nego nareja vedno hujšo, neo-\ko bi naši d.žavni možje umeh slovenski narod, kteremu so zdravnejšo. kterem so, ter potem delali modro Slovenci pridejo iz Ljubljane, kar je bilo Jpo 9amem 'nerazurau. Ižanci so namreč Slovence res na prihodnjo nedeljo vabili k sebi., obetaje, da jih slo-vesneje sprejmo. Slovenci, nevoljni, da jim je prvi dan bilo v hiši ostati s zastavo, sicer niso pritegnili, a nekaj glasu o tem druzem prihodu je vender ostalo med ljudstvom. V Ljubljano sta bila z Iga v pozni noči prišla dva žandnrja k Pajku s poročilom ob ižanski dogodbi, o kterem je ,81. Narod" že pisal. Naglo se je po Ljubljani raznesel glas, posebno med vojaki, da je ves Ig po konci, ter da kmetje napadajo grad, kjer nimajo zdaj ničesa 'iskati, in več takih neumnosti. Pajkov uradnik Šlibar se je hitro z vojaki postavljeni vladati; ako bi znali položje, v in premišljeno: kranjska dežela ne bi imela niti vedske dogodbe, niti mesar-jenja med kazino in čitalnico, niti ižanskega hrupa; no zalazoval bi se dr. Zamik- ne grabile ne tožile bi so novine slovenske; ne otimale b. se po šent.unji taborsko za.tave; ne iskala bi se sme med vižmarskim taborjem j tako strašno bat.! in med prigodbami poslednjih časov^^ ^ ^ ^ Q nepraveni|izhođ na moćvir h odvezel, u na Ig prišedši dobil vse v trdnem, sladkem spanji. Koliko bi prj nas bilo raenj hrupa, ako bi narod poznali in vedeli z njim občiti ljudje, kteri so postavljeni, da mu ukazujejo, ali kteri mislijo, da se jim ga je treba Tiskarsko društvo" je v nedelo (18. dan t. m.) namerjalo napraviti Ali je ten stvari kriva prev času kazana birokrat na gorečnost ali preobilo hrepenenje po zlatih križih in dovolil, oziraje se na ižanski nedavni, premisleka vredno vznemirjenost (auf. , in poboljšanih službah V Mislimo, da se ne bi zelo premo- regungi kmečkega ljudstva kažoči nered (ezeess), in ker baje niti v pravilih ,1, .ko ret Ta drago z drugi«, pod okriljem vladnega pr.kimavanja, ni besedice, da bi to društvo osnav.alo izhode. A društvena pravda v .2. tih ako rečem.. oa g Ji raykn(-enosti kranjsko slovenskega 'odd. G. govore o „društvenih shodih, ktere odbor osnavlja", in tudi h, 8e ;molP;Pl m č oliU t£ l>-,aktnost, ktera ljudstvu ne da moglo vprašati, ali je dobre % ure hoda od Ljubljane, kolikor je do Ms-nt asa nit pokoja, da bi se pomirilo. Postal, smo otročja igrača v rokah 'tevžeta, res že »hod v pravem zmislu e besede? . kZih eušku arjev in sumovladmh birokratov, kteri o nas tako poro- Dunajske novino N. IV. P e«>« 16. dan .m. v dopisu ,z našega ao du askim ministrom, da ministri potem cesarju pripovedujejo, ka se je mesta govore o ljubljanskih porotnikih, da jih je 214, ,n med temi 70 na-v kranjski dežel, vnel očiten upor (punt), kar je vse grda laž. Da, tako'rodnih, torej niti ne cela tretjina a tudi med en,, je mnogo omahljivih, mo te dn slišali v Ljubljani, slišali gotovo in od strani, v ktero pride Ubogi .Brcncelj" in .Triglav!« Io je zelo bridek sad slovenske odmike od »no«, skrivna novi-a z Dunaja. Nam. ki mirno in z jasnim očesom tO 'zadnjih volitev v mestni odbor, kteri so je ze tedaj mnogo narodnjakov po sTar gledamo dozdeva so od dneva do dneva očitneje, da se to vse nalašč pravici protivilo. „N. f. Presse" v tem dopisu tudi ovaja, kakor jo slo-nareia dozdeva se nam da vladni možje vrabca nalašč streljajo s topom, j venskih nasprotnikov že staroslavn. običaj, nase mariborske in tržaško čo ga tudi ne zadeno samo da se bobnenje daleč na okrog sliši in odmeva novine; zatorej se je „Slov. Narodu", „Primorcu" in n Juriju I pušo« morebiti čroz mojo v sosednje'ter daljne dežele. Morebiti bi velike priprave: žand rji, I nadejati še novih tožeb in zaprek. Stvar je že tako daleč prišla, da mari-pešci konjiki in topniki torej puške, bajoneti, sablje in topovi, smodnik iniborski poštni kontrolor „Slov. Narodu" zapira, ter za cel dan prepozno od-svinec izredni stan ovada. preiskavanja . mesarjenjo pijanih delavcev, zapi-:da.ja ljubljanske dopise. Gosp. kontrolor! če dopiso nosite v črni kabinet, rnnjc 