eouiKflft DTSFana ▼ gjotovun.
Leto XIII., štev. 243
Ljubljana, torek 18. oktobra 1932
Cena 2 Din
Upravništvo: Luibhana, Knaflieva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-©urgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: AJe&sandrova cesta St. 13. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 8t_ 5L — Telet on št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čtslo 78.180, W1en St. 105.241.
iSaroCnma £jxtu>a maccut uui ^o._
za inozemstvo Din *0.—,
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva- ulica 5. Telefon Št. 3122, 3123. 3124, 3125 ln 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu.
Demislja rumunske vlade
Ker se ni sporazumel s Titulescom o smernicah zunanje politike proti Rusiji, je Vajda Voevod podal včeraj
ostavko svoje vlade
Bukarešta, 17. oktobra, čg. V pretekli ■noči sta se ministrski predsednik dr. Vajda Voevod in zunanji minister Tituiescu ponovno sestala, da bi se pogodila o smernicah nove rumunske zunanje politike. Razgovor je trajal precej časa, vendar ni pa rodil pozitivnih uspehov. Državnika sta vztrajala vsak na svojem stališču.
Kralj Karol je zato sklenil, da bo dr,res osebno posredoval Dopoldne ob 11. uri je bil pozvan na dvor v Sinaji ministrski predsednik, kmalu za njim pa notranji minister Miha lake in nazadnje še zunanji minister Tituiescu.
Ko je Vajda Voevod ob 16. zapuščal kraljevsko palačo, je izjavil novinarjem, da je v avdijenci ponovil svojo demisijo, ki jo je že večkrat predložil kralju. To
pot jo je kralj sprejel. Kralj ga je poveril, naj vodi do sestave nove vlade vladne posle dalje. Pogajanja za sestavo nove vlade se bodo pričela najbrže že jutri. Vajda Voevod je nocoj odpotoval iz Sinaje v Bukarešto. V političnih krogih ugotavlja« jo. da je demisija vlade rezultat nesoglasij v narodni zaranistični stranki, ki 60 se pojavila zaradi stališča Titulesca glede na zunanjo politiko V tej zadevi je, kakor znano, notranji minister Mihalake podpiral Titulesca proti ministrskemu predsedniku Voevodu.
Kralj je že pričel konzultacije za rešitev vladne krize ter takoj po demisiji vlade sprejel v avdijenci notranjega ministra Mi-halaka, podpredsednika narodne kmetske stranke.
Načrti nemških monarhistov
Nova odkritja o prevratnih namenih nemških monarhistev - Tudi Nizozemci se razburjajo
Pariz, 17. oktobra. AA. Havas poroča iz Berlina: O obnovi monarhije v Nemčiji danes že odkrito govore. Pristaši monarhi-stiene restavracije razvijajo živahno delavnost in prav nič ne prikrivajo 6vojih namenov. Tako n. pr. naglasa nemška naci-jona!na stranka na vseh volilnih shodih potrebo povratka monarhistične ureditve države, za katero se odkrito zavzema. Tudi »Stahlhelm« in njemu sorodne organizacije ne zamude nobene prilike, da ne bi no^lašali 6voje zvestobe >io Honenzollern-cev in drugih nemških kraljevskih in prin-čevskih redbin. Na vseh javnih zborova» njih in manifestacijah delajo javno in odkrito p.opagando, da pripravijo duhove ua povratek monarhije.
Početje monarhistov gre že tako daleč, da je \viirtemberški minister Maier javno govoril o njem in poudaril, da 60 Papenov obisk pri Ruprehtu Bavarskem in njegovi osebni stiki z bivšim prestolonaslednikom dokaz, da misel o obnovi monarhije v Nemčiji čim dalje bolj napreduje.
V političnih krogih se govori, da je Papen pri svojem posetu v Monakovem precej jasno namignil Bavarcem, da ee država ne bi nič protivila. če bi Bavarci v primernem trenutku proglasili bavarsko kraljestvo.
Misel o restavraciji Hohenz.ollemcev. ki je bila še pred komaj šest mi meseci utopija, se danes nikakor ne more več o pri-ori izločiti iz območja političnih verjetnosti. Vendar pa ima danes še dve veliki oviri, in sicer prvo v popolnem lojalnem za« držanju predsednika republike, ki ni nikdar popuščal dvomov o tem, da bo spoštoval prisego, podano na republikansko ustavo. Meseca junija je Hindenburg izrecno demantiral glasove ki so se širili v inozemstvu o njegovem morebitnem pristanku na obnovo monarhije, in ni razloga misliti, da bi b;l medtem izpremenil svojega m;š:-e-nja. Druga ovira je bivši cesar Viljem II. sam, ki ne bi pristal na restavracijo cesarstva v Nemčiji, če bi sam od tega ne imel koristi, ker pa je nemogoče.
Da obidejo ti dve oviri, so pričeli nemški monarhisti misliti na to. da bi obnovili monarhijo indirektno šele potem, ko Hindenburg iz karanegakoli razloga ne bi bil več predsednik. Ker je bivši cesar Viljem II. proti temu. ne bi bivšega prestolona-s'ednik« proglasili takoj za cesarja, nego bi mu samo poverili regentstvo nad državo. popolna obnova monarhije pod Ilohen« 7ollernci pa bi se izvršila šele po -mrti Viljema II., razen, če le*ta ne bi prei umaknil svojega veta.
Monarhisti so prepričani, da bi ta kombinacija ne naletela na odpor niti v Nemčiji niti v inozemstvu, in trdijo celo. da bi nanio pristal tudi doornski dvor. Ni izključeno, aa bi že takoj ob proglasitvi re- i
gentstva v Nemčiji postala Bavarska kraljestvo in nemara tudi Saksonska tli pa še celo prej, kakor trdijo monarhisti.
Razumljivo je. da se nemška vlada ne more identificirati s to propagando; trdi celo. da ji ni o njej ničesar znanega To pa bi bi'0 čudno, ker imajo v nekaterih vladnih krogih notorične zveze z monarhisti.
Ne da bi hote!i. pravi končno agencija Havas, dolžiti nemško vlado, da pomaga pri monarhističnih manevrih, se more vendarle ugotoviti, da bo v njenih ustavnih konceptih o avtoritativni držav; ostala odprta vrzel za svobodno manevriranje dežei vse dotlej, dokler se bo vrhovni »oglavar države, ki ima. kakor sedaj v svoi:h rokah vso kra'jev«ko oblast volil direktno in s splošno volilno pravico Zato tudi monarhis(-; upravičeiejo svoje sklene s tem, da bi bilo treba zamašiti to vrzel in preprečiti. če bi se predse<^r;šVo mesto imrsz« n;lo. izvolitev novega državnega predsednika. ki ne bi b'l po okusu konservativcev in nacijonalistov.
JRo varjen je nemških monarhistov na Nizozemskem
Amsterdam. 17. oktobra AA. V nizozemskem parlamentu bo vložena interpelacija o ro varjenju nemških monarhističnih in narod,nosocialističnih krogov na Nizozemskem. Interpelacija se bo opirala na podatke socičaliističnega dnevnika »Hetvolk« po katerih so nemški monarbističnii krogi razvili široko razplet eno delavnost na Nizozemske m. Zanimivo je naposled, da so crgiammral.i tudi tihotapski prenos orožja iz Nizozemske v Nemčijo.
Berlin, 17. oktobra A A. »Frankfurter
Zni.timg« izraža bojazen, da bo propaganda v nemških monarhističnih krogih, ki smatrajo, da je prišel trenutek, ko lahko javno širijo in propagirajo svorie protiustavne naklepe, povzročMa v državi resne za-plet.ljaije. List navaja nato izjave hiitler-jevskega predsednika vlade v Oldenburgu, Roewerja, kj je deija!: »Če bodo narodni socialisti po volitvah 7. novembra videli, da bo volilni izid njihove nade še prekosili, se narodnosoclalistična stranka ne bo straši',la kršitve ustave in Hiibler se ne bo več čutiJ vezanega na prisego zvestobe ustavi, ki jo je dail pred dvema letoma prei lipskrim sodiščem.
Te besede, pravi list, u.pravičujejo bojazen bivšega predsednika državnega zbora I/oebeja, ki jo jc izrazili v odprtem pismu H.indenburgu z besedami: »re ne bodo vla-dujoči sami spoštovali ustave, tudi navadni državljani ne bodo več nanjo vezani. Re,d in mir v državi se bo porušil v tistem hipu, ko .pade ustava, temeljni zakon drža ve
ZAKON 0 ZAŠČITI KMETOV
PODALJŠAN BO 20. DECEMBRA
Plenarna seja Narodne skupščine in senata — Uvedene bodo tudi
sankcije za kršitve zakona o zaščiti kmetov
Zaključitev zasedanja Društva narodov
Politis o poteku sedanjega zasedanja — Imenovanje Avenola za generalnega tajnika bo potrjeno na novembrskem zasedanju
Ženeva, 17. oktobra. AA. Ob 12.30 je bilo zaključeno 13. zasedanje skupščine Društva narodov. Tik pred zaključkom je skupščira odobrila proračun, ki znaša 33 milijonov zlatih frankov, in novo ureditev gnneralnega tajništva.
Predsednik Politis je zaključil zasedanje z govorom, v katerem je med drugim dejal, da je bilo 13. zasedanje eno izmed doslej najmanj zanimivih. Nato se je na kratko spomnil sklepov v ustavnih in pravnih vprašanjih. Na gospodarskem polju je skupščina začrtala glavne obrise programa bodoče gospodarske in finančne konference. Dve vprašanji sta bili najbolj značilni za 13. skupščino: preureditev generalnega tajništva in stališče javnega mnenja nasproti Društvu narodov.
Glede spora na Daljnem vzhodu je Politis poudarjal, da je Littonovo poročilo pomemben dokument, k.i je v čast prav tako tistim, ki so ga sestavili, kakor tudi ustanovi, katere organi so bili. Poročilo omogoča, da si lahko bolje napravimo sodbo o neverjetni zapletenosti položaja in vsehu e navodila, ki- morejo mnogo koristiti pri prijateljski likvidaciji spora.
O razorožitveni konferenci je Politis izjavil. da ima razorožitveno vprašanje tri glavne poteze, ki so tesno povezane med seboj in ki jih je treba vsa hkrati in od« ločno rešiti. Prva je možnost kvantitativne in kvalitativne razorožitve na podlagi idej. ki jih je Hoover predložil v svojem
načrtu in jih je konferenca z resolucijo z dne 23. julija sprejela. Druga je organizacija miru na takih temeljih, da se bodo redukcije, na katere so države pristale, mogle v praksi izvesti in da bodo v njih našle splošna jamstva, ki ne bodo smela biti nič slabša od jamstev, katera bodo države žrtvovale. Pravne osnove Briand-Kelloggovega pakta bi mogle biti temelj take organizacije miru. Naposled je tu načelo pravne enakopravnosti, ki mora temeljiti na novih vojaških statutih vseh držav.
Politis je svoj govor zaključil s pozivom k pomirljivosti in izrazil svoje zaupanje v Društvo narodov.
Ženeva, 17. oktobra, s. Svet Društva narodov je na tajni seji izvolil dosedanjega namestnika Josipa Avenola za generalnega tajnika Društva narodov. Potrditev izvolitve bo izvršena na novemberskem plenarnem zasedanju Društva narodov.
Trgovinski dogovor med ČSR in Madžarsko
Budimpešta, 17. oktobra g. Uradno poročajo, da je bil 13. t. m. med Madžarsko in češkoslovaško z izmenjavo not sklenjen dogovor o izmenjavi blaga, po katerem bo Madžarska dobavljala CeSkosUovaški po ugodnejših carinah konje, ribe, mast in slanino, in sicer proti dobavi koksa. Dogovor ostane v veljavi do 31. d^pembra 1932.
Beograd, 17. oktobra p. Narodna skupščina je danes po daljši razpravi odobrila podaljšanje zakona o zaščiti kmetov. V prvotnem osnutku zakona, ki je podaljševal veljavno? zaščite kmetov za nedoločen čas, je Narodna skupščina po predlogu skupščinskega odbora sklenila, da se podaljša zakon samo za dva meseca, to je do 20. decembra, dotlej pa mora vlada predložiti Narodnemu predstavništvu novi zakon, ki naj definitivno uredi vprašanje kmečkih dolgov. Važen je tudi dodatek, ki izpopolnjuje prvotni zakon v toliko, da določa tudi sankcije za kršitve zakonskih določb, obenem pa tudi, da se morajo prekomerne obresti, plačane po 20. aprilu 1932, ko je stopil ta zakon v veljavo, odbiti cd glavnice. Minister Demetrovič je v imenu vlade pristal na te dodatne predloge, tako da je sedaj zakon o začasni zaščiti kmetov primerno izpopolnjen.
V razpravi o tem zakonskem predloga je prišlo do zanimivega besednega boja med poslancem Lončarevicem in ministrom Demetrovicem, ki je razkrinkal demagoštvo gotovih krogov, ki uvi-devajo, da jusroslovonska državna in nacionalna politika vedno boli pridobiva tla tudi tam, kjer so bili dosedaj nasprotniki absolutni gospodarn. V načelu je bil zakon snrejet z veliko večino. Proti sta srlasovsla "mo dva poslanca, poslanec Alojzij Pavlic pa se je glasova r ia vzdržali
Sasaksi|e za kršitve ^akossa o zaššiti kmetov
Seja Narodne skupščine je bila sklicana za 9.30, začela se Je pa šele po 11., ker je pred tem še vedno zasedal odbor, k} je imei nalogo proučiti zakon o .podaljšanju zaščite kmetov Odbor se je Ze na svoja včerajšnji setji zedenil v te.m, da je treba veljavnost podaljšanja začasne zaščite kmetov časovno om V'ti ker se moia to vprnašanje čimprej defimifcivno urediti. Zaradi tega je sklenil predlagati Narodni skupščini, da se podaljša veJiavncst zakona samo za dva meseca. Na svoji današnja seji pa je odbor pok rečni J tu>?ii vprašanje, ali ne bi bilo na mestu, da se izpopolni zakon o zaščiti kmetov v to,'iiiko, da se določijo gotove sankcije za ia.z>ne kršfitve, ki jih seda,nji zakon ni poznal. Po daljši debati v odboru je minister za temeti.jstvo g. Demetrovič pristal na predlog odbora, da se doda prvotnemu zakonskemu osnutku nov člen, ki se glasi:
(51 5 zakona o zaščit; kmetov naj se glasi: če upnik ne glede na to, aLi dolžnik na to pristane al] ne, pobira, višje obresti, provizijo in razne druge stroške, kakor pa je to dopustno, po predpisih odstavka 1 dio 3 tega zakona, se morajo zneski, ki presegajo to dopustno mero, na zahtevo dolžniika odbiti od glavnice. Razen tega ,pa se upnik, ki .je na ta. način kršil določbo zakona, kaznulje z zaperom do 6 mesecev in denarno globo do 5000 Din, v kolikor tako dejanje po splošnem kazenskem zakonu ni strožje kaznivo. Če je dolžnik popolnoma že poravnal svoj dolg, lahko tudj naknadno zahteva povračilo preveč vplačanega zneska
Določbe prvega odstavka o zaračunavanju prekomernih obresti odnosno dolžnost povračila tega viška, se bodo uporabile tudi za obresti, .piačane pred uveljavlje-njem tega zakona, a po 20. aprilu 1932, ko je stopil zakon o zaščiita kmetov v veljavo.
Potek seje
Ko je od.bor s sprejetjem tega predloga končal svoje delo, se je kmalu po 11. pričela seja Narodne skupščine. Predsedoval ji je v začetku dr. Kosta K u m a n u d \ pozneje pa podpredsednik dr. Po p o vil rt. Po odobritvi zap-isnifea je Narodna skupščina odobrila nekatere dopuste na,rodnim poslancem. Predsedujoči je med drugimi poročili omenil, da je minister za zgradbe predložil zakonski načrt o Izprememb j in dopolnitvi zakona o zaščiti javnih cest ln varnosti javnega prometa. Za proučitev tega zakonskega načrta bo na eni prihodnjih sej izvoljen poseben odbor.
Interpelacije
Sledilo je č i tanje raznih interpelacij. Narodni poslanec dr. Ni,kol a Ni k u č je odložil svoje funkcije kot član verifikacij jskega odbora. Na njegovo mesto bo na eni prihodnjih sen izvoljen nov član. Sle-diilo je č/^-ve večjega števila raznih prošenj in pritožb. Narodni poslanec Hrista D j o k i č je apeliral na predsednika Narodne skupščine, naj posreduje pri članih vlade, da bodo r tesnejših stikih z na,rodnimi poslanci. V isti zadev,; je govoril tudi narodni poslanec Fran Gruber, ki .ie zahteval, naj milni stri odgovarjajo na vložene interpelacije. Zahteval je od predsednika Narodne skupščine tudii pojasnila, zakaj se interpelacije narodu v h poslancev različno tretiirajo v tisku. Nekatere interpelacije se objavljano v celoti, druge samo v Izvlečku, nekatere pa snloh ne. Končno je narodni pos'«nec Gruber zahteval pojasnila. kdaj pride na vrsto poročilo verifikacij 'isk^ga odbora o volitvah v srezn Oto-čac. Predsediiijoči [ie na vsa vprašanja takoj odgovoril, nagla šaj*č, da Narodna skupščina nima inser^nce na liste, k? lahko objavljajo interpelacij* po svoji volji. Poročilo o volitvah v srezu Otočac bo pri-
šlo na dnevni red, ko to sklene Narodna skupščina.
Razprava o podaljšanju zakona o zaščiti kmetov
Narodna skupščina je naposled prešla na dnevni red in pričela razpravo o zaščiti kmetov. V imenu odbora, ki je proučil zakon o pooaljšaiiju zaščite kmetov, je poročal narodni! poslanec dr. Nikola S o k o-lovič, ki je pojasnil stališče odbora in prečitaj dodatne predloge. V svojem poročilu je navajal, da je to vprašanje najtežje in ua bo siilno 'težavno najti definitivno rešitev. Pohvalil je iniciativo mimistra za kmetijstvo g. Demetrov.iča, fci je zbral točne podatke o višini kmečkih dolgov. Glede zakona samega je pojasnil stališče odbora ter prosil Narodno skupščino, da ga osvoji. V debati je prvi govoril narodni p osi. iuončarevič, ki je izrazil svoje obžalovanje, da vlada vprašanja kmečkih dolgov še ni definitivno rešila in predložila Narodni skupščini novega zakona. Kritiziral je obstoječi zakon o zaščiti kmetov, zlasti ČL 4. V svojem govoiru je kmalu nato zašel na osebno polje in začel napadati kmetijskega ministra g. Demetroviča aaradii njegovega govora v Dugem selu.
Govor ministra Demetroviča
Minister g. Demetrovič je v svojem govonu poudarjal, da vlada že ves čas proučuje vpiašanje kmečkih dolgov, vendar n; mogla pristopiti h končni rešitvi problema poprej, dokler niso biLi zbrani točuj podatki o višini kmečkih dolgov. Podaljšanje zakona za dva meseca ima namen omogočiti vladi in Narodnemu predstavništvu, da dobro proučita vse to vprašanje, ter najdeta rešitev, ki bo odgovarjala gospodarskemu in finančnemu položaju in prinesla kmečkemu narodu koristi, ne da bj škodovala ostalim panogam narodnega gospodarstva. S pohvalo je omenil inicijativo odbora, ki je predlagal tudi sankcije za kršitve zakonskih odredb. Vlada bo v določenem času predložila zakon, s katerim se bo problem kmečkih dolgov definitivno uredil. Kmečki dolgovi znašajo po zbranih podatkih 6.5 do 7 milijard. G. minister je izrazil nado, da bo vladi ob sodelovanju Narodne skupščine in senata, ki sta vselej pokazala razumevanje za potrebe kmečkega prebivalstva, uspelo rešiti ta problem na zadovoljiv način. Ugoditi je treba onim, ki so zaščite neobhodno potrebni, obenem pa mora novi zakon vsebovatj odredbe, ki bodo prinesle splošno olajšanje sedanjega položaja. Med viharnim pritrjevanjem je g. minister nagla-sil, da se morajo pri tem v prvj vrsti zaščititi tudi interesi vlagateljev, kajti hranilne vloge predstavljajo temelj našega gospodarstva in bj bilo povsem napačno, če bi se oškodovalo one, ki so marljivo delali jn svoje prihranke vlagalj v denarne zavode, ter s tem okrepili naše gospodarstvo.
Odgovarjajoč na osebne napade narodnega poslanca Ločareviča, je naglasi!, da je poslanec Dončarevič zavil njegov govor v Dugem selu tako, kakor mu je baš pri-jalo. Poslanca Lončareviča očividno najbolj boli, da je imel krasno uspel shod v hrvatskem kraju, na katerem je razpravljal o važnih vprašanjih. V Dugem selu sem namreč poudarjal, da uživajo ugled iin zaupanje samo orni, ki delajo, in taki ljudje tudi lahko dobijo cenen krediit, ne pa oni, kj žive razkošno in ki se neprestano prepirajo. Isto velja tudi za državo in za državni krediit. Zato bi moral vsaK državljan gledati na to, da čuiva ugled države in s tem tudi njen kredit. Poslanec Lončarevič in njegovi tovariši pa delajo
ha.š nasprotno jn govore tako sa-mo zaradi tega, ker prodira politika državnega in narodnega edinstva v široke n< rodne mas«* tudi v čisto hrvatskih krajih in baš to je glavni razlog, zaradi katerega se g. Lon-čairenič razburja. To je sicer povsem razumljivo, kajti vsakdo, ki izgublja, se zaradi tega razburja in g. Ix>nčarevič je izgubil vse, kar je Imel v svojem srezu. Na koncu svojega govora je minister g. De metrovič odgovoril tudi na napad narodnega poslanca Lončareviča na asrarno banko, češ da je banka prodala nekemu kmetu njegovo posestvo. Med splošnim presenečenjem vse zbornice je minister g. Demetrovič navedel, da je bil naš narodni poslanec oni odvetnik, ki je zahteval prodajo posestva dotičnega seljaka. Zato je naravnost absurdno, da narodni poslanec dr. Lončarevič nastopa v Narodnj skutv ščini proti temu, kar dela odvetnik dr. Lončarevič. Minister Demetrovič je končal svoj govor z apelom na Narodno skupščino, nai sprejme predloženi zakonski načrt
Pr: nato sledečem glasovanju je bil zakon o podaljšanju zaščite kmetov v načelu sprejet s 188 proti 2 glasovoma. Proti sta glasovala samo narodna poslanca dr. Rašič in dr. Gliša T a d i č, dočim se je narodni pos^.nec laškeea sreza g. Alojzij Paivlič vzdržal glasovanja.
Po kratki debati je bil nato zakon v podrobnosti soglasno sprejet z 200 glasovi. Predsedstvo Narodne skupščine je zakonski načrt takoj nato dostavilo senatu v na^aljno postopanje. Ob 14. je bila seja zaključena, prihodnja seja pa se bo vršila 'utri dopoldne. Na dnevnem redu so razna mednarodne konvencije.
Seja senata
Beograd, 17. oktobra, p. PopoMne se je vršila pod predsedstvom dr. Paveliča prva seja senata po parlamentarnih počitnicah, ki je bila več ali manj formalnega značaja. Po raznih manjših zadevah je predsednik sporočil, da ie Narodna skupščina predložila senatu zakon o podaljšanju za zaščito kmetov. Takoj nato je povzel besedo kmetijska minister g. Demetrovič, ki ie obrazložil namen zakona in v imenu vlade zahteval nujnost Senat je nato pristal in takoj izvolil poseben cdfoor, ki bo zakon proučil in do jutri opoldne predložil svoje poročilo. V odboru sta med dragim pod-predisednik senata g. dr. Fran Novak kot čl2n in senator g. Ivan Hribar kot namestnik.
Minister Demetrovič je nato odgovoril na vprašaniia senatorja J o v a n o v i-č a, kaj je storila vlada, da podpre kmečko prebivalstvo v vardarski banovini, kjer je razsajala živinska kuga. Minister je naglasih da je vlada takoj ukrenila vse potrebno. da se priskoči prebivalstvu na pomoč. Izdala je več tisoč letakov s primernim poukom, kako se je treba obraniti širjenja te živinske bolezni, a obenem je nakazala banovini 500.000 Din za nabav- plemenske živine. Senator Jovanovič se je zadovoljili z odgovorom in se zahvalil vladi za nieno hitro pomoč. Predsednik je nato sejo zaključil in odredil prihodnjo za jutri popoldne.
Zaprisega novih senatorjev
Beograd, 17. oktobra p. Danes dopoldne so novo imenovani senatorji gg. dr. Gustav Gregorin, dr. Uroš Krulj in dr. Ra« denko Stanko vi č v predsedmištvu senata položili prisego in s tem prevzeli senator-ske fimkcije.
Huda železniška nesreča v Franciji
Pariz, 17. okt. č. V bližini Saint Lča v Bretagni se je snoči pripetila strašna železniška nesreča. Malo pred postajo Teren-ces je trčil ootnišiki vlak, ki je pribrzel z vso naglico na postajo, v tovorni vlak. Prvi vagon potniškega vlaka se je zaradi katastrofalnega sunka popolnoma razbil. V razvalinah so našli pet potnikov ubitih, 15 pa hudo ranjenih. Ranjence so nemudoma odpeljali v bolnišnico v bližnjem mestu. Dve osebi sta v bolnišnici kmalu nato izdihnili. Število mrtvih je naraslo tako na 7. Stanje ostalih ranjencev je deloma zelo resno. Med mrtveci sta tudi dve ženski.
Neuspela italijansko-nemška trgovinska pogajanja
Berlin, 17. oktobra g. Politika kontin-gentiranja nemške vlade je doživela svej drugi poraz. Pogajanja, ki jih je kontin-gentna komisija po težkih pogajanjih z Nizozemsko pričela v Rimu, so se končala brez uspeha. Nemška delegacija je že odpotovala v Berlin. Gotovo je. da ni uspelo prepričati Italijo o potrebi kontingentira-nja uvoza v Nemčijo ali vsaj doseči naj-manjše koncesije. Italija grozi z lastnim kontingenti ran jem uvoza nemškega blaga, o bi Nemčija uveljavila svoje korctm-gentiranje. Obenem je Italija umaknila svoje posebne predpise glede plačala nemškega blaga.
Seja mednarodnega urada za delo
Madrid, 17. oktobra AA. Prihodnja seja upravnega odbora mednar dnega urada za delo bo na povabilo šoanske vlade v Madridu 24. oktobra.
Hitlerjevski izgredi v Dortmundu
Dortmund, 17. oktobra, d. V Dortmundu je prišlo včeraj dopoldne do krvavih spopadev med komunisti in narodnimi so» cialisti in kasneje med izgredniki ter policijo. Ubiti sta bil pri izgredih dve osebi, 12 pa jih je bilo hudo ranjenih. Do izgredov je došlo, ker so komunisti napadli raz-deljevalce narodno-socialističnih letakov. Ker so se napadenci uprli, je prišlo do ogorčene bitke v kateri so tudi streljali. Poiicijo, ki je prihitela na kraj izgredov v večjem številu. 6o sprejeli komunisti s streli iz revolverjev, pri čemer je bil eden izmed policijskih oficirjev smrtno nevarno ranjen.
Popoldne je prispel v Dortmund državni kancelar Papen. ki je lahko imel svoj napovedani govor o gospodarskem programu vlade brez incidentov, ker je policija izvedla po vsem mestu obširne varnostne ukrepe.
Berlin, 17. oktobra, d. V soboto ponoči in včeraj je došlo v Berlinu in v Leipzigu do več spopadov med narodnimi socialisti in njihovVni političnim' nasprotniki, v katerih je bilo večje število ljudi hudo rauje-nih.
Uvedba zakonite sterilizacije v Prusiji
Berlin. 17. oktobra č. Kakor poroča »VOssicshe Zeitung«. je pruski deželni sanitetni svet pripravil zakonski načrt za sterilizacijo. Sterilizacija bo prostovoljna in jo bo<io izvajali predvsem, da se prepreči porast števila duševno zaostalih in •seksualno zloč^ntsko razipolo^ornh tipov. Zakonski načrt temelji na načelu o javni varnosti.
-- 2 —
Intrige in boji v boljše viškem vodstvu
»JUTRO« št. 243
Milltarizaclja povsod
Države, ki so se v interesu ohranitve svetovnega* miru morale v mirovnih pogodbah podvreči demilitarizaciji, kažejo vedno bollj smotreno in vedno manj prikrito stremljenje, stresti baš to prevzeto dolžnost s svojih ramen.
