gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com ■■NašllH športnik 2008HII V četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 16. DECEMBRA 2008 Št. 298 (19.388) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Cesar Bush je nag! Martin Brecelj Dopisnik egiptovske televizije al Bagdadia Munatadar al Zeidi je najbrž našel bližnjico, po kateri se povzpeti v zgodovinske anale. S tem, da je na nedeljski tiskovni konferenci v Bagdadu zalučal svoje čevlje proti ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu, češ da je »pes«, je na mah postal heroj v iraškem in v širšem muslimanskem svetu. Sicer pa je »lučanje čevljev na Busha« že postala uspešna videoigrica na spletni strani www.blogsut.com, ki v ZDA zbira šale na račun republikancev. A zakaj je gesta časnikarja tako »vžgala«? Z njo je al Zeidi na preprost način uspel pokazati, da je tudi mogočni šef Bele hiše navsezadnje navaden smrtnik. Ponovila se je zgodba, ki jo Hans Christian Andersen pripoveduje v svoji pravljici o novih cesarjevih oblačilih, v kateri si je deček upal razodeti, da je cesar pravzaprav nag. Pa tudi zgodba, ki jo je upodobil Janez iz Kastva v Mrtvaškem plesu v naših Hrastovljah, v kateri si mrtveci podajajo roke s papežem, invalidom in drugimi, ne glede na njihov stan. Da, obstaja neki »smrtniški« vidik, ki ga naposled moramo upoštevati in ki je manj nebogljen, kot se na prvi pogled kaže. To je tisti vidik, ki nas opozarja, da smo konec koncev vsi enaki. Gre torej za demokratični princip in moč, na katero se ta princip opira, ni moč orožja, ampak je moč tiste navidez nebogljene stvari, po kateri smo si ljudje enaki in ki ji pravimo razum ali svobodni pristanek. Nekoga res »osvojimo«, če dosežemo njegovo privoljenje, in ne če si ga podjarmimo z orožjem. L' AQUILA - Ob močni uveljavitvi Di Pietrove Italije vrednot Na volitvah v Abrucih zmagala desna sredina Drastičen padec volilne udeležbe - Poraz Demokratske stranke trebče - Pomembne obletnice Trojno praznovanje V soboto so na prireditvi proslavili »rojstna dneva« društva in osnovne šole in poimenovanje slednje TREBČE - Prireditvi so dali naslov Trebče, oj Trebče, to je naša vas, z njo pa so v soboto proslavili 110-letnico delovanja društva Primorec, 140-letnico ustanovitve osnovne šole in 30-letnico njenega po- imenovanja po Pinku Tomažiču. Program so v celoti oblikovali mladi domačini: otroci šole in vrtca, napovedovalka Eva Ciuk, Andrej Rismondo kot duhovit recitator in igralec Danijel Malalan, ki je nastopil s pevski- mi točkami. Sproščenemu in mladostno zasnovanemu programu so resnejše tone dodali nagovori, ki seveda niso mogli obiti sedanjega težavnega položaja. Na 6. strani L' AQUILA - Berlusconijeva stranka Ljudstvo svobode z občutno prednostjo vodi na deželnih volitvah v Abrucih in čeprav je štetje glasov še v teku, je desna sredina v bistvu že zmagala. Njen kandidat Gianni Chiodi vodi s preko šestimi odstotki glasov pred svojim tekmecem Carlom Costanti-nijem. Najočitnejši podatek pa je nizka volilna udeležba, saj se je deželnih volitev udeležilo manj kot 53% volivcev, kar je kakih trideset odstotkov manj kot na minulih političnih volitvah. Podatek je po splošnih ocenah posledica afere v zdravstvu, ki je privedla do aretacije nekdanjega predsednika dežele Ottaviana Del Turca. flNa 28. strani V Trstu včeraj srečanje deželnih vodstev SKGZ in DS Na 3. strani Na tržaški zbornici o lokalnih učinkih globalne krize Na 4. strani Ob Doberdobskem jezeru rešeljikov raj za čebele Na 24. strani Teden kiparskega navdiha na Jeremitišču ujeli v publikacijo Na 25. strani Iztok Mlakar uvedel praznične petke SSG Na 27. strani nova gorica - Vsebinski novoletni sprejem »Italija hoče zmanjšati vpliv slovenske manjšine« Estética orchidea PONUDBA ZA JESEN in ZIMO: ? k I IT 3x MASAŽA ZA SPROSTITEV - 50 min 1xSCRUB TELESA - 30 min 1x PEDICURE IN MANICURE 1x GLOBINSKO ČIŠČENJE IN NEGA OBRAZA samo 129 eur! - ■ —ttmi 20% MpusUm m *®tf Od iS.«, f SJ-J^^mo tudi na domu! Estetske usluge vam numr ^^ Za rezervacijo poki i ft te na št. 040 2171089 FERNETIČI, 3 - OB HOTELU FERNETTI, 200m PRED MEJO o ^ I Urnik: od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop Boljimec - m Trga icL D40.22A092 2 Torek, 16. decembra 2008 ALPE-JADRAN / ljubljana - Slovenski zunanji minister o nadaljevanju pristopnih pogajanj Žbogar: Za dogovor s Hrvaško je še nekaj dni Sanader izrazil upanje, da bosta Slovenija in Hrvaška kmalu podpisali skupno izjavo LJUBLJANA/NEW YORK - Zunanji minister Samuel Zbogar je včeraj poudaril, da je časa za dogovor s Hrvaško glede nadaljevanja njenih pristopnih pogajanj z EU manj kot do petka, ko bo pristopna konferenca, saj bi v četrtek o njem morala odločati vlada, nato pa še v DZ. Hrvaški premier Ivo Sanader pa je izrazil prepričanje v skorajšnji dogovor. Medtem ko Slovenija govori o pismu, ki naj bi ga Zagrebu poslalo francosko predsedstvu, sicer Zagreb govori o slovensko-hrva-ški skupni izjavi. Sanader je tako v nedeljo izrazil upanje, »da bosta Hrvaška in Slovenija kmalu podpisali skupno izjavo«. »Menim, da so obeti za dosego razumnega stališča dobri, saj v omenjeni izjavi ne želimo prejudicirati urejanja mejnih problemov, ki bi nas potem obremenjevali pred mednarodnimi telesi, v okviru katerih bomo te probleme reševali,« je dejal. Zbogar, ki je za zaprtimi vrati seznanil odbor DZ za zunanjo politiko s potekom pogovorov s francoskim predsedstvom EU glede iskanja kompromisa, da bi Hrvaška v petek na pristopni konferenci v Bruslju lahko odprla deset poglavij v pogajalskem procesu z EU, pa je pojasnil, da rešitve še ni in da se pogovarjajo na osnovi slovenskega osnutka pisma. Kot je pojasnil, so v tem procesu še vedno elementi, s katerimi se slovenska stran ne strinja, vendar pa se pogovori nadaljujejo, časa pa je še par dni. »Časa je v bistvu malo manj kot do petka. Vendarle se mora o tem predlogu izjasniti slovenska vlada in ponovno OZP in odbor za zadeve EU, tako da nekako do četrtka oz. do konca srede bi verjetno morali imeti neko odločitev,« je povedal Zbogar. Vseeno je menil, da je odločitev možno izpeljati v roku. OZP in OEU bi namreč vendarle lahko odločala še v četrtek po seji vlade, nato pa bi še isti dan v Bruslju odločal tudi odbor stalnih predstavnikov članic EU, je opisal možen potek razvoja dogodkov, po katerem bi Hrvaška še ujela petkovo pristopno konferenco z dogovorom za odprtje oz. zaprtje vseh predvidenih poglavij. »Mi še vedno iščemo rešitev; vidimo, kje bi lahko bila rešitev, ki bi bila sprejemljiva za Slovenijo in upamo, da se bomo glede tega lahko zedinili s Francozi in s Hrvati,« je še pojasnil zunanji minister. Povedal je še, da Slovenija vztraja pri evropskem okviru reševanja tega vprašanja. »Gre za pogajanja Hrvaške z EU, gre za poglavja, ki so del pogajanj z EU, v katerih je prišlo do teh prejudi-cev meje, tako da mora biti tudi rešitev, ki bi nas zadovoljila, v tem evropskem okviru,« je dejal. »Mislim, da okoli tega niti ni tak nesporazum s hrvaško stranjo. Mislim, da se glede tega strinjamo, da bo ta rešitev v evropskem okviru, kar pomeni, da bo na eni strani Francija v imenu predsedstva EU in na drugi strani Hrvaška,« je še pojasnil Zbogar. Poudaril je, da gre zdaj predvsem za različne osnutke pisem. »Mi imamo svoj osnutek pisma in Francozi so imeli prejšnji teden svoj osnutek. Trenutno delamo na našem osnutku, kjer pa še ni vse usklajeno,« je povedal, več podrobnosti o vsebini tega osnutka pa ni želel navesti, ker naj bi to še ostalo predmet pogajanj. »Rešitev obstaja tako, kot jo mi vidimo, zaenkrat je Hrvaška še ne vidi v tej smeri,« je še dodal slovenski zunanji minister. Je pa o tem, »kaj je problem«, Zbogar seznanil člane OZP, vendar tudi predsednik odbora Ivo Vajgl o tem ni želel povedati kaj več. Dejal je le da, so se pogovarjali o nekaterih stališčih, ki so v francoskem oz. slovenskem osnutku pisma. »Odbor je podprl stališče vlade, da je treba ustvariti pogoje za resne pogovore s Hrvaško. Imamo re- Slovenski MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE Smuel Žbogar sne probleme v odnosih, ki jih je treba rešiti, in to ne od danes na jutri in ne na hitro,« je povedal Vajgl. Ocenil je tudi, da ni nikakršnega razloga za hitenje. »Petek ni zadnji datum v odnosih Slovenije in Hrvaške. Če se do petka ne bomo uskladili, se bo pač treba usklajevati naprej. Hrvaška tudi ne bo v petek vstopila v EU, bo pač nekaj zamude, če ne bomo soglasni,« je dejal Vajgl. Hrvaški PREDSEDNIK VLADE Ivo Sanader Slovensko panevropsko gibanje pa je pozvalo DZ, naj v skladu z ustavo v posebnem dokumentu določi jasna stališča glede odnosov s Hrvaško, ki bodo obvezna za vse izvršilne organe. DZ je tudi pozvalo, naj odreče veljavnost vseh dosedanjih stališč ali izjav glede odnosov med državama, ki niso bila dana po neposrednem pooblastilu DZ. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik tega nevladnega združenja France Bučar, je treba jasno poudariti, da načela zunanje politike določa DZ in da sklicevanje na dogovore, kot sta bila sporazum o meji Drnovšek-Račan ali pa lanski blejski dogovor premierov Sanader-Janša glede reševanja vprašanje meje s posredovanjem tretjega, nima teže. Po njegovem državi tudi nimata o čem odločati na arbitraži, saj gre pri t.i. spornih vprašanjih glede meje za »del slovenskega prostora, ki ni bilo nikoli hrvaško in je naseljeno s Slovenci«, torej ga mora Slovenija zahtevati. Predsednik OZP Vajgl je v odzivu ocenil, da je treba o omenjeni pobudi razmisliti, da pa bo težko doseči takšen temeljni dokument o odnosih s sosednjo državo, »še posebej če je v teh odnosih nekaj precej štrlečih odprtih vprašanj«. »Mogoče je to prava pot, ampak sam se v tem trenutku še ne morem ogreti za to,« je dejal. (STA) pobuda - Kulturno-zgodovinski tabor v Kopru Akcija duštva TIGR Klub mladih stopa na svojo pot Mladi tigrovci so se v nedeljo pri spomeniku junakom na bazovski gmajni srečali z Borisom Pahorjem kroma Ta konec tedna je bil v Kopru kul-turno-zgodovinski tabor namenjen članom Kluba mladih Tigrovcev. Zbralo se je šestnajst učencev, dijakov in študentov, ki so se seznanjali z zgodovino protifašističnega boja primorskega naroda. Prišli so z Bovškega, s Kobariškega, iz Benečije, iz Goriških Brd, Vipavske doline, Krasa in celo iz Radovljice in Domžal. Mladi slovenski domoljubi, ki jim ni vseeno kaj se dogaja s slovensko kulturo v zamejstvu, ki jim enotni slovenski kulturni prostor ni samo parola političnih programov! Mladi, ki hočejo biti aktivni soustvarjalci tega enotnega kulturnega prostora, zato Klub mladih Tigrovcev nastopa kot Kulturna akcija TIGR. Klub je bil ustanovljen lansko leto in širi svoje članstvo tudi med tudi med mlade v Tržaški in Goriški pokrajini, mlade na Pivškem, Postojnskem, Brkinih in Obali. To je mlada generacija, ki ji je cilj ustvarjanje slovenske kulture od Čedada, Gorice in Trsta do Ljubljane in Celovca, do Maribora in Mo-noštra. Gostovalno pojmovanje slovenske in zamejske kulture mora počasi nadomestiti ideja o ustvarjanju slovenskega kulturnega prostora tudi preko državnih meja. Tako mladi člani Tigra svoje kulturno poslanstvo tudi razumejo. Zgodovinski boj Primorcev razumejo kot boj za ohranjanje kulturne identitete slovenstva. Razumejo ga kot upor duha. Tistega neuklonljivega duha, ki ga je opredelil pisatelj Boris Pahor v predgovoru knjigi Zgodba o Tigru avtorja Silva Faturja. Predsednik društva Tigr Primorske Marjan Bevk, ki je mlade nagovoril v Kopru je orisal fašistični program o popolnem izbrisanju slovenske identitete, kar je Primorce pripeljalo v ilegalno narod- no obrambno in kulturno delovanje, ki ga je vodila organizacija TIGR s podporo celotnega Primorskega naroda. Ogledali so si dokumentarna filma o Bazoviških žrtvah in Tigru. Pisatelj Boris Pahor, s katerim so se srečali pri spomeniku Bazoviškim žrtvam jim je položil na srce, da je treba spoznati zgodovinska dejstva in resnico, da se zaveš svojih korenin in iz nje črpaš ustvarjalno moč in ponos pripadnosti slovenskemu narodu. Mladi so se poklonili žrtvam z recitacijami Gregorčiča in Kosovela ter Klodiča iz Benečije.. Pisatelj Pahor je iz tega razvil misel o vizionarstvu in upornosti slovenskega duha, ki kljub majhnemu narodovemu telesu ponosno in pogumno vztraja na prepihu velikih narodov. Srečanje s pisateljem Pahorjem in njegovo upanje v mlade rodove so mladim Tigrovcem vlile občutek pomembnosti njihovega poslanstva in delovanja. Na sestanku so izbrali predsednico in tajnico, se odločili, da bodo ustvarili svojo spletno stran; da bodo zbirali v svojih okoljih podatke in pričevanja o ilegalnem kulturnem delovanju slovenskih društev v času fašizma; prevzeli nalogo za čuvanje in obeleževanje spomina na Črtne brate, predvsem na prvo mlado žrtev v fašistični Evropi Mirka Brezavš-čka. Njemu v spomin bodo organizirali Dan domoljubja na Dobrovem v Brdih 18. marca prihodnje leto, ki naj bi postal tradicionalna prireditev in dan mladih primorskih rodoljubov. Kot Kulturna akcija Tigr pa bodo pripravili tudi večer slovenske domoljubne poezije, proze in pesmi in z njo nastopili po slovenskem kulturnem prostoru. Srečno pot mladi Tigrovci. praga Ljubljana najbolj pošteno mesto PRAGA - Ljubljani je v nedavnem preizkusu novinarjev revije Readers Digest pripadlo priznanje najbolj poštenega mesta na svetu. Novinarji so namreč v izbranih mestih »izgubili« 30 prenosnih telefonov in čakali, koliko od najditeljev jih bo poskusilo vrniti lastniku. Z 29 vrnjenimi telefoni se je na sam vrh lestvice uvrstila slovenska prestolnica.Novinarjem se je ideja o preizkusu porodila potem, ko jih rezultati ankete s preprostim vprašanjem »Ali bi vrnili denarnico ali prenosni telefon, če bi ga našli?« niso zadovoljili. Ljudje kaj takšnega namreč po njihovem mnenju ne bi kar naravnost priznali. Zato so raje namerno izgubili 30 telefonov v več mestih in na rezultat, ki je razkril poštenost prebivalcev, počakali kar na policijski postaji. Na vrh lestvice desetih najbolj poštenih mest se je tako »presenetljivo« uvrstila slovenska prestolnica. Kot so namreč zapisali na spletni strani www.tourism-review.com, »prebivalci Vzhodne Evrope ponavadi ne veljajo za vzor poštenosti in odkritosti«. A tokrat so Slovenci dokazali, da je predsodek že zastarel, saj je v Ljubljani kar 29 od 30 »izgubljenih« telefonov našlo pot nazaj do svojega lastnika. celovec Nobenih novih dvojezičnih napisov CELOVEC - Napovedi, da bo del deželnozborskih strank zlorabil nerešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem v predvolilni kampanji za deželne volitve 1. marca prihodnje leto, so se uresničile še preden se je le-ta resno začela. Po »zaslugi« Haiderjevih naslednikov v zavezništvu BZÖ, bo namreč koroški deželni zbor na svoji seji v četrtek v Celovcu vnovič razpravljal o vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov, BZÖ pa hoče na njej izglasovati večinski sklep, da na Koroškem ne bo postavljenih nobenih dodatnih dvojezičnih tabel. Pri tem naj se vprašanje dvojezične topografije uredi z ustavnim zakonom na podlagi obstoječe ureditve - torej tudi brez upoštevanja razsodb ustavnega sodišča! Potrebne glasove za večinski sklep v 36-članskem deželnem zboru naj bi po zadnjih informacijah poleg 15 poslancev BZÖ prispevali še trije poslanci ljudske stranke (ÖVP) ter edini poslanec svobodnjakov v deželnem parlamentu Franz Schwager. Proti pa bo glasovalo vseh 14 poslancev socialdemokratske stranke (SPÖ) in oba predstavnika Zelenih. Slednji so to včeraj napovedali na tiskovni konferenci oz. v tiskovni izjavi. Da gre pri načrtovanem sklepu proti vsakršni dodatni dvojezični tabli za očitno predvolilno potezo, s katero hoče BZÖ poglobibi polarizacijo prebivalstva prav s pomočjo manjšinskega vprašanja, je razvidno iz dejstva, da četrtkov sklep deželnega zbora ne bo imel nikakršnih posledic: manjšinske zadeve so namreč pristojnost zvezne vlade oz. zveznega parlamenta, ne pa koroškega deželnega zbora! Na to opozarjajo ne samo predstavniki slovenske manjšine na Koroškem, temveč tudi socialdemokrati (SPÖ) ter poslanec ljudske stranke Raimund Grilc, ki je napovedal, da bo -kot že pred zadnjim glasovanjem o tablah pred mesecem dni - tudi tokrat zapustil sejo deželnega parlamenta. Predlog BZÖ, da se vprašanje dvojezične topografije uredi z ustavnim zakonom na podlagi obstoječe ureditve iz leta 1977 in se ob tem sploh ne upoštevajo razsodbe ustavnega sodišča, je za Grilca »pravno povsem vprašljiv«. Z njo hočejo Haiderjevi nasledniki nič drugega kot zase mobilizirati volivce iz nemškonacionalnega tabora. Zelo jasen, hkrati pa tudi zaskrbljen se je na najnovejši potezo BZÖ-ja odzval tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc. Zanj gre za »čisto predvolilno potezo«, začudi ga pa drža ljudske stranke »ki še nikdar ni bila uspešna pri lovu po glasovih iz nemško-nacionalnega tabora in to tudi tokrat ne bo!« S podporo sklepa, ki pomeni neupoštevanje razsodb ustavnega sodišča in s tem pravne države, pa »se ljudska stranka postavlja izven ustavnega loka«, je pristavil predsednik NSKS. Kljub temu je Grilc optimističen, da bo vprašanje dvojezičnih tabel le še rešeno -toda šele po deželnih volitvaah na Koroškem. „Sledi obdobje petih let brez volitev, ki ga bo pač treba koristiti!» je poudaril predsednik NSKS. Kot „hudo grožnjo proti manjšini in socialnemu miru na Koroškem« pa je napoved BZÖ v zvezi z dvojezičnimi tablami označil deželni poslovodja Enotne liste (EL) Adrian Kert. Slednji vidi v najnovejši potezi Hai-derjevih naslednikov »močno prizadevanje, da se to vprašanje vnese v volilni boj in s tem negativno emociona-lizira«: »Niti obstoječa ureditev iz leta 1977 se ne upošteva. Takšna politika izključevanja je udarec v obraz narodne skupnosti. Izreči se proti vsakršnim dvojezičnim napisom pomeni zaostritev socialnega miru na Koroškem«, meni Kert. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Torek, 16. decembra 2008 3 trst - Srečanje med deželnimi vodstvi SKGZ in Demokratske stranke Problematični trenutek terja dogovorjeno politiko Pozitivna ocena nove slovenske vlade, ki upošteva politično pluralnost Slovencev v Italiji Predstavniki deželnega vodstva SKGZ so se včeraj na sedežu krovne organizacije v Trstu sestali z deželnimi voditelji Demokratske stranke. Delegaciji sta vodila predsednik Rudi Pav-šič in Bruno Zvech, srečanja pa so se udeležili še Livio Semolič in Marino Marsič (SKGZ) ter senatorka Tamara Blažina in Štefan Čok (DS). Pavšič je na srečanju poudaril pomen obdobja plodnih odnosov in sožitja med Slovenci v Italiji in večinskim prebivalstvom, kar je bilo značilno za čas Illyjeve deželne uprave in Prodije-ve vlade. S prihodom desnice na oblast se je ozračje občutno skalilo, do Slovencev se žal množijo negativni znaki, izvajanje zaščite doživlja zastoj. Predsednik SKGZ je sogovornikom izrazil pričakovanje, da bo stranka pritisnila na deželnega predsednika Renza Tonda, naj podpiše odlok o vidni dvojezično-sti. Pavšič pričakuje od Demokratske stranke, da bo tudi v prihodnosti nosilka interesov slovenske narodne skupnosti, saj je med Slovenci po konsenzu večinska, s številnimi izvoljenimi predstavniki na vseh ravneh. Zvech je takšno usmeritev stranke potrdil tudi za prihodnost, o čemer priča tudi izvolitev slovenskega predstavnika v parlament, čemur se stranka absolutno ne bo odrekla. Demokratska stranka bo po Zvechovi oceni vsekakor nosilka interesov Slovencev v Italiji, kar je zanjo primarna vrednota in tega ne namerava prepuščati drugim. Obenem je deželni tajnik izrazil interes za čim tesnejše sodelovanje tudi s slovenskimi Socialnimi demkorati, stranko predsednika slovenske vlade. Senatorka Tamara Blažina je v svojem posegu naglasila pomen slovenske komponente stranke in njene prisotnosti na teritoriju. To bo stranka v bližnji prihodnosti okrepila s tematskimi srečanji. Blažinova je tudi poudarila, da problematični trenutek, ki ga doživlja naša skupnost terja odgovorno in dogovorjeno politiko. Demokratska stranka se zato zavzema za skupno manjšinsko omizje za učinkovitejši nastop. Blažinova je tudi pozitivno ocenila pristop nove slovenske vlade, ki upošteva vse politične komponente med Slovenci v Italiji. strasbourg Poslanec Kacin o pritiskih na Slovence v Italiji STRASBOURG - Evropski poslanec iz Slovenije Jelko Kacin (član parlamantarne skupine ALDE/LDS) je včeraj ob začetku decembrskega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu opozoril na pritiske italijanskih oblasti na slovensko manjšino v Italiji in njeno šolstvo. Ob tem je izpostavil incident v slovenski Osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja v tržaškem predmestju Barkovlje, ki so jo zaradi uporabe slovenske trobojnice pri otvoritvi jedilnice obiskali celo karabi-njerji, kar je po mnenju evropskega poslanca nedopustno. »Karabinjerji nimajo v šoli kaj iskati,« je poudaril Kacin. Opozoril je, da so oblasti, ko se je podoben incident zgodil pred leti, podobno posredovanje karabi-njerjev utemeljile na fašistični zakonodaji. »To niso ne evropski ne slovenski standardi. To je pritisk in to je sramota,« je bil oster poslanec Jelko Kacin. Ob tem je Kacin v enominut-nem govoru ob začetku zasedanja v Strasbourgu spomnil, da je Trst poln kitajskih napisov, kar pa, kot je dejal, nikogar ne moti. Med včerajšnjim srečanjem na tržaškem sedežu SKGZ kroma skgz - Ob čestitkah Dragu Štoki za izvolitev Rudi Pavšič: Krovni organizaciji naj skupaj pokažeta sposobnost vizije Predsednik SKGZ Rudi Pavšič izreka iskrene čestitke Dragu Štoki ob ponovnem imenovanju na mesto predsednika Sveta slovenskih organizacij. Čestitke organizacije gredo tudi trem podpredsednikom, Giorgiu Banchingu za videmsko, Walterju Bandelju za goriško in Igorju Švabu za tržaško pokrajino. Pavšič je prepričan, da se bo sodelovanje med predsednikoma nadaljevalo v dosedanjem pozitivnem slogu in da se bo razširilo na vodstvi obeh krovnih organizacij ter na številne članice, ki so izraz manjšinske organiziranosti. Po njegovi oceni bo potrebno prepričano stopiti na pot reform in racionalizacije, tako kot je bilo nakazano na skupnem programskem razmišljanju, ki sta ga krovni pripravili prav z namenom, da poiščeta perspektivno rešitev za bogato in razvejano dejavnost, ki jo premorejo Slovenci v Italiji. Tako kot je izpostavil na kongresu SSO, je predsednik SKGZ prepričan, da tudi v zdajšnjih nelahkih časih za slovensko narodnostno skupnost, morata krovni organizaciji pokazati sposobnost vizije, ki nas bo celovito postavila v stvarnost tretjega tisočletja, ki ga je zaznamovalo veliko epohalnih sprememb. Te so potrebne tudi znotraj manjšine, ki mora presegati svoje ozke meje in postati protagonistka v širšem obmejnem kontekstu. Na »bel list«, ki ga je predsednik SKGZ ponudil prijateljem SSO, bo potrebno čimprej zapisati potrebna vse- binska in operativna izhodišča, se zavzeti za večjo povezovalnost in poiskati tam, kjer je mogoče, procese združevanja, strukturalna in v sami dejavnosti. Upoštevati bo treba in biti spoštljivi do razlik, ki karakterizirajo našo civilno družbo. Skrb in energije morajo biti usmerjene v kakovost ponudbe in učinkovitost pri uveljavljanju slovenskega jezika in kulture. Pavšič izraza prepričanje, da sta SSO in SKGZ sposobni teh izzivov in da si to pričakuje velik del naše skupnosti. Na obeh predsednikih je torej največja odgovornost, da bosta prva nosilca teh potreb in da bosta organizaciji postali dejavnika zanimive, učinkovite in ponosne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. ljubljana Preverjajo izjave konzula Humarja LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo je včeraj zagotovilo, da preverja dejstva v zvezi z odzivom začasnega odpravnika poslov na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu Božidarja Humarja na odprtje jedilnice v slovenski šoli v Barkovljah. Ob odprtju nove menze osnovne šole Frana Saleškega Finžgarja so minuli torek prerezali trak s slovenskimi barvami. Kor je znano, je dogodek za italijansko stran postal kamen spotike, saj bi po njihovem moral biti uporabljen trak v barvah italijanske zastave, zato so naslednji dan šolo obiskali celo karabinjerji. Kot je takrat poročal tržaški dnevnik Il Piccolo, naj bi dejanje ravnateljice omenjene šole Fiorelle Benčič, ki je prerezala omenjeni trak, kritiziral tudi odpravnik poslov na slovenskem konzulatu Humar. Iz službe za odnose z javnostmi zunanjega ministrstva so včeraj na pisno vprašanje agencije STA odgovorili, da MZZ »preverja vsa relevantna dejstva« v zvezi z izjavo Humarja. Poudarili so tudi, da Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter MZZ »delujeta usklajeno, da se taki zapleti ne bi več dogajali, predvsem pa, da se zagotovi nemoteno delovanje organizacij in inštitucij slovenske manjšine v Italiji«. Izrazili so še »globoko obžalovanje« zaradi odločitev italijanske vlade in parlamenta, s katero je bilo potrjeno znižanje finančnih prispevkov slovenski manjšini. Izrazili so tudi pričakovanje, da bodo pristojne italijanske institucije na primeren način, tako kot je bilo obljubljeno s strani njihovih najvišjih predstavnikov, zagotovile manjkajoča sredstva in s tem omogočile nadaljnje delo in razvoj slovenske manjšine v Italiji. Slovenska vlada je sicer minuli teden okrepila prizadevanja za rešitev finančnega položaja slovenske manjšine v Italiji, ki ji zaradi novega italijanskega finančnega zakona grozi občutno zmanjšanje sredstev. Da bi našli rešitev, se je med drugim premier Borut Pahor ob robu vrha EU v Bruslju dvakrat sestal z italijanskim kolegom Silviom Berlusconijem. Ta je Pahorju zagotovil, da bo vlada v Rimu »na primeren način v naslednjih mesecih naredila vse, da bi slovenska manjšina dobila približno enako vsoto denarja,« kot jo ima sedaj. To mu je obljubil, potem ko je italijanski senat minuli teden podprl finančni zakon, ki zmanjšuje sredstva za manjšino. (STA) deželni svet - Stališče Mavrične levice o deželnem finančnem manevru Za varnost 25 milijonov, za krizo nič Deželni finančni zakon, o katerem bo deželni svet začel razpravljati danes, je po mnenju opozicijske svetniške skupine nezadosten TRST - Svetniška skupina Mavrične levice ocenjuje negativno osnutek deželnega finančnega manevra, ki bo danes predmet razprave v deželni palači na Trgu Oberdan. Svoje poglede so včeraj utemeljili Igor Kocijančič, Roberto Antonaz (oba SKP) in Stefano Pustetto (Demokratična levica). Finančni zakon, ki ga predlaga deželna desnosredinska večina, je po mnenju svetnikov Mavrične levice slab, v njem pogrešajo zlasti pogumne ukrepe in učinkovite ideje za zajezitev gospodarske krize. Večina je črtala nekaj pomembnih postavk iz prejšnjih let (npr. osnovni državljanski dohodek), struktura finančnega manevra pa ostaja v bistvu nespremenjena. Trojica svetnikov kritizira nov odnos do krajevnih uprav: deželna uprava naj bi ukinila medobčinske zveze Aster, ki spodbujajo združevanje oz. medsebojno sodelovanje med občinami, krajevnim upravam pa naj bi Dežela FJK po novem delila sredstva po strogo namenskem ključu. Škandalozno pa je po mnenju levičarskih svetnikov dejstvo, da večina namenja varnostnim ukrepom Stefano Pustetto, Igor Kocijančič in Roberto Antonaz kroma (v glavnem gre za namestitev nadzornih videokamer v mestih in vaseh) celih 25 milijonov evrov, to pa v času hude gospodarske krize. V zvezi s krizo samo pa osnutek deželnega finančnega zakona ne predvideva posebnih postavk. »Tako državna kot deželna vlada skrbita za ohranitev stabilnosti bilance, medtem ko bi morali biti v tem trenutku pogumnejši in naklonjeni nekoliko višji zadolžitvi,« pravi Kocijančič. Mavrična levica je pripravila 15 amandmajev. Med drugim predlaga, da bi s t. i. bonusi deželnih svetnikov ustanovili socialne sklade za kljubovanje gospodarski stiski. 4 Torek, 16. decembra 2008 GOSPODARSTVO recesija - Na Trgovinski zbornici predstavili publikacijo Impresa&Economia 2008 Za izhod iz krize še bolj nujno sistemsko delovanje Dipiazza pogreša konkurenčnost, Tondo za deželni cilji zakon, Rosato za spodbujanje naložb TRST - Predstavitev zbornika Impresa&Economia 2008, tradicionalnega letopisa podjetij v Furlaniji-Julijski krajini, je bila sinoči za tržaško Trgovinsko zbornico priložnost, da je nekaj institucionalnih predstavnikov povabila k razpravi na temo Globalna kriza in lokalni razvoj - tržaško in deželno gospodarstvo v času recesije. Svoje poglede in ukrepanje za izhod iz krize so razgrnili predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat, predsednik Dežele FJK Ren-zo Tondo, poslanec Ettore Rosato, tržaški župan Roberto Dipiazza in gostitelj, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Trgovinska zbornica ni zamujala z odzivom na prve znake krize, je zagotovil Paoletti in navedel tri glavne smeri ukrepanja: pomoč pri dostopu podjetij do kredita (z milijonom evrov financiranja jamstvenemu konzorciju Confidi), podpora za internacionalizacijo podjetij (sejmi, delavnice, poslovna srečanja, izvoz) in pomoč za spodbujanje naložb v proizvodne namene in za infrastrukture. Pao-letti, ki je govoril tudi o projektu za morski park, od katerega zbornica ne odstopa, je prepričan, da je težave mogoče spre-magati s složnim delovanjem in z ustvarjanjem sistema. »V Trstu primanjkuje kompeticije, to mesto je bilo vedno asistirano, zato prevladuje protekcionizem, ki se lepo kaže na primeru pristanišča,« je brez ovinkarjenja povedal Dipiazza. Njegov recept? »Politika mora odpraviti protekcionizem (ki ga npr. ne poznajo v Furlaniji), ki hromi nekatere sektorje, čeprav imamo tudi svetle izjeme, kot so Illycaffe, Wartsila, Fincantieri. Iz krize pa bomo verjetno prišli boljše kot drugi, ker nimamo velike industrije, trgovina pa je že bila močno skrčena ko se je nehala reka kupcev z vzhoda. Graditi moramo na pristanišču, plinskem terminalu in bonificiranju onesnaženih območij. Če to hočemo, bomo naredili, če nočemo, bomo samo govorili,« je bil odločen tržaški župan. Namesto zapravljanja je zdaj čas za vlaganja, je prepričan poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato, za katerega je treba dajati jasne in ne zmedene signale. Odkriti je treba kritične točke v delovanju sistema, odpraviti zamaške, ki ovirajo podjetja in jim zagotoviti dostop do kredita. Prav tako pomembno je poseči na področje proizvodnih faktorjev, kot so infrastrukture, bonifike ipd. Kar zadeva enotnost nastopanja proti krizi pa se je tudi Rosato izrekel proti nasprotovanju za vsako ceno, ki na koncu škoduje vsej skupnosti. Z leve Maria Teresa Bassa Poropat, Renzo Tondo, Antonio Paoletti, Ettore Rosato in Roberto Dipiazza kroma Predsednica Pokrajine se je strinjala s potrebo po konkurenčnosti, a je opozorila tudi na voljo in sposobnost odločanja. Po njenem mnenju tržaška panorama kaže koščke mozaika, ki pa ga je treba sestaviti, tako kot je treba ponovno vzpostaviti odnos zaupanja do institucij. Tudi Poropatova stavi na vitalnost malih in srednjih podjetij, ki pa jim je treba omogočiti dostop do rezultatov znanosti in inovativnosti, kar je pogoj za ustvarjanje dodane vrednosti. »Zaupamo v skupnost, ki dela, kjer bruto domači proizvod raste bolj kot v državi in kjer imamo manj brezposelnosti,« je bil optimističen Renzo Tondo, ki je tržaško srečanje izkoristil za napoved »deželnega ciljnega zakona«. Imamo denar, imamo načrte, veliki projekti pa nikakor ne morejo z mrtve točke, zato je naš cilj skrajšati čas izvedljivosti nekega javnega dela na minimum in nakazati denar šele tedaj, ko je nek projekt dejansko izvedljiv, je rekel Tondo. Za predsednika FJK je v tem trenutku krize zelo pomembno podpirati izvozno usmerjena mala in srednja podjetja, poiskati mehanizem, ki jim bo zajamčil dostop do kredita. K publikaciji Impresa&Economia, ki je izšla že enajsto leto zapored, se bomo vrnili v naslednjih dneh. (vb) Rast živilskih cen se umirja, a so še naprej zelo visoke RIM - Rast cen živilskih proizvodov se je v primerjavi z lanskim letom upočasnila, vzporedno z inflacijo, vendar so prehrambeni izdelki za Italijane vse dražje blago. Tudi novembra so bile na zatožni klopi cene testenin, ki so se v primerjavi z enakim lanskim mesecem v povprečju zvišale za 30 odstotkov. Po ocenah stanovskega združenja Coldiretti bodo Italijani v letošnjem letu samo za kruh, testeni in drugih mlevskih izdelkov plačali 3,4 milijarde evrov več kot v letu 2007, kar v povprečju pomeni letno 140 evrov več na družino. V stanovskem združenju CIA pa opozarjajo, da se bo poraba predvidoma zmanjšala za 3,5 odstotka glede na leto 2007, medtem ko se bodo mesečni stroški za prehrano povečali za okrog 2,6 odstotka, od lanskih 470 na 482 evrov. Panorama gibanja cen je bila včeraj dopolnjena s podatki o novembrski inflaciji, za katero je zavod Istat potrdil, da je bila 2,7-odstotna (oktobra 3,5%), medtem ko so se življenjski stroški v mesečni primerjavi znižala za 0,4 odstotka. Na MIB se s podelitvijo diplom končuje master za vino TRST - Na tržaški poslovni šoli MIB School of management se končuje tretja izvedba specializiranega podiplomskega tečaja Eyecutive Master in Wine Business za usposabljanje menedžerjev na področju proizvodnje in trženja vina. Master je obiskovala skupina mladih menedžerjev in podjetnikov iz vseh italijanskih dežel in iz Slovenije, ki bodo diplome prejeli na slovesnosti, ki bo jutri ob 17. uri v palači Ferdinadej. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrado Wine Business Award 2008, ki bo šla tokrat v roke Emilia Pedrona, pooblaščenega upravitelja največje italijanske vinarske skupine Gruppo Italiano vini (GIV). Pedron bo priznanje prejel za poklicne zasluge pri vodenju ene vodilnih vinskih kleti v Evropi, pri čemer se je pri svojem delu ravnal po vrednotah in kakovosti, ki jih tudi poslovna šola prenaša na udeležence svojega »vinskega« masterja. Privlačno osvetljena zunanjost literarnega hotela Victoria pri Stari mitnici kroma TRST - Leta 2000 je bilo v Trstu petintrideset hotelov, včeraj pa so v središču, točneje pri Stari mitnici slovesno predali namenu petinštiridesetega. Lastnika, zakonca Cristina Ferroli in Mauro Gasparin iz Verone, sta se zaljubila v naše mesto oz. v njegov večkulturni duh, ki je spodbudil pomembno, predvsem ekonomsko zahtevno investicijo - ureditev literarnega hotela Victoria. Obnovitvena dela zgodovinskega (zrasel je v prvi polovici 19. stoletja) stanovanjskega poslopja v Ulici Oriani 2, kjer je od leta 1910 do 1912 živel irski pisatelj James Joyce, so stekla pred dvema letoma. Z nasveti izkušenih notranjih di-zajnerjev sta uredila izredno eleganten in okusen hotel, ki razpolaga s 44 sobami, razporejenimi v šestih nadstropjih. V zadnjem, podstrešnem nadstropju je gostom na voljo tudi wellness center s savno in jakuzi bazenom, z velikih oken pa se odpira prelep razgled. Vse sobe, vključno z udobno suito so opremljene zelo okusno, v klasičnem, a hkrati sodobnem slogu; na stenah, zavesah in posteljnini pa kraljujejo Joycejevi verzi ob neoklasičnih slikah arhitekta Gustava Palumba. In ker gre za literarni hotel, naj še povemo, da bo v vsaki sobi gostu na voljo knjiga, v spodnjih prostorih pa bodo prirejali literarne večere, razstave in glasbena srečanja. Že včeraj smo lahko prisluhnili zvokom harfe in violine po uradnem odprtju hotela z odbornikom Paolom Ro-visom in tržaškim pisateljem Pinom Roveredom. (sas) EVRO 1,3510 $ +1,27 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. decembra 2008 evro (povprečni tečaj) valute 15.12. 