Uhaja vsak Seirtek. Cena mu Ja
3	K na leto. (Za Nemiljo 3 K 60 v, ta Ameriko In druge tuje driave
4	K 60 v.) — Spisi In dopisi se po-illjajo t Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pat Upravnlitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN 2ABAV0.1
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenahi Enostopna petltvrsta (Šestina ..Domoljubove" ilrlne 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne itevllke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hranilnlčnega urada itev. 824.797.-------—
Ste«. 13.
0 Ljubljani, dnš 29. moren 1906.
Leto xix.
Politiški boli.
Za cesarja Jožefa II. se je uve-avilo v avstrijski državi načelo, da nora biti Avstrija vodnica med lemci, avstrijski vladar pa rojen vo-itelj vseh Nemcev. Nemci so bili idaj razkosani na veliko malih kne-evin Nad vsemi temi pa naj go-poduje Avstrija. Zato pa mora biti amo nemška. Vsi narodi avstrijski aj postanejo Nemci. — Če prebi-amo zgodovino, bomo našli, da se vstrija ni ustanovila, da nosi zvo-ec med nemškimi državicami, mar-eč avstrijski narodi so se zbrali krog skupnega vladarja, da bi se žje branili proii turškim napadom, aloga avstrijske vlade je bila, bra-iti se proti Turkom in dežele, ki si I* je že osvojil turški polumesec, ridobiti nazaj za krščansko omiko, d cesarja Jožefa II. sem pa so jeli ozabljati na to nalogo Avstrije, jeli 0 gledati na nemške dežele, med aterimi naj bi imela Avstrija prva-Ta misel pa je rodila veliko rivic v Avstriji malim narodom, ežele, kjer so bivali mali narodi, 3 se zanemarjale. Zanemarjala se je idi naša dežela. Ako gremo po naši omovini od nemške meje doli, naj-
demo ljudi, ki so nadarjeni, delavni, čvrsti, a ti ljudje — so namreč Slovenci — so namenjeni le za hlapce in dekle. Zastonj iščeš svojih ljudij med višjimi uradniki, vojaškimi dostojanstveniki, Slovenec je bil pozabljen, njegova zemlja zanemarjena. Naša dežela je blizu morja, vsaka stvar bi se lahko prodala, trgovina bi bila živahna, obrtnija, ker imamo toliko vodnih sil in toliko zakladov v zemlji, razvita, a pomoči ni bilo od države. Železnice gredo skozi našo deželo le toliko, kolikor ne morejo drugod. Morje se tudi ni vporabilo za nas. Kako zanemarjena je Dalmacija, ki z našo državo nima nobene prave zveze. Zdi se, kakor da bi hotela država čakati, da Nemec zago-spodari v naših deželah in potem šele ona pomaga tem deželam. V očeh ministrov in naših deželnih predsednikov nt imelo slovensko ljudstvo nobene veljave, naš narod jim je bil narod nižje vrste, ki naj bo le za hlapce in dekle.
Prišlo je 1 1866, ki je Avstriji prineslo nesrečno vojsko in tudi osodepolno politiko. Prišla je na površje nova misel: Avstrija naj se razdeli v dve polovici, med Nemce in Mažare. Mažarom, ki jih je bilo okrog 5 milijonov, naj se izročevsi
drugi narodi na Ogrskem, katerih je bilo do 12 miljonov. V tostranski polovici pa naj Nemci gospodujejo drugim narodom. Da bi pa to dosegli, so dali moč v roke bogatašem, velikim obrtnikom, uradnikom in grajščakom. Ti vsi so bili napolnjeni z nemškim duhom. Računali so tako : v mestih bodo pri volitvah odločevali uradniki in veliki obrtniki, na deželi bodo pa veleposeštniki grofje in baroni odrinili kmeta. Njih nakana se jim je posrečila za nekaj časa in vladali so Avstrijo v nemškem duhu.
Sedaj pa se gre za to, da padejo predpravice nekaterih stanov in da se uvede splošna in enaka voli vna pravica. Naša stranka se je že dolgo zavzemala za to zahtevo, a nihče naj ne misli, da so na Dunaju nas poslušali. Kaj še! Na Dunaju nas niso imeli radi, saj nas je hodil tožit rajnki baron Hein. Bog mu daj dobro, gori na Dunaj, češ da smo sami puntarji. Kako pa je prišlo do volivne preosnove?
Naš doDri cesar, ki je toliko britkosti vžil pri svoji družini in svojih vladarskih poslih, je na svoja stara leta sprevidel, da na ta način, kot doslej, ne more več vladati Avstrije. Na Ogrskem so se mu uprli
plemiči, jeli ga osebno napadati in očitno zahtevati, da se ga odstavi kot ogrsk kralja in se posadi na prestol pruski princ. Zahtevali so lastno t ogrsko armado z mažarsko komando. Vsak oficir naj bi se vadil v pokorščini, a ne do vladarja, marveč do mažarskih puntarjev, ki bi potem z vojsko lahko nastopili proti svojemu kralju.
Zabolelo je vladarja v dno duše, ko je videl nezvestobo, neznačajnost in izdajstvo celo takih mažarskih plemičev, katerim je toliko zaupal, da jim je dal čast svojih tajnih svetovalcev. V duhu je gledal usodo narodov, katerim gospodari peščica plemičev, ki mu sedaj kot uporniki silijo pod prestol, hoteč ga podža-gati. Nasproti pa je videl vladar zvestobo in ljubezen preprostega naroda, zato je uvidel, da je najbolje dati ljudstvu pravic in svoboščin, pozvati se nanj s splošno in enako volivno pravico. Razmere na Ogrskem so vplivale tudi na našo državno polovico, kjer je vlada že predložila volivno preosnovo.
Ni ga pametnega in razsodnega človeka med nami, ki bi ne izpre-videl, kaj sledi iz razširjene volivne pravice. Dosledno morajo potem izginiti tudi druge predpravice posameznih stanov. —. Doslej se je pri oddajanju služb pri političnih go-sposkah gledalo le na to, ali je prosilec grof, baron, plemenitaš, in tako so plemenitaši prišli do najboljših in najvplivnejših služb. Naši ljudje pa se niso pospeli višje, naj so bili še tako nadarjeni in spretni, kakor kvečjemu do kakega okrajnega glavarja. Temu se nikar ne čudimo, saj so odločevali v državi le baroni in grofje, ki so gledali na to, da so se najboljše službe oddajale njih sinovom. Ko bo splošna volivna pravica, bo odklenkalo tudi tukaj plemičem, kajti tudi plemič bo poslej veljal le toliko kolikor bo znal. Ce bo imel prazno butico, naj bo šel beračit po starih grajščinah. Zanikrnih, puhlih glav ljudstvo ne bo redilo. Izginiti morajo tudi vse predpravice pri lovu, spremeniti se mora sedanja lovska postava. Pasti morajo tudi vse predpraviee pri vojaštvu. Naš vojak se doslej ni mogel povspeti do kakega višjega mesta, ostal je ubog „gmajnar" in je moral prenašati robate psovke, ki so letele nanj. Le kak Kočevar, ki govori nemški, je splezal do „firerja".
Najboljša mesta pri vojakih so bila doslej prihranjena plemičem, a poslej morajo biti dostopna vsakemu, ki ima le potrebne zmožnosti, četudi je sin zadnjega hribovca.
Volivna preosnova tudi hudo teži naše ljube prijatelje, liberalce. Ti ljudje so hudo bolni, imajo takoime-novano Vidovo bolezen. Kdor ima to bolezen, ne more biti prav nič pri miru ; ne more ravno iti, vzdigne zdaj eno, zdaj drugo roko, zdaj pokaže jezik. Tako delajo tudi naši liberalci. Znani so iz deželnega zbora. Tam je dejal Hribar: Mi smo že dolgo za splošno volivno pravico. Dr. Tavčar pa pravi: Bom vprašal volivce. Nato pa je ta mož glasoval za splošno in enako volivno pravico za v državni zbor, dasi je pred nekaj tedni v državnem zboru govoril proti splošni in enaki volivni pravici.
„Narod" piše enkrat zanjo, drugič zopet, da splošna in enaka volivna pravica ni za nič. Zdaj, ko vidijo, da se ne dii preprečiti, upijejo, da mesta ne smejo voliti s kmeti, marveč naj tvorijo samostojno volivno skupino. Liberalci vedo, da bodo pri volitvi liberalne uradnike po kranjskih mestih preglasovale že bližnje vasi. To jih boli. Zakaj se pa potegujejo? Za mestne koristi? Kaj še! Le za njiluno stranko jim je. Zakaj bi mesta ne mogla v miru in prijaznosti živeti z okolico? Ali ne žive mesta od okoličanov, kmetov? Kmet ne sovraži meščanov. Ti sami so krivi nasprotstva. Kdo pa živi po mestih? Ponajveč ljudje, ki so prišli s kmetov vmesto, ljudje, katerih oče ali dedje vzrastel pod kmečko streho. Tiljudje pomestihpaso pozabili da se po njihovih žilah še pretaka kmečka kri, in so zatajili svoj izvor; odtod nasprotstvo do kmečkega stanu — Liberalcem je le za njihove strankarske koristi. Kam hočejo s svojimi možmi, ki bi tako radi bili poslanci, nobenega upanja pa nimajo na zmago? Za drugo niso, kot za „penzion". Stari Grki so imeli za take doslužene može posebno hišo, ki so jo imenovali pritanej. Tudi našim liberalcem bi svetovali, da sezidajo „svojim možem" tako hišo ža „penzion".
Jezni so liberalci, ker jih kmet več ne posluša. Zato pa psujejo kmeta, češ da je neumen, zabit. Ce dobe liberalci kakega bolnega duhovnika, ki vpije dr. Tavčarju: Živijo, potem jim je tak vse časti vreden gospod žup-
nik, ne pa proklet „far". Kmet, k drži z liberalci, jim je spoštovan gospod, izobražen mož, vrli kmet Ko bi imeli ljudi še tako na špaff kot so jih imeli svoj čas, da bi pi celi deželi tako peli, kakor bi jiir dali glas v Ljubljani, potem bi bik vse prav in ne bi vpili o nadvlad duhovnov. Ljudstvo gre z duhovnom ker mu zaupa, ker ve, da ga ne bi goljufal. Liberalcem pa obrača hrbet ker je zavedno dovolj in razsodno da spoznava neumnosti, ki jih na pravljajo liberalci. Liberalci sami si zakrivili svoj pora-*, in naša dolžnos ni, da jih rešimo pogina.
Hud bo še boj, da se spremen volivni red tudi za deželni zboi Nemci se bodo upirali, slovenski li beralci pa tako ž njimi vlečejo Tak utegnemo doživeti čudno prikazei da bodo deželo kranjsko na Dunaj zastopali skoro izključno poslani Slovenske ljudske stranke, doma p bo ta stranka v manjšini. Po tej pot kot doslej, bomo šli s svojo zahtev dalje, misel po splošni volivni pri vici tudi za deželni zbor bomo gre toliko časa, da bo njen ogenj požg in zdrobil v prah vse njene naspro nike. — —
Zdaj vre v naši državi vprašan o zakonu. Zahteva se, naj se zako sklepa kakor navadna pogodba pri gosposko, in naj bi bil razdružlji Doslej je tudi po naših državni postavah zakon za katoličane nera vezljiv; zakonska vez traja do smrt Nasprotniki pravijo, da se to več t strinja s svobodo, da naj država urei zakon pa svoje, brez ozira na kati liško cerkev. Naj država stori ki hoče, cerkvena postava se ne moi nikdar spremeniti. Dokler bo i svetu še kak katoliški duhovnik, b učil nerazdružljivost zakonske zvez Vzemimo, da se dva, kateri eden je ločen, poročita pred gosposki Otroci iz takega zakona, ko dorasteji zvedo, da njihovi starši niso pri poročeni; iz src otrok izgine ljub zen in spoštovanje do starišev.
Žena, ki živi v takem zakoni uči doma otroke moliti, k zakr mentom sama ne more. Jame jo pe vest, gre k spovedi, a odveze i dobi in je ne more dobiti, dokli se cerkveno ne poroči. Pride nevari bolezen, smrtna ura se bliža, duhovni dasi ga morda pokličejo, ne moi takim dati odveze, dokler se ce kveno ne poročita. Taki zakoni I
donesli nesrečo v družine, zanesel bi se v družine verski boj.
Tudi naši liberalci se potegujejo za to neumnost in zahtevo po raz-poroki bodo menda sprejeli celo v svoj program. No, le stopijo naj pred volivce s tako zahtevo! Nam je prav!
Liberalci zahtevajo tudi, da bi duhovnik več ne smel v šolo. Dobro! Ce se to zgodi, potem tudi otroci ne bodo hodili v šolo Liberalni učitelj bo sam sedel v šoli in bo prebiral tam svoj „Narod". Ljudstvo pozna šalo le do gotove meje.
Ce ima kdo kako veliko in važno pravdo, doma žena in otroci napeto čakajo, kako bo izpadla in večkrat vzdihnejo: Bog daj srečen izid. Sedaj se vrši na Dunaju za kmeta taka važna pravda, ko se gre za razširjenje volivne pravice. Obračajte vso pozornost na njo, bodite na straži za svoje pravice in pazno zasledujte, kako stoji vaša reč!
Liberalci pa naj delajo, kar hočejo; če bodo šli po dosedanji poti dalje, potem bodo mogli kmalu le še v oštarijah zabavljati nad kmetom.
I In če si sedaj sami pomagamo, ko nam še gospodujejo liberalci, si bomo potem še lažje, ko bodo vživali liberalci zasluženi pokoj.
Političen pregled.
Iz državnega zbora.
Razprava o volivni preosnovi t drž. zbornici se je minuli teden nadaljevala in dokončala.. Pri tej razpravi je dobila zbornica popolnoma nevo lice. Običajnega krika in vika, prepirov in psovk danes ni čuti v zbornici. Zbornica je zopet vzgledne torišče resnega parlamentarnega deia. Malone vsi govorniki zagovarjaj« spretno, tudi duhovito svoje politično, socijalno in narodno stališče. Četudi so križajo mnenja, nasprotujejo prepričanja ter pobijajo dokazi, vse se vendar vrši v dostojni obliki, ki je že mnogo let bila neznana avstrijski zbornici. Vprašanje gled volivne preosnove je pa tudi vredno trezne ga in temeljitega razraotri vanja. Sicer je sedanja razprava le bolj načelna, toda ravno tem načinom se bistrijo pojmi, pojasnijo nazori, razprše dvomi in presodki. Razprava je dokazala, da ga ni poslanca, ki bi zagovarjal sedanji volivni red. Tudi veleposestniki in ustavoverni priznavajo, da je preosnova volivnega reda nujno potrebna. Nasprotniki so le enaki volivni pravici, ker se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi glas sluge toliko veljal pri volitvi poslanca, kot glas mogočnega, bogatega kneza,
Nekaj glasov iz govorov o volivni preosnovi v parlamentu.
Kc se je nadaljevala osmi dan razprava o volivni preosnovi, je najpreje govoril naš dični poslanec dr. Susteršič, o čemur pa poročamo pozneje. Za njim je govoril dr Salk, ki je sanjal o nemški Avstriji. Med ostalimi je bil zanimiv govor tirolskega poslanca — kmeta Hivajza, ki je spietno odgovarjal liberalcem, ki so ga hoteli motiti, in dr. Ferjančiču, ki je posvetil svej govor kranjskim „klerikaloemu. Le-ta se je hudoval, v imenu svoje stranke ker je vlada kranjska mesta in trge izvzemši Ljubljano, pomešala med kmečke občine. Spravil se je tudi ta ljubljanskega gospoda knezoškofa, ki v pastirskih listih priporoča boj proti liberalizmu. Deveti dan je prvi govoril dr. Berenrajter, ki je naslikal Nemcem na steno parklja, porast mogoče slovanske večine v zbornici. Ko je govoril še nemški agrarec Gresl, dalmatinski poslanec Biankini, nek poljski kmet ter še nekaj drugih manj važnih govornikov, je bila razprava končana in izvolili so še dva govornika, ki s'a go-gorila šele deveti dan.
