let® VI., št. 4©.
PoISafna p!a?aua w gotovini«
V Uubljani, ¥ k®c8<b1J© 19. te&ruarja 1922. Pm®m* št, 1 dSn.
■flPREl
Glasilo SosSaSistaČRe stranke Jusoslaviie.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dau.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 min 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Interpelacija
gospodoma ministroma pravosodstva iti notranjih zadev.
Te eh? se vrši razprava proti tistim ^eham, ki so bile aretirane zaradi atentata na regenta. Razprava se je pričela po preiskavi, ki je trgala več ko sedem mesecev.
Takoj ob začetku razprave je bilo slišati od strani obtoženih težke pritožbe zoper organe državnih oblasti. Večina obtoženih je namreč na razpravi izjavljala. da so bili, dokler so bili pri policiji in prj preiskovalnem sodišču, brezobzirno mučeni, da bi priznali, kar se je oblastim zdelo potrebno.
Razumemo željo oblasti, da bi izvedele reči, ki so potrebne, da se dožene kakšna krivica. Oblasti imajo tudi po zakonu popolno pravico, da streme za tem. Toda zakon je natančno predpisal sredstva, ki se smejo za to porabiti in ki se ne smejo. Zakon pri tem zlasti prepoveduje rabo telesnega mučenja. Da je zakon prepovedal rabo tega, sredstva, je imel popolnoma prav. Raba telesnega mučenja pri preiskavi spada v daljno preteklost. To je znak barbarstva. Današnja doba razpolaga z drugimi, bolj civiliziranimi. na vendar še bolj uspešnimi sredstvi za preiskavanje kriminalnih dejanj.
S prepovedjo telesnega mučenja je hotel zakon tudi onemogočiti krivice, ki se kaj lahko store tudi nedolžnim ljudem. Kako nesrečno sredstvo je telesno muče-,nje pri izslcdovanju krivice in krivcev, kaže kaj leno slučaj, ki se je zgodil pri zasledovanju krivcev zaradi atentata. Tako so v Liubljani ujeli nekega človeka, o katerem so mislili, da je Miloš Zlatar, eden izmed udeležencev atentata na regenta. Izpostavljen mukam, je dotični priznal. da je zasledovani Miloš Zlatar. Ali
pozneje se je izkazalo, da je bilo to priznanje izrečeno le pod batinami in da človek ni bil Miloš Zlatar. To je bila sramota za našo državno upravo.
Tudi sedaj na razpravi je bilo slišati težke pritožbe obtoženih. Večina njih se je pritoževala, da so bili grdo tepeni in da so morali priznavati reči, ki nimajo nikakršne zveze z resnico. Tako izjavo je najprej podal atentator Jovan Stejič, in potem drugi njegovi tovariši. Pravili so, da jih je pretepal in drugače mučil neki žandarski podporočnik Vukoman in eden izmed zaprtih... po imenu Dušan Kostič, kvartopirec. Tq so trdili tudi advokati obtoženih. Podpisani ne dvomijo o tem, da vrše organi državnih oblasti pri nas na žalost dostikrat nezakonitosti, tudi težjega značaja. Dan na dau slišimo in či-tamo po listih vesti o prestopkih oblasti. Marsikaj vidimo na žalost tudi na svoje oči. In vse to mine nekaznovano in ustvarja v javnosti mnenje, da je to dežela državnega nasilstva. Kako težko to kompromitira ugled dežele in našega naroda. ni težko občutiti.
Tudi pritožbe obtoženih zaradi atentata so napravile v javnosti zelo mučen vtis. Ves svet je ostal pred vtiskom, da je pri nas pri policiji in celo pri preiskovalnih sodiščih zavladala strašna nezakonitost. In na žalost izgleda, da to-mnenje ni brez stvarne podlage.
Zato nam ie čast povodom navedenega predložiti gospodoma ministroma za pravosodstvo in za notranje zadeve sledečo interpelacijo:
1.	Ali je znano gospodoma ministroma, da je večina zaradi atentata na re-! genta obtoženih na razpravi preklicala
vse izjave, storjene pre£ preiskovalnim sodnikom, in. da so obtoženi izjavili, da so bila priznanja izsiljena s pretepanjem in telesnim mučenjem?
2. Ali jima ie znano, da so imenovali tudi osebe, ki so jih mučile?
3. Ali sta gospoda ministra priprav-* Ijena z ozirom na ta slučaj ukazati takoj preiskavo in krivce najstrožje kaznovati?