V prvi vrsti koraka seveda Nemčija, katera hoče izsiliti od držav, ki odločajo na razor ožit ve ni konferenci, da se ji prizna ista pravica v oboroževanju, kakor jo imajo države zmagovalke. Ta -enakopravnost«, ki jo Nemčija zahteva 5n ki njeno priznanje označuje kot predpogoj, da preneha bojkotirati konferenco samo, je seveda nasprotna besedilu m smislu versa.rske pogodbe in l>i pomenila njeno znatno okrn-jenje, ako ne morda popolno razveljavljenje. V stvari pa bi bila. ako prodre nemško stališče, zrušena ena glavnih garancij trajnega miru. Enakopravnost v oboroževanju bi pomenila dejansko premoč Nemčije, kajti ofdcijelni brambni moči, ki jo hočejo Nemci doseči, je treba prišteti še vse neoficijelne, vojaško ustrojene organizacije, posebno mnogoštevilno in vojaško izvežbano organizacijo bivših frortaih bojevnikov, sloviti »Stahlhelm«, udarne oddelke narodnih socialistov in vso mladino, ki se že zdaj v učnih zavodih vzgaja po vojaškem sistemu; ta vzgoja naj po Hinden-burgovi zasilni ureditvi o mladinski brambni vzgoji dobi izrazit vojaški značaj. Za oborožitev in za materija!, ki ie potreben za vojno pripravljenost, skrbijo tudi industrija in kemijski laboratoriji, večinoma seveda neoticielno in pod raznimi psevdomini. Ta smotre-ni razvoj nsmške vojne pripravljenosti seveda ne more ostati povsem skrit in -/apadne velesile bodo morale vprašanje nemške^ oboroževanja prav resno pretehtati, p redno bodo končno odločale o razorože vanju. Evropi ne more biti vseeno, aLi naj se že po dobrem desetletju obnovi krvavi ples. Kajti da js tudi miselnost nemškega naroda utilitaristična in da živi v vsakem nemškem srcu želja no revanši, to nam dokazujejo pojavi celokupne nemške javnosti brez razlike strank.
Pa Nemčija v teh svojih stremljenjih ni osamljena. Popolnoma enake tendence kaže iudi politika Madžarske. Madžari ne skrivajo, da hočejo doseči revizijo trianonske r"mxlbe. Ali tudi eni skušajo proti smislu mirovnih pogodb najti pota do sredstev za vojaške akcije. Njihov cilj je popolna militariza-cija naroda. Seveda ima kakor Nemčija tudi Madžarska poleg dovoljene oii-cietae honvedske armade še več ne-oficijelnih organizacij, ki so vojaško urejene in gojijo vojaško vzgojo svojih članov. Za te organizacije, ki so od države priznane in katerih vodstvo spada v kompetenco honvedskega ministrstva, trosi država mnogo denarja. Umevno pa te, da se ti ogromni državni izdatki v budžetu skrivajo pod naj-
različnejšimi naslovi in da so porazdeljeni na več resorov.
Pa vse to Madžarom ne zadošča. Njihova vroča želja je, uvesti splošno vojaško dolžnost, ker le na ta način pričakujejo, da se posreči popolna miii-tarizacija naroda. Toda splošno vojaško dolžnost zabranjoije trianonska mirovna pogodba in siino malo ie upanja, da bi madžarska diplomacija dosegla pristanek velesil na tozadevno spremembo. Zato si je GombSs izmislil nov načrt, ki ga je tudi že napovedal. Da bi izgledal manj sumljiv, ga je ovil v plašč socialne skrbi za brezposelne. Odstraniti hoče brezposelnost z ustvaritvijo delovnih oddelkov, ki bi se vzdržavali z državnimi sredstvi in bi se uporabljali za razna državna gradbena dela. V to svrho se ima uvesti splošna delovna dolžnost. Vsi državljani od 21. do 40. leta naj bi bili podvrženi dolžnosti, da služijo pri teh oddelkih 240 dni in bi se do poteka obvezne starosti še klicali vsako leto v službo na nekake »delovne manevre«. Hrano in obleko bo za dobo službe dobavljala obveznikom država. Oddelki bodq pod vodstvom raznih poveljnikov, ki bodo na svoji uniformi nosili znak svojega čina.
Da pri tem načrtu ne gre za akcijo socialnega skrbstva, ampak dejansko za uvedbo splošne vojaške obveznosti, sledi že iz dejstva, »da delovna dolžnost« ni omejena le na brezposelne, ampak se ima raztezati na vse moške državljane označene starostne dobe. Možna bo sicer oprostitev od aktivne delovne službe, toda le na po-sebno prošnjo in proti plačilu oprostilne davščine, ki se bo odmerila po premoženjskem stanju prosilčevem.
Delovni obvezanci imaijo biti v času aktivne delovne službe podvrženi vojaški disciplini in podrejeni kompetenci vojaških sodišč.
Vprašanje je, ali se bo Gombčševi vladi izvedba tega načrta posrečila. Pri Madžarih je našla njegova napoved precej razumevanja in očividno tudi simpatij. Zanima nas pa, kaj poreče Evropa. Ali bo tudi Madžarom dovolila. da se rogajo določbam mirovnih pogodb? Zapadne velesile bi prevzele ■na$e veliko odgovornost pred kulturnim svetom, ako bi pripuščale, da se eklatantno rušijo glavne osnove miru in da njegove garancije sicer Dostopoma. vendar pa sigurno izginjajo.
Kajti eno je jasno: niti Nemčiji, niti Madžarski, pa tudi ne Bolgariji, ki kaže enaka stremljenja po militarizaciji vsega prebivalstva, ne gre za ojačenje lastne varnosti, ki je prav nihče ne ogroža. Vsem gre za tem, da si pripravijo sredstva za Izvajanje svoje imperialistične politike. Kakšni so cilji te politike, mora biti danes jasno že vsakomur. kdor ni slep in gluh. Dati tem državam »enakopravnost« v oboroževanju, bi pomenilo, pahniti Evropo v ■novo vojno katastrofo.
Bitka med hitlerjevci in socialisti na Dunaju
Napad narodnih socialistov na socialno-demokratski dom — Tri smrtne žrtve, 27 ranjencev — Veliko razburjenje na Dunaju
.	Torek, 18. X. 1932 =========
Bolgarski emigranti v sofijskih zaporih
Štirinajst emigrantov, ki so se vrnili iz Jugoslavije in ki ffti oblasti niso zavrnile, je sofijska policija zaprla in uvedla proti njim preiskavo
Dunaj, 17. oktobra, d. Narodni socialisti so imeli včeraj v delavskem okraju Sim-meringu manifestacijstko zborovanje, po katerem so priredbi po mestu pohod z godbo na čelu. Med sprevodom ni prišlo do resnejših pripetljajev. Ko pa je ob 10. dopoldne glavna skupina korakala po Lorystras-se, se je odločila od nje nekoliko prej zadaja četa hitlerjevcev, ki ie zavila v Drischutzgasse, kjer je socialno-demokratski dom. Pet minut kasneje je prišlo pred domom že do krvave bitke. V domu so bili zbrani člani »Sclmtzbunda«, ki so smatrali nepričakovani prihod narodnih socialistov za izzivanje. Dočim trdita policija in narodno socialistična stranka ,da so padli prvi streli iz socrialno-demokratskega doma, izjavlja vodstvo socialno-demokratske stranke, da je prišlo do spopada zaradi izzivanja narodnih socialistov, še boli pa zaradi provokajerjev, ki so bili morda iz vrst narodnih socialistov samih ali pa celo komunistov. Po kratkem pretepu na ulici so se čiani »Schutzbunda« umaknili v svoj dom. kmalu nato pa so se začuli streli. Po zraku je frčalo tudi kamraje in med žven-ketom š;p so skušali narodni socialisti vdreti v socialistični dom. V boju je padel kot prvi. ustreljen v glavo, policijski insoektor Karel Tlasek, ki ie že po par , minutak izdihnil, skoro istočasno pa sta b:!a smrtno nevarno zadeta od krogel tudi dva narodna socialista. Narodni socialisti so iskali zavetja za dreviein in prevrnie-nimi vrtnimi klopmi .izza katerih so odgovarjati s streli na streljanje iz socialno-demokratskega doma.
Cez neka; minut je na hrup pred domom prihite'o še več narodno-socialističnih skupin in je položaj postal za delavce zelo nevaren. Delavci so bili v manjšini in so se zato branili, kakor so se mogli. Policijski stražniki, ki jih je bilo le malo v bližini, so takoj obvestili bližnje policijske postaje in direkcijo in že oo četrturnem boi<u. v katerem ie bilo oddanih nad 1^0 strelov, so pr:hite!e na avtomobilih močne policijske čete. Ko so policisti izpraznili ulico, so zahtevali, naj se tim dovoli vstop v socialno-Jemokratski dom. Še preden pa so odprli vrata, so i;h policisti že razbili in vdrti v notranjost poslopja, kjer so zahtevali od navzočih, naj dvignejo roke in kjer so zbrane člane »Schutzbunda« pričeli obde-lavati z gumijevkami. Okrajnega svetnika Medveda ie eden izmed poliestov udari! s sabljo preko glave tako, da mu je iz široke rane takoj brizgnila kri. Policija, ka je
bila med tem ojačena na 300 mož, pripeljanih z avtomobili, je takoj proglasila vse člane »Schutzbunda «za aretirane, nakar je preiskala vse poslop;e do zadnjega kotička. V domu so našli več orožja. Kakor javlja policijsko poročilo, so zaplemili 12 samokresov, 3 bajonete, bodalo, secirnj nož, 70 pušk in različno municijo, Na revolverjih so ugotovili ,da so malo prej streljali i r njih.
Pri spopadu so bile ubite, kakor že rečeno, tri osebe, dočim jih Je bilo 19 hudo ranjenih, 8 pa lažje.
Kasneje je v teku dmeva došlo n<a Dunaju v raznih krajih še do manjših spopadov med hitlerjevci in delavstvom. Štirje ranjenci, ki so jih pripeljali v bolnico, se bore s smrtjo. Izgredi so na Dunaju povzročili veliko razburjenje ter poročajo vsi listi na široko o njih, tudi v posebnih izdajah
Dunaj, 17. oktobra, č. Zaradi včerajšnjih izgredov v Simmeringu je policija aretirala osem pristašev socialno-demokratske stranke. ki so po izpovedih prič streljali na narodne socialiste. Štirje socialni demokrat-je so pri zaslišanju na policiji dopoldne priznali, da 60 oddali več strelov skozi okna socialuosdemokratskega doma na narodne socialiste, ki so skušali vdreti v poslopje. Ostali aretirani socialni demokrat-je zanikujejo vsako' krivdo.
Prepoved nošenja orožja
Dunaj, 17. oktobra AA. Avstrijski kan-celar Dollfuss je izjavil, da namerava predložiti ministrskemu svetu nove odredbe za zagotovitev varnosti v država, da se ne ponovijo dogodki, kakršni so bili včeraj v SimeringTi.
V uradnih krogih nočejo ničesar izjaviti o teh odredbah, verjetno pa je, da bo šlo za strožje izvajanje določil o nošenju orožja. Govori se celo, da bo vlada sploh prepovedala nošenje orožja.
Do razpusta socialističnih neregularnih *et. ki so ga zahtevali hitlerjevski voditelji, bržkone ne bo prišlo.
Univerza zaprta
Ker je davi prišlo do izgredov in pretepov med narodno socialističnimi dijaki ln njihovimi nasprotniki, pri čemer je bilo 25 dijakov več al manj ranjenih, so danes univerzo in tehniško vise ko šolo zaprli.
Naraščanje brezposelnosti v Angliji
London, 17. oktobra AA. Kakor poroča »Darly Herald«, znaša po najnovejši statistiki ministrstva za delo število nezaposlenih v Angliji 2,303.000 in je v primeri s stanjem dne 24. avousta 1931 naraslo za 317.000.
Pariz. 15. oktobra.
Odkar je Trocki tako neslavno zaključil svojo revoluciionarsko kariiero, iz Kremlja ni bilo več čuti o večjih moralnih justifika-cijah. Tiho in skoro neopazno je izginil iz ospredja Bubarin. nesporno najboljši govornik in ideolog boljševizma, oni Buharin, ki je Stalinu tako učinkovito pomagal podreti in poteptati opozicijo Trockega. Pičlih pet let po izgonu Trockega je prišla vrsta tudi na njegova dva glavna pristaša Zinovjeva in Kamenjeva; takrat pred petimi leti sta se še spokorila in krenila s prožnostjo, ki od nekdaj odlikuje politike semitskega plemena. v pravoverno strujo Stalinovo. Vse pa kaže, da jima brezobzirni Stalin ni odpustil »zablode« in da je le potrpežljivo čakal, kdaj se proti njima nabere toliko gradiva, da ju bo mogoče popolnoma odžagati. Stalin je Kavliazec in je doslej še vedno pokazal temeljno lastnost svoje rase: maščevalnost in železno doslednost v sovraštvu do onih, ki so mu kdajkoli kvarili politične račune.
Ko je v samem početnem stadiju petletke bilo treba ukreniti tudi kaj odločilnega glede stomilijonske mase ruskega mužika, ki se nikakor ni dala strpati v petletni načrt, je nastalo med voditelji boljševizma hudo nasprotje. Trocki. Sokolnikov, Zinovjev, Ka-menjev in Vujovič se postavili na stališče, da je treba ruskega kmeta za vsako ceno stlačiti v okvir petletke in splošne kolektivizacije, pa naj bo to ruskemu kmetu po volii ali ne. Proti tej zahtevi so stali Ka-linin, Buharin in Vorošilov, trije pravi Rusi, kojih skupina je dobila naziv trije Ivanoviči, v nasprotje s pristaši radikalnejše struje, ki nosijo poleg svojih ruskih psevdonimov tipična židovska pafronimika.
Trojica Ivanovičev je zahtevala obzirno postopanje pri kolektivizaciji, ki naj bi se bila izvedla previdno, postopoma in po induktivni metodi. Po njihovem konceptu naj bi začetek kolektivizacije tvorili le sovhozi (državna veleposestva) in kolkozi (kolektivna gospodarstva), pri čemer bi se slednja ustanavljala le iz agrarnih proletarcev, »bed-note«, ki jiin je kolektiv nekako zavetje in rešitev iz bednega položaja- Srednjim in velikim kmetom (serednjakom in kulakom) bi se pa začasno pustila zemlja, da jo obdelujejo, kakor vedo in znajo. Ako bi bili sovhozi in kolkozi dali zadovoljiv uspeh, šele potem naj bi se kolektivizacija razširila. Na papirju je bilo preračunano, da bi morala ta dva tipa novih poljedelskih organizacij do malega skoro pokriti vso potrebo mest in industrijskih krajev. Pomisliti je treba, da je bilo tem gospodarstvom nakazano ogromno prostranstvo plodne zembe in da so bila opremljena z najmodernejšimi poljedelskimi stroji in traktorji, pa bi zato zelo lahko tekmovala z nazadnjaškimi in z davki obloženimi gospodarstvi srednjih in večjih kmetov. Po tej teoriji, ki je predvidevala edino uspeh teh osromnih tvorb, bi morali izven kolhozov živeči kmetje kmalu opaziti prednost modernega kolektivnega gospodarstva in bi sami opuščali svoio samostojnost ter se postopoma pridruževali kolhozom ali pa jih sami ustanavljali.
Ta teorija Ivanovičev je zmagala nad ra-dikalizmom Trockega in Stalin se je sam pridružil Iavnovičem, ki so imeli tudi sicer močan ugled in pozicijo v stranki: Kalinin kot. najvišji predstavitelj. SSSR Vorošilov kot mož. za katerim ie stala rdeča vojska, in Buharin kot gromovnik. ki i* s svojo bleščečo zgovornostjo porušil vsakega nasprotnika. Zviti Kavkazer pa se je Rusov poslužil samo zato, da je stri opozicijo Zidov, in kasnejši dogodki m pokazali, da so bili Ivanoviči samo Stalinovo orodje, že v drugem letu petletke iih ie zatajil in odredil pospešno kolektivizacijo kmetskih gospodarstev. Uspeh je znan: Popoln propad kmetijstva, zmanjšanje posejane ploščine in strahovit pokol živine. ki so io kmetje raje pobili, nego da bi jo prinesli kot svoi aport v kolhoze. Zopet so povzdignili glas Ivanoviči in Stalin je izdal oster ukor pregorečim kolektivizatoriem. obenem pa se ie izr.ebil opasnega tekmeca Buharina. katremu je naprtil krivdo za polom in blamažo.
Kolektivizacija kmetov pa se ie kljub temu nadaljevala, obenem s kolektivizacijo pa ie raslo pomanjkanje živil. Ko so letos še sovhozi pridelali manj. nego je bilo pričakovati, ie bilo treba premišljati, kje se bo dobilo toliko žita. da sa bo dovoli za domačo potrebo. Proti tej preteči opasnostk ki i? vlada ni mogla odstraniti z najstrožjo delitvijo živil, so morali kremeljski mosočniki poseči po Leninovi metodi ?nove ekonomske politike« in dovoliti kmetom, da smejo po lastni uvidevnosti in po svojih cenah prodaiati del svojih pridelkov — recidiva v kapitalistične metode. Ta vladni umik ie ohrabril nasprotnike kolektivizacije. ki so začeli zahtevati odoravo kolektivov za kmečko prebivalstvo.
Gibanje se je preneslo tudi v stranko in na čelu Stalinovih nasprotnikov sta se pojavila stara borca komunizma Zinovjev in Ka-menjev, ki sta se iz afere Trockega le mukoma izmotala s strogim ukorom in s svečano obljubo, da se boeta v bodoče držala »linije«. Uradni list dolži oba protirevoluci-ionarnih deianj, zavzemanja za kulake in rovanja proti kolhozom. Stalin kar nič ne taji. da pozna delovanje obeh do najmanjše podrobnosti, ker sta bila ves čas pod strogim nadzorstvom. Zdaj je zbrani materijal izrabil in oba svoja nevarna tekmeca izključil iz stranke.	_
Z moralnim obglavljenjem Zinovjeva m Kamenjeva seveda problem še ni rešen, be vedno stoje boliševiškemu redu na poti milijonske množice ruskih kmetov, ki se nikakor ne dado prilagoditi petletnemu načrtu. Ob koncu prve petletke je agrarno vprašanje tem bolj pereče, ker vse kaže, da se je z velikansko izgubo ponesrečil poskus kolektivizacije, ki ni bil nič drugega nego_ slepo uničevanje narodnogospodarskih dobrin. Ni bila umetnost, z boljševiškimi metodami doseči navidezne uspehe na industrijskem področju, saj je bila neizmerna ruska zemlja, ko «o se je polastili boliševiki. docela brez industrije in gladna vseh tovarniških izdelkov. Ko pa so skušali boljševizem prenesti na kmete, ie moral skrahirati. kakor bi skrahirale tudi industrijske boljševiske metode. ako bi jih skušali uvajati na že industrializiranem zapadu Evrope. Ni dvorna, da bo Stalin po odstranjenju Zinovjeva in Kamenjeva sam krenil v smer. ki sta jo ta dva zahtevala. A za enkrat je šlo v njegov račun, da proglasi njune zahteve za veleizda-jalske in se s to intrigo iznebi svojih mo-mentano najbolj opasnih tekmecev.
Uldnjenje generalnega konzulata v Budimpešti
Budimpešta, 17. oktobra 6. Kakor poro-čajo, je jugoslovenka vlada ukinila budimn-peštamski generalni konzulat. S tem je prenehala diplomatska funkcija dosedanjega generalnega konzula dr. Bernarda Pav-Unoviča.
Sofija, 17. oktobra. AA. Današnji sofijski listi priobčujejo dolga poročila o včerajšnjih dogodkih na bolgarski meji "n o povratku bolgarskih emigrantov v domovino. Pri tej priliki naglasa jo, da so bolgarske oblasti z zavrnitvijo bivših bolgor* skih ministrov Nedeljka Atanasova ;n Hrista Stojanova kršile čl. 151 ustave, ki odreja, da mora državni tožilec, čim zazna. dia je bil prijet kršitelj zakona, zahtevati od podrejenih oblasti, naj oddajo prekršitelia v zapore. Zato bo* moral pravosodni minister Vrbenov v prihoanih dneh opravičiti svoje ravnanje in najbrž podsti ostavko.
»Demokrat i češki zgovor« Ljapčeva piše. da bo o vsej tej stvari na eni prvih sej sobranja vložena interpelacija.
Bolgarske emigrante so snoči privedli na policijsko direkcijo v Sofiji. O tem je policijski ravnatelj Ivan Malincv davi izjavil novinarjem:
Nxjoj so na policijsko direkcijo privedli 14 emigrantov, ki so se vrnili iz inozemstva, davi so privedli še dva. Sedaj zbira policijsko ravnateljstvo potrebne podatke o vsakem emigrantu posebej. Ugotoviti moramo namreč, ali ni bila proti posameznemu emigrantu že izrečena kakšna obsodba in ali ga oblasti ne iščejo zaradi kakšnega drugega prestopka. Iz dosedanjih podatkov Izhaja, da je bil en emigrant že obsojen, zato so ga odvedli v zapore, kjer bo odsedel kazen. Podatki o drugih emi-
Senatne volitve v Franciji
Pariz, 17. oktobra č. Po statističnih podatkih. fa; jih je zbiralo notranje ministrstvo, so doslej znani naslednji rezulati delnih senatskiih volitev: Desnica je dobila 4 senatske mandate (doslej 5), republikanska levica 8 doslej 10), republikanska unija 25 (27), demokratska radikalna uniša 13 (13), demokratska levica 57 (48), socialisti 1 (2), senatorja izven strank 3 (4).
Demokratska levnea je po svoji politični orij-entaoijii šsto kakor radikalna frakcija v poslanskj zbornici ter spada mod pristaše sedanje vlade. Po tej statistiki je demokratska levica pridobila novih 9 mandatov na račun vseh ostalih strank >!n skupim, še zadnje ure pred voiitvanui so listi napovedovali, da bo vlada žela še večje uspehe. Zato je porast mandatov demokratske levice v senatu prav za prav neznaten. Izmed dosedanjih senatorjev pri včerajšnjih volitvah poleg drugih ni bil izvoljen znani senator Ma.rrout
p^rlamerstarna kriza v Belgiji
Braselj, 17. oktobra. V poučenih krogih sodijo, da so nove volitve v Belgiji neizbežna V tem smislu se je tudi izrazili predsednik vlade im član liberalne stranke De-veze. Po sestanku, ki ga je imel z zunanjim ministrom Hvmansom, je zastopnikom listov dejal: Proučevala sva s Hvmansom položaj im sva ss popolnoma edina. da bo treba kmalu poklicati narod k volilnim žaram, da čimprej izvedemo temeljito obnovo vsega gospodarskega in javnega življenja.
Sestanek angleškega parlamenta
London, 17. oktobra. AA. Jutri se se-staneta obe zbornici. V spodnji zbornici b otvori ena volika debata o zakonskih načrtih v zvezi s sklepi ottawske konfe-rence.
Glavno poročilo bo v imenu vlade podal Neville Chamberlain. Vlada bo zahtevala od parlamenta, naj sprejme še pred samimi otta\rakimi zakoni tri resolucije.
Prva resolucija govori o posebni dolžnosti vlade, da predloži parlamentu zakon-Sike načrte o ottawskih sklepih, druga pooblašča vlado, da razširi 10% carinsko do-kla o za uvoz blaga iz inozemstva v Anglijo na celo vrsto novih predmetov, trerja pa jo pooblašča, da zahteva za priznanje tujih podjetij in tovarn v Angliji posebno
odškodnino.	. ,
Razprava o teh resolucijah bo trajata bržkone tri dni. V debato bodo posegli Macdonald. Herbert Samuel. Baldvan. Run-ciman in Thomas, torej voditelji vseh angleških strank.
Velika železniška nesreča na Madžarskem
Bukarešta, 17. oktobra g. V Temešvaru se je danes pripetila velika železniška katastrofa. Mešani vlak je skočil s tira. Dva vagona sta se prevrnila, vendar pa jih je lokomotiva vlekla naprej še nekaj sto metrov 17 oseb je bilo na mestu ubitih. 14 hudo, več pa lahko ranjenih. Katastrofo je povzročila napačno postavljena kretnica.
80 istrskih kmetov v puljskih zaporih
Pulj, 17. Oktobra č. Pred dnevi so se v Višn^anu nenadoma pojavili policijsiri agentje iz Buj, ln jih je spremljala četa karabinjerjev. V vasi, v kateri živa zgolj hrvatsko ljudstvo, so preiskali vse hiše. Brez vsakega zasliševanja so aretirali okrog 80 moških, ki so jih zvezane spravili na tovorne avtomobile in odpeljali v puljske zapore. Njihove družine in ožji sorodniki doslej niso bili niti obveščeni, kam so jih odpeljali.
Izgon italijanskega novinarja s Korzike
parlr, 17. oktobra C. Prefedot Korzike je izgnal z otoka Italijanskega novinarja Ten-zaiolaja. Tenzairli je potoval po Korziki in se na videz bavil z zgodovinskimi študiji, ugotovili pa so, da je objavljal v fašističnih listih članke o Korziki in njeni preteklosti ter dokazoval, da je Korzika prav za prav italijanska zemlja. V tem smislu pisani članki so bili naperjeni proti Franciji in zato so sedaj novinarja izgnali s k Trških tal Tenzaioli je že zapustil Korziko im se je vrnil v Italijo.
Pcstassf in ostani
član Vodnikove družbe!
grantih bodo zbrani še danes. Bivša ministra Nedeijko Atanasov in Hristo Stoja-nov sta dr kazala svojo razboritost in sta se vrnila v Beograd, kier hočeta počakati na glasovanje o amnestiji.
O včerajšnjem povratku bolgarskih emigrantov in o vrnitvi bivših ministrov Stojanova in Atanasova v Beograd, je zemljo-radniški minister Dimov izjavil:
Enrgranti so javno izrazili željo, da se hočejo vrniti na Bolgarsko še pred zemljo-radniškim kongresom in še preden sobranje sklene amnestijo. Oblasti so izdale potrebne ukrepe. Emigrantom so na meji izjavile, da lahko izbirajo med naslednjimi možnostmi: 1. da bodo pomiloščeni. 2. če pa ne žele pomilostitve, da gredo v zapor in ostanejo tamkaj do sprejema amnestiji v sobranju, ki bo v najkrajšem času; 3. da se vrnejo v Jugoslavijo in tamkaj počakajo na amnestijo. Emigranti so odgovorili. da se hočejo vrniti v Jugoslavijo Jugoslovenske oblasti so nekatere sprejele nazaj šele, ko so to svojo željo pismeno predložili.
M.nister Dimov je prepričan, da bo to vprašanje v najkrajšem času re?eno, in sicer tako. da bodo z rešitvijo emigrant! *a-dotfVjni in da bo rešitev v korist Bolgarske.
Pred-ecnik vlade Mušanov je izjavil, ds L o zakon o amnestiji emigrantov postavljen na prvo m* sto dnevnega reda jesen skega zasedanja sobranja.
Gibanje nove stranke v ptu jskem srezu
V nedeljo dopoldne se je vršil t dvorani Narodnega doma v Ptuju v navzočnosti narodnega poslanca g. Lovra Peto-varja sestanek širšega sreskega odbora JRKD. Zborovanju sta prisostvovala tudi člana banovinskega sveta gg. Zadravec in Šolar, lepa udeležba kmetskega ljudstva pa je bila viden dokaz, da je tudi na deželi živahno zanimanje za novo vsedržavno stranko, ki je bila pravkar oblastveno odobrena. Sestanek je vodil predsednik sreske organizacije g. dr. Senčar.
Narodni poslanec g. Lovro Petcvar je podal v svojem govoru celoten pregled dosedanjega delovanja Narodne skupščine in senata, ki je bilo v prvi vrsti posvečeno omiljenju težavnega položaja kmetskega stanu. O tem priča cela vrsta zakonov, ki jih je sprejelo Narodno predstavništvo, na obzorju pa so še razni drugi, predvsem zakon o razdolžitvi kmetov. G. poslanec je opozoril tudi, da se pripravlja zakon o občinskih volitvah in zakon o dekoncentraciji državne upr°^e, kar je izzvalo med zborovalci splošno zadovoljstvo. Izvajanja g. poslanca so bila sprejeta z živahnim odobravanjem.
Tajnik sreske organizacije, g. dr. Fer-mevc je sporočil, da je v ptujskem sretsu ustanovljenih že 14 krajevnih organizacij JRKD, 10 pa jih bo še v najkrajšem času.