12.12. ameriški dolar 1,3510 1,3340 japonski jen 122,42 9 2544 120,21 9 1282 kitajski juan ruski rubel 37,5615 74502 37,0077 7,4499 UCII IJKCI M Ulla britanski funt 0,8994 10865 0,8923 10662 JVCUJKO M Ul la norveška krona 9,322 26 157 9,2110 25,990 l\l Ul lu švicarski frank 1,5789 1,5746 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint nAucI^i 7 At 266,74 3,9949 264,50 3,9592 UUMjM LlUL kanadski dolar 1,6555 2,0246 1,6598 2,0291 ovjLI aljM UUlul bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,9400 1,9558 3,9290 iui i im iji\i itrv slovaška krona litVn/CK i ifac 30,161 3,4528 30,170 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7092 3,2481 0,7095 3 1993 UICl£.IIJjpJ ICal islandska krona ti lira 290,00 21172 290,00 2,0987 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,1781 7,1805 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1,96125 1,87125 2,2162 2,43 LIBOR (EUR) 2,9412 3,2475 3,335 3,4337 LIBOR (CHF) 0,43167 0,81667 0,98167 1,26167 EURIBOR (EUR) 2,954 3,243 3,334 3,431 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.639,31 € +368,08 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 15. decembra 2008 stara mitnica - Odprtje novega literarnega hotela Victoria Eleganten postanek ob dobri knjigi Lastnika sta zakonca Cristina Ferroli in Mauro Gasparin iz Verone - Na voljo je 44 okusno opremljenih sob in wellness center vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,92 IMTTIDCI IDDDA Q A~J -1,00 +021 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,30 23,06 -1,08 +0 57 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 168,67 250,72 -0,32 -0,14 TELEKOM SLOVENIJE 140,80 -0,32 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,33 AERODROM LJUBLJANA 29,38 DELO PRODAJA - ctni -2,97 +0,79 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 _"> D/1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,82 -0,64 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 41,98 11,48 400,00 400,00 +1,57 +1,86 -1,23 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 270,40 170 00 -1,99 -5,03 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 100,00 15,01 +1,11 +0,07 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 15. decembra 2008 -0,49 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,262 5,835 1215 -1,79 -4,03 -041 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,99 1 50 -3,85 -0,33 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,995 0,892 +1,40 -1 98 EDISON ENEL ENI 4,2625 1789 +0,12 +0,56 FIAT FINMECCANICA 5,06 1020 -1,84 -2,49 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,57 21125 +0,82 -4,09 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,1775 1796 -2,68 +4,06 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,89 4,0225 -1,07 +0,31 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,00 1,238 -1,36 -0,96 PIRELLI e C PRYSMAN 0,255 8,055 +0,00 -3 19 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,70 3,84 +5,92 -0,78 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,92 1 045 +2,18 +0 10 TENARIS TERNA 7,56 2,24 +1,34 -1 32 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,6925 11 46 -2,88 +0,53 UNICREDIT 1,523 -4,21 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 44,45 $ -0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.933,10 906,78 -0,40 -0,64 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.674,61 1.014,35 +3,42 -1 63 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.672,10 554,96 +0,41 +1,37 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 245,86 2.251,97 -2,88 -0,26 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 7.839,54 2.344,82 +2,95 -0,61 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.564,53 1.508,34 -0,75 -2 10 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 868,60 885,367 4.654,82 4.277,56 -1,27 -0,78 -0,18 -0,07 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.185,66 1.737,56 -0,87 +2,161 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 835,9 2.407,47 +1,58 -0,47 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.664,66 1.774,76 15.046,95 1.964,37 9.832,39 +5,206 +1,977 +1,955 -3,312 +1,47 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 16. decembra 2008 5 ISTRSKI ZORNI KOT Za Italijane v Istri fgj več sredstev Miro Kocjan Za italijansko skupnost več sredstev kot letos. Do 19. tega meseca, ko bodo v Bruslju sklepali o Hrvaški, se plusi in minusi sledijo iz dneva v dan. Hrvaški predstavniki trdijo, da mejne rešitve, kot so predvidene v seveda hrvaških predlaganih listinah, niso dokončne, slovenska stran trdi nasprotno, da je to pač nesporno prejudic in da meje utegnejo biti sprejete, kakor jih je zarisala hrvaška stran. Hrvaška delegacija se pogosto sklicuje na nedavno srečanje med Sanaderjem in Janšo, ko je ta bil predsednik slovenske vlade, slovenska stran pa v bistvu ne odstopa od stanja, kakršno je bilo, ko sta državi postali suvereni. Razumljivo je, trdijo Slovenci, da Slovenija nikakor ni proti vključitvi Hrvaške v Evropsko zvezo, toda ta meja in vse, kar sodi zraven, mora biti »pravična«. Zadnje dni je sila zgovoren tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič, ki opozarja, da stališče, ki ga zastopa Ljubljana, bo Sloveniji samo škodilo. Hrvaško časopisje je seveda naklonjeno zagrebškim stališčem (slovensko pa slovenskim), nekateri mediji ponovno omenjajo Joška Jorasa, ki je menda izjavil, da »bo Evropska unija končala tako kot je končala Jugoslavija«. Dnevnik La voce del popolo iz Reke pa objavlja kolumno Franca Jurija, ki je zdaj slovenski poslanec in tokrat zbadljivo navaja, kako obstaja na slovenski strani neka organizacija »Zavod 25. junij«, ki si prizadeva ne samo za Jorasa, marveč tudi za Savudrijo in Kaštel, pa gre še dlje, v bistvu do reke Mirne. Seveda je avtor za pametno rešitev, za sprejemljiv kompromis. Isti časnik prinaša tudi kurziv Milana Rakovca, ki pa opozarja na »Facebook«, ko so začeli hrvaški prebivalci, zlasti seveda mladi, na svojo roko in neodvisno od strank ter političnih organizacij, javno s protesti nastopati proti vladi in oblasti sploh. Istrski mediji so pozorni tudi na pobudo tržaškega Centra gospodarskih in socialnih študijev »Evropski dialogi«, ki je na posebnem srečanju razložil, da je treba storiti vse, da bi živeli v sodobni, dejansko civilizirani Evropi, ki naj spoštuje tako narode kakor človekove pravice. Eksplozija, ki je te dni zagrmela na vhodu v balinarski klub v Pazinu, je sprožila vrsto odločnih reakcij. Damir Kajin, poslanec Istrskega demokratskega zbora, je brž dejal, da je to politično kriminalno dejanje, ki ga je storil neki Vilim Bon, mož, ki ga sicer vsi poznajo kot ustaškega pristaša. Kajin je rekel, da gre v bistvu za nadaljevanje fašističnih in ustaških akcij, ki so se pričele lani v Poreču, ko so se pojavile sovražne zastave in drugi desničarsko zgovorni simboli. Pa ne samo v Poreču, marveč tudi drugod po Istri in po Hrvaški. Domačini se utemeljeno zgražajo. Razen tega pa še to, da imajo v Pazinu 20. in 21. tega meseca na programu koncert, na katerem bo nastopil Peko Perkovič Thompson, o katerem poznavalci spet trdijo, da odkrito podpira skrajno hrvaško desnico. Poročali smo že, da bodo tujci lahko nemoteno kupovali nepremičnine na Hrvaškem. Interesentov je že kar nekaj, vendar jih v glavnem ni, se sliši v Pulju, med tistimi, ki so po vojni zapustili Istro in Kvarner. Med tistimi, ki so že dolgo tega kupili stanovanje v Rovinju je Giancarlo Galan, guverner dežele Veneto. Spet je dejal, da se v tej hiši pogosto srečajo Illy, Tondo in seveda Galan. Pri nakupu mu je pred leti pomagal istrski izvršni predsednik Ivan Jakovčič. Galan je odločno mnenja, da bi morali Hrvaško čimprej vključiti v Evropsko unijo, saj je, med drugim, dobesedno nerazumljivo, da bi v vrhovno celinsko ustanovo sprejeli Turčijo še pred Hrvaško. V Istri so tako javni kakor zasebni pogovori povezani z recesijo, ki je na žalost pred vrati. Časniki poročajo o sindikalnem srečanju v Kopru (Konfederacija 90), v zvezi s tem o naporih, ki jih bo treba vložiti za socialne potrebe, zato, da ne bi bilo prizadeto zaposlovanje, pa tudi za krepitev stikov s sosednimi sindikalnimi organizacijami, pa tudi uspešnimi podjetji. Časniki v italijanščini pa pišejo o številnih prireditvah, ki jih pred bližnjimi prazniki prirejajo organizacije Italijanske unije, neposredno ali pa šole in druge italijanske institucije samostojno. V Bertokih je kreativno nastopila osnovna šola Pier Paolo Vergerio iz Kopra skupaj s sekcijami v Hrvatinih in Semedeli. O italijanski skupnosti v slovenskem delu Istre je še kar nekaj vesti. Tako na primer, da so na občinskem svetu v Izoli pripravili proračun za prihodnje leto, v njem pa so italijanske kulturne ustanove dostojno zastopane. O spoštovanju dvojezičnosti je bil govor tudi na seji mestnega sveta v Piranu, kjer so obravnavali tudi delo občinskih varnostnikov in sprejeli med drugim stališča, da bodo morali dosledno spoštovati italijanščino. Koprski mestni svet pa je s proračunom v celoti sprejel predlog italijanske skupnosti. Posebno mesto pa so mediji namenili sklepu o sodelovanju, ki so ga sprejeli predstavniki tržaških in koprskih gasilcev. To sodelovanje spada že v daljni čas, toda njegova takorekoč legalizacija je seveda zagotovilo, da bo v bodoče še bolj dragoceno in koristno. Zanimivo je, da je tržaški gasilski predstavnik sporočil, da niso redki primeri, ko morajo na pomoč poklicati tudi koprske gasilce, v bistvu gre za koprsko gasilsko brigado, ki zajema gasilske enote na slovenski obali. Odveč je novica, ki so jo sprejeli seveda naklonjeno, da bodo hrvaški državljani od 1. januarja lahko prestopali mejo z 10 tisoč evri v žepu. Ukrep je usklajen z določili Evropske unije. Unija pa je izrekla soglasje z načinom privatizacije, ki so ga na Hrvaškem sprejeli v zvezi z ladjedelnicami. Država bo svoj delniški paket v petih ladjedelnicah pričela prodajati za eno kuno kot finančno startno osnovo, glede podjetja »Uljanik« v Pulju pa so predvideli posebno privatizacijo s tem, da bodo morali otipljivo predstavljati delavce, kakor so nam pojasnili. Proces privatizacije je v Bruslju pojasnil podpredsednik hrvaške vlade Damir Polančec. Na Reki pa se nadaljujejo obmorska dela v okviru načrta »Reka Gateway«. Pridobila bo luka, ki bo sodobnejša, podobno pa velja tudi za mestni del, to pa tem bolj, ker je Svetovna banka zdaj odobrila še kredit v znesku 84 milijonov evrov. Vremenske razmere pa so prizadela tudi Istro in Kvarner. Reka Raša je prav v Raši prestopila bregove, podoben pojav imajo tudi na reki Mirni, na Pazinskem pa dela težave potok Fojba. Javljajo, da je kakih 30 družin moralo zapustiti domove. Obravnavati napore pri razvoju znanosti je domala že obvezno. V Pulju so sprejeli pismo o nameri za ustanovitev regionalnega središča ECPD (Evropskega centra za mir in razvoj), ki bo deloval sporazumno z univerzo. Gre za podiplomski študij na področju umetnosti, arhitekture in designa, ki se ga bodo udeležili tako domačini kakor tujci. Posebno pozornost bo Center namenil tudi mednarodnim programom o človekovih pravicah. Na univerzi v Pulju pa so predočili tudi značilnosti posebnega kurza v ekonomiji, na katerem bodo lahko doktorirali tisti, ki seveda že imajo vseučiliško diplomo. Toda Hrvaška je glede števila oseb z univerzitetno diplomo kar na visokem mestu. Dragan Primorac, minister za znanost, vzgojo in šport je sporočil, da po številu diplomirancev (seveda v odstotku) prekaša tako Italijo kot Avstrijo. Kar sledi pa ne zadeva univerzitetno raven, marveč dogodek s slovensko zastavo na barkovljanski osnovni šoli. Franco Juri se je odrezal z novo kolumno, v kateri graja nacionalistično in protislovensko reakcijo nekaterih ter jih kategorično opozarja na to, kako italijansko zastavo dosledno spoštujejo v sosedni Sloveniji. Sem nekako spada tudi novica, da bo italijanska manjšina na Hrvaškem prejela prihodnje leto 5,1 odstotka več sredstev kot letos. Najbrž je to kričeče nasprotno od položaja v Italiji. Pomembno priznanje viteza reda »Zvezde italijanske solidarnosti« so zasluženo prejeli Silvio Sforza, Cristiana Babič in Laura Marchig, eminentne kulturne osebnosti italijanske skupnosti. Iskrene čestitke! BOGATIMO SVOJ JEZIK Večkrat tako strokovnjaki kot tudi pisci radi poudarjajo, da se jezik spreminja in razvija. Temu ne more nihče ugovarjati, če je razvoj spontan in naraven, nerodno pa je, kadar kdo s to krilatico o razvoju jezika opravičuje svoje neznanje. Medtem nam jezikoslovci marsikatero besedo prepovedujejo, ker ni semantično, torej pomensko, dovolj dorečena. Tako so nam nekdanji pridevnik tehničen dopolnili s tehniškim. Imamo torej tehnične probleme in blago, toda tehniške strokovnjake in društva. Organizacijo so omejili na društva, družbe, udruženja in podobno, tem pa dodali organiziranost, ki je značilnost ali stanje organiziranega. Marsikdo pri nas teh novih pomensko različnih izrazov ne razume, zato kar večkrat beremo o državnih prispevkih organiziranosti, namesto organizacijam. Niti značilnost niti stanje česa ne potrebujeta nobene podpore ali prispevkov, potrebujejo pa jih organizacije, ker brez njih tudi njihova organiziranost ne more biti dobra in uspešna. Žalostno je, če niti politiki te razlike ne poznajo in ne upoštevajo. Poleg teh novih izrazov in poimenovanj pa prihaja zaradi malomarnosti piscev in govorcev do siromašenja našega jezikovnega be-sedja. V vsakem slovarju in tudi v Pravopisu bomo našli tri pridevnike razen, različen in drugačen, v vseh spolih in številih. To niso sinonimi, saj ima vsak izmed njih drugačen pomen. Razen-zna-o srečujem vedno bolj poredkoma. S tem pridevnikom največkrat poimenujemo večje število oseb ali stvari, ki niso iste vrste ali pa niso enake. Zato rečemo, da opravlja sosed razna dela, da branjevec prodaja razne vrste sadja, pa tudi trakove raznih barv ali pecivo raznih oblik. Pri zadnji točki dnevnega reda, večkrat najdemo postavko razno, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja. Pridevnik razen pa izraža tudi večje število nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste, npr. glasba raznih narodov, tekmovalci iz raznih evropskih držav. Poleg tega pa z razen poimenujemo osebe ali stvari, ki so znane, a jih nočemo ali ne moremo imenovati, npr.: o njem govorijo razne stvari. Pridevnik različen zaznamuje med seboj različne pojave, pojme, osebe ali stvari, poudarja torej razliko med njimi oziroma izhaja iz te razlike. Zgledi: stavbi sta različni, obleki sta različnih barv, različni so po izobrazbi; besedi sta različnega izvora (ne istega); naglas je v sedanjiku in nedoločniku na različnih zlogih (ne na istih); ljudje, pa tudi jedi, imajo različne okuse, in še bi lahko naštevala. Ostal nam je še pridevnik drugačen. Drugačno je vse, kar se po lastnostih in značilnostih razlikuje od koga ali česa drugega, npr. sin je drugačen od svojega očeta; pričakoval sem drugačen odgovor; danes so nam potrebni drugačni ljudje. Kako je to v italijanščini pa prihodnjič. Lelja Rehar Sancin evelina umek - Po sledeh Fate morgane Predstavitev nove knjige V tržaškem Narodnem domu bodo jutri predstavili knjigo o pisateljici in urednici Marici Nadlišek Bartol TRST - V Narodnem domu bodo jutri predstavili knjigo Eveline Umek o Marici Nadlišek Bartol (Po sledeh fate morgane. Marica Nadlišek Bartol 18671940). O delu bo govor ob 18. uri v galeriji Narodnega doma, kjer bodo s svojimi prispevki sodelovali Bogomila Kra-vos, Christina Biber, Dušan Jelinčič in avtorica. Marica Nadlišek Bartol, rojena leta 1867, je v slovenski kulturni zgodovini poznana predvsem kot mati pisatelja Vladirja Bartola. Splošni javnosti pa je verjetno manj znano, da je bila Marica, do poroke z bančnim uradnikom Gregorjem Bartolom, učiteljica, publicistka, pisateljica - avtorica prvega tržaškega romana Fata morgana, urednica - ured-nikovala je prvo slovensko žensko revijo Slovenka, narodna buditeljica, zagovornica ženske emancipacije in nesrečno zaljubljena v pisatelja Janka Kersnika, s katerim si je do njegove prezgodnje smrti redno dopisovala. Taka, radovedna, ukaželjna, sanjava in v spopadu s kruto resničnostjo fašizma in vojnih časov, zaljubljena in razočarana, pesniška in vsakdanja se nam prikaže v ro-mansirani biografiji Eveline Umek. Ženskost in umetnost, realnost in domišljija se v tem delu srečujeta in ponujata edinstven prikaz pozabljene ženske. Knjigo je izdala založba Mladika iz Trsta trst - Danes opoldne na županstvu Škofu Ravignaniju bodo podelili Zlatega sv. Justa Prestižno nagrado od leta 1967 podeljuje Združenje kronistov FJK TRST - V sejni dvorani tržaškega občinskega sveta bodo danes opoldne izročili 42. nagrado Zlatega svetega Justa, ki ga od leta 1967 Združenje kronistov Furlani- je-Julijske krajine (nekdanje Tržaško združenje kronistov) podeljuje osebnostim, ki so počastile ime Trsta v Italiji in širom po svetu. Zlati kipec umetnika Tristana Al- gKOF eVgEN bertija bo tokrat šel v roke tržaškega ško- RAVIGNANI fa msgr. Evgena Ravignanija, za katerega se je opredelila večina članov združenja. Na današnji slovesnosti bodo spregovorili predsednik občinskega sveta Sergio Pacor, župan Roberto Dipiazza in častni predsednik Združenja kronistov FJK Giorgio Cesare, po prejetju kipca pa bo prisotne nagovoril sam škof Ravignani. Do priznanja prihaja v času, ko se msgr. Ravignani poslavlja od vodenja tržaške škofije. 30. decembra lani je namreč dopolnil 75 let in je tako moral ponuditi papežu svoj odstop. Škof Ravignani se je namreč rodil v Pulju 30. decembra 1932, od tam se je njegova družina po drugi svetovni vojni preselila v Trst, kjer je 3. julija 1955 prejel mašniško posvečenje. Bil je odgo- kroma voren za navezovanje ekumenskega dialoga z drugimi verskimi skupnostmi, urednik škofijskega tednika Vita nuova in ravnatelj tržaškega semenišča, leta 1983 pa je bil imenovan za škofa v Vittoriu Venetu, od koder je leta 1997 po smrti škofa Lovrenca Bellomija bil premeščen v Trst. Tu je nadaljeval poslanstvo svojega predhodnika za dialog z mestom ter njegovimi različnimi verskimi, svetovnonazorskimi in narodnostnimi komponentami ob poudarjanju pomena odpiranja širšemu zaledju in svetu, pri čemer je posebno pozornost posvečal slovenski komponenti. Te skupne stezice Vaške organizacije iz Prebenega, Mač-kolj, Ospa, Socerba, Kastelca in Doline so ob lanskem padcu meje priredile zelo obiskan pohod po stezah, ki so nekoč povezovale te vasi, a jih je kasnejša meja prekinila: pohodu so dali ime Te skupne stezice. Ob uspelem zaključku so si obljubili, da bi bilo vredno pohod ponoviti. Kraji med temi vasmi so resnično vredni ogleda, saj se kraški svet križa z istrskim peščenjakom, borovi gozdovi s hrastovimi, bogatijo pa jih čudoviti razgledi od Sa-vudrije do Gradeža, vse do zasneženih Julijcev. Letošnji pohod pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Pokrajine Trst bo krožna varianta. Start bo v nedeljo ob 10. uri iz parka Jože Rapotec v Prebe-negu. Pot bo vodila preko Prebenega v Osp, od tu pa čez osapsko steno v Ka-stelec, kjer se bomo okrepčali s čajem. Sledil bo vzpon na grič Varde. Ko se bomo naužili razgleda bomo nadaljevali preko Socerba proti Dolini. Pri izvirih Moganjevca se bomo obrnili čez Plehnik v Prebeneg, kjer bo v parku na voljo okrepčilo in družabnost. Poti je za okrog tri ure nezahtevne hoje. Vseeno je priporočljiva dobra obutev, ker so tla razmočena in spolzka. / Torek, 16. decembra 2008 6 ■Br r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it obletnice - Slavili sta osnovna šola in domače društvo Trebče, oj Trebče, to je naša vas in trije jubileji naenkrat S poezijo Atilija Kralja, glasbenimi utrinki domače godbe in predvsem z nastopom učencev osnovne šole so v Trebčah obeležili kar tri obletnice pod skupnim naslovom Trebče, oj Trebče, to je naša vas. Letos poteka namreč 110-letnica delovanja društva Primorec, 140-letnica ustanovitve osnovne šole in 30-letnica njenega poimenovanja po Pinku Tomažiču (temu bi lahko dodali še 95-letnico sodelujočega godbenega društva Viktor Parma). Program so v celoti oblikovali mladi domačini: otroci šole in vrtca, napovedovalka Eva Ciuk, Andrej Ri-smondo kot duhovit recitator in igralec Danijel Malalan, ki je nastopil s pevskimi točkami. Nostalgija po opuščenih vrednotah, bolj pristnem in neposrednem soočanju z ljudmi je sporočilo, ki so ga posredovale izbrane poezije v narečju Atilija Kralja, avtorja teksta trebenske himne, a tudi uspešnega songa Suha v uglasbitvi Aleksandra Vodopivca, ki ga je Malalan zapel skupaj z novejšim Sinek muj, s katerim je Tullio Možina prejel nagrado za najboljši tekst na festivalu narečne popevke v Mariboru. Hitre spremembe, pridobitve in izgube na tehnološkem in družbenem področju od ustanovitve trebenske šole do danes so bile vezna nit pri-zorčkov, ki so jih izvedli otroci vseh razredov celodnevne osnovne šole. Učenci so pod mentorstvom svojih učiteljic pripravili priložnostno produkcijo z naslovom Naši šoli za rojstni dan, ki je s kančkom humorja slonela na primerjavi med preteklostjo in sedanjostjo s prikazom starih in novih iger, izštevank, navad. Ob koncu so vsi otroci zapeli šoli svoje voščilo, kateremu so se pridružili malčki vrtca Elvire Kralj, in še himno šole, pri kateri je sodelovala tudi skupina malih glasbenikov. Iskanje nekonvencionalnih, gledališko naravnanih oblik, ki povezujejo vse elemente tradicionalne proslave v bolj strnjeno in tekočo celoto, zaznamuje najnovejše usmeritve kulturnih društev v naših krajih. Skupna proslava trebenskega društva in šole pa je proti toku (in to tudi zaradi inštitu-cionalnih dolžnosti dvojnega praznovanja) prepustila glavno vlogo govornikom, ki so se zvrstili pred in po nastopu otrok. Splošna, vsedržavna kriza kulturnih ustanov in ogroženi položaj slovenske manjšine v naši deželi sta postala vodilna tema posegov, ki so ob prazniku društva in šole izpostavili težave in strahove širše, šolske in kulturne stvarnosti. Najbolj zaskrbljeno se je izrazil predsednik SSO-ja Drago Što-ka, ki je zelo jasno pojasnil svoje stališče in mnenje glede praznih obljub državnih oblasti, obenem je izrazil prepričanje, da bodo Slovenci prav v najbolj napetem položaju znali pokazati svojo enotnost, strnjenost in ponos, kot so storili naši predniki v veliko hujših časih. Besede predsednika Zadružne kraške banke Sergija Stancicha so nekoliko ublažile vtis z bolj optimističnim pogledom na bodočnost, h kateri moramo pristopati z večjim zaupanjem. Kot glasnica krajevne šolske stvarnosti je stopila pred mikrofon tudi ravnateljica openskega didaktičnega ravnateljstva Marina Castellani, ki je govorila o razvoju šole od pomladi narodov do danes in o njeni vlogi pri utrjevanju narodne zavesti in spoštovanja do lastne kulture, ki je tudi temelj spoštljivega odnosa do drugih kultur v dobi večkulturnosti. Svoje misli o kul- turi kot vrednoti je podala tudi dolgoletna predsednica društva Primorec Anica Kralj Malalan. Pozdrave in voščila so ob mnogih krajevnih društvih prinesli tudi predstavnik ZSKD-ja Rinaldo Vremec, predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, ravnateljica pobratene šole iz Prestranka, Nidja Sivic za pevsko društvo Krasje, predstavnica osnovne šole z Opčin in predstavnica združenja staršev trebenske šole in vrtca, ki je vo-ščilu dodala prispevek za nakup novega računalnika. Predsednica SKD Primorsko Sabina Citter je podelila nekaj priložnostnih priznanj in je predstavila izid nove, jubilejne brošure, ki je nastala kot dopolnilo k prejšnji in zaobjema pregled delovanja društva in šole v zadnjih desetih letih. Pobude ob trebenskih obletnicah so se nadaljevale naslednji dan, ko so v Hiši ud Ljenčkice odprli slikarsko in fotografsko razstavo Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti. (ROP) barkovlje - Še o slovenskem traku Štirje ravnatelji solidarni z Benčičevo Trak s slovenskimi barvami je v slovenskih šolah ustaljena navada Podpisani ravnatelji državnih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem izražamo solidarnost kolegici Fiorelli Benčič, ki je bila v zadnjih dneh tarča medijskih kritik ter neosnovanih obtožb s strani nekaterih javnih upraviteljev zaradi dejanja, ki ni bilo in ni hotelo biti izziv državnim oblastem. Nastavitev traku s slovenskimi narodnimi barvami je v slovenskih šolah ob različnih slovesnostih, praznovanjih, poimenovanjih, obletnicah starodavna ustaljena navada, kot je petje narodnih pesmi, izpostavitev praporov ali sprejem gostov s kruhom in soljo v narodni noši. To spada v našo kulturo in običaj. In nenazadnje je to zakonsko dovoljeno, saj živimo v demokratičnem družbenem ustroju. Verjetno bi vsakdo izmed nas v podobnih okoliščinah enako ravnal kot kolegica Fiorella: v odsotnosti običajnih in utečenih protokolarnih zahtev s strani občinske uprave bi posegli po domačih simbolih, ki so na šoli vedno prisotni, zato da bi slovesno obeležili praznično odprtje no- vega objekta. Resnično ne vidimo v tem nič zgrešenega, še manjpodcenjevalnega ali izzivalnega. V naši šoli učimo kulturo in zgodovino slovenskega in italijanskega naroda in učimo spoštovati simbole obeh narodov. Zelo nam je prijetno, ko na gostovanjih na šolah italijanske manjšine v Sloveniji, zapazimo privrženost in navezanost na italijansko simboliko in znake italijanske pripadnosti. To se nam zdi nadvse naravno in spada v kultiviranje lastne identitete. Ljubiti in ohranjevati skozi čas simbole lastnega naroda pa ne pomeni spregledovati ali celo podcenjevati znakov državne pripadnosti. Kolegica Fiorella ni storila nič takega, zato ne razumemo grobih obtoževanj do šol-nice, ki v vsakdanji učni praksi postavlja medkulturni dialog med prioritete vzgoje k skupnemu sožitju. Ksenija Dobrila Marijan Kravos Marina Castellani Zvonko Legiša Na sobotni proslavi so bili otroci glavni, sodelovali pa so seveda tudi ostali kroma barkovlje - Vprašanje deželni vladi Kako je z izvajanjem zakona o zastavah manjšin? Vprašanje sta postavila svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec Kar se je pred nedavnim zgodilo na osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom Frana Saleškega Finžgarja v Barkovljah, je sprožilo neprimerno polemiko glede simbolov jezikovne, kulturne in narodne pripadnosti skupnosti z avtonomno identiteto in meče slabo luč na deželo Furlanijo-Julij-sko krajino ob zaključku Evropskega leta medkulturnega dialoga. Obenem je to dokaz pomanjkljivega poznavanja evropske naravnanosti FJK, ki se med drugim udejanjila tudi s sprejetjem deželnega zakona št. 27 iz novembra leta 2001. V to sta prepričana deželna svetnika Igor Kocijančič (Mavrična levica) in Igor Gabrovec (Slovenska skupnost-Demokratska stranka), ki sta o barkovljanski »aferi« naslovila vprašanje na deželno vlado. Omenjeni deželni zakon namreč vsebuje določila za sprejetje, rabo in izpostavljanje deželne, italijanske in evropske zastave ter rabe zastav, ki so izraz jezikovnih skupno- sti v deželi. Gabrovec in Kocijančič opozarjata, da se vsebino tega zakona pomanjkljivo pozna, medtem ko obstaja obveza Dežele na področju promocije in ovrednotenja jezikovnih, kulturnih in narodnih posebnosti, kar potrjuje nedavno sprejetje dveh zelo pomembnih zaščitnih zakonov, tistega za Slovence in tistega za Furlane. Svetnika od deželne vlade želita izvedeti, ali se trenutno v kaki obliki preverja izvajanje zakona št. 27 iz leta 2001, ki v svojem 6. členu predvideva, da na ozemljih, kjer živijo pripadniki jezikovnih skupnosti, na javnih zgradbah poleg italijanske, evropske in deželne zastave visi tudi zastava manjšine. Obenem sprašujeta vlado, ali nima za potrebno z okrožnico obvestiti vse zainteresirane krajevne uprave o vsebini omenjenega zakona s posebnim ozirom na šole, ki so naravni prostori za državljansko vzgojo z evropsko naravnanostjo. / TRST Torek, 16. decembra 2008 7 Padle junake so počastili tudi taborniki in predstavniki borčevskih organizacij iz Trsta ter Slovenije kroma in nacizma po vsej Evropi pustili dragoceno dediščino vrednot, ki smo jo dolžni uporabiti kot osnovo sožitja med narodi, je dejal Birsa ter pri tem omenil pred kratkim proslavljeno 60-le-tnico deklaracije ZN o človekovih pravicah, ki je žal še premalo poznana in tudi premalo uresničena, kajti v svetu še vedno v veliki meri vladajo rasizem, lakota, nestrpnost: človekove pravice so še teptane, kot dokazujejo tudi nekate- ri zakoni, tako v naši deželi kot v državi. Birsa je pri tem omenil deželni zakon o pomoči revnim, ki izključuje nei-talijanske državljane, in predlog za državni zakon, po katerem naj bi za otroke priseljencev uvedli ločene šolske razrede. V bistvu torej zmaguje princip diskriminacije, ugotavlja Birsa in dodaja, da je za razumevanje sedanjosti potrebno poznati preteklost ter ovrednotiti spomin na tiste ljudi, ki so se kot To- mažič in tovariši borili ter žrtvovali svoja življenja za zmago idealov svobode in pravičnosti. Na koncu je prevzel besedo Ljubo Susič, ki je spomnil, da so v mestu, neposredno po tržaškem procesu, organizirali lepljenje protifašističnih lepakov, kar je tržaško javnost in oblasti seznanilo, da je bila narodnoosvobodilna borba že v polnem teku. Dušan Kalc opčine - Ob 67. obletnici ustrelitve Bobka, Ivančiča, Kosa, Tomažiča in Vadnala Neurejeno strelišče potrjuje omalovaževalen odnos oblasti Nagovora Fulvie Premolin in Roberta Birse ter nastop zbora Tabor - Predsedovala je Maja Malalan Na openskem strelišču je v nedeljo potekala spominska svečanost ob 67-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Za visokimi dušečimi zidovi smo se prepustili vsakoletnemu obredu. V svinčeno, z grozečimi oblaki nabreklo nebo, so se kot običajno trudno dvignili otožni zvoki žalo-stink in besede govorcev ter nas popeljali v preteklost grozot in zanikanja človekovega dostojanstva, ki je že daleč, daleč za nami, a še ne dovolj, da bi ne zaznavali še naprej njenih strupenih hlapov, ki dušijo sedanjost. Še vedno je spominjanje vklenjeno med mrke zidove, za zaklenjena vrata, ki jih odklenejo pogostokrat za tiste, ki se radi po-merjajo v strelskih veščinah, in le tu pa tam, ob posebnih priložnostih, za druge, ki bi se radi poklonili spominu od strelnega orožja pokončanih življenj. Že v tem je dokaz, kako omalovaževalen odnos imajo nekateri do človekovega dostojanstva; kako si prikrojujejo preteklost po svoji meri in potrebi ter s tem onesnažujejo sedanjost z idejami ne-spoštovanja bližnjega, nestrpnosti in sovraštva, v popolnem nasprotju z idejami, za katere so padli junaki na open-ski gmajni. V tem duhu obžalovanja slepote in slabe vere ljudi, ki so vložili vso svojo pozornost in trud v poveličanje bazov-ske fojbe in kljub jasnim dogovorom »pozabili« na primerno preureditev openskega strelišča v park miru, je še enkrat, kot neštetokrat v vseh teh letih, izzvenela nedeljska svečanost. O še vedno neizpolnjeni želji, da bi strelišče postalo ne le park miru, temveč »prava šola miru za mlade rodove, ki bi radi verjeli v vrednote strpnosti, svobode, bratstva, demokracije in mirnega sožitja,« je uvodoma dejala mlada Maja Malalan, ki je predsedovala komemoraciji. Maja se je med drugim spomnila tudi pred kratkim umrlega pokrajinskega predsednika združenja VZPI-ANPI Giorgia Marzija, ki je večkrat spregovoril pred spomenikom Tomažiču in tovarišem. Udeležencem nedeljske svečanosti, ki so se je kljub nadležnemu rose-nju udeležili v lepem številu, sta po petju openskega moškega pevskega zbora Tabor pod vodstvom Mikele Šimac, spregovorila dolinska županja Fulvia Premolin in predstavnik pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Roberto Birsa. Premolin je najprej prebrala pretresljivo pismo Simona Kosa staršem, v katerem je izpovedal, da če bo njegova žrtev le malo koristila trpečemu človeštvu, potem je živel dovolj. Nato je spregovorila o poskusih fašističnih oblasti, da bi zatrle vsako obliko odpora, o čemer priča drugi tržaški proces in usmrtitev petih junakov, kar pa jim ni uspelo. Zavest o nujnosti borbenega an-tifašizma ni bila nikjer bolj jasna kot prav na Primorskem. »In vendar si nekateri še dovolijo razlagati,« je dejala govornica, »da se je trpljenje na našem prostoru porodilo nekje ob koncu druge svetovne vojne in da naj bi bili slovanski narodi krivi za vse gorje, ne da bi sploh omenjali glavni vzrok: fašizem in nacizem.« »Prikazovanje delnih in izkrivljenih resnic,« je še dejala, »je moralno vprašljivo početje tistih, ki jih resnica moti in ki dogodke polpretekle zgodovine obremenjujejo s političnimi računi današnjega časa.« Opozorila je nato na zaganjanja proti znakom slovenske prisotnosti in na neizpolnjene obveze glede ureditve spomenika ter dejala, da je zavračanje pravega iskanja rešitve ne le izraz birokratske okostene-losti, ampak predvsem politične zatoh-losti in nespoštljivosti, kar je nevredno napredne odprte družbe, uprte v prihodnost, kakršna želi biti tržaška. Tudi Birsa je svoj govor začel s pesniškim pričevanjem o fašističnem zločinu na openski gmajni. Usmrčeni obsojenci drugega tržaškega procesa so nam ob milijonih drugih žrtev fašizma prosvetni dom - Predstavili dvojezično knjigo Vlaste Beltram Vsem antifašistom, ki so šli skozi vice in pekel koprskih zaporov Spominsko svečanost na open-skem strelišču je dopolnilo srečanje v Prosvetnem domu, kjer so na pobudo knjižnice Pinko Tomažič in tovariši predstavili dvojezično knjigo zgodovinarke Vlaste Beltram Koprski zapori. Gre za pretresljivo pričevanje o trpljenju primorskih ljudi pod fašizmom, hkrati pa tudi o tem, kako so bile usode slovenskih ljudi na eni in drugi strani meje tesno povezane in prepletene. Na ta aspekt je v svojem otvoritvenem nagovoru opozorila predsednice kulturnega društva Tabor Živka Persič, ki je med drugim poudarila, da se ta povezanost in prepletanje usod nadaljuje, a danes v dokaj spremenjenih in nove upe vzbujajočih razmerah, ker je dokončno padla državna meja, kar se je zgodilo prav pred enim letom. Srečanje je z ubranim petjem pod taktirko Mikele Šimac uvedel Moški pevski zbor Tabor, nakar so za govorniško mizo sedle avtorica Vlasta Beltram ter Vera Vezovnik in Zorka Podobnik, ki sta predstavili delo v obliki dialoga z avtorico ter branjem odlomkov iz knjige. Iz pogovora ter iz pričevanj in debate je nekako izšla misel, ki je zapisana v samem posvetilu knjige: »Knjigo posvečamo vsem rodoljubom in antifašistom - Slovencem, Hrvatom in Italijanom, ki so šli skozi vice in pekel koprskih zaporov. Ni jih zlomilo nasilje nacifašističnih oblastnikov, ker so vseskozi verjeli v svojo moralno moč in zmago pravice. Upanja ni- so pustili pred vrati zapora, ponesli so ga s seboj in zato tudi zmagali!« Knjiga, za katero je uvodne misli napisal Dušan Fortič, je razdeljena v tri dele. V prvem je zgodovinski opis koprske kaznilnice od ustanovitve do ukinitve, drugi del obsega pričevanja devetnajstih nekdanjih zapornikov, ki jih je avtorica zbrala na eni in drugi strani meje, v tretjem pa je literarno pričevanje Cirila Kosmača, ki je tudi šel skozi te zapore, pred vhodom katerih je stal napis »Lasciate ogni speranza voi che entrate«. Knjigo je izdalo in založilo Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, prevod v italijanščino pa je delo Ravla Kodriča. (du.ka.) desna sredina Išče dlako v jajcu Med prejšnjo sejo tržaškega občinskega sveta, 11. decembra, se je občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič spomnil nekaj dni prej preminulega predsednika pokrajinskega vodstva Vsedržav-nega združenja partizanov-ANPI, partizana Giorgia Marzija. A ne tako, kot bi hotel, ker mu desnosredin-ska večina v mestni skupščini tega ni dovolila. Po novih normah, ki si jih je za komemoracije zadal občinski svet, morajo o spominskih nagovorih predhodno razpravljati načelniki svetniških skupin. Ko so vodje svetniških skupin desnosredinske večine izvedeli, da se namerava Furlanič v občinski dvorani spomniti partizana so ga povabili na sejo. Očitno z namenom, da bi se odrekel komemoraciji. Vodja Forze Italia Pie-ro Camber in načelnica Nacionalnega zavezništva Angela Brandi sta najprej hotela preprečiti komemo-racijo za partizanom, češ da je bil iz Milj, ne pa iz Trsta. Zatem so od Fur-laniča zahtevali, naj jima predloži »kurikulum« umrle osebe. Dejstvo, da je bil predsednik pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI, ni bilo za njiju očitno dovolj, da bi bil Giorgio Marzi »vreden« komemoracije. Naposled sta Camber in Brandijeva hotela, naj jima Furlanič predloži vsebino svojega posega. V njem je svetnik Stranke komunistične prenove med drugim omenil zgodovinsko dejstvo: Giorgio Marzi je pri 18 letih v Miljah ustanovil skupino gapovcev, ki je med drugim načrtovala napad na fašističnega voditelja Collottija na Akvedotu. Omemba skupine GAP (Gruppi di azione patriottica) je bila za predstavnike desnosredinske večine nezaslišana! Od Furlaniča so zahtevali, da je med komemoracijo ne omeni. Samo tako bi mu dovolili, da se v občinski dvorani spomni partizanskega voditelja. Furlaniču je bilo predvsem za to, da se mestna skupščina pokloni spominu Giorgia Marzija-Marca. Zaradi tega je bil prisiljen privoliti v avtocenzuro.Tako je na občinski seji izrekel občutene besede spomina na partizana in zahvale za njegovo delo, ki pa jih celotna svetniška skupina Nacionalnega zavezništva ni slišala, ker je med komemoracijo zapustila dvorano. Početje Piera Camberja in Angele Brandi je bilo - milo rečeno -iskanje dlake v jajcu. Doslej se še ni zgodilo, da so pred komemoracijo povprašali za »kurikulum« osebe, na katero bi se spomnili v občinski dvorani. Tudi izgovor, da se Marzija ne gre spomniti, ker je bil iz Milj, ne pa iz Trsta, je bil iz trte izvit. Sama Angela Brandi se je na občinski seji dne 20. oktobra letos spomnila »prijatelja in aktivista Giancarla Zanolle,«, »stebra devinsko-nabrežinske sekcije Nacionalnega zavezništva«, »ustanovitelja prve krajevne sekcije mi-sovske stranke«. Bil je iz Devina-Nabrežine, a je bil vseeno deležen ko-memoracije v tržaški občinski dvorani. »Kurikulum« ni bil potreben, saj ni bil ... partizan! Levosredinska večina se je takrat z minuto tišine poklonila njegovemu spominu. Giorgio Marzi ni bil deležen enake spoštljivosti svetnikov Nacionalnega zavezništva. A takrat, tisto minuto tišine, Marzi ni bil sam. Bil je v družbi občestva ti-sočev ljudi, žrtev fašističnih rasističnih zakonov, ki se jim Brandijeva in njeni niso poklonili, ko se je svetnik Demokratske stranke Tarcisio Barbo 17. septembra letos spomnil 60-le-tnice razglasitve tistih za človeštvo -a očitno ne za svetnike Nacionalnega zavezništva - sramotnih zakonov. Marjan Kemperle 8 Torek, 16. decembra 2008 TRST / pokrajina - Odbornik Tommasini o delih v šolskih poslopjih nenaklepni uboj Posodobili bodo Oz jcne električno napeljavo vkoronejski Prva na vrsti bo podružnica licejev Oberdan in Petrarca, drugi pa DTTZŽige Zoisa zapor Tržaški pokrajinski odbornik za javna dela, ki ima pristojnost tudi za šolska poslopja, Mauro Tommasini, je včeraj napovedal začetek vrste del v stavbah tržaških višjih srednjih šol za skupno vrednost 2,2 milijona evrov. Gre v prvi vrsti za dela, vezana na posodobitev napeljav na trinajstih višjih srednjih šolah, pri čemer so se dela za posodobitev električne napeljave (v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov) že začela, potem ko je Pokrajina določila program v dogovoru z ravnatelji. Tako bo prva stavba, kjer bodo posodobili napeljavo, podružnica licejev Oberdan in Petrarca na Trgu Sonnino, kjer bodo dela trajala približno leto dni v obdobjih, ko ne bo pouka. Drugi na vrsti bo Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa, medtem ko so ostale šole, kjer bodo potekala dela, sledeče: Znanstveni li-cej Galileo Galilei (tako sedež v Ul. Mameli kot podružnica v Ul. Ginnastica), Znanstveni licej Guglielmo Oberdan (poleg že omenjene podružnice na Trgu Sonnino še sedež v Ul. Veronese), Umetnostni zavod Nordio v Ul. Calvola, Licej Franceta Prešerna, Poklicni zavod Jožefa Stefana (podružnica v Ul. Caravaggio), Poklicni zavod Volta v Drevoredu XX. septembra, Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška v Ul. Caravaggio, Pomorski zavod Tommaso di Savoia na Pomolu Fratelli Bandiera, Zavod za geometre Max Fabiani v Ul. Monte San Gabriele ter Tehnični zavod za družbene dejavnosti Grazia Deledda (tako v Ul. Rismondo kot v Ul. Gatteri). Na pokrajini so že določili izvedbene načrte za štiri posege, ki bodo stekli v prihajajočem letu 2009 in se bodo zaključili v teku prvega šestmesečja leta 2010, stali pa bodo skupno milijon evrov. Že v preteklosti pa so izvedli prioritetna nujna dela v več kot desetih šolskih stavbah za skupno vsoto 800.000 evrov, končni cilj pa je, da bodo vse višje srednje šole razpolagale z veljavnim predpisom odgovarjajočo električno napeljavo. Napeljavo bodo prenovili tudi na liceju Prešeren arhivkroma podlonjer Mladenič si je zlomil rebra Nesreča na gradbišču Devetnajstletni delavec doma iz Trsta se je včeraj popoldne poškodoval na delu, zlomil si je nekaj reber. Na gradbišču na območju Podlonjerja, na Lonjerski cesti pri hišni številki 50, je mladenič po navedbah policije padel z gradbenega odra, z višine kakih treh metrov. Zgodilo se je ob 15. uri. Ponesrečenca je rešilec prepeljal v katinarsko bolnišnico. Sprva je kazalo, da je padec povzročil hude poškodbe v prsih, slika pa je bila kmalu nekoliko bolj spodbudna. Zdravniki so napovedali 15-dnevno prognozo. Z vzroki nesreče se je ukvarjala policija. evropska sredstva - Goljufija Zaposloval je »duhove«, zasegli so mu stanovanje Z zvijačo si je zagotovil večjo vsoto denarja iz evropskega sklada, v zameno ga je finančna straža ovadila in mu predhodno zaplenila veliko stanovanje. R.C., okrog 45 let star podjetnik južnoameriškega izvora, ki že več let živi in dela v Trstu, je osumljen goljufije v ob-težilnih okoliščinah. Podjetnik je po poročanju tržaške finančne straže v zadnjih letih z raznimi podjetji pridobil 200.000 evrov prispevkov v okviru evropskega strukturnega sklada za regionalni razvoj ESRR. Sklad spodbuja zaposlovanje in investicije, prispevke pa sofinancira deželna uprava. V sodelovanju z deželnimi inšpektorji in pod vodstvom javnega tožilca Pietra Mon-troneja je finančna straža v zvezi s po- slovanjem omenjenega podjetnika zasledila razne nepravilnosti. Pristojnim uradom je osumljeni pošiljal dokumentacijo, v kateri naj bi zatrjeval, da je zaposlil osebe, ki v resnici ne obstajajo. Poleg tega naj bi od deželne uprave pridobil odškodnino za neobstoječe stroške, to pa na podlagi lažnih ali prirejenih faktur. Finančna straža ga je ovadila, preventivno pa je zaplenila 180 kvadratnih metrov veliko in vsaj 180.000 evrov vredno stanovanje v razglednem tržaškem predmestju. Stanovanje je last enega izmed vpletenih podjetij, v primeru obsodbe pa bo prešlo v državno last. Enakovredna zaplemba je nova vrsta ukrepa, ki so ga po informacijah finančne straže v Trstu izvedli prvič. Nicolae Coman Tržaško sodišče je 33-letnega romunskega državljana Nicolaeja Comana obsodilo na deset let zapora zaradi nenaklepnega uboja. Coman se je medtem vrnil v domovino in si ustvaril družino, romunske oblasti pa so ga naposled izsledile in mu odvzele prostost. Danes bo priletel v Milan, italijanski organi pregona pa ga bodo z letališča Malpensa prepeljali v tržaški zapor. Comana so obsodili zaradi dogodka, ki se je pripetil junija 2007 v stanovanju v Ul. del Veltro 63 pri Sv. Jakobu. Romunski delavec je z rojakom Sorinom Dinco stanoval v podnajemu pri 37-letni Tržačanki Cristini Perco. 