'zaradi nedolžnega kričanja niso res glasu o janjškem pretepu napih-'vsaj tako neukretno ne delajte, nego uredite svojo stvar, da svet ne bode nili do višave kranjsko slovenkega naroda vzmerili do nepokoja, kokoršnegaj vedel, kaj počenjate, ker avstrijska ustavna država je črni kabinet odpravila bi brez tacega orodja ta stvar nikakor en bila dosegla? Vse to bistro vidimo j kakor sami veste, - če v dejanji morebiti še ros ne, vendar vsaj v besedi, ako tudi nam je odkrito povedati, da ne moremo nmeti, kani vso to meri, a vsekako so je paziti, da hudobni svet zopet ne začne ponavljati zanimlji. in kteii je poslednji smoter (cilj) vsega tega početja! Daljo tudi vidimo, j vili pripovedek o razpečatavanji sumnih pisem, da zdanje ministerstvo. kteremu osoda morebiti žena zid piše ozbiljue besede! Dopisnik „Slov. Naroda" iz Trebovljega 15. dan t. m. poroča o sod- mene, tekel, lares, dolitavsko Avstrijo ostavi bolj raztrgano, nego jo je našlo, niku ljubljanskega deželnega sodišča, 23. maja letos bivšem pri velški do-Vsaj na Kranjskem smo pod zdanjim neplemenitim ininisterstvom vrženi v (godbi, in potrdivšem, daje o tej bitvi „Slov. Narod" resnico pisal, ter da žrelo take brezvladnosti, kakoršne v tej zemlji V novejših dobah ni bilo. 'častniki s turnarji vred napadli so po nepotrebi, sam no ve zakaj, noorožne, Imeli bi polno pravico zakričati z glasom , kteri bi so moral slišati dar do Dunaja: „ministri! dolžnost vam je, stvari poznati, kakoršne so v resnici! Pridite semkaje, in prepričajte se snmi<, nii na sebo mesto pošljite zveste može; ka da ne poslušajte vedno samih naših nasprotnikov, nego primite se pravila „audiatur el alteru para", iti osvedočite se, da sto dozdaj napak slišali!" — Tako bi imeli pravico zakričati; a mi tega vendar nika-1 lati ; zakaj bi mi enako ne storili? kor nočemo. Naroda, kteri se bon za življenje in smrt, kakor se v resnici b rimo Slovenci, čaka ŠC mnogo bridkih ur, čaka že mnogo trdega hoja, in iu torej mu ni kvare, ako se v malih bitkah navadi truda in stanovitnosti, predno udari ie/ko kladivo razsodnje ure. Ne udajmo se! Fortes fortuna adjuvat. mirno kmete, in da njemu ni znano, zakaj sodišče o tej stvari preiskuje kmete. — Čudimo se treboveljskemu g. dopisniku , zakaj ne pove tega sodnika po imenu, kajti bil bi kmetom izvrstna priča. Prepohlovni Slovenci vedno molčimo, kader hi trebalo govoriti. Zdaj so časi javnosti. Naši nasprotniki se je tako radi poprijemlje.jo. kader ž njo morejo nam kvaro de- i) o p i s i. Iz LJubljane 17. julija. |Izv. dop.| Kakor smo zdaj zvedeli, nekoliko upanja so 11. dan t. m. Ižanci vendar imeli, da ta dau zopet na fg Iz Trsta, 17. julija. [Izv. dop.j — Minol jo srečno 13. juli, kterega so tukajšnji nezadovoljneži mislili z krvavimi črkami zapisati v zgodovino tržaškega mesta in okolice. Slovenci ne žalujemo hvala Rogu po nobenem naših bratov, dasiravno je pretila trem smrtna kosa. Tudi čitalnic lakonsku drhal ni razrušila, kakor jo bila še 12. t. m. govorica. Za obletnico lanske rabuke so imeli ti prenapetneži velikanske priprave , a policija je žo pred vse zvedela , ter svoj ,,ordre do bataillo" vredila tako, da so bile vse po-skušnjo zastonj. Oklici, ki so se v torek 13. t. in. predpoldne raznašali po mestu, tiskani na belem, črno obrobljenem papirji, k znanim podpihovnlceni, škrat, povsod ga čuti, pa nikjer ga ne vidi, nikjer ga ne moro prijeti, in že državo. In bolj ko so na evropskem zapadu lamilija razbija, bolj raste tista mnrsiktero politično kombinacijo je ta nevidljivi škrat jej pomešal, da ni bilo nič iz nje. Prvi veliki naskok na društveni red je bila velika revulucija leta 1789. (.'udno je le to, in za značaj francoskega naroda znamenito, da društvena tvori na, ki so jej dosta pomenljivo ime „polusvet" dali. Kakor še pred petdesetimi leti ni nobeden verjel, da bo iz „cinaille" izrasel četrti stan delavcev, ravno tako morebiti denes kdo dvoji, da bo iz demi-mnndf ideje, tačas tako slovesno proklamirane, še denes niso v Franciji za celo V peti stan