Or. austeršič govori.
Dr. Susteršič je pri razpravi o volivni preosnovi v krasnem govoru med živahnim odobravanjem označil stal šče »Slovanske zveze" in posebej Slovencev. Iz lepega govora hočemo, podati tu le par misli. Dejal je, da so vsi dosedanji protigovorniki le pobijali vladni načrt posebno pa načelo splošne in enake volivne pravice; niso pa razodeli zbornici in vladi svojih nasvetov in načrtov. Proti grofa Silva - Taroku je dejal, da bi morali čakati na volivno preosnove najmanj še 20, morda še 50 let, ako bi čakali na stanovske organizacije. Odločno je dalje grajal razdelitev volivnih okrajev na Štajerskem in Koroškem, kar se mora na vsak način popraviti v odseku za volivno preosnovo. Proti zastopniku kranjskega veleposestva grofu Barbotu je dejal, da mi Slovenci Kočevcev nikako ne zatiramo, da jim pa tudi pri najboljši volji ne moremo priznati enega poslanca, ker je Kočevcev le 18 tisoč, med tem ko pride na Kranjskem en poslanec šele na 42 tisoč duš. Konečno je rekel, da tudi katoliška ceekev ne bode imela škode po splošni in enaki volivni pravici, kakor pravijo nekateri. To je prazen strah. Cerkev je le tam trpela škode, kjer se je tesno vezala z ustaveverci. Katoliška cerkev je demokratična in kot taka ima globoke korenine v ljudstvu.
Razprava končana.
V torek je bila razprava o volivni preosnovi, ki je že dosedaj stala državo do 150 tisoč kron končana, na kar se je izvolil odsek 48 članov, ki imajo predelati in izpremeniti vladni načrt, kolikor se jim bo zdelo potrebno. Pri razdelitvi mest v odseku je prišlo do prepirov med divjaki in drugimi poslanci; divjakov je v zbornici 32 in so zahtevali kar štiri zastopnike v odseku. Dali so jim tri.
Tržaike občinske in deželno-zborske volitve.
Zadnjič smo poročali o izidu tržaških volitev t 3. in 4. razredu; danes pa poro- 1
čamo še izid v prvih dveh razredih V drugem mestnem volivnem okraju je bilo izvoljenih 12 kandidatov narodne liberalne stranke. V prvem volivnem razredu je tudi zagotovljena zmaga iredentovski stranki. Novi tržaški občinski svet bo imel zopet 48 pristašev narodne liberalne ali iredentovske stranke in pa gotovo 6 slovenskih občinskih svetnikov.
Zamotana stvar na Ogerskem.
Odkar so proglasili nad Ogersko absolutizem, so se nadutim Mažarom vendar nekoliko nosovi pobesili. Ko je vlada razpustila odbor združenih strank, ki so največ ali morda celo samo one povzročile sedanje razmere na Ogerskem, so ogerski politiki proti temu seveda kar najodločnejše ugovarjali, česar pa danes pri vladi nič več ne upoštevajo. Fejervary je bil zopet pri vladarju in mu poročal, v kakšnem neredu so službene razmere v ogerskih polkih in v vojni mornarici. Ce ostanejo razmeie take, kakršne so sedaj, se mora znižati število vojakov v ogerskem delu skupne armade in v mornarici za 40 odstotkov. Niti poletno brodovje nima niti zadostnega moštva, ostale vojne ladje so pa malone brez posadke. O razpisu novih volitev je baje izjavil vladar, da še ni za to ugoden miren čas. — Bivši vodja združenih strank Košut je pred kratkim obolel in politiki so imeli ob njegovi bolniški postelji važna posvetovanja.
Carinski spor s Srbijo končan.
Ministerstvo je izdalo ukaz, da morajo ravnati carinski uradi z blagom, ki prihaja s Srbskega, po najugodnejših postavkah carinskega tarifa in naznanja, da bo tudi Srbija ravnala z avstro ogrskim blagom tako. Srbski časnikarski urad je priobčil izjavo, da imajo srbski poverjeniki za pogajanja o trgovinski pogodbi med Srbijo in Avstrijo naročeno takoj pričeti s pogajanji o stalni trgovinski pogodbi, ker srbska vlada ni pritrdila začasni trgovinski pogodbi. Srbski poverjeniki so pa pooblaščeni za izjavo, da namerava Srbija ravnati z avstro cgerskim blagom v Srbijo uvažanim po najugodnejših postavkah carinskega tarifa, ako prizna to ugodnost Srbiji tudi Avstro - Ogersk« in če ta dovoli uvoz in prevoz srbske živine, mesa in perutnine, ki jo pa mora naznaniti srbski generalni konzul v Budimpešti.
Razmere v Bosni in Heroe« govini.
Razmere v Bosni in Hercegovini so res grozne. Gibanje, ki so je započeli bosensko hercegovinski vseučiliščniki na Dunaju za pravice in svobodo bosensko hercegovin-skega naroda proti izkorišč<nju dežele po avstrijski vladi, vrlo napreduje. V smislu svojih sklepov se je podalo odposlanstvo bosensko hercegovinskih vseučiliščnikov pod vodstvom gesp. poslanca, dvornega svetnika Vukoviča k predsednikom vseh parlamentarnih klubov, ki so jim obljubili, da za-počno parlamentarno akcijo v njihovem smislu; zlasti simpatično so se jim izrazili slovenski poslanci obeh klubov in jim obljubili svojo posebne pomoč.
Iz Balkana.
Turčija se pripravlja na vojsko?
Iz Skopeli poročajo, da se živahno kre-tajo turške vojaške čete Pod orožje so po klicali del novih čet. Skopeljski poveljnik O man paša je zapovedal zasledovanje vsta-ških čet, ki so se pojavile v sktpeljski •kolioi.
Upori Arnavtov.
Vsi Arnavti po celem okraju p^vlje skem so se uprli vsled novovpelianega davka, ki ga jim ni bilo treba do sedaj pla česati. Pridružili so se jim tudi Srbi, ki ravno tako ne marajo plačevat' novih davkov. Otroci žene in starci so zbežali v gore in se tam skrili. Do zdaj so se uporniki 2e parkrat spopadli s turško vojsko. Oba naroda sta edina v tem, da ne tdnehata prej. dokler novi davki ne odpadeio. Turki so se tega narodnega gibanja precej ustrašili in pričakovati je, da odstranijo na novo vpeljane davke.
Iz Francije.
Gonja proti cerkvi.
Z'dnji čas trdi farcosko časopisje, da je francoska vlada nasproti katoličanom nekoliko rdnehals. ker je miniferstvo za no tranie zadeve ukazalo, naj ne uporabljajo pri zapisovanju cerkverega premoženja nič več vojaštva. A ta odredba je najbrže le pre hodna in imi namen pomiriti katoličane da ne bi preveč nasprotovali p< I volitvah. Kljub vsemu temu se pa poroča še o mmg:h ne mirib nri zapisovanju. Tako se pan ča. da so v V. ndeju zaprli i>-ko veliko kmetov, ki so napadli »rožnike. O I drugad se zopet po roča. da so 1 judie niaiofe »se ceikve izpre menili v trdnjave V nekem drugem n-estu imajo v c-rkvi živeža za tri tedne, »l«na vrati so ;alelana s tramovi. Na Francoskem je prosilo prrd krttkim 15 t-soč duhovnikov za upr>kojen>e in sicer deloma za dosmrtno pakojnino, deloma pa le za prehodne Fodpoie.
Nesreča v Kurijerskih rudnikih.
Velikanska nesreča v Kurijerskih rud nikih je nastala, kakor solijo rudarski strokovnjaki, vsled lahkomiselnosti nadzoroval nrga osebja, ker so nosili rudari odprte svetilke in ker ni b lo n>kak<h rešilnih priprav. Mrtva trupla uoajo spraviti na dan šele v štirih tedn h OJ vseh stranij dobaiajo darila svojc-m nrnesre<*en'h rudarjev. P.pež je daroval 20 0C0 frankov.
Iz francoskega državnega zbora.
Znano je iz zadnj h dveh številk, da so na F.ancoskrm zapodili stare ministre in si izbrali druge. Trda ko so se le ti prvič seMi v zbornci. so se t<ko sprli glede denarnega položaja francoske držaje, ki je siloo žairsten, da e prišlo do burnih ugovorov. D žavni dole Franc je namreč zntša 44 m liard in je jako slabo skrbljeno za redno prkritje dolga. Finančni minister se je s-eer zagovarjal, da položaj ni tako nevaren in je primanjkljaj cenil na 57 miljonov. Francozi bi splah storili ptm-tneje da mesto umetno uprizorjenega boja proti cerkvi rajši
urede denarne razmere francoske države, ki vzbujajo upravičeni sum, da so botdi zb*j«m proti cerkvi odvrniti le pozornost od francoskih državnih dolgov.
Rusija.
Ogromna bomba.
Iz Moskve poročajo,dale tam postavilo pod most varšavske železnice dvaistt delavcev ogromno bombo, ki tehta 28 kvin talov, in ki naj bi bila razbila vlak. Stvar je prišla pravočasno na dan in tako je nesreča preprečena. Ubit je neki stražnik, a vlak je skočil iz tira.
Položaj v Rusiji.
Ravnokar opisani slučaj nam priča, da v Rusiji še n>so popolnoma polegli.,nemirni duhovi in še bolj nas v tem potrjujejo po ročila, ki prihajaj« zadnje dni iz Rusije. Sxer niso ta poročila ropolnoma verjetni, ker prihajajo iz judovsk h krogov, ki iz dna duše sovražijo slovansko Rusijo, ki se le še ne ukloni premoči zlatega judovskega teleta in ne neguje judov tako, kakor bi radi sami in kakor so navijeni drugod po celem svetu Nekai resnice pa mora venderle biti v teh poročilih, ki govore o zopetni revoluciji v Rusiji, koje predhodniki so že tu Pri bunvh volitvah v Lodzu so streljali revolucionarji skozi okna v dvorano, kj»r so bile volitve. Volivci so bežali iz dvorane, nakar so streljali in metali kamenje nanje; vojaki so streliali v množc«. V Moskvi je u>omilo v sred šču mesta 20 z revolverii obotoženih mož v poslopje banke, ki je bila še odrrta, in so oropali 850 tisoč rublje v v zlatu in srebru. Tudi še iz drug'h krajev pr>b»jajo poročila o revolucionarnih pojavih. — Predvolitve ▼ gosudarst»eno dum« so se pričete. L;sti poročajo, da je bilo pri volitvi voli«n<h mož izvoljenih le malo lib rilcev. Večina volivnih mož pripada vladni stranki.
Stesalj obdolžen predaje Port Arturja.
Konrsija, ki je preiskava!« portirtursko predajo, je koc&la svoje delo. Prepričala se je, da je bila predaja prezgodnja ter ne skrajno nujna. D tnalo se je nadalje, da poročla generala Šteslja niso bila resnična, ker je bilo ob času predaje število za boj eoo.'obn'b mož večje, kakor pa je poročal Š eselj. ŽMl je bilo dosti še za en mesec Vsled t'ga je kotni«)ja sklenila Št'slja izro čiti s diSču. Tudi L:nevjč baje z hteva, da se s Š:estiem sodniisko postopa Z devo bo se>eda šele razjasnila srdnijska obravnava.
Lakota na Japenskem.
B da in lakota je na Japonskem dosti l<ujša kakor so to dozdaj poročili razni listi. V nekem okraiu so dobili prebivalci zi riž 18 miljonov jeno* manj kakor druga let«. Po teb krajih si tešijo prebivalci lakoto s tem da kuhajo slamo, listje, koreninice in žel' d prmešavsjo to rižu in vse skupaj jim sl»ži v hrano. Taka hrana se grozn« upira okusu. Preie^ovali so polja in sprevideli, da s« zdrava. § le pri žetvi se je videlo, da je večina klasja šunlja in prazna. Vsi tuici na Japonskem prispevajo s podporami. Japonski o»«ir in cesarioa sta darovala v ta namen 55000 jenov.
SSŠŠŽ6
LISTEK.
Pozno a ne prepozno.
PoUskl spisal Wladialav StrowskL Poslovenil F.
»Neka velika sitnost je zopet doletela občino. Dobil setn od višje gosposke ukaz, da moramo sezidati novo šolo ln pošiljati vanjo svoje otroke. Cela občina je zoper to, a ker ne vemo, kako bi se temu ukazu najbolj vspešno uprli, sno poslali po vas, da bi nain dali dober svet.«
Nato je bilo v hiši tiho in oči vseh so bile obrnjene na očeta,
Oče je nekaj Časa molčal in premišljal. Oči so se mu živahno svetile in v obraz je lahno zardel. Pogledal je po zbranih sosedih in mirno dejal: »Ce zahteva gosposka, da mora biti pri nas šola, kjer bi se otroci kaj koristnega naučili, tedaj nam ne kaže se ustavljati, ampak zahvaliti se moramo za to dobroto ter takoj pričeti z zgradbo šolskega poslopja.«
Kakor bi bilo treščilo sredi hiše, tak utis so imele te očetove besede na poslu-šavce. Nihče tli mogel spraviti iz sebe besedice in nastala je taka tihota v hiši da bi bil slišal muho brenčati.
Oče se je lahno nasmehnil in nadaljeval:
»Ce zahtevajo, naj sezidamo šolsko poslopje, tedaj kar nič ne odlašajmo, ampak takoj jutri pričnimo dovažati, potrebno gradivo, in skrbimo, da bo šola še do zime pod streho. Pošiljali pa ne bomo notri samo otrok, ampak tudi mi stari bomo hodili notri, ker mi smo pouka še mnogo bolj potrebni ko; naši otroci.«
Poslušavci so zrli na očeta z odprtimi očmi in ustmi, tako da so jim pipe padale po tleh. Gledali so očeta kot prikazen z onega sveta.
Po daljšem molku se oglasi stari Gra-har:
»Ali res ti to govoriš, Valentin, ali se mi samo zdi?«
»Da res govorim to Jaz, res! In povem vam, če bi imel jaz moč in vlado, bi vas najprvo poslal v šolo potem šele otroke. Kajti če se vi ne spametujete in ne spremenite svojih mislij, tedaj bo učiteljevo delo brezuspešno, ker kar bo on sezidal s trudom in težavo v šoli, to bote vi doma podrli s svojo nespametjo.«
»Narejeno mu je«, začele so vpiti nekatere ženske.«
»Podkupljen je,« oglasil se je Janez Orča, najbolj neveden mož v celi občini, ki bi bil pa še rad župan. To je dalo drugim pogum in začeli so kričati vse vprek: »Ne maramo šole, ne potrebujemo šole! Mi je ne bomo zidali in svojih otrok tudi ne pošiljali notri, če jo hoče imeti Valentin, pa naj jo sam zida. Mi nimamo denarja zanjo!«
V hiši je nastal nepopisen vik in krik. Vsak je upil na vse grlo in skušal druge prevpiti, vsi so mahali z rokami in nekateri so tolkli z nogami ob tla. Res so se vsi bali šole kot vrag križa.
Oče je vse to mirno poslušal in čakal, da se malo pomire. Ko je nastal spet mir, se je oglasil vnovič Orahar;
»če ste vsi mojih mislf, tedaj se uprimo, da ne bo nikdar šole v našem kraju. Gospodi se ne udajino!«
»Tako je, gospodi se ne udarno I« oglasilo se jih je nekaj.
»Kakšno gospodo pa mislite tu?« vprašal Je oče.