4. Ali sta pripravljena storiti vse potrebne korake, da se že enkrat preprečijo te nezakonitosti, Id težko kompromitirajo našo deželo na znotraj in na zunaj, in po* vzročajo našemu narodu, zlasti delavske* mu razreda težke bolečine in ga gonijo* na obupne korake, ki škodujejo njegovim interesom in interesom vse dežele?
Intgrpelacija ie nujnega značaja.
VBelgradu, 11. februarja 1922J Interpelanti narodni poslanci:
Etbin Kristan, Nedeljko Divac, Krsta Pe* jovič, Jovan Gjonovie.
Poglavje o kreditih.
Bogata država Jugoslavija je menda najnesrečnejša država pod solncem, ker, nima in nima za nobeno potrebno stvas — kredita.
Na tem mestu ne bomo razmotrivalT, zakaj ga nima vkljub vsemu svojemu na* .ravnemu bogastvu; nočemo naštevati slabosti uprave, nekonsolidiranosti politične* ga položaja, koruptnosti in kar je še dru* gih takih bolezni, na katerih bolehajo v; obče vse mlade države. Poudarili bomo le to, da kredita zaman išče v inozemstvu in da so ga ji odrekli v veliki meri celo gospodarsko močni državljani sami. Spo* mnimo se Ie brezuspešnih potovanj finančnega ministra dr. Kumanudija po Evropi in pa zadnjega državnega investi-* cijskega posojila.
ANGELO CERKVENIK:
Iz carstva umirajočih,
»Mamuša, mamuša, ali si prinesla, ali si prinesla danes?« sta vprašala deček in deklica. Mati, mlada, bleda Katjuša je prišla iz »sovjeta«, kamor je zahajala vsak dau po obljubljeno pšenico in že oddavna obljubljeno koruzo. Vsak dan je hodila tja kakor vsi drugi družinski poglavarji, in vsak dan se je vračala domov s praznimi rokami — kakor vsi drugi. In vs: so govorili svoji dečici, kakor je ona govorila:
»Ne še, deca moja, danes še ne ... pa najbrž bo jutri kaj, in če ne bo jutri, pa prav gotovo in najpozneje danes teden... da, danes teden, Anuška moja.«
Otroka sta molčala in oba sta mv-slila na danes teden, na kruh. Danes teden: .kakor o Veliki noči bo — ravnotako. kakor je bilo lani: bela pogrnjena miza in bela nno-ača, mama jo bo rezala.
»A je še kaj slame, otroka?«
»Ni, nič več, mamuša,« jc rekla Anuška.
Katjuša je dobro vedela, da ni več slam^; vedela jc, da so danes opoldne skuhali poslednjo bilko, da ni danes v hiši nič več, kar bi se dalo zavžiti. Mogoče les — les — pesek, zemlja. Mogoče bi šlo! V grlu jo je stisnilo. Vedela je natanko, da ni več v hiši niti bilke, pa jevseeno vprašala, kajti: verjela je v čudež. Morda vendarle pride nekaj, sam bog vc, kako in od kje,
Anuška pa je zmajala z glavico in Feodor tudi.
»Ne, mamuša, ne, ni.«
»Da, če bi bil tata živ! Ko bi bil on, otroka, tedaj bi pač šli že oddavna stran od tu, v Ameriko bi šli! Tam —- tako pravijo — kurijo s pšenico in samega belega kruha sploh ne jedo.«
»Mamuša, saj lažejo, saj to no more biti res!«
»Res je, deca, res!«
Danes teden, so si mislili vsi trije, najpozneje danes teden! Utrujeni vsi od lakote, mraza in večnega razglabljanja vedno na novo varajočega upanja, razjedajočega poslednje umirajoče sile v možganih in srcih so zaspali. Še teden dni... Vsak večer, že stoletja, kaj stoletja — ti-' sočletja dolg mesec so ponavljali: »danes teden, danes teden ...«
Trpljenje je tudi podaljšanje časa, ce* lo več, ono je poglobitev časa in razširjenje človeškega srca in njegovih možganov, kajti neizmerno — skoraj neizmerno je lahko trpljenje, ki ga mora človek, del človeštva prenašati. In človek, ki ni nik* dar resnično trpel, ki ne trpi niti danes •--! tak čiovek ne more niti pojmiti, kako te mogoče, da je našlo trpljenje toliko pro-* štora in toliko časa v enem samem otroškem srcu, v eni sami kodrasti svetlolas: glavici dvanajstletne deklice. In trpljenje ie tudi neizmerno upanje — plodno polje-laži, kajti vsak od njih ve, da ne bo danes teden Kič, da ne bo pšenice, da ne bo !uw
Kreciita torej ni, Hrež 'denarja pa mora zastati državni aparat in umljivo nam je zato, da je min. svet pri določevanju najnujnejših kreditov v težavnem položaju. Po vsem svetu se je pojavil neizogiben kategorični imperativ: Štedimo! Tudi naša država je prišla do tega spoznanja in res — je pričela vlada štediti.