—	I« poročila tajnika pododbora sreske organizacije v Ormožu, g. Janka Grivca je razvidno, da so v ormoškem okrožju že v
-	^ g okrajih ustanovljene krajevne organizacije. ki prav marljivo delujejo. Potrebno je le, da dobe člani čimprej članske legitimacije.
. o poročilih se je razvila živahna ln stvarna razprava o vprašanju zaščite _m rrzdalžitve '-metov, katere so se udeležili zlasti podeželski zastopniki in član banovinskega sveta g. Zadravec. Končno je g. poslanec Petovar še odgovarjal na razna vprašanja in dajal pojasnila, nakar je bil lepo uspeli sestanek zaključen.
Sodelovanje šol in vojaštva pri proslavi kumanovske bitke
Beograd, 17. oktobra p. Minister prosve-te je izdal odlok, s katerim odobrava, da ljubljanske šole sodelujejo pri svečani proslavi 20-letnice napovedi balkanske vojne v soboto 22. oktobra. Prav tako je minister za vojsko in mornarico odobrili, da sme pri proslavi sodelovati oddelek, vojske 7 godbo.
Predavanja narodnega poslanca dr. Pivka na Češkoslovaškem
Beograd, 17. oktobra p. Naredili poslanec g. dr. Djudevit Pivko je prejel od raznih organizacij na češkoslovaškem poziv, naj bi ob 15-letnici svoje znane akcije pri Carzanu prišel predavat na češkoslovaško o jugoslovensko-češKt slovaškem dobro v oljskem pokretu na italijanski fronti. G. dr. Pivko se bo octzval pozivu in bo imel predavanja: 1. novembra v Bratislavi in v Brnu (na radiju), 2. novembra v Brnu javno predavanje, 3. v Olomoucu, 4. v Kraljevem Gradcu, 5. v Kostelcu, 6. v Pragi in 7. novembra v čeških Bud jej. vicah. Govoril bo o početku jugoslovenska dobro-vcljskega pokreta v Italiji v zvezi s sokolsko vzgojo in dobrovcljsko akcijo.
Imenovanja v pravosodni službi
BeogTad, 17. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog pravosodnega ministra so napredovali: v 4. skupino 2. st. Radomir Pašič, upravnik kaznilnice v Zenici v 5. skupini; v 5. skupino Borivoj Spa-sojevič, vršilec dolžnosti upravnika kaznilnice v Lepe glavi v 6. skupini; v 5. skupino Sava Rajko-vič, duhovnik v 6. skupini v kaznilnici v Sremski Mitrovici. v 5. skupino Pavel Zavadlal. duhovnik v 6. skupini v kaznilnici v Mariboru.
Vremenska nanovo«!
Zagrebška vremenska napoved za danes: Vreine lepše Ponekod se bo oblačnost povečala. Hladno, zlasti ponori. — Situacija včerajšnjega dne: Preko kontinenta ie prešla vel'ka barometrska depresija. Razširila se ie čez južno Skandinavijo, ciklon pa je prodrl v Južno Evropo. V severni Italiji in Hrvatskem Primorju ?e je stvoril sekundarni ciklon. Pritisk ie narasel za 4—10 mm. najbolj v vzhodnih in južnih delih države, manj na severozapadu.
Dunajska vremenska napoved za torek: V južnih Alpah od časa do časa oblačno, brez bistvenih padavin, temperatura se ne bo mnogo spremenila.
kraji In ljudje
Pred 20 leti: vojna napoved Turčiji
Zgodovinska seja srbske vlade pod predsedstvom kralja Petra — Navdušenje v Beogradu — 402.000 vojščakov pripravljenih za borbo
p
Ljubljana, 17. oktobra Kocka je padla. 17. oktobra 1912 sta Srbija in Bolgarija napovedali Turčiji vojno. Naslednji dan se je pridružila še GrčSja. črna gora,, ki je imela takrat nekaj več vojščakov kakor je Ljubljana štela prebivalcev, pa se je že od 9. oktobra bila s Turki i<n zlomila turški odip.r prt Podgori-ci in Tuzi. Baš na dan srbske vojne napovedi so Črnogorci osvojili staro trdnjavo Berane. Ta svetli zgled je posebej podžgal že itak navdušene srbske vojnike, da so jedva čakali spopada s Turtinom.
Kralj Peter v balkanski vojni
Na zgodovinski seji srbske vlada, M se je vršila 17. oktobra po(paldne pod predsedstvom kralja Petra, je vojni minister poročal o turških, izzivanjih, na meji in droto-ac.h praskah. Tako je bilo soglasno sklenjen oborožen nastop proti Turčiji. V Carigrad je brnela napoved vojne ... Po seji je kralj Peter podpisal proMamacijo na narod in obenem kratko, odločno povelje vojski, da takoj prestopi meje.
Vojna napoved je v Beogradu in po vsej Srbiji vzbudila močno zadoščenje, Evropa pa je napeto pričakovala razvoja dogodkov — in ni ji bilo treba dolgo čakati... Na Terazdjah je bil zbran ves Beograd, množica je šumela kakor orkan in iz vse duše manifestirala pred dvorom, zvečer pa se je burno poslavljala od poslednjega polka. ki je odhited na bojišče.
Prestolonaslednik ^jeksander je M že v Nišu, z njim knez Arzen in knez Pavle. Vrhovno poveljstvo nad vso srbsko vojsko je bilo poverjeno vojvodi Radcmirju Put-n i k u, preizkušenemu vojskovodji, ki se je bil že leta 1885. udeležil vojne in dobro opazoval napake, ki so zakrivile tedanji poraz. Odtlej je bilo vse njegovo življenje po-eveno pripravi srbske vojske, prepotoval je vse cbmejne pokrajine in skromen in miren čaka.l na trenutek, ki se je zdaj približal. Pomočnik generalnega štaba je bil slavni vojvoda Mišic. Mala Srbija je posta~ vLIa v boj 402.000 srbskih vojakov — ta
uspeh mobilizacije, M je bila Izvršena ▼ enem samem tednu, je presenetil vse evropske vojne strokovnjake in je ruski general Martinov upravičeno vzkliknil: »V novejšli zgodovini ni primere tako popolnega oborožen j a kakor ga je pdkajzala Srbija v balkanski vojni!«
Srbska vojska, preskrbljena z najmodernejšim francoskim orožjem (dočim je Turke oborožila Nemčija), je bila razdeljena v tri armade. Prvi je poveljeval prestolona-slednik Aleksander, štela je 126.000 mož Ln je imela prodirati od Vranja proti Ovčjemu polju, kjer je bilo pričakovati glavne bitke. Druga armada pod poveljstvom generala Stepanoviča je štela 60.000 mož, tvorila je levo krilo im je imela preko Bolgarije napasti Turke v ozadju, da jim onemogoča zvezo na Solim. Tretji armadi, ki je taJkisfco šltela 60.000 mož, je poveljeval general Jamkovič, tvorila je desno krilo in je imela nalogo doseči Kosovo polje ter preko Kačanika preiti v Vardarsko dolino. Razen teh treh armad so stopile v akcijo še: iibarsika vojska pod generalom 2iv-kovičem, broječa 23.000 mož, in javorska brigada 11.000 mož pod polkovnikom Ad-djelkovičem. Naročeno jima je bilo doseči zvezo s črnogorsko vojsko ter predirati proti Albaniji in morju.
Vojvoda Radomir Putnlk,
vrhovni poveljnik srbske vojske
— Osvajalska ta nesrtrpma obomanska vlada iztreblja že stoletja naše brate — se je glasilo v proglasu kralja Petra na narod. — Od berlinskega kongresa je bilo uibijajnje, odvajanje v Azijo in do zadnjih dni nasilno odseljevanje, raznarodovanje in neprizmanje naše vere, jezika in imena temelj turške uprave ... zato sem v božjem Imenu ukazal svoji vojski, naj gre v Sveti boj za svobodo naših bratov, za boljše življenje in napredek kraljevine Srbije. Naši bratje Črnogorci že kiti jo s svežimi lovorikami svoje zmagonosne zastave in z nami gresta danes naprej tudd zavezniški vojski, bolgarska in grška .,.
Armade so takoj prestopile mejo, borba se je pričela. Z enakim navdušenjem kakor je takratno mlado, prebujeno slovensko po-kolenje spremljalo pohod na Balkanu, bomo v soboto zvečer v Ljubljani poveličali spomin na dogodke pred 20 leti.
Terezija je začela trgati
• •
Trgatev v Slovenskih goricah je lepa, a ne več tako vesela kot nekdaj
Ljutomer. 17. oktobra.
V soboto je bilo Terezijino — po starem kmečkem koledarju začetek trgatve. Neki neuč.akanci pa se maso ravnali po tem znamenitem datumu, ampak so pričeli že nekaj d,ni poprej trgati rumeneče grozdje. Vendar so ti zgodnji hrači v manjšini: po večini so ti tudi lastniki manjših goric, nasadov izabele in šmarni-ce, ali pa imajo svoje gorice v bližnjem Medmurju, kjer posestniki navadno prezgodaj trgajo.
Iz Medmurja prihaja tudi prva vest o letošnjih cenah vinskemu moštu. Neki vinogradniki so tam prodali mošt po 1.25 Din za liter, kar je tako sramotno nizka cena, kakor je naše gorice ne pomnijo. Pravijo, da je cena 6 do 7 par za sladkorno stopinjo, torej za 20 odstotni mošt 1.20 do 1.40 Din. Človek ne more tega skoro verjeti. Ce D-omislimo, da je prodani mošt mogel imeti le kakih 16 odstotkov sladkorja in da se je v zadnjih lepih dneh množina sladkorja v grozdju brezdvommo
povečala, potem moramo priti do zaključka, da se bo cena moštu vsekakor dvignila. Vedno zopet pa moramo poudarjati, da so krivi nizkih cen v veliki meri tisti neučakanci, ki hitijo s trgatvijo in ponujajo pridelek za vsako ceno. Ob sedanj«m silnem pomanjkanju gotovine je slednje dejstvo vsaj razumljivo.
Pred leti je bil čas bratve najlepši tn najveselejši čas v naših goricah, 6as povabil, obilnih večerij s piceki, purami in pogačami, čas veselih pesmi in razigrane volje. Sicer tolčejo tudi letos klopotoi svojo pesem nad rumenečim valovjem goric, vendar ni v ljudeh židane volje, ker jih vse težijo hude skrbi.
Nekateri vinogradniki so si ■'"►omagali nekoliko s prodajo grozdja, ki se je v zadnjih dveh tednih zelo razvila. Domači in tuji kupci iščejo debelo j agodasto grozdje, osobito žlahitnine, ter plačujejo za kilogram 1.80 do 2 Din. Kdor je v prejšnjih letih zasadil precej žlahtnine, ki v ostalem ne daje prvovrstnega vina, je letos
lahko prodal vse lepše grozdje. Odvažajo
ga z avtomobili kar v Avstrijo ali pa na železniške postaje. Tako smemo računati, da so zadnje dni odpeljali iz našega okoliša dnevno po 4000 do 5000 kg grozdja. Tudi sadje, ki je v nekih predelih dobro obrodilo, se izvaža v precejšnjih količinah. Cene sadju so nepovoljne.
Kakor smo že rekli, so obilne večerje s številnimi gopti na koncu bratve bolj red-
Pri slabi prebavi, slabokrvi-o&ti. shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ke, sato pa Imajo ljudje več smisla n ve-' čer j« manjiih, bolj intimnih družb. Tako razpoloženje je vladalo tudi ▼ družini nekega žel a rja na Kameraščaku. Domači so pridno brali v malem vinogradu kraj' hiše, skrbna gospodinja pa je zakurila v peči, kamor je potem porinila skledo z lepo re-jenim puranom. Na KamenščaJcu pa so v zadnjem času bili izginili kar štirje purani neznano kam. Orožniki so reč preiskavah in sum se je zgostil okoli hiše in družine omenjenega želarja. In glej ga spaka, prav tisti dan, ko se je v peči cvrl puran in je gospodinja že obljubila sosedi eno pura-novo bedro, sta »topila v kuhinjo dva orožnika ter posvetila z bajonetom v peč. Kazveselila sta se kajpada pokojnega purana ter ohrabrena po tolikem uspehu stikala še za drugimi. Našla sta še tri žive purane, ki so jih srečne gospodinje po točnem opisu zopet odnesle na domače gredi, napol pečeni puran pa je romal nazaj na svoj rojstni dom, kjer so ga z vsem spoštovanjem spetkli do kraja in pokopali v domačih želodcih. Za družino podjetnega želarja se pripravlja ričet tudi zaradi tefa, ker je v nekih okoliških vaseh prosila za podporo, češ, da ji je vse zgorelo. Tako ima drugače tihi in pošteni Kamen-ščak tudi svojo senzacijo.
Vsa družina žrtev praznoverja
Zaradi »prikazni brez glave« so umrli starši in trije otroci
Beograd, 17. oktobra
Primeri praznoverja med ljudstvom so mnogoštevilni, malo pa bo takih ali vsaj podvhnih, ki bi imeli tako strašne posledice kakor naslednji, kd se je dogodil v mali vasi Kobilja blizu Požarevca. V tej vasi je bila še pred nekaj trečna in precej premožna hiša kmeta Mihajla Stanojevi-ča, ki je imel ženo Dobrijo in pet otrok. Od te, nekdaj srečne družine sta ostala samo še dva otroka, ki živita kot siroti pri oddaljenih sorodnikih, dočriim je strašen iz-rodek praznoverja vzel življenje očetu, materi in trem otrokom ter tudi uničil nekdaj srečno in premožno domačijo.
V Mihajiovi hiši se je pojavEl strah pred tremi leti. Kmet in kmetica, ki sta prej vedno mirno spala, sta se neke noči prebudila in, kakor sta zatrjevala vsem sosedom, da se jima ni sanjalo, temveč popolnoma budna sta videla, kako so se odprla vrata sobe in se je pred njima pojavila prikazen človeka brez glave. Prikazen se je bližala postelji. Na apeče otroke sta zmetala odeje, da ne bi videli grozne pojave, sama pa sta skočila proti njej in ko sta menila, da jo že držita, je nastal v sobi čuden mrzel veter in prikazen je izginila. To se je še večkrat ponovilo. Tudi sorodniki in sosedje, ki so prišla v hišo, da bi se na lastne oči prepričali, so večinoma vsi videli strašno nečno prikazen.
Mož in žena nista imela več obstanka na svojem domu, kajti bila sta trdno prepričana in v tem so se strinjala tudi mnenja sesedov, da je bil v tej hiši nekdaj izvršen strašen zločin in da se je nekdo »po-
Danes zadnjikrat ob 4., zvečer
Kathe Nagy Wol£ Albach Retty
v prekrasni spevoigri romantične ljubezni
Zvečer ob premiera velena-petega kriminalnega Ufa filma
in smaragd
Zgodba o ukradenem diamantu, ki je povzročil ogorčen boj v podzemlju in razgibal vso velemestno policijo, da gledalcem zastane dih!
Ery Bos, Kari Ladwig Diehl, Hermann Spielmanns, Peter Lorre, Theodor Loos
Velenapeto!	SenzacljonaJno!
Elitni kino Matica
Telefon 212 i
I
vamipiril«, da sedaj ne da več miru. Hišo sta prodala po najnižji ceni in preselila sta se na drugi konec vasi. Nočna prikazen je oba tako preplašila, da sta izgubila moči in veselje do dela. Zanemarjala sta seveda tudi otroke in zaporedoma so naglo pomrli trije najmlajši. Roditelja sta bila prepričana, da so ti smrtni primeri v zvezi s povampirjenim duhom. Na novi domačiji je šlo Mihajlu vse po zlu in naposled ga je začela spet ponoči obiskovati strašna prikazen. V eni taki noči se je nesrečnež ustrelil s svojo lovsko puško. Njegova žena je bila prepričana, da mož ni napenl puške proti sebi, temveč proti »vamipirju«, ki pa je kroglo vrgel nazaj in tako umoril moža. Od moževe smrti žena sploh ni imela več doma obstanka. Vsako noč se je zatekala k sorodnikom in sosedom ali pa se je skrivala po gozdu. Te dni so jo v neki drvarnici našli mrtvo. Preostala otro«a sta največja reveža, ker se bo dalo le malo rešiti od zanemarjenega posestva in ker sta duševno in telesno ubita od pekla praznoverja, ki je nekaj let Vladal v nesrečni domači hiš!.
Grenčica Runyadl Janoe je najzanesljivejše ln najldealnelše odvajalno sredstvo.
Atentat na sokolski drog
Konjice, 17. oktobra.
Sokolska četa v Konjiški vasi ima pri Kolaričevi hiši letno telovadišče, na katerem je stal drog. Postranska stfebra tega droga sta bila do 1.80 m zakopala v zemljo in zabita s kamni. V noči na 10. t. m pa so neznani itToiilci najbrž z dinamitni-mi patronami razstrelili drog, tako da se ie steber preklal in prelomil, drugi pa se drži pokoncu le še na skrajnem robu Storilci so pustili na licu mesta list papirja, na katerem so napisane besede: »V tem duhu bomo delali naprej!« Nekaj dni po tem dogodku je bil na istem mestu obešen lenak z isto pisavo in na isti način oo-larvan z besedami: »Dt. Mejak Ervin, tvoji dnevi so šteti!«
S takimi in sličnimi dejanji rzkušajo nasprotnici sokolstva v našem srezu ovirati sokolsko delo. Oblastva naj store vse, da pridejo v roke pravice ti razdiralni elementi, ki imajo na vesti že toliko podobnih kaznivih dejanj. Teh nasilstev rn groženj mora biti konec.
Preiskava proti Selann
Ljubljana, 17. oktobra.
Kazenska preiskava proti Tvanu Selann, 30 letnemu posestniku in nadarjenemu samouku iz Suhadol pri Kamniku, je zak'ju-čena. Selan in 11 njegovih pomagačev Je obtoženih zločinstva ponarejanja bankovcev sta 100, odnosno 1000 dinarjev, ki so se letos v začetku julija pojavili v Li^b-lisni hi v litijskem srezu. P» liciji in orožnikom se je. kakor smo že poročali, posrečilo v najkrajšem času prijeti vso družbo ponarejevalcev in razpečevalcev. Ivan Selan slovi kot zelo spreten risar. Že leta 1928. je poizkušal ponareja^ 100 dinarje bankovce. Nekaj ponarejenih bankovcev io tdkiat razpečal v Liubljani in oko'ict. ŽaTadi ponarejanja bankovcev se je tedaj zago\arjal ored ljubljansko poroto, ki pa je oprostila, ko je b": Selan pri razpravi vse odkrito in skesano priznal.
Letcs je izki.šal bankovce ponare.at! nijprcj v Sp. Brniku pri Kranju stanuioči portsl.rk m mlinar Andr<j Gruden, ki pa je KI prav neroden. Zato je stopil po posredovanju nekeea znanca v stike z Ivanom Selanom. Oba sta se dogovorila, da jih bo Se.i?n na svojem domu risal m tiskal, Gruden in njegova družba pa bo
Z ODOL-OM
£i ohraniš
Sobe zdrave ter raskužujes O ustno in vratno duplino.
skrbela, da pridejo faizifikati v promet. Se^nu se je posrečilo napraviti prav *o-čen falzifikat, ki ga na prvi pogled ni bilo mogoče razločevati od origir la. Izvršil je v ponarejene bankovce celo vodni tisk. Samo s serjami in številkami je bilo križ.
Večina ponarejevalcev se sedaj še *ed-no nahaja v preiskovalnem zaporu. Za koliko je Selam ošikodoval državo, bo dognala razprava. Zanimivo je, da se je Selan z družbo domenil, da bo natisnil kar 1000 bankovcev po 100 in okoli 300 onih po 1000 Din. Razprava proti ponarejalcem se bo pred kszenskim senatom vršila najbrJ proti koncu novembra.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Surovosti
Ptuj, 17. oktobra.
Ko se je nedavni večer vračal zidar Matevž Vindiš na svojem kolesu iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju proti domu v Zgornje Pleterje, ga je na cesti pri Sv. Lovrencu nenadoma ustavil s klici »Stoj« posestnik Anton Draškovič iz Apač ter zahteval od njega neki dolžni znesek 90 Din. Ker se Vindiš ni zavedal, da bi mu bil kaj dolžan, ga je povabil, da se zglasl na njegovem domu, pa se bosta pogovorila. To je baje Draškovica ujezilo da ga Je prijel za vrat, ga vrgel ob tla ter mu potegnil iz hlačnega žepa listnico z okoli 700 Din ter pobegnil. Pri tem pa mu je tudi raztrgal hlačni žep. Vindiš je iz strahu pustil svoje kolo in klobuk ležati, kar pa je vse pozneje dobil vrnjeno. Draškovič odločno taji tatvino denarja m pravt, da ga je Vindiš napadel z nožem ter se Je moral braniti. Pred sodiščem se pa bo zadeva pojasnila.
Že večkrat kaznovani posestnik Rudolf Gajšt iz Sveče v občini Stopercah, ki je bil tudi že v kaznilnici v Lepoglavi. se je vrnil iz svoje kleti vinjen domov ter začel svojo ženo pred otroki grdo zmerjati. Ker ga je žena posvarila, se je razsrdil, pograbil pas in začel neusmiljeno udrihati po ženi, kamor je padlo: po životu kakor po glavi. Žena je vsa krvaveča komaj ušla iz hiše. Mož pa je nato svojo jezo spustil še na svoje otroke ter jih tako pretepal, da so komaj ušli rz hiše. Žena se pritožuje, da surovež ne pusti otrokom jesti. Odkar se je vrnil iz Lepoglave, vedno bolj pi-jančuje iz jeze, ker bo še do februarja 1933 pod policijskim nadzorstvom. Ovaden je sodišču.
V noči 14. t. m. so je vračal delavec iz tovarne stroji! v Majšperku A.ntom Karne-ža domov v Podlože pri Ptujski gori. Na cesti pa ga ie i zn en a da napadlo več fantov, ki so ga začeli brez vsakega povoda pretepati z ročicami. Pretepli so ga po vsem životu in po glavi tako, da ima več odprtih ran in so ga morali še tisto noč prev-peljati v ptujsko bolnico. Karneža napadalcev v temi ni spoznal in tudi .ie more sumiti, od koga in zakaj je bil napaden, Orožništvo napadalce pridno zasleduje.
Prv S ljudski simfonični
koncert
Hvaležni smo upravi Narodnega gledališča v Ljubljani, da se je odločila prirejati v tekoči koncertni sezoni poleg rednih večernih tudi dopoldanske ljudske simfonične koncerte. Ti koncerti po lažje dostopnim in tudi širšemu občinstvu razumljivejšim programom imajo velik vzcojni pomen in je samo želeti, da se tudi pri nas vdomačijo.
Prvi koncert te vrste je bil v nedeljo 16. t. m. v un ionski dvorani in je sodeč po zanimanju publike, prav odlično uspel. Oper-n orkester je bil za ta koncertni nastop v godalih primerno ojačen, tako da smo našteli 0 prvih, B drugih goeli. 6 viol in po 3 violinčela in kontrabase. Kot dirigent celotnega koncertnega prosrama ie nastopil kapel-nik Narodnega gledališča Anton Neffat. Pod njegovo, tudi na koncertnem podi ju sigurno taktirko je odsviral orkester uvodoma z veliko živahnostjo in dobrim stilnim razumevanjem nadvse prikupljivo predigro k Mozartovi operi Figarova svadba. ki io po pravici štejemo k največjim biserom klasičnih uvertur. Sledila je nedovršena Schubertova simfonija v dveh stavkih, ki io zlasti odlikujejo sijajno zveneča melodična mesta in div-nn lepi kontrasti. Dirigent jo je podal v vseh potankostih fino dinamično odtehtano ter ]e bil deležen burnega odobravanja.
Višek zanimanja pa je bil osredotočen v
PREGLED
nastopu »čudežnega dečka« Mirana Viherja, ki je izvajal kot solist na goslih Bachov violinski koncert v A-molu ih Vieuxtempsa Balado in romanco s premljevanjem orkestra. Viher je Celjan in je sviral že lansko ielo na novinarskem koncertu. Učitelj mu je Karlo Sancin, ki mu moramo na tem violinskem fenomenu prav iskreno čestitati. Vih-rov nedeljski nastop pa nas je nad vse pričakovanje prijetno iznenadii. Brez vsake treme in z močno samozavestjo je llletni deček naravnost fasciniral poslušalce v obeh skladbah, ki jih je odigral ne samo ritmično brezhibno in glasovno čisto, temveč tudi z izredno dovršeno tehniko tako leve kakor desne roke. Želimo le, da v tej smeri nadaljuje svoje študije na kraljevskem instrumentu, ki ga že sedaj obvlada do virtuoz-nosti.
Zaključna točka: Massenet, Scenes pitto-resques je kot koncertna točka nekoliko obledela, toda v zadnjem stavku (Fete Bo-heme) se povzpne do prekipevajoče plesne razposajenosti.
F^i ljudski koncert, pri katerem »mo opazili zlasti dosti mladine, >e bil prav zanimiv pričetek v vrsti teh koncertov, ki si jih enakih še želimo.	I. K.
Ameriški poslanik Prince opeva naš Triglav. »Politika« je priobčila v srbskem pre-ovdu pesem, ki jo je v angleščini spisal in komponiral iskreni prijatelj našega naroda,
poslanik Zedinjenih držav ameriških gosp. Prince. Izvirnik te pesmi je izšel v listu »Sond - Slaw Harold«. Naslov ji je: »Pesem slovenskega planinca: Dekle za gorami«. Nastala je ob priliki poslanikovega letošnjega bivanja na Bledu in so jo — kakor ie sam izjavil sotrudniku »Politike« — inspirirale lepote naših slovenskih krajev. Medtem je bila prevedena tudi na ruski jezik, a ga. Sern-čeva jo je preložila v slovenščino- Ker nam slovensko besedilo trenutno ni dostopno, objavljamo srbski prevod, ki ga je pripravil prof. dr. Popovič.
Po Triglavu svud se steni Tamni vali magle guste, A pod njime po jezeru Mjesečina noči puste.
U daljinu temnu hrli Preko stiena moja strast. Tebe ljubi. Tebe grli Preklinjuči: Ljubav, Slast.
Bez pokreta zastao ie Mog pogleda svetli žar aN odbljesku kose tvoje. Na koralju usana par.
Ti kao nočea tamna si I sjaja prepuna kao dan, Tsčezla si ko da nisi Duše moje bajni san.
Tudi mi upamo, da bomo kmalu slišali na katerem našem koncertu pesem in kompozicijo gosp. poslanika Princes. To nas bo tem boli razveselilo, ker poznamo ameriškega poslanika kot vnetega častilca nase zemlie
in ljudstva. Gosp. Prince je nedavno izdal ' angleško slovnico srbskohrvaškeoa jezika. Že pred leti je prispeval za »Življenje in svet« izviren članek in je takratnemu uredniku te revije pisal slovensko pismo.
Kaj tiskovna ^adruga še pripravlja sa letos. Kakor smo že poročali, izide koncem tedna Stevesona »Catriona«, — drugi del slavnih »Prigod Daivda Balfourja« v mojstrskem prevodu Vladimirja Levstika. Prihodnji teden izide Toneta Šeliškarja izvirni roman o tragediji slovenskega malomeščanskega človeka, ki se odigrava pred vojno, med vojno in po preobratu, »Nasedli brod«. Prav tako izide prihodnji teden študija dr. Stanka Lebna »Problem slovenske vzgoje«, ki bo brez dvoma vzbudila mnogo zanimivih
diskusij. _ Seliškarjev roman bo zaključil
letošnjo zbirko »Slovenskih pisateljev«. V »Slovenskih poteh« izide po Lebnovi študiji prihodnji mesec še Juša Kozaka »Celica«. V zbirki »Mojstrov in sodobnikov« pa izide namesto napovedanega Zolajevega »Germina-la« eno najpomembnejših del svetovnega romana, Stendhalov »Rdeče in črno« v prevodu univ. prof. dr. Sturma. »Germinal« ie morala založba preložiti v svoi program za prihodnje leto. ker prevajalec, s katerim fe bila prvotno v dogovoru, ni o pravem času oddal roko>isa ter ie morala založba poiskati novega prevajalca
0 delovanin Slovenca Rada Prejtarea ▼ sarajevskem gledališča sodi Borivoie Jevtif v namovejšem zvezku Beograjske »Misli«: »V režiji smo (prejšnjo) sezono občutili novo potezo, ki ?re zanjo hvala umetniškim na-stroieniem Rada °reearca. mlajšega Sloven-
Celo otroko
dovoli zdravnik
KAVO H A G!
ca, ki je obenem zanimiv realistični igrale«. Brez dvoma ima široko gledališko kulturo, ki jo stalno osvežuje z obsežnimi stiki s scenskimi problemi Rusije in zapada. Njegove odrske podobe razodevajo okus: vizualni moment je naglašen jačje od analitičnega v besedilu. Ugajajo nam zaradi živahnosti svojih barv in celotnega vtiska, ki ga zapuščajo ...«
Max PaHenberg ▼ Zagrebn in Beogradu.