»Gospodo, ki sedi po pisarnah in dela kmetu vedne sitnosti in preglavice s svojimi ukazi in naredbami. Čemu treba tega, da morajo biti luže in vodnjaki ograjeni? Cemu se vtika žandar v vsako stvar, da že kaditi ne smetn, kjer se ineni ljubi. Seveda, davki so vsako leto višji, zdaj naj pa še za šolo plačujem. To si je gospoda zmislila, kmetu ni potreba šole. Njegovi otroci naj bodo kmetje, ni potreba, da bi bili gospodje ali škrici.«
»Čudim se, kako more en pameten človek toliko neumnosti povedati«, reče oče mirno. Če sami tega nič ne razumete, pa saj kakega modrega moža za svet vprašajte. Če se vi nič ne zmenite za to, če vam vaš otrok v lužo pade, mora saj gosposka gledati, da se drugim kaj takega ne primeri. In če se ne bojite za svoj lilev, ki ga lahko požgete, če hodite po njem z gorečo pipo semintja, je to vaša stvar. Gosposka pa mora skrbeti za celo vas, ki lahko vsled vaše neprevidnosti pogori. Davki so seveda veliki, tega ne bom nikdar tajil. Toda če bi znali pisati in bi zapisavali, koliko denarja vsako leto zakadite in znosite v gostilno, pa bi videli, da je ta vsota trikrat višja, kakor vsi davki skupaj. In če plačujete davke, imate saj nekaj od tega — država brani vaše življenje in imetje in čuva nad vašimi pravicami, da vam jih kdo ne krši, a od pijače in od tobaka pa nimate ničesar dobrega, pač pa veliko hudega. Če bi denar, ki ga potratite za pijačo, nalagali v hranilnico, bi kmalu imeli več in boljših dohodkov od posestva, kot jih imate zdaj. In če bi čas, ki ga presedite v gostilni, porabili za delo, )i bilo tudi marsikaj drugače. Ali ni nespa-netno, tratiti čas, zapravljati denar, vbi-ati zdravje z žganjem? Res, nespametni smo in silno zaslepljeni, ravno zato pa iam je potrebna šola, da se saj naši )troci bolj izobrazijo in nauče kaj lepega n za življenje koristnega. Če se upiramo n branimo šole smo kakor bolnik, ki vidi la je njegova bolezen nevarna, pa neče uživati zdravil, ki mu jih zdravnik po-mja.«
Vsi so z veliko napetostjo poslušali te 'četove besede. Marsikoga so prepričale, la je res tako, a večina je ostala trdo-ratna.
»Saj sem rekel, da mu je narejeno.« »Saj vam povem, da so ga škrici pod-upili,« čulo se je vse vprek.
Očeta pa to ni kar nič motilo, am-ak je mirno nadaljeval:
»Upam, da ml ni narejeno, ker na raže sploh ne verujem, tudi podkupili me iso. Pač pa Je nekaj drugega, kar mi avdihuje take misli. Tudi jaz sem mislil i-asih, da je knjiga najbolj nepotrebna var na svetu, posebno še za kmeta. Zato : nisem čisto nič brigal, da bi se bili moji troci, kjerkoli že kaj naučili. Oledal sem na to, da bi svojemu najstarejšemu sinu ga iz srca ljubim, zapustil obširno po-
sestvo, a za vzgojo njegovega duha in razuma se nisem brigal. A njegovo prvo pismo od vojakov mi je malo odprlo oči, bolezen pa je storila ostalo. Starejše gospodinje so me hotele zalivati z žganjem, kar bi mi bilo bolezen gotovo še shujšalo, moja hči pa me je s pametno in skrbno postrežbo otela gotove sinrti. Ko sem že nekoliko okreval, a sem moral še vseeno po cel dan ležati v postelji, bi me bil malone dolg čas umoril, če bi mi ne bila Marica kratila časa s tem, da mi je brala iz zanimivih in koristnih knjig. Po noči tudi nisem mogel spati in imel sem dovolj časa za premišljevanje raznovrstnih stvari. Prišel sem do prepričanja, da so šola in knjige dandanes potrebne vsakemu, tudi kmetu, ker svet povsodi napreduje in vedno več je treba znati. Zakaj pa naj bi ravno kmet ostal brez pouka in izobrazbe? Ali morda zato, da bi lahko na druge valil krivdo svojega slabega stanja in svoje nezadovoljnosti? Verjemite mi, da je tega mnogo kriva naša nevednost. Bodite prepričani, da Je oni naš največji prijatelj, ki nam ponuja šole in pouka.
»Naš krčmar pa ni neumen, saj je prišel k nam brez krajcarja v žepu, a je sedaj izmed vseh najbogatejši v vasi, prvi bogataš, in vendar trdi venomer, da jo hoče gosposka zato začeti zidati, da bi zopet vpeljala tlako,« oglasil se je Grčar.
»Bodite vendar pametni in ne verjemite vsaki bedastoči, ki jo Kdo izblekne. Res je gostilničar prebrisan, toda le zase, za svoj žep. On premišljuje noč in dan, kako bi spravil z nas zadnji krajcar. Če dela to na pošten ali nepošten način, njemu je to vse jedno, samo da polni svoj žep. On ne mara za šolo in vas straši s tlako, ker ve, da se bodo otroci in tako tudi starejši naučili brati in pisati, in bodo rajši doma brali koristne knjige, kot pa da bi posedali po gostilni.«
Grčar je hotel še nekaj ugovarjati, a prehitel ga je stari Ločnikar, ki je pristopil k očetu, mu stisnil roko in dejal: »Zahvaljujem se vam, oče Valentin, za lepe nauke! Tako pametnih besedij že dolgo nisem slišal.«
«Kaj tudi vam šola glavo meša?« oglasi! se je bajtar Kos. »Saj nimate otrok in vi ste za šolo že tudi menda malo prestari, ali ne?«
»Res je, da nimam lastnih otrok, toda vi vsi ste moji otroci, in ker vas ljubim, kot otroke, vam želim sreče in boljših časov. A te nam moredati le poduk in izobrazba, ki se dobi v šoli, in zato sem za šolo.«
»Ha, ha, če smo vaši otroci, nam pa zapišite vaše posestvo v testamentu,« zasmejal se je Kos.
»Posestva in premoženja, ki sem si ga pridobil, ne bom vzel seboj v grob. Otrokom ga tudi ne bom zapustil, ker jih nimam. Zapustil ga bom res vam, toda ne tako, kot mislite, da bi si ga razdelili med seboj. Le predobro vem, kako delajo otroci, kadar si dele očetovo zapuščino. Redkokdaj se to zgodi brez tožb, kletve, sovraštva in prepirov. Zato nečem, da bi se tudi za moje Imetje nekač tako trgali, in zato ga izročim za mq.«
»Zdaj pa že vidim, da se je nekaterim zares zmešalo!« tarnal je Kos ves nesrečen. »Mi tudi ne maramo vašega premoženja za šolo.«
Nato pa se Je oglasil župan:
»Te pravice pa nimate, Kos, da bi v imenu občine tako govorili. Sami zase lahko odklonite kaj takega, a vaše besede niso evangelij, da bi jim morala kar cela občina pritrditi. Če lioče Ločnikar zapustiti svoje premoženje šoli, nam steni izkaže veliko dobroto in v ime občine se mu že naprej zato zahvaljujem.«
To je dalo poguma tudi nekaterim mo-drejšim gospodarjem, ki so bili sicer za šolo, a se niso upali na dan z besedo. ,
»Saj se že dosti dolgo prepiramo, pustimo to in se rajši posvetujtno, kje in kako bomo zidali šolo«,
Šoli nasprotna stranka pa je zopet začela kričati:
»Nečemo šole, šole ne potrebujemo! Pojdimo k gostilničarju, on je pametna modra glava in nam bo najboljše vedel svetovati, kako se je ubranimo.«
Res jih je nato precejšnje število odšlo iz hiše in jo mahnilo naravnost v krčmo.
Občinski pisar, velik prijatelj žganja in lahkomišljenega življenja, je dozdaj sedel popolnoma tiho. Gostilničar ga je podkrepil s pol litrom žganja, tla bi se tudi on oglasil zoper šolo in potem natančno sporočil njemu, kako so obravnavali in sklepali v tej zadevi. A nasproti šoli si ni upal nastopiti, ker se je bal župana in razumnejših gospodarjev. Premišljeval je torej, kako bi storil uslugo gostilničarju, a se pri tem ne zameril županu. Vzel je nato polo papirja, pripravil pero in črnilo in dejal:
»Naša občina nima skoraj prav nič denarja in skoraj nemogoče ji bo, da bi z lastnim denarjem postavila dostojno šolsko poslopje. Najboljše je, če se vsak gospodar, ki je za šolo, tukaj podpiše in zraven pristavi, koliko bo dal prostovoljno za šolo. Na ta način se najlažje prepričamo, koliko denarja že imamo in koliko nam ga še manjka.«
»Tem besedam je sledil splošen molk. Marsikdo se je začel praskati za ušesi in pogledovati proti durim, premišljujoč, kdo ima prav.
Pisarju se je že smehljal obraz, ker je mislil, da je s tem že marsikomu skalil veselje in navdušenje za šolo. Malokdo bo hotel kaj obljubiti in se bo rajši izrekel zoper šolo. A oče, ki je pisarja dobro poznal, se je oglasil:
»Posodite mi malo papir in pero!«
Pisar je začel debelo gledati in začuden podal očetu pero in porinil predenj papir.
Vsi navzoči so strme gledali očeta; tudi jaz sem bil silno radoveden, kaj bo oče naredil s papirjem.
Položil ga je mirno predse, pomočil pero in začel s težko, okorno roko pisati po papirju.
V hiši je bilo tiho, da se je natanko čulo škripanje peresa.
Stran 198	Domoljub 1906._____________st- 13
Razgled po domovini.
Politični shod v Smartnem pri Kranju. Sv. Jožefa dan se je vršil sijajni shod kat. polit, društva za kranjski •kraj v Smartnu pri Kranju. Prostorna veža v župnišču je bila polna d« zadnjega kota, mnogo jih je moralo ostati zunaj pred vrati. Ker je bil shod velikega pomena za bližnjo okolico Kranja, in je vzbudil med zbere-vaici veliko zanimanje za politično delovanje „Slov. ljudske stranke", podajamo nekoliko obširneje poročilo o tem shodu — Po pozdravu predsednika župana Zabreta nastopi prvi govornik g. profesor {are iz Kranja. V poljudni obliki govori o potrebi izobrazbe posebao z ozirom na novo volivno pravico. Ljudje, ako hočejo, da jim bo volivna pravica v korist, morajo biti dovolj izobraženi; zavedati se morajo svojih pravic, da sodelujejo pri postavedaji, pri dovoljevanju davkov, vojakov i. t. d. Izobrazba je torej silno važna, kajti pregovor že pravi, da je nevednost najdražja reč na svetu. Potem dokaže resnico tega pregovora z raznimi vzgledi iz vsakdanjega življenja in kaže na lepe uspehe, ki so jih dosegli izobraženi kmetje na Danskem posebno pri živinoreji. — Seveda nam šola ne podaja zadostne izobrazbe, treba da si sami prizadevamo za njo po izobraževalnih društvih. Tudi sedanji učni načrt bo treba preurediti tako, da bo šola na kmetih podajala mladini naukov, ki jih bodo lahko vporab-Ijevali v poznejšem življenju. — Drugi govornik d i. Krek opisuje sedanji politični položaj. Glavne misli prinašamo v uvodnem članku. Sbod je na predlog predsednika Zabreta na koncu sprejel tudi resolucijo z a nerazdružnost zakona, dalje proti zahtevi 1 i b e r a 1 c e v , d a bi se mesta ločila iz predloženih voli. v n i h okrajev in da se d i Slovencem na Koroškem inStajerskem pravično število poslancev. Zadovoljni in polni navdušenja so se razšli zborovalci, a vsi so izražali željo, da bi bil kmalu zopet kak tak shod. Ljudstvo želi poduka, želi poznati političen položaj, zato je pač želeti, da politično društvo za kranjski okraj večkrat skliče politične shode.
Ljudski shod na Gradežu. Kmetje turjaške in škocijanske fare so imeli tu zborovanje na sv. Jožefa dan. Shodu je predsedoval turjaški župnik g. Horvat. Udeležba je bila jako povoljna. Deželni poslanec g. J a k 1 i č je dokazoval potrebo kmečke zveze, kakoršno imajo tudi drugi stanovi. Krepko je ožigosal lažnjive libe-talce, ki sleparijo ljudi ob času volitev in
kličejo »kmet naj voli kmeta", a delajo pa načrte, kako bi prikrajšali kmeta pri za stopstvu v deželni in državni zbor. Zbore valci so soglasno izjavili, da ne marajo nobenega stika s stranko, ki je za ločitev zakona in izjavili, da pristopijo vsi h kmečki zvezi. — Kako je ljudstvo željno izobrazbe, je pokazal najlepše navzoč kmetski mož, ki je zahteval, naj se ustanovi na primernem kraju izobraževalno društvo.
Kaj hočejo nafti liberalci ? V nedeljo je bil zaupni shed liberalne stranke v »Narodnem Domu" v Ljubljani. Glavna točka vsega posvetovanja je bila cerkev. Ljudje, ki v cerkev ne hodijo, ki leta in leta že niso prejeli sv. zakramentov, ki božje besede že niso davno slišali, taki ljudje najraje kritikujejo cerkev in njene naredbe. To so delali tudi naši kranjski liberalci na praznik Marijinega Oznanenja. Da ta dan večina izmed njih ni videla cerkve od znotraj se razume. Sklepali so — kakor je »Narod" napovedoval — kako bi cerkev oropali njenega premoženja, kako vzeli katoličanom njihove cerkve ter jih razprodali, ogrevali so se za ločitev katoliškega zakona ter za odpravo veronauka iz šol. Prav tako kakor framasoni na Francoskem. In potem se drzne dr. Ferjančič nastopiti proti pastirskem listu našega škofa, ko je vendar storil škof le svojo dolžnost. Ge se katoliška cerkev napada, ali ni poklican v prvi vrsti škof, da jo brani? — Kdaj se bodo vendarle odprle oči še tisti peščici zaslepljenih kmetov, ki posluša še liberalce in gre zanje v boj pri raznih volitvah!
Liberalci za razporoko. 17. t. mes. je napravilo društvo- .Akademija" v »Mestnem Domu" v Ljubljani predavanje e razporoki. Navzoče so bile liberalne gospe, ki so odobravale govor Trillerjevega kon-cipienta d r. N o v a k a , ko je govoril za ločitev. Ne vemo, ,kaj bi te ženske tedaj rekle, ko bi jih možje v resnici zapodili. Kaj poreče k temu govoru dr. Novaka njegova sestra v Idriji?
Nove železnice na Kranjskem, Ž e 1 e z n i c a B r e ž ic e - N o v o me-s t o. Avstrijsko železniško ministrstvo je dalo gosp. Štefanu pl. Danbachiju v Budimpešti enoletno dovoljenje za izvršitev tehniških preddel za ! normalnotirno železnico od postaje Brežice preko Kostanjevice v Novo opesto. — Železnica Kranj-Tržič je tudi zagotovljena. Dela se bodo kmalu pričela. Kranjski kolodvor bodo znatno povečali in razširili. — S e n t j a n-ška železnica. Pretečeni teden je zborovala na Dunaju pod predsedstvom d r.
F o r t a v železniškem ministrstvu komi sija, da izreče svoje mnenje glede tarifov, ki naj bi jih železniško ministrstvo dolo-č.lo za prevoz premoga iz St. Janža po dolenjski železnici. Kranjski deželni odbor je zastopal naš poslanec Povše, ki je na glašal, da je to vprašanje velikega pomena za občine Trebnje, Mirna, Mokronog, Scnt Jaož in okolico ter sploh za celo deželo. Koristno je namreč, da se odpro zakladi premoga v St. Janžu, ker dasi je premoga v deželi veliko, so bile vendar cene letošnjo zimo v Ljubljani in po tovarnah zelo visoke. Da se pa omogoči gradnja označene železnice, je treba, da se določijo za izvoz šentjanskega premoga kolikor mogoče nizki tarifi, da se izplača delo in pospeši izvoz. Vprašanje je v dobrem tiru in upati je, da se tudi ugodno reši.