Samo ne vprašajte, kako! Kar odtegne uradništvu, ki poginaja v bedi, podeli ministrom, kar reducira pri bolnišnicah, nakaže različnim komisijam, in kar čria prosvetnim ustanovam, pripiše vojaštvu.
Svoje čase so poznali stari narodi se- > dem čudežev, danes bi jim lahko prišteli tudi jugoslovanski proračun, ne sicer z ozirom na njegovo točnost, temveč radi kurioznosti, da se v njem nihče ne spozna. Nejasnosti in nerednosti v njem so tolikšne, da vzbujajo v človeku dvom, ali jih je povzročila nezmožnost ali pa nemara — zlobnost.
Pa pustimo to ob strani in ne naštevajmo, za katere stvari vse v Jugoslaviji , ni kredita! Povejmo rajši, za katere je!
Te dni je min. svet odobril kredit v žaiesku 1 milijona dinarjev za sprejem romunskega kralja. Nič nimamo zoper to, da država reprezentira. Tudi demokratični predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk se postavi, kadar zastopa svojo državo in znano je, kako ljubita svečane nastope Ljenin in Trockij. Toda prvi zakon je »salus rei publicae« (blaginja države) in dokler temu ni zadoščeno, se morajo črtati vsi stroški za prenapeto reprezentanco. Vzemimo pa sedaj slučaj, ki smo ga navedli! Ko kaže zgradba države na vseh koncih in krajih luknje in razpoke, votira min. svet ogromno vsoto za to, da se postavljamo. In denar, pridobljen z žulji in med solzami se bo zabil za prazen nič. Privoščimo dobremu romunskemu kralju, našemu zavezniku, veselje* da se bo dobro imel med Beograjčani, toda stroške za to naj nosijo oni, ki imajo korist od tega, ali ki bodo vsaj prejeli odlikovanja za svoje »zasluge« ob tej priliki.
Značilno je tudi to, da se skušajo vsi različni stroški vseh mogočih držav na-OTtiti Jugoslaviji, čudno pa to, da Jugoslavija svojevoljno razmetuje denar iz gole nslužnosti, ko bi ga doma stokrat bolj potrebovali.
'Na isti seji ministrskega sveta je bil odobren kredit za nabavo zimske obleke ruskim beguncem. Ne glede, da je to — mimogrede povedano — že nekam pozno za letošnjo zimo, se vprašamo, odkod se bo vzel ta kredit, ko so državne blagajne
aae: r"inra"r:r' -Trn-«««
ruze. pa vendar vsak v Antonovki, vsak gladni prebivalec te dolge vasi, gleda obložene, z belim prtom pregrajene mize .-j danes teden...
In vsak veruje, da skrbi Gospod celo za ptičke..«
*
Zopet je minul teden.
Ležala sta Feodor in Anuška pVd težkim vojaškim kožuhom, stiskala sta sc drug k drugemu. S strahom sta gledala
tia vrata, kdaj de prikaže mama — s praznimi rokami!
»A bo prinesla mamuša?«
»Bo, seveda bo... hm..je odgovarjala deklica z mrtvaškim, jecljajočim glasom. Luna ic gledala v hišo in bilo jc, kakor da je dan. Gorelo je na ognjišču -o pa bilo je vseeno mrzlo, kajti zima je bila liuda. Katjuša je rekla, da takšne zime Se ni bilo.
„Pa je mogoče raditega hujša, ker nimamo kruha,« je dejal sosed.