16. junija lani so sosedje ponoči slišali glasen ženski stok in Dinca je ob zori poklical prvo pomoč. Osebje službe 118 je v stanovanju naletelo na žensko, ki je s hudo poškodovano glavo ležala v nezavesti. Percova je po tridnevni agoniji umrla v bolnišnici na Ka-tinari, usodna ji je bila možganska krvavitev. Ker je bila žrtev kronično podvržena alkoholizmu (stanovanje je bilo med drugim posejano s steklenicami piva; romunska državljana pa po tedanjih navedbah karabinjerjev nista bila alkoholika), so karabinjerji sprva mislili, da je šlo za tragično nesrečo. A kaj kmalu se je pojavil sum, da je nesrečo povzročil Coman, ki naj bi po prerekanju do smrti stepel sostanovalko. Karabinjerji so ga v naslednjih tednih dvakrat prijeli, sodniki pa so ga obakrat izpustili, ker za pridržanje ni bilo zadostnih razlogov. Začelo se je sojenje in Romuna so na koncu spoznali za krivega nenaklepnega uboja: kazen znaša deset let zapora. Toda obsojeni je medtem izginil. V okviru preiskave pod vodstvom javnega tožilca Raffaeleja Tita in preko mednarodnih policijskih povezav je romunska policija zasledila obsojenca v pokrajini Valcea, v osrednji Romuniji, kjer si je ustvaril družino. Tamkajšnje oblasti so mu znova odvzele prostost, tokrat na osnovi evropskega zapornega naloga, ki ga je izdalo tržaško sodstvo. Danes ga bodo romunske oblasti predale italijanskim. občina - Spomenik so pripeljali včeraj na njegovo prvotno lego na Trgu Venezia Maksimilijan se je vrnil v Trst Razdeljen je bil na tri dele - Slovesno odkritje spomenika bo v okviru odprtja obnovljenega trga v petek ob 17. uri Spomenik je bil razdeljen na tri dele. Na sredi Maksimilijanov kip v ležečem položaju kroma Spomenik habsburškega nadvojvode Maksimilijana se je včeraj po 90 letih vrnil na obnovljen Trg Venezia. Pripeljali so ga iz Miramarskega parka, kjer je stal od leta 1961, potem ko je od konca prve svetovne vojne sameval v nekem skladišču. Spomenik je bil namreč postavljen na Jožefinskem trgu (današnjem Trgu Venezia) 3. aprila leta 1875, po prihodu Italije v Trst pa so ga odstranili. Spomenik so na Trg Venezia pripeljali s posebnim prevozom in je bil razdeljen na tri dele. Za premestitev je poskrbela občinska uprava v sodelovanju s spomeniškim varstvom. Spomenik bodo odkrili na uradnem odprtju obnovljenega Trga Venezia, ki bo v petek ob 17. uri. Kot je včeraj poudaril župan Roberto Dipiaz-za, bo nova lega spomenika nedvomno privabila v Trst mnoge avstrijske turiste. Župan je obenem potrdil, da bodo premaknili tudi spomenik avstrijske cesarice Elizabete (Sissi), ki je zdaj na Trgu Liberta. Spomenik bo po novem pred glavnim vhodom železniške postaje, premestili pa naj bi ga v drugi polovici prihodnjega leta. Prazničen večer z Miroslavom Košuto Mladi odborniki Kulturno-športne-ga društva Rojanski Krpan so se odločili za nekoliko drugačen večer. Iz rojanskega Marijinega doma, kjer običajno potekajo njihove pobude, se tokrat selijo k Lajnarjem, točneje na domačijo Ferfoglia (Ul. More-ri 117), saj si vse od svoje ustanovitve želijo oživeti tudi kulturno življenje okoliških zaselkov. V prijetnem okolju osmice bo jutri ob 20.30 na sporedu predpraznično družabno srečanje: gost bo pesnik, publicist, gledališčnik Miroslav Košuta. Neža Milič v NŠK Čitalnica Narodne in študijske knjižnice bo v sredo ob 18. uri ponovno prizorišče odprtja razstave likovni-ce, ki je šele na začetku svoje ustvarjalne poti. Na drugi razstavi letošnje sezone se bo predstavila dvajsetletna Neža Milič iz Zagradca, bivša dijakinja liceja Slomšek in študentka na novogoriški univerzi. Na ogled bo serija portretov. Kot sama pravi, ji risanje prinaša veliko zadoščenja in jo opogumlja tudi v trenutkih malo-dušja. Umetniško izražanje ji pomeni tudi miselni trening, s katerim goji potrpežljivost do sebe in drugih, in ji pomaga rasti s pravilno mero sa-mokritičnosti in skromnosti. Sredino mladostno obarvano dogajanje v knjižnici bosta zaokrožila mlada pevka Tina Renar, gojenka Glasbene matice iz razreda prof. An-drejke Možina, ter Aljoša Saksida, ki jo bo spremljal na kitaro. Razstavlja Štefan Turk V galeriji Tržaške knjigarne (Ul. sv. Frančiška) bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo Portae Aurae, barko-vljanskega umetnika Štefana Turka. O slikarju in njegovih delih bo spregovorila umetnostna kritičarka Nives Marvin. Veseli december v Šempolaju Tudi letos bo v Šempolaju ob praznikih vse živo.V organizaciji Skd Vi-gred, Coš Stanko Gruden in otroškega vrtca bo jutri ob 15.30 v Štal-ci odprtje prodajno-razstavnega božičnega sejma. Obiskovalcem bodo nudili veliko izbiro knjig za otroke in odrasle, ročna dela in razne premete, primerne za darila ter za ustvarjanje prazničnega vzdušja na vsakem domu, božične venčke in ikebane, koledarje, razne pratike, prekrasne voščilnice (ročno izdelane in ponatis starih razglednic iz začetka prejšnjega stoletja), lectarjeve izdelke (Muzej lectar iz Radovljice). Na ogled pa je tudi razstava panjskih končnic (izdelujeta jih Nadja in Rene Čopi iz Čezsoče). Na sejmu sodeluje tudi združenje staršev Coš S.Gruden in otroškega vrtca Šempolaj. Izkupiček bo namenjen nakupu didaktičnega materiala. Sejem bo na ogled jutri, v četrtek in v soboto od 15.30 do 18.30, v petek, 19. 12., po Božičnici, v nedeljo pa od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. V soboto ob 15. uri bo Nicole Starc pripovedovala pravljico Nekega zimskega dne, v nedeljo ob 15. uri pa Alenka Hrovatin pravljico Angelček brez perutničk. Na šempolajskem trgu še že bohoti velika smreka, v petek se bodo ob začetku Božičnice 2008 ob 18. uri prižgale tudi lučke. Sodelovali bodo otroci iz vrtca in osnovne šole, plesna skupina Vigred, otroška pevska skupina Vigred, mladinska glasbena skupina Vigred, mladinska plesna skupina AŠKD Kremenjak, ansambel Mladi kraški muzikanti.Po-sebna gosta večera bosta Božiček in Dedek Mraz, ki se bosta tokrat pripeljala v kočiji. Zaključni večer Veselega decembra 2008 bo v Štalci v torek, 23.decembra, ob 20.30. Nastopajo: mladinska glasbena skupina Vigred, Trio veseljaki, Mladi kraški muzikanti, Martina Feri in Aljoša Saksida, Zoran Lupinc, Domači veseljaki. / TRST Torek, 16. decembra 2008 9 Občina Dolina Odborništvo za kulturo V sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami prireja ZKB<& Sreda, 17. decembra ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Božični koncert Nastopala bosta Mednarodna Akademija iz Križa in Zborček »Venturini« iz Domja Četrtek, 18 decembra ob 20.30 v župnijski cerkvi v Dolini Koncert vokalne skupine »Gospel Choir FJK« in zbora »V. Vodnik« Nedelja, 21. decembra ob 17.00 v župnijski cerkvi v Ricmanjih Koncert zborov iz Senožeč in »Venturini« iz Domja Občina Dolina, v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, Socerba, Ospa, Mačkolj, Kastelca in Doline ter s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira v nedeljo, 21.12.2008 2. pohod brez meja "Te skupne stezice" Zbirališče bo v Prebenegu v parku ob 9.30. Toplo vabljeni! Včeraj danes Danes, TOREK, 16. decembra 2008 ALBINA Sonce vzide ob 7.40 zatone ob 16.22 -Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 21.07 in zatone ob 10.43. Jutri, SREDA, 17. decembra 2008 LAZAR VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje C, zračni tlak 1013,2 mb raste, veter 36 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, burja s sunki 53 km na uro, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 12,9 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 20. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 13 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 16. decembra, ob 20.45, tova-riško srečanje ob zaključku leta. V sredo, 24. decembra, se bo zbor ob 9. uri na Miljskem pokopališču s pesmijo poslovil od tovariša Giorgia Marzija, pokrajinskega predsednika VZPI. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na srečanje z gosti Doma za starejše osebe v Miljah ob koncertu Zbora Upokojencev iz Brega (dir. Edvin Križmančič) ter harmonikaša Marka Manina, v sredo, 17. decembra, ob 16.uri v Domu za starejše osebe v Miljah, ul. Ubaldini 5. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na pred-praznični večer s pesnikom Miroslavom Košuto v sredo, 17. decembra, ob 20.30, v prijetnem okolju domačije Ferfoglia (Ul. Moreri 117). NASELJE V CENTRU - Toplo vabimo vso prebivalstvo Občine Devin Na-brežina na Božični sejem, ki se bo odvijal v sredo, 17.decembra, v Vzgojnem Zaposlitvenem Središču v Naselju Sv.Mavra, 124 v Sesljanu. Središče bo odprto od 10. do 18. ure. Pričakujemo Vas! OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo v sredo, 17. decembra, zaprta. Urnik med božičnimi prazniki bo naslednji: ponedeljek, 22.decembra 16.00-18.30; sreda 24.decembra zaprto; ponedeljek 29.decembra 16.0018.30; sreda 31.decembra 9.00-11.30. SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA ŠEMPOLAJ vabijo v Štalco v Šempolaju na Prodajno-raz-stavni božični sejem knjig, ročnih del, koledarjev, lectarjevih izdelkov ter na razstavo panjskih končnic od srede, 17. do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.30; v nedeljo, 21. decembra, od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo v sredo, 17. decembra, ob 19. uri v ljudskem domu G. Canciani v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24). TK GALERIJA vas vljudno vabi na odprtje razstave Štefana Turka »Portae Aureae« v sredo, 17. decembra, ob 18. uri. Umetnika bo predstavila kriti-čarka Nives Marvin. ZALOŽBA MLADIKA vabi v sredo, 17. decembra, ob 18. uri v razstavno dvorano Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu (Ul. Filzi 14), na predstavitev knjige Eveline Umek »Po sledeh fate Morgane. Marica Nadlišek Bartol 1967-1940«. Sodelujejo: Milica Kravos, Dušan Jelinčič, Kristina Biber in avtorica. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK vabi v četrtek, 18. decembra, v Vilfanovo dvorano v Ul. Gallina 5 v Trstu na razgovor ob izidu knjige Erike Jazbar in Miloša Čo-tarja »Mirko Špacapan - politična biografija 1977-2007. Sodelovali bodo avtorja, urednik zbirke Ivo Jevnikar in predsednik Krožka Virgil Šček Rafko Dolhar. Začetek ob 20. uri. KRUT vabi na sproščen kulinarično-kulturni popoldne »Rada dobro jem in kuham malo« s kuharico Emilijo Pavlič v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Info.: 040-360072. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 18. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z SKGZ, SKD Valentin Vodnik in ZSKD vabi na predstavitev Jadranskega koledarja v petek, 19. decembra ob 18.30 v Kulturni dom SKD Valentin Vodnik v Dolini Prisotna bo avtorica Vesna Gnštin Grilanc Za glasbeno kuliso bo poskrbel kvartet Nomos Pravljico Angelček brez perutničk bo pripovedovala Alenka Hrovatin. Toplo vabljeni! O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v četrtek, 18 decembra, v restavraciji Hotela Greif Maria Theresia v Barkovljah. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Za prijave in informacije kličite na št. 3334219540. ODBORNIŠTVO ZA MLADINSKE POLITIKE OBČINA DOLINA organizira v četrtek, 18.decembra, ob 20. uri na Županstvu 2. sejo usklajevalne skupine mladih v Občini Dolina, ki je nastala v sklopu projekta Pokrajine Trst »Pokrajinski forum mladih«. Vsi predstavniki mladinskih organizacij, predstavniki kulturnih, športnih in rekreativnih društev, ki delujejo na prostoru Občine Dolina in ki so stari od 14 do 29 let, ter vsi mladi enake starosti, ki so jim pri srcu politike za mlade, so vabljeni, da se udeležijo sestanka. Za katerokoli pojasnilo obrnite se na občinski Urad za Kulturo in Šole, na tel. št. 040-8329.281213-282. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na ogled diapozitiv Biserke Cesar »Uganda - Moj afriški biser« v četrtek, 18. decembra, ob 19.30, na Štadjonu 1. Maj. Toplo vabljeni. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi svoje člane, sodelavce, podpornike in prijatelje v četrtek, 18. decembra, ob 16. uri v dom šolskih sester pri sv. Ivanu (Ul. delle Docce 34), k duhovni pripravi na Božične praznike. Ob 16. uri bo sv. maša, ki jo bo ob tej priložnosti daroval škof Evgen Ravignani. Po maši bo v dvorani družabno srečanje in priložnost za izmenjavo božičnih voščil. TEPEŽNICA IN »ŽIVI TOREJ« Učenke in učenci COŠ Frana Venturinija -Boršt, Boljunec, Pesek se bodo podali v četrtek, 18. decembra, v jutranjih in popoldanskih urah po Boljuncu, Borštu in Zabrežcu, v Gročani pa bodo otroci obiskali družine po ustaljeni navadi. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in jim izročili voščilnice, ki so jih oblikovali med poukom. OTROCI OTROŠKEGA VRTCA ANTON FAKIN vljudno vabijo sovaščane, prijatelje in znance na Božični sejem, ki bo v domu A. Bubniča v Repnu, v petek, 19. decembra, od 16. do 19. ure. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OŠ ŠEMPOLAJ vabijo na Božičnico 2008 »Na Placu« v petek, 19. decembra, ob 18. uri. Nastopajo: otroci vrtca, učenci osnovne šole Stanko Gruden, Plesna skupina Vigred, Otroška pevska skupina Vigred, Mladinska glasbena skupina Vigred, Mladinska plesna skupina AŠKD Kremenjak, ansambel Mladi Kraški Muzikanti. Posebna gosta: Božiček in Dedek Mraz (pripeljala se bosta s kočijo). Topel čaj in kuhano vino!!! SPDT vabi člane na Društveni večer, ki bo v petek, 19. decembra, ob 20. uri v K.R. Domu Briščki. Udeležence izletov in ostalih dejavnosti prosimo, da nam posredujejo čimprej slikovni material, ki bi utegnil biti zanimiv za vse, na naslov »info@spdt.org« ali naj pokličejo na tel. št. 338-5953515, odgovarja Katja Starec. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 19. decembra, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Pravilna prehrana in okusnost božičnih tradicionalnih dobrot«. Predaval bo predsednik združenja Marino Vocci. Vabljeni so vsi. BOŽIČNI SEJEM PRI SKD IGO GRUDEN bo potekal od 17.decembra dalje z urnikom 16.00-20.00 in naslednjim programom: sreda, 17. decembra ob 16. uri otvoritev sejma, ob 18. uri nastop Dpz Kraški slavček. Sledi predstavitev razstav in nagrajevanje udeležencev šahovskega turnirja. V četrtek, 18. decembra ob 17. uri božična voščila otrok nabrežinskega vrtca in O.š. V. Šček. Ob 17.30 nastop lutkovne skupine Tipitapi Liceja A.M. Slomšek s pravljico Poročno potovanje. V petek, 19. decembra božični pozdrav dijakov S.š. I.Gruden in predstavitev Grudnovega koledarja. V soboto 20. decembra ob 17. uri pravljica Angel miru in predstavitev knjige »Od Miklavža do božiča« Lučke Pe-terlin Susič, ob 17.30 božična delavnica z mladinskim krožkom SKD I. Gruden. BOŽIČNI SEJEM PRI SKD IGO GRUDEN bo potekal od 17. decembra dalje z urnikom 16.00-20.00 in naslednjim programom: sreda, 17. decembra: ob 16. uri otvoritev sejma, ob 18. uri nastop Dpz Kraški slavček. Sledi predstavitev razstav in nagrajevanje udeležencev šahovskega turnirja. V četrtek,18. decembra: ob 17. uri božična voščila otrok nabrežinskega vrtca in O.š. V. Šček.Ob 17.30 nastop lutkovne skupine »Tipitapi« Liceja A.M. Slomšek s pravljico Poročno potovanje. KD POMLAD organizira delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje -zimski solsticij« v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 3474437922. OBČINA REPENTABOR s prispevkom Pokrajine Trst prireja v soboto, 20. decembra, »Božični koncert«, ki bo v cerkvi na Tabru ob 16. uri. Nastopil bo Trio Sanvitale-Minin-Formentin. Po koncertu bo pred občino ob 17. uri tradicionalna »Božičnica«, pri kateri bodo sodelovale vse krajevne organizacije, vrtec Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. Vabljeni! S K BRDINA tudi letos organizira zi-movanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Vse informacije dobite na tel. št.: 347-5292058 (Brdina). SKD TABOR vabi na zaključni večer ob 40-letnici društva s predstavitvijo publikacije, DVD-ja in razstave o društvenem delovanju v soboto, 20. decembra, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledi družabnost z glasbo v živo, animacijo in presenečenji. Veselimo se srečanja z vami. Veselimo se srečanja z vami. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v soboto, 20. in v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri na »Skupaj prisluhnimo pravljici...«. V soboto nam bo Nicole Starc pripovedovala pravljico »Nekega zimskega dne«, v nedeljo pa Alenka Hrovatin »angelček brez perutničk«. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soorganizaciji z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni Festival«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! KULTURNA DRUŠTVA Slovan Padriče in Skala Gropada priredita Božičnico, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri v cerkvici sv. Cirila in Metoda na Padričah. Sodelujejo: otroški pevski zbor A. Slomšek in MePZ Skala Slovan. Vabljeni! OBČINA DOLINA v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, So-cerba, Ospa, Mačkolj, Kaštelca in Doline in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira v nedeljo, 21. decembra, 2. pohod brez meja »Te skupne stezice«. Zbirališče bo v Pre-benegu v parku ob 9.30. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v torek, 23. decembra, na »Koncert Srečno«, v Štalci, v torek, 23.decembra, ob 20.30. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vi-gred, Trio Veseljaki, Ansambel Mladi kraški muzikanti, duo Martina Fe-ri in Aljoša Saksida, Zoran Lupinc, Skupina Domači Veseljaki. Skupaj bomo nazdravili letu 2009. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Befane v torek, 6. januarja, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. M Izleti ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, email: info@sddsk.org. Prispevki Popravek: V spomin na najinega preljubega, nepozabnega sina Borisa, ki bi v soboto, 13. decembra, imel rojstni dan, darujeva Ondina in Davorin Tavčar 50,00 evrov za Košarkarski klub Bor. Popravek: V spomin na Žarkota Peta-rosa daruje Karlo (Nendetov) z družino 30,00 evrov za balinarsko sekcijo Zarja. V spomin na drago sestro Valerijo daruje Laura Gombač 30,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na drago Valerijo daruje Anica Daneu 40,00 evrov za SKD Tabor, 40,00 evrov za knjižnico P. Tomažič in tovariši in 40,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opči-nah. Namesto cvetja na grob pokojnega Sandrota Gregorija darujeta Eda in Barbara z družino 20,00 evrov za KD Slovan. Gospa Vida Uršič daruje 40,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Jelko Taučer in Milka Če-bulca, darujeta Nerina in Rinaldo Vre-mec 30,00 evrov za MoPZ Tabor. Namesto cvetja na grob Marie Carli Milkovič darujejo Lidia, Albina, Pia in Pierina 50,00 evrov za AŠD Primorec in 50,00 evrov za godbeno društvo V. Parma - Trebče. V spomin na Marjeto Širca daruje Nora 20,00 evrov za vaško skupnost Praprot. V spomin na nepozabnega Milka Če-bulca darujeta Ksenija in Silvano Fer-luga 20,00 evrov za MoPZ Tabor. V spomin na Valerijo Brecelj daruje Anita Metelko 30,00 evrov za prose-ško cerkev. 16.12.1999 16.12.2008 Ivana Tvoj nasmeh je vedno z nami. Vsi tvoji Spomnili se te bomo pri sv. maši v kapelici pri šolskih sestrah danes, 16. decembra ob 19. uri. Dolina, 16. decembra 2008 Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo Meliti in svojcem iskreno sožalje Adrijan, Boris in Tomaž IG Torek, 16. decembra 2008 TRST / BOŽIČNI SEJEM 2008 od 17. do 20. decembra 16.00-20.00 Razstava »Slikarji Krasa« dijakov NSŠ Igo Gruden izNabrežine Sreda, 17. decembra 16.30 ~ Šahovski turnir 18.00 ~ DPZ Kraški slavček, vodi Mirko Ferlan Nagrajevanje udeležencev šahovskega turnirja Četrtek, 18. decembra 17.00 ~ Božični pozdrav nabrežinskega vrtca in OŠ Virgil Šček 17.30 ~ Pravljica POROČNO POTOVANJE, lutkovna skupina Tipitapi Liceja A. M. Slomšek Petek, 19. decembra v 16.00 ~ Božični pozdrav NSŠ Igo Gruden in predstavitev KOLEDARJA 2009 Sobota, 20. decembra 17.00 ~ Predstavitev knjige Od Miklavža do božiča Lučke Susič 17.30 ~ Božična delavnica, vodijo animatojji Mladinskega krožka VSAK DAN SREČOLOV Z IZVIRNIMI NAGRADAMI V sobi Sergija Radoviča ~ deluje vsak dan ŠAHOVSKI KOTIČEK ~ razstava ŠAHOVNICE IN ŠAHOVSKE FIGURE iz zbirke Dušana Kalca ~ razstava ilustracij POTOVANJE Dunje Jogan ~ KLEKLJANI BOŽIČNI MOTIVI, Scuola Corsi Merletti iz Gorice ¿j Čestitke U Kino Danes praznuje pri Korošcih VIKTORIJA STARC 99 let. Prisrčno ji čestitajo in želijo še obilo zdravja vse cerkvene pevke. Inž. Alen Kermac Si dolgo delal in iskal, varstvo okolja vneto raziskoval. Končno si študij uspešno opravil in nove življenjske načrte pripravil. Sedaj, ko pred tabo nove so poti, vedi, dragi Alen, da veliko sreče ti vsa žlahta ponosno želi. Papa', nona Aurelia, nono Luciano, teta Rosanna, stric Žarko, Sandi, Neva in Andrej Olga Ban praznuje 95 let Zdravja, dobre volje in petja še naprej ji želimo Janko in Darko, Vera in Laila, Marjanka, Ivana in Barbara z Matteom, Natan in Alessio Danes praznuje rojstni dan Tamara Tretjak Mali Goran vošči svoji ljubeznivi in nasmejani mamici vse najboljše in ji pošilja koš poljubčkov. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 Jacques Brel, Branko Završan Senca tvojga psa a Večer, ki si zasluži še veliko ponovitev. 99 (Blaž Lukan, Delo, 30.5.2008) Petek, 19. decembra ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču Info in predprodaja od petka, 12. decembra: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Petronlo 4 - Ttst klisče lnfo@teaterssg.lt - www.teaterssg.lt AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«. ARISTON - 16.30, 20.00 »Vichy Cristina Barcelona«; 18.15, 21.30 »Deep Water«. CINECITY - 16.30, 17.40, 18.30, 20.00, 21.30, 22.00 »Ultimatum alia terra«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Come Dio comanda«; 16.00,20.25 »Saw V«; 22.15 »Torno a vivere da solo«; 16.00,18.00, 20.00 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Twilight«; 16.30,19.50,22.15 »Nessu-na verita«; 17.50, 22.00 »Changeling«. EXCELSIOR -16.15, 18.30, 21.15 »The Millionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »La felicita porta fortuna - Happy Go Lucky«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Giu al Nord«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 20.15 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.40,18.30, 20.20, 22.15 »Come Dio comanda«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 22.15 »Passengers - Mistero ad alta quota«. KOPER - KO LOSE J -17.00,19.10,21.20 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 16.30, 18.30, 20.30 »Madagaskar 2«; 17.40, 19.40, 21.40 »Preberi in zažgi«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alia terra«; Dvorana 2:16.45,18.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.15, 22.15 »Nes-suna verita«; Dvorana 3: 16.30, 19.00, 21.30 »La parola ai giurati«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Saw V«; 18.15 »Qualcuno con cui correre«. SUPER - Film prepovedan mladim pod. 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »Ultimatum alia terra«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Come Dio comanda«; Dvorana 3:17.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10,22.10 »Saw V«; Dvorana 4:17.30 »Twighlight«; 20.30 »Racconto di Natale«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »La felicita porta fortuna - Happy Go Lucky«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MIL-ČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krplja-nje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na email: franmilcinski@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Neže Mi-lič Iz oči.... Predstavila jo bo Jasna Merku. Z glasbo bosta dogodek popestrila Tina Renar in Aljoša Saksida. Odprtje razstave bo v sredo, 17. decembra, ob 18. uri. TFS STU LEDI - ENA PTIČKA PRILETELA vabi na večer otroške ustvarjalnosti (s podporo tržaške pokrajine in ZSKD) v sredo, 17. decembra, ob 18.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Sodelujejo: OPZ F. Ven-turini, OFS OŠ Fran Milčinski s Ka- tinare, harmonikaša Marko Manin in Erik Kofol in OFS Stu ledi. Vljudno vabljeni. MEDNARODNA AKADEMIJA ZA SO-LOPETJE KRIŽ v sodelovanju z Združenjem za Križ, vabi v četrtek, 18. decembra, ob 20.30 v dom Albert Sirk na »Koncert opernih arij« v izvedbi udeležencev Mednarodne akademije pod mentorstvom Aleksandra Švaba, klavirska spremljava Jan Grbec. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA V SODELOVANJU Z SKGZ, SKD VALENTIN VODNIK IN ZSKD vabi na predstavitev Jadranskega koledarja v petek, 19. decembra, ob 18.30 uri v Kulturni dom SKD Valentin Vodnik v Dolini. Prisotna bo avtorica Vesna Guštin Grilanc. Za glasbeno kuliso bo poskrbel kvartet Nomos. UČENCI OŠ FRANA MILČINSKEGA IN NSŠ SV. CIRILA IN METODA vabijo na božični koncert, ki bo v petek, 19. decembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Trojice na Katinari. Sodeluje pevki zbor Tončka Čok. BOŽIČNE MELODIJE ŽE ODMEVAJO Trebenska godba jih igra... prisluhni jim tudi ti, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah! Ob naši spremljavi bo pela prof. Martina Feri. DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgonik prireja v decembru v sodelovanju s krajevnimi društvi: v soboto, 20. decembra, »Jaz in one, skratka me: Ženske« (Premiera), v Škc v Zgoniku, ob 20.30, nastopa Miranda Caharija, režija Mario Uršič; v nedeljo, 21. decembra, »Tekmovanje v Orienteeringu, pred ŠKC v Zgoniku, ob 10.30 prvi štart (zbirališče od 9.30); v soboto, 27. decembra, »FVG Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri; v soboto, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vino-teki v Zgoniku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JK in Pokrajina Trst. SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI vabijo na božičnico v soboto, 20. decembra, ob 18. uri, v Kulturni dom Albert Sirk v Križu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera ansambel Ano ur'co al'pej dvej. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD Valentin Vodnik prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30 v dvorani Valentina Vodnik v Dolini praznični nastop gojencev glasbene šole in pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni. DRUŠTVO MARIJA KOGOJA, MARIJIN DOM IN SVETOIVANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabijo na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 20.30, v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 28. decembra. RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šem-polaju s sledečim urnikom: ob sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca. 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slav-ček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. S Poslovni oglasi 50-LETNI PAR IŠČE MAJHNO HIŠO v najem (tudi potrebno popravil) v Trstu in okolici. 340-5684159 0 Mali oglasi DEKLE z večletno delavno izkušnjo z otroki išče delo kot otroška varuška v jutranjih urah. Klicati na tel. št.: 3473052843. ODDAMO V NAJEM opremljeno stanovanje, v centru Sežane, 40 kv. m. Tel. 335-5928584. PRODAM železne cevi, od metra do 5 metrov dolžine, razne debelosti. Tel. št.: 040-280910. PRODAM zazidljivo zemljišče v središču Komna. Tel. št.: 340-4741402. PRODAM VESPO px 150, staro 25 let (l. 1983), edini gospodar, v odličnem stanju, prevoženih 23.000 km, vedno v garaži. Cena 2.100 evrov. Tel. 040576116. PRODAM gilera super motard SMT 50, letnik 2007, prevoženih 5.000 km. Tel. 040-227022 ali 393-1747134. PRODAM mikro vozilo znamke tasso, motor diesel, 500 cc, moč 4 kw, avtomatski menjalnik. Informacije nudimo na št. 347-9165408 ali 3405691216. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, v poslovni stavbi, brez stroškov za upravljanje, dajemo v najem, prostore primerne za pisarno ali ambulanto. Za informacije tel. 040-211043. Z VELIKO IZKUŠNJAMI ter vesela do dela z bolnimi in ostarelimi osebami, gospa išče delo. Tel.: 329-6055490. ZEMLJIŠČE veliko približno 500m, dajem v najem za 300,00 evrov mesečno. Direkten vhod z Državne ceste 14 za Bazovico. Primerno za camping ali za depozit raznih materialov. Tel. 040576116. [H Osmice OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Fer- luga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama- torci 5. Vabljeni. Tel.: 040-229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! LOM ekskluzixmi wellness center, obdan s čudovitim zelenjem tržaškega Krasa, združuje prostore za sprostitev, telesno aktivnost in estetske tretmaje. • •• V prijetnem vzdušju, skrbno in profesionalno izpolnimo vaše najzahtevnejše želje: center Avalon je namreč tako načrtovan, da v svojih šestih oddelkih zadovolji potrebe vsake stranke. Odkrijte nase ideje za božična darila! V Avalonu ponuyimo različne wellness pakete in izvirne ideje za božična darila, med katerimi tudi Paket Divine. Divine je namreč izjemna linija za nego obraza proti staranju: sestavljena je iz posebnih izvlečkov dragocenih kamnov, ki delujejo proti nastankom gubic in izrazitih linij, skratka prava izbira za brezčasno in »božansko« lepoto. Učinkovite linije naravne kozmetike »Le Ninfee«, skupaj s ponudbo toplega bazena, blagodejnim učinkom savn, sprostitvi v »sobi tišine« in zdravim gibanjem v fitnesu, spremenijo Avalon v izvrstni wellness center. Odkrijte naše ideje za božična darila! Na voljo smo vam za odlične nasvete in programe po meri. Briščiki,42/b - Zgonik (Ts) Tel.040 327431 www.avalonwellness.it Andrej Vremec: »Trener mora biti danes predvsem psiholog in motivator« / 1B Množičen turnir šahovske šolske mreže Neuspešna nedelja za košarkarje Bora Radenske in Jadrana Mark Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika nogomet - Nedeljska prekinitev tekem je burila duhove Začeli bodo prej Predsednik FIGC Burelli na kritike klubov odgovarja s predlogom o bolj zgodnjem začetku sezone i Alex Bellini Lombardijec z bivališčem v Trstu je prejšnji petek po 295 dneh preveslal Pacifik od Lime do Sydneyja. Zaradi težkih razmer je odnehal 60 milj pred končnim ciljem, mnogi mediji so zato podvig na robu človeških zmogljivosti označili za neuspeh, pozabili pa so, da jih je pre-veslal 9.100... i Petra Majdič Najboljša slovenska tekačica na smučeh je v nedeljo posegla po prvi zmagi v prostem slogu. Doslej je pred-njačila le v klasični tehniki. V sprinterski razvrstitvi je prva, na skupni lestvici pa druga za Finko Saarinen Gennaro Gattuso Zvezni igralec Milana je včeraj uspešno prestal operacijo križnih vezi desnega kolena. Okrevanje po takšni operaciji pa bo trajalo najmanj šest mesecev Odločitev deželne nogometne zveze, da preloži nedeljski krog tekem v amaterskih prvenstvih, je sprožila pravi plaz negodovanja, ki se je pri nas še povečalo v nedeljo zjutraj, ko je bilo nebo oblačno, a ni padalo, temperature so bile mile, na Tržaškem pa se je umirila tudi burja. Dan prej je bilo le za spoznanje slabše, ne pa toliko, da ljubitelji ne bi mogli odigrati svojih tekem... V intervjuju za naš dnevnik je predsednik deželnega odbora FIGC Renzo Burelli iz Fagagne utemeljil odločitev odbora, povedal je tudi, zakaj bodo tekme nadoknadili med prazniki, predlagal zgodnejši začetek prvenstev prihodnje leto, na dan pa je prišlo, da na relaciji med Trstom in Furlanijo tudi v nogometu ne teče najboljša kri. Na 20. strani Regionalni RTV center Radio Koper TV Koper Capodistria Primorske novice Deželni sedež RAI za FJK - slovenski sporedi Novi Matajur Primorski dnevnik ZSŠDI www.slosport.org vabijo na zaključno prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske Naš športnik2008 ki bo v četrtek, 18. decembra, ob 17. uril^l v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Italico Brass 20 Miorad Čavic: plavalec, ki bi skoraj premagal Phelpsa V »t. ¿22 POGLED Z VEJE Vsi na kosilo k Finžgarju Marij čuk Upravičene kazni so skoraj vedno učinkovite. Udinesejeve-mu predsedniku Pozzu, ki je znan po zrahljanih živcih, je presedlo. Po verižnih porazih je moštvo poslal v karanteno, nogometaše je osamil, da jih ne bi skušnjave zavedle v greh, da ne bi svojih energij razdajali v razne užitke. Bil je kot Krjavelj, ki je svoji kozi spuščal izprijeno kri, da bi ji preprečil muliti travo v sosedovem vrtu. Predsednik pa svojih uslužbencev ni namenil v kak prijeten gorski hotel, pač pa v Gradišče v zbirni center za begunce, kjer se reveži si-tijo sprekuhanimi testeninami ali prežgano juho. Spustil jih je na zemljo, v vsakdanjo realnost pomanjkanja in rezultati so se takoj pokazali: v nedeljo je moštvo zaigralo kot prerojeno, zlomilo je Lazio in prekinilo serijo neuspehov. Kajti nogometaši so lahko že pregovorno neizobraženi, neumni pa le niso. Dobro vedo, kaj je kaviar s šampanjcem in kaj svinjska pečenka z dioksinom. A če niti Gradišče ob Soči ne bi zaleglo, bi Poz-zo povlekel iz rokava ase, ki bi zamajali celo eksistenčne temelje predobro plačanih žogobrcarjev. Res, to bi bila nadvse kruta poteza, hujša od Guantanama, a naslovil bi jih na hrano v pravkar odprto jedilnico šole Finžgar v Bar-kovljah. Kuharjev bi bilo tam veliko, vsi pa iz vrst demokratične in strpne desničarske večine tržaške Občine. Obroke bi zabelili s tro-bojnicami dvomljivega in zastrašujočega izvora, Kamber, Bandelj in še kdo pa bi se šli psihologe in izvedence za narodnostna vprašanja ter na primer Handanovi-ča in Koprivca prepričevali, da nista to kar sta, ampak nekaj drugega in da slovenščino obvladata naključno, ker to ni jezik in Slovenci niso Slovenci, ampak povsem nekaj drugega kot Slovenci. Kaj? Italijani vendar, saj igrajo za italijansko moštvo, ki ima sedež na italijanskem ozemlju, čeprav se področju reče Furlanija, a to je seveda spet izmišljotina, pojmovni in jezikovni konstrukt, ki meji celo na rasizem. Ena država in en narod,! je že kdo rekel. Tega so se Di Natale, Quagliarella, Marino in ostali dobro zavedali in zaigrali kot že dolgo ne. Ampak na tem mestu se postavlja še veliko bolj usodno vprašanje. Kaj jedo Tržačani?Pošilja-jo v želodec slovenski ali italijanski krompir in radič? Tu bo treba nekaj ukreniti. Kaže, da bo tržaška občinska uprava ustanovila posebno komisijo, ki bo ugotavljala italijanstvo krompirja. Na vsakem gomolju bo opozorilo (seveda le v italijanščini, pa naj odbor za zaščito Krasa reče karkoli), kaj kdo tvega, če bi zaužil krompir z Dola ali Dutovelj. Smrtno nevarno - kot žice visoke napetosti. Krizni štab na Velikem trgu pa bo skrbel (kot tudi že skrbi) na ribe, zrak, vodo, da, tudi vodo, na primer Timave, za katero vemo, da izvira v Sloveniji, kaj bo-mopotem pili, ja, hudiča, vino, ki pa spet ni tako neoporečno, saj so tudi trte lahko dvomljive provenience. Skratka, veliko dela in veliko stroškov, ki pa jih bo krila osrednja vlada, saj je v skladu za manjšino ostalo še nekaj drobiža. Zelo me skrbi tudi, kako bo potekalo nagrajevanje primorskega in zamejskega športnika leta. Recimo. Sta se Tanja Romano in Mateja Bogatec kdaj vprašali, kdo sta, od kod prihajata, kam gresta? Če tega ne vesta, naj se prijavita v posvetovalnico tržaškega občinskega sveta, da ne bo težav z identiteto. Pa saj res! Nagrajevanje ne bo potekalo v Trstu, pač pa v Gorici, kjer župan, kljub prizadevanju, še ne dosega svojih tržaških vzornikov. Pravijo pa, da šola dela mojstra... Odbojkarji Sloge Tabor Te-levita po sobotni zmagi sami na vrhu moške C-lige Na 18. strani 12 Torek, 16. decembra 2008 ŠPORT / SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Cordenons Ambroža Peterlina ugnal VBU Graunarja in Lavrenčiča Nogomet Udinese Samirja Handanovi- ča (ocena 5,5 - neodločen pri prvem golu) je bil na robu preporoda, saj je proti Laziu vodil že s 3:0, a na koncu se je moral zadovoljiti s točko. Vsaj je prekinil serijo zaporednih porazov. Frosinone Zlatka Dediča (ocena 6,5) je osvojil na gostovanju v Ber-gamu pomembno točko, čeprav je proti Albinoleffeju vodil že z 2:0. Dedič je bil za 0:1 uspešen iz 11-me-trovke. Vratar Mantove Jasmin Handanovič (ocena 6) je prejel dva gola na domačem srečanju proti Mo-deni (2:2), a za to ne nosi nobene krivde. V 2.diviziji Cosenza Alena Carlija beži pred tekmeci. Z zmago v gosteh (1:2 v Melfiju) je povečal prednost nad dvojico Catanzaro-Gela na štiri točke. Carli je stopil na igrišče v 78. minuti, kar ni bilo do-volj,m da bi si prislužil oceno. Odbojka V A1-ligi je Montichiari Lorisa Maniaja v Macerati položil orožje po petih nizih ostrega boja (3:2 - -21, 20, 18, -21, 12). Goriški libero je vrhunsko izpeljal svojo nalogo, saj je kar 88% žog sprejel pozitivno in 75% brezhibno. Manj uspešna je bila Martina Franca Mateja Černica, ki je morala priznati premoč Cunea. Piemontsko moštvo je slavilo s 3:0 (22, 20, 22) kar v gosteh. Černic je zbral sedem točk. Sprejel je 17 žog, 65% pozitivno, 47% brezhibno; napadal je s solidnimi 58% učinkovitosti (12 skupnih napadov, 1 prejet blok, 7 doseženih točk). V A2-ligi gre tokrat poudariti pomembno zmago Loreta, ki je na domačem parketu premagal s 3:1 (22, 22, 16, 17) vodilni Bassano, a Da-mir Kosmina ni aktivno sodeloval pri zmagi. Crema Aljoše Orla je s 3:1 (16, -23, 33, 22) izgubila v Rimu, odločilen pa je bil neskončen tretji set. Orel je za trenutek vstopil in dvakrat napadal, a ni dosegel točk. V moški B1-ligi je Bibione Volley Kristjana Stoparja s 3:1 (-16, 20, 23, 22) izgubil v Portu Potenz Pičeni proti Ponentinu. Stopar je tokrat dosegel dve točki. Na lestvici ima Bibione za sabo le štiri ekipe. V ženski B-1 ligi je Atomat iz Vidma Martine Coretti s 3:2 (-25, -20, 23, 21, 13) izgubil v Padovi proti skromnemu Pan d'Esteju in ima zdaj za sabo le štiri ekipe. V moški B2-ligi je v deželnem derbiju Cordenons libera Ambroža Peterlina prevladal nad videmskim VBU-jem Ryana Graunarja in Luke Lavrenčiča. Končni izid je bil 0:3 (17, 26, 20). Cordenons zaseda mesto v zlati sredini, medtem ko je VBU predzadnji. V ženski konkurenci je Antonveneta iz Tržiča Karin Cris-sani in Manuele Tomšič s 3:2 (20, -23, 26, -17, 13) izgubila v Cone-glianu. Tržičanke so kljub porazu pridobile eno mesto in so zdaj osme. Košarka V A1-ligi Fortitudo Uroša Slo-karja (ni vstopil) in Gregorja Fuč- ke (2 točki, 15 min) vse bolj tone. Izgubil je z 71:82 proti Air Avellinu Marka Tuška (7 točk v 23 minutah). Benetton Treviso Domena Lorbeka (5 točk v 15 minutah) pa je popolnoma odpovedal proti Lottomatici iz Rima Sanija Bečiroviča (9 točki v 20 minutah) in Primoža Brezca (8 točk, 11 minut). Rimljani so pred domačim občinstvom slavili z gladkim 96:75. V ženski B1-ligi je Interclub Milje Jessice Cergol (17 točk) prepričljivo zmagal s 64:56 v Benetkah, medtem ko je Scame Tržič Martine Gantar (2 točki)z 51:65 podlegel Pal-manovi. Miljčanke na lestvici delijo tretje mesto, Tržičanke so zadnje. Tako naši igralci v košarkarski B ligi: Jan Budin je sicer metal s samo 40-odstotnim učinkom (6:15 iz igre), a imel 7 skokov, 1 pridobljeno žogo in eno asistenco (skupni učinek 11, 13 točk). Daniel Batich je dosegel 10 točk s 100-odstotno realizacijo iz igre (3:3 za 2 točki, 1:1 za 3). Popravni izpit: Peter Sosič je igral samo štiri minute in ni dosegel nobenega koša (0:2 iz igre). A-LIGA DAN POTEM Velika vrnitev »prijatelja« Novellina Dimitrij Križman Novellino spet na klopi Torina ansa Kaj je prvenstvo drugega kot nadaljevanka? In zakaj ne bi bila neke vrste nadaljevanka tudi tale torkov kotiček? Domnevno trdi režim treniranja, ki naj bi po Ronaldinhovih besedah kraljeval pri Milanu, je ne le na osnovi mojih umotvorov doživel nemajhen udarec. V nedeljskem večernem derbiju kroga je Milan, kjer se več trenira kot pri Barceloni, v Torinu doživel pravi potop. Rezultat 4:2 lahko vara, kdo bi morda pomislil na sorazmerno izenačeno tekmo, v resnici pa je Juventus Ronaldinha in tovariše popolnoma povozil. Slika na igrišču je bila veren posnetek stanja obeh ekip: Juventus resda ima nekaj igralcev, ki so daleč od vrhunskosti, a kot ekipa deluje zelo prepričljivo; Milan je le še skupek starčkov, odsluženih žonglerjev, hudo precenjenih brazilskih mladeničev in dulcis in fundo igralca, Ševčenka, ki je ne senca, temveč kar mrk samega sebe. Galliani se očitno ni nalezel varčevalnih ukrepov svojega vrhovnega šefa, kajti sicer bi se malo zamislil nad dejstvom, da ima cel kup igralcev, ki kasira mastne de-narce, popolnoma nesorazmerne z nekdanjo, zdavnaj preminulo kakovostjo. Morda se bo komu primerjava zdela bo-goskrunska, a Molinaro v celem letu obremeni Juventusovproračun kot Maldini v enem samem mesecu, učinek na igrišču pa je celo v prid Juventusovemu »scarponu«. In Milanov problem je, da podobna primerjava velja za polovico mož, ki so v nedeljo stopili na igrišče... Slej ko prej ostaja po nedelji Juventus edini Interjev tekmec. Še bolje bi se vikend za Turinčane iztekel, če bi Inter deloval v nekdanjem slogu. Potek rezultatsko natančno enake tekme Interja proti Chievu je vsekakor presenetljiv. A ne zaradi mučne poti do zmage, temveč zaradi tega, ker je Inter sploh utegnil zmagati. Po izenačenju Chieva na 2:2 bi od Interja pričakovali le obupne poskuse in morebiti celo zmagoviti gol Chieva v protinapadu. A Inter ima v tem trenutku celo srečo, da ima dva resna Balkanca, ki ga redkokdaj pustita na cedilu. Alarmni zvonci v Vidmu še kar naprej zvonijo, ne da bi dosegli želen učinek. Ko visoko vodiš s tremi goli prednosti na domačem terenu in te potem nasprotnik uspe dohiteti, je udarec bržkone celo hujši, kot če bi častno izgubil. Alarmni zvonci, ki so že itak zvonili kot na srečanju pritrkovalcev, so še glasnejši tudi pri Torinu. In verjemite, da bo odslej le še slabše. Na klop granatnih se je namreč vrnil moj »prijatelj« Novellino, v katerega so nekateri predsedniki očitno tako zagledani, da ne uvidijo njegovih nesposobnosti. Kaj bi se lahko drugega torej zgodilo kot to, da je Torino proti skromni Bologni doživel visok poraz s kar petimi prejetimi goli? Najbrž le to, da bi poraz bil še višji. Ima pa Novellino vsaj eno srečo: panetton, ki sem ga omenjal v zadnjih tednih, bo vendarle jedel, saj če na klop sedeš sredi decembra drugače ne more biti. A menim, da velikonočnih pirhov ne bo dočakal na svojem stolčku. (dimkrizman@gmail.com) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 16. KROGA: Bologna - Torino 5:2, Fiorentina - Catania 2:0, Genoa - Atalanta 1:1, Inter - Chievo 4:2, Juventus - Milan 4:2, Napoli - Lecce 3:0, Palermo - Siena 2:0, Reggina - Sampdoria 0:2, Roma - Cagliari 3:2, Udinese - Lazio 3:3. VRSTNI RED: Inter 39, Juventus 33, Napoli in Milan 30, Fiorentina 29, Genoa 26, Atalanta in Lazio 24, Palermo in Roma 23, Udinese in Catania 22, Cagliari 20, Sampdoria in Siena 119, Bologna 14, Lecce 13, Torino in Reggina 12, Chievo 9. KOŠARKA A-liga IZIDI 10. KROGA: Caserta -V.Bologna 78:68, F.Bologna - Avellino 71:82, Siena - Rieti 96:81, Lottomatica Rim - Benetton Tv 96:75, Cantu - Biella 87:85, Teramo - Milan 95:97, Snaidero Videm - Ferrara 77:65, Pesaro - Montegra-naro 89:93. VRSTNI RED: Siena 20, V.Bologna in Montegranaro 14, Milan, Teramo in Treviso 12, Pesaro, Avellino in Rim 10, Cantu, F.Bologna in Caserta 8, Biella in Ferrara 6, Snaidero Videm in Rieti 4. B-liga IZIDI 11. KROGA: Calligaris - Varese 66:59, Castellanza - Monza 72:73, Moncalieri - Riva del Garda 62:84, Novara - Tržič 104:81, NP Gorica - Acega-sAps Trst 76:68, Trento - Como 90:68, Valenza - Iseo 70:62; VRSTNI RED: Trento, Riva del Garda in Iseo 16, Novara 14, Varese, AcegasAps Trst in Calligaris 12, Valenza, Como in Tržič 10, Moncalieri 8, Monza, Castellanza in NP Gorica 6. ODBOJKA A1-liga IZIDI 12. KROGA: Martina Franca - Cuneo 0:3, Verona - Piacenza 2:3, Treviso - Trento 3:1, Modena - Forli 1:3, Macerata - Montichiari 3:2, Vibo - Pa-dova 3:2, Pineto - Perugia sinoči. VRSTNI RED: Macerata 8, Trento 7, Montichia-ri, Cuneo in Perugia 6, Modena in Verona 5, Treviso in Piacenza 4, Martina Franca 3, Forli in Vibo Valentia 2, Padova 0. A2-liga IZIDI 13. KROGA: Loreto - Bassano 3:1, Gioia - Castelfidardo 3:0, Catania - Isernia 3:2, Mantova - Latina 0:3, Roma - Crema 3:1, C.di Castello - Cavria-go 0:3, S.Croce - Bologna 3:2. VRSTNI RED: Bassano 30, S.Croce 29, Loreto in Latina 25, Bologna 21, Gioia del Colle 19, Mantova 18, Isernia 17, Rim 16, Crema in Cavriago 15, C.Grotte 14, Catania 12, C.di Castello 9, Castelfid. 