Delo „s«obodne šole", za kakršno se ogrevajo naši liberalni učitelji, se že kaže po raznih mestih naše države. V W e 1 s u je nedavno prepovedal liberalni krajni šolski svet šolskim otrokom javno se prekrižati in moliti Oče naš. — Ce bodo naši možje volili v ob-činske odbore, iz katerih se sestavljajo krajni šolski sveti, brezverske liberalce, potem znajo marsikje dočakati tako prepoved glede molitve. Zato pozor !
Novo postajaliftče za osebe napravijo na dolenjski železnici Grosuplje-Novo mesto in sicer pri čuvajnici št. 6.
smrtna kosa. V Medvodah je umrl veleposestnik in dolgoletni odbornik »Ljudske Posojilnice" v Ljubljani g. Jožef J a r c. V Ljubljani je pa umrl nagle smrti predsednik kranjske hranilnice g. Jožef Luckmann. V Trstu je umrl upokojeni profesor veronauka čast. g. Jakob Gomil š a k. Naj polivajo v miru I
Socialistični krst. Žs večkrat smo dokazali, da nimajo voditelji socialnih demokratov nebsne vere in da jo hočejo tudi drugim delavcem iztrgati iz srca. Kaka je njihova vera, dokazuje zopet slučaj, ki s« je dogodil v Turinu na L?škem. Tam se jc vršil krst treh otrok, katerih očetje so socialni demokratje. Navzočih je. bile 50 otrok in več moških in žensk. Najprvo so zapeli delavsko himno, potem sta govorila s o ■ cialni demokratFerero in f r a-mason Lava. Zadnji je položil novorojencem roke na glavo in rekel: »Vi Fer-rero Libera, Gagne Marksina in Ghigo Li-bera Idea, rastite v novi socialistični veri' Za to sramotenjs katoliškega krsta so tu-rinski katoličani zadostovali Bogu s spravno službo božjo v cerkvi Marijinega srca.
Piščalka za abstinente, jivce in pijance. Ko je naše secesi-onističao dekadentsko stcijaloo demokraško lete zagledalo luč sveta, so ji mnogi znanci a sorodniki pren kovali kratko življenje. [ oda dete je ostalo zdravo in postaja vedno >olj krepko in glasno. Sedaj je vže prestalo otroške slabosti in dokazalo, kakšne imožnosti da ima. Odslej se bo razvijalo še veliko lepše, in postalo umno in pridno, da jo mati Slovenija «d njega imela veselje in (orist.
Stopili smo v zvezo s poljskimi, češkimi, srbskimi, hrvaškimi, ruskimi, francoskimi, angleškimi, laškimi in vsemi najvažnejšimi nemškimi protialkoholnimi listi, društvi in predstavitelji protialkohelnega gi banja. Tako, da bomo stali popolnoma na višini toka in prinašali najbolj raznovrstne in zanimive reči. Prinašali bomo tudi slike, tičoče se naše tvarine. Da je tudi naša tiskarna zmožna in voljna storiti vse, da bo naš list tudi v zunanjem oziru stal vedno na najvišji mogoči stopinji, je že dokazala.
Vsem naročnikom, zlasti iz dijaških krogov, ki povprašujejo, če bo »Piščalka" še prinašala v prilogi Lermontova, odgovarjamo, da bo priloga prihajala še zanaprej in sicer v sledečem redu: Vže lansko leto so prišle M. J. Lermontova lirične pesmi iz zrelostne dobe (vse brez izbire, da se lažje spozna duh in nazori največjega ruskega pesaika), dalje so prišle .Balade in romance" in dva zvezka »Izbranih liričnih p*sni iz ra'adostne dobe." Prišli bodo trije zvezki »kbranih liričnih pesni iz mladostne dobe", potem zvezek pravlj;c (»Spominčica — in Pravljica za otroke"), dalje dva zvezka raznih verzov, posvečenih, poslanih, napisov, puščic i. t. d.
Potem bo prinašala »Piščalka" M. J. Lermontova izbrane epične pesni. Obširno in jako pohvalno oceno našega preroda je napisal ruski vseučiliški profesor Zabolotskij, ki je zastopal Ruse pri Prešernovi slavnosti, v listu »Filologičeskij Vjestnik."
Krasna povest Olge Kobilanjske .Zemlja", se bo nadaljevala celo leto.
Vsi slovenski abstinentje, pivci in pijanci, naj se naroče na »Piščalko." Stane za celo leto samo 4 krone. Naročnina naj se pošilja v Celje, Zvezna tiskarna, Šilerjeve ulice 3., ali pa po položnici. Dobili bodo sebi obilo prijetnega in podučnega berila in storili dobro delo za slovenski narod.
»Piščalka" ima edini namen — boj zoper alkoholizem, brez vsake druge tendence in barve.
Čudno vreme V Ilirski Bistrici je prejšnji teden gosta toča padala 20 minut in pokrila tla 5 do 8 cm na debelo. Toča je bila debela kot golobja jajca in je padala med gromom in bliskom. — V Begu-
njah na Gorenjskem je zapal rumen o -rjav sneg. Tudi na Koroškem je v celovški okolici zapal rumenkast sneg — V Novem mestu in okolici pa se čuti zadnji čas pogostokrat potresno gibanje. Ko so delavci pri kopanju trtnice prišli dva metra globoko, so se vdrla tla. Pokazala se je doslej še neznana votlina. Delavci so se srečno redili. Te razpoke so v zvezi s po tresnim tresenjem.
Kmetovalci pozor! Po deželi krožijo razni agenti, kateri ponujajo umetno klajo za živino, a navadno pod pretvezo, da bodo poslali samo vzorce. Mesto vzcr-cev pa naročajo pri svojih tvrdkah toliko tega blaga, da ga kmetovalec sploh ne more uporabiti in včasih tudi ne plačati. Torej varujte se teh usiljivih agentov!
Za kruhom se je iz Ljubljane samo pretečeni petek »dpeljalo 155 Slovanov v Ameriko.
Šolske počitnice nameravajo na avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah do ločiti med 1. julijem in 1. septembrom.
Gorenjske novice.
Novice iz poljanske doline.
g Hribovska šola se prične pri nas 1. aprila t. 1.
g Radeokijev veteran 80lttni fant Nace Mrak je umrl v Gabrški gori. Gluh je bil kakor zemlja, ubog pa kakor cerkvena miš. Le kadar mu je kdo prav na glas omenil Radeckija, takrat so se mu z a-iskrile stare oči in skoraj ni mogel dobiti besed, da bi bil vse povedal o tem slavnem vojskovodju in kako so ga vojaki ljubili kot svojega očeta.
g Spoštovani Lovric je parkrat napadel nekega moža, ta mu je pa splačal da se mu je na glavnem poljanskem mostu visoko odkril rekoč: Čast in slava bodi Tebi! tako berem v listu (Gorenjcu) Pavle-tovega Lovrica v 16 postavi, 32 vrsti.
g Cemu si Sla v misijon, je vprašal Lovric grede na Malenski vrh neko žensko? Zato da bom imela za dušo od pridig kakšen dobiček, mu je ta odgovorila — E, kaj, jaz sem pa domačin pa nisem bil med misijontm nikoli v cerkvi; dobiček bodo imeli pa le gostilničarji, se je odrezal Lovric.
g Vprašamo Lovrica, ali res
misli, da ljudje od misijona ne bodo imeli nobenega dobička ? Seveda on ni videl, ker ga ni bilo zraven, da je bilo od 8.—15. marca pri govorih velika cerkev trikrat na dan natlačene polna in jih je nad 2300 ljudij pristopilo k sv. obhajilu. Ljudje pa niso
mogli prehvaliti g. misijonarjev — jezuitov, patra Kunsteljna in Umnika. Tudi Lovric bi bil prav storil in bi imel več vgleda, ko bi bil opravil svojo velikonočno dolžnost, kakor so mo prigovarjali njegovi dobri sorodniki.
g Uganite, kdo je bil zastopnik učiteljstva pri sklepni pro
cesiji ? Nihče diugi, kakor šemasti fa-rovški Tonček, on se je pomešal med otroke in je ž njimi capljal. Ljudje so si pa med seboj šepetali, kdo mu je pač vdihriil to pametno misel in da si je popolnoma primeren prostor izbral, ker ni bilo nikogar od učiteljstva, da bi nadzoroval šolarje
g Nespameten je vsakdo, ki si prizadeva z neumnim liberalizmom odvrniti ljudstvo od Kristusa in od cerkvc. Velikanska množica možkih in ženskih je pri zadnji procesiji očitno pokazala, da je ljudstvo vedno bolj božje in naše!
Iz medvodske občine.
g Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah je umrl po kratki a zelo mučni bolezni. Bil je zelo izveden v gospodarskih in pravnih zadevah, in tudi rad ljudem svetoval in pomagal. Kako je bil pokojnik priljubljen pri vseh slojih prebivalstva, je pokazal njegov veličasten pogreb. Učitelj Grmek bi bil tudi rad njega dobil pod svojo komando za občinske volitve, toda Josip Jaro ni bil mož, ki bi se dal od ljudi Grmekove baže diktirati prepričanje, in je bil popolnoma odličen voliti pristaše slovenske ljudske stranke. Le nevarna bolezen, vsled katere je sedaj umrl, mu je zabranila, da ni prišel na volišče. Ko je spoznal, da je njegova bolezen vedno hujša, se je dal prevideti na smrt in tudi spodbudno umrl. Svoje časne zadeve je že poprej uravnal. N. v m. p,-
g V »Gorenjcu" je priobčila Gr-mekova požarna bramba izkaz prostovoljnih daril za gasilno orodje. To je gotovo Grme-kovo maslo. Če hoče gasilno društvo, da bode imelo v občini zaupanje, naj se varuje »Gorenjca" in naj se otrese Grmeka. Pristaši slovenske ljudske stranke, kateri imajo v občini veliko večine, nečejo nič vedeti o Grmeku in njegovem liberalizmu, pa tudi onim ne zaupajo, kateri se z njimi bratijo.
g Da je sv. mašo opuščala se je očitalo v »Gorenjcu" Semičevi ženi iz Ločnice. Mi Grmeku in njegovi ženi opuščanja sv. maše do sedaj še nismo očitali, sedaj pa bi radi vedeli, kam hodita k maši, in kam sta hodila, ko sta bila še v selski dolini, da bodemo mogli usta zamašiti tistim, ki pravijo, da se ta dva človeka z mašami ne bosta pregnala.
g Novega župnika v Sori bo imenoval liberalni učitelj Grmek, .Gorenjčevo" uredništvo ga bo pa potrdilo. Zato je »Go-
renjeo" naznanil komisijski ogled, in 22. marca t. 1. je prišsl Grmek ogledovat žup-nišče. Zadnji obrok za vlaganje prošenj bo določil g. Grmek v ,Gorenjcu", in se imajo prošnje nanj nasloviti; vendar velja če tudi kdo takoj vloži. Prednost imajo oni gg duhovniki, ki se nagibajo na liberalno stran. To se daje pravočasno na znanje vsem, kateri mislijo prositi za to župnijo.
Iz kranjskega okraja.
g Občni zbor Vincenoijeva družbe v Kranju je bil dne 18. maica pod predsedmštvom gospe Šivnikove prav dobro obiskan. Nagovor je imel č. g dekan Koblar, ki je pojasnil, kako daleč je dospela zadeva o naseljitvi usmiljenk v Kranju, za kar se trudi družba. Iz poročil tajnice in blagajničarice posnemamo, da ima družba 110 pravih članov in 66 podpornikov in da podpira 29 siromašnih oseb. Dohodkov je imela družba v minulem letu 2902 K 15 h, od katerih se je porabilo 968 K 2 h za podporo ubožcev, ostalo pa se je naložilo v kranjsko hranilnico kot f«nd za vzdrževanje usmiljenih sester, ki bodo bolnikom po hišah stregle. Na predlog gospe Dalenčeve se je volil nov odbor, namreč: Gospa Le ©pol-dina Šavnik, župana soproga, za predsednico; gospa Marija Marenčič, za I. podpredsednico; gospa Marija Likozar, trgovka, za II. podpredsednico; gdč. Josi-pina Pavšlar, za blagajničarico; gdč. Inka Krisper, za blagajničarice namestnico; gdč. Josipina Poleo za tajnico; gdč. Marija Nadižar za tajnice namestnico, gdč. Frančiška Pernič za gospodarico; č. g. A. Koblar za vodjo; č. g. prof. dr. F r. P e r r 6 za namestnika in gg. Jordan in Barle za pregledovalca računov.
g V Cerkljah na Gorenjakem
je začela smit pobirati p.jance. Bogatelov Jože jim je pot pokazal. Pokopali so 18. sušca mladega moža Ločana, ki je vsled šnopsa prezgidaj umrl Ž;na je vsled istega vzroka umrla tri dni pred svojim možem v Podgori. Pogreba tega nesrečnega moža se je udeležil tudi ljublj. župan Kan Hribar.
Iz kamniškega okraja.
g V Preserji fare Homec je stroj v Staretovi tovarni popolnoma odtrgal roko delavcu Mat. Zupanu. Stroj ga je vlekel in vrtil gotovo 100 krat okoli, dokler ni truplo odletelo brez roke. Nesrečneža so prepeljali v ljubljansko bolnišnico; upajo, da bo ozdravel. Čudno je, da se ravno v tej tovarni dogajajo vtdio nesreče, da so že skoro vsi delavci nažagrni.
g Iz Mengša. Enorazred-n i c • v Trzinu bodo razširili v dvoraz ■ rednico, tako zahtevajo višje oblasti. Ker je
že v Jaršah dozidana dvorazrednica, ki se jeseni odpre, bosta zunaj f«re dre dvoraz-rednici, kar bo gotovo občutno breme za vse bodoče katehete. — V Domžalah so bili pretečene dni na en dan trije mrliči, kar se še gotovo ni pripetilo. Ce bi ne bilo sedaj doma pokopališča, bi bilo treba vse tri prepeljati na dolgo pot v Mengeš. Zato ne morejo Damžalci nikdar dosti hvaležni biti g. beneficijatu F. B rniku, da jim je tako hitro preskrbel tako lepa pokopališče. Sedaj se zida tudi novo gospodarsko poslopje, pre-naredil se bo vrt, postavila se bo nova krasna kapelica, kjer se bo tudi lahko maše valo. Bog daj, da bi vrli Domžalci še naprej podpirali svojega duhov, voditelja! — Tamburaški zbor je dobil norega vodjo v osebi poštenega, izobraženega mladeniča Ant Kompareta. Kdor pozna razmere pri nas, mora vedeti, da je to požrtroralno, da podučuje tamburaše, četudi cel dan r to rami dela in podučuje zastonj. To stori le, ker ima roljo in s r c e za društro. Zato ga naj Bog živi!
g Iz Doba. Izobraževalno društvo je res prineslo novo življenje v prijazni Dob. Vse sc zanima za društvo, vse hoče pristopiti k društvu; zdaj imamo že 1 5 0 članov. Saj je pa tudi res zanimivo. Knjig imamo že nad 300, časopisor kolikor si člani želijo; ko se naveličamo brati, si pa skozi »Helioplast" ogledujemo imenitna mesta in kraje in zastonj vidimo več kakor bi r kaki panorami videli za denar. V 14. dneh je bilo izposojenih nad 200 knjig; prebranih že 13 0. Prihodnjo nedeljo začne pevski zbors svojimi vajami; gospod župnik so društvu podarili lep, velik, še skoraj čisto nov harmonij. Ker so pa naši člani jako radovedni — posebno neki mož tam od moravške meje. ki je po ustanovnem občnem zboru rotil ljubljanske gospode, naj vendar pridejo še katerikrat k nam predavat, ker nas ima tako .strašen ferbc" — zato društvo rado prireja predavanja. Na sv. Jožefa praznik je društvo napravilo v obliki predavanja (predaval dr. F. G r i r e c) lep izlet iz Moskve po sibirski železnioi v Vladi-v o s t o k. Člani so bili veseli tako lepega in zanimivega izleta, ki ga je preskrbelo in plačalo društvo, sibirska železnica je bila pa tudi ponosna, da je rozila izobražeralno društvo, ker je tako velika čast še ni doletela; zato se je vse izvršile r splošno za-dovoljnost. Do Vladivostoka smo šli skupno in za vse je skrbelo društvo, za nazaj je moral pa rsak sam zase skrbeti; vsem se je že na obrazu bralo, da niso prav nič v zadregi, ampak jako reseli in zadovoljni. — Posebno zanimiro je bilo pa v nedeljo 25. t m., ko nam je g profesor E. J a r e predaval „ I z zgodo-
vine slovenskega kmeta", ki je obenem zgodovina slovenskega naroda. Popeljal nas je nazaj v stare čase, ko so nas tlačili še divji Obri, dokler nas ni mogočni slovanski kralj Samo sprejel pod svoje varstvo. Kmalu je pa prišlo nemško gospodstvo, prišli so Turki in z njimi žalostni tužni časi; kmet je mnogo trpel od domačih in tuj h ttačiteljev. G. prof. nam je živo opisal nekoliko prizorov iz zgodovine kmečkih uporov, nazadnje pa popisal, kako je prišel slov. kmet do sedaoje prostosti. Slov. kmet, ki je že toliko prestal, lahko s pogumom gleda v prihodnost; a za lepšo prihodnost je posebno potrebno pametno, trezno življenje in marljivo izobraževanje. — Vsi smo imeli le eno željo in prošnjo: da bi g. prof. še katerikrat obiskal naše društvo; g. prof. nam je to res obljubil.