izrastel, pa se moti. javnem življenji pripoznane. Tačas so je izreklo, iu zaklelo, in zapriseglo, Iz vsega tega se vidi, da so na neslovnnskem zapadu društvene da ni in no sme biti nobenih privilegiranih, društveno oddeljenih , različnih stanov več, vsak Francoz je „citoien" (državljan) nič več in nič manj. Pleni razmero že v tisto fazo stopile, ki se jej prehodna, prolazna pravi. Take prehodne fazo so zmerom karakterizovane nekim spakovim polutanstvom; ski stan se je potisnil, kmetiški pa povišal na državljanski stan. in s tem se in tak spak se nam prikazuje v sliki današnjih društvenih razmer je menilo, da so vsi trije stanovi v eno vrsto postavljeni. Komaj so se pa revolucijske vode polegle, so se prikazali zopet stari društveni stanovi, kakor so bili poprej. Do denes je na Francozkem en stan še celo k prvini trem prirastel, namreč stan delavcev, in mesto nobouih, kakor ju revolucija ustanovila, ima denes Francozka štiri društvene stanovi-. Denašuji „ernpire" se posebno na četrti stan opira, ž njim stoji in pade, živi in umrje. Vsi ti štirjo stanovi pa že petega rode, in tu peti društveni stan je tako zvana „demi-monde". Pri nas imamo krive pojmove o tem, kar na Francoskem „demi-monde" imenujejo. Pri nas se pod izrazom „demi-monde" nekako bordelstvo razumevu. Morebiti* je to klijca, iz ktere je prvotno kliknilo, in gotovo je tudi še denes mnogo tega v njem. Demi-monde denes so ni kot poseben društven stan pripoztmn, kar še tudi samo na sebi vzeto ni, demi-monde je denes samo U kilav embrijo Btvorečega so petega stana, in konstatirati se mora, da vsak dan več prostora na evropskem zapadu sploh ne samo na Francoskem, zavzima. Deminioude — im0 samo je žo dosta pomenljivo — se sestavlja iz vseh tistih kamenčkov, ki pri razbijanji familije odpadajo. Ti odpadci, ti kamenčki se konglomerirajo in tako novo društveno obliko stvarajo. V demi-monde spadajo vsi tisti društveni elementi, ki so se po napotkih socijastičuih teorij emancipirali od vseh prirodnih vezil. Demi-monde se novači iz vseh drugih Štirih stanov, in sjcer ne samo ženskega spola, kakor se pri nas krivo misli, nego tudi možkega V demimnndu so oživotvoreno mnoge zapadnoevropske socijalistične teorije '-m familijo razkapa socijalizem tudi občno in v zadnji liniji tudi zapadu Evrope. Vsaj nam Slovanom , ki imamo o društvenih razmerah druge pojemo, nego vladajo na okcidentu, se denašnje tamošnje društvo skoz in skoz spačeno vid. Na zapndu temu morebiti pravijo „fortschritt'i mi Slovani iz našega stališča in gledišča rečemo, da je spačenost in spri-denost. Poglejte kako se zapadni svet vrti! Vsak bi le rad v kratkem m z lahka, tako brez dela in truda n. pr. po igri obogatel. Vsakdo in vsi s« love in pipajo za pozemeljsko blago. Sredstvo za dosego tega ni nobeno preumazano, nobeno prenepošteno, nobeno prepregrešno. Samo grabi t«' grabi kolikor le moreš, kajti iraenje da spoštovanje in uglednost. HobeJ* nobenemu nič več no zaupa. Mož-beseda so zasmehuje, in če država tolik« sile ne bi imela v rokah ta koj hi drug na drugega planil, in bliženj svojeg1 bližnjega napadal, tako je že nravnost iz vsega javnoga in privatnega ljenje zginila. Na zadnje bo še do tega prišlo, da se ne bo nikdo ver brtf revolverja v žepu na ulico upal, da ho vsakter z revolverjem pod «eW" spal, de bo z desno roko juho srkal, a v levi napet revolver držal » P der ho enkrat človeško društvo do tega stanja razbito, potem bo tudi drl* s svojo silo preslaba, in socijalna kriza bo nastala. Človek bi v puh'« Pr' rokovanje zašel, če bi hotel reči, kako ho ta socijalna kriza čez lj"dstvfl';.' m kaj bo za seboj pustila. Dosta je konstatirati,' da se taka kriza pnp' lja, da se bliža in sicer naglo bliža. Kar to krizo Še zadržava, je «»-se preobilna zapadno-evropska svetina v Ameriko in Polinezijo razliva > bodo pa enkrat ti novi svetovi napomeni, potem bo druga. Zemlja « niao prišli povsod v prave roke. Po takem je tudi g. Moring po pošti dobil en eksemplar; oklic se glasi tako-le: „Tržačani • Preteklo