Sloveči nemški komik Mas Pallenberg je s svojo družino pravkar uspešno absolviral gostovanje v Zagrebu in odpotoval v prestolnico, da tudi Beograjčane seznani s svojo umetnostjo.
Češka knltnra in gospodarska kri». V najnovejši številki praških »Rozprav Aven-tina« je objavil dr. Oton Štorch Marien uvodnik, ki priča, kako globoko že sega današnja gospodarska kriza v češkoslovaško kulturno življenje. Med drugim ugotavlja, da občinske knjižnice, ki so bile doslej pomembno sredstvo za napredek ljudske prosvete, ne morejo več nakupovati novih knjig, službene podpore publikaciiskemu delovanju so popolnoma prenehale, graditev tolikanj zaželjene Državne galerije se je odložila, baje mislijo znižati ali celo ukiniti državne nagrade za literaturo in umetnost Gledališča se morajo boriti z bedo in pomanjkanjem in se le i velikim naporom in ob znatno znižanih ekstitenčnih pogojih prebijajo skozi sedanje težke prilike in neprilike. Založbe omeiujejo svoje delovanje, kar navsezadnje spričo dosedanje prevelike produkcije ne bi bilo tako škodljivo, če ne bi obenem bilo ogroženo tudi izdanje mareikakšnega res
A. Žigon
je preselil svojo modno krojačnico iz Rožne doline
V LJUBLJANO, GRADIŠČE 4
na dvorišče poleg magazina Teokaroviča
Domače vesti
•	Kralj za nlške reveže. Ko se je Nj.
Vel. kralj mudiiil letos v Ndšktf banji, se je muslimansko društvo za medsebojno pomoč v ptrimeni smrti obrnilo nanj s prošnjo za podporo. Kraltj je sedaj društvu poklonili 30.000 Din, Razen tega je daroval 3000 Dta, ki se razdefle med u bo ž ne muslimane v Ni-šu.
*	Vojaške vesti. Na predlo? ministra vojske in mornarice so imenovani: pol-feovmžk za generalštabne posle Radavoj JantoovLč za mačedinka štaba komande savske diviziijiske oblasti; antf.lsetnljski polkovnik za generalštabne posle Miodrag Damjanovlč za pomočnika načelnika šitaba komande zraikoplovne vojske; pehotni podpolkovnik za generalštabne posle Miroslav ževič za vršiilca dolžnosti načelnika &taba komande dunaviske di vi zneske oblasti; pe-potni polkovnik za generalštabne posle .Turj Mušič za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande zetske dtvnaljske oblasti. Na službovanje so pride^eni: sanitetni poročnik dr Danilo Drezdgair kot zdrav-roiik L planinskemu polku, sanitetni po-ročnelk dr. Janez Gantar kot zdravnik 32. ■r«ehobneoim polku, aintiftjeriijiskn poročn.ik Andrej Pire pa kot predavatelj šoli za rezervne arfciltjerftjske oficirje. Nj. Vol. kralj [ie podellil anženjerskčima podporočnikoma Cvetku Dolencu ita Miroslavu Berginu zlato medaljo za vestno službovanje.
» Proslava 28. oktobra v Ljubljani. Kakor izvemo, je odbor J ugo slovensko - češkoslovaške Lige sklenil na petkovi seji, da bo priredil dne 25. t. m. v proslavo največje,ga češ koisTo vaškega narodnega praznika v un ionski dvorani koncert s skrbno izbranim čeiklm programom, So (ielovalo bo poleg gledališkega orkestra več solistov, med njimi praška koncertna pevka gdčna. Holečkova, h 6! veli sega prijatelju našega naroda, pokojnega češkega pisaitelja Josefa Holečka.
» Slovesna otvoritev kmetijske razstave v Kranju bo v foboto 22. t m. v glavni dvorani Narodnega doma. Razstava traja do ponedeljka 24. t. m. Prireditev je obsežena in velezanimiva, saj obsega Sest po-sebniih oddelkov. Priporoča se številen obisk ne samo kmetom in šolam, temveč tudi trgovcem.
« Ciril-Metodova družba pirosi svoje podružnice, da nakažejo nabrano članarino za leto 1932 vodstveni blagajni po položnici.
♦	Zimaka počitniška kolonija s smučarskim tečajem za šolske otroke. Državna šolska poliklinika namerava poslati v času božičnih počitnic, to je od 26. decembra do 11. januarja 22 otrok obojega spola v starosti od 6 do 15 let v svoj novo zgrajeni dom ma Rakitno. Ker je ravno na RakUni sijajen smučarski teren, bo to zimovanje združeno s smučarskim učnim tečajem za začetnike in že izvežbane. Tečaj bosta vodila dva strokovnjaka. Nadzorovale bodo otroke zaščitne sestre. Zdravniški nadzor to v rokah stalno prisotnega zdravnika šolske poliklinike. Celotna oskrba s prispevkom za učni tečaj bo 335 Din. Prijave sprejema drž. šolska poliklinika, Re-sljeva cesta 10. v Ljubljani. Tam se dobe tud.} vsa. pojasnila.
♦	Nova bolnica na Sušaku. Kakor javljajo s Sušaka, je grad b a ban o vinske bol-nnee na Sušaku po prizadevanju bana dr. Perovlča zagotovljena. Poslopje bo do prihodnje pomladi pod streho. Z novo bolnico bo celo hrvatsko primorje mnogo pridobilo.
Zvočm kino Ideal
španska lepotica
Rosifa Moreno
v filmu krasnih pesmi ln ljubezni
Kraljica ranča
Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer
■iresn
•	Himen. Poroča ee je v nedeljo v Beogradu slušatelj višje vojne akademije poročnik Leo Škodi ar z g>dč. Ljubico Trifkovičevo, hčerko načeiiniika prometnega miiniistratva in nečakinjo pokojnega ministrskega predsednika Marka Tiriifkoriča. Kumovala sta vseučiiliiškii profesor dr. Arandijelovič lin podpolkovnik Klajiič, pomočnik komandanta 6. letalske, ga polka.
♦	Novi grobovi. Presenetila je žalostna novica, da je včeraj zjutraj v Ljubljani na Romski cestr! št 7. u mrl upokojeni višji poštni kontrolor g. Josip Gruden. Res je bolehal že nekaj časa na ledvicah, a nikoli ml potožili m še pred kratkim 6mo skromnega, tihega, prijaznega moža sreča vali na ulrloi. Doma je bil iz F are p ri Rakeku, letos 14. marca je dosegel 68. leto. Po gimnazijskih študijah se je posvetil poštii m je razen prometnega tečaja, ki ga je bil prestal v Trstu, ves čas služboval v Ljubljani. V pokoj je stopo! 1. »ept. 1926. »Izredno ga je veselilo jezikoslovje, temeljit je bil v slovenščini, mnogo je prispeval za Liste im tudi >Jutro« je v njem imelo svojega zvestega sotrudnlka. Ugledna družina je jzgubiiia plemenitega očeta. Pogreb bo danes ob 15.30 izpred hiše žalosti!. — V čestilti starosti &2 let je umria na Vidovdanskri cesti 9. gospa Helena P o m p e, vdova po zasebnem uradniku. Pogreb bo juitrf ob pol 15. i i ondotne
mrtvašnice. _ V zavetišču sv. Vinoenoioa
v Mengšu je umrla v starosti 81 let gospa Mairiija Mariinšek. Pogreb bo jutri ob 8. na mengeškem pokopališču. — Na Poljanski cesti 16- v Ljubljani je umrla zasebnlca gospa Kamffia B o h m. Pogreb bo dames ob 16. — V Sv. Venčeslu pni Slovenski Bistrici je umml upokojeni! naduči-telj g. Ivam Povh. PogTeb uglednega to pTlOijaiblrenegia šolnika bo jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše ■iskreno sožailje!
Usta in grlo
so pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke varujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusn
Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikemu zavojčku Din 15.
*	Vode padajo. Silni nalivi v petek in soboto so povzročili, da so začele vode naglo naraščati ln je pretila večja povodenj-ska katastrofa, če bi se nalivi še nadaljevali v nedeljo in včeraj. Ljubljani!ca je v zgornjem teku in okoli črne vasii prestopila bregove in poplavila bližnje travnike. Močno &o narasli tudi nekateri Iijubljani-čini pritoki Sava je zalo narasla v okolici Zaloga. Ker so nalivi prenehali in je včeraj nastopalo lepo vreme, so vode začele naglo padati.
♦	Poročilo o poplavi v ponedeljskem >Juitru« je bilo pomotoma datirano iz Celja, biti bi pa moralo iz Braslovč. Kjer je v poročilu govor o »naš} občini«, je mišljena braslovška občima.
» Velike vremenske nezgode v Bosni. V Bosanski krajini so v zadnjih dneh diiv-iale velike vremenske nezgode. V soboto ponoči je naliv trajal več ur. Iz raznih krajev banovine poročajo, da so reke Una, Sana, Bosna in Ukrina močno narasle in v mnogih krajih stopile iz korita ter poplavile nižje ležeče kraje V Mostarjn je reka Radobolja poplavila okolico ter vdrla tudi v hiše. Vihar je podrl mnogo dreves ln uničil tudi nasade po mestih.
♦	Litvanskj kapitalist odide iz Dubrovnika. Litvanskii kapitalist Ziindlm, ki si je postavil v Dubrovniku krasno vilo >šehe-rezador, je te dni s Sem merim ga prispel v Dubrovnik, da proda svorjo vilo. Zindilm je z velikim kapitalom angažira-n pri družbi »DubrovačKii rivljeri«, ki! namerava sedafj llkvndiraitl.
•	žena, M je v treh porodih rodila devetero otrok. Iz Klčeva poročaoo:-V siromašnem planinskem selu Velmevcih je te dni Mara, žena Gjorgja Kostiča rodila trojčke
Jugoslavija v sliki
Poznana domača tovarna čokolade UNION v Zagreba je dala v promet mlečno čokolado pod naslovom »Jugoslavija v sliki«. Vsem tablicam te čokolade so priložene sličice, ki kažejo znamenitosti in lepote Jugoslavije. Te sličice lahko nalepite v album »Jugoslavija v sliki«, ki jo je izdala tovarna v to svrho, a tako napolnjen album bo omladini zelo koristen pripomoček pri spoznavanju kraljevine Jugoslavije. Da bo ta naloga tem laglje dosežena, vsebuje album tudi zelo poučne opise posameznih krajev ter so vsi opisi obenem s prilepljenimi sličicami velike vrednosti za mladino.
Radi konstatiramo, da je ta album prvi te vrste, ki na zelo pripraven in zanimiv način prikazuje lepote in zanimivosti naše domovine.
— dva sina in hčerko. Otroci 6o normalno razviti ln zdravi. Zanimivo je, da je ta žena že tretjič rodila troičke.
» Obup hotelirja. V Beogradu je v nedeljo izvršil samomor lastnik in a nege hotela >Unton« Nikola Radovanovič. Bil je znan poštenjak, ali zadnji čas je zašel v velike denarne težave. Zapušča tri sine, od katerih je prvi Inženjer, drugi je absol-vira»l hotelirsko šolo v ženevi, tretji pa študira pravo.
•	Smrten skok z drugega nadstropja. V Splitu je skočil s podstrešja svoje dvonadstropne hiše 4S-letni lekarnar .Tosflp Popusta, Pri skoku je padel na električno žico, ki ga je vrgla na stran, tako da je z nogo udaril neko branjevko, ki se je onesvestila. Popusta je bil prepeljan v bolnico, kjer je v nedeljo umrl za hudimi poškodbami. Vzrdk samomora je huda živčna bolezen.
•	V jeseni se človek pni vsej opreznosti prav lahko ,prehladi!, ko hladno vreme pomaga razvoju tolikih nalezljivih in škodljivih bolezenskih kali. Vse take kal! pa uničujejo svetovno znane Pamflarln pasti-le v ustih in v grlu. Fa.nflavin pastlle Izdeluje slovita tovarna >Bayer<.
•	Absolutno varno tovarniško podjetje Išče posojilo 2,000.000 Din v gotovini. Plačalo tudi v obrokih spreiemljiivo. Ponudbe na oglasm/j oddelek >Jutrac pod značko »Varna naložba«.
•	Obleke In klobuke kemtftno čisti, bar-va, ptislra In lika tovarna Jos. Reich.
•	Zdrave, bele zobe brez zobnega kamna ohrani »Diana« zobna pasta. Cena normalni tubi 5 Din, dvojni 8 Din.
Iz Ljubljane
ti— Ogledovanje ljubljanskih zgodovinskih znamenitosti in umetnin. Umetnostno zgodovSnsko društvo prireja ob sredah šot n je .po Ljubljana z ogledovanjem vseh pomembnih zgodovinskih znamenitosti !n umetnin, ta.ko po cerkvah, javnih Jn nekaterih zasebnih palačah, kakor tudi na javni: h prostorih. Dosleij je hilio troje takih ogledov ln je vsakokrat bila udeležba prav zanimiva Ju,trt je na vrsti ogled frančiškanske ta šesn tpeterske cerkve ter se zamimanci sestanojo ob 15. pred frančiškansko cerkvijo.
u— Danes premiera velikega kriminalnega filma »Dama |n smaragd« v Elitnem kinu Matic'. Drevi ob 21.15 se bo predvajal v kinu Matici nov Uflin film »Dama in smaragd«. Vete napeta vsebina je povzeta po istoimenskem oderskem koma/In Har-ryja Jenkinsa. Ffolm je kriminalnega značaja ter nam predočuoe delovanje temnega velemestnega podzemKja. Izredno so zfiiil-mizi prizori, ki nam predočnjefio velemestno policijo v boju z mračnimi elementi, energično im velemapeto borbo. Poleg že znanih igralcev nam ipredstaivil Ufa v tem filmu celo vrsto mlajših filmskih debuta.ntov, med njvmi dnažesfrno Ery Bos. Film, kij se je glasil prvotno »Strel ob zori«, je Imel povsod veOik uspeh, kjerkoli je bil predvajan.
u_ Še vedno mnogo gob na trgu. Tudi
včeraj je biil trg obilno založen z lepimi gobami. Največ je bilo jurčkov. Nekatere kmetice na so prinesle na trg tudi kar-željne. Poznavalci živilskega trga cenijo, da je bitto doslej na trgu že do 30.000 kg gob. Včeraij je bilo v počeitku opažati, da so bile cene naoram ptrejšnidm dnem nekoliko višje, kajti kmetice so zahtevale za kg gob 6 do 7 DSm, toda pozneje se je cena ustalila na 4 do 6 Din. Slabše kvalitete so bile tudi po 3 Dim kg. Grozdja in jabolk je bilo na tugu prav tako v izobilju. Cene so nespremenjene.
u— Nesreča nikoli ne počiva. Natakar-sfe! vajenec Emil Gaspari se je v soboto igral doma s flobertovko, toi se mu Je spro žila im mu je naboj udaril v levo roko. V Jugoslovanski tiskarni je pograbil stroj strojnega stavca Janka Vidmarja ln mn občutno poškodoval prste na desnici. 12-letmi posestnikov sin Ivam Zemljič iz šte-
Stamieeve pečettice, fetemice, krvavice, res so špecifaliteta, to priznanja so nešteta!
peunje vasi! »e Je r netdedjo hudo popartl t
vrelo mastjo po desnici. V Gorlčjd vaai se G« pol nakladanju sodov ponesrečil 23-letnJ posesitmikov sin France Pogorelec. Sod mu je zlomil levico. V Tižiču so se lotili neznani suiroveži gluhonemega Matije Pate-riča Eden izmed napadalcev ga je sunil z nožem v levo stran prsi. Vsi poškodovanci se zdravijo v splošni bolnici.
u— Zasledovan hlapec. Gostilničar Alojzij Obersnel na Rožniku je nedavno prijavil,' da je bi.l izvršen v njegovo kuhlnoo izredno drzen vlom. Tat Je pobral az kuhinje več jest vin in s! prilastil tudi okrog 407 Dim drobiža. Drugič Je bfil Obersnelu ukraden iz obleke tisočak, kmalu nato pa je opazil, da mu je zmanjkalo iz gostilne mnogo različnih kozarcev ter druge posode v vrednosti 2100 Din. Baš te dni je še ugotovil, da ga je ogoljufal njegov hlapec Anton H. za okroglih 400 Din, ln sicer na ta način, da je kasiral pri strankah denar za mleko, M ga jim je dostavljal na dom. Ko je sedaj hlapec uvidesl, da je razkrinkan. je neznano kam pobegnil. Obersnel je zadevo priravil policiji, ki sedaj zasleduje navihanega fanta
u_ Tatvine. Posestnik Ivan Rubežnik
z Viča Je nedavno ugotovil, da mu je ne. znarn človek posekal ob potoku Curenovcu lepo Jesenovo drevo, vredno okrog 400 Din in" ga odpeljal. Po naključju pa je prišel Robežnik včeraj mimo hiše Antona R. na Vsču, kjer je ugledal na dvorišču svoje drevo, sicer v raz žaganem stanju, a ga je vendarle spoznal. Na policiji se je R. vdal, da je res požagal Robežntkovo drevo, izgovarjal pa se je s siromaštvom. — V stanovanje delavca tobačne tovarne Martina Snoja na Aljaževi cesti 21 se je v nedeljo vtihotapil tat to odnesel 500 Din vredno črno suknjo.
Prava dobrota za ljudi, ki so podvrženi nadlogam črevesja in trpe na motnjah prebave, zaneki, hemoroidih in njih posledicah, kakor tudi na glavobolu, omotičnih napadih itd, ie Saxlehnerjeva HU-NYADI JANO S naravna grenčica. 2e 70 let se je vedno izbomo obnesla, bila na klinikah in po zdravnikih sijajno preizkušena in priporočana pri daljših pivskih kurah zoper nabiranje maščobe, kronična obolenja ženskih spolnih organov, za-stajanja krvi, izpuščaje na koži itd. Ne-prekosljiv učinek! Pazite na etiketo z rdečim srednjim pol.iem. Dobiva se v lekarnah, drogerijak in vseh boljših trgovinah.	__
u— Dva sleparja. Pri trgovki s koles! HLldri KrmeJjevi v Zg. šlškn se Je zglasil krojaški pomočnik Jože T. od nekod z Gorenjskega im kupil novo 'kolo znamke »Champion« za 1700 Din. Pogodila sta se, da bo plačeval kolo na obroke po 300 Din. čez par dni že pa je izvedel mož omenjene trgovke Josip Krmelj, da je Jože kolo prodal nekemu mesarju za 1007 Din. čakal je na ,o žela, vendar sleparja z obroki ni beiilo na spregled. Ker je Krmelj dognal, da je Jože na »ličen način osleparil že več trgovcev s kolesi, je zadevo prijavil ln policija je začela Jožeta 5ska.t)I. Fant pa je Izginil. Neki! drugi slepar je pojavil pri Klančarjevi v ZalOkarjevi ulici 6 Bil .le mil a d mož in je ponujal Klančarjevi ženi več metrov platna z? namizne prte. Kar je tiukM blago na obroke, ie Klan čar jeva res naročila več metrov, nakar je zahteval neznanec 60 Din na i-ačun. Denar je dobil, potem pa izginil. Vendar Je mož Klamčarjeve sedaj neznanca izsledili ln ga izročil policij i Mladi! slepar se rad izdaja (tudi za akademika.
u— Dražba, zarubljenih predmetov. Načelstvo mestne občine je razpisalo ®a 12. novembra veliko dražbo različnih, zaradi neplačamlh občinskih davščin zarubljeenih predmetov v skupni cenlflnl vrednost! 43 trisoč 500 Din. Predmeti so bil! zarobljeni 21 strankam. Na dražbo pridejo pisalni stirojii, moška kolesa, avtomobili!, razmo pohištvo in druge reči.
n_ Hišnj posestnik] se opozarjajo, mrj
vložijo .prijave dohodkov od zgradb, da se teognesjo kazni po čl. 137. davčnega zakona najkasneje do 31. t. m.
n_ Društvo pomožnih zdravnikov }e
imelo pretekli petek svoj občnd zbor in je tudi! razpravljalo o projektu novega zakona o bolmieah. Občni zbor je zavzel odklonilno sitališče.
u_ V spomin na pokojnega pričate!'a
g. Rado Jegliča darujete M. M. Svoboda 100 Dim za stavbni fond društva Tabor.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški
torek, sreda ln četrtek, vsakokrat ob 18. in 20. uri
PLANINE V PLAMENIH
12365	________
Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske kJo-base, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865
PLESNE VAJE
trgovskih in privatnih nameščencev, za začetnike ob 20.15, ostali ob 20.45. — VSAK ČETRTEK v Kazinski dvorani 12448
pomembnega in važnega dela. Da se tako poslabšuje položaj pisateljev in umetnikom, se ume samo ob sebi. Izmed časopisov se nekako drže najmočnejši. Filmska industrija se marsikje bori za golo eksistenco, zato se tako izogiblje resnični umetnosti. Koncerti so razprodani samo v redkih primerih ... Najvažnejše pa pove.dr. Štorch - Marien ob koncu in to velja tudi za naše razmere: >Ni dvema, da je senca gospodarske krize znatno zmračila tudi našo kulturo- Toda ni to samo njena senca; kriza je tudi geslo, ki ie marsikje samo krinka nečemu, kar bi lažje imenovali indolenca in slaba volja kakor pa nujnost. Sliši se klic po varčevanju v državnih. deželnih in občinskih blagajnah. »Ali riglit! Toda če pri tem najslabše odreže Pe-pelka, kultura, medtem ko njene sestre še vsevdilj hodiio po svetu v palici i, tedaj to nikakor ni v redu .. •<
Ali bo knjiga nekoč izumrla? Hannoverski docent Tbeodor Lessing je nedavno objavil v »Prager Tagblattuf uvodnik z naslovom »Un-tergang des Buches«. V njem dokazuje na obnovi izkušeni, ki jih ima človeštvo 8 knjigo v zadnjih 300 letih, da bo knjiga nekoč tako zastarel pojav, kakor je danes n. pr. ko-čijaž s konji. Nekoč so pisali knjige z mislijo, da jih bo šele potomstvo razumelo. Današnja tehnika pretvarja tudi knjigo vedno boli v predmet neposrednega, aktualnega življenja. To je vzrok, da se knjige tako naglo starajo Prav zaradi nebrzdane težnje po aktualnosti izgubljaio km'"" K;tl<o z novinami. ki — fe so dobre in k' . •• — vsebujejo danes mnogo več življenja nego večina knjig. Leesing smatra, da sta radio in televizija zadala knji-
gi nov usoden sunek. Sicer pa se literatura s svojo produkcijo en mase sama ugonablja. — Proti Lesingovim izvajanjem je nastopil češki publicist dr. Alfred Fuchs, ki odgovarja: »Ali bi radio, odnosno kakšen drug tehnični izum res izrinil knjigo? Mislim da ne. Ne bo je prav tako, kakor revija ni ugonobila gledališča, dasi so tako nekoč prerokovali. Ljudje so se kaj kmalu nasitili tega, kar je bilo samo paša očem in čutom, zakaj naposled človeka vendarle zanima samo to, kar se tiče človeka. Ta elementarna potreba bo držala tudi knjige, prav tako kot tudi no-vine ne bodo večno samo buljvarska zmee in zmes senzacij. V Angliji že začenja buljvar-ski tisk nazadovati in občinstvo se vrača k resnejšemu informativnemu tisku. Lov za senzacijami in čim obsežnejšim poročeval-stvom je izdajanje takih listov močno podražil, zato so danes njihovi izdajatelji ▼ krizi. Blake pravi o njih: »Vsi so delali imenitne kupčije toliko časa, dokler niso naposled spoznali, da so v celoti napravili slabo kupčijo.« Tudi s knjigami bo podobno. Verujemo v duha, zato ne verujemo v svet brez knjig.«
Nova raipoloženost t krjiiernostl. Francoski kritik in esejist Emmanuel Beri je napisal zanimivo gloso k letošnji književni produkciji. Iz resnih, umetniško zrelih romanov, ki so izšli v zadnjem času, skuša izluščiti smer in razpoloženost 9edanjih pisateljev. Prihaja k značilnim sklepom in pravi med drugim: Z vseh strani slišiš klic po redu. Večina romanopiscev se bavi s problemom rodbine in dednosti. Posebno značilna sta ▼ tem pogledu najnovejši Mauroisev
roman »Rodbinski krog< in zadnji Mauroi-cov spis »Kačji klobčič«. Roman 1. 1932. označuje to. da pisatelji zopet pišejo po nekem načrtu, skušajo zavzeti določeno stališče, hočejo verovati sami in hočejo, da bi čitatelji verovali njim.t Beri vidi v današnjem romanu povratek k Bourgetu, za njim pa pride vrnitev k Anatolu Franeeu. Vzlic uspehu Lawrenceovega »Ljubimca lady Chatterleyove« je Beri prepričan, da 9e je literarni erotizem že preživel... Možje so preutrujeni od spolne svobode, ženske pa še bolj. Ostra svetloba in nezastrte besede le redkokdaj podpirajo ljubezen . . . Mislim, pravi Beri, da se na obzorju že jasno vidi prihod mogočnega vala rahločutnosti (sen-zibilnosti). Ironije in rahločutnosti smo v zadnjem času najbolj pogrešali. Obenem s povratkom k Francen bo nastopil povratek k Bazinu ali Daudetu. Želimo si, da bi v knjigah zopet srečavali žene, ki bi jih lahko ljubili. Preveč smo videli takih, o katerih nam pisec dokazuje, da jih ni mogoče ljubiti.«
Še nekateri kandidati br Nobelovo nagrado. Naš članek o kandidatih za Nobelovo nagrado je treba izpopolniti z nekaterimi novimi imeni (po »Les Nouvelles Litteraires« z dne 15. t m.), ki citirajo »Stockholms Tid-ningen«, list iz bližine švedskih akademikov). Po teh informacijah bi za letošnjo literarno nagrado prišla v poštev samo kak Francoz ali Anglež. Med Angleži se omenja največji živeči romanopisec John Galsvvorthv, med francoskimi kandidati pa sta poleg Paula Valeryja, ki zanj govori največji odstotek verjetnosti, Paul Bourget in L H. Roa-
nv star., vendar nima nobeden v švedskem tisku zagovornikov. Tudi kandidatura Štefana Georgea je resna; med Švedi jo zagovarja ugledni kritik in esejist Anders Oster-ling. Oglaša se celo nova Grčija, ki kandidira svojega največjega poeta Kostisa Pal-masa. Rusija ima dva kandidata: poleg Gorkega še finega pripovednika Ivana Bu-nina, ki živi v emigraciji-
Sevtovno založništvo češkega podjetnika. Eden najboljših in najinteligentnejših mlajših čeških založnikov dr. Ot štorch - Marien, lastnik praške založbe »Aventinum«. je izjavil v interviewu s sotrudnikom »Pritom-nosti«, da bo s sodelovanjem francoskega in švicarskega kapitala ustanovil v doglednem času v Parizu veliko svetovno založništvo. Le-to bo imelo svoje ekspoziture v več svetovnih mestih in bo hkrati izdajalo angleške, češke, francoske, nemške in španske knjige. Pozneje bo razširilo svoje delovanje tudi na Italijo, Polisko, severne države in Japonsko. Brez dvoma bo tako založništvo koristilo tudi razširjanju kvalitetne češke knjige po ostalem kulturnem svetu.
Zahvala
Ob prilfki mojega Jubileja mi je došlo toliko čestitk in voščil, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zaradi tega se ust jam vsem gratulantom izreči naj-prisrčnejšo zahvalo.
Rajko Sitter,
prokurist tvrdke Ivan Jax i® sto.
Ali potrebujete čistilno sredstvo ?
Zgodaj zjutraj dosežete normalno lahkotno izčiš^enje, če vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobijo se v vseh caroah, -Vsebina i škatlice po Din 8 —
zadostuje za 4 do 6 krat.	ii
Odobreno od Ministar. soc. politike io narodnejfr ? zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. julija 1932. j)
Otvoritvena plesna vaja akademskega društva Triglava bo danes ob pol 21. v Trgovskem domu.
u— Drevi nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini.