Bohinjske novice.
g Novo zimo smo dobili v Bohinju, Snega je padlo skoro pol metra. Že smo se veselili, da se po 5 mesecih sneg izgubi — pa se nam je veselje pokazilo. Na Kopriv-niku je še starega pol drugi čevelj.
g Rujav sneg je ležal 23. marca zjutraj povsodi. Čudna prikazen. Opoldne isti dan pa je gromelo, malo so se videli bliski — in sneg je padal prav pošteno.
g Tridnevnico smo imeli za sv. Jožefa v Srednji rasi. Imela sta jo preč. go spoda Pater Arrelij in Pater Klemen iz Bre-zij. Cerkev je bila vedno natlačeno polna in z vel.kim zanimanjem so ljudje poslušali prelepe govore obeh govornikov. Obhajanih je bilo 1400 vernikov. Pač lepo število.
g Vaprejemanje novih udov v mladeniško Marijino družbo in ponovitev posvečenja starih udov je bil« popoldne. Zbrali smo se fantje v ^družbeni sobi" in se v dolgem sprevodu pomikali proti cerkvi. Slovesno pritrkavanje zvonov nas je spremljalo. Lep in obenem nardušu joč prizor.
g 16 novih mladeničav ima Marijina družba. — Skupno 120 udor brez mož — ki so tudi še v družbi. Lihko pa bi
bilo število mladeničev še rečje, ko bi--
no, saj veste, ko bi ne bilo onega strahu
kaj bodo nekateri rekli--.
g Čudno aaatavljeno pismo, ki zabavlja čez lepo cerkveno slovesnost, se je našlo v cerkvi r klopth. Pametni ljudje pa vsi hvalijo tridnevnico. Kdo bi ga neki pisal? — Kdor ga je, naj se le pošteno prime za nos, ker je prišlo pismo na napačen naslov!
g Z novo železnico nas vedno tolažijo; pa se nam zdi, da se do jesoni skoro ne bomo fie vozili po njL
g Dalo za »Gasilni dom«,
prav vrlo napreduje Apno je že doma, obrisi narejeni, kamenje se koplje — ko izgine sneg, pričao zidarji s svojim delom.
g Cesto proti Srednji vasi popravlja oestni odbor. Saj pa je bilo tudi potrebno. »Luža" je stala tukaj tudi takrat, ko je bilo zelo gorko solnce. Pod lipo je tudi precej »luže" okoli korita. — Ni ravno v povzdigo lepote v Srednji vasi.
Iz drugih krajev Gorenjske^ g Dobrova pri Ljubljani Naša dekliška Marijina družba je priredila dne 18. t. m. predstavo pod vodstvom preč. g kapelana M Kosa. Predstava se je ponav ljala dne 19. t. m. Obakrat se je zbralo ve liko radovednega ljudstva. Vspored je bil: 1. »Poboljšana trmoglavka". Igra v enem dejanju. 2. Psalm 102 (deklamacija). 3. Nagovor in 4. »Luknja v namiznem prtute. Saloigra v enem dejanju. Dekleta so vse brez izjeme, prav častno izvršile svojo nalogo in želimo, da bi še večkrat nastopile na odru in nam napravile tako pošteno zabavo. Na tem mestu izrekam najlepšo zahvalo preč. g. kaplanu M. Kosu za ves trud, ki ga je imel s tem, da je dekleta v kratkem času tako izvežbal, da so tako izvrstno igrale.
Dolenjske novice.
Z ribniške zemlje.
d Umrl je v Gornjem gradu na Štajerskem v najboljši moški dobi sodnik Maks Vidio. Pokojnik je služboval prej kot adjunkt v Ribnici in je pri Ribničanih radi svoje prijaznosti gotovo še v najboljem spominu. Oital je .fint" do konca življenja.
d Ustrelil se je v neki kočevski gostilni 201ctni urarski pomočnik Fr. Pajnič. Doma je bil iz R<bnice.
d Slovesno pokopali so v četrtek 22 marca v Sodražici soprogo deželnega poslanca Primoža Pakiža.
d Draga Draga I Kam greš I Pod „pikelhavbo.u Pri občinskih volitvah 17. marca zmagali so Kočevarji.
d Sprevodniki, demokra&ki apostoli. Začetkom marca je neki sprevodnik dol. železnico med potaiki sila« zabavljal čez dr. Kreka in sploh čez vse duhovnike ia hvalil francoske prostozidarje. Kako se to vjema z njihovo službo, hočemo prihodnjič vprašati gori v Beljaku. Sicer naj P» sprevodniki nikar ne mislijo, da bi bila uma in edina resnica, kar je brati v socialno demokraških listih; drugega pa taki sprevodniki ne vedo.
d Dolenjska železnioa se p«-kriva iz lastnih dohodkov. Toliko v ved-
nost našim liberalcem, da ne bodo zopet krošnjarili z garancijskim fondom kot so ob zadnji Drobni če vi volitvi.
d Ribniški župan in obenem cerkveni ključar ni hotel podpisati pole zoper ločitev zakona ln pritisniti nanjo občinski pečat. Tuli odborniki se niso podpisali. To kaže, da je ta občinski odbor mnenja, da bo za občino boljše, ako se bo zakon lahko razdrl. Vendar pa ve vsak, kdor je količkaj pogledal v občinsko upravo, koliko sitnosti in stroškov provzročajo vdove po svetu razkropljenih domačinov. Po novem zakonu se bo pa lahko zgodilo, da kak do mačin nakoplje deset žen in celo kopo otrok domači občni na glavo. Tako znajo liberalni občinski gospodarji v svoji zagrizenosti zoper vse, kar je ceikvenega, skrbeti za blagor občine.
d Duhovnikov se boje liberalci v občinske odbore, ker se boje za svojo iz liberalnih listov nasrkano modrost, s katero hočejo zapeljati tudi premalo prebrisane ljudi. Da bi jih duhovnik ne pokazal pred odborom v pravi podobi zato kriče: Ne noter! Vun ž njim! Krščanski možje, vi s svojimi glasovi pa postavite duhovnika, da bo v odboru varih vaše vere in vašega blagostanja. Saj liberalni odborniki ravno v zadevi zakona kažejo, da so protiverskega duha.
d Živahen shod je bil sv. Jožefa dan na Gradežu kot priprava na „kmetsko zvezo." Govoril je nas poslanec g. Jaklič. Ljudstvo se je zgražalo nad ostudnolažnji-vim dopisom v „ Narodu", s katerim dopisom tudi znani liberalci nečejo biti v zvezi. Zborovalci so se izjavili, da nočejo imeti prav nič opraviti z ljudmi, ki so za ločitev zakona in za svobodno t. j. brezversko šolo. Kako posebno mlajši naraščaj hrepeni po izobrazbi, kazala je zahteva mladega kmeta, da se na primernem kraju ustanovi izobraževalno društvo.
Iz litijskega okraja.
Občinske volitve v veliki šmar-tinski občini, d Zora puca, bit' če dana,
nič ne muca, liberalna stranka je poparjena kot slana. To poparjenost izdaje vse liberalno vpitje v neskončnih dopisih v »Narodu." Vpijejo, da ne bi deželna vlada dobita prave in resnične slike o teh turških volitvah. Pa če bi volitve nič druzega ne koristile, so vsaj očistile obzorje, pregnale meglo, da se je v jasni svetlobi pokazal vsak mož, kaj da je. No, dvomijo nekateri še vedno, kaj je Leopold Hostnik.
d Leopold Hostnik, župan Smartinski, kaj je on?I To vprašanje pretresa megleni Smartinski svet. Oa sam pravi, da ni liberalec. Drugi spet pravijo, da je skrit liberalec i« 10 let, odkar
hodi peresce iz liberalne litijske deteljice Jenko osrečevat Sv. Večer. Hud. bni jeziki spet kličejo, da je skriven klerikalec, ker je pred volitvami skrivaj romal v Kamnik h g. dekanu Lavrenčču. »Narod" ga imenuje pristaša neodvisne kmečke stranke in nasprotnika duhovske stranke Toda kmečke stranke na Kran skem ni, in duhovske tudi ne in tako bi se Polde v nič izgub i. In tako je postal Leopold Hostnik največja uganka 20 stoletja. Kdo naj jo razreši ? Mi sovraženi .Dtmoljubotci" si laskamo da se nam je posrečilo razrešiti to uganko. V ta namen priobčimo neko povest iz predvolit-venih časov. Bilo je par dnij pred 5. marcem,
—	zgodovinskim dnem. Precij litijskih liberalcev se je zbralo v gostoljubnem županovem hramu. Zvečer so se židane volje — seveda ne sladkoginjeni — vračali domov. Zazvoni angeljsko češčenje. Samo župan se odkrije in moli. Diugi »vzorni kristjani" se mu posmehujejo in eden mu zakliče: »Polde, kaj ti se še odkriješ in šs moliš ? !" — »Še.* — V tistem trenutku pa zasmeho-vavec pade — o vzrokih molči zgodovina
—	in klobuk mu neprostovoljno sfrči daleč stran. Polde je zase veren in tudi krščanski mož, toda druščina, v kateri sj giblje, je brezveina in liberalna. Sv. pismo pa pravi: s svetimi boš svet, s pokvarjenimi pokvarjen. Jn to je za župana nesreča, da se tako rad giblje v litijski liberalni in šmartinski še bolj liberalni družbi. Od teh namreč sliši: Gospod župan, ti si može od nog do glave. In to dopadi g. županu. Upamo, da smo ga ocenili po resnici.
d Liberaloi — obrekovaloi. Kako so liberalci agitirali, naj služita tu dva slučaja. V barabski .Narod" so pisali, da se je pregrešil z užitninskimi prestopki spoštovani naš mesar Breznikar. Prišla je preiskava. Vse se je skazalo kot neresnično. Obsojen je bil ovaditelj sam neki Bažičev iz Male Kostevnice na kazen 1 K 76 v. Živeli obrekovalci! — Da bi še pomnožili svojo hudobij«, spravili so se nad vrlega in ne ustrašentga pristaša naša stranke Ivana Loparja, češ, da je zapravil pri krajnem šolskem svetu 200 kron. Neki Potisek je to •čital, — a sam pravi, da je s to lažj« baje sgitiral župan. Uvedla se je sodnijska preiskava. Pri tej — 13. marca vršeči se preiskavi — j j bil Ignacij Potisek obsojen, da mora plačati za kazen 10 kron in poravnati sodne stroške. Ako bi bil g. sodnik preiske-val vzrok teh govoric, bi bil plačal župan, zato pričakujemo od njega, da bo Potisku povrnil stroške. Tega liberalnega Potiskajo zagovarjal dr. Jamšek, kar naj si možje zapomnijo. Tako znajo obrekovati. Ali je pa bil mar kak kat. mož obsojen radi obrekovanja pii volitvah?! Skrijte se, in sram vas bodi, liberaloi!!
d Prezgodnje veselje. Veliko veselje je zavladalo med šmartinskimi liberalci in zlasti pri »frajlah", ko je »Narod" raznesel glas, da se iznebijo toliko sovra-ženega kaplana Kralja, ki dobi mastno faro. Mi mu sicer privoščimo več »mastnih" dohodkov, kakor jih ima med liberalci, a smo hoteli izvedeti resnico in smo se obrnili pismeno nanj. A on nam je hudomušno odpisal: »Liberalcev veselje je prezgodnje. Ni čuda, saj je spomlad, ko se vreme preminja. Kakor se mora misijonar, ko gte med divjake, navzeti šeg in navad divjakov, — zato nosijo na Kitajskem „cof" — tako sem se jaz tako uživil v »brumne" navade šmartin-ske, da jih ne morem zapustiti, kajti gliha vkup štriha. Z odličnim spoštovanjem i. t. d. . . . Zopet so liberalci v neveselem postnem času — neveseli postali.
d Čudeži pri volitvah. Nikar ns mislite, da se pri teh volitvah niso tudi ču -deži godili. Liberalec sicer v čudeže ne veruje, a to bo verjel, kar bomo pisali. Ni bil največji čudež to, da je kaplan Kralj pil s svojim sovražnikom Venceljnom, ki ga je po prej enkrat že hotel ubiti, kajti sovražnikom odpuščati in piti jim dajati je krščanska dolžnost, največji čudež je bil ta, da je na-gloma ozdravil nadučitelj Debelak, ki je bil že prej tri tedne bolan — o vzrokih molče viri — in ni v šali nič učil, a volit je lahko prišel. Ima tudi dopust radi razburjenosti, a pri volitvah je največ razburjenosti. Vse to kaže, da je to pravi — liberalni čudež
d »Zimzelizim, pamfizili, du> žili, dim«. Prišia je k volitvi zvečer tudi njega bivša mogočnost, f glavar Grill. Nehvaležno je, če ta človek voli proti stranki ki ga je imenovala za častnega občana. A mora tako bit5. So namreč živali, katere se silno težko dajo iz kuhinje spraviti. Ia so ljudje, ki ne dajo javnosti m!ru do zadnjega trenutka. In tak je naš Grill. Že nekdaj ga niso marali in so ga dali v zasluženi pokoj, sedaj pa tn Gril spet sili na dan. Mi mu prijateljsko svetu emo, naj vstane od mize, naj gre k Starovašniku naj pije svojo merico in prepeva svoj: »zimzelizim, pamfizili, duzili dim*. Za volitve se pa naj ne briga, bodo že mlajši opravili brez njega. Brez zamere !