*Kai bi zato! Zima je pač zima.«
Izčrpane, O tefi ruskih beguncih se je ze mnogo pisalo po časopisju in pojavljala so se različna mnenja, kako bo bodoča Rusija poravnala račune, ki gredo na rovaš teh ruskih beguncev. Radi verujemo, da se ni baš prijetno potepati po svetu, ker glad in mraz trpe pravični, kakor krivični v isti meri. Vendar je nespametno, da kruljavi zdravega nosi. Pri tem abstrahiramo seveda, da politika in sentimentalnost ne hodita roko v roki; dalje poudarjamo, da bi bilo tudi za Jugoslavijo prav, da si uravna svojo politiko po rednih vidikih bodočnosti.
V državi imamo cele stanove, ki ji služijo v najpožrtvovalnejši udatjosti in samozatajevanju. Ti sloji lomijo roke v obupu in prosijo pomoči. A zanje so v najboljšem slučaju le besede in obljube, sicer pa odpust in — kazen. Zanje ni kredita! Dočini podpira vlada ljudi, ki nas diskreditirajo pred svetom in vzbujajo skrajno ogorčenje med našim ljudstvom, pušča one, ki državo tvorijo, gladne, raztrgane in — nezadovoljne.
To je poglavje o kreditih.
Obramba domovine.
Da bo domovina varna, držijo na stotisoče mladih delavnih sil pod orožjem. Da bo domovina varna, so kadre žandarmerije potrojili. Tja, kjer je zadostovalo prej sedem žandarmerijskih oficirjev, so jih postavili petintrideset, tako da jih lahko trideset samo je in lenari. Mi pa pravimo: ako bi šteli bajoneti, ali bi se bil kdaj mogel zrušiti carizem? V tem trenotku je mogoče samo eno, obramba domovine: Dajte ljudem kruha, pravic in svobode, ustavite z vso energijo kolo draginje, ki kotali po hribu niz-dol, premagajte gospodarsko in politično razsulo! Zato predlagamo: Porabite dve tretjini armade in žandarmerije za produktivno delo.
Kolonizacija v Macedoniji napreduje počasi. Težko gre posameznik v ma-cedonsko anarhijo.
Celo z vodniki si često niso upali Dosamezniki na dolomite, blaznost je bila prebiti zimo na alpskih vrhovih, — armade pa so ustvarjale ceste ob prepadih in premagale so zimo in malarijo. Nabavite si na tisoče ooljedelskih strojev, vzemite si les in zgradite si barak, — iz vsega rodovitnega in neobdelanega sveta napravite zadružne kolonije in ko boste gotovi poidite dalje.
Nadaljujte v bosanskih rudnikih tam, kjer je nemška armada nehala. To
»Ali še vedno ni prišla mamuša,^ se je vzdramil iz pdlumrtvila Feodor; hotel se je divgniti, a je omahnil nazaj, aa trde deske. Oči sta zaprla in sta se tresla.
Čisto tiho je odprla vrata in po prstih jc stopala, da bi ne prebudila otrok.
»Mamuša,« sta se dvignila oba in oba omahnila, »ali si prinesla?«
Videla sta, da je prišla s praznimi rokami, pa sta vseeno vprašala. Šc več: vedela sta, da ne bo nič prinesla, pa sta vseeno pričakovala. Njeno srce pa je dokončalo svojo žalostno pot, ker je njena misel premagala trpljenje in upanje. Gledala je v otroka in nj odgovorila.
Spoznanje se je polastilo njenega uma z vso svojo veliko silo, spoznanje, da je to trpljenje najvišja krivica milijonov za nacbravico nekoliko tisoč tatov in razbojnikov, in spoznanje je sililo preko mej svoje lastne sile v blaznost. Tedaj pa je tudi odgovorila kriknila je: i	(Konec prih.)
bi biTa v Mi razmeraK edino mofna obramba domovine...
A te obrambe ne bo. Zakaj prvi junaki so rajši v Ljubljani, Belgradu in Zagrebu, kakor na delovni fronti. Rajši so v zaledju, kakor na fronti.
Kako se delajo v resnih časih zakoni?
Zakon o pobijanju draginje v prvi, pa tudi v drugi izdaji je zbirka ljudskih zmot o vzrokilj, draginje. A to še ni najbolj žalostno. Zalostnejše je, da je dosti ljudi z nami enakih misli, da pa javno drugače govore in drugače pišejo. Ti ljudje zavestno varajo. Ti ljudje se laskajo zmotam, da bi videlo ljudstvo v njih junake in svoje može. A to še ni najbolj žalostno. Najbolj žalostno je, da sedi v parlamentu dosti mož, ki vedo, da se meče s takim pobijanjem draginje ljudem samo pesek v oči in da je »pobijanje-tudi zato namenjeno, — pa so bili vkljub temu za ta zakon.