KINO LJUBLJANSKI DVOR
Tel. 2730.
Svetislav Petrovič Lil Dagover
v filmu romantike
Baron Tren&
Predstave ob 4., pol 8. in 9. Najnižje cene!
u— Izbran; družabni plesnj tečaj v Ka-zinj ima jutri 19. t. m. svoj otvoritveni večer. — Reklamacije vafcli pri mojstru Jenku.
I
rp
8— PrRožbc kmečkega prebivalstva. Zima se bliža in na prostem postaja vedno bo-H mraz. Iz bližnje ter daljno mariborske okolice privažaio v zadnjem času na ma-riborsfa' svinjski sejem vedro večje število svinj. Prodajalci-kmctne se pritožujejo, da morajo včasih čakati ce>lo po 2 uri na izdajo živinskih listov na svinij^kem sejmu. Z izdajo listov sta zaposlena samo 2 nrsd-nika Jci kliiub svoji pridnosti in naglemu po-Silovanju nista kos svoji nalogi Naj bi se pomnožilo število teh uradnikov vsaj za eno osebo, da se zavarujejo kmetje pred zmrzovanjem v bodočih mrzlih dreh.
a— Otvoritev letošnje glasbene sezono bo fce dni z uprizoritvijo Leharleve operete »Friderika«, ki ie eno izmed najboljših del slavnega skladatelja. Opereto pripravljata dirigent Herzog in režiser Skrbinšek, plese je naštudiral Harastovič .idilično sceneriio pred sesenhe-imskim žurmiščem pa je naslikal gledališki slikar Uss?.r.
a— Premestitev. Od državnega tožilstva je premeščen h kazenskem« oddelku okrajnega sodišča g. dr. Miroslav Dev.
a— Člani mariborskega pododbora I VI se opozarjrjo, da lahiko dobe za udeležbo pri svečanostih razivntia invalidskega prapora 6. novembra v Beogradu brezplačne vcrzovmice r draštvenj pisarni.
a— Prodaja inozemskih časopisov ln revij. Kakor je bilo že obiavloeno, je ministrstva trgovine in industrije dalo izključno pravico za avoz m razpečavanje inozemskih časopisov in revi,] v naši državi, po-čenši s 1. novembrom t. I. agenciji »Avalt« d. d., ki je postavila zastopništvo Putnika v Mariboru za svojega glavnega depoziter-ja za okrožje Maribor. Vsakdo iz teritorija bivšega Spodnjega štajerskega, ki je dosedaj dobival inozemske časopise in revije ali se bavil s prodajo isx:h, nai se takoj javi, najpozneje pa do 20. t m. Putniku v Maribora, Aleksandrova cesta 35, kjer bo dobil vse potrebne podatke in navodila.
a— Prvi sneg v vinogradih. Trgatev v naših vinskih goricah je v polnem razmahu, vreme pa se kaj nerodno spreminja. Po sobotnem dežju se je ozračje močno ohladilo in je v nedeljo zgiutrai pobelil višje ležeče vinograde pri Sv. Urbanu prvi letošnji sneg.
a— Nezgoda v avtobusn. Pri vstopu * avtobus je zašla 561etna gostilničarjeva žena Elizabeta Majheničeva z Aleksandrove ceste z roko med vrata, ki so se v tert trenutku zaprla m ji zmečkala kazalec desne roke. Prvo pomoč ji je nudila reševalna postaja.
a— Žrtev napada. Predvčerajšnjim x napadla gruča neznanih fantov na Cesti na Brezje stanujočega in v Freundovi tovarni zaposlenega I9!etnega hlapca Ladislava Korbana in ga tako zverinsko pretepla, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
a— Nočni roparski napad na brvi. V soboto ponoči okrog pol 23. se je vračal iz Studencev v mesto preko dravske brvi medičarski vajenec Ivan Vogrin, zaposlen pri medičarju in slaščičarju Venku v Vojaš-/lišlki ulici. Ko je napravil že nekaj korakov po brvi, mu je prišel nasproti neznan, okrog 20!ttni moški, ga z eno roko zgrabi! in stisnil za vrat, z drugo pa mu je segel v notranji suknjičev žep, kjer mu je vzel 30 Din denarja in izginil v smeri proti Studencem.
a— Zopet tatvina kolesa. V nedelo no-poldlne je bilo izpred nekega javnega lokala v Vetrinjski ulici ukradeno nekemu strojniku moško, skoro novo kolo znamke »Steyr«, vredno 2000 Din
a— Nočni vlom. V deževni noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v čevljarsko delavnico in trgovino čevljarskega mojstra Dokše na Tržaški cesti. Vlomilci so odnesli 14 parev čevlljev. Škoda znaša nad dva tisočaka.
Iz Celja
e— Mcdernirac<Ja Ljubljanske ceste. ■Mestna občina bo temeljito popravila VjJub-liansko cesto med Narodnim domom in Giaaido ter jo izenačila s pol metra višja betomierano GregorčlSevo ulico. Sedal k> nalizirajo oesto, potem pa jo bodo dvignila za pol metra in zasuli nepotrebni Jarek, tal vodi od križišča Ljubljanske ceste hi Gregorčičeve ulice v Sušnioo.
e_ Preloženo nagradno streljanje. Za nedelijo 16. t. m. napovedano nagrad, streljanje celjskega strelskega okrožja v Pe. čovniku je bilo zaradi deževja preloženo na nedeljo 23. t. m.
e— žrtve nesreč. V št. Juriju ob lužnl železnici je v soboto 15. t. m. neki pes napadel 28-letnega tesarja Štefana Koštoma-;a. Koštomaij se je skušal ubraniti psa z nožem, pri tem pa se je z vso silo zadel ■v desno nogo in si zabodel nož do kosti. V Stopčah pr{ št. Juriju ob jož. žel. je jprišel lS-letni posestnikov sin Jurij Centrih v nedeljo 16. t. m. pod voz in dobil poškodbe po vsem telesu. 28-letni čevljar Janez Vodušek iz črmožiiš pri Žetalah sa je pri jedi poO z vrelo .juho in ee opekel po vsej desni rokL V Žalcu je padel 16. t. m. 28-letni hlapec Jože Kram žar z drevesa 3n si zlomili levo nogo ped kolenom. Vse ponesrečence so prepeljali v celjsko "bolnico.
e— Nepoboljšljiva prijateljica tuje lastnine ije 28-lertaa brezposeflna šivilja Milica Grozdetova. pristofina v Cerklje pri Krškem. V petek 14. /t. rn. so jo izpustili Iz zaporov, pa je še istega dne zagrešila no-
▼O tatvino. Okrog 18. jestop-IEa r delavnico nekega celjskega mehanika in v pripravnem trenutku izmaknila mehanikov« 250 Din vredno srebrno dozo. Grozdetovo so v nedeljo 16. L m. aretirali to izročili okrajnemu scdiišču, doze pa niso našli več pri njej.
e_ Vlomilec v dobrnlškl občinski urad aretiran. Celjska pol&clja je na podlagi tiralice t soboto 15. t m. aretirala 29-letnega brezposelnega delavca Friderika Ferenča.ka, pristojnega v Sel a pri Brežicah. ki je obtožen, da je 27. septembra vlomil v občinski urad v Dobrnlču pni Trebnjem na Dolenjskem, na vrtal blagajno in izmaknil iz nje 1600 Din gotovine, iz pisarne pa še odnešel županovo kelo ter nekaj sira in samale. Fereneaka, ki taji dejanje, so izročili okrožnemu sodišču.
e— Splašen konj t rešil v Izložbo. Včeraj ckrog 11. dopoldne se je v mestu eplašli konj trgovca g. Kivela iz št. Jurija ob južni železnici ln z dirjal po Kralja Petra ce sti na Prešernovo u.Mco. Pred izložbo trgovca g. Werena se je hotl obrniti, pa je žaidel z glavo z vso silo v ogel izložbe ln si močno presekal nos. Konj je padel, pa-santi pa so ga spravili zopet na noge Jn izročili lastniku.
e_ Savinja in pritoki »o v nedeljo zvečer iln včeraj močno padli. Voda se je vrnila v struge. Izboljšanje vremena je pravočasno preprečilo grozečo katastrofo.
e_ Mestni kino predvaija danes ob 20.30 izvrstno zvočno opereto >Moj prijatelj milijonar« s Hermanom TMmigom in Jakobom Tiedtkiljem v glavnih vlogah ter dvo predigri.
Y O
Poreesi
Zadije leto nam je na polju valutne po-iitiike prineslo "kopico značilnih in teore-x;čno zanin>rv™jh sprememb, ki empirično potrjujejo že davno dognane teoretične resnice, ti pa so pogosto v nasprotju s popujariimi naziranji o valuti in valutni poučiti. Redkokje se teoretična spoznanja ia dognanja tako malo upoštevajo, kakor v gospodarski in valutni politiki. To velja posebno glede popularnih naziranj o vrednosti deiarja. Javnost polaga zlasti v kritičnih časih preveč važnosti na zlato in devizno kritje, pri čemer se opira na popularno naziranje, češ da izvira vrednost denarja od kritja ii ne morda od njegove relativne redkosti. Pogosto naletiš tudi na predsodek, da izvira stalnost zunanje -. rednosti valute od zakonsko ugotovljene paritete, čeprav je vsakemu poznavalcu denarništva iasno, da ie ta stalnost le posledice vedno novih in novih intervencij rovčanične banke v cilju, da se eliminirajo viški ali primanjkljaji v p'ačilni bilanci, in sicer z nakupi ali prodajami po stalnem ♦ečaju.
Valutne razmere zadnje dobe so nam v Številnih primerih pokazale, da eo se nekatere valute dobro in stabilno držale, i.a-vzlic silno zmanjšanemu kritju, in da so zopet druge kolebale m padale, čeprav 60 imele visoko kritje in čeprav se ni ustvarjala inflacija. Kdor pravilno razumeva bistvo denarja in njegovih funkcij, ta se takim pojavom ne bo čudil, saj imamo iz gospodarske zgodovine na razpolago dovolj takih precedesičnih primerov. In vendar je mnogokrat t>?3®t težavno prepričati o po« vršnosti razširjenih popularnKi nazorov celo ljudi, ki bi se morali že po 6VOjem poklicu globlje zanimati za take stvari. Žal :e tudi v gospodarskih stvareh tako. da si ljudje ustvarjajo sodbe bolj 'po čuvstve-nem pojmovanju, kakor pa na podlagi stvarnih spoznanj, in da pogosto naletiš as notranji odpor, če napraviš poizkus, premagati občutje s spoznanjem.
Danes je po vsej Evropi zlasti aktu*.'} o vprašanje, kakšen pomen ima kritje za stabilnost valute. Kdor se le malo zanima za denarno vedo, ta ve, da nam odstotna višina kritja praktično ie pokaže, kakšne rezerve ima novčanična banka, če naj v skrajni sili vzdrži stabilnost domače valute nasproti drugim zlatim valutam. V kritju je gotovo dana možnost za uspešno obrambo valute, s tem pa seveda še ni rečeno, da že sam obstoj podlage (v zlatu in devizah) ščiti valuto pred padcem. Praktičen pomen dobi torej kritje valute le tedaj, 6e novčanična banka vrši nepretrgoma svojo na'važnejšo nalogo, da kupuje devize po stalnem tečaju, kadar je ponudba prevelika. in da jih prodaja takrat, kadar je povpraševanje preveliko. Stalno intervenirale novčanične banke v cilju izravnave olačilne bilance se lahko z deviznimi pred* pisi brez škode za zunanjo 6tabilnost valute precej omeji, vendar se ne sme praktično ukiniti, zakaj s prenehanjem intervencij de facto preneha povezanost med valuto in zlatom, izražena v zakonski pariteti. Če preneha novčanična banka intervenirati bodisi, da ne prevzame previška deviz na' trgu ah pa da ne krije nastalega primanjkljaja, tedaj se zunanja vrednost valute ne glede na zakonsko zlato pariteto iu ne glede na višino kritja lahko v znatnejši meri dvigne preko te paritete ali pa pade pod Dariteto, kakršen je pač razvoj plačilne bilance. Take spremembe zunanje vrednosti valute lahko nastopijo, četud: ee notranja kupna moč denarja ni prav nič spremenila. Nihanje zunanjega tečaja valute je v takem primeru tem obseznejse, čim večja je trenutna pasivnost ali pa aktivnost plačilne bilance. Pri znatnejši aktivnosti plačilne bilance se mora zunanja vrednost valute tako dolgo dvigati, doxler zastoj v izvozu (za inozemstvo se vse blago iz dotične države podraži) Jn povečan uvoz (okrepitev zunanjega tečaja valute omogoči cenejši uvoz) ne izsilita izravnave plačilne bilance. Pri kakšni višini se potem avtomatično ustavi dviganje valute je docela odvisno od vpliva sprememb v zu« nanji vrednosti valute na izvoz in na uvoz in od obsega aktivnosti plačilne bilance, ki jo je treba izravnati z zmanjšanim izvozom in s povečanim uvozom.
Obratno t>a je vse gibanje. Če preneha povezanost med valuto m zlatom zaradi ukinjenih ali nezadostnih intervencij novčanične banke takrat, kadar je trenutnna plačilna bilanca pasivna. V primeru pasivnosti plačilne bilance mora zunanja vrednost valute tako dolgo padati, dokler povečan izvoz m zmanjšan uvoz. ki sta posledica padca zunanje vrednosti valute, ne izsilita kritja primanjkljaja v plačilni b'lan-ci. Trenutek, v katerem se avtomatično ustav,' padanje zunanje vrednosti valute, je odvisen od tega, v koliki meri je zrnanj-
ga kritja
sanje zunanje vrednosti valute posnešilo izvoz in skrčilo izvoz in od tega, kako velika je pasivnost plačilne bilance, ki jo ie na ta način treba izravnati.
Primer občutnejšega dviga preko zakonite zlate paritete smo videli med vojno v švedski. Zaradi velikega dotoka zlata iz dnžav, ki so stopile v vojno, v zvezi z nakupovanjem blaga na Švedskem, je šved* ska vlada smatrala za koristno, da ustavi izdajanje švedskih bankovcev pri švedski Narodni banki za pr.inešeno zlato. Ta ukrep, ki ima isti pomen, kakor če novčanična banka ukine neemejeno nakupovanje viškov deviz, je praktično pretrgal čvrsto vez med zlatom in valuto. Čeprav je zakonita relacija med švedsko krono in zlatom ostala nadalje nespremenjena v veljavi, se je švedska krona naglo in znatno dvignila preko zlate paritete. Švedski bankovec, ki se je glasil na zlato, je bil ne glede na zakonito pariteto z.a do'go dobo mnogo več vreden, kakor zlato samo. Sličen razvoj je pokazal leta 1878. avstrijski goldinar, ki je bil tedaj po zakoniti relaciji povezan s sre-
Grešne kupšije z vinskim moštom
Prejeli 9mo: Mariborski »Večernik« ]e prinesel v svoji četrtkovi številki od 13. t. m. bridko »tožbo iz ljutomerskih goric« pod naslovom »Naš up in naša bol« zaradi očitnega zlorabljanja in povečavanja že obupnega siromaštva našega vinarskega ljudstva po brezvestnih vinskih špekulantih ob letošnji trgatvi. Ker tudi drugod ni mnogo boljše, je~vredno, da seznanimo širšo javnost s srčno toplim pozivom neznanega pisca, ki pravi:
»Spet klopočejo klopotci po naših vinskih brdih ljutomersko-ormoških goric. Ko malo zaveje nežna sapica, jih ubere sto svojo visoko pesem in ko potegne sapa malo močneje, pritegnejo nižji in čvrstejši glasovi, in Čepiš potegne čez brib in dol, se oglase še zadnii s svojim mogočnim in nizkim glasom.
Tako pojejo klopotci svoio pesem že od časa prapradedov ter veselo oznanjajo, da je zlato grozdje dozorelo in se bliža vesela trgatev. In od časov pradedov spremlja to veselo klopotanje naših vestnikov ukanie fantov in deklet po stari prleški navadi-
Spet klopočejo klopotci naših goric, toda ne pojo pesmi veselja in razodetja; otožno oznanjajo tja v dan, da so se zopet sešli sovražniki naših goric, ki hočejo za korist lastnega žepa oskubiti našega kmeta ter mu omrziti stoletno veselje. Zbrali so se trgovci kakor farizeji v templju božjem, določili cene, ne da bi vedeli in znali, ali bo dal i?og vinsko kapljico aii pa jo bo zopet pridelal naš kmetič. Že pred leti so pričeli ubija-ti naša slovita vina: kupovali in uvažali so vina brez slovite naše vinske rožice, mešali so našo žlahtno vinsko kapljico z vsiljencem ter tako sistematično uničevali slove6 naših goric-
In tako so naši žlahtni vinski kapljici, ki prekaša vse svoje vrstnice daleč po svetu po svojem bukeju, določili cene, ki bijejo v obraz vsemu, kar se je do sedaj doživelo v vinskem trgovskem svetu. Ce je bila že lansko leto parola >10 par za stopinjo!«, se je izdalo letos geslo — »samo 6 par za stopinjo!« In tako pojejo klopotci — »samo šest par. samo šest par. dinar za liter, dinar za liter«, in le v izjemnih primerih kaj več, fe nisi slovenski trpin; in pojejo klopotci pogin našim goricam dan in noč, noč in dan.
In ni ga Mesije, ki bi razgnal trgovce iz templja božjega s korobačem. da bi vsaj ostalo kmetu to, kar je sam položil v to blaženo zemljo, da mu da soka nebeškega vsaj za ono, kar je sam potrošil. Hud boj bije naš vinogradnik, delo trdih žuljev polaga v tuji žep — v nenasitni žep trgovcev s kmetskimi sragami.
Ne spremlja te visoke pesmi naših klo-potcev ukanje naše mladeži, ne veseli smeh našega kmetica, opremlja ga kletvica in ren-taČenje našega vinogradnika, ki z žalostjo v srcu g'eda propast naših divnih omoško-Ijutomerskib vinskih goric.
Pa vstal bi On. prišel zopet med nas ter vzel korobač in razgnal trgovce z našimi žulji iz kraja, katerega ceniti ne znajo!
Vinarsko društvo za dravsko banovino je vinarje nedavno med drugim opozorilo, da naj ne dado svojih letošnjih zdravih vinskih pridelkov povprečne kakovosti izpod 4 Din
BLAIR fn
mJm

vnovtulemo proti takojšni! gotov nI
M. JANKOLEj tetpman&Una družba, Ljubljana, 12493	šelenburgova 6II. — Telefon 3052
brorn. Splošno nazadovanje cene srebra (v zlati veljavi) je takrat prisililo avstrijsko vlado, da je ukinila kovanje srebrnikov na zahtevo onemu, ki je prinese! srebro. Ta prepoved je imela, kakor v primeru Švedske, isti pomen, kakor če novčanična banka ukine nakup odvisnih deviz. Posledica gornjega ukrepa avstrijske vlade pa je bila. da se je avstrijski goldinar v primeri z drugimi srebrnimi valutami v nekaj letih dvignil za 70 odstotkov, tako da je bil bankovec, ki se je glasil na srebro, navzlic razvrednotenju kritja za 70 procentov več vreden kakor srebro, na katerega 6e je gla* sil. Nekam podoben primer smo imeli pred osmimi leti tudi v naši državi. Ko je teta 1924. postala naša plačilna bilanca zaradi obilnega izvoza močno aktivna, se je zunanja vrednost dinarja navzlic razmeroma zelo slabemu kritju, dvignfa v teku dobrega leta za 100 odstotkov; dvigala ee je do srede leta 1925. ko je pričela Narodna banka po stalnem tečaju neomejeno kupovati devize. Čim pa je Narodna banka pričela stalno intervenirati, je postala zunanja vrednost dinarja trajno stabilna.
Za padanje zunanje vrednosti valute navzlic visokemu kritju in navzlic uspešnemu izogibanju inflaciji pa imamo iz najnovejše dobe izrazit primer v Španiji. Kakor znano je španska pezeta leta 1930 pričela na svetovnih borzah hudo padati in je njen tečaj v inozemstvu v 2 letih nazaJo val skoro na poloviico. Če bi se inozcmstv( ravnalo po kritju valute v zlatu, potem b morala biti španska valuta ena najtrdnej ših v Evropi, zakaj Španija ima za Fran cijo. Anglijo in Švico največ zlata v Evro pi. Njen zlati zaklad znaša leta in leta ne spremenjeno okrog 27 milijard dinarje (pri tem je število prebivalcev le za 9' odstotkov večje nego v Jugoslaviji). Z1 a; zaklad španske Narodne banke je pri rin našnjih tečajih pezete tako velik, kake obtok bankovcev, tako da dosega zlat kritje pezete dejansko 100 odst. In vend? je bila španska pezeta vsa zadnja leta -padanju. Zakaj? Enostavno zaradi tegr ker je Španija svoj zlati zaklad hermetir no zaprla s tem. da ne dopušča nov čar i f ni banki, da bi zaradi interveniranjn n< deviznem trgu žrtvovala primeren del evo jega obilnega zlatega zak1ada španski pri mer nam je gotovo najboljši dofcaz. da zf stabilnost zunanjega tečaja valute ni prav nič merodajno kritje, če se le-to hermetič no zapre in sterilizira. Na dmigi strani pa imamo baš v zadnjem časni primere (zlast; Nemčija), da se zunanja vrednost valirV-navzlic znatno padlemu kritju docela obdrži na pariteti, če novčanična banka obdrži obseg svojih intervencij vsaj v oni meri, ki je neobhodno potreben,	S.
za liter. Te hvalevredne pobude se drži vsakdo, ki le more in mu ni treba v svoji najhujši stiski siliti s prodajo mošta kar od
stiskalnice.
Kartelirani vinski trgovci pa so izdali svoja navodila, in so določili nizke cene za letošnji mošt, da ee z njimi pač ne morejo ponašati pred poštenim svetom. Povzročili so pri že itak zbeganih knučkih vinarjih še večjo zmedo in obup, tem bolj in tem iažje, ker se zavedajo, da kot organizirani kupci tej ubogi kmečki raji cene lahko kar narekujejo.
Tu nič ne pomaga izgovor, da nikogar ne silijo k prodaji po tako sramotno nizkih cenah; kdor pozna kupčijo »od preše«, ki je ponekod že od nekdaj v rabi, in današnjo revščino vinarjev, ve. kaj to pomeni. Tudi nič ne zaleže izgovor, da je treba kriti morebitne izgube od dražjih nakupov iz prejšnjih let. O tem bi mogli marsikatero resnico napisati, pribijemo pa zaenkrat samo tole:
Izvozniki vina so imeli do nedavna nekako monopolsko stališče glede na zloglasno izvozno premijo, ki je krila in tupatam celo presegala nabavno ceno in stroške prevoza do obmejne postaje. Če bi bili tako vino inozemstvu darovali, bi ne imeli izgube, pač pa včasi še lep dobiček! Vinska trgovina pa je v domačem prometu glavna, v nekaterih nevinorodnih krajih sploh edina posredovalka med produkcijo in gostilničarstvom-Velik del naših gostilničarjev plačuje trgovcem večkratnik cene, ki jo je dobil jadni vinar, za blago, ki je povrh često slabše ka-covosti ali na najrazličnejše načine »kletar-;ko« izumetničeno pa tudi naravnost po-varjeno in potvorjeno. Imamo precej znanstva v poštenih gostil-ičarskib krogih, ki priznavajo, da je i za-ije kakor za splošnost boljše, ako dobi v irvi vrsti proizvajalec, ki največ tvega, vsaj oliko, da se za silo preživi: tudi so voljni, !a se zadovolje z neznatnim dobičkom pri -roda j i na drobno, da bo tako vsem poma-ano v teh težkih časih, zlasti obubožanemu metu vinogradniku. Breme krize bomo laž-e prenašali, če bo bolj pravično porazdelje-io.
Na gostilničarjih je, da tu izdatno poma-ajo. Kupujte kolikor le možno neposredno >ri zanesljivih proizvajalcih, morda v večjih občinah skupno 8 svojimi stanovskimi to-ariši. ki imajo enake težnje in enako dobro •oljo. Kdor pa ima dobre izkušnje z realno in9ko trgovino, brez katere hvalaboeu ni-nmo, naj živi z njo še naprej v dobrih od-nošajih, dokler mu tako postreže, kakor je ia vse strani prav. Nikakor pa ne kaže, da bi bili naklonjeni življem brez vesti in . brez srca. ki — da se tako izrazimo — ne prizanašajo niti gospodarskim mrtvecem.
Tu ne gre za hujskanje stanu proti stanu, marveč za brambo svetle pravice in zlatega poštenja. V tej brambi se nam gotovo pri-
druži naša uvidevna vinska trgovina, ki^ |o slej ko prej visoko spoštujemo kot odlično zaveznico naprednega, kvalitetnega vinarstva in našega naprednega. 5ednega% poštenega vinskega gospodarstva vobče. Vzemite korobač in razženite nenasitne gospodarske pijavke iz naših sončnih goric!
Andrej Žmare
Gospodarske vesti
= Slaba vinska letina na Madžarskem. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da bo letošnja vinska letina na Madžarskem vrgla le 2 milijona M napram 3.8 milijona hI v lanskem leta. Letošnji pridelek se je skrčil zaradi grozdnega molja. Lanske zaloge so docela izčrpane.
_ Oddaja krovskih del. Gradbeni oddelek direkcije državnih železmc v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede oddaje krovskih del na objektu nove kolonije v Mariboru. (Oglas 'e na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenje* nem oddelku )
Borze
17- oktobra
Na ljubljanski borzi je deviza Nevvork nekoliko popustila. Istočasno so bile slabej-še tudi devize Amsterdam, Berlin in Trst. Le Bruseli je bil precej čvrsteisi.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila. Zaključena ie bila le za kaso po 188. Do prometa je prišlo samo še v delnicah Narodne banke po in v delnicah Priv. agrarne banke po 224-Devize
Ljnbljcna. Amsterdam 2307 90 — 2319.25. Berlin 1361.25 — 1372.05, Bruselj 799.13 _ 803.07, Curih 1108.35 — 1113.85, London 197.36 _ 198.9€, Newyork ček 5716.59 — 5744.S5, Pariz 225.27 — 226.39, Praga 170..01 _ 170.87, Trst 293.24 — 295.54.
Zagreb: Amsterdam 2307 do 2318.26, Berlin 1361.25 do 1372.05, Bruselj 799.13 do S03.07, London 197.36 do 198.96, Milan 293.24 do 295.64, New York kabel 5716-59 do 5744.85. New York ček 5696.59 do 5724.85, Pariz 225.27 do 226.39, Praga 170.01 do 170.87. Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.3275, London 17.8225, New York 517.75, Bruselj 71.95, Milan 26.50, Madrid 42.40. Amsterdam 208.25. Berlin 123.0750. Stockholm 91.60. Oslo 89.60. Kobenhavn 92.50, Sofija 3.73, Praga 15.34.
Kfekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 185 do 188 za oktober 182 do 188, za december 182 do 188, 7 odst. investicijsko 52 bi., 6 odst. begluške 33 bi., 7 odst. Blair 36 do 37. 8 odst. Blair 38 do 40: bančne vrednote: Narodna banka 3850 do 3950. Priv. agrarna banka 220 do 224.
Beograd Vojna škoda 185, 184 zaklj., j 6 odst. begluške 34. 33.50 zaklj., 7 odst. investicijsko 50.50 zaklj. 4 odst. agrarne I 24.50 zaklj.. Narodna banka 3800 zaklj.. Priv. agrarna banka 223 zaklj.
Dunaj. Trboveljska 20.27. Alpine - Montan. 12.10, Sečc-rana 26.15-
Blagov&a trzisca
ŽITO
-4- Chicago, 17. okt. Začetni teoaji: Pšenica: za dec. 48, za marc 53, za maj 54.375; koruza-, za dec. 26.125, za marc 30.875; oveS; za doc. 15.625, za marc 18.25; rž: za dec. 31.50.	..
-j- Winnipeg, 17. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 48.25, za dece. 50.125, za jan. 54.625.
+ Ljubljanska borza (17. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se: pšenica (slov postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 dneh): sremska, 76 kg po 177-50 do 180. baška, 76 kg po 180—182.50. sremska stara. 78 kg 182-50—185. baška stara. 79 80 kg po 187.50—190; moka (slov. postaja. plačlj. v 30 dneh): baška >0« po 300 do 305, banatska »0« p<j 310 - 315; koruza: (slov. post., mlevska voznina, plačlj. v 30 dneh): baška stara po 135—137.50; nova umetno sušena po 100—102.50.