je lito od onega tugonosnega dneva, ko so se brici presramotuih starokopitnih načel zedinjeni z služabniki vlade, steklovito vsuli na neoboroiena ljudstvo in ga grozno razkrvavili. Morivcov ni zadela nobena kazen, in orožje, iz kojega šo se krv meščanov kadi, še je vedno v njihovih rokah, pripravljeno za novo trpinčenje ljudstva! Tržačani! ne kličemo vam naproti: Osveta! Opominjamo Vas: bodite pozorni! Avstrijska vlada je vedno lažljiva in prisegolonma, slepi Vas z hinavskimi obljubami, in Vam pošlje sem nesramnega in smešnega prokonzulu, ki v goli zanikernosti javno o svobodi hlebec- med tem ko skrivoma piše za tlako in absolutizem. Bodite pozorni Tržačani! Blagor očet-njave je v ljudskih rokah ! Od vseh strani Evrope se pravica vsled siljenja nemirnih množic, orjaško zbuja. Za vaše dobro ni mar ni kraljem niti njihovim ministrom — ljudstvo samo mora za to skrbeti, da se uresničijo demokratična načela. Ne vstrašito se, nko jih nekoliko še ne upa se lotiti dela, ter pomislite, da pridejo kmalu na njih mesto mnogo drznejši in po-gumnejši. Že davno je znano, da dvorski sopari mamijo in pačijo — ostanimo torej pri ljudstvu in prepustimo častilakomnim iniljakom prazno čast v kraljevih palačah. Denes pa pred vsem položimo na grob mladega Parisi-a venec iz dišečih cvetlic, in drugega na gomilo našega ljubljenca Zechia." — Lahko si mislimo, da Miiringu ta okrožnica ni bila posebno po vleči, zda) vidi, kaj mu jo pomagala vsa dobrota, s ktero se je do zdaj prilizoval Lahom. Pri vsej očetovski njegovi dobri volji so koncema vsaj Lahi tudi pre-videli, s kom imajo opraviti, ter v svojem oklica g. MiJringu dokazali, kaj veljajo prazne fraze, s kterimi jih je v sejah mestnega svetovalstva navduševal. Dobro vemo, da izvira ta oklic ravno iz sredine one množice, ki ga je v spomladi, pri znanih njegovih zvitih govorih, še do nebes povzdigovala. Pa kaj si čeroo, ljudsko pokoljenje je šegavo. danes ti radostno naproti kliče ,,Hosana!" jutre pa te s kamenjem pobija. To je moral to dni rado ali ne rado tudi g. Moring doživeti; iz tega pa naj se uči, da zvijače posamezni k o v nikoli ne morejo prekaniti zdravega ljudskoga mišljenja, in da so sredstva, s kterimi si kanijo veliki gospodje ljudstvo prikupiti, le poredkomn blagonosna. Sploh veliki gospodje ne smejo misliti, da Bo varuhi slepo množice, ki se mora njihovemu veličanstvu ponižno priklanjati, ki mora prisegati na vse, kar izvira iz njihovih mogočnih ust. časi enake hinavščino so že za nami. Znano j)a je. da so ravno te lastnosti in napake iz prejšnjih časov, še dandanes slepilo imenitnih glavačev. — Te misli so gotovo tudi navdajalo pisatelja spredaj omenjenega oklica, a v svoji pregoreči domišljiji jo preskočil meje zmernosti, in najbižn mislil, da pile oglas sredi Italije. Zatorej pa oglas tudi ni imel zaželenega vspeha. Po poldne so se trudilo oblasti, ki imajo skrbeti za varnost, zadušiti vse nerede. Na pokopališče pri sv. Ani napotilo se je blizo '500 oseh, a ni jim bilo mogoče priti ua blagoslovljeno mesto; pripravljeni so bili ondi vojaki, kterih se množica ni upala lotiti. Pri vsem tem so se vendar nekteri drzneži čez zid prikradli v obljubljeno deželo, izmed kterih so trojico vjeli. Oh 10. uri zvečer zbirala se je v obližnji znane kavarne „Chiozza" m navadna množica, ktera se je tudi morala umakniti vojaški sili. Oez noč so vjeli 20 raz-vajencev ter jih pozaprli, in s tem je bil konec temu viharnemu dnevu. Iz Hrvaškega 16, julij [lav dop.] Kdor sam sebe tujih napadov braniti neče, kdor tačas orožje od sebe vrže, kader mu ga je najbolj treba, ta ni vreden, da ga kdo obžaluje, če pada in gine. Tako bitje, ki je svojo obrambo opustilo, je naša narodna stranka. Zadnje orožje, s kterim je svojo eksistencijo naproti Magjarom branila, je bil „Pozor". To orožje, jej je nasprotnik vedel iz rok izbiti, ona pa ni vedela in znala si drugega priskrbeti Denes stoji naša narodna stranka praznili rok pred svojim smrtnim sovražnikom. Vsak sme po njej teptati, vsak jo sme grditi iu sramotiti, vsak