8. VATERPOLO A2-liga IZIDI 2. KROGA:Padova - Im-peria 9:8, Arenzano - Chiavari 8:9, Mo-dena - Camogli 8:9, Bologna - Como 13:11, Pall.Trst - Torino 81 9:9, Bergamo - Quinto 5:11. VRSTNI RED: Chiavari, Camogli in Quinto 6, Padova, Como, Modena, Bologna in Imperia 3, Pall.Trst in Torino 81 1, Bergamo Alta in Aren-zano 0. nogomet - V taboru Triestine se lahko upravičeno veselijo Praznično vzdušje V četrtek praznovanje 90-letnice kluba, ekipa pa je večkrat dokazala, da ni slučajno tik pod vrhom Čeprav bi moralo biti predprazni-čno obdobje že zadovoljiv razlog za razposajeno in veselo vzdušje, bodo v taboru Triestine prihajajoče božične in novoletne praznike pričakovali z velikim nasmehom na obrazu in s še večjo mero zadovoljstva in zadoščenja zaradi dosedanjih nastopov Maranovih varovancev. Ne glede na izid zadnje tekme v tem sončnem letu 2008 (v soboto bo Triestina igrala v Anconi) so lahko v taboru Trža-čanov že zadovoljni z doseženim. Po osemnajstih krogih ima Triestina na lestvici 28 točk, tako da postaja meja 46 točk, ki naj bi v vsakem primeru zagotavljala obstanek v ligi, res iz kroga v krog bližja. A v tem prvem delu prvenstva so Tržačani dokazali, da se lahko obdržijo veliko višje na lestvici. Livorno je bil v soboto za odtenek boljši, ker enostavno je boljši, a nobena od dveh ekip ni imela take premoči, da bi lahko upravičeno govorila o »zamujeni priložnosti za zmago«. Tudi trener Livorna Acori je z zelo laskavimi pohvalami ocenil igro Triesti-ne in s prepričanjem lahko trdimo, da je srečanje, ki smo ga v soboto videli na Roccu, bilo eno izmed najbolj kakovostnih v letošnji B-ligi. Livorno je pokazal in dokazal, da je zelo resen kandidat za eno od prvih dveh mest, ki zagotavljata neposredno napredovanje v A-ligo. Ta-vano in Diamanti sta igralca, ki si jih v drugih B-ligaških sredinah le sanjajo. A zelo organizirani so Toskanci tudi na sre- Nekdanji dresi Triestine so kar lepši od sedanjih kroma dini in v obrambi. Triestina je proti tako kakovostnem moštvu imela nekaj težav, kar je bilo pričakovano. Morda so odločilno vplivali na potek dogodkov tudi navijači (zbralo se jih je 10.442), ki so bodrili rdeče s helebardo. Želja vseh je, da ne bi bil tak obisk le muha enodnevnica in zgolj posledica zelo nizkih cen vstopnic. Velikosti mesta Trst je B-liga pisana na kožo. Sicer to ne pomeni, da Triestini ne bo nikoli uspel veliki met (napredovanje v A-ligo), a navijači bi morali razumeti, da si vsaj letos ekipa zasluži večjo podporo s strani t.i. dvanajstega moža na igrišču. Koliko pomeni ekipa navijačem bomo videli že v četrtek, ko bo v športni palači PalaTrieste velik praznik 90-letnice nastanka kluba, pri Triestini pa vsi upajo, da bodo lahko v teh dneh, ki nas ločijo do leta 2009 kar trikrat praznovali: prvič v četrtek v PalaTriesteju, drugič v soboto v Anconi, tretjič pa 25. decembra za Božič. Če bi to trojno praznovanje uspelo bi lahko letos govorili o popolnoma prazničnem vzdušju v taboru Triestine. (I.F.) košarka - B2-liga Goričani iztržili Acegasu dragoceni točki, tržaški navijači ozmerjali svoje igralce Uspešni: Calligaris Centrosedia je že v soboto premagal Varese s 66:59. Ro-žaška ekipa si je zmago priigrala že v prvem delu in nato brez večjega naprezanja speljala tekmo do konca. Najboljši strelec je bil Vecchiet (15 točk). Goriška NPG pa je osvojila zlata vredni točki v derbiju proti tržaškemu Acegas Aps-u. V ledenomrzli goriški športni palači so domačini bili prisebnejši v odločilnih trenutkih. Zasluga za zmago gre predvsem odličnemu Salisu, ki je dosegel kar polovico točk celotne ekipe (38, 6:9 za 2 točki, 3:10 za 3, 17:19 prosti meti). Bossini jih je dosegel 19, na nasprotni strani pa Benevelli 25 in Lenardon 18. Po tekmi so nekateri tržaški navijači glasno ozmerjali igralce in mnogi že zahtevajo od društva, da poskrbi za okrepitev. Mogoče pa bo le dovolj počakati na okrevanje vseh poškodovanih igralcev, obenem pa bo moral trener Bernardi ponovno vliti svojim varovancem tisto samozavest, ki so jo izgubili po odhodu Bonicciollija v Bologno. Neuspešni: Falconstar je bil v No-vari enakrovreden močnejšemu nasprotniku le v prvi četrtini, nato so po predvidevanjih domačini zanesljivo po-vedli in zmagali s 104:81. Vidani (15 točk), Laezza (14), Braidot (13) in Mi-niussi (12) so bili najboljši strelci v vrstah Padovanove ekipe. Prihodnji krog: v 12.krogu bo na sporedu še en derbi med tržaškim Ace- Simone Lenardon (AcegasAps) gas-Aps-om in rožaškim Calligarisom (oba imata 12 točk). Glede na zadnje predstave ni dvomov, da so tokrat favoriti gostje, za domačine pa je ta tekma priložnost za izhod iz krize in preporod. Goriška NPG (6 točk) odhaja na težko gostovanje v Como, ki je na domačem igrišču doslej zbral vseh 10 točk in izgubil le z močnim Iseom. Tržiški Falconstar (10) pa bo že v petek sprejel v goste vodilni Bitumcalor iz Tri-denta (16). Marko Oblak / ŠPORT Nedelja, 13. decembra 2008 31 trenerji - Andrej Vremec »Ne smemo vztrajati pri starih klišejih« »Dvakrat sem se udeležil treninga kotalkanja, nato pa kotalke obesil in se predal košarkarski žogi,« je priznal dolgoletni trener, profesor in načelnik košarkarske komisije ZSŠDI Andrej Vremec. Letos je za delo v klubu, ki goji minibasket, tudi prejel pokrajinsko nagrado. Študijsko pot je zaključil v Tu-rinu, na fakulteti za šport, od leta 1990 pa skoraj neprekinjeno sledi našemu športnemu gibanju in je vanj aktivno vključen. Sedaj ob vodenju Športne šole Polet Kontovel in treniranju ženskih ekip Poleta poučuje na Goriškem. Že več sledite otrokom v šolah in v naših društvih. Koliko so današnji otroci sploh dovzetni za šport? Spremembe v družbi vodijo k temu, da so se navade otrok spremenile. Nekoč so otroci ure in ure preživljali na vaških odprtih igriščih, danes pa je tega veliko manj, saj se otroci zadržujejo pred računalniki in drugimi tehnološkimi sredstvi. Ni več te želje, da bi otroci sami šli na igrišče in tam preživeli nekaj časa. Zaradi tega ni veliko razlik v razvoju sposobnosti pri osnovnošolcih, v puberteti pa se pomanjkanje takih dejavnosti bolj opazi. Kar smo nekoč znali pri 18 letih, se sedaj športnik nauči 3 do 4 leta kasneje. To pa ni odvisno od treninga, ampak od tistega časa, ki naj bi ga otroci namenili igram na odprtem. Se je način dela zaradi teh sprememb spremenil? Trenerji postajamo bolj psihologi in motivatorji, kot pa tehniki. Športniki med 13. in 14. letom dajejo preveliko važnost rezultatu, zapostavljajo pa druge vrednote. Pomembnost zabavnega momenta v športu, druženja, socializacije, discipline ostaja pri njih v za-kulisju. Uveljavlja se torej obrnjena piramida. Pogosto se dogaja, da pri ne-doseganju zaželenega rezultata, dejavnost opustijo. To je splošen problem; pri košarki, na primer, je med 12. in 16. letom osip več kot 50 %. Pri tem imajo veliko vlogo tudi starši. Včasih so oni še preveč prisotni, z otroki snujejo prevelika pričakovanja, ki pa so največkrat nerealna in škodljiva za otroka. Psihološki element je torej zelo pomemben. Že več let vodite športno šolo, ki naj bi uvajala splošno telovadbo. Profesor športne vzgoje Andrej Vremec vodi športno šolo Polet Kontovel ter trenira žensko košarko pri Poletu kroma Zahteve s strani otrok in staršev pa so včasih take, da naposled trenerji nasedajo zgodnji specializaciji ... Tako je. Starši se včasih ne zavedajo, da je zgodnja specializacija tudi škodljiva. V tem mora biti tudi trener psiholog, da uspe starše prepričati, kaj je dobro za otroka. Čeprav se moramo tudi mi včasih prilagajati ostalim ekipam, ki so s tehničnega vidika že v zgodnji starosti zelo razvite. Šolski sistem seveda ne pripomore k boljši športni vzgoji. V ostalih evropskih državah se splošna telovadba uvaja že v vrtcih. Pri nas pa gre bolj za improvizacijo. Če bi bilo v Italiji to urejeno, bi najbrž bili še uspešnejši. Ali menite, da je število naših športnikov dovolj veliko za vsa naša društva? Športnih društev je prav gotovo preveč glede na število športnikov. Do nekaterih združitev je že prišlo in mislim, da bo to še potrebno. Načrtovanje mora biti dolgoročno. Nekateri se seveda s tem ne strinjajo. Projekt Jadran to postopanje nekako napoveduje. Človek gre naprej, svet se razvija, tako da ne smemo ostati zakoličeni pri starih klišejih. Združevanje pa je vsekakor tudi vzgojni projekt. Ker smo prej imeli v košarki več ekip, v vsakem pa ni bilo dovolj igralcev, so dobili priložnost igranja prav vsi, pa čeprav niso bili redni na treningih. Menim, da bi morali predvsem v starejših mladinskih kategorijah nagrajevati odnos igralca. Torej naj pri klubu ostane tisti, ki ima pravi odnos, drugi pa naj se posvetijo drugim dejavnostim. Nekaj pogledov o naši organiziranosti ste že omenili. Bi še kaj dodali? V primerjavi z italijanskimi društvi smo še vedno pravi fenomen. Glede na število ljudi smo nadpovprečno razviti. Z večjo racionalizacijo sredstev in smotrnim upravljanjem, bi lahko bili še bolj razviti. Uspeha ne more doseči le eno društvo, ampak več subjektov skupaj. V košarki bi bil model na primer članska reprezentančna ekipa, h kateri bi strmeli vsi igralci. Če bi potem imeli razpoložljiva finančna sredstva, bi morali ciljati čim više, če pa teh ni, bi morali dopustiti, da se najboljši preizkusijo v drugih ekipah. Društvo namreč dobi zato določeno odškodnino, svojo dejavnost pa bi lahko usmerilo v mladinski sektor in produkcijo igralcev. Dodal bi še to, da bi lahko imeli tudi več vaditeljev. Seveda so potrebne investicije, od 3 do 4 let. Ob tem je važno, da trenerja potem zadržiš. Veliko jih je namreč zapustilo naše slovensko okolje. Mogoče bi jih morali ponovno privabiti v naša društva. Veronika Sossa ŠPORT ZA VSAKOGAR Zimske dejavnosti: letos pa se bom preizkusil na deski Svetuje absolvent Fakultete za šport in učitelj deskanja Davide Bressan Kljub temu da je deskanje na snegu staro šele dobrih 35 let, spada med najbolj priljubljene zimske športe, ne samo pri mladih, ampak tudi pri ljubiteljih zimskih radosti vseh starosti. Pri deskanju na snegu ločimo alpske-freecarve deske ter deske freeride in deske prostega sloga (freestyle). Alpske deske, ki jih proizvajalci večinoma ne izdelujejo več, so ozke in dolge, nos (prednji del) deske je ukrivljen, rep pa ne. Na njih uporabljamo trde vezi in čevlje. Tak tip desk uporabljajo tekmovalci slalomskih preizkušenj. Najbolj razširjene so freeride in freestyle deske. »Freeride« deska je sicer na prvi pogled precej podobna »freestyle« deski. Kljub temu pa so »freeride« deske nekoliko trše od »freestyle« desk, kajti vezi so večje in deske niso nikoli povsem simetrične. Deska za »freestyle« je veliko mehkejša od desk za ostala dva načina deskanja, na obeh straneh zakrivljena oz. skoraj simetrična, kar omogoča vožnjo v obeh smereh. Oba tipa desk uporabljamo z mehkimi vezmi in čevlji. IZBIRA DESKE - Pri začetnikih je zbira deske posrednega pomena. Priporočljivo je, da je čim bolj simetrična. Dolžino deske se razlikuje načeloma glede na velikost deskarja - za grobo oceno zadošča, da deska sega do brade. Za začetnika je deska lahko tudi krajša. Glede na zvrst deskanja (freestyle, freeride in alpska) pa se dolžine seveda razlikujejo. Za prosti slog večinoma izbiramo nekoliko krajšo, za free-ride pa daljšo. Pri izbiri deske pri nadaljevalcih izbiramo še glede na dolžino robnika, trodoto, prednapetje ... VEZI - Mehke vezi uporabljamo jih na freeride in freestyle deskah, so večinoma iz plastike in gume ter čevelj držijo pripet z dvema trakovoma. Poltrde (step-in) vezi so mešanica med mehkimi in trdimi vezmi. Težava pri step-in vezeh je predvsem zapiranje na strmini ali v globokem snegu. Priporočeno je, da je nastanitev vezi pri začetnikih nevtralna: torej da so stopala rahlo obrnjena navzven (račkasto -duck stance). To predvsem zato, ker začetnik ne ve, katera noga je prednja. S takim načinom lahko sami preizkusijo, katera bo glavna smer deskanja. Pri izbiri prednje noge lahko tečajnika tudi vprašamo, katero nogo bi imel spredaj oziroma v katerem položaju/smeri bi premagal strmino. Na tak način ugotovimo, katera bo prednja noga. Nepričakovano poriva-nje za ugotavljanje prednje noge je nepri-poročeno. Širina nog - torej oddaljenost vezi pa meri vsaj toliko, kolikor so širok ramena. (naslednjič še o opremi, poškodbah in fizični pripravi za de-skarje) VSE NAJBOLJŠE Včeraj je slavil Borov košarkar Matej Nadlišek, danes pa praznujejo njegov trener Andrea Mura, domovec Matej Dornik ter ministrica in potapljačica Stefania Presti-giacomo. Jutri pa bosta praznovala vrhunska atleta Paula Radcliffe (svetovna rekorderka v maratonu) in Ivan Pedroso (nesojeni svetovni rekorder skoka v daljino), pojutrišnjem pa bo Triestina praznovala 90-le-tnico ustanovitve. 18. decembra so rojeni tudi vratar Gianluca Pagliuca, predsednica Rome Rossella Sensi, slovenski kolesar Jani Brajkovič ter košarkar Kontovela in Sokola Jan Sossi (mlajši). Dan, ko se sploh radi rojevajo športniki, pa je prav gotovo 19. december. V petek bodo poleg mladega upa Soče Mateja Jurena praznovali legendarni Alberto Tomba, italijanski zastavonoša na zadnji olimpiadi kanuist Antonio Rossi, sabljač Andrea Baldini, ki so mu zaradi do- pinga odvzeli letalsko karto za Peking, Udi-nesejev napadalec Sanchez in naš nogometni sodnik Gorazd Husu. Je pa 19. december obrodil tudi šampione besed, saj so se na ta dan rodili tržaški pisatelj Italo Svevo, pesnik Kajuh in kantavtorka Elisa. V soboto, 20. decembra, pa bodo praznovali košarkarica Samantha Cergol, novinar in ljubitelj kolesa Paolo Rumiz ter profesionalni kolesar iz Avstralije MichaelRogers. V nedeljo, 21., pa bo praznoval Kontovelov predsednik in legenda naše košarke Marko Ban. (p.v.) 360 STOPINJ Tjaša Co Učiteljica smučanja je v svoji vasi posebno dejavna Tjaša Corva, rojena 19. I. 1989, se je po tekmovalni smučarski dejavnosti predala poučevanju smučanja. Pred dvema sezonama je opravila izpit za učitelja alpskega smučanja druge stopnje, sedaj pa redno sodeluje v smučarski šoli SK Brdina. Letos bo z vodenjem tečajev začela II. januarja. Smučarsko dejavnost je sicer začela pri Slovenskem planinskem društvu Gorica, kjer je tudi začela s tekmovanjem. Ob smučanju je že od malih nog med tednom smučke zamenjala za odbojkarsko žogo. Igrala je pri Govol-leyu in Valu. Nazadnje je igrala v 1. diviziji pri ekipi Val/Dom, treniranje pa opustila pred zaključkom lanske sezone. Tjaša je v Štandrežu, kjer živi, posebno dejavna pri kulturnem in športnem področju. Stan: prosta Ostali športi: plavanje, smučanje, odbojka Moj mentor: nona Wilma Ostale dejavnosti in konjički: taborniki RMV, tajnica pri KD Oton Župančič, glavna odgovorna za mladinsko delovanje pri OK Val s Petrom Povšičem, zbira kozarce različnih lokalov Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Piccolo/-/TG3/Simp-son Spletna stran: face-book Knjiga na nočni omarici: Il pronipote di Giulio Cesare Najljubša glasba: vse Najljubši film: La vita e bella Moj lokal: Tabacco Inn Najljubša jed: polpe-ton od none Najljubša pijača: pivo Cenim/sovražim: cenim klapo, sovražim zgodnje vstajanje zjutraj Najljubši športnik: Alberto Cisolla Najljubša osebnost: Boris Pahor Najljubše počitnice: Pag 2008 Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila ... odbojkarica Moja himna: Vstala Primorska Moj vrstni red: prijatelji, ljubezen, šport, denar ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO GLAVNO MESTO SENEGALA NAS NEKDANJI KOŠARKAR (CHRISTIAN) SKLADATELJ IN PEVEC LASTNE GLASBE ITALIJANSKI PISATELJ VERGANI SKRIVNOST OČE INDIJANCI SIOUX V ZDA NAJVIŠJA GORA V TURČIJI AFRIŠKA DR2AVA SLOVENSKI PESNIK AŠKERC NADIA COMANECI INESCORT FRIEDA ft IVAN PETERUN SLOVENSKI PESNIK IN PISATELJ (SIMON) 2EUKO RA2NATOVIČ EGIPČANSKI BOG SONCA PAUL ANKA EVROPSKA DRŽAVA AM. IGRALEC (GARY) BERI ŠPORTNO PRILOGO PD ALEŠ DOKTORIC VILI PRINČIČ BORILNI ŠPORT GOROVJE V NOTRANJOSTI AZIJE JE TUDI NOVI MATAJUR ROBERT REDFORD KOŠARKAR PLECAŠ NOGOMETNI KLUB SKLADBA ZA DVA INSTRUMENTA VEUKA VEŽA UGO TOGNAZZI ITALIJANSKI DNEVNIK ENOJKA BERI PRIMORSKI DNEVNIK SL. JADRALEC (TOMA2) ANGLEŠKI SINDIKAT CURLIC ERVIN NAŠ ODLIČNI ODBOJKAR (ALJOŠA) DALJŠE OBDOBJE SL. PESNIK (ANTON) ŠTANDREŠKI ŠPORTNI KLUB ESTONEC ZOIS BREZ VOKALOV MESTO V BELGIJI ŽIVALSKI ALI RASTLINSKI ZAJEDAVEC IZRASTEK NA GLAVI HRVAŠKI NAFTNI KONCERN ZVRST JAMAJŠKE GLASBE NIZEK 2ENSKI GLAS PROTESTANT 14 Torek, 16. decembra 2008 KOŠARKA / c-liga - Jadran Mark izgubil v Trstu Prikazali so najboljšo igro Caorlam so bili vse do končnice enakovredni c-liga - Na gostovanju v Benetkah Bor Radenska zamudil priložnost Na koncu usodni zgrešeni prosti meti Jadran Mark - Caorle 73:81 (19:21, 40:43, 59:64) JADRAN: K. Ferfoglia 14 (-, 1:3, 4:6), S. Ferfoglia 12 (2:2, 5:8, 0:3), Marusič 13 (5:6, 4:7, -), Franco 5 (2:2, 0:1, 1:6), Semec 4 (-, 2:2, -), S. Malalan 4 (-, 2:2, 0:1), Coco 21 (2:3, 5:11, 3:4), Oberdan, n.v. Bernetič, Ban. CAORLE: PM: 20:28, 2T: 26:43, 3T: 3:12. SKOKI: 42 (30 v obrambi in 12 v napadu). Sedmi zaporedni poraz Jadrana Mark pred domačimi navijači le ni tako pekoč, kot bi lahko na prvi pogled izgledalo, saj je bila predstava združene ekipe tokrat zadovoljiva: »Rekel bi celo, da je bila to naša najboljša tekma doslej,« je potrdil trener Popovič. »Zmanjšali smo število napak v napadu, v obrambi pa smo bili učinkoviti.« Caorlam, ki trenutno zaseda drugo mest na lestvici, so bili jadranovci vse do zadnjih minut povsem konkurenčni: »Ne bi rekel, da smo bili nasprotnikom enakovredni zato, ker smo imeli poseben strelski dan. Nihče ni bil nadpovprečno strelsko razpoložen. Igrali smo dobro, tudi pod košem, kar kaže tudi število doseženih točk Mattea Marusiča,« je še dodal Popovič, ki tokrat ni mogel računati na Christiana Slavca in Mika Madonie, ka-petana Deana Oberdana pa je izkoristil le nekaj minut, vlogo glavnega organizatorja je prepustil Kristjanu Ferfogli. Jadranovci so tekmo začeli prepričljivo. Povedli so na 9:4, nato pa so Caorle, v kateri sta glavno breme nosila Tommasini in Franceschini, vzpostavila ravnotežje in povedle. Na koncu četrtine so Po-povičevi varovanci le reagirali in zaključili le s točko zaostanka. V nadaljevanju sta si ekipi izmenjavali v vodstvu, tako da so na odmor odšli pri izidu 40:43. Serija dveh trojk in uspešnih prostih metov je omogočila nasprotnikom, da so v začetku tretje četrtine povedli na osem točk. Vodstva pa niso dolgo obdržali, saj so se le štiri minute pred koncem Coco in ostali nadoknadili in razliko zmanjšali na štiri točke. Takrat pa je bilo v bistvu tudi tekme konec, saj so gostje uveljavili premoč in dokazali, da upravičeno sodijo na vrh lestvice. Pohvalo za borbenost in dopadljivo igro zaslužijo vsi igralci, predvsem pa Kristjan Ferfoglia, Matteo Marusič in Francesco Coco, ki je bil z 21 točkami naj -boljši strelec. Gianantonio Furigo je bil z 22 točkami tokrat najboljši strelec pri Boru Radenski kroma d-liga - V Miljah Breg ni prepričal, a kljub temu zmagal Odpor Poggija strl šele v zadnjih desetih minutah - Dobro Klabjan, Zeriali in Ciacchi Poggi - Breg 57:73 (17:14, 28:34, 42:48) BREG: Cerne 13 (3:7, 5:12, -), Sila 12 (7:8, 1:2, 1:6), Klarica 10 (6:10, 2:9, 0:3), Lokatos 4 (2:2, 1:3, 0:1), Zeriali 8 (-, 4:6 -), Klabjan 11 (1:2, 5:7, -), Ciacchi 15 (5:5, 5:8, 0:3), Cociancich, n.v. Grazioso, Glavina, Petaros.TRENER: Krašovec. SON: 15. Brežani so neugodnega nasprotnika premagali s težavo. Predvsem slabi odstotki meta so bili odločilni, da so strli odpor nasprotnikov šele v zadnji četrtini. Malomarnost in nezbranost brežanov je Poggi izkoristil že v uvodnih minutah: po seriji treh trojk in meta za dve točki je povedel na 13:2 ter vodstvo obdržal vse do 12. minute. Takrat je Breg izenačil in povedel na 21:19. Večje prednosti pa si gostje niso uspeli priigrati: minimalno razliko so obdržali vse do izteka polčasa. Z boljšimi rešitvami v napadu in hitrejšo igro so Klabjan in ostali v tretji četrtini povedli na 11 točk, a visokega vodstva niso uspeli obdržati. Nasprotniki so jih dohiteli, tako da je razlika v tem delu nihala med 4 in 8 točkami. Šele v zadnjih desetih minutah je Breg dokončno strl odpor Poggija, pri katerem je prevladala utrujenost. Nosilca igre Celega in Glavina v zadnji četrtini nista dala več svojega doprinosa, tako da je Breg prevladal. Tokrat so zatajili predvsem ključni igralci Brega, čast pa so rešili tisti, ki sicer ne igrajo vidnejše vloge, Klabjan, Ciacchi in Zeriali. Slednji je v prvih dveh četrtinah (v zadnjih dveh ga trener ni izkoristil) uspešno branil bivšega borovca Celego. Če je bil napad tokrat pod vsako kritiko, že končni izid kaže, da je obramba dobro delovala. Pool Gemini Venezia - Bor Radenska 82:79 (26:20, 43:40, 57:61) BOR RADENSKA: Bole 3 (1:2, 1:3, 0:1), Furigo 22 (6:9, 5:9, 2:7), Vi-sciano 10 (2:2, 4:7, -), Crevatin 5 (2:2, -, 1:2), Štokelj 8 (-, 1:2, 2:4), Giacomi 12 (4:7, 4:5, 0:3), Babich 15 (4:6, 1:1, 3:8), Monticolo 4 (0:2, 2:5, -), Pertot, Krčalič 4 (0:2, 2:5, -). TRENER: Mura. PON: Visciano, Monticolo, Cre-vatin, Furigo in Štokelj. VENEZIA: PM: 26:41 (63 %), 2T: 19:37 '51 %), 3T: 6:20 (30 %), SKOKI: 37 (23 v obrambi in 14 v napadu). Po veliki zmagi proti Rovigu je Bor Radenska žilavemu odporu navkljub tesno izgubil na gostovanju proti ta čas vse boljšemu nasprotniku, ki je slavil štiri zmage v zadnjih petih krogih. Na nenavadnem gostovanju v do dneva tekme poplavljenih Benetkah je poleg Ivana Kralja in Martina Devčiča manjkal tudi poškodovani standardni play-maker Marzio Kriz-man. Gostje so s peterko Crevatin, Giacomi, Furigo, Štokelj in Visciano tekmo začeli dokaj slabo, tako da so razpoloženi domači košarkarji v teku druge četrtine vodili tudi za deset točk. Trojke Babicha in Furiga so pred odmorom pripeljale plave v vodstvo za točko, srečanje pa je bilo odtlej v bistvu do konca izenačeno. V začetku zadnjega dela so sicer varovanci trenerja Mure z bolj čvrsto consko obrambo povedli tudi za šest točk, vendar nasprotnik je zbral dovolj moči, da jih je v končnici dohitel. Tokrat so imeli borovci precej težav zlasti pod košema zaradi prekrškov obeh centrov Visciana in Monticola, tako da so domači z dinamičnim skakalcem Viom na čelu (24 točk) polovili veliko odbitih žog v napadu. V trenutku, ko jih je nasprotnik lovil, so borovci zastreljali tudi pet zaporednih prostih metov (dva Furi-go, dva Giacomi in enega Bole), kar je bilo mogoče usodno. V zadnjem napadu je sicer Radenska pri točki zaostanka metala za zmago, vendar Babichu se žal trojka ni posrečila in Benečani so tako potegnili daljši konec. Škoda za zamujeno priložnost na dan, ko so izgubili vsi konkurenti pri dvanajstih točkah. C INGELCA V C skupini državne košarkarske C lige so še nepremagane Ron-cade po trinajsti zaporedni zmagi že dva kroga pred koncem prvega dela zimski prvak, ki bo med božičnimi prazniki sodeloval na posebnem tekmovanju najboljših v posameznih skupinah po prvih petnajstih krogih. Na dnu se je izoblikovala trojica pepelk, v kateri je po šestem zaporednem porazu, sedmem na domačih tleh, ob Spilimbergu in Vicenzi tudi Jadran Mark. Prvo mestro: en sam izzivalec Po tokratnem krogu je že gotovo, da lahko prvo mesto Roncad (z obrambo in 13 točkami Vettorija zanesljivo do uspeha proti Margheri, Martina 14) ogrozijo samo še Caorle, ki so v nedeljo zmagale prav na Jadranovem parketu. Montebelluna (Franco Bi-notto 14) je namreč zatajila v Oderzu (Toffoletto 18) in zaostaja že za deset točk. Na tretjem mestu so jo tako dohiteli vztrajni Por-denon (Grion 14) po zmagi proti videmskemu Virtusu (Fazzi 20), doma izjemno konstantni Rovigo (s 25 točkami Guerre OK proti Spilimbergu, Bagnarol 21, ki je doživel že osmi zaporedni poraz) in rutinirana Padova (Mancini 20), ki je onesposobila Codroipo (Campanotto 21). V zlati sredini vsi praznih rok Vseh pet ekip, ki imajo na lestvici 12 točk, je tokrat izgubilo v gosteh: že omenjeni Codroipo, Marghera in Virtus Udine, Bor Radenska v Benetkah (ki so se približale play-off coni) in San Daniele (Ellero 19) v Vicenzi (Acco in Gandini 14). Žalostni trojček Vicenza je z značajnim uspehom dohitela na zadnji stopnički pri šestih točkah Jadran in Spilimbergo, ki se ubadata z omenjenimi serijami neuspehov. Klop furlanskega trenerja De Prophetisa se že pošteno maje. Od nehvaležnega zadnjega mesta pa se je s podvigom odlepil Oderzo. Protagonist Po statistikah neizstopajoč krog je okronal dva zelo koristna igralca: Andrea Mancini je svoji Padovi podaril play-off srečanje proti Codroipu z 20 točkami in osmimi skoki v 25 minutah, Mat-teo Vio (Venezia) pa je bil Borov rabelj s 24 točkami in devetimi odbitimi žogami v 27 minutah. D ELITEV NA PRAFAKTORJE Potres na vrhu lestvice Breg je za presenečenje že poskrbel pred mesecem dni, ko je precej nepričakovano izgubil proti Don Boscu. Tako je že kazalo, da si bodo Brežani in Salezi-janci delili prvo mesto vse do naslednjega spopada. Po nekaj mesecih neprimernih treningov pa so igralci Don Bosca izgubili pomemben medsebojni spopad s San Vitom. Poleg njih pa je v soboto izgubil tudi Gasthaus - in to že drugič zapored. Bolj kot za Krašovčeve pa je to dobra novica za Ambrosijeve fante, ki bodo zadnjo tekmo v tem sončnem letu odigrali prav v Tržiču. Z zmago bi lahko končno spet dohiteli neposredne nasprotnike in maščevali lanski poraz Brega prav pred božičnim premorom. 32 točk: nemogoč cilj? Po sobotnem porazu z Romansom oz. Intermuggio se je stanje na lestvici za nižje uvrščeni slovenski ekipi kar precej poslabšalo. Dom ima sicer še vedno le dve točki zaostanka za dvanajstim mestom, kar šest pa za desetim in enajstim. Tega pa trenutno zasedajo Kontovelci - vsaj glede na komaj izgubljeno tekmo proti neposrednemu nasprotniku. Za Brumnovefante je to doslej najslabša uvrstitev v tej sezoni. Od četrtega in petega mesta jih sedaj ločuje kar šest točk. Fogliano in Mon-falcone sta do sedaj zmagala po sedem od enajstih srečanj. Če bi sezono nadaljevali s takim izkupičkom, bi do konca zmagala še po deset tekem. Devet, če bi izgubila drugo tekmo s Kontovelom. Za končnico prvenstva bi zato verjetno zadostovalo »le« 32 točk. V preostalih šestnajstih tekmah bi si Paoletič in soigralci zato lahko privoščili le štiri poraze. Prav toliko tekem pa bodo še odigrali proti trem najboljšim ekipam prvenstva (dve proti San Vitu in po eno z Bregom in Don Boscom). Je končnica res nemogoč cilj? Gotovo je trenutno zelo težko dosegljiva. Zmaga proti Romansu pa mora biti vsekakor imperativ, po novem letu pa bi lahko Kontovelci tudi izgubili s San Vitom. Za tem pa bi morali izkoristiti ugoden koledar in si priboriti prepotreb-nega elana za medsebojne spopade. 75, 74, 73... dni do pepelnične srede V vseh sobotnih in nedeljskih tekmah je vsaj ena izmed dveh ekip dosegla po 73, 74 ali 75 točk. Igralci Brega, Dinama in San Vita najbrž niso opazili, da so s svojim končnim rezultatom nekako odštevali število manjkajočih dni do pepelnične srede... Morda pa so tak izid skušali doseči njihovi trenerji, ki pusta v tej vlogi ne morejo pretirano marati, saj v tem obdobju upade tako število kot kvaliteta treningov. Tudi slovenske ekipe v tem obdobju po navadi niso blestele. Morda pa se bodo letos bolje odrezale kot ponavadi. Ne smemo namreč pozabiti, da v letošnji D ligi kar tri ekipe igrajo v miljski telovadnici Pacco, po dvepa v tržiški zeleni dvorani. Tako v Miljah kot v Tržiču pa je praznovanje še posebno živahno. (M.O.) C-liga IZIDI 13. KROGA Roncade - Marghera 66:52, Oderzo - Montebelluna 73:68, Jadran Mark - Caorle 73:81, Venezia - Bor Radenska 82:79, Vicenza - San Daniele 76:72, Virtus PD - Codroipese 65:59, Pordenone - Virtus UD 75:71, Rovigo - Spilimbnergo 90:67 Roncade 13 13 0 1013:846 26 Caorle 13 11 2 1022:944 22 Pordenone 13 8 5 909:830 16 Montebelluna 13 8 5 988:957 16 Virtus PD 13 8 5 915:899 16 Rovigo 13 8 5 1048:1030 16 Virtus UD 13 6 7 1033:1005 12 Marghera 13 6 7 914:903 12 Codroipese 13 6 7 952:952 12 Bor Radenska 13 6 7 1065:1067 12 San Daniele 13 6 7 952:971 12 Pool 13 5 8 894:977 10 Oderzo 13 4 9 940:969 8 Jadran Mark 13 3 10 904:999 6 Spilimbergo 13 3 10 920:1017 6 Vicenza 13 3 10 850:953 6 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Pordenone (20.12. ob 20.30 v Trstu, na 1 .maju); Virtus UD - Jadran (21.12. ob 18.00 v Vidmu). D-liga vzhod izidi 11. KROGA Intermuggia - Kontovel 83:75, NAB - Fogliano 57:70, Poggi -Breg 57:73, Libertas TS - Villesse 67:75, San Vito - Don Bosco 74:62, Romans - Dom 75:58, Dinamo - Monfalcone 74:71 Breg 11 10 1 844:606 20 Don Bosco 11 9 2 754:672 18 San Vito 11 8 3 831:717 16 Monfalcone 11 7 4 728:660 14 Fogliano 11 7 4 799:743 14 Dinamo 11 6 5 793:796 12 Romans 11 6 5 782:770 12 Villesse 11 6 5 685:754 12 NAB 11 5 6 747:773 10 Kontovel 11 4 7 766:796 8 Muggia 11 4 7 736:792 8 Poggi 11 2 9 638:715 4 Libertas 11 2 9 710:839 4 Dom 11 1 10 621:801 2 PRIHODNJI KROG: Monfalcone - Dom (19.12. ob 21.15 v Tržiču); Kontovel - Romans (20.12. ob 20.00 pri Briščikih); Breg - Muggia (20.12. ob 20.30 v Dolini). C-LIGA Polni ambulanti Ambulanti naših dveh C-ligašev sta stalno zasedeni. Pri Jadranu beležijo poškodbe Slavca, Madonie in Oberdana, ki ni v optimalni formi. Pri Boru se je Krizman s pretegnjenimi mečnimi mišicami pridružil mladincu Devčiču. Zaradi številnih odsotnosti, sta morala oba trenerja vključiti v postavo nove igralce. Popovič je že drugič sklical mladinca Bernetiča, medtem ko je Mura pri Boru poslal na igrišče tudi pomožnega trenerja Krčalica, ki se je tudi zapisal med strelce s štirimi točkami. ©BREG Zatajili glavni nosilci igre Breg se je v nedeljo proti Poggiju pošteno namučil. Varovanci trenerja Krašovca so zatajili predvsem pri metu. Skupni odstotek pri metu za tri točke beleži skromen 7,7 %, ki je po enajstih krogih najslabši ekipni rezultat. Klarica, Sila in Černe, ki so običajni ostrostrelci Bregovega tabora, so skupaj zbrali le eno trojko. Predstavo nosilnih igralcev so popravili Ciacchi in Zeriali, ki sta zaigrala ključno vlogo v obrambi in v prodoru. NAJ DOSEŽKI Skupno: Paoletič (K) 24, Furigo (B) 22, Coco (J) 21, Faganel (D) 20. Prosti meti: Ciacchi (Breg) 5:5 (100 %), Sila (Breg) 7:8 (87,5 %). Za 2T: Oblak (Dom) 4:5 (80 %), Giacomi (Bor) 4:5 (80 %). Za 3T: Coco (Jadran) 3:4 (75 %), K. Ferfoglia (Jadran) 4:6 (66,7 %). Statistika flop: Klarica (Breg) za 2T 2:9 (22,2 %). NAJBOLJŠI STRELCI C-liga po 13. krogu: S. Ferfoglia (J) 224, Giacomi (B) 203, Furigo (B) 161, Babich (B) 150, Coco (J) 139, Kralj (B) 132. D-liga po 11. krogu: Klarica (Br) 185, Švab (K) 162, Sila (Br) 159, Cej (D) 151, Šušteršič (k) 139, Paoletič (K) 135, Faganel (D) 126. / ŠPORT Torek, 16. decembra 2008 15 košarka - Deželna ženska B-liga Do druge zmage s kvalitetno igro Poletovke ukrotile zadnjega na lestvici z dobro igro v vseh elementih under 15 moški Izenačeno, vendar neuspešno DRŽAVNIU15 Libertas ACLI - Jadran ZKB 73:61 (17:11, 39:26, 56:36) JADRAN ZKB: Valič 3, Leghissa 2, Daneu 35, Grandi, Gregori 5, Kraus 5, Toffolutti 4, Majovski, Valentinuzzi, Zhok 8. TRENERJA: Gerjevič in Šu-šteršič. TRI TOČKE: Daneu in Kraus. Jadranovci so morali tudi v soboto priznati premoč nasprotnika, čeprav je bila tokrat tekma kar izenačena. To predvsem v prvi četrtini, na koncu katere so gostitelji vodili le za šest točk. Tudi začetek druge četrtine je bil zelo izenačen in ekipi sta si bili enakovredni. Le proti koncu polčasa je domačinom uspelo povišati vodstvo. V zadnjem delu je Libertas vodil za dvajset točk. Jadranovci pa so se le organizirali in znižali zaostanek na -12 točk. V soboto je v fazi napada in v fazi obrambe zelo dobro igral Niko Daneu, ki je zbral 35 točk (1 trojko) in 22 skokov. V drugem delu je solidno nastopil še Alex Zhok. UNDER 13 MOŠKI Servolana - Breg 48:34 (10:6, 28:10, 36:26) BREG: Gregori 2, Kralj 6, Bole 2, Matarrese, De Robbio, Milič, Coretti, Grill 12, Gruden 12, Impelizzari. TRENER: Briščik. SON: 6. Brežani so tokrat nastopili s precej okrnjeno postavo, kljub temu pa so vsi Briščikovi varovanci dali vse od sebe in se maksimalno potrudili. Za Breg je bila usodna druga četrtina, ko so gostitelji povedli z delnim izidom 18:4. Alba Cormons - Dom 61:27 (19:5, 35:12, 51:20) DOM: Forchiassin 1, Zavadlav, Abrami 8, Bensa 8, Antonello L. 4, An-tonello, Peteani 2, Visintin, Primožič, Pintar 4, trenerja: Peter Brumen in Matevž Čotar. Domovci so po dveh dobrih nastopih doživeli visok poraz v gosteh proti solidni Albi. Brumnovim in Čotarje-vim varovancem se je tokrat poznala odsotnost treh posameznikov, poleg tega pa se je v uvodnih minutah poškodoval Luca Antonello, ki pa je kljub poškodbi zelo borbeno nadaljeval z igro, čeprav ni mogel prispevati običajnega doprinosa ekipi. Ob njem bi radi pohvalili le še najmlajšega igarlca na igrišču Abra-mija, ki se je požrtvovalno boril skozi celo tekmo. Ostali domovci pa so tokrat bili preveč nezbrani in preveč grešili bodisi v obrambi kot v napadu. (av) □ Obvestila OOZUS obvešča, da bo v nedeljo 21. decembra, v Forni di Sopra predse-zonski licenčni IVSI seminar za učitelje 1, 2 in 3. Prijave sprejema ZSŠDI najkasneje do 12. ure v četrtek, 18. decembra, tel. št.: 040-635627. ŠD KONTOVEL priredi redni letni občni zbor v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30, v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Konto-velu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora; predsedniško poročilo, poročila posameznih sekcij; blagajniško poročilo; razno. Sledi družabnost. GIMNASTIČNI ODSEK ŠBOR organizira tradicionalno Bozicno akademijo v soboto, 20.decembra 2008 ob 15.uri na Stadionu 1.maja (Vrdelska cesta 7). Toplo vabljeni! SK BRDINA tudi letos organizira zi-movanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Za informacije dobite na tel. 347-5292058 (Brdina). Polet - PN Team 90 79:67 (25:12, 46:26, 64:43) POLET: Danev 10, Petranich 9, Milič 11, Piccini 11, Di Lenardo 8, Nadlišek 13, Mercadante, Cossovel, Kraus 15, Budin 2; trener: Vremec. Tri točke: Nadlišek 2, Danev, Petranich, Milič 1. SON: 24 V šestem krogu so poletovke dosegle drugo zmago. S prepričljivo igro so tokrat pred domačim občinstvom gladko odpravile z ekipo iz Pordeno-na, ki sicer zaseda zadnje mesto na lestvici. V dvorani Ervatti smo bili priča zanimivi in živahni tekmi, za kar so poskrbele predvsem domačinke z zelo kakovostno igro. Ze takoj na začetku so Vremčeve varovanke izredno odločno stopile na igrišče. Nasprotnice so bile v uvodnih minutah povsem onesposobljene, poletovke pa so z agresivno obrambo in hitrimi protinapadi kot za stavo polnile koš. Po prvih štirih minutah je semafor kazal rezultat 10:0 v korist domačink, ki so nato do konca četrtine dosegle kar 25 točk in si priigrale že kar lepo prednost. Ze v tem delu je trener Vremec naredil veliko menjav, ki so se izkazale za povsem pravilne. Visok ritem oranžnih se je nadaljeval tudi v drugi četrtini. Obramba je bila še vedno izredno agresivna (na koncu kar 13 pridobljenih žog), ta pa je botrovala k uspešni napadalni igri, kjer je bilo veliko izdelanih in tudi atraktivnih akcij. V tem delu sta zadevali predvsem mladi Krausova in Di Lenardova, ki iz tekme v tekme napredujeta tudi v članski kategoriji. Po odmoru so se poletovke vrnile na igrišče s kar 20 točkami prednosti. Razumljivo so nekoliko popustile in gostje so nekoliko več zadevale, ven- Mia Kraus kroma dar visoka prednost poletovk ni bila nikoli v nevarnosti. Še vedno je bila predvsem igra v napadu zelo dobra, proti čvrsti obrambi Openk pa Pordenon-čanke nikakor niso našle pravih rešitev. Prednost se je za točko še dodatno povečala, tako da so domačinke lahko mirno zaigrale še zadnjo četrtino. V tem delu so dobile možnost, da se izkažejo (in jo izkoristile), predvsem tiste igralke, ki imajo običajno manjšo minutažo. Na koncu so vsekakor ravnovesje vzpostavile najboljše igralke in brez težav pripeljale tekmo do konca za končno zmago z 12 točkami prednosti. Za tokratno zmago pohvalo zasluži celotna ekipa. Med posameznicami pa so nekoliko bolj izstopale predvsem Krausova s 15 točkami in 10 skoki, Nadliškova z 11 skoki in Picci-nijeva s 6 pridobljenimi žogami in 4 asistencami. orientacijski tek - V organizaciji Gaje V Gropadi in čez mejo okrog sto tekačev V nedeljo se bo zimsko prvenstvo nadaljevalo v Zgoniku V organizaciji gropajsko-padriške Gaje (bolj natančno sekcije za orientacijski tek) so v nedeljo v Gropadi kljub deževnemu vremenu izpeljali do konca prvo etapo zimskega prvenstva v orientacijskem teku (pri izvedbi sodelujeta še CAI Tržič in tržaški klub Orienteering). Na drugi gropajski čezmejni preizkušnji (prva je bila januarja) je nastopilo 96 tekmovalcev. »Odsotni so bili Furlani in nekateri mlajši tekmovalci,« so dejali v Gajinem taboru, ki so pozitivno ocenili udeležbo. Start in cilj sta bila v gropajskem zadružnem domu Skala. Tekmovalci so lahko zbirali med tremi progami: daljšo, krajšo in srednjo. Absolutni zmagovalec prve etape zimskega prvenstva, na kateri so nastopili tudi tekmovalci iz Slovenije, je bil Andrea Margiore (Orienteering Trst), ki je daljšo progo pretel v času 33:04. Prvou-vrščeni je zbral 20 točk, drugi 17, tretji pa 15. Zimsko prvenstvo se bo nadaljevalo že v nedeljo, ko bo na vrsti druga etapa v Zgoniku (začetek ob 10.30). Zgo-niška etapa bo stekla v organizaciji trži-škega CAI-a. Vse rezultate in spored zimskega prvenstva lahko dobite na spletni strani www.origaja.it. (jng) Rezultati KRAJŠA PROGA - Ženske: 1. Martina Sancin (Titan Klub) čas 25:32; 2. Chiara De Cristini 26:09; 3. Antonella Sinigaglia (CAI XXX Ottobre) 30:36. Moški: 1. Daniel Sever (OŠ Dob) 21:45; 2. Matjaž Simonič (OŠ Dob) 34:46; 3. Francesco Viviani 40:56. SREDNJA PROGA - Ženske: 1. Elena Margiore (Orienteering Trst) 40:56; 2. Fiorella Lin (Semiperdo) 55:19; 3. Vlasta Jarc (CAI Tržič) 58:55. Moški: 1. Davor Kacin (Azimut) 35:40; 2. Samo Vodopivec (Azimut) 38:44; 3. Giorgio Chersi (Orienteering Trst) 39:03. DALJŠA PROGA - Ženske: 1. Marta Pacor (CAI XXX Ottobre) 42:58; 2. Maria Elena Simonelli (Se-miperdo) 47:02; 3. Mariarosa Hechich (Semiperdo) 53:35. Moški: 1. Andrea Margiore (Orienteering Trst) 33:04; 2. Livio Predonzani (CSPLB) 34:08; 3. Cesare Tarabocchia (CAI XXX Ottobre) 34:42. OTROCI - 1. Lisa Salaris (Orienteering Trst) 23:00); 2. Alice Ghersi (Orienteering Trst) 24:59; 3. Nina Črnigoj (OŠ Dob) 35:53. nabrežina - Uspel Projekt šola-šport na smučarski plastični progi Prvi del sklenili s tekmo V pobudi vključenih 160 učencev sedmih italijanskih in slovenskih šol - Po praznikih z avtobusom na bele strmine Kot že četrto leto zapored se je prejšnjo soboto končal prvi del projekta Šola Šport s tekmo vseh udeležencev na plastični progi Sonce Sneg v Nabrežini. Pobudo skupno prirejajo smučarska kluba SK Devin, Sci Club 70, Občina Devin-Na-brežina in v sodelovanju z Občino Zgonik, tržaško Pokrajino, deželo Furlanijo-Julij-sko krajino, Zadružno kraško banko, FI-SI ter Ministrstvom za kulturo. Prvega dela projekta od oktobra do decembra se je udeležilo nad 160 otrok, ki obiskujejo 2. In 3. razred slovenskih in italijanskih šol devinsko-nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva in zgoniške osnovne šole. Pri tokratni izvedbi je sodelovalo najvišje število prijavljenih doslej in to dokazuje, da so imeli pobudniki in sedanji organizatorji daljnosežne poglede in uspešno zastavljene cilje. Prvi del projekta, ki se je končal s tekmo med količki, je obsegal 8 tedenskih dveurnih lekcij, ki so potekali v okviru šolskega urnika in preko tega je velika večina otrok prvič spoznala to športno disciplino ter se seznanila s prvimi koraki smučanja, ki so na plastični progi zelo dobra podlaga za nadaljnje delo na snegu. Vsega skupaj je sodelovalo sedem šol, in sicer italijanske šole Alighieri, Carducci in Pascoli, med slovenskimi šolami pa osnovne šole J.Jurčič, V.