 , s *' ;
Nezaslišana površnost
Neka gospodična je telefonirala za časa mobilizacije proti Madžarski par brezpomembnih poročile na Madžarske, ker ni pomislila, da tiste pošte nimamo več v oblasti. To je bila nezaslišana površnost in vse je bilo zato pOkoncu. Ravnatelja Franiča bi bili zato skoro zaprli. *— čeprav vsled te površnosti ni trpel nihče nobene škode.
Nek gospod v našem statističnem uradu je zakrivil, da ocenjuje naša vladna statistika vrednost našega izvoz«i po domačih tržnih cenah v kronah, — čeprav prodajajo izvozniki v tuji valuti in v tujih tržnih cenah. — uvoz pa po cerah veljavnih na tujih tržiščih. Zato je vsa ta naša statistika za toliko napačna, kolikor znaša razlika med borzno vrednostjo in kupno vrednostjo tujega denarji To ni samo površnost, to je silna napaka v našo škodo, ki jc velik sokrivec ^adt-a valute, rastoče draginje, pomanjkanja ,n bede v milijon družinah. Ali se bo oglas;! kdo izmed ostrih vladnih gospodov In ! predlagal, naj tudi tega gospoda zapro, ker je zakrivil neprimerno hujši greh, kakor zgoraj omenjena, nesrečna zagrebška gospodična?
$
Pravite: Čemu tako pišete?
Ničesar ne bodo izboljšali. Smejali se Vam bodo. ker gori v svetlih dvoranah še ne čutiio, da so časi izredni in da zahtevajo izredni časi, izrednih dejanj. Razbijte svetle dvorane! — Tako pravite in mi odgovarjamo: Razbijte svetle dvorane. ne branimo vam.
Morda pišemo tudi za Vas. Vedite namreč, da boste stali potem vi pred istimi nalogami, ki jim današnji krmilarii niso dorasli. Iz kaosa anarhije in gospodarskega umiranja rodi samo na pravem kraju zastavljeno delo.
Izgledi uče. da je v razbijanju šele dvomljiv začetek in ne konec, mi pa pi-s
Čudež.
Ker nismo hoteli urediti našega izvoza in po pravilnem valutnem razmerju, je uvedla Švica uraden kurz za našo krono, ' ki znaša 250, dočim znaša pravi borzni kurz samo 1.65. Zgodil se je torej čudež, I da ponuja kupec za našo krono več, ka-| sor, mi sami zahtevamo. Pn naj še kdo l reče, da čudežev ni!
Za vsako ceno.
2ičarski delavci v tovarni K. I. D. na Jesenicah so dobili ukaz, da izuče te-ea posla večje število učencev.
Odgovorili so ravnateljstvu, da so sicer pripravljeni učiti vsakogar, vendar je treba po drugi strani, na jih tudi ravnateljstvo vsaj nekoliko primerneje odškoduje za njihovo vsekakor zelo naporno. nevarno in zdravju škodljivo delo.
Ne vemo, kaj ravnateljstvo namerava, vendar je njegovo postopanje zelo sumljiva in najmileje povedano, skrajno ozkosrčno in neuvidevno.
Mesto da bi poskusilo upoštevati v resnici zelo skromne želje svojih, skoro najbolj zapostavljenih delavcev, je pa brez nadaljnega odpovedalo vsem žičar-jem službo.
Žičarji so na ta način prisiljeni na skrajno borbo za svoj obstanek. Tadi princip ne sme zmagati, katerega skuša uvesti ravnateljstvo, da bi po njegovem delavci niti zahtev postavljati ne smeli.
Delavec prodala svoje delo, zato naj ima pravico, pod čim boljšimi pogoji prodati ?a.
To je za nas princip, od katerega ne odstopimo niti za las, čeravno govore po Jesenicah, da prideta dve stotniji vo-iakov.
Žičarji so naprosili centralo kovl narjev, da iih pri njihovem boju za obstanek podpira.
Kovinarska organizacija ni boja nikdar iskala zato, da bo boj.
Če so se spori dali rešiti mirnim polom, je to vedno rada storila.
Pri sovražniku pa, ki je hotel borbo za vsako ceno, se ni ustrašila tudi najskrajnejšega sredstva in tudi dosedaj v nobenem boiu ni bila poražena.