sme na njo ^^—iiiiiiiii i n« ■UMiHirimnif* ■ im m«»»:■...iauaca-.motebi«s*mtk\v-. -.mr« da ni za ped raztegniti, množina blaga ne za troho pomnožiti. Zob jo zmerom več, kruha pa ne. Divizor je vsak dan veči, dividend pa zmerom isti, tedaj kvocijent zmerom manjši. Financijulno krize so žc v svojih začetkih tu, za financijalnimi pridejo gospodarstvene, in temi za petami socijalne. Kakor ob časih Juvenala kriči tudi denes svetiua: panem et circenses. Dokler moreš levu kos mesa hititi, boš njegovo rjuvenje vtažil, kader pa mesa ni več, bo teho samega razmrsil. Familija je temelj-kninen vsemu človeškemu društvu. 1/ familije je zrasla zadruga, iz zadruge občina, iz občine županija, iz županije država. Na evropskem zapadu so pa ravno familijo razdevati začeli, dobi o vode, da če se ta temelj-kamen razbije, vsa društvena zgrada na kup z leti. Pa da vidimo, kakšna je denes zapadno evropska familija! Ona je, v kratkih besedah rečeno, skupnost tistih ljudi, ki so od istih roditeljev rojeni, ter pod Stini krovom skupaj stanujejo, tedaj mož in žena s sinovi in hčeri, kar je druge žlahte, ta se žo več v familijo ne šteje. Dokler sta sin ali hčer še nejaka, sta prisiljena pri roditeljih ostali, kakor hitro pa do vrha doraseta zbežita kakor godni srakoperi iz rodbinskega gnezda, od domačega ognjišč: v široki svet koder nju nogo nesejo iu oči peljajo. Familjsku vez, ki je že sama na sobi dosta rahlft bila, je lahko razvezana. Roditeljem je večidel malo mar za to; oni misle, da se popolnoma svojo dolžnost izpolnili, ka so svoje otroke, do njih dvadesetoga leta na svojo stroške odredili in odgo|ili Sin ali hčer si pa gresta kje drugde, kamor jih ravno sreča ali slučaj za nese, vsak za sebe svoj dom stvarjat, ravno tako, kakor so tudi nju roditelji poprej storili. Zapadno-evropska familija nima denes višega namena, nego tega, da se v njej osebnosti stvarajo, te osebnosti do polnoletnosti rede in potem v svet zaženo, da tudi oni ono isto čine. Zapadna Evropa tega kar mi Slovani s familijo razumevamo ne pozna. (Dalje prih.) udariti, na njo pljuniti' Om je rnutastn, pa si ne ve pomagati. Vsak narodno misleči Hrvat se je nadej-d, da bodo vodje narodne stranke po zabrani „Pozora" v kratkem drug opozicijonnlen list osnovali, pa nak! Meseci so že jnetokli, in narodnjaki so šo zmirom brez svojega lista, tako rekoč na cedilu Prvi pogoj za ohranenje samega sebe je delo. Naša narodna strauka p« denes stoji s prekrižanima rokama tu, kakor da jj že vse storila! Če bodemo še dolgo brez javnega organa, skoz kteri bodemo mogli dihati iu govoriti, se bo moglo v kratkem reči v resnici: narodno stranko na Hrvaškem ni nikjer več! Življenje se javi le po žitih, kjer činov ni, tam ni življenja, Zagreb, nekdaj na glasu zavoljo svojega slavizma, je denes pravi Sodoma. Se pet pravičnih se ne bi našlo v njem, Mi smo Prašno globoko padli, pa še padamo naprej. Naš prosti narod je ostirov« I. da je groza, naSe meščanstvo je na prodaj za porcijo gulaša, naša ioteligencija je piškova in spridena Možje, ki so bili še pred kratkim na glasu kot stebri hrvaštva, se denes |>o Kauchovih antichambrih muzajo, da jo grdo videli. Pravi znaiajiu narodnjaki so denes pri nas redki kakor božične muhe. Mi Hrvati smo imeli lepo ime smo imeli lep glas v slovanskem svetu, iu sami sina mislili, da zrno štožir, okoli kterega se bo zdaj zapadno jngoslovanstvo \ eno organicno telo zedi-nilo: slovanski svet. in mi sami smo so v sebi prevarali. Denes nas je — sram pred slovanskim svetom in pred seboj samim. — Kako je vse to prišlo, tega tukaj razkladati no morem, na preiiroko in na predaleko bi mo peljalo. Vam Slovencem pa svetujem, izobraževati vašo mladino, ter trditi posehuo njezin značaj, kajti boj za eksistencijo zahteva izobražene značajno in delavne može, in ker nam takih manjka, zato denes sramotno na tleh ležimo. Narod, ki se tako bojuje, Kakor BO vi Slovenci bojujete, no more propasti, kamo srečo, daje pri nas le desdi del tako, kakor pri vas! — Naši narodnjaki očitavajo