Z dolenjske šentviške planjave.
d Dtbro je bil opravil sv. Matija s svojo sekiro. Ves v ledu je obhajal svoj god, a le par dnij je trpelo, pa ni bilo o ledu ne duha ne sluha. A kaj pomaga, ko ima sušeč zavit rep. Prve dneve tega mesca smo imeli izvanredno lepo in gorko spomladansko vreme, a zadnji čas pa jc vsak drugi dan sneg.
d »Oj predpust, ti čas presneti,« tako je v vdihnil na pepelnice tudi prt nas marsikteri in marsiktera. Prvi zato, ker mu je ta hudobni čas zrahljal in olajšal mošniček, pa obtežil glavo ; druga pa, ker ji ta šemasti predpust ni izpolnil najbolj skrivne srčne želje. No pa saj čas zaceli vse rane, in kar ni, še lahko se zgodi.
d Dolg je bil, pa smo ga tudi dobro porabili. Bilo je pri nas pred-pustom 24 eklicov in 19 porok. Pa še nismo opravili za letos Nekteri so se prekasno spomnili, čemu je ta čas, in zato že komaj čakajo, da prideio piruhi, pa se bo s priž-niče po pravi pridigi zopet pričela tista, ki jo posebno mladi ženski svet najbolj zvesto posluša.
d Kar dve poroki v enem tednu lite bili iz hiše g. Kristana pri sv. Roku. Starejša hčerka Julijana je šla za gospodinjo na primskovsko »Kopačijo," po mlajšo Jožefe je pa prišel g. dr. Gabrijel Hočevar iz Ljubljane. I seveda, g. Kristan že lahko, ko ni v zadregi za tisočake, o kterih se je navadno tudi treba pogovoriti ob takih prilikah 1
d Predpustom ne sme biti brez predpustnih! Tudi pri nas jih ni manjkalo. Samo, da so imele nekt^re bolj pepelntčen konec — ječo, pa razbito glavo. Pa kaj se hoče, predpust je rogat, ni čuda, da koga pobode.
d Po glavi je dobil, moliti je moral, pa še kaj druzega bo.
Nek znan pretepač od sv. Roka se je spri v gostilni z nekterimi možmi. Le ti pa so pa postavili kratkomalo na ceste. To seveda fantu ni bilo všeč, zato je šel klicat nekaj tovarišev, pa so čakali onih mož na potu, oboroženi z vilami, motikami, kamenjem in drugim takim orožjem, ter kovali črne naklepe, kako bodo z vročo krvjo oprali razžaljene čast svojega tovariša. Toda, o jej! Komaj prideta dva onih mož po cesti, pa nekterim takoj uide srce nekamo drugam, kakor bi imelo biti, da jo kar natihoma od-kurijo domov, z drugimi pa se prične obupen boj. Konec je bil ta, da sta moža onega razgrajači in enega tovariša „hop vzela", ju peljali v neko hišo, kjer sta morala kleče in na glas odmoliti »Oče naš", potem sta pa smela oditi s svojo »oprano" častjo. Do sedaj bi bilo še vse predpustno; a bolj pusto je, kar sedaj pride. Razgrajač ima namreč razbito glavo, ker mu je eden onih mož v silobranu prebil kost na čelu, dotični mož ;e bil zaradi prekoračenega silobrana povabljen za 14 dnij na beriški ričet, korajž-nega fanta pa sodišče menda tudi ne bo pohvalile, kadar ozdravi, ker zna tako ju-naiko reSevati svojo čast.
d Prav predpustno stavo sta > naredila dva znana tukajšnja dobro-voljčka. Nek mizar pa nek čevljar sta trčila skupaj v gostilni, oba že dobro v »rožicah*. Pogovor je nanesel tudi na mrtvaške rakve, ki jih ima mizar v zalogi. »Ce mi jo daš za en petak", pravi črevljar, „pa jo takoj kupim zase". Mizar je bil s ponudbo zadovoljen, češ, živemu je že dam po tej ceni, za mrtvega bi bila pa še enkrat toliko. Vdarila sta v roke in se pogodila, kdaj mora zadnji čas rakev biti pri čevljarju. Ko pa je drugi dan prišel določeni čas, pa sta se oba praskala za ušesi, češ: oj ti nori predpust! Kupčija se je seveda razdrla, nad čemer sta oba tako vesela, da ga bosta »na to rajtengo" še malo potegnila, kadar zopet prideta skupaj.
d Preveč rogat pa vendar ni bil predpust to leto. Priznati se mora, di je bilo zlasti v St. Vidu veliko bolj mirno in dostojno, kakor prejšnja leta. Zahvala za to gre našemu vrlemu županu, ki je odločno nastopil proti dosedanjim razvadam po nekaterih gostilnah, zaradi kterih je bil St. Vid že na glasu daleč na okelu. Pod kaznijo je prepovedal vleči harmonike ob nedeljah in praznikih, za ples pa nastavil visoko licencc, tako da se bo pač vsakdo malo premislil, predno jo bo vzel. In res je bilo le par »balov" ta predpust, pa še ti so se prav klaverno iztekli. Vidi se, da tudi pri nas prihajajo ljudje do prepričanja, da se da prijetno živeti in zabavati tudi brez tistih nadušljivih mehov in prismojenega plesa. Vsa čast g. županu za njegov možati nastop! Bil je pa tudi že skrajni čas, kajti ravno okolu cetkve je bilo ob nedeljah tako, da ni bilo več za prestajati. Iz tega se pa tudi vidi, koliko dober župan še dandanes lahko dobrega stori ali hudega prepreči, če je odločen in se ne boji vsake nepotrebne zamere.
d ,,čebelica" je izletela pri nas v najhujši zimi, sredi meseca januarja. Izpustila jo je tukajšnja Marijina družba. Obiskala je že žepe in skrivne predalčke mnogih naših fantov in deklet ter v dobrih dveh mesecih nabrala precej čez en t i s o č kron. Mora že biti posebno pridna in velika, da more v tako kratkem času toliko spraviti skupaj, in to še večinoma predpustom, ko mladino, posebno fante obletavajo še različne druge .čebelice". Le tako naprej! Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača, grušek do groška pa — dota, ali vsaj dober poboljšek, kadar bo sila.
d Občni zbor našega ,,bralnega društva" bo tiho nedeljo popoldne v društveni sobi po občnem zboru hranilnice in posojilnice, ki se vrši takoj po poldanski službi božji v istih prostorih
Predavat pride g. dr. Evgen L a m p e iz Ljubljane. Zatorej je pričakovati obilne udeležbe udov, pa tudi drugih, ki jih stvar zanima.
d Nekaj posebno lepega je
obljubila za društveno sobo znana dobrot niča iz Petrušoje vasi. Na tiho nedeljo se bo prvič videlo. Torej v obilnem številu na občni 2 bor!
d Za rožičke ga primite, g. urednik, vašega tiskarskega škrateljna, da ne bo delal v naših novicah kar zaporedoma tako grdih tiskovnih pomot! Zadnjič je naredil iz pogrebov „pregrehova in iz orglarske šole »voglarsko". Ne veste, s kakim veseljem so planili naši liberalci na te tiskovne pomote, samo da so mogli zopet enkrat dejati v svoje nečedne ^cajtenge" našega g. kaplana, ki pa nima z onimi napakami, kakor tudi s celim dopisom prav nič opraviti. „Šleve, liberalne*, boste rekli, „kaj so že tako na koncu, da lovijo tiskovne pomote?" Mora že biti tako. O g, kaplanu so lagali in lagali, sedaj ko so se menda že popolnoma izlagali, si morajo pa še tako pomagati. Uboge reve, koliko se mučijo zavoljo enega samega kaplana!
d Zakaj ne gredo na »6iht« 78 Naše volitve so se vršile na pondeljek. Poslali smo zato otroke v šolo. A kako se začudimo, ko dobimo vse tri učitelje na vo lišču, kjer so vztrajali ves dan. Menda je učila v vseh štirih razredih samo gospodična Demšarca. Sicer kot kmetje ne razumemo šolskih postav, a zdi se nam, da morajo učiti, kadar je šolski dari. Saj tudi mi ne dobimo plače, kadar ne gremo na »šiht", te pa vendar plačujemo, čeprav niso bili nič na „šihti.'
d Štirje glavni pomočniki pri volitvah. Pri razširjanju svete vere služijo 4 evangeliji. Tudi liberalci so imeli štiri take pripomočke. Dovolite, da jih razo-denemo vsem liberalcem širom kranjske domovine v posnemanje: 1. Golaž (evangelist Robavs). To sredstvo je že znano. Vrlo služi povsod. 2. Vino (isti evangelist). Ravno tako povsod razširjeno. 3. Kronce (prejemnik ta slepi šuštar) Ta možiček težko redi svojega nezakonskega otroka. Zato se je spravil na agitacijo. Za vsako pooblastilo je dobil kronco. In hvalil se je, da jih je precej dobil. Mi mu privoščijo, kajti deca jesti hoče, če mleka ni, se joče. 4. Firtah (evangelist Johan Razboršek.) Za novo leto morda lohan ne da dosti Pa prišle so 5. volitve. In spomnil se je na novo leto Pride k njemu v štacuno Marija Kahne. „Oh, Vam sem pa pozabil dati za novo leto. Vidite tu za en flrtah". Pa volili boste Poldeta, kaj ne, da ste kontent ?" — I seveda. — In dobila je za firtab. Podpisala, a pozneje je spoznala, da je ogoljufana in je preklicala,
da bo Johan še pomnil svoj flrtah. To je nucalo pri volitvah.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d V Dragi so tile 17. t. m. drugič občinske volitve. Bile so razpisane šiloma. Mnogo slovenskih volivcev -ta čas ni doma, ker gredo jeseni po zaslužku v šume na Ogrsko, v Slavonijo na Hrvaško itd. Nemci so si mislili, zdaj je prilika, ko Slovencev ni doma. Pričela se je silna agitacija. Mirovali niso tudi kočevarc urni jezički. — Pomagali so spet kočevarji onstran gora; bilo jih je še več kakor zadnjič, pa jim je v 3. razredu tesnejša predla kakor zadnjič. Zmagali so v tem razredu z malo večino 4 do 5 glasov. Pa tudi v drugem razredu so imeli to pot srečo; zmagali so z enim glasom večine. To je pa prišlo tako: G. komisar ni pustil v tem razredu voliti dvema Slovencema, ki sta zadnjič volila, dasi sta imela iste lastnosti in pravice kakor zadnjič i a je bil volilni imenik veljaven isti kakor zadnjič. Dovolil pa je voliti nekemu kočevarju s pooblastilom neke žene, ki ni mogla nikakor dokazati smrti v Ameriki umrlega moža, ker še ni dobila mrtvaškega lista iz Amerike. — Tako so zmagali Ko-čevatji, — po zmagi so pa hajlali. — Prvi razred je slovenski. Oni slovenski volilci, ki niso bili na tujem, so prišli večinoma volit. Čast jim!
Iz vipavske doline.
n Dvojna pravica. Okrajno gla varstvo v Postojni ima posebno piko na naša katoliško-narodna društva. Če le more, diktira kazen. Prav je, da se zahteva strogo izvrševanje pravil in zakonov, s tem se društva le učijo reda, ki je koristen. A zahtevati pa moramo kot državljani, da okrajno glavarstvo postopa z vsemi korporacijami enako. Nekje na Vipavskem n. pr. in to v 1 beralni občini so v krajnem šolskem svetu sklepali šele pretečeni teden o proračunu 1. 1805-6. Kaj bi bilo, če bi bil kak katoliško-narodni predsednik kr. šol sveta odlašal tolik« časa s sejo! Torej, gospod okr. glavar, prosimo za vse prav enako mero, pa bomo prijatelji.
Rezbar Matschek. Zvedeli smo, da išče neki človek z gorenjim imenom zaslužka pri županih in župniščih s tem, da jim popravlja pečate in štampilije in ponuja barve. Ima pa hud in strupen jezik, katerega bržkone vsaki dan pomaka v „Naro-dovo" gnojnico. V neki gostilni je precej pijan začel vdrihati po duhovnikih itd., pa je tudi on slišal, kar je zaslug;' Zato ga priporočamo somišljenikom v njemu primerno podporo.
n Čuden zobozdravnik. Nek g. zobozdravnik iz Ljubljane župnim uradom kar
ukazuje, naj tri nedelje zaporedoma s pri-žnice naznanijo, kedaj bo ordiniral v Vipavi. To prakticira že nekaj let. Kolikor nam je znano, ga ni ubogal noben gospod in ga tudi v bodeče ne bo. Zato pa naj varčuje gospod doktor z znamkami, pa naj zft-bov nikar ne sili na prižnico ampak če hoče tudi fotografirane na vogal vsake vipavsko hiše.
n »Notranjec« in volilna reforma. »Notranjec« piše: »Velike ideje so se polastili majhni ljudje, kratkega pogleda, zatemnjeni od strankarske malenkostne sebičnosti. Dr. Šusteršičevo delo je razdelba mandatov na Slovenskem. Naši klerikalci, ki se uste o prijaznosti do kmeta, pa so ga združili s tržanom in meščanom... Na tej naredbi se pač ne bo dalo ničesar več premeniti...« »Notranjec« se tudi razkorajži do trditve, da je dr. Šusteršič izdal Slovence na Štajerskem in Koroškem, in sicer zato, da bi dobil več mandatov na Kranjskem. — Kai naj rečemo na tej kolobociji in na tako lažnjivo zavijanje? Nič druzega kot to, da o veliki ideji pišejo majhni ljudje, kratkega pogleda, zatemnjeni od strankarske in liberalne malenkostne sebičnosti. Pa kakšno logiko ima »Notranjec«! Na eni strani trdi, da se klerikalci lažnjivo prilizujejo In samo hlinijo prijaznost kmetu, v tisti sapi pa trdi, da ie dr. Šusteršič izposloval na Dunaju, da so mandati tako razdeljeni, da bodo dobili večino samo kmetiški poslanci, da torej mesta in trgi ne bodo volili več svojilt poslancev, ki do sedaj za kmeta niso storili nič, k večjemu če so mu vrgli kak »knof«, drugače pa niso imeli srca zanj. V eni in isti sapi se torej »Notranjec« poteguje za kmeta, in mu obenem hoče vzeti mandate in jih dati škri-cem. Kako gre to skupaj, dragi »Notranjec«? Odgovori mi! Kaj se ne pravi ravno to, kar je storil dr. Šusteršič, skrbeti za kmeta, ki bo sedaj gospodar v deželi, katero redi s svojimi žulji?! Oj »Notranjec«, že zadnjič enkrat smo pisali, da se je zmešalo tvojim očetom, iu ti znaki blaznosti se tnnože dan za dnevom vedno bolj. Ce ide tako dalje, bo kmalu treba prestaviti tvojo tiskarno iz Postojne na Studenec ali pa si boš moral omisliti Lajnotajp, ki ne bo samo delal, ampak tudi — mislil mesto tebe. O dr. Šusteršiču pišeš, da je »majhen« človek, in vendar je toliko dosegel tam gori na Dunaju, o dr. Tavčarju pa trdiš, da je velik in moder in mogočen mož, iu vendar ni mogel rešiti niti koroških, niti štajerskih Slovencev, da ne bi jih »izdal« (o groza!) »majhni« dr. Šusteršič! Kako gre to skupaj, dragi »Notranjec«? Edina pametna, katero je zapisal, je, da se na tej naredbi ne bo dalo ničesar več premeniti; in to mi daje upanje, da se ti možgani še niso čisto posušili; samo nekaj ti pa svetujem: O volilni reformi nikar več ne piši, ker o velikih idejah smejo pisati samo — veliki ljudje. Piši rajši: Gosence kaj na repo varje, kako preganjajo se ovcam garje in ušivim glavam gnjide, loviti miši uči gospodarje.
n »Domoljub« brezvestno farba — piše »Notranjec«. »Domoljub« je pisal, da bo volilna reforma prinesla iz Kranjske v državni zbor deset kmetiških poslancev. In »Notranjec« se razkorači: »Ali je dr. Šusteršič kmet? In Nace Žitnik, kakšen kmet pa ste vi?« Na to odgovarjamo: Čeprav ti možje niso kmetje, pa jih bodo volili k m e t j e , in torej bodo kmetiški poslanci. Zakaj pa jih bodo volili? Zato, ker imajo srce za kmeta in ne spanč-kajo doma, ko treba delati v korist svojim vo-lilcern. Volili jih bodo zato, ker ti možje dobro vedo, kje kmeta žuli črevelj, pa tudi to vedo, kje treba pritisniti kljuko, da se kaj dobi za kmeta. Da ti pa »Notranjnče« popolnoma vr-
nemo klofuto, vprašamo: Kaj so oni poslanci kmetje, katere priporočaš in hvališ ti? Kaj je Plantan kmel? Kaj je dr. Majaron kmet? Kaj je dr. Tavčar kinet ? Da, velik kmet je dr. Tavčar, zlasti kadar govori in piše o klerikalcih in duhovnikih, takrat je dr. Tavčar prav zarobljen kmet. Kdo torej brezvestno farba, dragi »Notranjec«? Pamet, pamet!