Šček, S.Gruden in L.K.Gorazd., Pohvaliti velja pedvsem razredne učitelje, ki so otroke spremljali na tedenske tečaje in pa društvene učitelje smučanja, ki so jim približali ta zimski šport. Za sobotno tekmo so se otroci zelo resno pripravili in si že pred pričetkom tekme nadeli vso smučarsko opremo od smuči in palic, do pancerjev, rokavic in seveda obvezne čelade ter srajčke s startno številko. Najprej so se po progi spustili učenci italijanskih šol, nato pa so jim sledili še učenci slovenskih šol. Na plastični progi so bila postavljena vratca za veleslalomsko tekmo, ki so jo začetniki prevozili bolj previdno, medtem ko so bili že izkušeni smučarji hitrejši. Vse tekmovalce so ob progi navdušeno bodrili sošolci, starši in sorodniki. Takoj po tekmi je sledilo slavnostno nagrajevanje, kjer so prvi trije iz vsakega razreda smučarske šole prejeli zlato, srebrno in bronasto medaljo, vsi pa so bili deležni tudi priznanja v obliki pergamene. Naj še omenimo, da je ta projekt edini v naši deželi in si prav iz vzgojnega in športnega vidika zasluži večje pozornosti. Pri nagrajevanju so sodelovali vsi predstavniki organizatorjev s prilož- nostnimi nagovori in pozdravi. Najprej seveda Livio Manzin kot predsednik SCI CLUB 70, za SK Devin pa odbor-nica Nadja Kralj in kasneje tudi predsednik Dario Štolfa. V imenu devinsko-nabrežinske občine je vse učence in starše pozdravil odbornik za kulturo, šport in prosti čas ter obenem podžupan Massimo Romita, medtem ko je slovenski pozdrav prinesla odbornica za šolstvo Tjaša Švara, na koncu nagrajevanja pa je nastopil tudi župan Giorgio Ret. Posegli so tudi podpredsednik Zadružne kraške banke Adriano Kovačič, ki je projekt finančno podprla, deželni predsednik FISI Stelio Borri, podpred- sednik Alessandro Messi, pokrajinski odbornik za šport Mauro Tommasini in deželni svetnik Sergio Lupieri. Vsi otroci že nestrpno pričakujejo nadaljevanje projekta, ki bo steklo že takoj po božičnih praznikih in predvideva dva celodnevna avtobusna izleta na snegu v kraju Forni di Sopra, kjer bodo vsi učenci spet vadili smučarsko tehniko kar ves dan, ob koncu drugega dne pa bo ponovno na vrsti tekma. Avtobusna izleta na snežne poljane sta že določena, in sier 9. In 16.januarja 2009. Po izvedbi celotnega projekta bo na vrsti slavnostno nagrajevanje predvidoma marca v občinski telovadnici v Nabrežini. Primorski dnevnik Torek, 16. decembra 2008 Visoke (nizke) ovire 18 Torek, 16. decembra 2OO8 ODBOJKA / deželne lige - Po sobotnem krogu v moški C-ligi Nebesa in pekel Sloga Tabor sama na vrhu, goriške ekipe vse bolj tonejo Sobotni krog je bil za nekatere ekipe zelo pozitiven, za druge pa dobesedno porazen. Najbolj zadovoljni so bili ta teden gotovo v Sloginem taboru. Prva moška ekipa je po sobotni zmagi sama na vrhu lestvice, druga ekipa je v D ligi kljub slabšemu začetku osvojila vse tri točke, slogašice pa so lahko kljub porazu proti Libertasu delno zadovoljne, saj z igro niso razočarale in je le malo manjkalo, da ne bi osvojile vsaj točko. Najslabše pa je šlo tokrat goriškim ekipam, kar sicer ne predstavlja nobeno novost, vseeno pa so tokrat gladki porazi še bolj pekoči. Val Imsa, ki je lahko tokrat računal na vse svoje igralce, je spet klonil brez osvojenega niza, čeprav je Ferro Alluminio, ki ima letos precej težav, na gostovanje prišel le s šestimi igralci. Nekateri so bili bolani, podajalec/tolkač Colautti (Tržačani igrajo letos večkrat s sistemom 4:2) pa si je zaradi zlomljenega meniskusa pred kratkim operiral koleno in bo torej spet začel trenirati po novem letu. Valovci pa na žalost tega niso izkoristili. Igrali so pod svojimi sposobnostmi in še posebno v drugi polovici setov preveč grešili na mreži in bili na splošno premalo učinkoviti. Tako jim še vedno ni uspelo prebiti leda in to ne samo kar se tiče prve zmage, temveč tudi prvega osvojenega seta. Še bolj razočarani pa so verjetno pri Soči, ki je povsem nepričakovano izgubila srečanje proti skromnemu Ri-guttiju, ki nikakor ni boljši od Sovo-denjcev. Domačini so igrali zelo slabo, to se je pa na žalost zgodilo prav na eni izmed tistih tekem, ki bi jih morali obvezno zmagati, če nočejo tvegati izpada v nižjo ligo. Trener Battisti nam je povedal, da se bodo v naslednjih dneh v Sočinem taboru pogovorili, da bi ugotovili, zakaj so v soboto igrali tako slabo. Poškodbe in odsotnosti dejansko močno pogojujejo rezultate, še posebno zato, ker je treba vsak teden spreminjati postavo, včasih pa mora kdo igrati tudi v vlogi, ki ni njegova, tako da je potem na igrišču še večja zmeda. Pozitivno noto pa v soboto predstavlja po-vratek na igrišče Simona Černica, ki sicer že mesec dni trenira približno dvakrat tedensko. Nanj trener precej ra- Sloga Tabor Televita (levo) in Bor Breg Kmečka banka sta v minulem krogu dosegla pomembno zmago kroma čuna in je prepričan, da bo lahko ekipi zelo koristen, ko bo v pravi formi. Z neuspešnimi nastopi nadaljuje tudi Olympia, pri kateri pa se pozna, da so vsaj na mreži mladi igralci vedno bolj uspešni. Popraviti pa morajo predvsem sprejem, da bodo lahko več igrali s centri (v soboto ta centra skupno dobila le sedem žog). Neugodni ostali izidi V ženski C ligi so se slogašice po novem porazu na žalost znašle dvanajstem mestu, ki še vodi v nižjo ligo. Prehitel jih je namreč Cordenons, slavil pa je tudi Tarcento, ki je imel pred tem le točko več. Ciocchijeva in soigralke bodo morale zato čim prej spet začeti nizati točke, saj se bo njihov položaj sicer še dodatno zakompliciral. Priložnost za to imajo že v soboto, ko bodo igrale proti videmskemu Volleybasu, ki ima le eno zmago več. Tudi za Bor/Breg, ki je slavil v Tolmeču, izidi ostalih dvobojev v D ligi niso bili posebno ugodni, tako da je prehitel le eno ekipo. Glede na število osvojenih točk pa se je vendarle rahlo oddaljil od najslabših ekip v ligi. Do konca prvega dela pa se bo pome- TRI VPRAŠANJA ZA... Denisa Iozzo (Sloga): »Upam, da se ne zadovoljimo le z golim obstankom« Sloga igra v D ligi z zelo mlado postavo, kar jo je proti boljšim ekipam nekajkrat že drago stalo. Slo-gaši namreč v izenačenih končnicah večkrat grešijo, medtem ko so »stari mački«, na katere lahko računajo ostali, v odločilnih trenutkih veliko bolj zanesljivi. Pri Slogi pa je najstarejši in najbolj izkušen odbojkar star le štiriindvajset let. To je njen kape-tan Denis Iozza, ki je v soboto po dolgem času, ko je imel precej težav zaradi poškodbe gležnja, spet dobro igral tudi na mreži in skupno dosegel 16 točk, zaradi česar je bil zelo zadovoljen. Iozza že dolgo let igra v D ligi. V njej je ostal, tudi ko so si soigralci iz mladinskih kategorij priborili mesto v prvi ekipi. Ti ni žal, da nisi svoje kariere nadaljeval z njimi? »V bistvu sem se kesal le takrat, ko sem odločil, da eno leto igram pri Bregu. Takrat je namreč Sloga z ekipo U20 potovala po Italiji in mi je bilo zelo žal, da nisem bil zraven. Sicer pa igram za zabavo in raje igram ligo nižje, kjer imam mesto v standardni postavi, kot da bi bil član prve ekipe, kjer bi imel manj možnosti za igranje.« Kaj pričakuješ od svoje ekipe v letošnji sezoni? »Upam, da se ne bomo zadovoljili samo z obstankom v ligi. Za uvrstitev v play-off sicer verjetno prav zaradi neizkušenosti nimamo nobenih možnosti. Morali bi namreč vedno igrati maksimalno in upati na ugoden razplet. Rad pa bi, da bi vseeno skušali doseči čim višjo uvrstitev. Mislim, da si lahko zagotovimo mesto v zgornji polovici lestvice. Nismo slaba ekipa, predvsem s fizičnega vidika smo po mojem zelo dobri. Med posamezniki pa mislim, da lahko še posebno David Cettolo še precej napreduje.« Slišali smo, da igraš tudi nogomet. Kje pa? »S prijatelji igram mali nogomet v C2 ligi Pokala Furlanije Julijske krajine. Lani smo napredovali iz D lige, letos pa smo prav tako uspešni in smo zaenkrat prvi na lestvici, tako da upam, da bomo tudi letos napredovali. Sam sicer že skoraj dva meseca ne igram, ker sem bil poškodovan, tako da bom spet začel igrati verjetno po novem letu. Sicer pa se nogometu posvečam predvsem ob ponedeljkih in sredah, ko nimam obveznosti s Slogo. Trener pa vseeno ni najbolj zadovoljen, da igram tudi nogomet.« (T.G.) ril v glavnem le z ekipami, ki so na lestvici za njim, tako da lahko svoj položaj na lestvici še izboljša. To je gotovo v dometu Smotlakovih varovank, saj so na primer pred njimi na lestvici kar tri ekipe, ki so jih plave premagale (Cer-vignano, Fadalti in Carnia). Kmalu v zgornji polovici V moški D ligi je Sloga vse bližja zgornjemu delu lestvice. S sobotno zmago so slogaši prehiteli Club Alturo in so zdaj osmi, a imajo v primerjavi z večino ekip, ki so pred njimi, tekmo manj. Med temi je na primer tudi San Quirino, ki ima le dve točki več od Pe-terlinovih varovancev, Cordenons, ki je trenutno tretji, pa ima le štiri točke več. Zato lahko pričakujemo, da bodo slo-gaši v naslednjih krogih svojo uvrstitev še izboljšali in se dokončno oddaljili od dna lestvice. Najboljši posamezniki Za zmago Sloge Tabor Televita proti nevarnemu San Vitu je nedvomno zaslužna celotna ekipa, zelo uspešna pa sta bila predvsem Andrea Vatovac, ki je bil v zadnjih dveh nizih zelo učin- 1. ženska divizija Kontovelke s polnim izkupičkom 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Libertas - Kontovel 0:3 (18:25, 19:25, 23:25) KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Cassanelli, Lisjak, Micussi, Milič, Per-narcich, Pertot, Verša, A. in V. Zuzič, Ka-pun (L). Trener: Lajris Zerjal Kontovelke so brez večjih težav osvojile nove tri točke. Njihova tokratna žrtev je bil Libertas, ki se je le v zadnjem setu nekoliko boljše upiral naši ekipi. Varovanke trenerke Zerjal so v vsakem se-tu igrale z različno postavo in bile v vseh elementih boljše od nasprotnic, ki so igrale z zelo počasnim ritmom in so slabo napadale. Naše igralke pa so bile zelo dobre v obrambi in kljub občasnim napakam tudi zelo učinkovite na mreži. Ostali izidi: Oma - Roiano/Gret-ta/Barcola 3:0, Altura - Poggi 2000 3:1, Volley 3000 - Volley Club 3:2, tekmo Breg/Bor Zadružna kraška banka -Virtus so preložili. Vrstni red: Kontovel 9, Volley 3000, Breg/Bor Zadružna kraška banka in Virtus 5, Libertas in Altura 4, Oma 3, Poggi 2000, Volley Club 1, Roiano/Gret-ta/Barcola 0 (Volley Club z dvema, Roia-no/Gretta/Barcola, Breg/Bor ZKB, Virtus in Poggi 2000 z eno tekmo manj) kovit tako iz prve kot iz druge linije, ter Daniele Sorgo, ki je bil drugi najbolj učinkovit igralec v vrstah svoje ekipe. Pri Olympii sta kljub gladkemu porazu zadovoljila mlada Matija Komjanc, ki je bil v napadu skoraj 100% in Per-soglia, ki iz tekme v tekmo napreduje. Val in Soča sta igrala v glavnem tokrat pod sposobnostmi, tako da ne bi nikogar posebno omenjali. Pri slogaših v D ligi pa bi tokrat omenili Simona Roža-ca, ki je bil z 18 točkami tudi top scorer svoje ekipe in je bil zelo uspešen tudi v bloku. Med ženskami pri Slogi List ni posebno izstopala nobena igralka, pri združeni ekipi Bora in Brega pa je napredek v primerjavi s prejšnjimi nastopi pokazala Katja Spetič, ki je bila na koncu s 15 točkami tudi top scorerka srečanja. V ŽENSKA C LIGA IZIDI S. KROGA Cormons - Millenium 3:2 (24:26, 25:19, 21:25 25:16, 15:7), Talmassons - Martignacco 3:O (25:21, 25:22, 25:23), Manzano - Altura 1:3 (25:21, 13:25, 14:25, 14:25), Cordenons - Sangiorgina 3:O (25:16, 25:18, 25:13), Libertas TS - Sloga List 3:1 (25:21, 25:18, 16:25, 25:23), Volleyba s - Chions 2:3 (18:25, 25:13, 18:25, 25:21, 14:16), Roveredo - Tarcento 1:3 (13:25, 23:25, 25:22, 19:25). Talmassons 8 8 O 24:1 24 Altura 8 8 O 24:5 23 Cormons 8 7 1 21:8 19 Martignacco 8 6 2 19:9 17 Libertas 8 4 4 17:16 14 Chions 8 4 4 17:17 12 Roveredo 8 4 4 13:16 11 Millenium 8 3 5 15:19 1O Volleybas 8 3 5 12:17 1O Tarcento 8 3 5 13:18 9 Cordenons 8 2 6 9:18 7 Sloga List S 2 e 9:21 5 Sangiorgina 8 1 7 1O:23 4 Manzano 8 1 7 6:21 3 PRIHODNJI KROG: Sloga List - Volleybas (2O.12. ob 18.OO v Repnu) ŽENSKA D LIGA IZIDI S. KROGA Buttrio - Reana O:3 (23:25, 16:25, 19:25), Ronchi - Buia O:3 (21:25, 26:28, 15:25), Mossa - Cervignano 2:3 (23:25, 29:27, 24:26, 25:23, 14:16), Carnia - Bor Breg Kmečka banka 1:3 (19:25, 25:17, 27:29, 18:25), ASFJR Čedad - Pasiano 3:O (25:17, 26:24, 26:24), CUS Trieste - Pordenone 1:3 (23:25, 2O:25, 28:26, 23:25), S. Andrea - Rizzi 3:O (25:21 25:18, 25:18). Reana 8 7 1 23:5 21 S.Andrea 8 7 1 21:8 19 Cervignano 8 6 2 2O:13 17 Buia 8 5 3 17:11 15 Rizzi 8 5 3 17:14 15 Pordenone 8 5 3 19:14 14 Carnia 8 4 4 17:14 14 Bor/Breg KB S 5 3 17:1e 13 Buttrio 8 3 5 14:17 11 Mossa 8 2 6 12:18 9 Cus 8 3 5 13:18 8 ASFJR 8 3 5 12:19 8 Ronchi 8 1 7 6:21 4 Pasiano 8 O 8 3:24 O PRIHODNJI KROG: Bor/Breg Kmečka banka - ASFJR (2O.12. ob 17.3O v Trstu) © SLOGA TABOR Presenetili tudi poznavalce Sloga Tabor Televita je po osmem krogu sama na prvem mestu. Pred začetkom prvenstva kljub povratku Va-tovaca nihče ni pričakoval, da bo Sloga letos tako konkurenčna, saj so poznavalci deželne odbojke kot glavne favorite navajali druge ekipe. Očitno so se zmotili. Slogaši so v soboto še enkrat dokazali, da so zelo homogena in borbena ekipa, tako da so zasluženo premagali San Vito, ki je imel pred sobotno tekmo enako število točk kot oni. Prepričani smo, da bodo skušali na vrhu ostati čim dlje. © SOČA Poraz in poškodba Najbolj žalostni so bili verjetno ta teden pri Soči Zadružni banki Doberdob Sovodnje. Sovodenjci so namreč na domačih tleh izgubili zelo pomembno srečanje v boju za obstanek, za nameček pa se je še poškodoval libero Kragelj, za katerega bodo v teh dneh zvedeli, koliko časa bo moral zaradi pretegnjene mišice počivati. Trenerja Bat-tistija sicer bolj skrbijo težave, ki jih ima s centri. Braini in Devetak sta trenutno poškodovana, Butkovič pa je bil v soboto bolan, tako da je bil v soboto na igrišču pravzaprav le en pravi center. Boj za obstanek pa bo letos še kako naporen. Točke bodo morali Sočani skušati osvajati proti katerikoli ekipi, ne samo proti tistim, ki so na lestvici za njimi. NAŠE ŠTEVILKE TOP SCORERJI TEDNA Ženske: Spetič (Bor/Breg) 15. Moški: Rožac (Sloga) 18, Testen (Soča) 17, Iozza (Sloga) 16. TOP SCORERJI Ženske: Vodopivec 105, Flego 102, Babudri 78, Bukavec 77, Della Mea 74, Cvelbar 72, Spe-tič 69. Moški: Vatovac 144, Valentinčič 118, Cetolo 105, Testen 99, Romano 86, Riolino 76, Marget 74, I. Černic 74, Slavec 73, V. Kante 60, Bernetič 55, Rožac 54, Fa-ganel 54. MOŠKA C LIGA IZIDI 8. KROGA Sloga Tabor Televita - San Vito 3:1 (25:20, 23:25, 25:21, 25:19), Val Imsa - Ferroalluminio 0:3 (20:25, 19:25, 18:25), Prata - Basiliano 2:3 (31:29, 19:25, 25:22, 21:125, 12:15), Porcia - Olympia Tmedia 3:0 (25:17, 25:18, 25:18), Buia - CUS Trieste 3:2 (25:23, 17:25, 25:18, 22:25, 15:9), Soča ZBDS - Rigutti 0:3 (20:25, 21:25, 22:25), PAV Natisoina - Il Pozzo 3:2 (25:21, 17:25, 26:24, 18:25, 17:15) Tabor Televita 8 7 1 23:9 20 Basiliano 8 7 1 22:8 19 San Vito 8 6 2 21:12 17 Cus 8 5 3 20:12 17 Natisonia 8 6 2 19:11 16 Porcia 8 5 3 19:11 16 Il Pozzo 8 5 3 19:12 15 Prata 8 3 5 18:18 12 Buia 8 4 4 17:17 12 Ferro Alluminio 8 4 4 15:16 12 Soča ZBDS 8 2 7 9:21 6 Rigutti 8 2 6 9:20 5 Olympia Tmedia 8 0 8 4:24 1 Val Imsa 8 0 8 0:24 0 PRIHODNJI KROG FerroAllumino - Sloga Tabor (20.12 ob 18.00 v Trstu), Basiliano -Val (20.12 ob 18.00 v Morteglianu), CUS - Soča (20.12. ob 18.00 v Trstu), Olympia - Buia (20.12. 0b 20.30 v Gorici) Moška D liga izidi s. KROGA Sloga - San Sergio 3:1 (2O:25, 25:14, 25:22, 25:22), Broker - Club Altura 3:2 (25:2O, 22:25, 25:21, 16:25, 15:11), Lignano - Cordenons 3:1 (25:19 23:25 25:14, 25:19), Aquileia - San Quirino 3:1 (25:17, 21:25, 25:22, 25:14), Reana - Pallavolo TS 3:O (25:22, 25:22, 25:17), Fincantieri - Mossa 3:1 (16:25, 25:21, 25:16, 25:15), Cervignano je bil prost. Fincantieri 7 6 1 19:4 18 Mossa 8 6 2 21:9 18 Cordenons 8 6 2 19:12 16 Lignano 7 5 2 15:9 15 Reana 8 5 3 17:1O 15 Aquileia 7 5 2 15:1O 15 San Quirino 8 4 4 18:15 14 Sloga 7 4 3 13:11 12 Altura 7 3 4 14:14 11 Pallavolo Ts 8 2 6 7:22 4 San Sergio 7 1 6 8:18 3 Broker 7 1 6 5:2O 2 Cervignano 7 O 7 4:21 1 PRIHODNJI KROG: Club Altura - Sloga (21.12. ob 11.OO v Trstu) / Torek, 16. decembra 2008 19 mladinska prvenstva - Deželna, goriška in tržaška Na vrhu jih je kar nekaj Kontovelovim mladinkam, fantom Olympie Hlede med under 16, igralkam Bora Kinemax in Brega med under 14 za zdaj zelo dobro kaže UNDER 18 ŽENSKE Na Goriškem Mossa - Soča 3:0 SOČA: Beuciar, Gabbana, Visintin, Brumat, Gallizia, Moro, Turus. Trener: Paola Uršič Sočanke, ki v prvenstvu mladink nastopajo s skoraj vsemi igralkami iz 1. divizije, so morale po lahki zmagi v prvem krogu proti vrstnicam iz Gradeža na zadnjih dveh tekmah priznati premoč Minerve Lu-cinico in Mosse. Proti Mossi so v nedeljo igrale zelo okrnjene, saj so bile brez po-dajalke Marussijeve, Jessica Gergolet pa zaradi bolečin v rami ni mogla igrati. Vseeno so Sočanke zaigrale zelo borbeno, nasprotnice pa so bile vseeno precej boljše. Vrstni red: Mossa 6, Minerva Luci-nico, Grado in Soča 3, Govolley 0 (Go-volley in Minerva Lucinico z dvema, Grado z eno tekmo manj). Na Tržaškem Skupina A Izidi: Sloga Dvigala Barich - Virtus 0:3 (o tekmi smo že poročali), Triestina Volley - Libertas 0:3, Volley 3000 - Killjoy 2:3. Vrstni red: Libertas 24, Virtus 18, Triestina Volley 9, Killjoy 7, Sloga 6, Volley 3000 5. Skupina B Kontovel - Oma 3:0 (25:23, 25:12, 25:18) KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Briščik, Cassanelli, Cibic, Ferluga, Grego-ri, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Zavadlav, Turco (L). Trener: Tanja Cerne Kontovelke so srečanje sicer začele slabše, saj so svoje nasprotnice podcenjevale, v nadaljevanju pa so se vendarle zbrale in tako zasluženo slavile brez izgubljenega niza. Oma je v prvem setu zelo dobro blokirala, naše igralke pa tako dobrega odpora nasprotnic po lahki zmagi v prvem delu niso pričakovale. V končnici uvodnega niza so vsekakor zaigrale zelo dobro v obrambi, odločilne točke pa dosegle s preudarno igro v napadu. Oma je po prvem setu popustila, domačinke pa so uveljavile svojo premoč v vseh elementih. Še posebno dobro je deloval napad preko centra, krilne tol-kačice pa so se prav tako izkazale. Ostali izid: Altura - S. Andrea 3:1. Vrstni red: Kontovel 18, Altura 17, Oma 6, S. Andrea 5, Poggi Oma 2 (Altura in S. Andrea s tekmo več). UNDER 16 MOŠKI Soča Rast - Triestina Volley 3:0 (25:9, 25:22, 25:16) SOČA RAST: Dussich 15, Fiorelli 3, Juren 6, Kovic, Riosa, Škerlavaj 8, Ulijan 1. Trener: Boris Jelavič Naša združena mladinska ekipa je v nedeljo po pričakovanju prišla do novih točk, vendar se je morala v drugem nizu pošteno potruditi in je le v končnici strla odpor gostov. Triestina Volley je v vseh pogledih veliko slabša od Soče Rast in naši odbojkarji so prvi set osvojili brez najmanjše težave. Kot se velikokrat zgodi, je prelahek uspeh pripeljal do podcenjevanja in naši odbojkarji so v drugem nizu zaigrali zelo povprečno in netočno in s tem omogočili borbenim gostom, da so dosegli visoko število točk. Na srečo so se Sočani pravočasno spet zbrali, set osvojili in nato brez težav tudi zadnjega. V obrambi sta tokrat dobro zaigrala mlada Luka Fiorelli in Luka Kovic, na mreži pa je bil učinkovit tudi Erik Juren. (Inka) Olympia Hlede A.I. - Sloga 3:0 (25:15, 25:10, 25:12) OLYMPIA: Vizin, Capparelli, Culot, Hlede, Komjanc, Lango, Blanzan, Škerk, Gatta, Sivec. Trener: Conz SLOGA: Antoni, Calzi, Micheli, Pečar, Rupel, Sosič, Panteri, Taučer. Trener: Peterlin. Goričani so upravičeno osvojili slovenski derbi, saj so iz tehničnega vidika boljši. Čeprav so varovanci trenerja Con-za igrali brez standardnega podajalca, končni izidi ni bil nikoli v dvomu. Slogaši, ki so sicer leto mlajši od nasprotnikov, so bolj prepričljivo igrali le v prvem nizu, v ostalih dveh pa so povsem popustili in prepustili Olympii lahko pot do zmage. Med posamezniki je izstopal predvsem odbojkar Olympie Komjanc. Tudi drugi odbojkarji goriškega kluba, ki trenirajo tudi v sklopu deželne reprezentance, so dobro opravili svojo nalogo. Ostali izidi: Cordenons - Fincan-tieri 3:0, Gemona - Il Pozzo 3:0, San Vito - Volleybas 3:0, Altura - Cervignano 3:2. Vrstni red: Cordenons in Olympia Hlede A.I. 21, Altura 20, Cervignano, Il Pozzo in Soča Rast 12, Gemona 10, San Vito in Sloga 6, Fincantieri in Volleybas 3, Triestina Volley 0. UNDER 14 MOŠKI Cordenons - Olympia Ferstyle 0:3 (17:25, 17:25, 10:25) OLYMPIA FERSTYLE: Palazza 16, Terpin 8, Persolja 0, Brusa 10, Corsi 2, Princi 5, Cobello 1, Komjanc 0, Winkler 2, Manfreda 0. Trener: Ivan Markič Nasprotniki iz Cordenonsa so bili preskromni, da bi bila lahko zmaga Gori-čanov kdaj v dvomu. Olympia je veliko bolj homogena ekipa, tokrat pa je tudi zelo dobro servirala, saj je s tem elementom dosegla kar 16 točk. Na igrišče so stopili vsi igralci in dobro opravili svojo nalogo Pohvalo zaslužita Marcello Palazza in Vitto-rio Brusa, ki sta z napadi preko centra skupno dosegla kar 26 točk. Sloga - Coselli 0:3 (20:25, 20:25, 17:25) SLOGA: Antoni 10, Cettolo 0, Kovic 7, Kralj 1, Riosa 1, Sosič 7, Tomasini 1, Trento 4. Trener: Ivan Peterlin Mladi slogaši so v soboto popoldne sicer izgubili svojo tretjo tekmo, vendar smo s prikazano igro tokrat lahko povsem Kontovelke uspešno igrajo v prvenstvu under18 kroma zadovoljni. Proti ekipi, ki se bo borila za najvišja mesta na lestvici, so dobro gradili, bili zelo požrtvovalni v obrambi, skratka, objektivno boljšemu nasprotniku so dober del tekme bili povsem enakovredni in bi si po tem, kar so pokazali, prav gotovo zaslužili osvojitev seta. Po sami tekmi se je pohvalno izrazil tudi trener gostov Levatino, ki je priznal, da takega odpora ni pričakoval. (Inka) Ostali izidi: Aurora - Torriana 0:3, Gemona - Cervignano 3:0, Win Volley -Prata 0:3. Vrstni red: Gemona 9, Coselli 8, Pra-ta 7, Olympia Fer-Style in Torriana 6, Cer-vignano in Cordenons 3, Win Volley 2, Aurora 1, Sloga 0. UNDER16 ŽENSKE Na Goriškem Minerva Lucinico - Govolley Kinemax 3:0 (25:14, 25:14, 25:18) GOVOLLEY KINEMAX: Komjanc, Giuntoli, Petejan, Antonič, Černic, Pozzo, Ragusi, Lupin, Paulin. Trener: Rajko Petejan Goričanke so se tokrat pomerile proti najboljši ekipi prvenstva, tako da je bil poraz pričakovan. Odbojkarice Govolleya pa so vsekakor pokazale napredek v primerjavi s prejšnjimi tekmami. Na momente so igrale zelo dobro, tako da je bilo nekaj akcij zelo lepih, bile so borbene in so dale vse od sebe. Več pa na žalost proti zelo kompletni in precej boljši ekipi niso mogle iztržiti. Ostala izida: Fincantieri - Mossa 3:1, Staranzano - Pieris 1:3, Lucinico - Minerva Farra n.i. Vrstni red: Minerva Lucinico 12, Pieris in Staranzano 9, Fincantieri 6, Mossa 5, Govolley Kinemax 3, Lucinico 1, Minerva Farra 0 (Lucinico in Minerva Farra s tekmo manj). Na Tržaškem Skupina B Oma A - Bor Kinemax 0:3 (6:25, 23:25, 14:25) BOR KINEMAX: Bruss, Cella, Pučnik, Kneipp, Hauschild, Grasso, Viviani, Vi-sintini, Žerjal, Rabak. Trener: Betty Naci-novi V zaostalem srečanju 4. kroga so se borovke še tretjič zapored pomerile s slabšimi nasprotnicami in tako brez večjih težav slavile, čeprav so v drugem se-tu močno popustile. Pučnikova in soigralke so bile v vseh elementih prepričljivo boljše od domače ekipe, realno razliko med ekipama pa še najbolj odraža rezultat prvega seta. Tudi tokrat je Bor v vsakem setu igral z različno postavo, več možnosti pa so dobile predvsem tiste, ki ponavadi manj igrajo. Sokol/Kontovel - Virtus 0:3 (18:25, 18:25, 21:25) SOKOL/KONTOVEL: Budin, Če-bron, Devetak, Doz, Fragiacomo, Franceschini, Micheli, Paoli, Škerk, Vidoni, Villatora. Trener: Lajris Žerjal. Mlade igralke združene ekipe so se pred številno domačo publiko pomerile s tržaškim Virtusom in gladko izgubile, čeprav po tehničnem znanju niso zaostajale za nasprotnicami in je zato res škoda, da niso osvojile niti enega seta, če že ne zmage. Na trenutke so namreč kljub odsotnosti poškodovane Gridellijeve igrale iz- Olympia Hlede se v prvenstvu fantov do 16 let bori za naslov deželnega prvaka. Zaenkrat so še nepremagani kroma redno dobro in se enakovredno borile proti Tržačankam, žal pa so nato sledile serije začetniških napak, tako da so nasprotnice v vsakem nizu dokaj gladko zmagale. Za uspeh proti boljšim oziroma enakovrednim ekipam bodo morale naše igralke koncentracijo ohraniti med celo tekmo. Za dobro igro v napadu zaslužita tokrat pohvalo krilni igralki Ivana Škerk ter Anna Paoli. (pera) Breg - Brunner 3:0 (25:18, 25:17; 25:21) BREG: Colsani, Giacomini, Preprost, Nadlišek, Zobec, Smotlak, Milič, Pertot, Zonch, Strain, Piccolo, Jablanovic. Trener: Mitja Kušar Združena ekipa Brega, Bora in Sloge je zasluženo premagala Brunner in zlasti v prvih dveh setih igrala tudi zelo dobro. Glede na to, da je bil nasprotnik slabši, so več igrale tudi rezervne igralke. V tretjem setu je ekipe lepo nadoknadila zaostanek. Ostali izid 5. kroga: Altura B - Oma A 3:0, Kontovel/Sokol in Bor IKnemax nista igrala. Vrstni red: Altura B in Bor Ki-nemax 9, Kontovel/Sokol, Breg in Virtus 6, Sokol/Kontovel 2, Brunner 1, Oma A 0. UNDER14 ŽENSKE Skupina A Altura - Bor Co.A.La 1:3 (25:23, 23:25, 20:25, 17:25) BOR CO.A.LA: Bevilacqua, Co-stantini, Ghersi, Pincer, Pozzo, Rabak, Zonch, Miloševic. Trener: Marko Kalc Kljub okrnjeni postavi so mlade Borove odbojkarice končno vendarle prišle do prve letošnje zmage. Tokrat so igrale zelo borbeno, poleg tega pa se pozna, da se počasi začenjajo privajati na nov sistem igre. Zmaga bi lahko bila pravzaprav še lažja, saj so v prvem setu vodile do 20. točke, a so nato v končnici popustile. Kontovel - Azzurra 1:3 (20:25, 25:22, 21:25, 18:25) KONTOVEL: Agosta, Ban, Branko-vič, Bresciani, Cassanelli, Concina, Daneu, Klobas, Poiani, Ravbar, Sossi, Žerjal. Trener: Veronika Zuzič Kontovelke so v igri pokazale napredek, a so morale priznati premoč fizično precej močnejših odbojkaric Azzur-re, ki so precej bolj homogena ekipa in vse že izvajajo zgornji servis. Prav v sprejemu so imele naše igralke največ težav. Tudi same so kar precej točk dosegle s servisom, tako da je bilo prave igre na splošno malo, Azzurra pa je bila vsekakor boljša. Vrstni red: Virtus A 9, Azzurra 6, Oma B 4, Kontovel in Bor Co.A.La 3, Sokol Bar Igor 2, Altura 0 (Kontovel s tekmo manj, Sokol z dvema tekmama manj). Skupina B Virtus B - Sloga Dvigala Barich 0:3 (15:25, 15:25, 9:25) Sloga Dvigala Barich - Breg 3:2 (25:21, 16:25, 15:15, 25:18, 15:3) SLOGA DVIGALA BARICH: Ca-brelli, Čok, de Walderstein, Goruppi, Grgič, Hrovatin, Kralj, Malalan, Stranščak. Trener: Franko Drasič BREG: Barut, Gruden, Kalin, Klun, Kraljič, Novello, Preprost, Vinci. Trener: Daniela Zeriali V petek so mlade slogašice na tekmi proti Virtusu B brez najmanjše težave prišle do gladke zmage. Tekma je bila povsem enosmerna, saj so bile domače igralke tehnično precej slabše od naših. Na začetku so slogašice sicer zaigrale nekoliko zadržano in polne treme, ko pa so se sprostile, jim je šlo vse veliko bolje od rok in so svoje nasprotnice povsem na-digrale. V soboto pa je bil na Opčinah der-bi, ki je bil napet in poln preobratov, kot je primerno za vsak »pravi« derbi. Najmlajše igralke Sloge in Brega so se potrudile, dobro gradile, tekma sama pa je imela pravzaprav dve lici: prvi niz je bil izenačen, osvojila ga je domača ekipa, nakar so pobudo v svoje roke prevzele Brežan-ke, ki so v drugem in tretjem setu brez težav prišle do zmage. Vse je že kazalo, da bo Breg tekmo zlahka osvojil, saj je v četrtem setu že vodil z 18:15, ko je prišlo do resnično neobičajnega preobrata. Domače igralke so ostro reagirale, kar je presenetilo gostje, ki so povsem popustile in dovolile, da je Sloga Dvigala Barich nanizala kar 10 zaporednih točk in s tem stanje v setih izenačila. Tak razplet je povsem spravil s tira Brežanke, ki v zadnjem nizu niso več nudile nobenega odpora in slogašice so zmago osvojile brez večjega naprezanja. (Inka) Ostala izida 3. kroga: Lucchini -Breg 0:3 (o tekmi smo že poročali), Oma A - Libertas 1:3, Coselli ni igral. Ostala izida 4. kroga: Lucchini - Oma A 3:0, Coselli - Virtus B 3:0, Libertas ni igral. Vrstni red: Breg 10, Coselli 9, Lucchini in Libertas 6, Sloga 5, Oma A in Virtus B 0 (Breg, Lucc-hini in Virtus B s tekmo več). Na Goriškem Minerva Lucinicco - Soča 0:3 (12:25, 20:25, 23:25) SOČA: Cotič, S. in M. Devetak, Mo-setti, Braini, Teressini, Černic, Malič, Ger-golet, Abrami. TRENER: Š. Cotič. Sočanke so zaigrale zbrano in upravičeno nadigrale nasprotnice. V vseh treh nizi so visoko povedle že na začetku niza. V prvem so visoko vodstvo obdržale vse do 25. točke, v drugem in tretjem pa so v končnici nekoliko popustile in dopustile, da so se nasprotnice približale. Kljub temu pa zmaga v obeh nizih ni bila nikoli vprašljiva. UNDER13 ŽENSKE Pallavolo Grado - Olympia Bandelli ro-že-fiori 3:0 (25:16, 25:11, 25:14) OLYMPIA: Stella Verena, Pahor Kristina, Bergnach Ilaria, Terpin Sara, Kosic Veronika, Keber Veronika, Srebr-nic Ziva V prvi tekmi so se igralke Olympie pomerile z dobro ekipo, ki je bila boljša v osnovnih elementih. Trener Leon Hrovat je poslal na igrišče vse igralke, ki so dobro izkazale. 20 Torek, 16. decembra 2008 NOGOMET / še reakcije - Predsednik FIGC Renzo Burelli o prekinitvi prvenstev »Preveril sem stanje 20 igrišč« Prvenstva bo treba začeti prej - VPiemontu ne igrajo že cel december Predsednik deželne nogometne zveze Renzo Burelli v nedeljo ni počival. Ker je pričakoval ostre reakcije nekaterih klubov, češ zakaj je deželna zveza FIGC konec tedna zaradi slabih vremenskih razmer prekinila vsa članska in mladinska prvenstva, ni stal križem rok. Predsednik, kako ste preživeli nedeljo? (Smeh) Nisem bil na kosilu ali sedel na domačem kavču, kot bi sicer kdo lahko pričakoval. Privoščil sem si izlet po Furlaniji in si »preventivno« ogledal vsaj dvajset nogometnih igrišč. Po resnici povedano so bila vsa razmočena in blatna. Niso bila primerna za igranje nogometa. Prevozil sem skoraj celo Furlanijo. V por-denonski pokrajini, delno v videmski, ob obali in pri Tarcentu (Čenti, op. ur.) so bile razmere za igranje nemogoče. Tako sem se tudi sam prepričal, da je bila prekinitev dobra poteza. Igrali bi lahko le na Tržaškem in delno na Goriškem. Odborniki klubov pa so do zveze zelo kritični. Vseeno bi raje videli, da bi igrali, čeprav le kjer bi to bilo mogoče To pa je nesprejemljivo. Več kot tri četrt tekem bi vseeno preložili. S tem pa bi imeli dodatne stroške za sodnike in še bi lahko našteval. Našo deželo je treba obravnavati v celoti. V Venetu so zaradi obilnega snega amaterska nogometna V nedeljo so bila igrišča prazna, na Tržaškem pa bi se vsekakor dalo igrati kroma prvenstva prekinili vse do konca leta. Igrali bodo šele januarja. V Piemontu, prav tako zaradi snega, ne igrajo že ves december in najbrž ne bodo igrali še dobre tri tedne. Prvenstva so prekinili tudi v Kala-briji, Abrucih in Umbriji. Res ne bi hotel biti v koži predsednikov tamkajšnjih deželnih zvez. Najbrž bodo morali igrati med tednom, ko bo to mogoče. Nekatere zaostale tekme pa morajo igrati tudi pri nas. Točno. Jih ni le nekaj. V raznih prvenstvih moramo igrati okrog 50 zaostalih tekem. Situacija je postala že dokaj kočljiva, ne pa tako tragična kot v ostalih italijanskih deželah. Nekateri klubi so predlagali, da bi 13. krog v celoti igrali v nedeljo, 11. januarja. To bi lahko bila ena možnost, toda nato bi se prvenstvo končalo šele 10. maja. Finale play-offa pa bi igrali šele polovico junija. To pa bi bilo že prepozno. V soboto, 27. in v nedeljo 28. decembra pa so nekateri nogometaši, odborniki in trenerji mogoče nameravali na počitnice. Navsezadnje so tudi profesionalna prvenstva ustavljena vse do 10. januarja. Žal sem na to pomislil a verjemite mi, da drugih možnosti ni bilo. Ponavljam pa, da ni nujno, da se zaostale tekme igra na ta datum. Društva se lahko med seboj kupoprodajna borza - Še do jutri Denis Pavio v Ronke Botta najbrž k Pro Gorizii Prekinitev prvenstev ni vplivalo na nogometno kupoprodajno borzo, ki se bo zaključila jutri. Denis Pavio ni več vratar Sovodenj v 1. amaterski ligi. 31-letni Pa-vio bo v nadaljevanju prvenstva igral pri ekipi Ronchi, ki prav tako nastopa v isti skupini kot Sovodnje in zaseda 5. mesto na lestvici. V Ronkah se bo pridružil vra- Verjetni datumi ZAOSTALIH TEKEM 13. KROGA PROMOCIJSKA LIGA Mariano - Juventina v sredo, 24. decembra ob 14.30 Kras Koimpex - Pertegada v torek, 6. januarja ob 14.30 ali v sredo, 7. januarja v večernih urah Vesna - Centro Sedia v soboto, 27. decembra ob 14.30 ali ob 15.00 1. AMATERSKA LIGA Pro Romans - Sovodnje v nedeljo, 28. decembra ob 14.30; v torek, 6. januarja ob 14.30 zaostala tekma Villesse - Sovodnje Isonzo - Primorec v sredo, 14. januarja v večernih urah 2. AMATERSKA LIGA Breg - Ruda v nedeljo, 28. decembra ob 14.30 Romana - Primorje Interland v nedeljo, 28. decembra ob 14.30 Zarja Gaja - Castions v nedeljo, 28. decembra ob 14.30 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Audax Sanrocchese v soboto, 27. decembra ob 14.30 zmenijo in izberejo nek drug datum. Zveza jim bo prišla na roko. Vseeno bo morala zveza ukrepati. Ali ste mogoče že pomislili, da bi mogoče med zimo (na primer med 15. decembrom in 15. januarjem) ustavili prvenstvo? Sam sem proti takim prekinitvam, saj nas lahko sneg preseneti tudi marca. To ni dobra rešitev. Že letos sem predlagal, da bi prvenstvo začeli okrog 10. septembra, ampak so me vsi napadali in se niso strinjali z mojim predlogom. Tako bi pozimi imeli na razpolago eno nedeljo za morebitne zaostale tekme oziroma za počitek. Morate namreč vedeti, da vsi nimajo razsvetljave ob igriščih in zaostalih tekem ne morejo igrati med tednom ob večernih urah. Prihodnje leto (3. februarja) mi zapade mandat. Če bom znova izvoljen za predsednika, bomo prihodnjo sezono začeli okrog 10. septembra. Kateri klubi pa so najbolj ostri do zveze? Tržaški, ker imajo pač v Trstu, odkar so skoraj vsa igrišča opremljena z umetno travo, najboljše pogoje za igranje. Ne smemo pa pozabiti, da so nekoč, ko so bila igrišča peščena, največ tekem prekinili prav na Tržaškem. Predvsem zaradi burje. Jan Grgič Promocijska liga Kras 12 9 S O 2S:4 SO Virtus Corno 11 6 4 1 13:6 22 Cervignano 12 5 4 3 17:10 19 Lignano 11 5 4 2 16:12 19 Trieste 12 5 3 4 19:14 18 Staranzano 11 5 2 4 11:10 17 Sangiorgina 11 5 2 4 12:8 17 Ponziana 12 4 5 3 16:17 17 Vesna 12 4 5 S 11:1217 Pro Gorizia 12 4 4 4 12:15 16 Juventina 12 4 S 5 10:11 15 Pertegada 11 3 5 3 10:9 14 Centro Sedia 11 3 2 6 10:14 11 Mariano 11 2 3 6 7:17 9 Capriva 12 2 1 9 7:19 7 Santamaria 12 1 2 9 9:24 5 PRIHODNJI KROG Juventina - Virtus Corno; Kras - Sangiorgina; Vesna - Santamaria. v nedeljo - Ker ni bilo tekem ... Predsednik Primorja pospravljal v trgovini, maser Vesne treniral Medtem ko so se odborniki naših in vseh ostalih klubov v raznih prvenstvih skušali domeniti za datume zaostalih tekem, so nogometaši (in ostali) preživeli nekoliko alternativno nedeljo. Morali pa so obenem spremeniti plane za božično-novoletne počitnice. Zarja Gaja bo skoraj gotovo igrala 27. ali 28. decembra. »Najbrž v nedeljo 28.,« je povedal predsednik vzhodnokraškega kluba Robert Kalc, ki je v nadaljevanju še dejal: »27. bosta najbrž odsotna oba vratarja, tako Jaš Grgič kot Alessandro Carmeli. Upam, da bomo naslednji dan imeli na razpolago vsaj enega. Že nekaj časa sta namreč planirala dopust, kar je tudi upravičeno in razumljivo.