+ Novosadska blagovna borza (17. t m ) Tendenca čvrsta. PTomet 67 vagonov. — Pšeniea: baška, okolica Novi Sad, Sombor, ftrednjebaška. sremska 150 — 152.50; gornjebaška 152-50 — 154; baška, ladja Tisa 157.50 — 160; ladja Begej 155 — 157.50; "ornjebanatska 147 — 150; banatska pariteta VršaC 145 — 147.50; sremska 149 — 151. — Koruza: balka, sremska, stara 92 — 94, banatska 8 5— 87.50; baška, banatska, nova za december - januar 67.50 — 70; za marc-maj 78 — 80; sremska, umetno sušena, pariteta Indjija 77 — 79. — Ječmen: baški, sremski. 64/65 kg 94 — 96. — Oves: baški, sremski 97 50 — 100. — Ri: baška 125 — 127.50. — Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 245 do 260; »2« 225 — 240; »5« 205 — 215: »6< 170 — 175; >7« 135 — 145; »8« 85 — 90. _ Otrobi: baški in sremski 66 — 68; banatski 64 — 66. w Fižol: baški, beli 110 — 115.
me. Pozneje ee je pa ojuinačila in j« po kazala, da je vrlo uporabna pevka, lepega glasu in muzikaJne sposobnosti za solistične partije. Zbor je nadalje z velikim temperamentom zapel A. Lajovčevega »Bolest-kovača« in živahno tekstu primerno prednesel istega skladatelja »Kroparje*.
V	Foeisterjevi »Ljubici« in Adamičevi »Vragovi nevestic je zbor »Lire« pokazal vse svoje zmožnosti, pevovodja pa smiselno interpretacijo skladb. Zlasti dramatično je izvajal »Vragovo nevesto« in ce je zbor srečno preko nevarnih čeri, ki jiih ie skladatelj nehote v skladbo nasul. rešil nevarnosti. »Vragova nevesta« je bila zapeta prepričevalno in smo se eksaktnOisH prednašanja vsi pevci upravičeno čudili. Lepo so nadalje zapeli še mojo harmonl-zacijo gorenjske narodne »Ko so fanrie proti vasi šli«, Hubadove^a »Šikrjančka« In končno II. rukovet srbskih narodnih pesmi.
Kaj naj povem o zboru »Lire«? Iz številčno malega zbora zveri čudovita moč, kakor bi bilo na odru ne vem koliko ljudi. Materijal zbora je dober, posebno impo-zantni so basi, med katerimi vzbuja posebno pozornost nebi oktavist. Tudi sopran je svež. alt decunten, tenor nekričav. Pevovodja Vremšak je ves spored naštudi-ral zelo vestno v vsakem pogledu in ga je dirigiral temperamentno, morda včasih celo nreveč. Razume se, da je bila navzoča publika nad izvajanji jubila.ntskega društva silno oduševljena in da je vsako pesem sprejel s frenetičnim odobravanjem.
V	imenu Hubadove župe JPS je njen sta-rejšina dr. A. fhngelj med sporedom iskreno nagovoril »Liro« in njen zbor, pokloni! v imenu društev ogromen venec s trakovi pevskih društev in kitaro, na kateTo so se prvi pevci »Lire« pred 50 leti učili peti. Pevovodjo g. Vremšaka pa so tudi odlikovali s šopki, ki jih je v polni meri zaslužil. Brez hvalisanja in iz poštenega rroa lahko rečem, da mi že dolgo noben koncert katerega koli našega pevskega društva ni tako imponiral kakor sobotni »Lire«. Društvu, pevovodji, pevcem in pevkam vsa čast in -priznanje. O nedeljskem koncertu prihodnjič jutri. Zorko Prelovec.
Vzorno pripravljen konccrt
V soboto zvečer je mala kamniška so-kobka dvorana zbrala v sebi toliko odlične publike in hvaležnih poslušalcev kakor še morda do danes nikoli. Javnost se je pač zavedala, da zlati jubilej zaslužnega^ pev-sikega društva »Lire« zasluži počaščenje. Od predstavnikov oblasti, mimo uradnika do preprostega kmeta in delavca — vse je prihitelo na koncert Dvorama je bila res nabito poJma poslušalcev, mnogo jih je pa moralo ostati na dvorišču.
Kamniška »Lira« je po svoji lepi zgodovini in delavnosti dobro znana, toda prilike so tako nanesle, da zadnja leta nI mogla tako uspešno nastopati in se udej-stvovati kakor prej. Zlasti smo jo pogrešali na koncertih Hubadove župe JPS. Po začasnem mrtvilu je pa prizadevni pevovodja »Lire« g. Oiril Vremšak razširil svojo pevsko družinico, ki je štela komaj kakih 18 pevcev, v lep mešan zbor, ga Je vadil in pokazal uspehe svojega truda na sobotnem koncertu, ki je dosil naslov: 50 4et jugoslovanske glasbe. Zbor je za uvod »apel državno himno »Bože pravde«, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje. Nato Je zboT z vervo in prav dobro dinamiko za-ipel zgodovinsko A. Nedvedovo »Nazaj v •planinski raj«. Pogumno m navdušeno Je ■prednesel St. Premrlovo »Pesem žerjavov«, ki je bila cek) v malenkostih (o. pr. prt posusu »Nebeško solnce greje«) v interpretaciji vzorno podana. Intonacija v prehodih dovolj čista, unisomi dokaj jasni in skladni. Izredno samorasla, duhovita bar-monizacija štolcerja-Slavenskega narodne pesmi »Jesenske noči« je našla v zboru •»Lire« prav dobrega imterpreta, posebno dobri so bili crescendi in accellerandi. Pri nas malo znano skladbo bi priporočal v študij vsakemu koPČkaj ambicijoznejšemu zboru. Naravno, da je dr, A. Sohwabova »Zdrava Marija« poslušalcem zelo ugajala, zvenela je krasno, čerprav je sopranisti-nja, solistinja. imela v začetku malo tre-
Zadnja številka »Sokolskega glasnika«
prinaša na uvodnem mestu članek br. dr. Kropivnika »Ob 20-letnici balkanske vojne« z nekaterimi slikami. Nadaljnji članek je posvečen spominu dr. J. E. Kreka ob priliki 15-letnice njegove smrti, moža integralnega Jugoslovena. Vsa ostala številka vsebuje poročila iz sl-ovapskega Sokol-stva in iz saveza Sokola v Jugoslaviji ter jo krasi precejšnje število slik.
Jugoslovenski sokolski koledar izide tudi letos za pripadnike Sokolstva že v novembru. Uredništvo, ki je ostalo isto ka^ kor lani, javlja, da bo koledarski del oiprem ljen z vsakodnevno beležmeo. tako da bo imel vsakdo koledar tudi za praktično uporabo. V sokolskem delu bo izpuščen ves nepotrebni material, vendar pa bD imel vsak Sokol tudi letos priliko, da lahko v primeru potrebe pogleda v koledarju podatke o vsem Sokolstvu. Priporcčamo koledar našemu članstvu kot dober priročnik in upamo, da bo i po ceni i po obliki liolje ustrezal kakor dosedanji. Tudi za sokolski naraščaj izide v teku novembra, kake r vsako leto, poseben koledarčič.
Godbeni odsek Sokola I. v Ljubljani. Pihalna godba oo imela v petek skupno vejo. Godbeno vodstvo.
Sokolsko društvo Medvode uprizori prfihodnjo nedeljo ob 19. pri br. Leopoldu jesibu v Medvodah veseloigro v treh dejanjih »Dve nevesti«. Pridite, ako se hočete res iz srca nasmejati.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20-Torek, 18: Zaprto. Sreda, 19-: Marij. C.
Četrtek, 20. ob 15-: Zločin in kazen. Dijaška
predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 21.: Zaprto.
Sobota, 22.: Gospa Inger. Premi jera. Izven-LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Torek. 18: Zaprto.
Sreda, 19.: Hlapec Jernej. Red Sreda. Četrtek, 20.: Rusalka. A.
Druga dijaška predstava letošnje sezone bo v četrtek »Zločin in kazen« v dramatizaciji Krasnopolskega. Znižane cene
Plesni večer v ponedeljek, dne 24. oktobra v naši operi. Uprava Narodnega gledališča je povabila moderni plesalski par Pia in Pino Mlakarja, ki sta študirala in nastopala z velikim uspehom v tujini, da priredita plesni večer v naši operi. Pino Mlakar je Novomeščan, ki je prekinil svoj univerzitetni študij ter se popolnoma posvetil plesu. Študiral je v Nemčiji v znani Labancvi šoli. Pozneje je nastopil v Parizu, kjer je dobil tudi med drugimi na internacijonalnem plesnem tekmovanju za svojo kompozicijo Ljubezen iz srednjega veka visoko odlikovanje, navzlic temu, da je bil najmlajši izmed 22 tekmovalnih skupin. V ponedeljek pleše s Pio Mlakarjevo program, ki je tako s plesnega kaker z muzikalnega stališča zanimiv. Predpro-daja vstopnic bo cd četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek, 18.: T>ev nevesti. C. Sreda, 19-: Zaprto.__
Vremensko poročilo
MeteoroloSkeoa zavoda v LJublJar| 17. oktobra Številke »a označbo Kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 1 temperatura, 4. relativna vlaga ▼ %.
6.	smer lo brzino vetra. 6 oblačnost 1—10,
7.	vrsta padavin, 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke po meti t Jo nad-vi&io drage najnižjo remneraturo
LJubljana: 7, 7o2.7, 7, 90, Wl. megla, —, LJubljana: 13, 760.4, 14, 60, W8, 2, —, Maribor: 7, 761.3, 6, 90. mimo, 6, —, _: Zagreb: 7. 763 7. 8, 80. NW2, 1, 0.6, dež; Beograd: 7, 762.6. 9. 90. W4, 10. 4, dež; Sarajevo: 7, 764.2, 6, 90, mirno. 10, 7, dež; Spli.t: 7. 760.8. 15, 70, mimo, jasno,
0.4,	dež; Kumbor: 7, 758.9 20, 80, Wl, 9,
1.	dež: Rab: 7. 762.5. 12. 70. SS4, 3, 0.2, dež.
Najvišda temperatura v Ljubljani 10. najnižja 6, v Mariboru 12. 6. v Zagrebu —, 7, v Beogradu —, 8, v Sarajevu —, 6. ▼ SpOdtu 19, 14. v Kumboru —. 19. na Rabn _, 11.
Sonce vzhaja ob 6.17, zahaja ob 17.12; hrna vzhaja ob 17-55, zahaja ob 9.36.
Najmodernejša knjižnica v Parizu
Bagdad proslavlja vstop Iraka v Društvo narodov
Iz življenja in sveta
Koliko nas je na svetu?
Društvo narodov je ugotovilo nad dve milijardi ljudi
Vprašanje o številu ljudi je staro kakor človeštvo samo, toda znanost nam streže s kolikor toliko točnimi podatki šele malo časa OficiaLna Ljudska štetja se vršijo namreč šele od prve polovice prejšnjega stoletja. Sicer so preštevaLi ljudi že v starem in srednjem veku, toda le v posameznih ozemljih (Egipt, Palestina, Rim) in mestih. Ta štetja so upoštevala tudi le število orožja ali davkov sposobnih oseb. Rezultati, tudi če bi se bili ohranili, bi nam dali le nezanesljivo oporo o številu ljudi pred 1000 in več leti.
Kako netočno je bila znanost poučena o žtevilu ljudi še do srede 19. stol., nam kažejo podatki, ki jih je dajala do tistega časa 1787. so domnevali, da obljuduje zemljo 1000 milijonov ljudi, 1800 1. 900 milijonov. 1833. 1. 872 milijonov. 1858. 1. 1288 milijonov 1863. 1. pa 1220 milijonov. Število bi po teh podatkih torej zdaj padalo, 7daj se dvigalo — mi pa vemo, da število ljudi že stoletja stalno narašča Najnovejše ugotovitve trdijo, da je bilo okrog leta 1800. kakšnih 600 milijonov ljudi. 1870. že dvakrat toliko in še pred koncem stoletja za poldrugo milijardo. Danes pa je po najnovejših podatkih Društvo narodov že dosti več nego dve milijardi ljud.i.
V vojnem in prvem povojnem času sta ovirali porast svetovna vojna in epidemija hripe (1918./19.), zlasti v Evropi. Pri tem je padlo število porodov. Tako je v letih 1914. do 1920. izostalo za pr.ilično 100 milijonov ljudi. Po statističnih podatkih narašča v Evropi slovansko pleme najmočneje in ima največje število porodov, veliko manjši in celo deloma neznaten je presežek rojstev v romanskih in germanskih deželah kjer pa pada zaradi izboliša-n.ih higienskih razmer umrljivost. Med UDOŠtevarrmi 49 državami v poročilu Društva narodov ima Kostarika največje število rojstev, namreč 24.2 odst. oziroma na 100 ljudi pride letno 24.2 živirojencev. Rusija je z evropskim delom na 6. mestu (22 odstl Poljske ne 14. (15.3 odst.") Nemčija na 42 (5.4 odst), Francija pa je ime-
la 1929. predzadnje mesto in 03 odst. Med
tem se je število njenih rojstev precej popravilo.
Največja celina, Azija, šteje po zadnjih podatkih 1070 milijonov ljudi, to je polovico. Evropa kakšno četrtino (okrog 500 milijonov), obe Ameriki, ki merita malo manj nego Azija, štejeta 250 milijonov ljudi, Afrika 150 milijonov, Avstralija, ki je malenkost manjša od Evrope, pa 10 milijonov. Najbolj gosto naseljeni žive ljudje v Sprednji in Holandski Indiji, Vzhodni Aziji s predležečim otočjem, Evropi ia vzhodnih Zedinjenih državah. V Južni Aziji živi okrog 440 milijonov ljudi in to samo v Sprednji Indiji 370 milijonov. Ogromna Kitajska šteje 450 milijonov ljudi, mala Japonska pa 64 milijonov V teh treh koncentracijskih ozemljih obsega Azija že okrog 950 milijonov ljudi, to je skoraj polovico vseiga svetovnega prebivalstva.
Evropa je silno gosto naseljena, a pri tem je treba še upoštevati, da je v zadnjih sto letih z izseljevanjem oddala preko 50 milijonov ljudi Novemu svetu. Vzhod Zedhjenih držav šteje 80 do 90 milijonov ljud.i.
Mnoge ljudi skrbi vprašanje, kaj bo 8 človeštvom, če bo naraščalo v takšni meri kakor v zadnjem stoletju. Končno mora priti čas, ko bo zemlja preobljudena. Znan« stveniki so takoj izračunali, da bi lahko redila samo 5.6 milijarde ljudi, če bi živeli po višjem evropskem življenjskem standardu, aH kvečjemu 22 milijard, ee bi živeli skromneje po japonsko. Te bojazni in ti računi so brezpredmetni, kajti narava si poišče sama svoje metode, da zajezi prekomerno porast. Ni treba, da bi bile to baš metode svetovnih vojn. padec rojstev, ki ga lahko povzroči sto vzrokov, je še bolj učinkovito sredstvo. In kakor ie videti, je padanje rojstev v dobro obljudenih deželah vedno večje, tako da vsaj za dosledno bodočnost ni pričakovati teko naglega naraščanja števila nrebivalcev kakor smo ga bili vajeni v zadnjem stoletju.
Govoreča knjiga
V Parizu so izumili, kakor poročajo, »govorečo knjige«, ki pride kmalu v promet to ki ne bo večja od običajnega romana, pa tudi dražja ne.
Izumitelj pravi, da Je ta knjiga kombinacija metod, ki *ih uporaoljajo pri gramofonskih ploščah in zvočnem filmu. NI pa tako zidrobljiiva kakor plošče. Aparat bc baje zmožen recitirali poljubno dolg roman, pa še beležiti sporočila ob odsotnosti telefonskega naročnika ter pogovor dveh telefonirajoči!! si ljudi.
Londonski sestanek
Tokio, druga največja prestolnica na svetu
1. oktobra so priključili Tokiu 82 predmestij. tako da šteje zdaj preko 5,310.000 prebivalcev in je postal druga največja prestolnica na svetu. New York je sicer e svojimi 6.930.000 prebivalci za Londonom največje mesto, toda New York ni državna prestolnica.
Smrt princa Ludvika Bonaparteja
V Pranginsu (Švica) je umrl v 68. letu princ Ludovik Bonaparte. S politiko se ni nikoli bavil m je vedno tudi zavračal ponudbe, da bi prevzel vodstvo booaparti-stične stranke. V caristična Rusija je bil v v- jaški službi in je dosege! generalstvo. Vračal se je vedno znova v Francijo, kjer so radikali vedno zaman skušala doseči, da bi bi! izgnan. Po zmagi bcljševikov se je naselil v Pranginsu, kjer je imel krasen grad. Truplo prepeljejo v Italijo, kjer po-čivajo tudi njegovi starši
Prva diplomatka Zedinjerrih držav
Zedinjene države bodo prvič v svoja zgo. dovini zastopane v tuji državi s poslanico. Med odsotnostjo ameriškega poslanika v Stockholmu bo vodila njegove posle gospa Franois VViMsova, M bo tudi po njegovem pevratku njegova stalna svetovalka.
Visoka šola za šah
Ameriški šahovski mojster MarshaH je sklenil, da otvori v kratkem v New Yorku vis\ ko šolo za šah. Predavale bodo o šahu mednarodne šahovske veličine. Marshall je izjavil novinarjem, da šah najbolj napreduje v Rusiji, kjer plačuje vlada redno posebne šahovske inženjerje, da poučujejo po šolah to igro.
Najstarejša Angležinja
Iz Londona poročajo, da je umria v starosti 111 let ga. Katarina Plumkettova, najstarejša Angležinja. Sožatoo brzojavko je poslala tudi kraljeva rodbfina.
Angleški ministrski predsednik Ramsay Mac Donald se razgovarja s francoskim ministrskim predsednikom Edvardom Herriotom o nemški zahtevi po oboroževanju, česar ne moreta dovoliti ne Francija in ne Anglija v interesu evropskega miru
Operiran novorojenček
Enega najzanimivejših svetovnih rekordov si lahko lasti novorojenček, ki so ga operirali pred kratkim v brooklynski porodnišnici komaj eno uro po rojstvu. Takšne operacije so sicer p. skušali že prej, toda običajno je dete umrlo že po nekoliko dneh.
Drugače pa je z našim rekorderjem. Prišel je na svet s tako težko črevesno kilo, da bi moral umreti v kratkem času. Na prošnjo staršev so se zdravniki cdločili za operacijo, ki so jo izvedli uro po porodu s pomočjo lahke narkoze. Operacija je uspela tako dobro, da je ctrok že čisto zdrav in da mu teža normalno rase. Starši so zadovoljni, še bolj pa zdravnik, ki mu je ta operacija uspela.
Aretacija brata pokojnega »kralja vžigalic44
K nemirom na severnem Irskem
Generalni konzul Torsten Kreuppr, brat nekdanjega »kralja vžigalic«, ki ga Je stockholmska policija aretirala zaradi napačnega knjigovodstva
Policiski oklopni avtomobil patruljira po ulicah v Belfastu. Policijo varuje pred metanjem kamena gosta mreža
Anekdote o Kalmanu
Oče najpopularnejšega operetnega komponista sedanjosti Emeriha K^niana e bil imovit človek, a polom neke banke ga \t spravil malone na beraško pal;co. Z družino se je moral preseliti v majhno stanovanje v Bud-mpešti. kjer so ga pa ekse-kutorji obiskovali dan za dnevom Nekega dne ie mali Ka'man prišel iz šole domov. Na pragu ga spreime preprosto kmečsko dekle, ki je služilo družini, z besedami: »Pisatelj- so spet tu!« — »Kakšni pisatelji9« Bili so člani eksekuciiske kom;siie. ki so spet zapisovali premičnine. In ker so tako vneto zapisovali, je služkinja menila, da so pisatelji...
1914. si je kupil Kalman srečko državne loterije ;n je pričakoval neomajno, da bo zadel Res nekeaa dne ko je študira' ses zname izžrebanih štev:lk zagleda med niimi svojo številko Vrgla b' 500 kron. kar v tedaniih časih ni bila malenkost Ne Ha b- okleval se ;e Ka'man nemudoma odpelial na Dunaj kjer je zbobnal -voje prijatelje skunai in iim priredil sijaino gosti io Drugega dne ie Kf^man pri računanju ugotovil da ie njegov bodoči dobitek že popolnoma skopnel od te gostije D^j^ič je ugotovil, da dobitek sploh ne bo dobi-
tek, kajti iz lista je razbral, da se je bil tiskovni škrat ponorčeval iz njega in drugo številko spremenil v njegovo ,.. *
Kalman je nekega zimskega dn« 1918. v družbi dveh svojih libretistov nestrpno čakal v kavarni. Gledališkemu ravnatelju Erichu Miillerju je bil pravkar poslal besedilo in muziko svoje nove operete »Ho-landka« in zdaj b.i ra-d zvedel njegovo sodbo. Kar ga pokliče telefon. Kalman p'ane na noge. vzame slušalko, jo nastavi na uho. jo odloži in se vrne mrtvaško bled: 'Pomislite, pravkar so mi sporočili, da sem zadel dobitek 200.000 kron in naj pri,km v banko ponje!« Se tisti večer je' priredil svoj:m prijateljem sijajno gostijo. Ko so prišli, sprva niso hoteli verjeti da je zadel glavni dobitek, moral j^m je dokazati. Tedaj }e stopil ravnatelj Erich Miiller in mu čestital z nasled niimi besedami: »Pregledal sem vaše novo delo. Tudi jaz sem zadel glavni dob'tek.«
V ostalem Kalman z loterijo n? imel sreče Teh 200.000 kron mu ie skoonelo kma> lu potem v dobi inflacije kakor da jih nikoli n-5 bilo Ostale so samo tri stek'enioe brezove vode za lase. ki jih je bil skladatelj kupil v prvem navalu veselja nad dobitkom in samo da ie nekaj kupil — kaiti drugega v tistem času proti konou voine skoraj ničesar dobiti ni mogel.
»Bord smrti«
Argentinski listi poročajo dramatične podrobnosti o nastopu nekoga indijansikcga poglavarja ca strani paragvajskih čet v borbi proti Boliviji. Fogiavar poveljuje posebnemu odelku čet. ki si je nadel naziv >borcev smrti«. Indijanci napadajo bo-livijske predstraiže ter skušajo pri vsakem takšnem napadu izzvati zmedo pri sovražniku s tem, da ustrelijo vsakogar, ki jim pride na muho. Ker so Bolivijci zelo praz-novemi ljudje, se teh nastopov močno boje. Pravijo, da se zategadelj v bolivijskih vrstah čedalje bolj množe vojaški pobegi.
Guvernerjev doživljaj
Sir Joseph Byrne, guverner angleške kolonije Kenje v Afriki, je napravil izlet v okolico glavnega mesta Mairobija, ko sta planila iz grmovja preko ceste dva leva, samec in samica. Avto je šel levinji čez nogo, ker se ni mogel dovolj hitro ustaviti. Na njeno rjovenje so priskočili trije levi, ki so obdali avto, da ni mogel naprej ne nazaj. Na srečo j! m ni uspelo, da bi vdrli v notranjost, vendar se je čutil sir Byr-ne zelo olajšanega, ko so ostavile zverine cesto in je mogel naprej.
Kobilice v Argentini
Kakor poročajo iz Buenos Airesa, je Argentino napadla sfilna nadloga kobilic. Po uradni cenitvi je uničenih samo z lanom in pšemico obdelanega ozemlja za 700.000 ha.
Dediščina v steklenici
Reven španski kmet se je kopal v mrr-ju. ko je na njem opazil dobro zamašeno steklenico. Odprl jo je in ie našel v n'ej pismo. Ker ga ni znal prebrati ga je nesel na policiio in tam je zvedel, da je njegova vsebria naslednia: »Neozdravliiva ■ bolezen me rira v smrt Moji prihranki i v znesku 27 000 oezet in nekoliko vrednost-| ni'h papirjev ležijo v tej in fei banki Naj* , ditel j tega pisma na? vse to podeduje in . želim mu boljšega zdravia nego sem ga imel jaz.« Kmet se je seveda tekoj odpravil v mesto in si dal izplačati denar.
Sprejem Iraka kot samostojne države v Društvo narodov je v prvi vrsti delo in zasluga energičnega kralja Feizala (levo zgoraj). Seveda pa bo moral Irak tudi * bodoče uvesti spretno politiko, da se ne bo zameril francoskim in angleškim interesom v Spredni Aziji Slika kaže sprevod diplomatov in častnih gostov k verskemu sprejemu
na dvoru
V Fessardovi uffld v Parizu, sre<fi obljudene četrti Bellervile, so zgradili knjižnico v najmodernejšem tipu, ki bo dostopna vsakomur brez odškodnine in formalnosti. Poslopje je posnetek ameriških knjižnic, kar se tiče oprave in razsvetljave kakor tudi urejenosti in katalogizacije knjig. Poslopje je zgradil arhitekt Gautier in sestoji iz podpritličja, s čitalno dvorano, pritličja s Studijsko dvorano in prvega nadstropja za mladinsko knjižnico, ki je opremljena z miniaturnim mobildarom. Tu bodo za malčke prirejali tudi bralne ure, in sicer izmene ma z zabavnim in poučnim štivom.
Osobje sestoji iz samih absolventov fran-coskoameriške knjižniške šole v Parizu, ki je v zveza z ameriško knjigarno, kajti nameščenci ljudske knjižnice bi morali imeti vsi posebno izšolanost, predvsem v psihološkem in pedag.škem oziru. Obiskovalcem bo torej omogočeno pregledovati knjige in časopise v najugodnejših okoliščinah in si jih bodo tudi lahko izposojali. Knjiž-
nico Je ustanovila pariška občina Jn Je pr-va v celi vrst! drugih, M bodo na Francoskem še sledile po načelu, ki ga je izr&-kea Carnegie, eden največjih iniciatorjev ljudskih knjižnic.
»Najučinkovitejša človeška organizacija, največja prednost človeške družbe je ta, da napravi dostopne vsem ljudem zaklade svata, ki tičijo v knjigah.«
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčioe, k^r poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokre-pi presnavljanj"e in posveži kri. »Frana Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kateri zakoni so
• . • »v*«*
na j trajnejši/
Kakor poroča neka nova nemška uradna statistika, ločitve zakonov, vsaj v Nemčiji. v zadnjem času spet naraščajo, dasi še niso dosegle številk iz prvih povojnih iet. Zanimivo je tudi zvedeti, kateri zakoni so pri tem najbolj prizadeti. To namreč niso mladi zakoni, ki bi jim človek iaprtil očitek nestanovitnosti, temveč najbolj tisti, ki 90 bili sklenjeni pred desetimi, petnajstimi leti. Pred vojno se je teh zakonov ločilo 16.5 odst., v zadnjih letih os do 35 odstotkov. To so pač zakoni iz vojnega in prvega povojnega časa. ko so igrah vel ko vlogo prenagljeni sklepi.
Zakoni iz predvojnega m poznejšega povojnega časa so se v zadnjih letih siccr tudi ločili v večji meri. a nikakor ns v ta» ko velikem razmerju kakor omenjeni Najmanj pa so narasle ločitve zakonov, Id trajajo 5 do 10 let. namreč samo za 3 od>t. nasproti 19 odst. za medvojne zakone. Zanimivo je, da znaša odstotek ločitev starih zakonov, ki so trajali več nego 20 let. več nego 50, dočim »o b le v tej skupini ločitve pred vojno zelo redke. Vstiko pogostejše nego pred vojno so t"! i: ioči'vc zakonov, ki ne trajajo nit; leto dn' Vse to se nanaša sicer na nemške razme-e in se lahko vsak hip spremeni, vendar pa je značilno za dobo, v kateri živimo
Propaganda za italijanski turizem
Italija, ki je v svojem gospodarstvu žeto navezana na tujski promet, je letos uvedba znatno znižane vožnje za novopo-ročen.ce v Rim. Pravijo, da se je ta ukrep dobro obnesel, zato so ga razširili tudi na Inozemske mlade pare. Prihodnje leto pa namerava Italija znižati za takšne ljudi vozne cene tudi na svojih ladjah. S tem upajo Italijani, da bodo obrnili znaten do« tok tujcev iz Amerike, ki je obiskoval doslej Francijo in Anglijo, v svojo deželo, od česar bodo imeli seveda lepe gospodarske koristi.