Tudi na Jesenicah bo postopala tako. Če je ravnateljstvu kai na tem. da mirno reši to vprašanje, mu organizacija ne bo delala zaprek, mu bo še celo pomagala.
Če oa hočete borbo za vsako ceno imeli jo boste.
BOJ PROTI DRAGINJI!
Vse stanovske in strokovne organizacije sklicujejo javen protestni shod proti nevzdržni draginji dne 19. svečana 1922 ob 9.30 dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«.
Dnevni red:
Neznosna draginja in stališče vlade v boju proti draginji ter bedno stanje javnih
nameščencev in delavcev.
Dolžnost vseh duševnih in ročnih delavcev je. da se tega shoda polnoštevilno udeleže ter s tem pokažejo solidarnost v boju proti draginji onim člniteljem, ki so te nevzdržne razmere s svojo zagrešeno gospodarsko politiko ustvarili.
Sklicatelji
Repertoar nar. gledališča v Ljubljani
Drama:
18. iebr., sobota »Svet«, ab. B.
19. febr.. nedelja popoldne »Vražja ženska«. Izven. — Zvečer »Hamlet«. Izven.
20. febr., pondeljek »Svet«- ab. D.
21. febr., torek zaprto.
Opera:
s°b°ta »Butterfly«, ab. E. iy. iebr., nedelja »11 Trovatore«, iz«
ven.
20. febr., pondeljek zaprto. ■
2L febr., torek »Butterfly«, ab. A,
FILIP IJRATNIK:	.	,	.	.
Davki od dohodkov in plač.
I. Sedaj veljavni predpisi o
Ti davki so trojni: 1. Prava osebua dohodnina, ki se deli zopet v temeljni davek, samsko in vojno doklado, 2. plača-rina, h kateri se prišteva pri višjih plačah enotni državni pribitek in občinske doklade in 3. invaljdski davek.
Med temi tremi davki davkoplačevalec navadno ne razločuje, temveč imenuje vse tri kratko dohodnina. To je zato, ker jih tudi skupaj plačuje. Delavcem in nastavljencem jih odteguje navadno kar delodajalec od plače. Zakon daje vsem delodajalcem to pravico, zato ker jim nalaga obenem dolžnost, da jamčijo zato, da bodo pri njih zaposleni delavci zgoraj omenjene davke res plačali.
Čeprav bi bilo vabljivo, da bi najprej povedali, kaj je po sedaj veljavnih predpisih trdo in. krivično, vendar se nam na
davkih od dohodkov in plač.
drugi strani zdi, da je treba imeti najprej' številke pred seboj. Zato naj sledijo razpredelnice, ki nam kažejo, koliko znašajo zgoraj omenjeni osebni davki vsak zase iu koliko vsi skupaj. Ker prihajajo na mnoge davkoplačevalce še plačilni nalogi za zaostanke iz prejšnjih let, se mo-, ramo opirati v razpredelnicah na predpise za leto 1920. in 1921., ki so različni. Predpisi za odmero dohodnine za leto 1922. bodo v splošnem odgovarjali predpisom za leto 1921. Nameravajo pa za leto 1922. vse direktne davke z dokladami vred za 100 odstotkov povišati, tako da bodo davčne vsote še enkrat tako velike, kakor so v razpredelnici. Naj slede sedaj razpredelnice, pp katerih si davkoplačevalci
Za L 1920
Ako si imel celoletne plače 1.1919 4800 — 5200 5200 — 5600 5600 — 6000 6000 — 6600 6600 — 7200 7200 — 7800 7800 — 8400 8400 — 9200 9200 — 10000 10000 — 11000 11000 — 12000 12000 — 13000 13000 — 14000 14000 — 15000 15000 — 16000 16000 — 17000 17000 — 18000 18000 — 19000 19000 - 20000 20000 — 22000 22000 — 24000 24000 — 26000 26000 — 28000 28000 — 30000 30000 — 32000 32oo0 — 34000 34000 — 36000 36000 — 38000 38000 — 40000 40000 — 44000 44000 — 48000 48000 — 52000 52U00 — 56000 56000 - 60000 60000 — 64000
lahko preračunajo svoje; davčne obveznosti!
I. Koliko znaša dohodninski davek?
Z# 11921	placaS	dohodninskega	davka	(z	vajuo	doklado)
b	ti
celoletne plač« 1. 1020
Pri plači, ki ne znaša več kakor 20000, se za to leto ne plača dohod, n in e.