Magjaronom, ka oni niso iz svoje lastno notranjo životne sili do vladnega krmila prišli, ampak da so jim k tem posebno vladna denarna sredstva pripomogla. To je rca. Narodnjaki pa to ne pomislijo, da s tem očitavanjem hrvaškemu narodu grd kompliment delajo, češ da je podkupljiv. Magjaroni pa tudi na to očitavanje narodnjakom odgovora dolžni ne ostanejo. Oni jim nasprot nčitlljejo, da je bil tudi njih „llirizem" štirdesetih let le najet in plačan, in da j«' poten, ko je Jelačič svoje dolžnost kot nevedoče orožje dvorski- kumerile storil bil, zopet se v Ilič stulil kakor napihnen mehur , v kterega se 1<' z iglico malko zaboene. Tudi to jo res. Poglejte našega Dr. Gaja I On ki jo križarsko vojsko proti Magjarom oznanoval, denes skrušen in zguron od njih inilodarjev prosi. — Naša deželna vlada ie ni v življenje stopila. Zakaj no V - Vzrok tega je dosta značajen za našo zadove. Naša deželna vlada Laje zato šo ni organizovann, ker imamo preveč za njo sposobnih ljudi. Vsak hoče s kakšno službo za svojo zasluge nadarjen biti, kisi jo jih za denašnji sistem pridobil in ker je takih „zaslužnih" ljudi mnogo in premnogo, no vedo kterim bi so dotična dostojanstvena mesta podelila. Vmes pa še mulo Magjari s svojo centralizacijo mešajo in tako ne moremo ni naprej ni nazaj. K oslavi iiOOlrtiicgn spomina rojstva mojstra Ivana Husa.*) Ker sjiada na letošnje leto pets'oletni spomin rojstva velicega reformatorja, narodnjaka in učenjaka, mojstra Ivana Husa, povstaja dolžnost najprej narodu češkemu, da bi se spominjal dobe, ko jo nastopil iz njegovega naročja mož, ki si je postavil nalogo zmagati z mislijo: svoboda duha, ki je za to misel živel, trpel in umrl. — Z njegovim rojstvom je zasvetila naši domovini nova zora, z njegovimi deli so jo razlila svetloba po daljnem svetu, z njegovo smrtjo jc slavila resnica plameći krst. - Ne le od^ Čehov in Slovanov sploh, temveč tudi od vseh olikanih narodov pričakujemo soglasja, ako povabimo k oslavi spomina tega velicega duha, pričakujemo ga od vsacega. Kdor spozna modrost moža, ki je imel dosti odvažnosti, da ni skrival svojega prepričanja pred svetom obsedenim z predsodki, ki jo poslal prve gorečo iskre med svoj narod, da bi ga prebudil k zgodovinskim činom. Stoletja so prešla, svet je napredoval, iskre so postale plameni, in luč večne resnice, luč svobode duha je posijala med milijone glav in src; ali hoj resnico šo vedno r.i dokončan: narod, za čegar bla Slavnostni odbor. Politični razgled. Delegacije so bile pri cesarju, ki jih .jo prav opravilno ogovoril. Kaiserfeld je izstopil iz cislajtanske delegacije in pri neki živinski razstavi zbranim razlagal, da decemberska ustava nikakor ne stoji na tako trdnih nogah, kakor ji ustavoljubni sanjači domiiljujejo. Kaiserfeld se boji hudih bojev in prosi na živinski razstavi stanovitnosti in značajnosti v prihodnjem boji. Dunajska „Zukunft" si je gotovo zaslužila zahvalo vsacega cislaj-tanskega Slovana, da je v temeljitem uvodnem članku s številkami dokazala kako neizmerno slabo stoji glede Slovanov . narodno ravno p ravnostjo na cislajtanskih srednjih šolah. Po obširnem statističnem razgledu pravi „Zukunft:" S tem izročamo cislajtanski vladi kop.co neovržlj.vih. ker uradnih pričin, ki dokazujejo, da se slovansko prebivalstvo na Ceskem, Ga-liškem in Slovenskem zanemarja v eni izmed najvažnejših koristi, namreč v svojem duševnem razvoji in napredku, da se torej žali v en. najsvetejših pravic, da se pa dozdaj še ni storil noben resen korak odpraviti to kričeče nepravičnosti. Pri vsakem taboru na Slovenskem, pri vsakem meetingu na Moravskom se razlega glasu, klic po narodnih šolah, a dozdaj smo slišali le nevredni izgovor, da so šole predmet deželne avtonomije! V Gorici je nedavno zopet počila petarda — zanesljivo znamenj, da sedanje vladnrenje ni vedelo na italijanski meji še preskrbeti one zado-voljnosti, ktero si želi Nj. veličanstvo za vse avstrijske narode. Iz Brna so poroča „Pol.",da so bile naredbe brnskih ohlastnij proti znanim neredom - „koprlos" — brezumne. So