Banditstvo v Harbinu
V Harbinu so štirje razbojniki napadli r.eko Angležinjo z imenom Woodruff. Potem ko so jo umorili, so skušali odvesti s seboj njene otroke. Dva Rusa. ki sta se zavzela za brezmočno deco, so banditi hudo ranili. Naposled so prišli na pomoč stražniki, ki se jim je posrečilo dva ban-dita ubiti, dočim sta dva druga pobegnila brez sledu.
Kitajska Ivana <f Are
Pinjin. mlado kitajsko dekle, je službo v revolucionarni vojski, ki je bila grozotno pokončana v proti komunističnemu pokol ju pri Vučangu 1927. Pinjin j« bila strah vseh generalov kakor ve^posestnikov. Sovražniki so y nadeH ime »rdeči poper«, prijatelji so pa oboževali v njej kitajsko Ivano d'Are. Četa študentk, ki ji je poveljevala. je veljala za elitno četo revolu-cije Na neki drzni izvidni ekspediciji se je izgubila vsaka sled za njo. Nihče ne ve za njen grob.
Berlinsko nrebivaMvo se krči
Kliub temu da se v Berlin kakor v vsa velika mesta stalno priseljujejo Irudje beleži statistika prebivalstva v zadnjem času ponoven padec stanovalcev Ker so se tudi porodi močno krčili, ima Berlin od lanskega oktobra doslei približno 50000 ljudi manj Celokupno število berlinskega prebivalstva znaša po zadnji statistični Ugotovitvi 4 in četrt milijona du&
»AU se zavedaš, da gredo tri četrtine moje plače samo za tvoje račune?«
»Tako — potem bi rada vedela, kam f»e četrta četrtina T !<
Nezakonski sin habsburške« ga Maksimilijana
Brlgh Twell,
londonski trgovec z ribami in mesom, zatrjuje, da Ima pravico do naslova »nadvojvoda«, ker je sin nesrečno poginulega mehi-kanskega cesarja Maksimilijana. Brigh Twell zahteva zase Maksimilijanovo premoženje, ki se je potopilo skupno z ladjo na vožnji v Evropo!
Podedovana pleša
Medicinska fakulteta pariške Sorbomte m bavi s fenomenom nekega 16-letnega Je-ana DuvaJa, ki ruma, če odštejemo trepalnice in obrvi, niti najmanjše dlake na glavi in na obrazu. Takžen. kakršen je, se ja tudi rodil. V svoji rodbini je imel med predniki več precedenčnih primerov. Profesorja pravijo, da so takšni primeri podedovane plešivosti silno redki in da imajo svoj vzrok v nekem obolenju krvi. Pravijo pa tudi, da imajo zdravilo, kii bo Duvalu preskrbelo lasovje.
Ples brez ovratnic
»Neue Leipziger Zesitung« piše, da je videti v Lipskem precej pionirjev za osvoboditev moške obleke nepotrebnega balasta. Ti »pionirji« hodijo brez ovratnic na sprehod, sedijo v srajcah z odprtim vratom v javnih lokalih in celo plešejo brez ovratnic. — Ce je to pionirstvo, potem smo v Ljubljani vseeno že davno pred Lipskim, kajti neokravatenih, golovratih in golorokih kavaMrjev je na naših cestah dovolj.
Vsak dan ena
Mtebci Z6v*c02
171
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Med jedjo sta se pogovarjala same vsakdanje reči. Vsak drugi kakor Pardaillan bi bil obupal nad njima. A vitez, ki je poznal me-nihovo premetenost, si je mislil:
»Menih bo odkril svoje topove šele tedaj, kadar bo videl, da je zlezlo temu nesrečnežu vino, s katerim ga zaliva, do dobra v giavo.«
In res: Ravaillaca proti koncn kosila ni bilo več spoznati. Njegova lica, drugače tako bleda, so gorela, njegove žalostne oči so se lesketale. Smejal se je in šalil, da ga je bilo veselje poslušati, in Pardaillan je videl, da mu ni manjkalo ne dovtipnosti ne duha.
Saj ni baš kdo ve koliko pil. A vendar se mu je poznalo tudi tisto make pijače, ki je ni bil vajen. Ves itzpremenjen je bil, kakor da bi se dramil iz dolgih, morečih sanj. Radost življenja ga je obhajala, in z nekakšno strmečo ganjenostjo se je oziral po cvetju m zelenju, ki je poganjalo okoli njega.
»Nu«, je dobrodušno rekel Perfekt Goitlard, »zdaj vidiš, kako postane človek drugačnih misli, če si privošči grižljaj dobre jedi in .požirek dobre pijače.«
»Pa res,« je priznal Ravafflac. »Ves prerojen se zdim samemu
sebi.«	.11
»Čuj: bil si na tepovedi pri očetu <T Aubigny}u- Kaj ti je rekel
jezuit?«
Ob tem vsiljivem vprašanju je Ravaillac potemnel m neLcam bridko odvrnil:
»Rekel ie, da so moji prividi samo igra domišljije. Dejal je, da naj nikar več ne mislim na te reči. Svetoval mi je, naj dobro pijem in dobro jem im se vrnem v svoj domači kraj. Nazadnje mi je podaril
sold, ki si ga je izposodil.«
»Prav je imel,« je živahno pritrdil Perfekt Goulard. »Oče
<FAubigny je poštenjak.«
Tako govoreč je privzdignil svojo ktrto, izvlekel mošnjo m jo iztresel na mizo. V mošnji je bilo kakih dvajset srebrnjakov, dokaj denarja za siromašnega meniha. Perfekt Goulard je porinil pred osuplega Ravaillaca deset srebrnjakov, rekoč:
»En sold je malo za potnino rz Pariza v Angouleme. Vzemi teh deset srebrnjakov, iz srca rad ti jih dam.«
»Čemu?« je začuden vprašal Ravaillac.
»Kako čemu? Zato, nesrečnež, da se boš hnel s čim vrniti domov! Verjemi d" Aubignyiu, prav ima. Najbolje je, da si izbiješ vse te peklenske domišljije iz glave.«
Ln z ganjenostjo, ki je segla žalostnemu siromaku v srce, je
dodal:
»Ubogaj me. Jean-Fran?ois, vrni se domov. Tam boš našel srečo in dušni mir. Oženiš se in boš imel otroke, rodbino in dom; postal boš človek, kakršni so drugi ljudje.«
Še dolgo sta se prerekala. Ravaillac se je upiral, da hoče ostati v Parizu, ne da bi povedal, zakaj. Perfekt Goulard je uporabil vsa sredstva svoje zgovornosti, in po nadaljnjih treh ali štirih kozarcih se mu je res posrečilo, da je premagal tovarišev odpor.
Ravaillac je vzel njegovih deset srebrnjakov in obljubil, da se še jutri odpravi v Angouleme. Ko je menih tako dosegel svoj namen, je neutegoma vstal, plačal, kar sta "bila zapila in zajedla, in odvedel Ravaillaca nazaj h krčmi pri »Treh golobih«, kjer se je z nežnim objemom poslovil od njega.
V tistem trenutku je bila ura okoli pol enajstih. Prav tedaj se je_
skozi modernizujoče se Kozje ob navpičuo SELŠKA DOLINA. Prebivalstvo doline
Jehan Hrabri odpravil s svolega stanovanja v ulici Arbre-Sec.
Pardaillan je še vedno zasledoval meniha. Sam pri sebi je bi« čedalje bolj razočaran.
»Čudna reč!« je ugibal. »Prisegel bi bil, da hoče menih nagovoriti tega nesrečnega zmešanca, naj umori kralja... Pa je. bilo baš narobe: Poslal ga je domov v Anglouleme! Ali sem se res tolikanj uštel?«
Ko si je nekaj časa zaman belil glavo, ie sklenil:
»Nemara je postal Ravaillac nepotreben? Po tem takem so morda našli drugo orodje ... Drugo, zanesljivejše, odločnejše orodje, ki je v tem trenutku morebiti že na delu... Vraga, vraga! Kako naj pridem temu do dna? Smrti mi božje!«
Perfekt Goulard jo ie ubral nazaj proti mestnim vratom. Stopal je počasi, kakor da bi nekoga pričakoval. Pel ni več, narobe, videti je bilo, da izkuša ostati neopažen.
Ko se je približal vratom, se je pripeljala iz mesta kočija brez spremstva. Obstal je in dolgo gledal za njo. Kočija je zdrdrala mimo in se ustavila za hribom, pod mlinoma, ki sta štrlela na niem.
Perfekt Goulard se je še enkrat vrnil do gostilne pri »Treh golobih«. Rekii smo že, da je bila ta gostilna malone nasproti kapelice Sv. Roka.
Ob času naše povesti je stala kapelica na majhnem griču, približno _a ne popolnoma — sredi širokega štirikotnika.
Tista stranica štirikotnika, ki je mejila ob predmestju, in tista, ki je gledala proti mestnemu obzidju, sta bili popolnoma zagrajen s hišami. Stranica, ki je gledala proti griču Sv. Roka, je bila le na pol zazidana. Druga polovica in vsa četrta stran štirikotnika, ki so jo imenovali Gaillonovo ulico, sta bili še prazni. Tu je bil zgrajen dokaj visok zid, da je zadrževal zemljo. Ta zid se je nehaval tik ob tleh. Tako je nastajala nekakšna ploščad, s katere se je odpiral razgled vse tja do vhoda kapucinskega samostana in še delj.
A t ena : Ilinla 7:3
IIa2x*iska družina TKD Atena je z v nedeljo odigrano prvenstveno tekmo ponovno dokazala, da je s svojo kompletno prvo garnituro Dajjačja družina v dravski banovini. Že pri reklamnih noticah, v katerih t>e je s tako sigurnostjo napovedovala močna zmaga Ilirije, so športni čini-teljii, poznavajoč jakost naših druž.n, upravičeno dvomili v resnost in objektivnost navedene reklame.
Ilirija n: opravičila slovesa, ki se ji je pripisoval. Pričakovali smo, da se je pri velikem številu težkih tekem, ki jih je odigrala na svoji turneji po Jugoslaviji, naučila kaj več. Na dokaj dobri tehnični višini prodira s hitrimi krili do pola, kjer se pa spušča v nemogoče kombinacije, ki se •običajno razbijejo v rokah nasprotne obrambe. Atena ne dosega v napadu hitrosti nasprotnih napadaik. vendar napada bolj smotreno in strelja iz vsake pozicije. — Prepričani smo, da nam bo Atena po večjem številu odigranih tekem pokazala še kaj več, ker se opaža, da gotove igTalke zaradi dolgega odmora niso še pa svoji normalni višini, vendar so zadovoljile v polni meri
Igra je kljub težkemu, premočenemu te* renu nudila zanimivo borbo z dovolj napetimi situacijami in se je _ tekom vsega časa razvijala iz polja v polje. — Ze v minuti prodre Atena in zabeleži po desnem krilu svoj prvi uspeh, nakar .poviša v 10 ninutah center z najlepšim strelom dneva z daljave 10 m na 2 : 0. V 13 min. zmešnjava pred golom Ilirije. iMinuto kasneje odbije vratarka Atene žogo z nogo. sodnik prisodi 5 metrovko in Ilirija reši s tem ?ast prvega polčasa 3 : 1. Malo pred koncem polčasa r emitira po uspeli akciji po dednem krilu četrti gol za Ateno 4 : 1.
V drugem polčasu poseže Ilirija pogumne iše v boj. a se vsi poizkusi razbijejo ob močni nasprotni obrambi, nakar prevzame vodstvo zopet Atena in beleži v dveh minutah po močnem strelu desnega krila rezultat 5 : 1 Ilirija kmalu popra-sH z lepim strelom levega krila na 5 : 2. Igre zavze-
ma stalno ostrejšo obliko. Atena prodre z desnim krilom ter neubranljivo strelja 6 : 2. S hitrim prodoroet. popravi Ilirija tri minute kasneje na 6 : 3. Takoj nato postavi center Atene končni rezultat 7 : 3 za Ateno. Od Ilirije je treba pohvaliti v glavni meri vratarico. ki je branila pridno in pogumno ter s tem rešila Iliri io hujšega poraza.
Igra, je potekala v znamenju prvenstva in slabega terena, vendar jo je sodnik go> spod Zupan imel dobro v rokah, posebno v prvem polčasu. Prepričani smo, da ^ nam bo bazena s sličnimi tekmami privabila na igrišče vedno večje število publike.
Gozdni tek, ki ga je priredil Smučarski klub Celje v nedeljo ob 14. e startom pri »Zelenem travniku« na 5 km dolgi progi »Zeleni travnik« — Cesta na grad — Maroško v gozd — gostilna Mihelak — mestno pokopališče — »Zelen travnik«, izkazuje naslednje rezultate: 1. Štefan Gr-movšesk (SK Maraton) 15.22; 2. Franc Strici (Maraton) 15.38: 3. Emil Goršek (Smučarski klub Celje) 16.02. Startalo je 23 tekačev. Nagrade so bile razdeljene po tekmi v klubovem lokalu.
SK Korotan (Kranj) : SK Jadran (Ljubljana 4 : 2 (1 : I). Kljub slabemu vremenu se je napovedani program v celoti izvedel. Korotanova mkd:na je dopoldne proti starejšim in fizično močnejšim $kofjeločanom le s težavo dosegla neodločen rezultat 4 : 4. Popoldne je nastopil ljutbijanski Jadran s svojim I. in rezervnim moštvom. Tekma rezerv je končala z 0 : 0. ker oba kkverna napada nista bik zmožna dati niti enega gola. Za nastop I. moštev je vladalo precejšnje zanimanje. Zaradi izenačenosti obeh je bik igra zelo r.apeta in še precej dobra. Tehnično in kombinacijsko so bolj ugajali gostje, toda zaradi večje požrtvovalnosti, vztrajnosti in odločnosti so zmagali domačini s 4 : 2 (1 : 1).	..
TKD Atena (bazenska sekcija). Danes toSno ob 19. naj se zberejo vse hazenaši-ce pred kavarno Emona.
enia fta
Iz Laškega
Stavbno gibanje. Gradbena dela na Sokolskem domu naglo napredujejo in tako bo ena najlepših sokolskih postojank že prihodnji teden pod streho. Ž istim tempom se gradi tudi Gostilničarska pivovarna. Stotine pridnih rok so tako rekoč noč ^n dan na delu in mogočna stavba se vidno dviga in raste, kar se v početku ni toliko opazilo, ko je bilo treba graditi deloma do 7 m globoke temelje in izkopavati kleti. Deloma nagli napredek gradnje in morda deloma tudi bojazen pred žigosanjem denarja sta vplivali tudi na zamudnike. tako, da sedaj vsi delničarji prav pridno odplačujejo dekliške obroke. Ako pomislimo, da je našlo samo pri teh dveh gradnjah preko 150 brezposelnih dekvcev svojo zaposlitev, zasluži pač inicijator teh idej, ki se ni strašil ne odpora niti razmer današnje dobe, temveč vztrajal z železno voljo na realizaciji obeh projektov, več kakor samo priznanje.
Iz Ptala
j— Odstranite cestne ovire! Lastniki onih zemljišč, ki imajo na robu javnih cest žive meje, plote, sadne in gozdno drevje, morajo te odstraniti do 5. decembra. Istotako mora o lastniki zemljišč ob državni cesti ledene plote, ograje in žive meje v doglednem času postaviti v razdalji 1 m od meie cestnega zemljišča. Tako je naročeno od strani cestne up.-ave.
DOMŽALE. V »Slovencu« se je nekdo spotaknil nad naš;m pevskim društvom, češ da po mnenju nekaterih ni bi! zadniii občni zbor pravilno sklican. Piscu notice, ako ie sploh član. bi priporočil"., da po društvenih pravilih nabere nad polovico takih nezadovoljnih članov ter na tej podlagi skliče izredni občni zbor. Na opaziko, da se Je začelo z intenzivnimi vajami v osnovni šoli in da ie zelo radoveden, koliko časa bo ta vnema trajala, bi trnu povedali, da je to društvo edino v Domžalah, ki goji našo lepo slovensko pesem že deset let in da je imelo v tem času v petju zelo lepe uspehe. Kolikor ie v danih prilikah mogoče, se bomo potrudili, da bo tudi v bodoče tako.. — Vaje se vrše v Soli zatowker imamo dovolj eni e, in misiimo, da bi merodajna oblast radevolje dala na razpolago prostore tudn drugim društvom, ki bi gojila narodno i,n kulturno delo. Naše društvo nima nobene
politične barve 5n sprejme v svojo sredo vsakega pevca. »Budnim stražarjem«, ki jim je napredek našega društva toliko pri srcu! bi priporočali, da naslove enak apel tudii na svoje prijatelje, ki naj bi začeli malo bolj intenzivno z »latinskimi« vajami, ker je baš v naši cerkvi petje pod vsako kritiko. Kdor išče najde, če ne napak drugih. pa svoie. — Tajnik.
DOLENJSKE TOPLICE. Trgatev je v poinetm teku in v nekaj dneh bo vse sladko grozdje pospravljeno. Stailno deževno vreme sicer ovira najveseljše delo zadovoljnega Dolenjca, vendar ga ne moti toliko, di se ne bi zadovoljen odpravil v gorice. V splošnem j-e grozdija precej, le v krajih, kjer je toča uničila vinograde, je pridelek minimalen. Kakovost grozdja je I®vrstna, že se čujejo vesele popevse Iz zidanic in vinskih hramov. — Izredno lepa jutranja zarja je bšl videti v petek 14. t. m. To je bila pravi faita roorgana za Dolenjske Topflnce, zavzela je velik del jutranjega neba. Sijajno žarenje oblakov je dalo povod, da so mnogi smatrali, da mora b*jti kje velik požar in res se je kmalu oglasila trromba wstnih gasilcev, ki je budila zaspance iz jutranjega sna Gasilci so Mteli pripravljati gasilno orodje, da bi od-brzelj na kraj požara. Med pripravami pa so slednjič le uvideli, da je to samo izreden odsev jratranje zarje v obP.akih. Potrdilo temu pa je bila tudi krasna mavrica na zahodnem nebn. In gagflci eo se zadovoljni vrnili na svoje domove k vsaicda-njemn delu.
P0DSREDA. Te dni ee završuje triletnica obratovanja celjskega mestnega avtobusa na prosi Celje - Kozje - Podsreda. Tisoči in tisoči potnikov so pasirali »pragozdne* šume in oboževatelji naravnih čudes trdijo, da je vožnja ob strminah in prepadih po neštevil-nih vijugah nove ceste od Slivnice čez Koš-nico, Zeger (552 m). Prevorje do Lesične in še dalie skozi Kozie do Podsrede veleroman-tična. Čim se avtobus z glušečim brnenjem vzpenja čez Košnico, te s severozahoda po-zdravlia žusemski par cerkvic in nedaleč razvaline gradu, ki je bil posest mogočnih Celiskih. Od Zegra dalje utihne motor, ker cesta pada, pa se ti od zanada izza goste bukovine prikaže prijazna Planina nad Sevnico, kakor bi bila s svoiim razpadlim gradom prilepliena na vzhodne obronke košatega Pohorja. Na jugovzhodu je Oslica, najbolj priljubljena izletna točka kozjanskih planincev in domena divjih prašičev. Od L5-sično, kier ti je prijazni gostilničar Kolar Andrejček postregel z želodčnimi dobrotami.
■ .	-	_______ — jr.K	An.	, nr vil Al
v nebo kipeči Gluhi peči do Podsrede, kjer je konec proge. S to in progo v Sv. Peter pod Sv. Gorami je dobil »pragozd« stik s severnim in zapadniro svetom. Hvaležni smo avtobusnemu podjetju mesta Celje, da ob teh kritičnih časih vzdržuje promet na imenovanih progah. Hvala in priznanje ob tri-letnici pa tudi šoferju »debelemu Frančeku*, ki s svojo treznostjo, opreznostjo in pazljivostjo ni imel niti ene nezgode!
GORNJA VAS. Na pobudo g. Milenlka Jo-vanoviča, kapetana granične trupe, se ie ustanovila preteklo nedeljo v Gorenji vasi strelska družina. Na ustanovnem občnem zboru je g. Jelovean Franc, župan občine Trate, izčrpno pojasnjeval zbrani množici pomen in cilje strelskih družin, njih izvor in zgodovino. Svoj dobro naštudiran govor je zaključil s klici kralju in Jugoslaviji. Tudi bodrilne- besede, izrečene od g. Jova-noviča, so izzvale veliko navdušenja, posebno med mladino, ki je pozorno sledila vsem izvajanjem. Izvoljena je bila uprava pod predsedstvom kapetana Jovanoviča. Da je ta viteški s-port zelo priljubljen in privlačen, je razvidmo iz tega. da se ie takoj vpisalo nad 30 članov. Pripravlja se tudii ustanovitev šahovskega in smučarskega kluba.
POLJCANE. Z dramo »Sipavaj, moja deklica«' je Sokol v nedeljo na prav dostojen način otvoril svojo sezono. Človek bii mislili, da naše ljudstvo za resne komade nima smisla, pa je nedeljska publika pokazala ravno nasprotno. Le škoda, da je bil začetek igre šele ob 20., -.sicer bi bil obisk gotovo še boljši. Igra je potekla prav gladko in je gledalcem, ki so tn in tam z grobno tišino sledili poteku, izredno ugajala. Izvrstno se je znašel v vlogi slikarja Kostriraske-ga br. Ritonia (ki se znajde sploh vsakokrat tako v drami kakor v šali), br. Zivko v v<logn njegovega sina Olega iitd., vsi so se potrudili, da dajo kar najboljše. Naj omenim še s. Hildo Arnoštovo (Zlata), ki je prvič, a z lepim uspehom nastopila pri nas. Odgovarjale so tudi maske in primerna je bila scenerija. Za prihodmjti mesec se pripravlja Golarjeva vesela igra »Dve nevesti«. — v kraju in bližnji okolici se je pojavila (Savica. — Te dni je odšel v Beograd načelnik Sokola br. Mesarič. Bratje telovaden so mo priredili na kolodvoru ob odhodu prisrčno slovo. — Trgatev se je povsod pričela. Količina kakor kakovost presegata lanski pridelek. — Tudi letos se je izvozilo pri nas ogromno jabolk. Cena se jim je v zadnjem času dvignila do 2 Din za kg. _ Samo do 20. t m. je še čas, da poravnate članarino (20 Din) za Vodnikovo družbo pri povcrjenici ge. Kovičevi.
HH
Izvleček iz programov
Torek 18. oktobra
LJUBLJANA 1115: Šolska ura: Potovanje
vodne kapljice. - 12.15: Plošče — 12.45: Dnevne vesta. _ 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Nemščina _ 19- Naše duhovne zajednice. — 19.30 Starost zemje in geološke letnice. — 20: Kako postanem govornik. — 20 30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila.
Sreda. 19. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.4o: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Ruščina. — 1930: Literarno predavanje. — 20: Samospevi gdč. Korenčano-ve. _ 20: Samospevi goep. M. Juga. — 21: Prenos iz Zvezde. — 22: Cas, poročila.
BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 18-30: Narodne melodije. — 20: Klavir z orkestrom. _ 20.50: Koncert kvinteta. — 22-50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.30: Koncert tria. — 20-30: Hrvatski komorni tr;0. _ 22: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.05: Koncert iz Brna. — 20.05: Pesmi. 20.55: Prenos iz Brna. — 22.20: Koncert Zagrebškega kvarteta. — 23: Plošče. — BRNO 19.05: Spevoigra. — 20.35: Prenos iz Prage. — 20.55: Mešan program- — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Lahka godba. — 20: Zabaven program na ploščah. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 15.20: Arije. — 17; Koncert orkestra. _ 20: Koncert iz Berlina. — 21-10:
Mešan program. — 22.30: Koncert iz Budimpešte- _BERLIN 20: Koncert na električnih
instrumentih. — 21.10: Balade. — 22.40: Ciganska godba iz Budimpešte. — KONIGS-BERG 20: Prenos iz Berlin«. — 21.05: Plesni večer. — MOHLAKER 19.30: Orkester mandolin. — 20: Sluhoigra. — 21-10: Mešan program. — 22.45: Ciganska godba iz Budimpešte. — BUDIMPEŠTA 17: Vojaška godba. — 19.45: Orkester. — 22.45: Koncert RIM 17-30: Popoldanski
je zelo nezadovoljno zaradi skbih avtobusnih zvez in je čudno, da se ne ugodi splošni želji. Ce so se druga leta izplačale zveze po želji prebivalstva, bi se tudi letos, dasi tudi mi občutimo splošno krizo. Sedanji voznri red je skrajno neprikkden. Zjutraj vozita kar dva avtobusa in bi_ bilo gotovo umestno in tudi rentabilno, če bi eden od njih vozil k opoldanskim vlakom. Na ta način bi lahko odpadel popoldanski avtobus, ki vozi v Železnike. Naj bi rajše vozil od večernih vlakov in prikladen bi bil za vse, ki so imeli opravke v Kranju ali pa v Ljubljani. Tudi avtobus na večerne Vlake bi bil potreben, ker prihajajo v našo dolino razni trgovci in potniki, kd morajo sedaj ostati čez noč v dolini, kar jim dek stroške in zamude. Prebivalstvo prosi avtobusne podjetnike za uvedbo primernega voznega reda, na oblastva pa se obrača s prošnjo, naj znižajo pristojbine avtobusnim podjetnikom, ki vzdržujejo promet po krajih, kjer nI železnice.
SV. MARTIN NA POHORJU. V našem
kraju se je zadnjič naglo razširila vest o smrti g. Slavoja Dimnika, upravitelja ba-novinskega dečjega doma v Mariboru in tajnika Počitniškega doma kraljice Marije v šmartnem na Pahorju. Kmalu nato je zaplapolaia črna zastava na gasilnem domu. Leta 1928 je pokojni pripeljal k nam westfalske otroke in v kratkem času
sta se mu kraj in pohorsko ljudstvo tako priljubila, da se je leta 1929 na njegovo vzpodbudo ustvaril pri nas Počitniški dom. Naše ljudstvo je Dimnika zaradi prijaznosti in gostoljubnosti zelo spoštovalo. Pokojnemu dolgujemo zahvalo, da je naš kraj zaslovel Od kar imamo Počitniški dom kraljice Marije, je ta del Pohorja pridobil mnogo, mnogo na tujskem prometu. Od tega časa tudi imamo v sezoni dnevno pošto, katero vodi g. Leopold Vorša. Za pokojnega je bral zadušnico naš župnik g. Alojzij Zdolšek. Ves kraj žaluje za nepozabnim Slavojem. Blagi mož, počivaj v miru v beli Ljubljani! žalujočim izrekamo iskreno sožalje. — Kakor v drugih krajih, smo tudi mi proslavili 70-letnico Slomškove smrti. Imamo v naši fari leta 1853 rojenega starčka, Antona Unterlehner, stanujočega pri trgovcu Leopoldu Vorši. Mož je še čil in čvrst za delo. Njega je birmoval leta 1861 pokojni škof Slomšek.
STARI TRG PRI LOŽ-U. Po naših gozdovih je vse polno polharjev in vsepovsod žarijo od večera pa do zore ognji in celo pravd kresovi, pri katerih se polharji zbirajo in prežijo na svoj plen. Polhov« kožice so imele pred leti precej visoko ceno, sedaj pa se prodajajo po 1 Din za komad in se "elo po tej nizki ceni težko soravijo v denar. Kriza je torej posegla tudi v romantično življenje naših polharjev.
polne
bolezni
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra in salva rzana. 115041 žen ln mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom
„Vigi-Tabl" brez moteni v izvrševanju poklica.
Sijajna priznanja. Tisoče zalival. »Vlgi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi Prof. Herry se je o njih Izrazil, da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le
Odbornd ord. laborator Aide—Havelka,
Praha—Vlnohrady, Sleszkft 116. Pošt. 28. CSR.
127
Ob&imi Lhibljama Mestni prgrebnd za-pod
Umrl nam je naS soprog, papa, dedek, brat ln ujec, gospod
višji poštni kontrolor v pokoju
Njegovo Izmučeno truplo bomo položili k večnemu počitku v torek, dne 18. oktobra ob % 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Rimska cesta 7. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 16. oktobra 1932.
IVA GRUDEN, soproga — NADA FAKTNOVA, ing. JOŽE, VERA OMANOVA, MIRJAN, otroci — Doc- ing. MILAN FAKIN, OTON OMAN, zeta — MARA roj. SMILJANIČ, snaha, in ostalo sorodstvo
12483


Otoima Ljubljana Mestni pocrebiK ra-vod
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa
Helena Pompe roj. Mahnit
vdova po zasebnem uradniku
dne 16. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, v 82. letu starosti, mirno preminula.