n »Notranjec« pa tudi laže. Dne 10. inarca je pisal »Notranjec«: »Pri občinskih volitvah na Jesenicah so zmagali v tretjem razredu klerikalci združeni z Nemci.« Vsi liberalci, ko so to brali, so vse to verjeli in zagodrnjali so
vsi ogorčeni: »Ti pr.....ti klerikalci, da bi
jih požrla črna zemlja, te grde izdajavce!« — In najmanj dvajset litrov liberalnega žolča se je razlilo ob ti grozni -- raci, katero je natve-zil »Notianjec« svojim vernim mameltikom. Kj, »Notranjče«, slabo skrbiš za zdravje svojih »jogrov«' Veš, libeialci radi pijo in če bodo pili na jezo, kmalu ne bo imel nikogar, da bi ga — farbal. Pamet, pamet!
n »Notranjec« — prerok. On piše: »Bližamo se času, ko utegnejo farovški podrep-tiiki (po nau!;u »Notranjčevein« ima torej vsak farovž rep, da boste vedeli, ljudje božji) za-gospodariti tudi nad našo napredno Notranjsko, ona zlata doba, ko ne bo nikdo smel imeti svoje g 1 a v e... Pa prav res! Dve številki »Notranjca« sem prebral in popolnoma že rad verjamem, da se v resnici bližamo -- oni zlati dobi.
n Punčuh so obetali. Ko se je zidala vrh-poljska šola, so obetali Punčuh: Moja beseda veliko velja po kranjski deželi. Tu bom dobil toliko za šolo, tam mi bodo dali zopet toliko, vam ljudem bo treba prav malo šteti za novo šolo. Šola je sedaj dozidana, plačana pa še ni; gospod Punčuh pa — molče. Gospod Punčuh, začnite že vendar enkrat kazati, koliko premore vaša beseda v kranjski deželi.
u Šolski čuvaji. Krajni šolski nadzornik za šolo na (ločali jc veleposestnik in grajščak Majar v Ložah. Šest let je že nadzornik, pa še ni videl goške šole od znotraj, ko bi bilo vendar tako zelo uotrebno. V Vrhpolju pa je za predsednika k rajnemu šolskemu svetu mož, ki je bil že obsojen, ker je streljal »kontro-baut« — zajce. Na Slapu je pa krajni šolski nadzornik mož, ki je že tudi prišel v navskrižje s kazenskimi paragrafi. Vprašamo c. kr. okrajne glavarstvo: Kaj res ne more najti boljših mož, ki bi čuvali nad stvarjo, za katero žrtvuje naše ljudstvo srčno kri?!
n Več radovednih volilcev na Slapu bi prav rado izvedelo, kdaj bodo že vendar razpisane nove občinske volitve, kajti doba staremu odboru je potekla že meseca oktobra leta 1905. Ali veste vi to, gospod c. kr. okr. glavar?
Koroške novice.
k Zapravljivčeva smrt. Dne
14. t m se je v B Iu>ku ustrel i bivši pomožni poštni ur« dnik E d v a r d W a 1 k a. Ro -jen je bil v Bonu, pristojen pa v Novo mesto. Peštno službo je kmalu zapustil in ae klatil pa svetu. Ko je vse premeženje zapravil, je naredil mnoga dolgov po gostilnah. Tth se je znebil s tem, da si je pognal krogb ▼ glavo. Zraven njega je ležala izpraznjena rumova steklenica, ki dokazuje, da se je za svoj konec jako dobro pripravil.
k Shodi proti krivični razdelitvi volilnih okrajev za koroške Slovence se še
vedno vrše po deželi. Slovenci se jih marljivo udeležujejo, kar dokazuje, da je na Koioškem še mnrgo zaveJntga slovenskega ljudstvp, ki s: hoče branili z vso silo za svoj narrdni obstanek
k Pet oseb je zgorelo v Milnici pri Gor. Beli. D je 20. t m. je namreč popolnoma zgorela baraka, v kateri so prenočevali Macedonc\ Pet jih je zgorelo, drugi so pa dobili hude opekline.
k Velike nesreča se je drgodila blizo trga Mavten. V kamenolnmu sta dva Kranjca lomila kamenje. Elen je položi dinamitno patrono na kamni blizu ognja. D namit razpoči in odtrga revežu levo roko. Drugega je vrglo na tla, a ni poškodovan.
k Roparski napad je izvršil pri Mariji v Smreč.u neki krojač nad gesta-činjo Polono Vank. Roparja so djali že ped ki u5, kjer bo imel priliko prem šljevati svojo hudobijo.
Štajerske novice.
š Okrajni zdravnik v Gornjem Gradu je postal dr Maks Kcnečnik, doslej zdravnik v S;vnici. Prejšni zdravnik dr. V i 1 i m e k se je preselil v P< ago.
š V Poljčanah so v vseh treh uz-redih pri občinskih volitvah zmagali Slo venci. K!jub skiajoo drzni in nečuveni agitaciji niso N:mci niti enega svojih vsiljivcev spravili v cd bor.
š Nezgoda. Dne 16. t m. je padel uslužbenec južne železnice, Herman D o-baj na mariborskem kolodvoru tako nesrečno, da si je zlomil nogo v stegnu in se poškodoval na glavi.
š Trtna uš v Slovenskih go ricah je pokončala že znaten dwl tamoš-njih, nek 'aj tako glasovitih vinogradov.
š Pri sv. Ilju v Slov. goricah je ondotna slovenska posojilnica sprejela v svoja hišo novega Irgovct g. Paka, ki je vrl narodnjak Svoji k svojim,
š Smrtna kosa. Na sv. J)ž<fa večer je umrla v Mariboru gospa Lina Rosi na, rojena Robič, soproga odvetnika dr. Rosina. Slara je b 'a šele 28 let Naj počiva v miru!
š V Gradcu je ime'o krščansko žen-stvo izborpo obiskan shod proti ločitvi zakona. Udeležilo se je shoda nad 6000 žen in deklet in mnogo jih ni moglo dobiti več prostora.
š Od mlinskega kamna ubit.
V mlinu pri sv. Petru blizo Radgone se je razletel mlinski kamen in vrgel ob stena delavca Franceta Wurzinger, zdrobil mu lobanjo in ga takoj ubil.
š Razstevo perutnine in ptičev priredi prvo štajersko društvo za
rejo perutnine od 20. do 22. aprila v indu strijski dvorani v G adcu. V petih oddelkih bo razstavljenih 121 vrst Dililo se bo mnoga nagrad.
Primorske novice.
p Iz Gorice se poroča: Tu je umrla jrnce^inja Beatrice Bourbonska stara 82 let. Pri pogrebu je b 1 zastopan tudi cesar. Prepeljali so tiuplo v Gradec, da je pokopljejo v i.imostanu karmeličank.
p Toča je dne 13. t. m pobijala po oglejski okol c'1. Pokrila je zemljo 10 mm na debelo. V<č ur je bila vsled tega nekaj cest ner>bn'h za prrm t,
p Meg a v Trstu. Pred tednom je bila zvečer v Trstu taka megla, da se je kemaj videlo 10 korakov pred seboj. Trža-čani trdijo. da take meg'e n< bilo ži 20 let.
p La&ki ogleduhi. Iz V dma se poroča: 18 mirca je napravilo tukajšoe planinsko društvo izLt v Valle Rcco, ki leži onstran italijanske meje. Fotograf Ciu-rav eh je hotel ta kraj fotogr. tirati, v istem času so pa pristopili avstrijski orožniki in vso družbo aretirali in odpeljali v ječo ker so sumljivi vohunstva. Zadnji čas radi prihajajo z LtšHega razni možakarji kot kupci, agenti, ki so skrivni ogleduhi, ki slikajo naše kraje, da bi jim b.la v slučaju more-b tne voiske pot« znana.
k V Pulju so imeli slovanski rodoljubi dobro obiskan shod Navzočih je bilo do 300 oseb. Prvi je govoril dr. Zuccon o volilni rtf rmi in razdelitvi volilnih okrajev. Za njim je govoril o važnosti volilne sprememb;, dični dr. Matko Laginja. Pritoževal se je, da so volilni okraii raz-deljeoi na škodo Slovanov. V 2 italijanskih okrajih je vlada žrtvovala do 50.000 S ova-nov. Priporočalo se je slovanskim poslancem, naj delajo na to, da se število poslancev in vol Ina okrožja tako razdele, da ne bjdoslovanski glasovi izgubljeni med tujini.
Kdor si hoče ohraniti zdravje,
bjdi op.ez n pri izb, «nju vsahdmjib poživil. K tem spada še pigostoma zrnata kava, ki je pa naravnost škodljiva tisiim, ki so bolni na živcih, srcu in želodcu. Nikakor se ne bi smela piti brez obile primesi. Zi tako se je fzb irno iztazal 1« naš domači slad. Znana firma Kathreiner rabi za svojo Kncippovo si dio kavo, tako splošno razšrjeno in priljubljeno, le najboljši slad, ki mu mimotega na poseben način daje tako padob.n okus zrnate kave, da se more ta sDdna kava resnično priporočati kot najokusntjša primes kakor tudi kot edino primeren nadomestek zrnate kave. Prvi strokovnjaki so preiskali Kathreirer-jevo Kneippovo sladno kavo, jo preizkusili in sijajno »cen li. Nidavno šele je p sil znam telesni zdravnik papeža Leona XIII., dr. Lapponi: „Vaša slavno znana Kathrei-
nerjeva sladna kara im* najpoglavitnejše lastnosti, ki jih sladkosnedci in zdravnik zahtevajo od dobrega nadomestka zrnat kave. Pristavljam, d« se raba Vaše sladn< kave čimdalje belj širi med nami." Naj b b lo povsedi tako in naj bi kmalu vsak> skrbna gospodinja vsak dan uporabijal* zdravo, oku»ni Kathrtinerjevo kavo v prid družini. Pii nakupovanju pa ne zabtevajt kar simo sladne kave; ime Kathreinei Vam je treba f'rečno poudarjati in gledat na to. da d( bivate vselej le pristno Kathrei nerjevo Kneippovo sladno kavo v zaprtih izvirnih zavojih.
Narodno gopMo.
Poduk od kompetentne strani.
Tu notri ne grem! Ta svinjak je res svinjska beznica. strupeno duplo, jama za razbojnike! tako kriči z visokim, cvilečim glasom svinja, ki jo je ravno kupila gospodinja Uš-prna na Šmihelovein semnju v ML in jo hotela zapreti v domači svinjak.
Tinče, prinesi gorjačo, jaz se postavim setnkajle k vratom in pokažem tej mrhovini z bičem, po čim da je pri nas upornost!« kliče razjarjena gospodinja in oba pričneta nabijati in goniti žival po dvorišču, pri tem izbirajoč mej najgršimi izrazi. Zvesti filaks« na verigi se spenja, lajajoč na vse pre-tege, da bi pretrgal vezi in mogel na lov za svinjo, na kojih bedrih in ušesih bi si ohladil svojo pogumnost.
To pa je svinji slednjič vendar preveč; zato zdirja v kot na dvorišču, tam pa se obrne, postavi na zadnji nogi kot vojak in šklepetajoč z zobmi zakriči preganjalci: »Stoj! zdaj je dosti šale! Oorje mu, kdor mi pride blizu; za božjo voljo, v kakšno družbo sem vendar zašla! Pri vas hočete rediti prešiče.
hočete biti kmetje, poljedelci, gospodarji! Kajše! Vi ste afriški zamorci!«
»Jaz, dobro me poslušajte, jaz sem dobra svinja angleške pasme in pri nas na Angleškem ravnajo z nami dostojno, prijazno. Angleški kmetje govore o redoljubnem, snažnem človeku, da je čeden kot nrešič! Vi pa, vi slovenski kmetie. imate pregovor, ki slove: Nemaren ko Drešič! Mi prešiči, t t si zapomnite. smo najbolj snažne živali na svetu, bolj snažne, nego konji in krave, kot psi in mačke, da, boli snažni, kot marsikakšna gaspodinia in deklica, ki imajo dostikrat na sebi snodnlo obleko in perilo v takem stanji, kot da bi bila ravnokar prinešena iz njive, kjer je služila tri tedne za strašilo proti vranam. Ali še nikoli nisi opazila. Ušprna, da si izbero pujski v sviniaku vselej en kot za nostelio, za čuni-natio, ki jo skrbno čuvaio vsake nesnage in ki imaio zasuto, snažno ležišče?Seveda. ker radi brskamo po močvirnih kraMh, mlakužah in blatu, na mislite vi kratkogledci, da obrajtaino [tli trrdobijo! Vi prismofenci! Po blatu in mlakužah riiemo le za slaščičarni, za črvi, polži In podobnimi dobrotami in da se' hladimo. Le skusite enkrat, kaj se pravi nositi pod kožo tako na debelo masti, kot jo imamo mi na hrbtu, v trebuhu in okoli drobovja, pa boste videli, kako boste pihali in dihali, saj nekateri »ed ljudmi (med vami na kmetih jih je le "nalo) pihajo po leti kot stara lokomotiva .narni stroj nri železnici) in se valjajo po vodah, da vročine ne vzamejo konca.
Ako nam privoščite snažen, suh hlev, ako jas večkrat okrtačite in zmiiete z vodo, potem vam zraste na nas petkrat več pršuta,
desetkrat debelejša mast, in to mast tako jedrnatega okusa, kot orehi; vsak mesar bo rad plačal za vsaki stot žive leže z veseljem nekaj kronic več. Snažna žival potrebuje manj krme, čujte pozorno, in ima nazadnje več leže od nesnažne.Snaga nosi v hišo denaree, več kot škrat z gore. Pa kaj, ko pridigujeni gluhim ušesom I Nesnaga, neumnost in šnop-sarija končavajo vse, \ i ste zaostali, In to v času, ko vse napreduje. Vi šušmarite lepo po starem naprej, in če vam pove kdo kaj pametnega in koristnega, se prav modrijansko-ne-umno smejate. Nad vami mora vsakdo obupati, ker sto trdoglavi, kot hrastova grča. Mi ubogi prasci pa imamo pri tem največ pretrpeti!
Svinjak, Ušprna. mora biti tako uravnan. da se vsa gnojnica hitro odteka in ne zastaja pod gnojem maj bo precej visok in naj ima potrebne prezračcvalnike. da more slabi zrak ven, dobri pa noter. Sprijeni zrak spridi tudi nam kri, gloda mu mast iz trupla in slab zrak je kriv rdečice, vrančnih prisadov in drugih takih gostov. V svinjaku naj bo vedno dolga slama, da se lahko zarijemo vanjo, posebno to velja za poletno vročino in pa za dneve, kaik.r nenadoma nastopi ob pasjih, vročili dneh mrzla nevihta. V pičo vrzi vsak dan pest pepela ali zdrobljenega oglja, čiste vode za pijačo ne sme manjkati; solnce ne sme sijati v svinjak, posebno ne v korita, drugače se zaredi v njih škodljiva plesen] in piča se skisa, zanjo pa še mi, ki se vležemo na hrbet, vse štiri noge pa kvišku. Saj ti je znana ta pesem o mesecih juliju in avgustu, ne? Ušprna, ako tako ravnaš, bomo pujsi krotki kot psički, uino se bomo redili in ti zaslužili lepe denaree.
Zdaj pa te prosim lepo, pojdi v svinjak, pčedi ga in jaz pojdem rada noti i! Bič in gor-iača, tepež in pojanje stane tebe samo največ, kajti vsaki udarec odnese kosec slanine v zrak. Le tehtaj me enkrat pred iu po tepenju in preganjan iu in prepričala se boš.
Tako, zdaj sem ti napovedala do dobra, po čem da je pri nas žafran. Ako storiš tako, bo dobro zate in zame.«
To rekoč, se vleže Angličanka, lepa. angleška svinja, na tla. in se ne ozre več na Ušprno in njenega Tinčka, ki se danes še ni nič umi!.