20000 - 22000 22000 — 24000 24000 — 26000 26000 - 28000 28000 — 30000
30000 — 31666 31666 — 33333 33333 — &6t56G 36666 - 40000 40000 — 43333 43333 — 45000
45000 — 45714 45714 — 48571 48571 _ 51428 S1428 — 54285 54285 — 57142 57142 — 60000
60000 - 62500 6250« — 70000 70000 — 75000 75000 — 80000
103-50 120 6 135-152 4 174-60 205*— 230 62 258-75 292-50 35490 40170 452-40 503-10 577-80 03315 688 50 745 20 805-95 86805 988*40 1110-20 1240-40 141810 155295 16^5 05 190050 2047-50 2194-50 2341-50 264275 295275 336960 3691*20 4 46-45 448635
Kron
113-85 13266 148*50 167*64 19205 225*50 253*68 284-62 321-73 390-39 441-87 497*64 547*41 635*58 69647 757-35 819 72 886-55 954-8»; 1087-24 1221*22 1364*44 155991 1708-25 1864*5« 2090*55 2252*25 2418-95 2575.65 2907-03 3248-03 3706*56 406032 4551 10 4934*%
11002 138*68 155-25 175-2'/ ‘200*78 235*71» 265*21 302-55 337*37 408*14 461*9« 520*26 578*57 665-85S' 728*12 791-7* 856-98 926-84 998*2ti ii3«*eti 1276*73 1426*46 1630-82 ■ 178589 1949*31 21855» 2354-62 2523-68 2692-71 303916 3:95 66 3875 04 4244 68 4768-42 51(59*30
Pripombe: 1.) Ako si samec ali vdovec brez otrok, iSči davek pod c, ako si poročen in nimaS otrok a»
K.vjrte.“s »£r. “	«» <•«■*«, * v3V™
2.) Izredna znižanja. pri dohodkih pod 18000 K se lahko cniia dohodnina za tri Dostavka v ozir vrednih slučajih. pri dohodkih med 5600 - 8400 K se od.nerla dohodnina nri treh oirocih za eno, pn »Urih za dve, pri petih za tri, pri Šestih za SHti stopnje nižje i t. d.
U. Koliko znaša plačarina?
2« leto im
Ako je znašala plača ca leto 1919	Odstotkov plače:	Doklade
6400 — 8000	0-4	
8000 — 9000	0-8	..
9000 - 10000	1*2	
10000 — 12000	l*(i		
12000 - 14000	2*0	-BM. V
14000 — 16000	3-0		\
16000 — 20000	4-0	.
20000 — 30000	5*0	—•
30000 — 40000	6-0	1260 — 1680 (+1170 — 1660)
40000 — 50000	6-0	1560 — 2180 (-j- 1680 — 1950)
50000 - 60000	6*0	2100 — 2520 (1950 — 2340)
To je	K:	
25-6 —	32	
64 —	72	
108 —	120	
160 —	192	
240 -	280	
420 —	480	
640 —	800	
1000 —	1500	
4230 -	5640	S|
5640 -	7150	Uš* 2%
7150 -	8460	
ia doklada in po vrha Se		
Ako je znašala plača za leto 1920 45000 — 45714 45714 — 48571 48571 — 51-428 51428 — 54285 54285 — 57142 57142 — 60000
Za leto 1921.
Odstotkov plače 0 7 odstotka
Doklad
1-4 odstotka
5S8 — 616 (+ 546 — 572)
To je skupaj
300 — 320 320 — 340 340 — 360 360 — 3S0 380 — 400 1974 - 1998
III Koliko znaša invalidski davek?
Kdor plačuje placarino, plačuje invalidski davek le od plačarine, kdor pa pla-čarine ne plačuje, od dohodnine.
Invalidskega davka se plačuje:
Za leto 1920.	Za	leto	1921.