« Nekoliko neobičajno, alternativno nedeljo je preživel Vesnin maser Alex Sedmak, ki se ni strinjal z odločitvijo federacije. »Brez večjih težav bi lahko igrali. To seveda velja za razmere na Tržaškem. Ne vem, kako je bilo v Furlaniji. Vsekakor sem nedeljo izkoristil za dober trening,« nam je razkril Alex, ki v prostem času rad kolesari. »Kolesa tokrat nisem imel na raz- polago. Treniral pa sem doma.« Predsednik Primorja Roberto Zuppin pa prav tako v nedeljo ni počival. »Ker ni bilo tekme, sem nedeljski popoldan izkoristil za pospravljanje v trgovini,« je povedal Zuppin, ki je upravitelj »supermarketa« na Pro-seku. »Mogoče bi se bolj sprostil, če bi bil na tekmi,« je še dodal Zuppin. Športni vodja Juventine Gino Vinti pa - kot je dejal - ni mogel iz svoje kože. »Jaz sem pravi nogometni bolnik. Ne morem živeti brez 'balona'. Prosto nedeljo sem tako izkoristil, da sem si ogledal tekmo druge divizije (nekdanja C2-liga) gradiške Itale San Marco. Moram dodati, da je bilo na tekmi več ljudi kot ponavadi. Očitno je dosti takih nogometnih fanatikov kot sem jaz (smeh),« nam je dejal Vinti. Kakšno pa je bilo stanje na Goriškem? »Igrišča so bila blatna, mogoče pa bi se dalo igrati.« Nekateri nogometaši so tako prosto nedeljo izkoristili za izlet, za smučanje, za obisk turističnih kmetij oziroma v soboto so žurali nekoliko dlje kot ponavadi in v nedeljo seveda počivali. (jng) Vesninega napadalca Elvia Di Donata ne bo na sobotni tekmi proti Ponziani in bo zaradi dveh krogov kazni »prost« tudi med počitnicami kroma 1. AMATERSKA LIGA Villesse 11 7 3 1 19:7 24 Costalunga 12 5 4 3 19:11 19 Turriaco 12 5 4 3 22:18 19 San Lorenzo 11 5 4 2 14:10 19 Ronchi 11 4 6 1 21:17 18 San Giovanni 12 4 4 4 17:16 16 Isonzo 11 4 4 3 12:11 16 Domio 11 4 3 4 14:15 15 Primorec 12 4 S 5 2O:21 15 Medea 11 4 3 4 15:17 15 Gradese 11 3 5 3 18:15 14 San Canzian 12 4 1 7 17:28 13 Pro Romans 11 3 4 4 16:14 13 Sovodnje 11 S 4 4 17:19 1S Sistiana 11 2 4 5 12:19 10 Pieris 12 1 3 8 7:20 6 PRIHODNJI KROG Primorec - Villesse; Sovodnje - San Canzian. 2. AMATERSKA LIGA Fogliano 11 9 1 1 34:16 28 Fiumicello 12 6 3 3 25:21 21 Zaule 12 6 2 4 27:22 20 Opicina 11 5 4 2 25:12 19 Breg 12 5 S 4 14:11 18 Porpetto 11 5 3 3 18:13 18 Castions 11 4 6 1 17:12 18 Zarja Gaja 12 5 S 4 18:16 18 Primorje 12 S 6 S 19:16 15 Chiarbola 12 4 3 5 12:16 15 Esperia 11 4 3 4 16:17 15 Villa 11 3 4 4 15:16 13 Begliano 11 3 5 4 13:18 11 Romana 11 2 2 7 12:24 8 Torre 12 2 2 8 11:22 8 Ruda 11 1 2 9 12:36 5 PRIHODNJI KROG Begl iano Zarja Gaja; Opicina - Breg; Primorje - Porpetto. Postave in izidi Denis Pavio je k Sovodnjam prišel v lanski sezoni kroma tarju Sandrigu, ki je bil v lanski sezoni pomožni vratar štandreške Juventine. Nekdanji nogometaš Krasa Daniele Botta (letos je igral 7 tekem in dosegel 1 gol) pa se bo skoraj gotovo preselil k Pro Gorizii, ki v promocijski ligi zaseda mesta na sredini lestvice (točko več od Juventine). NAŠI STRELCI - 8 golov: Venturini (Vesna) na arhivskem posnetku KROMA; 7: Moscolin (Primorec); 6: Orlando (Kras Koimpex), Lanza (Primorec), Reščič (Sovodnje), Bernobi (Zarja Gaja); 5: Candussio (Juventina), Portelli (Sovodnje), Pernorio (Breg); 4: Kneževič (Kras), Degrassi (Breg), C. Bertocchi (Zarja Gaja); 3: Tomizza, Cipracca (Kras), Delise (Sovodnje), Fratnik, Tuccio, Pavletič (Primorje), Bečaj (Zarja Gaja), Gagliano, Bensa (Mladost); 2: Bernabei, Giacomi (Kras), Stabile (Juventina), Krevatin, Mercandel, Marinelli (Primorec), Calligaris (Sovodnje), Makivič, Mania (Primorje), Ghezzo (Zarja Gaja), Radetič, Bressan (Mladost); 1: Orlando, Batti, Cipracca, Botta (Kras), Ruffini, Pantuso, Giannotta (Juventina), Di Donato (Vesna), Leghissa (Primorec), M. Kariš, Franco, Zocco (Zarja Gaja), A. Čok, Pipan, D. Ravalico, Cheber, Ferro, Merlak (Primorje), Gargiuolo, German, Erbl, Coppola (Breg), Vitturelli, E. Zorzin, Caggiula (Mladost). 3. AMATERSKA LIGA Muglia 12 10 0 2 28:6 30 Sagrado 11 10 0 1 22:7 30 Aiello 11 8 2 1 31:11 26 Cgs 12 8 2 2 31:16 26 Mossa 12 7 3 2 20:11 24 Terzo 11 7 2 2 16:4 23 S.Andrea 11 6 2 3 25:14 20 Poggio 12 5 2 5 25:23 17 Montebello 12 3 3 6 13:19 12 Mladost 12 2 4 6 1S:19 10 Union 12 3 1 8 11:29 10 Campanelle 11 3 0 8 10:25 9 Audax 11 2 2 7 12:26 8 Pro Farra 12 2 1 9 7:21 7 Aurisina 11 2 1 8 9:25 7 Strassoldo 11 0 3 8 11:29 3 PRIHODNJI KROG Strassoldo - Mladost / ŠPORT Torek, 16. decembra 2008 21 namizni tenis - 8. zaporedna zmaga Krasa v moški B2-ligi Praktično že dosegli obstanek, spogledujejo pa se z napredovanjem San Marco Verona - Kras 1:5 Dolce - Simoneta 3:0 (11:6, 11:8, 11:7); Bersan - Rotella M. 1:3 (6:11, 11:5, 10:12, 3:11); Caloi - Rotella S. 2:3 (6:11,11:8, 12:10, 11:13, 8:11); Dolce - Rotella M. 1:3 (11:13, 7:11,11:9, 9:11); Caloi - Simoneta 1-3 (11:6, 6:11, 9:11, 8:11); Bersan - Rotella S. 1:3 (6:11,11:7, 8:11, 9:11) Krasovci so proti solidni ekipi iz Verone dosegli osmo zaporedno zmago v prvenstvu in povečali prednost pred tret-jeuvrščenimi ekipami na šest točk. Postava, ki bo zasedla prvo mesto na koncu prvenstva, bo neposredno napredovala v višjo ligo, drugouvrščeno moštvo pa bo igralo play:off tekmi proti nasprotnikom iz severnozahodne skupine. Pred prvenstvom je bil glavni cilj zgoni-ških fantov miren obstanek v ligi, kar so s šestnajstimi točkami na lestvici, čeprav ne še matematično, že dosegli. Če bodo še naprej igrali na isti ravni in pokazali tako borbenost, pa lahko ciljajo tudi na končno drugo mesto, saj kot je bilo razvidno iz prvega dela prvenstva, so vse eki- pe premagljive, razen Azzurre in Esteja , če igrata v popolni postavi. Sobotni 5:1 je nerealen rezultat: brata Rotella in Simoneta so se morali pošteno potruditi, da so strli odpor nasprotnikov, ki so večino tekem v prvenstvu izgubili s 4:5. Tokrat je kot prvi mož ekipe zaigral Michele Rotella, saj Bojan Simoneta ni v pravi formi zaradi pomanjkanja treningov. Michele je svojo nalogo zelo dobro opravil in prispeval dve točki. Odlično je zaigral proti najboljšemu izmed nasprotnikov Dolceju, ki zelo malo greši. Michele je odlično izvajal šah - Prvenstvo »šolske mreže« Eden največjih mladinskih turnirjev Prvenstvo je potekalo na šoli Ribičl pri sv. Jakobu v Trstu Prejšnjo soboto je bilo v organizaciji vodilne šole Žige Zoisa v dvorani osnovne šole Josipa Ribičiča pri Sv.Jako-bu šahovsko tekmovanje posameznikov vseh šol, ki letos sodelujejo v šolski mreži. Nastopilo je kar 76 tekmovalcev osnovnih šol Sirk, Milčinski, Bevk, Ribičič in Didaktičnega ravnateljstva Dolina, srednjih šol Caprin, Cankar in Kosovel ter višjih šol Oberdan, Zois in Prešeren. Šlo je torej za enega najbolj množičnih turnirjev posameznikov v mladinski konkurenci, ki so jih kdajkoli priredili v tržaški pokrajini. Tekmovanje je potekalo brez večjih zapetljajev, zahvaljujoč se pomoči neučnega osebja in mentorjev, ki so skrbeli za red in pravilni potek dvobojev. Po sedmih kolih je absolutno prvo mesto (in istočasno tudi prvo mesto v kategoriji Under 16 višjih šol) dosegel Giuliano Gregori s šole Oberdan (6,5/7), drugo (in prvo med višješolci Over 16) njegov sošolec Vanja Macovaz (6/7), tretje (in drugo v kategoriji Over 16) pa »prešernovec« Jan Zobec (6/7). Drugi v kategoriji Under 16 je bil Luca Sacher (6/7, Prešeren), tretji pa Luigi Porro (4,5/7, Žiga Zois). V kategoriji Over 16 pa je na tretjem mestu nekoliko presenetljivo pristal Ivo Ilič (5/7, Žiga Zois). V ženski konkurenci je v kategor-ji Over 16 zmagala Roberta Chissich backhand spin, ki navadno ni njegov najboljši element igre, in tako po zelo izenačenem dvoboju premagal nasprotnika. Zelo konstantno igra Stefano Rotella, ki v zadnjih dveh kolih je zmagal vse tekme. Doslej je izgubil le pet srečanj v prvenstvu in tako presegel vse začetne obete. Kapetan Bojan Simoneta je igral pod svojimi sposobnostmi in gladko izgubil proti Dolceju. Nato pa si je opogumil in pokazal svoj pravi obraz proti Ca-loiu. Po enomesečnem premoru bodo krasovci v zadnjem kolu prvega dela prvenstva gostili ekipo Abano Terme »B«, ki zaseda tretje mesto na lestvici. (T.F.) Ostali izidi: Abano Terme A - Marling 3:5, Vicenza - Azzurra 1:5, Este - Vil-lazzano 3:5, Abano Terme B - Rovigo 5:2 Vrstni red: Kras 16, Azzurra 14, Abano Terme B in Abano Terme B 10, Este 8, TT Verona in Rovigo 6, Marling in Villazzano 4, Vicenza 2. Prihodnji krog (30.1.2009): Kras : Villzzano kolesarstvo - Zimsko deželno prvenstvo Milič oblekel majico prvaka V nedeljo zasedel 2. mesto v Ločniku Po zadnji preizkušnji zimskega deželnega prvenstva je Denis Milič osvojil naslov deželnega prvaka v kategoriji mlajših mladincev v gorskem kolesarstvu. V zadnji tekmi prvenstva v Ločniku mu zaradi slabega štarta ni uspelo zapečatiti sedme zaporedne zmage. Na blatni in razgibani progi se je moral zadovoljiti z drugim mestom, ki mu ni preprečilo slavja v končnem skupnem seštevku. Brat Patrick, ki tekmuje tudi za Team Isonzo, je zasedel končno 3. mesto med začetniki. »Žal mi ni uspelo osvojiti nedeljske tekme, ker mi je takoj po štar-tu odpovedala mehanična vez med pedalom in čevljem. Zmagovalca sem zasledoval celo tekmo. Na ciljni črti me je prehitel le za dve sekundi,« tako je Milič komentiral nedeljski nastop. Petnjastletni adut društva Team Isonzo je z osvojitvijo majice deželnega prvaka kronal pozitivno sezono, skozi katero se je delil med gorskim in cestnim kolesom. Prihodnje leto pa se bo posvetil samo cestnemu kolesarstvu. (am) (Prešeren, 4,5/7) pred Sofijo Guštin (Zois, 4/7), medtem ko so v kategoriji Under 16 tri predstavnice Prešerna (Cristina Sustersich, Jasmin Franza in Tjaša Oblak) dosegle vsaka po 5 točk, zmaga pa je naposled pripadla Cristini Sustersich zaradi boljšega točkovanja Bucholz. Zelo dobro so se odrezali srednješolci openskega Kosovela: Kiljan Babu-der je bil prvi v svoji kategoriji (6/7) in peti na absolutni lestvici, drugi in 6. na absolutni lestvici je bil Andraž De Luisa (5,5/7), medtem ko je Urška Petaros (4/7) bila najboljša srednješolka. V moški konkurenci je na tretje mesto pristal Matjaž Zobec (Cankar, 5/7). Presenetljivo dobro so igrali tudi nekateri osnovnošolci, kjer je zmaga naposled pripadla Devanu Štoka (Sirk, 5/7) pred sošolcem Liamom Visentinom (4,5/7) in Lorenzom Obersnelom (Ribičič, 4/7). Med dekleti je bila najboljša Veronika Vascotto (Sirk, 4/7) pred Dano Tenze (Sirk, 3/7) in Tino Busan (Bevk, 3/7). Pohvala pa gre vsem nastopajočim zaradi požrtvovalnosti, ki je bila nazadnje nagrajena, saj ni nihče ostal brez točke. Še predvsem gre poudariti dobro igro mlajših tekmovalcev, ki so bili mnogokrat enakovredni bolj izkušenim šahistom. Marko Oblak križ - Vas in gostje so se poklonili rolkarski šampionki ŠD Mladina Mateji v čast V domu Alberta Sirka je bila Bogatčeva deležna kopice pohval in daril - O prihodnosti še razmišlja »Trdno jedro« Križa se je v nedeljo popoldne v domu Alberta Sirka strnilo okoli svoje šampionke Mateje Bogatec, ponos vasi in zmagovalka letošnjega svetovnega pokala v skirollu. V prisrčnem ozračju so se zastavonoši domačega kluba ŠD Mladina poklonili predstavniki športnih organizacij CONI, ZSŠDI in zveze FIHP, Pokrajine, Občine Zgonik, rajonskega sveta, SSO (tudi v imenu SKGZ), njenega kluba in drugih vaških organizacij in društev, predvsem pa vaščani in mladi kriški športniki z njihovimi starši, tako da je bila dvorana doma kar lepo zasedena. Dvojezična prireditev, ki jo je popestril tudi nastop kantavtorke Lare Puntar ob spremstvu kitarista Daria Vivianija, je trajala skoraj dve uri. Mateja je bila ves čas v središču pozornosti, saj so najprej predvajali fotografske in filmske posnetke o njenih nastopih, nato sta Tamara in Sara opisali njen lik v kontekstu vzgojnega pomena športa, voditelj prireditve Rado Šu-šteršič je imel z njo daljši intervju, nato pa so ji čestitali številni gostje. Prav vsi so jo opisali kot vzorno športnico, delavno in skromno obenem, pa seveda predvsem izjemno uspešno, saj že celo desetletje uspešno nastopa za državno reprezentanco, najprej kot mladinka, nato pa še kot članica. Ob koncu se je miza na odru skoraj podirala pod težo priznanj in daril, med katerimi so bila nekatera resnično zelo dra- Med drugimi je Bogatčevo obdaril tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Poklonil ji je prenosni računalnik kroma gocena. Mateja, ki je med intervjujem dokazala, da se na odru pred publiko znajde enako dobro kot na asfaltiranih ali zasneženih progah, je bila ob tolikih pohvalah in izrazih občudovanja resnično ganjena. Velikega vprašanja, in sicer ali bo na svoji izjemno naporni športni poti še vztrajala, pa tudi tokrat ni razvozlala. »Voljo do dela še imam, čeprav sem imela ob koncu sezone vsega dovolj. Ni pa lahko začeti vse znova. O tem še razmišljam,« je dejala 26-letna rolkarica. Seveda jo lahko razumemo. Kristalni globus mednarodne smučarske zveze FIS, prav takšen, kakršnega imajo v svoji vitrini svetovno znani šampioni alpskega in nordijskega smučanja (ki pa so za razliko od Mateje vsi po vrsti profesionalci), globus, ki je kraljeval tudi na odru doma Alberta Sirka, predstavlja zagotovo višek kariere, obenem pa tudi veliko breme in odgovornost. A. Koren Ob koncu prireditve v čast Mateje Bogatec so na oder poklicali in obdarili tudi vse ostale člane rolkarskega in smučarskega odseka Športne društva Mladina kroma 22 Torek, 16. decembra 2008 ŠPORT / PLAVANJE - Ob robu EP v kratkih bazenih na reški Kantridi Milorad Čavic: »Upam, da bom nov rekord dosegel jaz« Znamka 49,19 dobra popotnica - V 50-metrskem bazenu bo treba plavati pod 50 sekundami Ljubljana kandidat? Zadnji dan tekmovanja je obiskal tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič. Intenzivno krožijo vesti, da bi Ljubljana lahko kandidirala za organizacijo enega od bodočih prvenstev. Prej pa bo potrebno zgraditi ali preurediti obstoječ bazen v Tivoliju ali kje drugje. Tekstilni doping Rekordov začenja postajati preveč! Državni, evropski ali celo svetovni padajo kot hruške in v plavalnem svetu je očitno zavladalo ....brezvladje. Nekoč bi vsi s prstom kazali na doping, danes vsi kažejo na plavalne kombinezone. Toda pojdimo po vrsti. Na Reki so odlično izvedli evropsko prvenstvo v kratkih bazenih in od (skoraj) vsake panoge pričakovali, da bodo v zmagovalki ali zmagovalcu našli alternativo »yankeejem« ali »aussiejem«. Res je dobrih plavalcev tudi na Japonskem ali kje drugje, na vsakem plavalnem tekmovanju visokega ranga pa je vedno prisoten duh Phelpsa. In dosežene čase se primerja celo z rezultati upokojenega Thorpea. Spomimo se finala na 100 m delfin v Pekingu. Srba Milorada Čavica je od Phelpsa ločila samo stotinka sekunde, kar je pri plavanju bistveno manj kot stotinka v kaki atletski panogi. Prav ta zamujena možnost, da bi Phelpsu pokvaril načrtovano slavje, je Čavica povzdignila na možnega odre-šenika ostalega sveta. Na Reki je bil Srb tarča največjega zanimanja. Po zmagi in evropskemu rekordu na 100 m delfin je povedal: »Moj najboljši rezultat je za sedaj dokaz, da potekajo priprave po načrtu. Tokrat nisem bil dovolj agresiven na začetku. Še vedno sem prepričan, da je napad odločilen za uspeh. V račun vsakič vključim tudi možnost, da mi bo na koncu nekaj zmanjkalo, bolje pa je, da se nasprotnikom požene strah v kosti, ker tako tudi sami lahko izgubijo samozavest.« Čavic je v olimpijskem finalu za celih šest desetink sekunde po polovici proge vodil pred Phelpsom, na koncu pa se zaradi premajhnega naleta za malenkost prepočasi dotaknil plošče. Tvoj cilj je torej Phelps? »Še vedno verjamem, da bo do svetovnega prvenstva ostal na vodilnem mestu in za zmago bo potrebno premagati predvsem njega. Moj načrt priprav vsebuje spomladi trening v Italiji, nato na visoki nadmorski višini na Sierri Nevadi in končno v Braziliji. Sicer ne morem upoštevati samo Phelpsa. Končno je svetovni rekord last Crockerja, med mano in Phelpsom pa je samo stotinka. Rezultat 49,19 iz tega prvenstva je v primerjavi z rekordom 50',59 iz Pekinga dober. V finalu svetovnega prvenstva bo dosežen čas pod 50 sekundami. Bil bi neiskren, če bi skrival veliko željo, da bom rekordno znamko dosegel jaz.« Kaj pa zasledovalci? Tudi evropski. »Prej sem omenil Crockerja. Jaz sam in Phelps sva njegova zasledo- valca. Tu na Reki so me presenetili tudi drugi.« Ne bo šlo torej samo za dvoboj Čavic - Phelps? »Nikakor ne! Mislim pa, da bodo v prednosti tisti, ki se bodo posvetili manjšemu številu panog.« Nekoliko si zaslovel tudi zaradi tvojih pogledov na mednarodno politiko. Si se morda bal, da bi ne to imelo na Reki kakih negativnih odzivov? »Tisto v zvezi z majico o Kosovu so močno napihnili mediji. Ob pomirjenem položaju bi je danes nihče niti ne opazil. Sicer mi status plaval- Na olimpijskih igrah je za stotin ko sekunde zmagal Phelps (v sredini), Srb Milovan Čavic (levo) pa se mu zdaj želi oddolžiti ansa ca in študenta na ameriški univerzi ne preprečuje, da bi mislil samostojno. Da bi se bal sprejema na Reki? Zakaj pa? Gledalci so bili pretežno mladi. Ti niso obremenjeni s političnimi problemi in mislim, da so me sploh vsi poznali kot športnika.« Kaj misliš o kopalkah najnovejše generacije? »Ker uporabljam vedno vrhunsko opremo, ne morem ocenjevati kako bi bilo v stari. Osebno se nisem nikoli lotil preverjanja razlik. Na to bi lahko odgovorili načrtovalci. Sicer pa dresi lahko krojijo rezultate, ne pa razmerja moči.« Očitno je, da vlada v plavalnem svetu pravi kaos glede uporabe čudežnih kombinezonov. Pravila so zastarela in material, ki je občutno lažji od vode, omogoča večjo plovnost. Ker ni nikjer točno napisano kaj se sme in česa se ne sme, se plavalci in plavalke baje odenejo kar v dva ali celo tri drese in na vodi plavajo kot plutovina. Skupina trenerjev je sestavila in podpisala resolucijo v kateri se zahteva to-čnejša pravila in jo posredovala vodstvoma svetovne in evropske plavalne zveze. Prisotna je želja, da bi se čudežni materiali sploh prepovedali. Kaj pa bo z rekordi, ki jih sedaj dosegajo v industrijskem številu? Jih bodo v (malo verjetnem) primeru prepovedi izbrisali ali zamrznili? Zdi se nemogoče in sploh težko izvedljivo. Bi pa potem ostali na svojem mestu za desetletja in plavanje pahnili v depresijo. Prej ali slej bi moralo priti na dnevni red tudi podvodno plavanje. Najbolj kričeč je primer hrbtnega sloga, kjer je po vsakem obratu pod vodo dovoljenih 15 metrov. V kratkem bazenu pomeni tekma na 50 metrov 30 metrov pod vodo! Na 100 metrov (vsaj po zadnjem obratu ostanejo plavalci pod vodo nekoliko manj časa) pa kakih 50 m. (dk) PLAVANJE - Zadnji dan prvenstva na Reki Veliko slavje Pellegrinijeve Na 200 metrov prosto je osvojila naslov in porušila svetovni rekord - Mankoč zlat z evropskim rekordom REKA - Prireditelji 12. evropskega plavalnega prvenstva v 25-metrskih bazenih na Reki so v nedeljo razdelili še zadnjih 12 kompletov medalj. V finalnem delu so bili doseženi še štirje svetovni in dva evropska rekorda. S slovenskega vidika je bil v ospredju seveda evropski rekord in zlata medalja Petra Mankoča (51,97) na 100 delfin. Nič manj zanimiv pa ni bil nastop na 200 prosto, kjer je olimpijska prvakinja Italijanka Federica Pellegrini, ki je v finalu Pekinga tesno premagala Saro Isa-kovič, osvojila naslov evropske prvakinje s pričakovanim novim svetovnim rekordom 1:51,85, saj se je v velikem bazenu že spustila pod mejo 1:55. Teden dni star rekord Francozinje Coralie Balmy je znašal 1:53,18 in Italijanka, ki je bila kar 1,33 sekunde hitrejša, je tudi edina ženska, ki se je doslej spustila pod 1:53 sekunde. Drugi dobitnici medalj, Nizozemka Femke Heemskerk (1:53,79) in Rusinja Daria Be-ljakina (1:53,85) sta zaostali za dve sekundi. V nedeljo so prireditelji najprej razdelili medalje na 400 mešano in že v prvi disciplini dneva je s 4:25,06 svetovni rekord dosegla Španka Mireia Belmonte Garcia, ki je bila še kar 81 stotink sekunde hitrejša kot Američanka Julia Smit konec novembra v Torontu. Španka je presenetila tudi zato, ker na 200 metrov mešano, kjer je osvojila šele šesto mesto, na tem prvenstvu sploh ni pokazala vrhunske forme. Lanska zmagovalka Iltaijanka Alessia Filippi, ki je osvojila srebro, se je morala zadovoljiti z italijanskim rekordom, ki je s 4:26,06 boljši od starega evropskega rekorda. Za naslednji rekord je poskrbel Francoz Hughues Dubosq, ki je ob zmagi na 200 prsno z 2:04,59 dosegel evropski rekord, z 2:04,98 pa je bil od lastnega evropskega rekorda (2:05,02) hitrejši tudi drugouvrščeni Italijan Edoardo Giorgetti. Za konec je še dve zlati meda- »Zlata« Peter Makoč (desno) in Federica Pellegrini (zgoraj) lji osvojil prvi zvezdnik prvenstva francoski sprinter Amaury Leveaux, ki se je veselil še zmage na 50 delfin, že dopoldan pa je v tej disciplini postavil tudi evropski rekord (22,18). Leveaux, Alain Bernard, Fabien Gilot in Frederick Bousquet pa so v zadnji disciplini prvenstva, štafeti 4 x 50 prosto, po pričakovanju še enkrat poskrbeli za rekordno znamko. Ta zdaj znaša 1:20,77 minute. Moški so bili posebej razpoloženi. Svetovni rekord je na 100 hrbtno dosegel tudi Rus Stanislav Donec (49,32). Na 200 prosto je zmagal Rus Danil Isotov. V ženski konkurenci pa je Nizozemka Marleen Veldhuis zmagala še na 50 prosto, na 100 prsno je bila najboljša Rusinja Valentina Artemjeva, na 100 delfin Danka Jeanette Ottesen in na 200 hrbtno, kjer je Triglavanka Anja Čarman osvojila četrto mesto, Francozinja Alexandra Putra. Pregled medalj na 12. plavalnem EP v 25-metrskih bazenih na Reki: 1. Rusija 8-2-4; 2. Francija 7-9-4; 3. Italija 55-8; 4. Nizozemska 5-2-2; 5. Španija 2-32; 6. Hrvaška 2-0-2; 7. Slovenija 2-0-1. Championships-Trophy (točkovanje po uvrstitvah): 1. Italija 657,5 točk, 2. Rusija 569, 3. Francija 556, 4. Nizozemska 420, 5. Velika Britanija 338, 6. Nemčija 279, 7. Danska 278, 8. Madžarska, 9. Španija 198, 10. Hrvaška 195, ... 14. Slovenija 109,5. BIATLON Slovenska štafeta 5.! HOCHFILZEN - Rusija je zmagala v štafetnem nastopu biatloncev za svetovni pokal v Hochfilznu v Avstriji (1:24:22,9/1+9), Slovenija v postavi Peter Dokl, Janez Marič, Klemen Bauer in Vasja Rupnik pa je osvojila presenetljivo peto mesto (+3:24,2/ 2+11). Druga je bila Avstrija (+1:48,1/2+9), tretja Ukrajina (+2:38,6/3+12), četrta pa Norveška (3:20,4/2+18). Ob Zdovcu Zoran Martič LJUBLJANA - Zoran Mar-tič se po več kot desetih letih vrača v Tivoli, tokrat kot pomočnik glavnega trenerja Uniona Olim-pije Jureta Zdovca. Martič je kot glavni trener deloval v številnih klubih, nazadnje je bil v sezoni 2007/08 pri Heliosu. Znan je zlasti po odličnem delu z mladimi. S slovensko reprezentanco do 20 let je leta 2000 osvojil prvo mesto na evropskem prvenstvu. Med letoma 1993 in 1997 je bil pri Olimpiji trener mlade selekcije. Pomočnika Gašper Potočnik in Gašper Kolman ostajata v svojih funkcijah. Car Kličko MANNHEIM - Ukrajinec Vladimir Kličko je v SAP Areni v nemškem Mannheimu premagal Američana Hasima Rahmana s tehničnim knock outom v sedmi rundi in ubranil naslov svetovnega prvaka težke boksarske kategorije po verzijah IBF in WBO. Kličko je s kombinacijo levega, desnega in levega udarca po 44 sekundah sedme runde podrl Američana. Dvaintridesetletni Ukrajinec je dosegel dvainpetde-seto poklicno zmago ob treh porazih, 46 zmag pa je zabeležil s KO. Šestič je ubranil naslov po verziji IBF, tretjič letos, zadnjič pa je bil poražen pred več kot štirimi leti. Po verziji IBF je prvak od aprila 2006, po verziji WBO pa od februarja letos. Slalom Rieschevi LA MOLINA - Nemka Maria Riesch je zmagovalka slaloma v La Molini, ki šteje za svetovni pokal alpskih smučark. Z veliko prednostjo je ugnala drugouvrš-čeno Američanko Lindsey Vonn, ki je zaostala za 1,48 sekunde, na tretjem mestu pa je bila Avstrij-ka Kathrin Zettel (+2,36). Edina slovenska finalistka Maruša Ferk je bila 27., medtem ko je bila najboljša Italijanka bila Nicole Gius (8. z zaostankom 2,93). Japonsko presenečenje PRAGELATO - Japonec Fu-mihisa Jumoti je zmagal na tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v Pragelatu (126 m; 114,8 točke), kjer so zaradi sneženja in spremenljivega vetra izvedli le eno serijo. Drugi je bil najboljši v pokalu Švicar Simon Ammann (124,5; 113,6). Med trideseterico so se uvrstili trije Slovenci, Robert Kranjec (114,5; 92,6) je bil 13., Jure Šinkovec (114,5; 92,1) je končal na 16. mestu, Mitja Mežnar (110,5; 81,9) pa na 28. Vrstni red svetovnega pokala v smučarskih skokih (5): Simon Ammann (Švi) 425, Gregor Schlierenzauer (Avt) 350, Ville Larinto (Fin) 205, Wolfgang Loitzl (Avt) 199, Thomas Morgenstern (Avt) 174. Italija druga SANKT PETERBURG - Ruska reprezentanca v futsalu je zmagovalka prvega evropskega prvenstva do 21 let. Rusi so v domačem Sankt Peterburgu v finalu, ki ga je kot drugi sodnik sodil slovenski delivec pravice Borut Šivic, po podaljških premagali Italijo s 5:4 (1:0, 2:2). Tako Rusi kot Italijani so igrali v predtek-movalni skupini A, kjer sta nastopali tudi Hrvaška in Slovenija, Obe reprezentanci sta končali nastope že v predtekmovanju. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it / Torek, 16. decembra 2008 APrimorski ~ dnevnik 23 NOVA GORICA - Novoletni sprejem zamejskih županov in organizacij nepričakovano vsebinski » Hujša od finančnih krčenj sta politični in psihološki pritisk« Šušmelj: »Italija hoče zmanjšati vpliv slovenske manjšine«- Poziv podjetjem iz Slovenije k dvojezičnemu oglaševanju »Po mojem mnenju to, kar se v zadnjem času dogaja v zvezi s slovensko manjšino v Italiji, niso le slučajni dogodki. Gre za centralno vodeno politiko s strani Italije z enim namenom: čim bolj zmanjšati pomen prisotnosti slovenske manjšine zaradi uspehov, ki jih imajo občine na slovenski strani,« je povedal nekdanji konzul v Trstu Jože Šušmelj na tradicionalnem prednovoletnem sprejemu županov iz zamejstva in predstavnikov slovenskih organizacij v Italiji, ki ga vsako leto v novogo-riški mestni hiši priredi tamkajšnji župan Mirko Brulc. Srečanje je bilo tokrat zelo vsebinsko, k čemur so goste in gostitelje napeljali številni dogodki v zadnjih mesecih, ki so ali še bodo pretresali oba prostora, tako da se razgovoru o tem nekako niso mogli izogniti, kljub namenu, da si ob koncu leta sproščeno izrečejo voščila in zahvale za dosedanje sodelovanje. Dosedanji konzul v Trstu, ki je z upokojitvijo funkcijo predal pred kratkim, se je v povezavi z zgoraj omenjenim navezal na naslednjo primerjavo: »Nekatere slovenske občine, govorimo o tistih, ki so ob meji, so v primerjavi z italijanskimi v zadnjih letih doživele pravo ekspanzijo v razvoju: tu mislim na Novo Gorico v primerjavi z Gorico ali Sežano in Koper v primerjavi s Trstom. Čezmejnih stikov praktično ni več, razen s tremi slovenskimi občinami: Doberdobom, Števerjanom in So-vodnjami.« V nadaljevanju je Šušmelj, ki bo poslej novogoriškemu županu in parlamentarcu Brulcu svetoval glede čezmejnih vprašanj, dodal osebno mnenje, da je zaradi ljubosumja nato prišlo do ocene, da je treba slovensko manjšino utišati in zmanjšati njen vpliv, sicer bi preglasili italijansko sredino. Zato po njegovem mnenju ni slučaj, da je pred nekaj meseci prišlo do nenadne zamenjave goriškega prefekta Roberta De Lorenza, ki je bil Slovencem naklonjen, kot tudi ni naključen predlog jezikovnega zakona o manjšinah v Benečiji in Reziji ali pa nedavni zaplet na osnovni šoli v Barkovljah. »Gre za cel sklop, ki je globalno povezan v skupnem cilju: zmanjšati pomen Slovencev v Italiji. Vsa leporečja iz Rima bodo malo pripomogla k temu, da se bo kaj spremenilo. Tudi sporočilo po obisku Rupla v Rimu je zaskrbljujoče. Sam sem prepričan, da je finančni problem za manjšino šele na tretjem mestu, veliko večja sta psihološki in politični pritisk, ki ga doži- vlja,« meni Šušmelj. Podžupanja novogo-riške mestne občine, Darinka Kozinc je k vsemu povedanemu nato dodala še svoje začudenje oziroma retorično vprašanje, češ, kako je mogoče, da se 60-milijonski italijanski narod tako čuti ogrožen od dvomi-lijonskega slovenskega naroda. »Gorica bo slej ali prej postala slovenska,« se je oglasil goriški občinski svetnik in pokrajinski predsednik Slovenske skupnosti Silvan Primosig in takole pojasnil svoje razmišljanje: »Slovenska prisotnost v ekonomskem smislu bo v Gorici čedalje vidnejša. Gorica ne bo dobesedno postala slovenska; vedno je bila mešano območje, toda od narodnih domov, hotelov, do najboljših zgradb, če gledamo zgodovinsko, so vedno v Gorici imeli v rokah Slovenci. In to mislim, da se bo v bodoče ponovilo. Če italijanska stran ni dovolj agilna, živa, da bi sprejela ta izziv, bo logično, da bo Gorica - v tem smislu - postala slovenska.« »Pred očmi vseh nas je dejstvo, da je bil razvoj na Novogoriškem in tudi širše v zadnjih letih izredno živahen,« je pritegnil števerjanski župan Hadrian Corsi. »Na italijanski strani pa je ta čas bolj ali manj vladalo mrtvilo. Zato danes iz tega izhaja precej zavisti,« je povedal in za primer navedel vinarje na slovenski in italijanski strani Brd. »Brez dvoma so naši vinarji izredno uspeli na raznih tržiščih, toda tudi vinarji iz slovenske strani zelo dobro uspevajo v zadnjem času. Tako se je ustvarilo to ljubosumje. Pa tudi določeni apetiti iz starih časov še vedno obstajajo. Zato je neizbežno za slovensko narodnostno skupnost, ki živi v Italiji, da je poleg kulture, športa, skrbi za gospodarstvo, tako bomo lahko kljubovali kateremukoli viharju,« je prepričan Corsi, ki opozarja tudi na dejstvo, da ne le uradna Ljubljana temveč tudi »ja-ra kranjska gospoda«, kot se je izrazil, ne pozna določenih dejstev o čezmejnem prostoru, zato se stvari vse prevečkrat izkrivljajo. V nadaljevanju se je oglasil tudi Li-vio Semolič iz goriške SKGZ, ki je poudaril pozornost, ki so jo težavam manjšine namenile številne organizacije in politični vrh v Sloveniji in dodal upanje, da bodo s tem nadaljevali. Zaključil pa je s prošnjo, naj no-vogoriški župan posreduje pri velikih slovenskih ali tujih trgovcih v Sloveniji, ki se oglašujejo tudi čez mejo, naj to počno dvojezično in ne le v italijanščini. Da gre za dobrodošlo opozorilo, se je strinjal Brulc, ki GORICA - Župan odgovarja sindikatom »Število ur bolezenskih odsotnosti se je znižalo« »Neizpodbitno dejstvo je, da se je število bolezenskih odsotnosti uslužbencev goriške občine med junijem in novembrom letos bistveno znižalo v primerjavi z istim obdobjem v letu 2007.« Goriški župan Et-tore Romoli je včeraj odgovoril na izjave pokrajinskega tajnika sindikata javnih uslužbencev Cgil Luca Ma-niaja, ki ga je obtožil, da je v prejšnjih dneh predstavil napačne podatke o odsotnostih uslužbencev goriške občine po uvedbi odloka proti »lenuhom« ministra Brunette. »Med junijem in oktobrom letos so naši uradi zabeležili 8.343 ur odsotnosti med občinskimi uslužbenci. V istem obdobju lani smo zbrali 10.773 ur bolezenskih odsotnosti. Kot sem že povedal pred nekaj dnevi, je torej odsotnost zaradi bolezni po vladnem ukrepu upadla za 21,4 odstotkov,« je poudaril župan Ettore Romoli. Funkcionarka urada za osebje goriške občine je dodala, da Ettore Romoli bumbaca so bili podatki, ki ga je v prejšnjih dneh predstavil Mania (po le-teh naj bi se odstotek odsotnosti celo povečal), napačno interpretirani. »Sindikati so upoštevali le letošnje oktobrske podatke, ki so bili nadpovprečni, in jih primerjali s srednjim številom ur odsotnosti v celem letu 2007. Dejstvo je, da se je število ur bolezenske odsotnosti od julija dalje - ukrep je namreč stopil v veljavo 25. junija - močno znižalo,« je povedala funkcionarka. Z včerajšnjega sprejema na novogoriški občini foto k.m. se je zavezal, da bo še ta teden posredoval, obenem pa je postregel s pojasnilom, da trgovci to počno nehote, saj imajo večinoma sedeže v Ljubljani ter ne poznajo občutljivosti tega prostora. Ob pogovoru, ki se je na trenutke torej precej razvnel, so sogovorniki našli besede tudi za voščila in dobre želje ter zahvalo novogoriškemu županu za dosedanjo pomoč manjšini in priporočila, da se bo tudi kot poslanec in podpredsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu še naprej zavzemal zanje. Večina se je zavzela tudi za tesnejše in pogostejše stike z novogoriško občino v smislu medsebojnega obveščanja o aktualnih temah in iskanju morebitnih rešitev. Poleg že omenjenih so se sprejema udeležili še župana Sovodenj Igor Petejan in Doberdoba Paolo Vizintin, nov pokrajinski predsednik SSO za Goriško Walter Bandelj, Igor Tomasetig za ZSŠDI, ravnatelj SCVG Emil Komel Silvan Kerševan, predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, predsednica ZSKD za Goriško Vesna Tomsič, Damjan Paulin v imenu ZSKP in KC Lojze Bratuž ter ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel. Katja Munih GORICA-TRŽIČ - Smrti zaradi azbesta Tožilka zahteva dve leti zapora za bivša direktorja ladjedelnice Februarja razsodba o primeru Valent - Jutri rezultati tržaške preiskave Goriška javna tožilka Annunziata Puglia zahteva dve leti zaporne kazni za bivša direktorja družbe Fincantieri (nekoč Italcantieri) Manlia Lippija in Giorgia Rupinija. Postopek, ki mu sledi sodnica Manuela Bagattin, zadeva primer Antonia Valenta, bivšega delavca tržiške ladjedelnice, ki je umrl leta 1998 zaradi azbestoze. Razsodba je bila na goriškem sodišču napovedana za včerajšnji dan, vendar so jo prenesli na 16. februar. Medtem je problematika goriškega javnega tožilstva, ki beleži zaradi nezadostnega števila zaposlenih velike zamude tudi pri obravnavah postopkov o smrtih zaradi azbesta, prispela v senat. Senatorja DS Felice Casson in Carlo Pe-gorer sta namreč na ministra Alfana naslovila vprašanje, v katerem opozarjata na potrebo po okrepitvi organika goriškega tožilstva. »Na območju, ki je v njegovi pristojnosti, je v zadnjih devetih letih prišlo do 1.921 primerov obolelosti zaradi izpostavljenosti azbestu,« opozarjata senatorja in dodajata, da je število sodnih postopkov, ki so povezani z delovnimi boleznimi, na Goriškem krepko naraslo. Del preiskav, ki se tičejo smrti zaradi vdihavanja azbestnih vlaken, je zato letos poleti prevzelo tržaško javno tožilstvo. Beniamino Deidda, glavni tožilec javnega sodišča v Trstu, je v ta namen ustanovil posebno preiskovalno ekipo, ki se je posvetila izključno postopkom o smrtih zaradi azbesta. Rezultate preiskave bo Deid-da predstavil jutri. ŠLOVRENC - Prometna nesreča na deželni cesti 56 V trčenju ranjen moški 38-letnega Massima Marina so s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico Izsiljena prednost je po vsej verjetnosti povzročila prometno nesrečo, do katere je prišlo včeraj zjutraj v Šlo-vrencu. Na deželni cesti 56 sta silovito trčila avtomobil znamke alfa romeo 145 in kombi, v nesreči pa je bil ranjen moški. Ponesrečil se je voznik avtomobila Massimo Marino, 38-letnik iz Šlo-vrenca, ki so ga po nezgodi odpeljali na zdravljenje v videmsko bolnišnico. Za volanom kombija je sedel 34-letni No-vogoričan K.K., ki ni utrpel poškodb. Do trčenja je prišlo okrog 8.25. Kombi je vozil po ulici Nazionale v smeri iz Šlovrenca proti Gorici, Marino pa je z avtomobilom alfa romeo pri-vozil s svojega dvorišča na glavno prometnico. Iz vzrokov, ki jih preučuje goriška prometna policija - po nekaterih virih naj bi 38-letnega Marina obšla slabost -, je voznik kombija trčil v zadnjo stran avtomobila, ki je zavozil in zadel drog javne razsvetljave. Na kraju so posredovali rešilna služba 118, ki je poklicala na pomoč rešilni helikopter, prometna policija in goriški gasilci. Avtomobil alfa romeo je trčil v drog javne razsvetljave bumbaca 24 Torek, 16. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Na Gradini božična tržnica in pokušnja medu in sirov Žlahtni proizvodi kraškega kmetijstva V sirih vonjave kraške gmajne - Med je različen glede na letne čase Zadruga Rogos je v nedeljo sklenila letošnje pobude s prireditvijo Presenečenje v rezervatu, ki je potekala v znamenju raznih dejavnosti, sicer pa jo je nekoliko pogojevalo muhasto vreme. Zaradi dežja so morali odpovedati voden ogled naravnega rezervata Prelosnega in Doberdobskega jezera, tudi otroci pa se niso mogli preizkusiti v prostem plezanju na stenah ob zavetišču Cadorna. Kljub odpovedi nekaterih dejavnosti je bilo v centru Gradina živo, saj so v kraški sobi priredili božično tržnico, v spodnji dvorani pa pokušino različnih vrst medu in sira. V kraški sobi je bilo postavljenih na ogled več obrtniških in umetniških izdelkov. Lui-gia Zian iz Gorice je razstavila izdelke iz sivke, Leonarda Gemellaro iz Červinjana pa predmete, spletene iz koruznih listov. Cirila Šmid iz Železnikov je v Doberdob pripeljala dražgoške in loške kruhke, Valentina To-minec iz Branika pa statve in ročno izdelane tkanine. Olga Černic iz Sovodenj je postavila na ogled klekljarske mojstrovine, domačin Viljem Ferletti je razstavil okvirje in druge izdelke, ki jih kuje iz železa, medtem ko je Eda Miklus iz Jamelj razkazala steklene izdelke. V dvorani, ki so jo opremili s prispevki goriške pokrajine v okviru evropskega projekta za ovrednotenje tipičnih kmečkih pridelkov Valo - PT, so priredili pokušino sirov in medu. Goste je v imenu zadruge Rogos pozdravila Ana Černic, zatem pa sta spregovorila pokrajinska odbornica Mara Černic in doberdobski podžupan Nordio Gergolet. Oba sta pohvalila pobudo zadruge Rogos, sploh pa sta poudarila velik pomen ovrednotenja naravi prijaznega kmetijstva, ki se širi po Krasu. Svoje vrhunske proizvode, v katerih je mogoče začutiti vonjave kraške gmajne, so predstavili sirarna Vidali iz Bazovice, ki prideluje kravji sir, kmetija Francetovi iz Nove vasi, ki se ukvarja s kozjerejo, in sirarna Kandus iz Vrtovina, ki nudi ovčji sir. Si-rarji so predstavili glavne značilnosti svojih kmetij; Vidalijevi so tako povedali, da imajo 40 krav, pri Francetovih je 50 koz, sirarna doberdob - Silvano Ferfolja čebelari že sedem let Ob Doberdobskem jezeru rešeljikov raj za čebele Silvano Ferfolja je na Gradini poleg medu razstavil tudi voščene izdelke altran Ob Doberdobskem jezeru raste veliko rešeljik, zato pa na tem območju Silvano Ferfolja v pomladanskih mesecih postavi svoje panje, da se čebele napasejo po malih belih cvetovih. »S čebelarstvom sem se pričel ukvarjati pred šestimi-sedmimi leti, zdaj pa imam med 35 in 40 čebeljih družin,« pojasnjuje Ferfolja, ki sicer stanuje v Doberdobu, kjer je zaposlen kot občinski uslužbenec. Zanj je torej čebelarstvo konjiček, ki mu posveti velik del svojega prostega časa. »S čebelami je ogromno dela, saj je treba redno skrbeti zanje. Ne glede na to daje čebelarstvo tudi velika zadoščenja, saj je med, pridelan na Krasu, zelo kakovosten,« pravi Ferfolja in razlaga, da svoje panje seli glede na letne čase. Ob cvetenju akacij jih prenese na območje med Gabrjami in Rubij-skim gradom, ko cvetijo lipe in re-šeljike, pa se njegove čebele pasejo v okolici Bazovice oz. ob Doberd-obskem jezeru. Poleg njega se v Doberdobu ukvarja s čebelarstvom še nekaj domačinov, med katerimi ima največ panjev, in sicer 12, Miloš Kosič. (dr) Kandus pa predeluje mleko 60 ovc. Med so ponudili v pokušino domačin Silvano Ferfolja ter čebelarstvi Trobec iz Štanjela in Settimi-Ziani iz Trebč; čebelarji so pojasnili, da se med proizvaja na različne načine in da se spreminja glede na letne čase. Trobčevi tako svoje panje premikajo od poletja do jeseni; najprej jih postavijo bližje morju, zatem pa jih pomikajo proti Divači. Pri čebelarstvu Settimi-Ziani pustijo čebelam, da same po- iščejo cvetni prah, kljub temu pa pridelajo več vrst medu. Čebelarji so nazadnje razložili, da maja pridelujejo rešeljikov med, junija aka-cijev in cvetlični, julija lipov, ob zaključku poletja pa kostanjev. (dr) Poleg medu je bilo na Gradini mogoče pokusiti tudi medico altran Valentina Tominec razkazuje delovanje svojih statev altran Nova banka v Štandrežu Bančni zavod »Cassa di risparmio del Friuli-Venezia Giulia« je včeraj odprl novo podružnico v ulici San Michele v Štandrežu. Na odprtju so bili prisotni goriški župan Ettore Romoli, občinski odbornik Guigo Pettarin, pre-fektinja Maria Augusta Marrosu, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Obizzi in predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata. V novi podružnici bodo zaposleni štirje uradniki, ki bodo zagotavljali vse potrebne bančne storitve družinam in podjetjem. Predstavniki bančnega zavoda, ki spada v skupino Intesa-San Paolo, so poudarili, da so novo podružnico odprli, ker želijo biti čim bolj prisotni na teritoriju. Nove prostore je po odprtju blagoslovil štandreški župnik Karlo Bolčina. Poroke s priseljenci Prefektinja Maria Augusta Marrosu je včeraj ob prisotnosti kvestorja Antonia Tozzija in pokrajinskega poveljnika ka-rabinjerjev Roberta Zulianija v kasarni Massarelli v Gorici vodila srečanje, na katerem so se s predstavniki občin goriške pokrajine pogovarjali o porokah med italijanskimi državljani in priseljenci. Kvestura želi določiti upravni postopek, ki bi občinam pomagal pri sklepanju civilnih porok med priseljenci in domačini. Pismo Sorgove žene 15. oktobra se je v tržiški ladjedelnici Fincantieri smrtno ponesrečil Michele Mauro Sergo. Dva meseca po tragični nesreči je njegova žena Antonella skupaj s hčerko Mary odposlala odprto pismo vsem delavcem iz tržiške ladjedelnice Fincantieri in drugih industrijskih obratov, ki so jima pomagali in izrazili solidarnost. Vsem se je zahvalila za pomoč, hkrati pa ugotavljala, da se na enak način niso odzvali iz družbe Fincantieri. Sorgova žena se je nazadnje zahvalila učiteljem in osebju osnovne šole v Štarancanu in tamkajšnjemu županu Lorenzo Presotu, ki so ob tragičnem dogodku pokazali veliko mero občutljivosti. Tatovi spet na delu Na Tržiškem so tatovi spet na delu. Potem ko so 6. decembra obiskali osem stanovanj v Štarancanu, so konec tedna bili na delu v Tržiču. V dveh stanovanjih v ulicah Petrarca in San Giusto so vlomili v soboto zvečer, v tri v ulicah Acque Gradate in D'Annun-zio pa v nedeljo. Povsod so s seboj odnesli izključno zlatnino in denar, drugih predmetov pa se niso dotaknili. Tatvina ni uspela edino v ulici Gigli, kjer so lastniki stanovanja prišli domov in spravili v beg tatove. Po mnenju preiskovalcev naj bi tatvine zakrivila skupina nomadov. Pravljica o vitezu V Goriški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 17. uri predstavitev pravljice Zgodba o vitezu Galu Timoteju in treh princeskah. Knjigo bo predstavila avtorica Špela Tratnik v pravljični sobi knjižnice, kjer bo na mladinskem oddelku obenem na ogled tudi razstava originalnih ilustracij iz knjige. (km) nova gorica - Pod Streliško potjo bodo v štirinajstih mesecih zgradili tri stanovanjske bloke Temeljni kamen za 45 neprofitnih stanovanj Dogodku so prisostvovali predstavniki goriškega in tržaškega podjetja Ater, ki se zanimajo za sodelovanje z novogoriškim stanovanjskim skladom Pod Streliško potjo v Novi Gorici, v bližini nekdanjega mejnega prehoda na Erjavčevi - Ška-brijelovi ulici, so v včeraj predstavniki občine, stanovanjskega sklada in ajdovske družbe Primorje slovesno položili temeljni kamen za izgradnjo treh stanovanjskih blokov, v katerih bo 45 neprofitnih stanovanj. Dogodku so prisostvovali tudi predstavniki tržaškega in goriškega stanovanjskega sklada Ater, ki so z zanimanjem prisluhnili, kako tovrstni projekti potekajo v Sloveniji. Investicija, ki bo veljala 3,5 milijona evrov, bo dokončana v 14 mesecih, zagotavljajo v družbi Pri-morje, ki je bila na razpisu izbrana za izvedbo gradbenih del kot najugodnejši ponudnik. Trije stanovanjski bloki bodo imeli skupaj 90 parkirnih mest. Kot pojasnjuje direktorica občinskega sta- novanjskega sklada Nataša Leban je na njihovi listi za pridobitev neprofitnega stanovanja trenutno 150 prosilcev, ponudba tovrstnih stanovanj pa je še krepko pod povpraševanjem. Letos so sicer namenu predali 40 neprofitnih stanovanj, do leta 2011 pa naj bi na podlagi razvojne strategije sklada zagotovili najmanj še 200 stanovanjskih enot. Kljub temu, da se sklad sooča s finančno krizo, Le-banova zatrjuje, da je denar za izgradnjo stanovanj pod Streliško ulico zagotovljen. »Priliv v občinski proračun je sicer manjši kot smo pričakovali,« dodaja novogoriški župan Mirko Brulc in nadaljuje: »Sedaj pripravljam proračun za dve leti, ki bo manjši za okrog 2 milijona evrov, tudi v stanovanjskem skladu imamo finančne težave, ki pa jih bomo rešili. V ta namen moramo pridobiti tudi sredstva iz republiškega stanovanjskega sklada.« Župan še poudarja, da se v občini soočajo s pomanjkanjem ustreznega prostora za nadaljnje gradnje, rešitve se sicer obetajo s spremembo namembnosti iz kmetijskih zemljišč v zazidalna. Mesto bodo širili predvsem na območje Ajševice, saj, tako župan, razen na območju Ščeden pri Solkanu in ob sodišču v mestnem jedru, drugih možnosti ni. Ponedeljkovemu dogodku so, kot rečeno, prisostvovali tudi predstavniki goriškega in tržaškega podjetja Ater. »Zanimajo se za naše investicije, prišli so predvsem pogledati, kako je pri nas. Sicer pa med seboj sodelujemo le v smislu pogovorov, poslovnega sodelovanja še ni. Zavirajo nas predvsem različne zakonodaje v obeh državah,« še dodaja direktorica Lebanova. (km) Nameščajo temeljni kamen foto k.m. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 16. decembra 2008 25 gorica - Predstavitev zadnje brošure sKultura 2001 Teden kiparskega navdiha ujeli v pestro publikacijo V njej najdemo podrobne podatke o ustvarjalcih, ki so se lani oktobra udeležili delavnic na Jeremitišču Društvo sKultura 2001 je v soboto zvečer priredilo v reprezentančni dvorani Po-rajinskih muzejev v grajskem naselju predstavitev brošure sKultura 2001 - izvedba 2007. Novinar Jurij Paljk predstavlja v uvodnem prispevku pobudo, ki je pred nekaj več kot enim letom v oktobru že četrtič potekala na Jeremitišču, kjer se za teden dni zberejo kiparji in kiparke na ustvarjalni delavnici. Lani so se odzvali vabilu prireditelja Norma Antonini, Marco Bernot, Maria Teresa Cetani, Peter Gotthardt, Danijela Mršulja, Er-manno Plozzer in Zoran Poznič. Že imena in priimki kažejo na mednarodni značaj dejavnosti, ki predvideva oblikovanje lesa. Tri mesece prej, od 7. do 14. junija, se je prav tako v Štandrežu zbralo nekaj študentov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane in Šole mozaika iz Spilimberga na 3. Mladinskem kiparskem srečanju. Oblikovali so kamnit izdelek in mozaik ter ju postavili na »nikogaršnjo zemljo« na nekdanjem mejnem prehodu Štandrež - Vrtojba v spomin na odpravo meje. V lepi, bogato opremljeni in strokovno izdelani brošuri, ki jo je oblikoval Franko Žer-jal in tiskala Grafica Goriziana, najdemo vse podrobne podatke o ustvarjalcih in dveh pobudah vključno z vsemi društvi in ustanovami, ki so sodelovale. Posebej izstopajo pokrajina Gorica, občina Gorica, občina Šempeter - Vrtojba, krajevna skupnost Štandrež, dežela FJK, ElettroGorizia in Sklad Goriške hranilnice. Okrog petintrideset prisotnih je najprej pozdravil Marjan Brescia, sledil je glasbeni utrinek na kitaro, ki ga je podal Michele Schincariol, nato je glavni nagovor posredoval Jurij Paljk. Tamara Butkovič in Chia-ra Mucci sta občinstvu prebrali osebne opise kiparjev in kipark, medtem ko so se na stenskem ekranu vrstile podobe njihovih del. Zadovoljstvo in spodbudne besede so med potekom programa posredovali Marko Ma-rinčič za pokrajino Gorica, predstavnik Sklada Goriške hranilnice in ravnatelj šole iz Spilimberga. (a.r.) Marko Marinčič, Jurij Paljk, Chiara Mucci in Tamara Butkovič (desno); del udeležencev predstavitve BUMBACA nova gorica Gospel poslastica s skupino iz Alabame Kdor sinoči ni prišel na svoj račun v goriškem Kulturnem domu, kjer so bile vse vstopnice za koncert skupine Antony Morgan's iz Har-lema razprodane, lahko nadoknadi zamujeno priložnost z današnjim izrednim gospel koncertom v Novi Gorici, kjer bo nastopila svetovno znana skupina Sjuwana Byres & Childern of God iz Alabame. Skupna pobuda obeh goriških kulturnih domov »Go Gospel 2008« je torej naletela na pozitiven odmev in dosegla zastavljene cilje. Današnji večer v Novi Gorici se napoveduje ravno tako kot prava poslastica za ljubitelje tovrstne glasbe. Severnoameriška država Alabama, iz katere prihaja skupina Sjuwana Byers, je namreč žarišče črnske duhovne glasbe; od koder prihaja na tisoče gospel pevcev. Koncert v Novi Gorici, ki se bo pričel ob 20.15, prirejata v okviru pobude »Go Gospel 2008« goriški in novogoriški Kulturni dom pod pokroviteljstvom goriške in no-vogoriške občinske uprave. Pri blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici (Bevkov trg 4 - tel. 00386-5-335 40 16) je v polnem teku predprodaja vstopnic, ki stanejo 12 evrov. Podelijo štipendije Na sedežu Funcacije goriške hranilnice v Gorici bodo danes ob 11.30 podelili štipendije konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola. Vsak po 500 evrov bodo prejeli Valentina Codeluppi, Giulia Cragnolini, Elisa Azzano, Valentina, Forciniti, Elena Del Santo, Tanja Lunardelli, Sara Pastorcich, Fabiana Baldin in Andrea Filippo Romani. doberdob - Srečanje sindikata SPI-CGIL Težavni četrti teden Tudi v goriški pokrajini vedno več upokojencev s težavo pride do konca meseca Z doberdobskega srečanja sindikata SPI-CGIL BUMBACA Življenjski stroški se višajo, pokojnine pa so vedno enake. Da vedno več upokojencev s težavo pride do konca meseca, je v petek v doberdobskem agrituriz-mu Kovač opozoril Pino Novati, tajnik sindikata SPI-CGIL za ronško okrožje, v katero je vključena tudi do-berdobska občina. Tradicionalnega srečanja pred bo-žično-novoletnimi prazniki so se udeležili številni člani doberdobske sekcije sindikata SPI-CGIL, ki so soglašali z Novatijem, da je tudi za upokojence goriške pokrajine četrti teden v mesecu vedno bolj problematičen. Med svojim nagovorom je ob tem Novati izrazil zadovoljstvo nad množično prisotnostjo upokojencev in mladih na petkovem pokrajinskem shodu CGIL v Tržiču, ki se ga je udeležila tudi številna skupina ma-nifestantov iz doberdobske občine. Srečanje pri Kovaču se je začelo s pozdravom do-berdobskega tajnika SPI-CGIL Olinta Zanierja, prisotna pa je bila tudi delegacija upokojencev iz pobratene Prva-čine. Ob robu srečanja je Sonja Božič, ki skrbi za do-berdobsko okence SPI-CGIL, povedala, da v občini Doberdob ni nihče zaprosil za socialno kartico. Do nje imajo namreč pravico upokojenci, ki ne presežejo 6.000 evrov letnih dohodkov in ki imajo res velike težave s pre- življanjem. Čeprav ni nihče zaprosil za kartico, to še ne pomeni, da se imajo vsi doberdobski upokojenci lepo; tudi med njimi je namreč - podobno kot drugje po Italiji - vedno več takih, ki se morajo marsičemu odpovedati, da jim ne zmanjka denarja pred koncem meseca. doberdob - Miklavževanje društva Hrast Ekološko ozaveščeni Bradatega svetnika so pričakali z igrico z okoljevarstvenim naukom Del nastopajočih otrok V petek, 5. decembra, je pridne in ubogljive otroke obiskal Miklavž in jih razveselil z najrazličnejšimi darovi. Seveda je bradati svetnik obiskal tudi slovenske vasi na Goriškem, kjer se je mudil po številnih društvenih sedežih. V Doberdobu je tradicionalno miklavževanje priredilo društvo Hrast, ki tovrstno pobudo izpeljuje že dobrih trideset let. Gre za pobudo, ki je postala že pravi vaški običaj in ki leto za letom v župnijsko dvorano ne prikliče samo množico otrok, ampak tudi njihove starše ter dedke in babice. V dvorani se skratka zbere celotna vas. Otroci od 6. do 12. leta starosti v pričakovanju na dobrega svetnika vsem prisotnim pripravljajo prijetno dramsko igrico, ki je uvod v prihod Miklavža. Letos so otroci uprizorili ekološko dramsko igrico Do tiste stezice, ki je nastala izpod peresa Vike Grobovšek in je bila ob tej priliki nekoliko prirejena. V režiji Mate- FOTO A.C. je Černic se je več kot 40 otrok spoprijelo z zabavnimi pravljičnimi vlogami na odrskih deskah doberdobske župnijske dvorane. Otroci so številni publiki predstavili pravljično zgodbo z okoljevarstvenim naukom. Šlo je namreč za zgodbo petih razbojnikov, ki so hoteli uničiti gozd, poseči drevesa in se zne-sti nad naravo. Temu so se uprli prebivalci gozdov začenši z vilami in palčki. Domislili so se številnih rešitev in po večkratnih poskusih svojo nalogo tudi uspešno izpeljali. Gozd je bil rešen, vile in palčki pa so lahko naprej v njem mirno živeli. Drugi del večera je bil seveda namenjen Miklavžu, ki je s pomočjo angelov na odru delil darila. Prisotni so bili seveda tudi hudiči, ki so vsem v dvorani grozili z dolgimi šibami. Na vrsto so tudi v tem delu vsekakor prišli vsi otroci, ki so s starši do zadnjega kotička napolnili doberdobsko župnijsko dvorano. (ač) 26 Torek, 16. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V KC Lojze Bratuž se je začel niz lutkovnih predstav Račka Olivia in žaba Carletto uvedla letošnje Zimske popoldneve Z lepo obiskano gledališko predstavo »Olivia paperina«, ki je v soboto popoldne potekala na odru kulturnega centra Lojze Bratuž, se je pričela deseta izvedba Zimskih popoldnevov. Abonma lutkovnega gledališča za otroke že deseto leto zapored prireja goriški Center za lutkovno gledališče CTA v sodelovanju s slovenskim kulturnim hramom, ki nudi na razpolago svoje prostore. Množica otrok je v spremstvu staršev v skoraj eno uro trajajoči predstavi spoznala račko Oli-vio, najnovejšo animirano živalco, ki je nastala po domišljiji priznanega italijanskega ilustratorja in oblikovalca satiričnih vinjet Francesca Tullia Altana. Predstava je sicer na odru kulturnega centra Lojze Bratuž doživela že drugo ponovitev, saj so Altanovo lutkovno igro že odigrali v poletnih mesecih v okviru Alpe Adria Puppet Festivala. Odrska uprizoritev v kateri sta glavno vlogo imela igralca Elena De Tullio (račka Olivia) in Loris Dogana (žaba Carletto) želi otrokom predstaviti prispodobo med dogodivščinami račke Olivie, ki skupaj z žabo Carlettom odraca v širni svet in otroštvom, obdobjem v katerem tudi človek začne spoznavat svet in vse kar ga obdaja. Za scenografijo sta poskrbela Pierpaolo Bisleri in Greta Podesta, lutke in kostume je izdelala Maria For-nasari medtem ko je za glasbeno doga- Račka Olivia in žaba Carletto na odru kulturnega centra Lojze Bratuž bumbaca janje na odru, ki ga prepletajo otroške ri-marije poskrbel Aldo Tarabella. Naslednja predstava v okviru Zimskih popoldnevov bo na sporedu vedno v kulturnem centru Lojze Bratuž v soboto, 10 januarja, ob 16.30. Otrokom se bo pred- stavil lutkar Silvano Antonelli s predstavo Storia di un palloncino.Popoln program predstav Puppet festivala je na voljo na spletni strani www.ctagorizia.it. Za informacije in vstopnice je na razpolago telefonska številka 0481-537280. (VaS) Pilatov evangelij V goriškem gledališču Verdi bo danes ob 20.45 gledališka predstava »Il Vangelo secondo Pilato«, ki jo je režiral Erik Emmanuel Schmitt. Nastopila bosta Glauco Mauri in Roberto Sturno. Razlogi vprašanj Člani gibanja »I Verdi del Giorno« prirejajo jutri ob 21. uri v piceriji Lampione v ulici Pellico v Gorici srečanje o petih občinskih referendumih, ki jih je s podpisom podprlo 450 občanov. Prireditelji srečanja bodo pojasnili razloge, zaradi katerih so se odločili za zbiranje podpisov. Posebno pozornost bodo namenili referendumu, s katerim so hoteli preprečiti obnovo trga Sv. Antona. Zaposlijo operaterja V pokrajinskem uradu za delo v ulici Alfieri v Gorici bodo v petek, 19. decembra, zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto socialno-zdravstvenega operaterja, ki bo zaposlen pri goriški občini za obdobje treh mesecev s polnim urnikom. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. U Kino fî Razstave GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 2: 17.40 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10 - 22.10 »La fi-danzata di papa«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Come Dio comanda«. Dvorana 3: 17.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10 - 22.10 »Saw V«. Dvorana 4: 17.30 »Twilight«; 20.30 »Racconto di Natale«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »La felicita porta fortuna«. Koncerti ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 16. decembra, ob 20.45 gledališka predstava »Il sindaco del rione sanita« s Carlom Giuffrejem; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: danes, 16. decembra, ob 20.45 bo gledališka predstava »Il vangelo secondo Pilato« Erica Emmanuela Schmitta (igrajo Glauco Mauri, Roberto Sturno in Marco Bianc-hi); informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. DVS BODEČA NEŽA - VRH SV. MIHAELA IN DPZ KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine vabita na Božični koncert v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v cerkvi v Sovodnjah. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE organizira vsakoletni božični koncert za člane, ki spada tudi v sklop praznovanj stoletnice banke, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopil bo Orkester slovenske vojske s tenoristom Janezom Lotričem. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV GORICA, ADVSG, ADO in ADMO vabijo na božični koncert z naslovom »Parole e Musica per la Vita« z glasbeno šolo Roland v četrtek, 18. decembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 20. decembra, ob 16. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo koncert z naslovom »Il grande repertorio Ottocentesco per violoncello e pianoforte«. Nastopila bosta violončelist Andrea Musto in pianist Ferdinando Mussutto; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v torek, 30. decembra, ob 20.45 bo nastopila romunska filharmonika Jora iz Bacaua z novoletnim koncertom; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. de Gironcolija z naslovom »In-con-tro«; do 6. januarja 2009 vsak dan razen srede. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava kiparja Marca Bernota in slikarja Edoarda Pi-rusela z naslovom »Memorie di ci-vilta«; do 5. januarja med 10.30 in 18.30, ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter praznikih zaprto. V KNJIGARNI CORRISPONDENZE na trgu sv. Antona 18 v Gorici bo do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brin-celj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 3342294517). V POKRAJINSKI PALAČI V GORICI je na ogled razstava starih fotografij in eksponatov aleksandrink; do 19. decembra. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpi-nova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Giorgia Valvassorija; do 30. januarja vsak dan med 10. in 19. uro. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za Trubarjevo obeležje na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). GORICA SE SPOMINJA je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Arman-du Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašu-kova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. DRUŠTVO ARS vabi na ogled prodajne razstave v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Razstavljajo Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolec, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Seme in Miha Žorž; do 31. decembra po urniku Katoliške knjigarne. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi do 18. decembra na ogled razstave člana Agostina Colle v gostilni »Ai Tre Ami-ci« v ul. Oberdan v Gorici. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabo-tin iz Štmavra vabi na ogled 7. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori nad Solkanom; do 11. januarja med 10. in 18. uro. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 15. januarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazio-necarigo.it, tel. 0481-537111). PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA NATALE 2008« bo odprta do sobote, 10. januarja, v prostorih knjigarne Editrice Goriziana na korzu Verdi 67 v Gorici. V BARU RULLO na trgu XXIV Maggio v Krminu je na ogled razstava slik in risb Roberta Cantaruttija in Luciana S Izleti SPDG prireja udeležitev na nočnem spominskem pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dražgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 320-1423712 (Andrej). Ü3 Obvestila KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 347-2965932 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Dijaškem domu v Novi Gorici. Poskrbljeno bo za družabno novoletno srečanje s kratkim kulturnim programom, primerno večerjo in bogato tombolo. Igral bo glasbenik Silvo. Prijave do razpoložljivim mest. Vpisujejo Saverij Rožič (0481-390688), Ana Kuzmin (tel. 0481-78061), Ivo Tomsič (tel. 0481-882024) in Karla Vi-zintin (tel. 0481-882183). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z napravo velomatic: ul. III Armata - danes, 16. decembra, 14.30-15.30. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v kulturnem centru v Jam-ljah. Ob priložnosti bodo izdali izkaznice za leto 2009 članom in anti-fašistom, ki bi želeli vstopiti v borčevsko organizacijo, in se pogovorili o pobudah sekcije za leto 2009. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo zaprti 24. decembra, 31. de- cembra popoldan in 2. januarja. Urad v ul. Verdi 44 v Tržiču pa bo zaprt od 22. decembra do 5. januarja, odprt bo 12. januarja 2009. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica; vodita jo Maja Devetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. 0 Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ vabi na božični-co danes, 16. decembra, ob 20. uri v kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu. Nastopili bodo otroška pevska skupinica Oton Župančič, vokalna skupina Sraka, Zbor goriških upokojencev ter pevski zbor Tončke Čok iz Lonjerja. Nazdravili bodo novemu letu in se poslovili od starega ob žlahtni kapljici in prigrizku. UČENCI IN UČITELJI osnovne šole Josip Abram iz Pevme in otroški vrtec vabijo na božičnico, ki bo v petek, 19. decembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi v Pevmi. Sodelujejo moški zbor iz Štmavra in cerkveni pevski zbor iz Pevme. AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo ženska pevska skupine Vesna iz Križa, otroški pevski zbor Kremenjak, plesni skupini Kremenjak, jameljski otroci in mešani pevski zbor iz Gorjanskega. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno boži-čnico v četrtek, 18. decembra, ob 20. uri v telovadnici na drevoredu 20. septembra v Gorici. Nastopajo skupine Gymplaya, športne in športno-ritmi-čne gimnastike, volleya, minivolleya in športnega plesa. V OSNOVNI ŠOLI ALOJZ GRADNIK v Števerjanu bo danes, 16. decembra, ob 14. uri božičnica otrok iz vrtca in osnovne šole. NAŠ ŠPORTNIK 2008, zaključna prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske, bo v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. BETLEHEMSKO LUČ MIRU bodo Sol-kanci izročili sosedom iz Pevme, Štma-vra in Oslavja v soboto, 20. decembra, ob 17. uri na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi) v Štmavru. Kulturni program bodo izoblikovali pevci cerkvenega pevskega zbora Solkan, skavti s poslanico miru, OPZ in MPZ Štmaver. Sledijo družabnost in božična ter novoletna voščila. DRUŠTVO EQUILIBRI prireja literar-no-glasbeno srečanje v okviru niza »Fare voci« v oštariji Alchimista v ulici Garibaldi v Gorici v četrtek, 18. decembra, ob 20.45. Pesnik Roberto Marino Masini bo predstavil svojo novo zbirko, ob njem pa bodo sodelovali še Mauro Punteri, Jurij Paljk, Gabriella Gabrielli in Giorgio Colugnatti. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA obvešča, da je predstavitev Jadranskega koledarja 2009, ki je bila napovedana za danes, 16. decembra, v Fei-glovi knjižnici v Gorici, odložena na kasnejši datum. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Bruno Coren s pokopališča v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 14.30, Adele Irma Braida vd. Bosa (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču v Koprivnem. DANES V RONKAH: 10.50, Erlinda Vittor vd. Danelut s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.50, Emilio Fabris iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na glavno pokopališče; 11.50, Giorgio Zocco iz bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V PIERISU: 11.00, Maria Poian vd. Delpin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in v Videm za upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.00, Tullio Martelos v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 16. decembra 2008 27 trst - Praznični petkovi večeri SSG Iztok Mlakar, primorski komedijant in vse bolj poet Kantavtorja je tudi v tržaškem Kulturnem domu spremljal David Šuligoj V prazničnem decembru je Iztok Mlakar z zvestim Davidom Šuligojem v Trst prinesel dve nadvse dobrodošli darili: sebe oz. prijeten večer in pa novo zgoščenko, Romance brez krjance. Koncert, s katerim je Slovensko stalno gledališče na nadvse prikladen način uvedlo svoj niz petkovih koncertov, je bil razprodan v trenutku, samo najzvestejši tržaški oboževalci svojstvenega primorskega kantavtorja so si zagotovili peščico vstopnic, kolikor jih je bilo na prodaj pri blagajni tržaškega Kulturnega doma; vsi ostali pa se zaenkrat lahko tolažijo z zagotovilom SSG, da bo Iztok Mlakar s svojim bolj komorno zasnovanim nastopom januarja spet v gosteh v Trstu. Če maloštevilčnost obiskovalcev, ki jo zahteva Mlakar, spravlja organizatorje v težave, oboževalce pa v stress, je pa tudi res, da te osreči, ko se prebiješ med »izbrance«. Med nastopajočim, ki je skoraj v fizičnem dotiku z občinstvom, in obiskovalci se nemudoma vzpostavi dialog, ki ga Iztok Mlakar mojstrsko spodbuja, k prijetnemu vzdušju pa svoje prispeva tudi kozarec vina s prigrizkom, kar sodi med stalne sestavine nastopov »ljudskega« primorskega kantavtorja. Umrl H. Tappert znani Derrick Na eni od klinik v Munchnu je v soboto umrl nemški igralec Horst Tappert, ki se je proslavil z vlogo policijskega inšpektorja Derricka v televizijski nadaljevanki nemške mreže ZDF z istim naslovom. Tappert je bil star 85 let. Novico je včeraj za nemško tiskovno agencijo dpa potrdila igralčeva vdova Ursula. Ursula Tappert je še povedala, da se je mož do pred kratkim še dobro počutil in bil poln zaupanja vase. V zadnjih dneh pa se mu je zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo. Podrobnosti ni želela navesti. Tappert je maja letos ob 85. rojstnem dnevu dal svoj zadnji intervju za revijo Bunte. Bunte je danes na svoji spletni strani tudi zapisala, da je Tap-pert v vlogi inšektorja Stephana Derricka postal kultna figura, serijo so predvajali v več kot sto državah. Med letoma 1973 in 1997 je v naslovni vlogi nastopil v skupaj 281 epizodah. V javnosti se je s kolegom Fritzem Wepperjem, v seriji s svojim asistentom Harryjem Kleinom, pojavil še leta 2004, ko je predstavil animirani film »Derrick«. Pot igralca je začel v gledališču, nastopal je v več nemških mestih, ob koncu 50-ih let pa je začel nastopati še na filmu in TV. Leta 1998 je prejel nemško medijsko nagrado bambi za življenjsko delo. (STA) Umrl španski skladatelj Barce V rodnem Madridu je v nedeljo umrl Ramon Barce, eden najbolj pomembnih španskih skladateljev 20. stoletja. Novico o smrti 80-letnega glasbenika, ki je napisal okoli 120 del, je včeraj sporočila Akademija lepih umetnosti v Madridu.Barce je bil najbolj pomembni predstavnik t.im. generacije 1951, ki si je po državljanski in II. svetovni vojni zadala za nalogo oživiti glasbeno življenje v Španiji. Barce je pisal simfonije, dela za godalne kvartete in komorne orkestre, pa tudi klavirske in orgelske skladbe. Poleg tega je pisal glasbene kritike ter flozofske in sociološke razprave. Veljal je za zagovornika »resne glasbe« in nasprotnika folklore. »Težko se je bilo osvoboditi vplivov folklore,« je ob neki priložnosti dejal Barce. (STA) Srečneži, ki so se uspeli prebiti na kakšen njegov koncert, vedo, da Iztok Mlakar, ki ga na več instrumentov spremlja David Šuligoj, pripravi zaokrožen nastop, kjer se lepo prepletata pripovedovanje in pesem. Na tokratni mrzel petkov večer je bil še posebej razpoložen in je v pripoved nanizal več spominov kot dovtipov, po katerih sicer slovi. Precej širok časovni razpon je zaznamoval tudi izbor pesmi, od starejših, ki jih je občinstvo dobro poznalo in jih je tudi »pomagalo« peti, do novejših, ki so zbrane na novem cd-ju. Morda je bil Iztok Mlakar, ki ga odlikuje pristen, ljudski humor na tržaškem koncertu nekoliko otožnejši kot sicer: morda so k takšnemu vtisu prispevale novejše skladbe, ki so nežne ( npr. Bose noge) in ki nekoliko odstopajo od njegovih najbolj poznanih (npr. Oče-naš), morda gre za nesporno dejstvo, da za vse »cajt pasava« (kot je s kozarcem »rdeče prve pomoči« v roki sebi in drugim priznaval Mlakar), morda gre za osebne občutke, vendar je tokrat kan-tavtor ob zabavnih zaigral tudi na in-timnejše note in bil prepričljiv kot komedijant in pesnik. (bip) Januarja, pravijo pri SSG, se v trstu obeta novo srečanje z Mlakarjem kroma projektno založništvo - Posvečeno Bobiju Bazlenu V Trstu se je z ironično resnostjo iztekel sejem manjših založnikov V Trstu, kjer se že petdeset let nič ne dogaja, se je nekaj zgodilo... Tako je znan italijanski dnevnik uvedel članek o knjižnem sejmu, namenjenem založbam, ki svoj kulturni in družbeni potencial uresničujejo z založniškimi projekti: od 12. do 14. decembra je v prijetnem ozračju kavarne San Marco potekal sejem Fiera dell'editoria di progetto Bobi Bazlen. Organizatorji so lahko ponosni na odmevnost, ki je je bil dogodek deležen v italijanskih medijih, saj je bil njihov namen prav preseganje značilne tržaške zagledanosti vase in odpiranje italijanskim in mednarodnim kulturnim tokovom. Tudi zato je bil sejem imenovan po Robertu - Bobiju Bazlenu, pisatelju in literarnem kritiku, ki se je v Trstu rodil, vendar je bil sposoben upreti pogled dlje in vzpostaviti dolgoletna sodelovanja z najpomembnejšimi italijanskimi založniki. Bazlen je med drugim Montaleju svetoval Ze-novo vest Itala Sveva in omogočil, da so v Italiji spoznali Kafko in Musila. Ker je vedno deloval v zatišju, je tudi o njegovi fizični podobi podatkov malo, zato je newyorški risar Thomas Libetti sprožil projekt Who is Bobi Bazlen?, da bi na podlagi opazovanja fizionomije ljudi z našega konca lahko izpopolnil Bazlenovo podobo, povzeto po sliki Carla Levija. Sejma, ki sta ga podprla deželna Direkcija za kulturo in tržaška Trgovinska zbornica, se je udeležilo dobro število tržaških, italijanskih in tujih založnikov (na primer švicarski Casa-grande, slovenski Literatura, Emilio Mazzoli iz Modene, Liberilibri in Quodlibet iz Macerate, Nottetempo, La Giuntina, Eleuthera, ZTT-EST in drugi). Antična kavarna je bila natrpana z njihovimi najnovejšimi izdajami, ob osrednji mizi pa so jih založniki in avtorji predstavljali z ironičnim in dialo-škim pristopom. Časa je bilo dovolj tudi za splošnejše razprave in okrogle mize o kulturnih in literarnih temah: v petek, ko se predstavniki oblasti žal niso odzvali na povabilo k udeležibi, so med okroglo mizo o Trstu, evroregiji in vrednotah večjezičnosti govorili de-kanka visoke šole za tolmače in prevajalce Lorenza Rega, knjigarnar Franco Zorzon in mlada slovenska književnika, esejist Urban Vovk in pesnik Primož Čučnik iz založbe Literatura. V soboto dopoldne je bila na vrsti razprava o prevajalstvu s hrvaško prevajalko in predavateljico Lilijano Avirovic, s prevajalcema iz nemščine in francoščine Ginom Giomettijem in Marcom Ri-spolijem in dekanko fakultete za književnost Cristino Benussi, popoldne pa okrogla miza o založniških projektih in težavah, s katerimi se spopadajo manjši založniki, ki sta jo živahno uvedla pisatelj Veit Heinichen in predsednik in- Med založbami, ki so se predstavile v San Marcu, je bilo tudi ZTT-EST kroma štituta za javnomnenjske raziskave SWG Roberto Weber. Pred tem se je dvorana napolnila v pričakovanju Borisa Pahorja, ki je bil deležen besede šele po dolgi predstavitvi glavnine njegovih del. Zato se je z občinstvom pošalil, češ da oseba, ki so ji namenjeni taki slavospevi, ne bi smela biti navzoča... Potem je z nekaj anekdotami med drugim potožil, da stalno potuje in mu zaradi tega primanjkuje časa, da bi na papir zapisal vtise, ki jih med temi potovanji nabira! Osrednji nedeljski dogodek je zadeval svetovljansko slikarko in pisateljico Leonor Fini, Bazlenovo prijateljico, ki je živela in delala v Trstu in Rimu, pozneje pa predvsem v Parizu: pisatelj in novinar Corrado Premuda je predstavil videodokumentarni film v produkciji Videoesta, ki ga Giampaolo Penco pripravlja na podlagi posnetkov iz 60. let, pozneje pa je občinstvo očarano obmolknilo med predvajanjem intervjuja z Leonor Fini iz 90. let. V prijetnem razpoloženju se je med risanimi igrami za otroke pod vodstvom Nicolette Costa in še zadnjimi predstavitvami knjižnih zanimivosti sejem končal z branjem odlomkov o Bobiju Bazlenu. Seveda z upanjem, da bi si ta zabavni poskus o resnih temah lahko izboril mesto med rednimi tržaškimi kulturnimi prireditvami. Tamara Lipovec center bratuž Zbor iz Moskve navdušil Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici pred božičnimi prazniki že vrsto let ponuja svojemu občinstvu (v okviru redne koncertne sezone) enkratno druženje z uveljavljenim zborovskim sestavom : 12. decembra je bila velika dvorana premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti pisanemu svetu pravoslavne ruske glasbe v izvedbi Zbora pravoslavnega patriarhata iz Moskve. Sestav je leta 1983 ustanovil Anatolij Grindenko, najprej kot študentski zbor semenišča in teološke akademije v Trojtse Sergjevem z namenom, da bi spet oživil stare ruske zborovske pesmi. Leta 1985 pa je s podporo nadškofa Pitrima ustanovil moški zbor moskovskega pa-triarhata. Od tedaj opravlja sestav funkcijo liturgičnega zbora, ki med obredom prepeva antične ruske motete, kar je bil tudi cilj ob ustanovitvi takega telesa, hkrati pa študij glasbe in petja usmerja tudi v zanimive koncertne izvedbe. Zbor je doslej nastopal na vseh celinah in bil deležen več diskografskih nagrad. Na goriški koncert je pripotovalo enajst članov, ki so pod vodstvom Anatolija Grindenka najprej predstavili tehten izsek iz pravoslavne liturgije - staroruske večer-nice ob vigiliji Kristusovega rojstva iz 17. stoletja so s svojimi preprostimi, a globokimi in čistimi sporočili zazvenele v vsem razkošju (in zavedanju) meditativne spokojnosti. V polnih, prodornih glasovih tako celotnega sestava kot izjemnih solistov so - našemu kulturnemu prostoru vendar premalo znane pesmi - zaživele kot mnogo bolj z zemeljskim elementom prežete različice gregorijanskega korala. Pravoslavna liturgična pesem je bila navdih tudi znamenitim ruskim skladateljem, ki so ustvarili številne zborovske umetnine. Med njimi so moskovski pevci za koncert v Gorici izbrali štiri pesmi Sergeja Rah-maninova (Psalm 103/104, Simeonov spev, Anafora - evharistični kanon, Himna Materi Božji), pesem O nežna luč svete slave Petra Iljiča Čajkovskega in Nenehne litanije Aleksandra Grečaninova. In če smo v prvem delu večera morebiti nekateri še nekoliko skeptično in manj navdušeno spremljali način petja moškega sestava iz Moskve (ko je vendar ohranjal svojo funkcijo liturgičnega zbora in bi interpretacije nedvomno pridobile na svoji avtentičnosti v za to bolj primernem prostoru kot je koncertni oder Centra Bratuž in tudi ko bi njihovega kontemplativnega podajanja ne motil pisk v dvorani), pa je odlična izvedba pesmi treh uglednih ruskih mojstrov povsem očarala. Izjemni glasovi, kvalitetne interpretacije in seveda sam program, v katerem so mnogi začutili slovansko dušo, so fascinirali. Vzdušje pa se je še stopnjevalo, ko je moskovski zbor ob koncu večera dodal še praznični venček ruskih in ukrajinskih božičnih pesmi, pesmi, ki so povsem upravičeno v mnogih obudile nostalgijo na čase, ko so tudi slovenske pesmi najraje prevzemale znane melodije ruskih ljudskih pesmi. Skratka večer, ki te prevzame, ker smo že mnogi pozabili, da smo vendar še vedno tudi del slovanskega sveta, in zato tudi po koncertu številne izjave: »... Več kot navdušeni, izjemni glasovi, neverjetno, zvok, ki ga sicer marsikje ne doseže tudi štirikrat številčnejši zbor ...