si pač povsod enaki ti varuhi javnega miru in reda. Zdaj je v lirnu zopet vse mirno, razen preiskovalnih sodnikov, ki imajo dela za vse roke. Če torej tudi nimamo mož, ki bi vedeli državljane velikih nesreč braniti, imamo vsaj sodbe, ki krivo — kaznujejo. V oni moravski vasi, kjer so bili tepeni nemški turnarji, namestila jo vlada precej vojaštva „kot eksekucijo." „Mor. orl." vpraša, ali živimo v ustavni državi in ali jo torej dovoljono, koga kaznovati, predno je sodnijsko obsojen. Ko hi „Mor. orl." pogledala na Kranjsko, kjer so vojaki razno biro kaznovali krive in nekrive, ne vprašale bi tako naivno. Wie haisst konstitucioneller staatV! V Novem Sadu je pri volit vi v državni zbor ogerski zmagala narodna stranka srbska . ki je z veliko večino izvolila g. drn Sv. Milctiča. Črnogorski knjez je dovolil, da se smejo brez kazni v svojo domovino povrniti one rodovine, ki so iz političnih ra/logov leta lB6t>. (rno-goro zapustile in se naselile na Hrvaškem ali v Slavoniji. Glasovi, ki dohajajo iz Pariza, pričajo, da tam nikakor no morejo še uganiti, kaj se bo izciinilo iz sedanjih francoskih honiatij. Vsak dan časniki trde, da se je imenovalo novo ministerstvo, vendar pa no morejo povedati niti imen novih ministrov niti, značaja novega ministerstva. Toliko je gotovo, da bi so ministerstvo, ki bi se sestavilo iz nekterih dosedanjih ministrov in iz privržoncev večine v postavodejnem zbora, ne moglo dolgo držati. Veliko nezadovoljnosti jo izbudilo, da se je zbor tako naglomu razpustil, posebno so nezadovoljni oni, kterih volitve niti potrjene niso Čisto neverjetno je, da hi hotela vlada sedanji zbor popolnoma razpustiti in potem razpisati nove volitve, v ktero bi so vlada celo nič ne utikabi, ampak le čakala izida in potem iz nove večine sestavila —- nov kabinet. Kazno stvmi. * (Občni zbor udov mariborske Čitalnice) je bil v nedeljo 18. julija. Blagajnik je položil račun in po kratkem posvetovanji je bilo skleneno, da se udje prostovoljno v posamezne odseke zhero, kteri imajo skrbeti vsak za svojo izbrano področje: eden za dramatične predstave, eden za petje, eden za veselico itd. Vseh odsekov bode šest. — Predno so se prodali odvisni stari časopisi, skleneno je bilo, da se slovenski časopisi ne smojo raztrošati in oddajati temuč, da se kot zgodovinski viri morajo vezati in ohraniti knjižnici in prihodnosti. Po zboru je bila veselica in ples. Pogrešalo se jo zadostno število — plesalk. * (Okrajni zastop mariborski) je poslal na skupno ministerstvo adreso, v kteri prosi, naj bi se popolnoma odpravil konkordat. Adresa sama jasno kažo v boBedi, slogu in mišljenji g. okrajnih adresantov, kako slabe so morale biti šole, v kterih so se ti gospodje učili misliti iu pisati. Ko bi si pač zapisali g. okrajni odborniki nad vrata svoje zbornice: Sutor ne ultra crepidam! * (Mariborske srenjsko volitve) so končane. V 1. in II volilnem odboru je zmagala konservativna, t. j. stranka poprejšnjega odbora. III. razred je volil Brandstatterijance. S tem je splavalo g. Brandstktterju po Dravi upanje, da bi kot mestni župan odločeval tukajšnjo osodo. Kvara morebiti g. Brandstktterju, ki misli, da mora biti „peteršilček" v vsaki „župi", kvara gotovo to ni mestu, ki je odločno pokazalo, da noče hoditi za svojim zastopnikom v deželnem zboru. Izdatelj in vrednik Anton Tomšl*. Lastniki \ Dr. Jote * (Dobrodejno darilo.) Ravno v teh dneh. ko beremo iz Dunaja, kako celi tako imenovani boljši stanovi kakor roparji preže na premoženje svojih sodržavljanov in jih brez usmiljenja in brez vesti slačijo, ravno v teh dneh nas posebno veseli, da nam je mogoče oznaniti čin posebnega človekoljubja in požrtovanja. Kakor se nam je iz zanesljivega vira povedalo, daroval je mašinski vodja južnega železniškega društva, g. Aleksander Gottschalk, rodom Rus, odgojen v Parizu, 11400 gl., pišemo enajst tisoč štiri sto goldinarjev za ustanovitev in izdrževanjc šole, namenjene otrokom delavcev na mariborski železniški delavnici. Blagosrčni dar jo tem više vrednosti, ker