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 19. oktobra 1932 ob % 3. uri popoldne izpred mrtvašnice, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1932.	12487
LUIZA IVANUSA, hčerka — MARTIN IVANUSA, zet — ZDENKA,
vnukinja, in ostalo sorodstvo.
^uic^cn	_________________________ ciganske kapele.
se' vi je"l;este "po "ravnini ob šumeči Bistrici koncert — 20.45: Operni večer.
Cene malim oglasom
Ženitve bi dopisovanja, vsaka besed a Du* 2*— ter enkratna pet-tfojbina sa Ufro ali trn dajanje naslova Din i—« Oglasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Din Po Dm L— sa besedo am taračunajo nadalje vat oglast, Ia »podajo pod rubrika »Kam pa kam«, »Auto-moto«, «Kapital*, »V najem*. »Posest»Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije«, mŽIvali*, mObrt« bt »Les* ter pod rubrikama aTrgovski potniki* tn »Zašlo-tek*, če se s oglasom nudi tasJutek, oziroma. £a se tiče potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama tiče tasluika ali tluiba.. plača sa
o (Veselje ®
ftt azadcvotfsicc
je samo, kadar prinesete svojcem, fini katngarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine
•4« Zlender
£}jubliana,tAiemtni trg 22
O Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet
Pouk
Heeeda 1 Din; ta da Janj« naslov« aW u Šifro S Din. Dijaki, ki iščejo tastrukcije, plačajo vsako besed« 50 pw; u Šifro »ii z« dajanje naslova S Din. (4)
Akademik
vežč mstiru/iranja, b: pončo-■vai vse srednješolske predmet«. Ponudbe aa ttglae-nl oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh«.	41203-4
Akademik-humanist
iuštruira za hrano ali 6tanovanje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41502-4
Francoščino
in nemščino
{slovnico, konverzacljo Itd.) privptno. temeljito, fonetično pravilno, poučuje učiteljica jezikov z večletno prakso. Naslov v ogl. odd. »Jutra*.	41515-4
Nemško govoriti
traorijo se tm na.uče po moja najboljši metodi. — T'«peh zajamčen. Informa-e-'je med 16. in 4. uro. — L hitov a, P,esljeva C. 131.
4,1717-4
	a
	
Kito«	m«»t® pot-
nika. plača ta vaako besedo 50 par; mi da-janj« naslov« tli sa iifro S Din. — Kdor sprejema potnika, pla-ia besedo do i Din; t« dajanj« oaskrva sli 13 iifro pa S Din. (5)
Več potnikov
ki imajo lop nastop, sprej-nom za obisk privatnih gt-ank. Prodajni predmet j« potreben v vsaki hiši. Z-isIušek pri malem trudn d«>ber. Ponudbe na oglasni oddelek »Jetra« v Ljubljani pod značlko »-Sigurna eksistenca«.	41703-5
Vajenca
v* domsko krojaštvo sprej-m A. Paulin, Ljubljana. Konsresrii tTg 5. 413M-44
Čevljar, učenca
»iprejimo Jakob Majcen — Trnoivije, pošta Celje.
4:656-44

Vsaka beseda 60 par, u da lani* naslovu »H « Iifro d« 8 Dia. (11
Nakupovalca
in prejemalca
mi okrogel les sprejme Ogorelec, Žalec. 41141-1
Damskega frizerja aH frizerko
perfektmo v vodni ondula-(■rijg in znanjem nemščine, sprejme boljši salon samo stalno službo. Nastopi lahfco tako?. — Sprejme s* tndi ml-arši pral; tika,n t «a d.unski salon. Ponudbe n« ogla.s. oddelek »Juitra« pod Srfro »Frizer«. 41fio0-l
Kuharico
samo^tiojno im perfektno. z dobri™ spričevali, za majhno družino Iščem za takoj proti plači po dogovoru. Ponudbe s sliko Ln prepisom dokumentov na naslov Ma/kao Bosnič, Slavonski Brod.	41680-1
Napoličari
(Hllftebaueni) za posijed od 135 kat. jruitara dobre semljo sa mljekarstvom, marvogojstvom, svjnj-egoj-strvom, pera.da retvom i volj arstvo,m na kompletno uredjenom diobru traže se na pogodlbu od najimanje 3 gotdiine. Zidani stanovi za 4 porodree i sve ?o«po dar*tiveme zgrade. Prednost imadu natjecat-elja, koji sn u tiom 9vojstvu več redili i k'0:iii <«n svtSHS mariborsiVu ekonomika školu. Ponnd:l>e za na^tmp ndima.h sa preipii-som d.otkijmon«'1a na naslon Makfio Boernii, Sle-vonski Brod.	41681-1
Služkinjo
zimoSno kithainja. sprejmem Prednost ima taka, ki bi znala tudi pomagati v trgovini. Pomid/be na podani?-nioo »Jutra« v CeJju peni inačiko »Sna.žna 18«.
41396-1
Služkinjo
prnpros+o dekle, srednji}) lat, pridno, vestno in zanesljivo pri delu. sprojm« o.bite!j brez otrok. Predvsem mora ziiflti lopo prati in 1 likati. Samo talke, ki odigovarjaio navedenim zahtevam. naj se med 9. im lil. uro dopoldne zglase na naslov, ki ?a pove o?!a«ni oddelek »Jutra«. 41671-1
Kroi. pločnika
9r»rei,Tnem. Vatlov v 02"la'S. oddelku »Jiuitra«. 43677-1
Krol pomočnika
z la«tmiim krojem, sprejmem za veliko fino delo. Ponudbe na 02las. oddelek »JuVa« pod šifro »Krojač, stroj«.	4HT18-1
Šteparice
v tiovamo sprejime Anton Krisper, Zgornja 515ka 5. ZglasM se j-e v sredo o-b 8. uri.	41731J1
Pošteno dekle
z snam;eim šivanja, za vsa hišna dela. poleg kuharice ftpre*mem. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 41706-1
Mladega brivskega pomočnika
sprejmem. Naslov v o^a«. oddelku »Juitra«. 41706-a
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; u dajanje naslova ali
za Šifro pa i Din. (2)
Korespondent
samostiojon v sioivemščim? im nemščini, zmožen vseh dragih pisarniških del, z večletno praikeo. ifi^e primerno m k?to. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra moč«.	41274-2
Čevljar, pomočnik
pošten, z dobrimi spričevali, išče »talno službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41674-2
Kinooperater
irvrsit/ein reklamm slikar z» D'a in lapake, išče slimbo. Dopise na ogabni oddelek »Jut/ra« pod »Zvočni kino-operator«.	41684-2
Kateri gospod
starejši, mi trudli mesto go-Sfpodin.je v Ljubljani in jamči za denar, nru po^o-d.irn 40.000 T»i. Dopise na oc!ais. odd«lek »Jmtra« p"d »Osajnljena vdova«.
41662-2
Mlada uradnica
e prak?o, prosi kjerkoli službo. Cenj. ponudbe pod šifro »Z.rt.ev red»k«'.ije« na oglasni oddelek »Jutra«.
41660-2
Vdova brez otrok
Keift sSuBbo za kuhonj-e in dcujira domača dela, pri ho'majhni dirumim. po-nud-be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena gospodim-ja«.	41675-2
Krojaški pomočnik
išč-e službo. Lenardiič Av. guist, p. Smlediniiik št. 14. Medvode.	41678-2
Prodajalka
z drve!etmo prakso in lepimi sipričevaili. želi na-stojvt,: sluižbo — najrajie na deželi. Pomagala bi tmdii pri g-osipoiiniftvu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prodajalka«.	416(6-2
6(10 Din nagrade
dani tistemu, k.i mi preskrbi mesto šoferja k oseb-nermi ali tovornemu avtomobil«. Ponudbe na oglas. oddrtHk »Juitra« pod šifro »Tudi takoj«.	41701-2
Trg. pomočnica
vajena mešan« stroke, želi nameščen i e. Ponudbe na podružnico »Juitra« v Celju pod rnačiko »Pridna in poštena«.	417.11 -2
Radio
Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« naslova aH
Sifr« p« 5 Din. (9)
Ingelen
Ultradvne, sedcmcevni, i anodurim aparatom za 2000 Din proda im. — Dopise na oglas, odd-elek »Jutra« pod »Ingelieo 7«.	41685-9
Avto, moto
Vaaka beseda 1 Die: t« dajanj* BasUn« alt
I . _ .
j w Ufn> pa t Din. (10) t
Tovorni avto Ford
do 2^4'toinski, kupim. Naši orv pove oglasni oddelek »Jut.ra«.	411704-10
Prodam
Offiaal trg. timf* ja y 1 Dia beseda; m da Janje aaskmi tli M Sifr« S Din. — Oglas« socialnega naMja vsa ka besed* 80 par? ta dajanj« naslova ali s* kitno p* 8 Dia. (O
Malinovec
pristeo le naraven, * (istim sladkorjem
rknban, m lotr, u malo to veliko v lekarni dr. Q. Piooolt. Uabtjana. Dana) «ka eesta 6.	226
7 vinskih sodov
i 8.0001 naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41148-6
Tekmovalne smuči
hlkory z vezmi, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41522-6
Otroško posteljico
dobro ohramjeno poceni prodam v Vegovi »lici 2/1. Ogledati med 2 im 4. aro.
41666-6
Bakren kotel
za 80 1, e pečjo prodam po zmerni re.ni. Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«.
4M6S-6
Edgar RJce Burrooghs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL

90.
Taraana so odvedli v svojo vas in mu poklonili mnogo daril, med njimi tudi orožja. Prvi večer, ki ga je prebil med njimi, so slavili črnci njemu na čast divjo orgijo. Mastili so se k antilopjim in tebrovim mesom. Ko so voj&čaki plesali v svetlobi ognjev, je Tarzan opazil, da so nosili mnogi izmed njih težko okrasje iz suhega zlata.
Za odgovor
vsako besedo 50 pm. Pri vseh oglasih, ki ta taračunajo po Din trta besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din S.— ta iifro aH ta dajanje naslova V ti ostali oglasi socialnega znate ja se računajo po 50 pm ta vsako besedo Enkratna pristojbina t* iifro ali ta dajanje naslova pri oglasih, ki ta taračunajo po 50 par za vsako
besedo, tnaia Dm 3.—. NajmanfH tnesek pri oglasih po 50 par ta besedo. Je Din 10.—,
frt oglasih po 1 Din za besedo pa Dtn 15.—. Vsa pristojbine ta male oglasa fe plačati pri predafi naročila, oziroma fib /a vposlah v pismo obenem t naročilom.
Pisalno mizo
na rolo, ameriški sistem, o mar o na rolo, pni t 1.50 X 70 m, vse v najboljšem stanju u.gndn.0 pmda.m posamezno ali skiupno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41709-6
Kupim
Uglasi trg. rna«aja po 1 Din be»eda; c« dajanj« naslova ali u šifro 5 Din. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par: u dajanj« naslova aili za iifr« pa S Din. (7)
Stružnico
rabljeno, do 1 m dolžine, kupiim. Ponudbe na 0-g'as. oddelek »Jutra« pod sifrm »Stružnica«.	41227 7
Odpadke od čiste aluminij, pločevine
v vsaki količini stalno kn pujerno. Ponudbe na Me-tailmu Induistriju, Ben^rad. poštanski pretinac 153.
41191-7
Stiskače za
furniranje
5e dobro ohranjene kupiim. Ponudbe na naslov: Karo! Ažmam, strojno mizarstvo. Kranj.	41570-7
2 nočni omarci
zajamčeno čisti, in sitelažo za knjige kupim. Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«.
41676-7
Kompletno mlinsko in žagno opremo
(tudi veneoija.nko) z a'i brez motorja kuip""m proti taikojšnjeimu plačilu. Ponudbe z naitamčnim oipis.om in ceno je poslati na od. oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj«.	4/1688-7
Slamo
v otemih, 4000 kg kupimo. Ponudbe, tudi za main'še količime, na Krairsko iin-d.ustrijsko družbo. Jeseniee-Fužine, Gorenjsko. 41663-7
Vsaka beoeda 1 Din; u lajanje naslova ali u Iifro pa 5 Din. (16)
Pozor, železničarji!
Buikova cepljena drva po 380 Dim za meter klaftro, kakor tudi žagana na 25 cm po Din 20 za 100 kg dobavlja na uputnioe vsa ko množino Rudolf Dergan trgovec. Laško. 41234-15
Vsaka beseda 1 Din. u lajanj« naslov« ali ta iifr« pa B Dim. (16)
Posojilo
prodam, o*z: roma odstopim vsled Eorodetva z dolžnikom jn ker potrebujem denar. Posojilo, ki znaša 9J.000 Dm, je vkisjiženo na prvo mesto popolnoma varno — najmanj trikratna vredmost hipoteke. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Znaten poipust«.	41687-16
50—70.000 Din
posojila
za dobo 2 let Iščem. — Vknjižba na 1. mesto. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod §lfro »640«. 41501-16
Kompanjona
z majhno kavcijo sprej-m»m takoj. — ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Družabnih«.	41686 '16
Hranilno knjižico
popu.'a>mo varnega zavoda, v znesku 90.000 p-,n prodam s popustom. Ponudbe prosim na og asmi oddelek »Jutra« pod šifro »Denar«.
416S9-U3
25.000 Din posojila
iščem proti 13 % obresti in vknjižbi na posestrro, oddaljeno 5 minirt od Litije. Vzamem tudi hranilno knjižico. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4(1705-16
P&šest
Vs*k» bosada I Dta: m dajanj« oaatarra aa ta iitr« pa 6 Dia. (SO)
Stavbne parcele
v šolnini legi. po 15—60 Din prodam v Brinju — Stožieab na Jefici Pojaa ml a da;e Flermam Jejiea. ali pri Florjamčku. 40362-20
Večstanovanj. hišo
kupim v Liubljani. ki Je vtožena pri praštedl-on!cl. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurno«.	41578-20
Tračno žago
(bandžaga), pripravna na vsak pogon, zaradi pomanjkanja prostora prodam po nizki ceni. Kordeš Anton, Zgornji Brnik 48, p. Cerklje.
41457-20
ie?
Liubliana, Wolfova ulica 1
prodaja: hiše. vitle, gost.H-ne. posestva im trgovine; posreduje: stanovanja in lokale.	41697-20
Hišo z gostilno
če mogoče tudi e trg. lokali in stanovamii. n« prometni točki Ljubljame kupim Ponudbe z natančnim oipisom. ceno in plačilnimi porroji je r-oslati na oglas. oddeUik »Jutra«, pod šifro »Preselitev«.	41600-20
Kupim hišo
Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »V Ljub':ami« 41716-20
Kupim hišo
v Ljubi :«ni za 400—soo.oon Dim. Ostanem samo nar dni v Ljubljani. Ponudbe pod značko »500 got"ivine« na oglasmi odeileik »Juitra«.
41719-20
Manjše posestvo
pnipolmoma urejeno, z vsem inventariem. v bližimi Ljmb-Ijane proti Gorenjski, radfl preselitve poceni prodam. Potreben kaijiital 40.000 Din — ostalo ,.••> dogovoru. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »80.000 Dim«. 41693-20
Novo hišo
ki še na popolnoma Ugotovljena. ob bamovinsiki cesti. ti.k železniške postaje ugodno pp"da.m. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	41710-20
Kupim parcelo
500—700 m! velilko, v Hiž-nji perifftri,?i severnega dela Ljubljane. Ponudbe z natamč.nrim otnis-om lege in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifno »Dom«.
41714-20
.»<» oest-la 1 [>in. ca dajanje naslova aH ta S'fr« r» 5 Dia. (351
Vsakovrstno zlato
kupuje yo najviijib eensn
CERNE - juvelir
Ljubljana. Wolfova alica 3
Pohištvo
Vsaka be»Mh J Din; n dajanj« naslova aM sa iifro pa S Dia. (18)
Spalnico
po nirki ceni prodam. N* slo>v pov« oglasni oddelek »Jutra«.	41298-12
Pohištvo
mize, omare, stenska ura. 6llke, sklede ln krožnike lz porcelan« citre, harmonike ln dva starinska predmeta poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41565-12
Spalnica in ktihmia
naiprodaj v Mostah, Slap. mčarjeva »lica 8. Ogledati med 8. io 111. uro.
41673-12
Kuhinjsko kredenco
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Dobra«.	416168-12
Razno pohištvo
radi selitve prodaim. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	417115-12
Oblačila
Trg. oglati po 1 Din beseda; ia dajanj« naslov« tii ta Sifr« 5 Dir Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 90 par; ta dajanje natiova ili ta iifro S Dtn. (IS)
Ženski plašč
dobro »branjem, e pravo kožuboviinio. kratko jopico, obleko jn moško obl ek o prodam. Sredina šte-v. 12.
41665-13
Prehrana
i£(kw n m d 1 prebran« plača za vsako besedo 1 Dia; kdor išč« prebran« p» za besedo 50 par; u dajanje na slova aii Šifro 3 Din. jziroma 5 Din. (14)
Drž. upokojenec
srednjih let. išče preskrbo pri starejši dum-'. Dopise na oglasni oddeiek »Jutra« pod in.viko »Mir«. 41601-14
Pridelki
Vsaka beseda 1 Dm. ! ta dajanj« naslova ali za iifro pa S Din. (331 |
Bizeljsko vino
belo, 19i9 im 1031. letnika 35 hI proda Ra&tčlj, Bre-žic«.	41348-33
Belo proso
suhe gobe, fižol, orehe — kupuje — M. Geršak & Co., Ljubljana. Prosi mo povzorčene ponudbe.
41504-33
Pozor, gospodje!
Vljudno sporočam, da sem znižal cene svojim izdelkom
ter bom kljub temu nudil prvovrstno delo po najnovejši modi. Se vljudno priporočam
MODNI ATELJE, Malis Franjo
diplomirani krojač LJUBLJANA, Tržaška cesta štev. 29.	12484
Ne zaupajte vsakomur svoje glavice!
Pri nas delamo z občutkom in vestnostjo strogo izbranih, v inozemstvu specializiranih moči.
Novo otvorjeni DAMSKI ČESALN1 salon „ V E N A"
IN BRIVSKI ODDELEK ZA GOSPODE
LJUBLJANA, Gradišče 4
(v palači dr. Luckmanna) izvršuje trajno ondulacijo, vodno ondulacijo, barvanje las v vseh modernih niansah, manikiranje in moderno friziranje.
SPECIJALNO DELO: Vodna ondulacija kakor tudi barvanje trepalnic ln obrvi po najnovejši metodi.	12489
VELEMESTNA POSTREŽBA!	NIZKE CENE!
Vsaka beseda I Dm. m dajo* j« na«l »t« nit
m ttfe* pa 6 Dia. (18)
2 pisarniška lokala
na zelo prometnem kra.:u odda.m. Naslov v ogla.sneim oddelku »Jutra«. 41557-10
Poslovni lokal
t, » k o j prost, oddamo na Miklošičevi epsti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41664-19
Dijaške sob*
Vsaka boseda 50 par: m dajanje oaslvv* aH ta iiir« 8 Din. (SZ)
Sobo z vso oskrbo
po zmerni čemi oddam enemu ali dvema dijakoma. Naslov: Tržaška cesta št. 6/1, levo — hiša Tri-buč. poleg nov« mitnice.
41410-22
Stanovanje
Vsaka beseda t Dta: m Ojsaj« et+an a«
m iiir« pa 8 Dic. (90)
Stanovanje
sobe im kuhinje oddam » 1. novembrom stranki, bro joči na.jveč 2—S osebe. Na slov pove ogia&ai oddelek .Jutra«.	41330-;>1
Trisob. stanovanie
z vsem kom f o rtom oiprem. ljemo. ter sveitle im zračne
pisarniške prostore
odda zavarovalnica Dn.na v v svoji oalači na Al-eksam d rovi cesti. Informacije se diohiio istotam v družbeni pisarni.	41683-31
Stanovanje
pritlično, veliko, ali dve manjši oddam v Šiški. Kosovo 148.	41700-31
Trisob. stanovanie
s pri/tik linami oddam takoj ali e 1. novemibrom. Na. slov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	416&5-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico, prirtiiklinami, plinom in elektriko, na Blenwe"isovi cesta oddam » 1. novembrom »li decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4HC87-31
Sobo in kuhinjo
ob eJektrični železnici oddam. Nis ov v oglasnem oddellku »Jutra«. 41713-31
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par. m da jas j« neele.. ni m Un • Dte. (Si-*)
Trisob. stanovanje
s kopalnico, lepo, solnčno. najraje » viJi, gčem s 1. novembrom v o&rajn Blei wen»ove, Levstikove, ali v začotikB Ceste na Rožnik Ponudbe na og'a6. oddelek »Jutra« pod »Komfortno«.
41179 31/t
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo v sredini mesta išče zakonski par brez otrok. Veis dam sta odsotna. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro: »Odsotna«.	41646-313
S 1. nov. iščem
3 sobno komfortno stanovanje s kopalnico, solnčno, blizu Blelwei-sove, Levstikove, Tivolija. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Komfortno«.
41506-21a
Enosob. stanovanie
9 kuhinjo 'n pritildimaini išče mlad zafconsiki par za takoj ali poizneje. — Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod »Enoiobno«.
41712-3. le
Sobe išče
Sobo s klavirjem
iščem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«.	41409-23/a
Sobo
preprosto opremljeno, eamo z vbodom t stopnji«, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten plačnik«.	41606-23/a
Sobo odda
(Bistra
avtoprometna družba z o. z. v Ljubljani
naznanja, da stopi z dne 23. oktobra v veljavo vozni red, že izdan v »avtobusnem voznem redu in v knjižici Kolman«, in sicer za progo Moravče — Domžale — Ljubljana in Celje — Vransko — Ljubljana, ki začne obratovati na celi progi. — Odhod iz Celja ob 5. uri in odhod iz Ljubljane ob 16.25.
Za Motnik — Kamnik — Ljubljana in Kamnik — Moste — Ljubljana ostanee še sedanji vozni red in to do preklica.
Obenem javljamo cenjenemu občinstvu, da vozi za časa cirkusa avtobus vsak večer iz Kamnika na Moste — Mengeš ob 18.30 uri in ob pol 12. odhod Ljubljana — Domžale — Jarše — Kamnik.	" °492
Opremljeno sobo
leparirano, čisto, solnčmo, ugodno oddam boljšemu gospodu ali gospodični — Cesta v Rožno dolino 44/TI
41582-23
Sostanovalko
sprejmem. — Na»lo«v pove oglasni oddelek »Jutra«.
41564-23
Sobo
s posebnim vhodom, v centru mest* odda.m 2 gospo dom* po 150 Din — event. z oskrbo. Istotam oddam sobo Zt 2 osebi. Na ra.z-polac« k »Mn ti . Na-sior v oglasnem oddelku »Jutra«.
4169«
Opremljeno sobo
oddam gospodični za 200 Dim. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 41336-33
Lepo mesečno sobo
v sredini mesta oddam solidno gospodični. Naisoov v oglasnem oddelku »Jut.ra«.
41/>67-23
Opremlieno sobo
odda.m boljšemu gospodu. Na.slov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	41679-33
Dve vezani sobi
el-ogamtao opremljeni — t vhodom s stopnjic, v centru mesta takoj oddam. — Naslov v og'asnem oddelku »Jui'ra«.	41672-33
Lepo sobo
v remtru mesta oddam takoj. Naslov pove 0ig1a<sni oddeiek »Jutra«. 41699-23
OnremMeno sobo
vefiko in zračno, s parketom, e1«ktr*i<ko in posebnim vhodom oddam 2 osebama s 1. novemb-om. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41Č79-33
Opremljeno sobo
» predsobo, posebnim vhodom im vso oskrbo, v cem-tralni legi oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jirtra 41708-23
Vsaka beseda 1 Din. ia dajanje naslov« aH za Šifro pa 5 Din. (18)
Pozor!
Zara<K velike zaloge sem
znižal cene vinu. Liteir 8 Dim, čez uiioo 7 Din. — Go«ti'lna Valjavec. Aiešev-čeve cesta 14. 41682-18
Dopisi
Vsaka « iajsaj« Kln pa • Dia.
t DUj
Premožna gdč.
želi spoznati nad 40 tet starega uradnika. samca ali vdovca z enim otrokom Dopise na og!«.sni odd«l«-k »Jutra« pod šifro »Marija« 41085-24
Boljši gospod
išče diskretno prijateljico. Odzive pod šifro »Akabro« na oglasni oddelek »Jutra« 41670-34
Vsaka oueda 1 Dui. j sa dajanje naslova ali ' za Šifro ra * Dim. (26 !
Bencin-motor
5 HP. Semdling Munchem. za 3000 Dm; 1 brezhiben bemoim-motor, 8 HP, za 3500 Din; 2 bec.in mo torja po 36 HP, Deutz-Kelm, skoraj nova. po Din 12.000- vrtalnr miril r stroj za 3000 Dim; avtomatični brusiltoi stnoj u skobelne nože sa 2800; tnostranski «kobelni stnv. /a adi'ska Ma, nov, te več dragih -abljenih mirarskih strojev naprodaj. — Zastopstvo: Tetchert & Sobn. Oledali ška alica 12. 40320 29
Vsaka beseda 1 Din: ca dajanj« naslov« ali
za Šifro o« 5 Din. (37;
Precizna deiamics za popravilo
vsakovrstnih Uf
>,« tModobn.pocervin
■	pni* paro/taji.
M ANTON „
KA1FEŽ
. URAR
IjuUianajiikMitsralA
Obogateli so
ker so vztrajali in iskali srečo. Sreča sama ne pr: de, treba je najti pot d« nje. Srečka dri. razredne loterije je najboljši kaži pot; zato si jo kupite in igrajte v novem kola. — Dobite jih v
Zadružni hranilnici
r. *. * o. t, Ljubljana, Sv. Petra e. 19
io©%
VaSfh želja zamoremo zadovoljiti z na?o ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in
nudimo: Za damske obleke, voln. Za damske plašče, voln. Za moške obleke štof . . Za moške obleke vol. sukno Za moške obleke kamgarne Za moške suknje Double . Za moške suknje, črno, sivo dalje. — Flaneie, barhent, baržuni, pliši itd. najceneje.
SPECIALNA TRGOVINA
NOVAK - Ljubljana
Kongresni trg 15 (nasproti ntmski cerkvi)
od	Din	36.—
od	Din	85.—
od	Din	54.—
od	Din	114.—
od	Din	128.—
od	Din	78.—
od	Din	115.—
V
OBELITE SVOJE ZOBE!
za tri
stopinje in v treh dneh!
Ni več drgnenja s ščetkico, nekoristnega in raz draži ji-vega. Poslužite se edinega postopka za odpravitev grdih rumenih madežev: en |) centimeter KOLiTNOSA na suhi ščetkl dvakrat na dan Po treh dneh boste videli | razliko.	340-4
KOLYNOS ozdravi usta, dela dih vonjiv in daje zobem njihovo prirodno belino.
K0LYN0S
antiseptično sredstvo,
cajizdaitnejSe sredstvo za negovanj« zob. En centiimeter zadostuje.
Pozor, gostilničarji, restavraterfi!
Bermet vino črnino iz F ruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora,	302
Potrti v globoki žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, svakinja in teta, gospa
Kamiia Boh m
zasebni ca
v ponedeljek dne 17. t. m. po daljšem bolehanju preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 18. oktobra 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Poljanska cesta 16, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 17. oktobra 1932. 12494	Žalujoči ostali
Občina	Mestni peg-eirai zavod
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan
za 1C080 Oin!
t
potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš dobri oče, stric, tast in stari oče, gospod
IVAN POVH
nadučitelj v pokoju
danes ob pol 15., previden s svetimi zakramenti, za vedno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 19. L m. ob 15. v Sv. Venčeslu pri Slov. Bistrici.
Maše zadušnice se bodo brale v četrtek, dne 20. t m. ob pol 7. v farni cerkvi Sv. Venčesla v samostanski cerkvi v Slovenski Bistrici in v stolni cerkvi v Mariboru.
Sv. Venčesl — Slovenska Bistrica — Maribor, dne 17. oktobra 1932.
žalujoči ostali:
Anica Hren, rojena Povh, hčerka — Vojko Hren, učitelj, zet — Rudolf, Stanko in Vaclav, sinovi — Tilka Povh, rojena Pfeifer, Eda Povh, rojena Leben, sinahi,
sorodniki.
Urejuje Davorin Rav i jen. izdala za Konzorcn »Jutra« Adoll Ribnika*, /la Narodno tiskarno d. d. not uskarnaria Prauc JezeršelL Za mseratnl del je odgovoren Alojz Novak. V si t Ljubi lanL