«. Zgoščenke Zbora pravoslavnega patriarhata iz Moskve so po koncertu v avli goriškega Centra Bratuž upravičeno šle za med . Tatjana Gregorič 28 Torek, 16. decembra 2008 ITALIJA / POLITIKA - Demokratska stranka želi voditi konstruktivno opozicijo Veltroni predlaga komisijo, ki bi v 60 dneh izdelala pravosodno reformo Demokrati pogojno podpirajo tudi Brunettov predlog o zvišanju ženske delovne dobe RIM - Kljub napadom, ki jih je bila deležna od ministrskega predsednika Silvia Berlusconija, Demokratska stranka namerava voditi konstruktivno opozicijo. To prihaja zdaj do izraza v dveh pomembnih primerih, in sicer v primeru večkrat napovedane pravosodne reforme in v primeru predloga ministra za javno upravo Renata Bru-netea, da bi zvišali žensko delovno dobo pred upokojitvijo. Kar zadeva pravosodno reformo, je voditelj demokratov Walter Veltro-ni v nedeljo predlagal, da bi ustanovili posebno komisijo, ki bi jo poleg predstavnikov vladne večine in opozicije sestavljali zastopniki sodnikov, javnih tožilcev in odvetnikov z nalogo, da bi v 60 dneh izdelali po možnosti skupne predloge. Veltroni se je na tak način resnici na ljubo pozitivno odzval na pozive k dialogu, ki jih je v teh dneh na Demokratsko stranko naslovil predvsem voditelj Severne lige Umberto Bossi iz zaskrbljenosti, da bi zaostrovanje odnosov z opozicijo spravilo v težave ne- Walter Veltroni ko drugo reformo, ki je severnoligašem še zlasti pri srcu, namreč uvedbo davčnega federalizma. Veltronijev predlog pa ni naletel na najboljši sprejem v vladnih krogih, saj so pravosodni minister Angelino Alfano in drugi izrazili bojazen, da bi ustanavljanje nove komisije lahko pomenilo izgubljanje časa, in to po nepotrebnem spričo dejstva, da v parlamentu že obstajata komisiji za pravosodje. Toda Veltroni je svoj predlog včeraj potrdil in ga podrobneje orisal predsedniku poslanske zbornice Gian-francu Finiju. »Ne gre za zgubljanje ča- sa,« je dejal. »Komisija, ki jo predlagam, bi omogočila, da bi sodniki, javni tožilci in odvetniki neposredno sodelovali pri sestavljanju reforme, medtem ko bi jih obstoječi parlamentarni komisiji lahko kvečjemu zaslišali,« je pojasnil voditelj demokratov. Na Brunettov predlog, da bi ženske v bodoče odhajale v pokoj podobno kot moški s 65. letom starosti, pa je včeraj odgovorila ministrica v senci za enake možnosti pri Demokratski stranki Vittoria Franco. Dejala je, da so demokrati pripravljeni podpreti ukrepe v smeri predloga ministra za javno upravo pod pogojem, da bi vladna večina podprla zakonski osnutek Demokratske stranke o ženskem zaposlovanju. »Če hočemo odpraviti diskriminacije žensk pri delu in pri upokojitvi, potem se ne smemo omejiti na podaljšanje delovne dobe, ampak moramo sprejeti vrsto ukrepov, ki bi omogočali boljšo uskladitev med delom in materinstvom in bi sploh spodbujali zaposlovanje žensk,« je dejala. abruci - Demokratska stranka poražena, Italija vrednot strmo navzgor Desna sredina požela zmago na deželnih volitvah PESCARA - Desna sredina je zmagovalka na deželnih volitvah v Abrucih. Po približno polovici preštetih glasov (960 od skupnih 1.625 volišč) je namreč kandidat za predsednika deželne vlade Ljudstva svobode Giovanni Chiodi prejel 49,38% glasov, kandidat leve sredine Carlo Costantini 42,57%, kandidat UDC-UDEUR Rodolfo De Laurentiis 4,99%, kandidat stranke La destra Teodoro Bontempo 1,90%, kandidatka Delavske komunistične partije Ilaria Del Biondo 0,75% in kandidat liste Per il bene comu-ne Angelo Di Prospero 0,39% glasov. Če se ozremo po posameznih strankah, pa med drugim ugotovimo, da je Ljudstvo svobode prejelo 36,7% glasov (38,2% na zadnjih parlamentarnih volitvah), Demokratska stranka 20,6% (33,7%), Italija vrednot 14,4% (4,3%). Skratka, če je Berlusconijeva stranka rahlo nazadovala, je Veltronijeva zabeležila pravo ka-tastrfo, medtem ko je Di Pietrova potro-jila svoje glasove. Ob vsem tem je treba tudi upoštevati, da je bila volilna udeležba rekordno nizka. Na volišča se je namreč podalo 52,98% volilnih upravičencev, medtem ko je na prejšnjih deželnih volitvah leta 2005 šlo volit 68,58% volilnih upravičencev. Na volilno udeležbo in sploh na volilne izide je prav gotovo vplival dramatični razplet dosedanje deželne zakonodajne dobe. Dosedanji predsednik deželne vlade Ottaviano del Turco (Demokratska stranka) je namreč odstopil, potem ko je bil letošnjega 14. julija priprt zaradi korupcije. Z njim sta se znašla za zapahi dva deželna odbornika, oba iz vrst demokratov, kakor tudi nekateri javni funkcionarji. Kljub temu je voditelj Ljudstva svobode, ministrski predsednik Silvio Berlusconi, sinoči pozdravil Chiodijevo volilno uveljavitev, češ da gre tudi za priznanje rimski vladi. Veltroni ni skrival svojega razočaranja. »Izreden porast volilne neudeležbe kaže, da so ljudje naveličani in kritični, tudi do nas,« je dejal. Di Pie-tro pa je izreden uspeh svoje stranke pripisal dosledni opoziciji, ki jo vodi, pa tudi etični strogosti, ki jo zasleduje. Gianni Chiodi ansa POLITIKA - Podtajnik Giovanardi v Trstu »Upokojitev pri 65 letih bo za ženske fakultativna« Carlo Giovanardi kroma TRST - Upokojitev pri 65. letu starosti bo za ženske fakultativna. To je na naše vprašanje odgovoril pod-tajnik pri predsedstvu vlade Carlo Gio-vanardi, ko se je včeraj mudil v Trstu na javnem srečanju z deželnimi voditelji Ljudstva svobode. Pristojni minister Renato Brunetta je povedal, da bodo lahko ženske prosto izbirale, ali nadaljevati z delom do 65. leta starosti, je dejal Giovanardi in poudaril, da je zato vsaka polemika odveč. Pripravljenosti Demokratske stranke, da podpre Brunettov predlog pod pogojem, da vladna večina osvoji njen zakonski osnutek o ženskem zaposlovanju, zato tudi ni komentiral, ker je to pač »vihar v kozarcu vode«. Prav tako ni odgovoril na vprašanje o predlogu tajnika DS Walterja Veltronija o ustanovitvi posebne komisije, ki bi v 60 dneh izdelala skupne predloge za pravosodno reformo. S tem v zvezi je Giovanardi naglasil, da je reforma vsekakor nujna. Dejal je, da »je v Italiji problem izvajati reforme«, in dodal, da tako ni mogoče naprej. Podtajnik je kot primer omenil prav volitve v Abrucih. Do njih je prišlo po aretaciji deželnega predsednika Otta-viana Del Turca, češ da so ga bremenili neovrgljivi dokazi, je menil Gio-vanardi in poudaril, da sami sodniki danes zahtevajo podaljšanje preiskave. Dokazi očitno niso bili tako neovrglji-vi, pravi Giovanardi, in zdaj sodniki iščejo kazniva dejanja. V zadnjih dvajsetih letih je sodstvo večkrat pogojevalo italijansko politiko, je še ocenil podtajnik. Sodstvo se ni držalo izključno svoje funkcije in je pogojevalo izbire, ki bi jih morali sprejemati parlament, politika in italijanski volivci, ne pa nekateri pristranski in politično obarvani deli samega sodstva, je dejal. Sicer se je Giovanardi dotaknil še drugih tem. V zvezi z gospodarsko krizo je bil mnenja, da je vlada storila vse, kar se je dalo storiti. Problem je v tem, da ima Italija najvišji javni dolg na svetu. Evropska unija zato ne more po eni strani zahtevati, naj se spoštuje Maastrichtska pogodba, po drugi pa prižigati zeleno luč za nove javne stroške v prid revnejšim, ker je to nezdružljivo, pravi Giovanardi. Glede morebitnega zakonskega osnutka za dodatno znižanje stopnje alkohola v krvi za voznike je napovedal, da bo predlagal vladi uvedbo prepovedi prodaje alkoholnih pijač po 2. uri in steklenic alkoholnih pijač od 22. do 6. ure. Dotaknil se je nazadnje problematike ezulov. V tej zvezi je povedal, da se to vprašanje po odpravi meja politično rešuje, rešiti pa ga je treba tudi iz moralnega vidika. A.G. PROMET - O zakonskem osnutku razpravlja komisija za promet poslanske zbornice Strožja določila o stopnji alkohola? Predlog o dodatnem znižanju dovoljene stopnje v krvi - Raziskava: 50 odstotkov ljudi vozi pod vplivoma alkohola ali drog - V minulem koncu tedna 27 mrtvih na cestah RIM - Za italijanske avtomobiliste se morda napovedujejo strožja določila v zvezi z dovoljeno mero uživanja alkohola. Komisija za transport poslanske zbornice namreč razpravlja o zakonskem osnutku, ki utegne biti sprejet že januarja in ki predvideva dodatno znižanje dosedanje dovoljene 0,5-odstotne stopnje alkohola v krvi na 0,2 odstotka. To je včeraj napovedal predsednik komisije Mario Val-ducci, ki je poudaril, da s tem soglašata tako večina kot opozicija. Kar petdeset odstotkov avtomobilistov, ki so vpleteni v prometne nesreče, vozi pod vplivom alkohola ali drog. To je rezultat raziskave, ki je sad sodelovanja med oddelkom za urgenco milanske bolnišnice Niguarda in krajevno policijo. Primerov »cestnega gusarstva« pa je po ugotovitvah združenja svojcev žrtev prometnih nesreč v Italiji letno kakih petsto. V minulem koncu tedna pa so italijanske ceste in avtoceste terjale 27 smrtnih žrtev, ki so življenje izgubile v 24 prometnih nesrečah, kar pomeni ena žrtev manj v primerjavi z lanskim in predlanskim letom. To ugotavljajo policija in karabinjerji, po katerih se tudi manjša število nesreč, veča pa število ranjenih. Promet je v letošnjem letu nadzorovalo preko 37.000 izvidnic, ki so ugotovile več kot 14.000 kršitev prometnega zakonika, pri čemer so voznikom zbili preko 28.000 točk z vozniškega dovoljenja, odvzeli pa 738 vozniških in 594 prometnih dovoljenj. Minuli konec tedna je na italijanskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 27 ljudi ansa včeraj Umrl je založnik Caracciolo RIM - Sinoči je v 83. letu starosti umrl znani založnik Carlo Ca-racciolo, ki se ga je držal vzdevek »princ založnikov«, nakateri pa so ga imenovali kar »rdeči baron«. Ca-racciolo je bil predsednik založniške skupine L' Espresso in je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja skupaj z Eugeniom Scalfarijem ustanovil dnevnik Repubblica. V mladih letih je bil partizan v dolini Ossola, po vojni pa je v Rimu študiral pravo in opravil specializacijo na ameriški univerzi Harvard. Leta 1951 je ustanovil založniško družbo Etas Kompass, potem znameniti tednik L' Espresso in potem Repubblico, ki je danes po kakovosti in prodaji v vrhu italijanske panorame dvnevnikov. Ob smrti uglednega založnika so včeraj družini izrazile sožalje številne javne osebnosti, s predsednikom republike Giorgiom Napo-litanom na čelu. / SVET Torek, 16. decembra 2008 29 afganistan - Ameriški predsednik po Bagdadu obiskal Kabul Bush: Pred koalicijo težki dnevi v boju proti terorizmu Karzaj: Afganistan se ne bo odpovedal mednarodni pomoči, dokler se ne bo v celoti postavil na lastne noge KABUL - Ameriški predsednik George Bush je po nedeljskem obisku v Iraku prispel še na poslovilni obisk v Afganistan, kjer se je včeraj sestal z afganistanskimi predstavniki. Ob tem je pohvalil napredek, ki ga je v Afganistanu dosegla mednarodna skupnost, a obenem opozoril na "težke dni", ki čakajo zavezniške sile v boju proti terorizmu. Kot je Bush povedal na tiskovni konferenci po srečanju s predsednikom Hamidom Karzajem, po sedmih letih, odkar so ZDA sprožile napad na Afganistan, s katerim so strmoglavile talibane, v državi ostaja še veliko "težkih izzivov". Priznal je, da koalicijske sile v boju proti terorizmu v tej državi čakajo "težki dnevi", a obenem dejal, da so razmere "nedvomno boljše", kot so bile leta 2001. Po Bushe-vih besedah se talibani želijo znova zavihteti na oblast. Talibani, je izjavil Bush, ne prenesejo misli o svobodni družbi. Afganistanski predsednik Karzaj je dejal, da njegova država brez pomoči ZDA in drugih zaveznikov ne bi dosegla tolikšnega napredka. Afganistan si želi nadaljevati sodelovanje z mednarodno skupnosti, dokler ne bo porazil terorizma in ekstremizma ter groženj, s katero se soočajo Afganistan, njegove sosede in preostali svet. "Afganistan ne bo dopustil, da bi nas mednarodna skupnost zapustila, dokler se ne bo v celoti postavil na lastne noge, dokler ne bomo močni dovolj, da bi se branili in imeli močno gospodarstvo," je pristavil Karzaj. "Imamo strateški interes in verjamem, da tudi moralni interes za vzpostavitev uspešne in mirne demokracije v Afganistanu in, ne glede na to, kako dolgo bo trajalo, bomo pomagali, da bodo prebivalci Afganistana uspeli," je pred tem v nagovoru ameriškim vojakom v oporišču Bagram povedal Bush, ki se januarja poslavlja od predsedniške funkcije. Afganistan je pred tem obiskal le enkrat, marca 2006. V pogovoru z novinarji na poti v Kabul je Bush spregovoril tudi o tem, da se je okrepilo nasilje v Afganistanu. Razlog za to je pripisal temu, da se afganistanske in tuje sile borijo proti talibanom in predstavnikom mednarodne teroristične mreže Al Kaida na območju, kjer se to še ni zgodilo. (STA) irak - Med nedeljko tiskovno konferenco Novinar, ki je na Busha zalučal čevlje, postal »heroj« Iraški časnikar Muntadar al-Zeidi (hrbtno) dviga enega izmed dveh čevljev, ki ju je zalučal na Busha BAGDAD - Novinarja, ki je med nedeljsko tiskovno konferenco v ameriškega predsednika Georga Busha vrgel svoje čevlje, so včeraj zadrževali varnostniki iraškega premiera Nuri al Malikija. Zaslišali so ga, ali mu je za napad kdo plačal, ter ga testirali za uporabo alkohola in drog. V Bagdadu pa medtem na tisoče iračanov zahteva izpustitev prijetega novinarja Muntadarja al Zeidia. Množica, ki se je zbrala v bagdadski četrti Sard City, je priprtega novinarja že razglasila za heroja, televizijska postaja, za katero je al Zeidi poročal, pa je iraške oblasti spomnila, da je njen novinar le uveljavljal svobodo govora. Dejanje novinarja, ki ga je iraška vlada označila za sramotno, so medtem številni prebivalci arabskega sveta pozdravili kot idealno poslovilno darilo odhajajočemu ameriškemu predsedniku. Kot so povedali njegovi poklicni kolegi pri časniku Al Bagdadia, je al Zei-di že dlje časa načrtoval svoje dejanje in je le čakal na primerno priložnost. Med številnimi Iračani, ki izražajo podporo novinarju, je tudi nekdanji odvetnik usmrčenega iraškega diktatorja Sadama Huseina, ki celo zbira ekipo za njegovo obrambo. "Zaenkrat je okoli 200 iraških in drugih odvetnikov, vključno z ameriškimi, izrazilo pripravljenost novinarja braniti zastonj," je povedal odvetnik Kalil al Dulaimi. Prijatelji al-Zeidia pravijo, da so novinarja pred letom dni ugrabili šiitski skrajneži, izpustili pa so ga po posredovanju njegove televizijske postaje. Al Zeidi je med novinarsko konferenco, ravno ko sta si Bush in al Ma-liki segla v roke, v ameriškega predsednika zalučal najprej enega, nato pa še drugi čevelj. "To je slovo, ti pes," je vpil v arabščini. "To je od vdov, sirot in vseh, ki so bili ubiti v Iraku." Vrženi čevelj je sicer zgrešil svojo tarčo in se zadel v steno za Bushem - ob tem naj omenimo, da v arabski kulturi veljajo podplati čevljev za največjo žalitev. Ameriški predsednik se je ob dogodku le nelagodno nasmehnil in začudenemu iraškemu premieru al Ma-likiju dejal: ''Me sploh ne moti'' ter se celo pošalil, da je šlo za res velik čevelj. Tako iraški varnostniki kot agenti ameri- ške obveščevalne službe so po dogodku skočili na iraškega novinarja ter ga zvlekli iz konferenčne dvorane. Bush je v nedeljo prispel v Irak nenapovedano. Poleg s premierom Nuri-jem al Malikijem se je srečal s predsednikom Džalalom Talabanijem. Povedal je, da je bila vojna v Iraku težka, a nujna. "Delo ni bilo lahko, vendar je bilo nujno za ameriško varnost, iraško upanje in svetovni mir'. Bush in al Maliki sta tudi slovesno podpisala iraško-ameriški sporazum o statusu sil (Sofa), ki bo ameriškim vojakom omogočil, da v Iraku ostanejo še tri leta po tem, ko se jim 31. decembra izteče mandat Združenih narodov. Bushev svetovalec za nacionalno varnost Stephen Hadley je omenjeni sporazum označil kot "izjemen dokument". Sporazum sicer predvideva, da se bodo ameriški vojaki iz Iraka umaknili najkasneje leta 2011, vendar pa je novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo ameriško vojaško misijo v Iraku končal že v 16 mesecih po prevzemu mandata. IMF napoveduje okrevanje gospodarstva čez leto MADRID - Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je včeraj posvaril pred globalno recesijo, okrevanje svetovnega gospodarstva pa se bo po njegovem mnenju začelo konec leta 2009 ali v začetku leta 2010. "Globalne napovedi bodo še slabše," je dejal v Madridu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Po njegovem mnenju je globalna recesija pred vrati. Upadanje gospodarske rasti v naglo razvijajočih se državah, kot je Kitajska, ne bo uspelo nadomestiti učinkov recesije v razvitih državah, je prepričan. Dodal je še, da precejšnja negotovost omejuje tudi ukrepe fiskalne politike. Temeljna listina združenja Asean začela veljati DŽAKARTA - Temeljna listina Združenja držav Jugovzhodne Azije (Asean) je dober mesec potem, ko jo je ratificirala še zadnja članica organizacije, včeraj začela veljati. Z listino, ki določa pravila članstva v organizaciji, je Asean med drugim pridobil status pravne osebe, članice pa so se zavezale k spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih norm. "Iz ohlapnega združenja držav v preteklosti je Asean sedaj postal pravna oseba, ki si v prihodnosti prizadeva postati skupnost," je ob tem na srečanju zunanjih ministrov držav članic v Džakarti povedal tajski minister za informiranje Mun Patano-tai. Srečanje ministrov naj bi se že pred časom odvilo na Tajskem, ki trenutno predseduje organizaciji, a je bilo zaradi tamkajšnjih napetih političnih razmer prestavljeno v Indonezijo. Poleg njiju organizacijo sestavljajo še Brunej, Kambodža, Laos, Malezija, Mjanmar, Filipini, Singapur in Vietnam. Grški predsednik operiran na srcu ATENE - Grški predsednik Karolos Papulias je včeraj prestal operacijo na srcu. Zdravniki so 79-letnemu Pa-puliasu zaradi nepravilnega srčnega utripa vstavili srčni vspodbujevalnik. Iz bolnišnice Atikon so sporočili, da se je predsednik po operaciji počuti odlično. Nekdanji socialistični zunanji minister, ki se je v mladosti ukvarjal z atletiko, doslej ni imel resnih težav z zdravjem. Papulias je bil na predsedniški položaj izvoljen leta 2005 in je eden najbolj priljubljenih grških politikov. Grčijo sicer že deset dni pretresajo nasilni protesti zaradi smrti 15-let-nega dečka, ki sta ga 6. decembra ubila policista. (STA) rusija - Nekateri menijo, da se vračajo časi Sovjetske zveze Moskovska vlada predlaga dumi sporno širitev definicije izdaje MOSKVA - Ruska vlada je v parlament vložila predlog novega zakona, ki razširja definicijo izdaje. Po novem se izdaja ne bo nanašala samo na dejanja proti državni varnosti, temveč tudi na dejanja proti ustavni ureditvi in državni integriteti. Številni pravniki se bojijo, da se Rusija s tem vrača v čase Sovjetske zveze, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V sedanji zakonodaji je izdaja definirana kot "izdajalsko dejanje z namenom škoditi zunanji varnosti", v predlogu novega zakona pa se opredelitev izdaje razširja na "dejanja, uperjena proti varnosti Ruske federacije, njenega ustavnega reda, suverenosti, ozemeljske in državne celovitosti". V predlogu, ki ga je vlada v dumo vložila minuli petek, tudi piše, da nudenje finančne, materialne, tehnične ali svetovalne podpore tujim organizacijam tudi pomeni državno izdajo. "To je namig ljudem, naj sedijo pri miru in so tiho," meni Ana Stavicka, od- vetnica Igorja Suziagina, ki je bil leta 2004 obsojen na 15 let zapora, ker naj bi vohunil za ZDA. Po njenem mnenju si bodo lahko preiskovalci zakon razlagali zelo široko in po lastni presoji. Razlaga zakona pravi, da je cilj predpisa pomoč pri delu preiskovalcev FSB, naslednice sovjetske obveščevalne službe KGB. Predlog razširja definicijo tujih organizacij tudi na "mednarodne organizacije", ki po mnenju ruskih oblasti poskušajo priti do ruskih državnih skrivnosti z nezakonitimi sredstvi. Ruski premier Vladimir Putin, ki je bil tudi sam nekoč agent KGB, je, ko je bil še predsednik, tuje organizacije, ki delujejo v Rusiji, večkrat obtožil, da zagovarjajo interese zahodnih vlad in urijo opozicijske protestnike. Boris Nadeždin z moskovske pravne fakultete je predlog novega zakona označil za "krivo vero" in "zastraševanje". "To je točno to, kar se je dogajalo v Stalinovih časih," je dejal. (STA) izrael - Zahteval je preiskavo ICC Zavrnjen poročevalec ZN za človekove pravice JERUZALEM - Izraelske oblasti so včeraj izgnale posebnega poročevalca ZN za človekove pravice na okupiranih palestinskih ozemljih Richarda Falka, ker je po njihovem mnenju zelo pristranski do judovske države. Falk je minuli teden Izrael obtožil, da izvaja zločine proti človečnosti nad Palestinci. Falka so v nedeljo na priporočilo zunanjega ministrstva ustavili na mednarodnem letališču Ben Gurion v Tel Avivu. Noč je preživel na letališču, izraelske oblasti pa so ga včeraj zjutraj posadile na letalo proti ZDA, je sporočil tiskovni predstavnik urada visokega komisariata ZN za človekove pravice Rupert Colville. Falk "ne poskuša spodbujati človekovih pravic, temveč prihaja s pripravljenimi zaključki, ki so seveda ekstremni in vsebujejo načrtno kritiko Izrael in samo Izraela", je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Jigal Pal-mor. Falk včeraj ni bil dosegljiv za komentar, tiskovna predstavnica izraelskega notranjega ministrstva Sabine Hadad pa je povedala, da je bil poročevalec ZN vnaprej obveščen, da bo zavrnjen, če bo prišel v Izrael. Falk je minuli teden izjavil, da bi moralo Mednarodno kazensko sodišče (ICC) uvesti preiskavo proti Izraelu in njegovim voditeljem zaradi humanitarnih razmer na območju Gaze. V izjavi je zapisal, da je kolektivno kaznovanje civilnega prebivalstva Gaze preraslo v zločin proti človečnosti. ICC bi moral zato ugotoviti, ali bi moral izraelske civilne voditelje in vojaške poveljnike, ki so odgovorni za razmere v Gazi, obtožiti in jim soditi zaradi kršitev mednarodnega prava. Falk je dejal, da Izrael v Gazo dovoli dostavo ravno toliko hrane in goriva, da ne prihaja do množične lakote in bolezni. Ob tem je okaral države, ki so po njegovem soodgovorne za nastale razmere, ker politično in gospodarstvo podpirajo izraelsko kaznovalno politiko, ni jih pa poimensko navedel. Po Falkovem mnenju je Izrael kriv za nedavne kršitve prekinitve ognja s Hama-som, ker "ni izpolnil svojih obveznosti iz sporazuma, ki predvideva izboljšanje življenjskih razmer za prebivalce Gaze". (STA) 30 Torek, 16. decembra 2008 PRIREDITVE / FOTOGRAFIJA - Včeraj odprli razstavo v Mestni knjižnici Pet Tržačanov v Sofiji Razstavo, ki nosi naslov IN - OUT 5 slovenskih fotografov iz Trsta, je priredil Fotokrožek Trst 80 V bolgarskem glavnem mestu so včeraj popoldne odprli razstavo IN - OUT 5 slovenskih fotografov iz Trsta. Svoje posnetke predstavljajo Alenka Petaros, Mirna Viola, Andrej Furlan, Robi Jakomin in Viljam Lavrenčič, člani Fotokrožka Trst 80. Vezna nit razstavljenih fotografij je okolica, v kateri živijo njihovi avtorji: Trst, Ljubljana, Melara, Krmenka ... Razstava je nastala v sodelovanju z italijanskim kulturnim inštitutom iz Sofije, bolgarskim društvom Linguaggi-di-versi in Zvezo slovenskih kulturnih društev ter s prispevkom Zadružne kraške banke in Dežele FJK. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom V petek, 19. decembra ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Giuseppe Manfridi: »Marlene« / v režiji Maurizia Panicija in produkciji gledališča Associazione Teatrale Pistoie-se Argot Prodizioni; igrajo Pamela Villoresi, David Sebasti, Silvia Budri in Cristina Sebastianelli ter z nastopom Orsa Marie Gurrinija. Danes, 16. in jutri, 17. decembra, ob 20.30. William Shakespeare: »Sunshine« / v režiji Giorgia Albertazzija. Igrata Sebastiano Somma in Benedicta Bocco-li. V četrtek, 18. in v petek, 19. decembra ob 20.30. Dvorana Bartoli Fedor Dostojevski: »Le notti bianche« / v režiji Rosselle Falk. Nastopata Fa-bio Poggiali in Simona Mastroianni. Urnik: od danes, do petka, 19. decembra ob 21.00,v soboto, 20. decembra ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 21. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. Danes, 16. decembra, ob 16.30, od jutri, 17., do sobote, 20. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / v nedeljo, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. ZGONIK Športni kulturni center V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / »Jaz in one, skratka me: ženske« (premiera) - igra Miranda Caharija, režija Mario Uršič. TRŽIČ Občinsko gledališče Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Danes, 16. decembra, ob 20.45. GORICA Kulturni dom V petek, 19. decembra, ob 20.45 / nastopa furlansko gledališče Trigeminus s komedijo »Beato fra le gonne«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Od jutri, 17. do sobote, 20. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; v soboto, 20. in 27. decembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Drago Jačar: »Niha ura tiha« / danes, 16. decembra, ob18.00. Jutri, 17. decembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 18. decembra, ob 17.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 19. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V soboto, 20. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 22. decembra ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 23. decembra ob 11.00 in 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V četrtek, 18. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 19. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V soboto, 20. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 16. decembra ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Sheldon Har-nick: »Kabaret«. Jutri, 17. decembra ob 15.30 in 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V četrtek, 18. in v petek, 19. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V soboto, 20. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V nedeljo, 21. decembra ob 19.00 / Joe Mastaeroff, John Kande, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu«. Gostuje SSG Trst. Mala scena Danes, 16. decembra ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. Jutri, 17. decembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V četrtek, 18. in v petek, 19. decem- bra ob 20.00 / Celinka: »Lili -razglednice futuristične ljubezni«. V soboto, 20. in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 17. ob 18.00 in v četrtek, 18. decembra ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki«, komedija. Režija: Janez Starina. V petek, 19. decembra ob 19.30 / J. Ha-šek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«, komedija. Režija: Gojmir Lešnjak Gojc. V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. GORICA Kulturni dom V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje z Orkestrom Slovenske vojske. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 16. decembra, ob 20.15 / »Go Gospel 2008« - koncert skupine Sju-wana Byers & Children of God (Alabama ZDA). LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 21. ob 18.00 in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božični koncert, Oliver Dragojevic s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter klapama Dišpet in Braciera. V soboto, 20. decembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / koncert ob predstavitvi novega albuma Rada Šerbedžije. Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v soboto, 20. in v torek, 23. decembra ob 19.30, v petek, 26. ob 17.00, v soboto, 27. ob 19.30, v nedeljo, 28. ob 17.00, v ponedeljek, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna predstava v režiji Olivierja Tilkina v petek, 26. in v sredo, 31. decembra ob 20.00. Hala Tivoli Danes, 16. decembra, ob 20.00 / koncert skupine RBD. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »La Traviata« / v petek, 19. decembra, ob 20.30 in v soboto, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seu-la. V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na spordu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessl in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Gledališče Rossetti »Pepelka« / nastopa državni romunski balet. V soboto, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra ob 16.00. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich »Tetraktys« / balet ob glasbi G. F. Handla. Jutri, 17. decembra, ob 10.30 in ob 21.00; v četrtek, 18. in v petek, 19. decembra, ob 10.30. KRIŽ Dom A. Sirka V četrtek, 18. decembra ob 20.30 / Koncert Opernih arij mednarodne akademije za solopetje Križ pod mentorstvom Aleksandra Švaba, klavirska spremljava Jan Grbec. ZGONIK Župnijska cerkev V soboto, 27. decembra ob 18.00 / FVG Gospel Choir. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 18. decembra ob 20.45 / Wiener Kammerensemble, dunajski filharmoniki. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V Kulturnem domu (mala dvorana) bo danes, 16. decembra, ob 18.00 odprtje razstave »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). Galerija Ars, na Travniku: likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas. Razstavljali bodo Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolec, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Seme in Miha Žorž. Razstavljena dela bo predstavila Anamari-ja Stibilj Šanj. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava umetnika Oskarja Kogoja z naslovom »Konji lipicanec«. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Pilonova galerija: do 9. januarja je na ogled razstava »Zmago Jeraj - izbor iz pregledne razstave«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj do 20.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. / RADIO IN TV SPORED Torek, 16. decembra 2008 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po Sloveniji - To je moj poni 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Artemisia Sanchez 23.05 Dnevnik, sledi Porta a Porta Rai Due ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Aktualno: Ballaro' 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik - deželne vesti Rete 4 6.05 Nan.: Chips 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: II tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.55 Nad.: Sentieri 16.20 Film: Carambola filotto... tutti in buca (western, It, '75, r. F. Baldi, i. P. Smith) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik - vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Fantozzi (kom., It, '75, r. L. Salce, igra Paolo Villaggio) 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.10 Dnevnik, Eat Parade 6.25 Resničnostni show: X Factor - I casting 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Julia 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 21.50 Nan.: Desperate Housewives 23.25 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Film: La stanza dei segreti (tril., Kanada/ZDA, '03, r. F. Gingras, igra Nicole Eggert) 23.50 Dok.: Vite straordinarie 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Carnera il campione piu grande 23.30 Film: Angel Eyes - Occhi d'angelo (dram., ZDA, '01, r. L. Mandoki, i. J. Lopez) O Italia 1 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik - Buongiorno Regione Rai News 24 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 6.15 Nan.: Prima o poi divorzio! 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.05 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Risanke 18.30 0.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Don Luca c'e 19.35 Nan.: Medici miei 20.05 Camera café ristretto, sledi Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: Terminator: The Sarah Conor Chronicles 22.10 Nan.: Bionic Woman 23.05 Nan.: Journeyman 0.00 Variete: Saturday Night Life 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Aktualno: Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 5 12.35 Aktualno: Automobilissima.com 13.00 15.45 Dokumentarec o naravi 13.50 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.30 Klasična glasba 19.00 La Provincia ti informa 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Di roccia e di cielo 22.55 Aktualno: Assessorato al Turismo 23.35 Košarka: Snaidero Udine - Carife Ferrara LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 0.15 w La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Il mattatore (kom., It, '59, r. D. Risi, i. V. Gassman) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Impero Nan.: Sex and the City Nan.: Dirt (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.10 9.50 10.15 10.25 11.05 11.55 13.00 13.15 13.40 14.05 14.20 15.10 15.40 16.05 16.30 17.00 17.30 18.05 18.10 18.25 18.55 19.55 21.00 22.00 23.00 23.55 0.40 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Na potep po spominu Nad.: Ribič Pepe Igrana nan.: S soncem v očeh Zgodbe iz školjke Serija: Svet narave (pon.) Intervju: Aleksander Zorn Poročila, vremenska napoved in športne vesti ARS 360 (pon.) Podoba podobe (pon.) Duhovni utrip (pon.) Obzorja duha Mostovi - Hidak Risana nan.: Nekoč je bilo Zlatko Zakladko Knjiga mene briga (pon.) Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved Nad.: Fina gospa Žrebanje Astra Risanke Nad.: Strasti Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Piramida Dok.: Jesenice: detroit Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Dok. odd.: Hitler in okultno 50 let televizije Dnevnik (pon.) (T Slovenija 2 6.30 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.30 NLP s Tjašo Železnik in Klemenom Slakonjo 13.05 Dober dan, Koroška! (pon.) 13.35 Resnična resničnost (pon.) 14.05 Nad.: Bleščica 14.35 Studio City (pon.) 15.30 50 let televizije 15.55 Prisluhnimo tišini (pon.) 16.25 Glasnik 16.50 Mostovi - Hidak 17.20 Nan.: Bratu brat (pon.) 18.00 Slovenija danes - regionalni program 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.50 Risanka 19.00 Dok. film.: Mozartove Krogljice 20.00 Dok. feljton: Razkrivanje izgubljenega časa 20.25 Odbojka. Beauvais - Ach Volley Bled 22.30 Nad.: Dediščina Evrope 23.30 Vrhunci angleške nogometne lige 0.30 Nad.: Dr. Halifaxova 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Fanzine (mladinska oddaja) 15.00 Arhivski posnetki 15.55 Sredozemlje 16.25 Artevisione 16.55 Meridiani 18.00 Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 1.00 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 19.45 Alpe Jadran 20.15 Srečanje z... 20.55 Spoznavajmo Agrigento 21.25 Q - trendovska oddaja 22.00 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Odbojka: Beauvais - Ach Bled (M) 23.20 Biker Explorer 23.50 Istra in... 0.35 Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 10.30 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Naši prijatelji 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Fair play 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pe-diater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otro-štvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lah- ko noč, otroci; 20.00 Koncert z Adijem Smo-larjem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 16. decembra 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdf nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **anticildona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 3/5 ötääsä TOLMEČ O g-1 1/3 (jt^àhà TRBIŽ O 0/2 CELOVEC O 2/4 O 1/2 KRANJSKA G. O 3/4 S. GRADEC CATb VIDEM O 10/13 O PORDENON 11/12 CELJE 4/6 O o TRŽIČ - o^ 3/4 O ČEDAD O KRANJ 11/12 A O fVO LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA /V 4/6 N. MESTO 4/6 9?,RLCA o „„„ a//postojna o ^ O 3/5 __ --- ^T* O ' P__________________ČRNOMELJ 8/12 " ~ „ „ P UMAG & OPATIJA , REKA 8/11 MARIBOR O 3/5 PTUJ O M. SOBOTA O 3/6 ZAGREB 4/7 O PAZIN O N NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo oblačno s pretežno obilnimi padavinami, predvsem na zahodu ter šibkejšimi nad Julijsko Benečijo. V Alpah in Valcellini bo snežilo nad približno 700-800 m, v Predalpah pa nad približno 1000 m. V Karnijskih Pre-dalpah in v Karniji bodo padavine obilne. V nižini in ob obali bo pihala močna burja. Oblačno bo, s padavinami. Najmanj jih bo v vzhodni Sloveniji. Po nižinah bo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C. Zaradi nizkega pritiska nad Sredozemljem prihaja v Nad zahodnim in severnim Sredozemljem je območje višinah z juga vlažen zrak. Od četrtka dalje bo k nam pri- nizkega zračnega pritiska z vremensko motnjo. Od juga hajal s severa bolj suh zrak. doteka k nam precej vlažen in nekoliko toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.07 in zatone ob 10.43 A BIOPROGNOZA Danes bodo vremensko pogojene težave pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.09 najvišje 29 cm, ob 6.31 najnižje -3 cm, ob 11.35 najvišje 28 cm, ob 18.41 najnižje -47 cm Jutri: ob 2.11 najvišje 30 cm, ob 7.46 najnižje -3 cm, ob 12.24 najvišje 16 cm, ob 19.30 najnižje -38 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.......... Vogel.......... Rogla . BS0 Piancavallo ......... 200 2S0 Forni di Sopra ....... 2S0 100 Zoncolan ........... 280 160 Trbiž ................. .B1O 9S Na Žlebeh ......... 380 . . 6O Mokrine ............. 280 . .SO Podklošter .......... 120 2S0 Bad Kleinkirchheim .160 -^hlù TOLMEČ O -1/3 O GRADEC 3/7 CELOVEC O 2/4 TRBIŽ O -2/3 o 0/3 KRANJSKA G. VIDEM O = 9/12 O PORDENON 10/11 ČEDAD O 10/11 O N. GORICA 6/10 O TRŽIČ 2/5 O KRANJ O" LJUBLJANA 3/6 POSTOJNA O 3/5 KOČEVJE o 2/5 S. GRADEC CELJE 4/7 O MARIBOR O 4/8 PTUJ O M. SOBOTA O 5/8 N. MESTO 3/7 o ^ ZAGREB 4/9 O REKA 7/11 (NAPOVED ZAJUTRI ^V sredo bo oblačno s šibkimi padavinami, veter se bo V sredo bodo padavine čez dan ponehale, popoldne se b^ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ublažil. V četrtek bo vreme lepo. delno zjasnilo. V četrtek bo delno jasno in suho. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tel.: + 38110)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO TENERIFE DOMINIKANSKA REPUBLIKA 18.1. Hotel 3 14 dni. vse vključeno Letalo iz Miinchna 1.214 £ 29.12. Hotel 4* 4 dni. polpenzion Lastni prevoz 197 £ MARIBOR 26.12. Hotel 3* 4 dni. polpenzion Lastni prevoz O 195 £ AdrtAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si Južna afrika - Lepotno tekmovanje Rusinja okronana za miss sveta avstraliJa - Alex Bellini je skušal preveslati Tihi ocean Po večmesečnem veslanju Tržačan omagal tik pred ciljem JOHANNESBURG - Na 58. izboru za miss sveta je v soboto v Južnoafriški republiki zmagala 21-letna Rusinja Ksenja Suhinova, ki ji je uspelo pomesti s konkurenco 108 lepotic z vsega sveta. Blondinka, ki prihaja iz Sibirije in je še študentka, je krono prevzela od Kitajke Zhang Zi Lin, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Naziv druge spremljevalke je pripadel 23-letni Gabriel Walcott iz Trinidad and Tobaga, prva spremljevalka pa je postala 21-letna Indijka Parvathay Omanakuttan. V finale se je sicer po- leg treh lepotic uspelo uvrstiti še predstavnicama Angole in Južnoafriške republike. "Mislim, da lahko pomagam ljudem in hočem pomagati ljudem in če danes od tu odidem s krono, bom to tudi storila," je Suhinova odvrnila na vprašanje žirije, zakaj si prav ona zasluži laskavi naziv. Prestižen dvourni dogodek v Jo-hannesburgu, ki je najstarejše in najbolj ugledno lepotno tekmovanje na svetu gostil že šestič, so si lahko v živo ogledali gledalci v 187 državah. (STA) Alex Bellini s svojim čolnom na avstralski obali ansa SYDNEY - 30-letni tržaški avan-turist, ki je preko Tihega oceana sam preveslal 18.000 kilometrov, je omagal tik pred ciljem. Kakih 130 kilometrov pred obalo Avstralije je poklical ženo, da je preveč utrujen, da bi končal pot, tako da so ga do New-castla severno od Sydneyja prepeljale avstralske oblasti, poroča ameriška tiskovna agencija AP. 30-letni Alex Bellini, ki je sam preveslal že Atlantski ocean in Sredozemsko morje, je 21. februarja na 7,5 metra dolgem čolnu pot začel v Peruju. Povedal pa je, da mu je močan veter več dni preprečeval, da bi dosegel avstralsko obalo, tako da je bil do petka že povsem izmučen. Nato je v soboto poklical ženo, ki je poklicala avstralske oblasti. Bellini je poudaril, da se na pot ni odpravil, da bi dosegel rekord. Hotel je prečkati Tihi ocean, podvig pa je bil namenjen tudi "poti vase", je povedal. S kopnim je ohranil stik s satelitskim telefonom, jedel je predvsem suho hrano, na manjšem kuhalniku pa si je kdaj tudi kaj skuhal. Kot je povedal, je najbolj pogrešal sladice, kot sta tiramisu in jabolčna pita. Najhuje mu je bilo trpeti osamljenost, pogrešal pa je tudi svojo ženo, s katero sta se že dobila v Avstraliji. Čez kak teden se bosta vrnila domov, Bellini pa je poudaril, da za zdaj ne načrtuje novih avantur in da želi čimveč časa preživeti s svojo ženo. Doma je v Trstu, sicer pa je po rodu iz Val Telline. POREČ