g. Gottschalk teh denarjev ni daroval iz kakih službenih „pavšalij", ampak iz lastnega žepa. Ako bo lepi izgled, kterega je dal g Gottschalk vsem onim, ktere je prijazna osodu obdarila s posvetnim premoženjem, našel količkaj posnemanja, potem bodo nastajale toliko potrebne šole za revnih delavcev otroke, če jih tudi vlada ne bo hotela in mogla zidati ker ima ravno z baleti in vojaškimi gumhami preveč posla. Dokler je vsaj posameznim ostalo toliko državljanske čednosti in ljubezni do bližnjega, toliko časa še smemo upati na boljo prihodnost, če tudi privilegirao vladanje človeške osode drugega ne obeta, kakor -- pogin! Živio g. Gottschalk. * (Vladika Strossmavr) jo uaročil kanoniku Račkemu , naj na njegov račun nakupi vse umetniško predmete, ki se zdaj iz zapuščine kardinala Havlika v očitni dražbi prodajajo. Ob enem je brati, da so razkačeni — bržko ne podšuntani — kmetje ulomili v Strossmaverjovo klet in mu 600 vedrov najboljega vina potočili — po tleh. * (Od Postojne) se nam piše: V predzadnjem listu „Slov. Naroda" jo v dopisu iz Ljubljane najti, da jo v žalostni bitvi pri Velčem med dugimi tudi g. Kalčič rojen Pivčan, po plečah tužuega naroda našega mahal in da je bil tudi na Jezici s želodarji. Kaj je to čudo ? nam čisto nič! Saj je bil neki v Ljubljani stanujoč Korl Kalčič baš v vrstah želodarjev pri Jezici ; ta se je udeležil tudi lanskega „d e ut s c h e s S c h u t z e n f e st-a na Duuaji. Mi oba gospoda dobro poznamo, doma sta iz iste srenjo na Notranjskem, ki jo lansko leto slovenskemu „odpadniku" dr. Klunu na Dunaj' zaupnico za njegovo hrabro vedenje v državni zbornici poslala (glej lanskega „Primorca" stv. 3), namreč iz Razdrtega sta doma! — Koliko da učitelji nnšo glavne šol veljajo, presodimo iz tega, ka je naš okraj učitelja iz ljudske šolo, neniškutarja z dušo in s telesom, s krzjo in z mesom za šolskega nadzornika dobil; — Bog pomozi! * (Iz Novega mesta) se nam piše, da v isti primeri kakor hira in se zmanjšuje četa nemškutarjev, kterim jo „dcutsch bis zur Adria" na srci, miruje in spava tudi narodno gibanje in narodon napredek. Pričakujemo, da se nam bodo kaj dejanskega poročilo. Ni nam pa treba dostavljati, da bodemo rajši čuli kaj dobrega, kaj o delovanji narodnjakov, nego nasprotno. * (Denuncijacija in pohvala.) Ljubljanski dopisnik v „N. f. P." pravi h koncu zveriženega dopisa: „da v očigled neprestanemu ščuvanju slovenskih novin, ki v Trstu in Mariboru izhajajo, opomini na Rodetovo smrt niknkor ne morejo tolažiti razburkanih glav, to je jasno." Srečni ljubljanski slovenski listi, ki so si pridobili toliko zadovoljnosti nemškutarskih dopisu-nov, da jim ne ščtijejo policije na glavo! * (Pivka, kakor Kraljevič M a r k o.) To dni je kmečka žena v Ljubljani prodala svojo lase. Rekla je, da je omožena, ter starosti je utegnila biti kacih 30 let. Kader je bil kup narejen ter novci dobljeni, gre v krčmo pred frančiškanski most k J u rk ovcu. Tam je od ene po-poludne do osme uro zvečer popila lfi vrčkov piva, 12 meric (masljicev) vina 2 merici kisle vode, in pojedla 4 obroke (porcione) v polivki zakuhane teletine (ajmohta). Poleg tega vendar ni bila tako zelo pijana , kakor bi se bilo nadejati. Potrošila je 3 gld. 40 kr., morebiti malo ne vse, kar je do bila za lase, ki so najlepša ženska krasota. l.istnii'H opravništva, Oosp, dr. K. H. C. v Lj.-. „Odgovor* smo sprejeli in Vam to potrjujemo. Ker pa niste povedali, v kak namen ste nam ga poslali, ker nočemo namena ugibati in koneeno ker ne mislimo, da l>i Vi smeli tako slabo soditi o naši neodvisnosti, ka bi nnm „z.aukaze1-brez vsake forme takorekoč na vilab prinašali, deli smo spis v miznieo, od koder utegne priti zopet na svetlo, ako se — porazumenio Pri lp, khMiimajcrju in Fed.Bajnbergu je ravnokar prišlo na svetlo: deutsch von A. Pače. Oena eleg. brošure 30 Iti-. j Kdor pošlje 32 kr. v frankiranem listu, pošlje mu knjižico frankirano na vsaki kraj Ign. Kleinmajrova in Fed. Bambergova knjigdir/nifa v Ljubljani Vodnjak in druKi. Tiskar Kduard Jnn/i<