Ušprna in Tinček se izgubita. Tinček gre skrivaj h koritu pri vodnjaku. Ušprna v ku-liinjo. in oba se umiieta. Precej na to pa sta se spravila nad svinjak, ga očedila in lepo na-stlala. Tako ie prav!
F. P.
Za meti ln lirateb Cos.
Slaven konj. Pomislite gospodle, moj konj le nekaj vreden Kakor mi ie pravil kureč sa ie jahal «am admiial Tegethof v veliki pomorski bitki pri Visu.
Izgovor. Cm- dar: .Kaj na delate v gozdu ?" - Crozdnl tat: „<iobe rab!ram". -- Gi)'dar: Tako? .Čemu imate pa žag« pri sebi ?" —Gozdni tat: „Mi delamo vse samo z žai;o."
Čudno. A: .Povejte mi vendar, kaj pa delate, da ste tako debeli ?« — „N'č".
Zdrav kraj. A: .Je-'i vaša okolica zdrava?" B: .Pa kako ! Prejšnji zdravnik je vsled dolgčasa moral umreti."
Loterijske srečke.
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" Izide dne 6. aprila 1906.
Dana),	10. marca	49	44	23	65	10
Oradec,	10. maica	69	68	<0	87	20
Trst,	17. marca	66	8	26	69 .	60
Line,	17. marca	59	64	76	89	31


Zaloga bali&6 za nevesto.
Priporočljiva trgovina!
Najbolje in nalceneje se kupi blago v v eliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domaČi trgovini
čeSnlh & Nilauec
(pri Čeftniku)
Lingarjeve ul. LJubljana fritalske ul.
Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega.	S13 26 3
Zaloga baliSd sa neveste. |
Preč- cerkvenim predstojnikom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tJak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodaike krasne
mozaične plošče "KJ iz cementa v raznih barvah.
Andrej Zafc
cementarna na Pešati, pošta Dol (Lusttal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo.
Posestvo
aroiuiirano, sestoječe iz hiše katera ima dve Kalistrovi ustanovi, gospodarskega poslopja in vrta poleg 17 oralov njiv in travnikov, dveh pravic v gmajni, in okolu 3 orale mladega gozda v občini Pred-jama okr. Postojna, se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji.
Lavrenčič & Domiceij
667 i	Ljubljana, Dun. cesta 32.
I
H	Dr. A. t
324 a gobogdravnii
Podpisani si. občinstvu uljudno javi, da bode ordiniral mak torek
ctiirsRi (Bistrici
v hdtelu „Ilirija" sa gobobolne.
Vsakovrstne plombe, operacije. vstavljanje novih gob in celih gobov ij itd. itd.
Dr. A. Praunseis,
324 a eobosdravnik v Ljubljani.
Prava Roskopf Patent gld. 3 50.
gld.
3-50.
Tvrdka Roskopf Frer v Švici mi je naročila, naj
prodajam njene prave Roskopf patent anker uremontoir re s sidro, ki je stala doslej še enkrat toliko,zaceno gl. 3'50. Raz-prodajalci pri 5. kom. 5 %, pri 10. komadih 10 °/0 popusta. Ta prodaja traja le kratko dobo, dokler je kaj zaloge in ima namen, cenjenim odjemalcem pokazati razloček med pravo Roskopf-patent ln ta-kozvano „slslem Roskopf-uro". Prava Roskopf-patent-ura gre 36 ur, ima s stekl. pokr. kolesje s sidro, teče v rubinih in služi lahko 25—30 let; nasprotno postane „sistem Roskopf ura" nerabna po nekaj letih. Vsaka prava Roskopf-patent ura ima plombo, pism. jamstvo s tvrdko „Roskopf Frer" v Chause de Fonds (Švica) v zadnjem plašču na 3 leta. Ako ura nc ugaja, se zavežem, da tekom 30 dni vrnem c;lo svoto. Pošilja proti povzetju glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko	102 D 7
Maks Rohnel DunaJlv-
1¥1 dna oonnei) Margarethenstraise 38. Zahte.iJU ra.tonj ln fra.ko mol veliki cenik z ..d 1000 ■Ukunl o Tneh Tratah ur, r.l.tulna ln srebrnlne.
UND0N X PfMS W IlPrtA jl VS>1 M VWN

HflSTIH
m
t ''. ts"
m
ali doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski prašek za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Najboljši dodatek krmi, dietetično sredstvo /a pitaoje. Dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 60 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. — Trgovci itd. dobijo 2449 D 12-5 popust.
Postavno varovano Vsako ponare|an|e in ponatlskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thlerryjev 2630 D balzam 52- >3
le z zeleno znamko .redovnica". Staroslavtto neprekogno proti slabemu prebavl|anfii, krfem v ie-lodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
Inlluenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic aH ena velika specialna steklenica b patent zamaŠKom K 5— Iranko. Thierryjevo eeniifoUjsko matilo, povsod tnano kot non plus ultra
firoll vsem še t.ku starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesotn n oteklinam vseb vrsl. Cena: 2 lončka K3'60 se pošlje le proll povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls ln Iranko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah In medicinalnlb drogerijab.
Jemenslin trgovino
edina na Kranjskem strokovno urejena in odlikovana, na drobno in debelo, mnogovrstnih poljskih, ze> lenjadnih in cvetličnih semen, katera so z?., nesljivo kaljiva in jamčim za kakovost. Dalje se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, preparirane palme, suhi venci. Na razpolago sveži venci in šopki s trakovi in napisi in vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Lenlk m leto 1906 bi«, pjačno na razpolago.	2614 D 10
Z odličnim spoštovanjem
Alois Korsika v Ljubljani^
Pomagajo hitro in zanesljivo za kašelj, hri-pavost in zaslezenje.
Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek.
Kartoni po I K . . . in 2 K . . .
Poizkusni karton 50 vinar.
schleimlosende^
1996 19 Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah.
Učenca 540 s-t
od 15 do 16 let starega, čvrstega in poštenih sta-(rišev sprejme takoj pouk V. Rihar, strojarski mojster v Polhovem gradcu
Prostovoljno se proda dvonad- £ JI _ stropna II1
s prodajalno
tik sv. Jakoba cerkve v 654 D Ljubljani. 4-1 Več se izve v Florjanskih ulicah št. 14, v prodajalni
Najboljši m najcenejši timerikonskl motor za bencin
za kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D 26—7 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri Karol Kauscheka nasl.
Schneider & Verovšek
{^ Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt, f,
Ceniki na razpolago. ■■■■■■■■■■■■■H■■■■■■■■■■■■■■■■■
oooooooooooooooooooooooooooooooo
Stanje »log 80. nov. 1905: Pre;e: Qradijče 1, sedaj: Denarni Pr0II18t fld Man- do čez 11 milijonov kron. Kongresni trg 2, I. 30. nov. 1905: čez 50 milj. K.
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigurnej&a prilika za šftedenje!
Ljudska posojilnica
4.101
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacib vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na lete.
8 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj d« l. ure po u 1. 1. 0 poldan ter jih obrestuje po	* I'
8 Stanje vlog 30. nov. 1905: K 11,173 979 02. Denarni promet od 1. Jan. do SO.nov. 1903:50,407.689-84.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. _	Za nalaganje po poŠti so poStnohranilnične položnice na ragpolago.
O	V Ljubljani, dne 1. novembra 1905.	2617 D 26 7
v	Dr. Ivan Susteršlč,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
Q	predsednik.	podpredsednik.
80 d b o » n t k t:
Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, JoBlp Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Liubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik O v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Po\ju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtne zbor-X nicc v Ljubljani, Frančišek Leskovlc, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, V tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Oreg. Slibar, župnik Q	na Rudniku.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO

Vožnja traja , „	,
dni g dni uvrsti	potoV^in
znajnovejšimi Ieta1905in 06rgrajenimi veliKansKjrni parnih
„ Iv, i\ •'HaKordo ",edaj vel Kj parnimi i:8-lZpOOtoriann
Pojasnila daje^astopniK, fHjeimtg, [j »pijana j^io^o^c-uiiceštv.28
''Odhod izjjubljane vsaKj ponedele^.toretimčelrteK v tednu.
Gostilna pri „Golobu"
Šenčur pri J^ran ju
se priporola veleč. občinstvu ja
botrinje in pogrebfčine,
zagotavljajoča ob vsakem čaru najboljša pristna vina in drugo pijalo, ijborno kuhinjo PO dosedanjih, izredno nfakih cenah. N.a razpolago dobro prenočišče.
Ueiespoštovanjem
Karoi Stupica, gostilničar.
Hajuečll napredek noue dobe!
Neobhodno potreben v pralnici
je sloviti
Neobhodno potreben v kuhinji

OOOEHHI3MSMSI3SKSIBSC
S S Samo za zasebnike I
Kdor bi rad kupil sukneno in modno blago za moške in deske obleke dobro in ^ ceno, naj se zaupno obrne na razpošiljale 5 nico sukna
\
M. KRETSCHMER na Dunaju l/l.
^ — Zastopniki so sprejemajo
OCBZ^Hiaa&HSKaSI
Vzoroi na Izbiro franko. — Odmeri se poljubno blaga.
542 D 6-3
^gao prijem^
Pristen le s to varstv. znamko.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I.
Molkerbastei 3. 39 D 24 12
Vsaka dama
dobi pri meni z rc£nim delom dober postraeski zaslužek; delo se odda v vsak kraj. Prospekt z gotovimi vzorci proti 30 vin. v znamkah. Regina Beok na Du> naju XX, Brigitenauerlande 28. 481 L) 6—4
© ReJka papirnica Smlth k Hevnier o
išče za takoj
8 mlinarje« (hollandermUller), 6 be-Ijajev, 4 kuharje, 6 papirorez-oew, 2 strojnika pri strojih za papir.
Samski delavci dobe prosto stanovanje. Oženjeni delavci dobe ali prosto stanovanje ali pa mesečni pavšal K 6 —.
Ponudbe, opremljene s spričevali naj se pošiljajo na Smith & IHIeynier v Reki.	491 4 4
»Katoliška TIskarna"
priporoča
kuverte s firmo ln trgovske račune.
tofaT <«V	'«S*W	tip
»Vzajemna zavarovalnica"
s Dunajska cesta 19 V Ljubljani Dunajska cesta 19
000000 v Medjatovi hiši v pritličju 000000
sprejema: 1. zavarovanja vsakovistnib poslopij, premičnin in pridplkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38D 24—6
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Povečajo slast do jedi In teio telesa, odatranjuje kaielj, letne-tavanje gnoja, nočuo potenje.
2209 D 44-17
\ „ Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem ka§lju, Skrofulozi, influencf
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponujajo manj vredna ponar/1 Mja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zav>'.c^ .Roche".
F. Hoffmann — La Roche S Co.,
Basel (Švlcn).
Eli
Dobiva ae z zdravniiklm receptom po 4 K steklenica.
Kašell, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
o tuberkuloze! o

)
Zlo se mora zatreti v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 D 4U-5
Halapi-jev
O TUBERIN o
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, ontiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi In naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl. za K 5'-.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Lekor. .pri apostolu'josST^a

° Ul	Klauerjov	»1»
t $ »Triglav« $
lit Je najbolj zdrav izmed lil _vseh likžrjev._
J' Pravi in pristni Triglav
®	izdeluje edinole	®
f J. KLAUER, Ljubljana. £


Bralci »Domoljubovi"! Ali rtte že potlall naročnho za leto 1906? Požurlta se, ako hočete še dalje prejemati svoj listi
flndlay-Jev sloviti milijonski
'"""■p"'0 Eldorado
Ta slovita nova v rta krompirja, ki Jo je pred tremi leti dovel na trg sloviti angleški vrtnai I'indlay in je tedaj veljal funt 3000 mark (tona torej 6 milijonov!) ter o koji so poročali
tedaj vsi strokovni listi tu- in inozemlja, se more sedaj uvoziti direktno z Angleškega, zajamčeno najboljše blago za seme. po nasledil ih, primeroma prav nizkih cenah.
Eldorado je krompir, ki j je naravnost zavarovan proti vsaki bolezni in rodi gomol)!ce neprestano do jeseni tudi ob najneugodnejšem vremenu, vsled česar daje prinos, knkoršnega težko kedaj kaka vrsta krompirja.	652 2—1 Eldorado je dalje naj-ukusnejAi vseh jedilnih krompirjev ; gomolj'ce imajo lepo obliko, podolgasto, ovalno, s tanko, belo luščino. popolno ploskvimi očesci, belim, močaatim mesom in je iz-' redno trpežen.
Izredni sloves, ki si ga jc pridobila ta novost, le najboljše zagotovilo, da bo Eldorado« krompir v bližnjih Istih tržni pridelek, po kojem bodo najbolj popraševali in ga najdražje plačevali. Vsakemu pridelovalcu svetujemo, naj si že sedaj zagotovi neko količino za seme po nizki ceni, kakoršno mu moremo ponuditi le mi (drugod še danes računajo 18 gld. za en funt Eldorado krompirja.) Od naše zaloge v Erfurtu pošiljamo zajamčeno pristno seme tega Eldorado krompirja.
>/] kg gld. 2*40, I >/2 kg gld' 6--, 4 >/2 kg gld. 15--.
Dalje priporočamo najbogatejše izmej zgodnjih krompirjev bratov Ziegler odlikov. rumei:i mesni zgodnji krompir (donaša do 69kratni sad).
Tudi ta bela, rumenomesna zgodnja vrsta je vzbujala radi velikanskega prirosa, v zvezi z silno zgodnjim sadom in izredno dobrim okusom opravičeno pozornost. Glasom mnogoštevilnih priznalnic, ki so došle iz vseh delov Nemčije, Avstrije in celo inozemlja, je obrodil ta krompir iz našega semena večkrat nad 30, češče tudi 40 in 60 kratni sad. Gosp. C. Schladebach v Gflh-litzschu pri Merseburgu nam piSe celo, da je dobil iz 1 kg našega semena <!9 kg krompirja.
1 poštni zavoj (4 kg) gld. 1'20. 2 zavoja gld. 210 3 „ „ gld. 2 80, 50 kg gld. 5-—. Vsakemu poštnemu zavoju dodamo na željo en Eldorado-krompir za poskušnjo.
Bratje Ziegler, Erfurt št. 151
dobavitelji mnogih kmetijskih in vrtnarskih druitev.
Dva krepka 6560
učenca
poštenih starišev sprejme takoj Anton Andlovio, mizar v Vipavi. 1-1
Služba cerkvenika in organista
se razpisuje pri Boli cerkvi na Dolenjskem, p. Št. Jernej. — Plača po dogovoru, 653 D 3—1
Živo opno
se dobi 2". marca !n potem vsakll« 14 d"! v kamnolomu pri Dravlfah. Več pove kamnosek Al. Vodnik pri juinein kolodvoru v Ljubljani.
55« D 3—3
Ceno Ceiko posteljno perje
9 kr nofl|i akabl|enefa
K 0 M, b»T|-
ieraKll-; bele. a, |«ke mehkega, ■k.bljene.a K 18 -; kron M -■neinobelega, mehkega, akab-Uencga K 30'-; kron 3»-—. Pa-lll|a te Iraško proti povietje Tudi •« zamenja ali naia| vtem. proU povrnitvi poitnlb atroMrav
■•aatflktSaokael, LabeaffS
p. Plicn ni Ceikem.
605 8
ITJSS.. Josip Kordin uuMflnn "
Ljubljana
Pred Škofijo 3
priporoča
== svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen =zzz
kakor: črne domačo, lucerne lri rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, ln korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnlšnlce, mešane za suho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč ln kmetijskih semen po nizkih cenah.
Poštnim potom izvrfiujejo se naročila točno in solidno.	167 D 26-9 ^
Udajatelj in odcovornl uradnik: Dr. IffUolJ »talk
tvfca: .Eatollik oTMmim."