Pii plači v letu 1919 Pod 6400
Od 6400 — 9000 9000 — 12000 12000 — 14000 14000 — 20000 20000 — 24000 24000 — 30000 30000 — 49000 49000 — 59000 59000 - 60000
Kron
24
S
24
48
96
148
24S
756
1040
1680
Pri plači vdetu 1921 Pod 20000 Od 20000 — 300C0 30000 — 36000 36000 — 450C0
45000 — 60000
Kron
96
148
24S
48
Pri plači v preteklem letu	Za leto 1920 (po dohodkih 1. 1919) a b c		
4800	127-05	137-86	143-02
5200	144-60	156 66	162-68
5600	159-—	172-50	179-23
6000	17640	191-64	199-27
6600	209"—	226-45	2351S
7200	241"08	262-30	272-55
7800	269-82	292-88	304-41
8400	326'75	352-62	37056
9200	426-90	456 13	47.-77
10000	538 90	574-39	592-14
11000	59170	631-87	651-96
12000	668-40	713-64	736-26
13000	811-10	855-41	886-57
14000	1093-80	1151-58	1181-82
15000	1179-15	1242-47	1274-02
16000	1424-50	1493-35	1527-78
17000	1521-20	1595-72	1632-96
18000	1621-95	1702-55	1742-84
19000	1724-05	1810-86	1854-26
20000	2136-40	223524	2284-66
22000	2358-20	2469-22	2524-29
24000	2588-40	271244	2774-46
26000	296610	3107 91	3178-82
28000	3200 95	3356-25	3433 89
30000	3443-05	3612-56	3697-31
31666 32000	7188-—	7358-55	7453-58
34000	7597-50	7802-25	7904-63
36000	8026-50	8245-95	8355-68
38000	8455-50	868965	880671
40000	9038-75	930303	9435-16
V
odstotkih
plače
2*65
3-8
5-38
Za leto 1921 (po dohodkih 1. 1920)
V
odstotkih
plače
7-9
107
IM
23
23
402-90 497 70 548 40 599-10 673-80 953-95 101605
438-39
537-87
59364
643-41
731-58
1034-55
1102-86
504 14 557-96 616-26 674-57 761-82 1074-84 1146-26
1136-40 1235-24 1284-66 1258-20 1469-22 1524-73
2-3—2
2-2—2-5
3-4-3
3-2—3-8
Odmera davkov se ravna po tabelah, ki smo jih priobčili. V to svrho zbere podatke o plačah in drugih dohodkih pristojno davčno oblastvo. Nujno je svetovati, da poda napoved o plači in dohodkih vsak davkplačevalec sam. Tozadevne napovedi je podati januarja vsakega leta. (Za letos je ta rok izjemoma podaljšan do konca februarja). Naznanila je podati na posebnih obrazcih, ki se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih (to je na sedežih okrajnih glavarstev, za mesto Ljubljano pa pri davčni administraciji na Bregu) ali pa pri pristojnih davčnih uradih. Razen tega imajo oddati taka naznanila službodajalci za svoje uslužbene in delavce, hišni gospodarji pa za vse, ki v njihovih hišah stanujejo. Ako podajo davkoplačevalci davčno napoved sami, se jim odmerijo davki redoma po njih napovedi. Drugače pa se odmerijo uradno po poizvedbah.
Davke odmerjajo cenilne komisije na sedežih okrajnih oblastev. O odmeri s.e letos davčni obvezanci ne bodo pose-
Invalidski davek je pri 9000 t, nanjši, nego pri 6400 K. To zato, ker se plačuje tukaj samo od dohodnine, tam pa samo od plačarine.
IV. Vai davki skupaj, ki jih sme delodajalec odbijati, to je dohodnina, plaearina in invalidski davek znašajo.
Glej opombe pod dohodnina! Za leto 1922 se namerava davek za leto 1921 za 100% povišati. V tem slučaju bo treba postavke za leto 1921 z dve množiti. Tak bo najbrž davek za leto 1922.
bej obveščali. Davčna oblastva bodo opozorila z javnimi razglasi davčne ob-vezance, da lahko vpogledajo pri pristojnem davčnem uradu odmerne izkaze, ki bodo tam 15 dni razpoloženi. Tisti davčni zavezanci, ki se 15 dni po preteku roka za vpogled odmere niso pritožili ori pristojnem davčnem oblastvu (v Ljubljani pri davčni administraciji), se pozneje proti odmeri ne morejo več pritožiti.
II. Delavstvo in davki od osebnih dohodkov in plač.
Ne spadamo med tiste, ki zapirajo oči pred dejstvom, da po razdejanju vojnih let ne more nihče tako živeti, kakor je živel pred vojno. Vsi moramo nositi težja brernena, kakor bi jih morali, ako bi vojnih opustošenj ne bilo. Vendar ni treba, da bi bilo tako hudo. kakor je. Spremembe v vrednosti denarja za nekatere sloje gorje večkratno pomnožu-jejo. — drugim pa gre bolje, kakor jim je kdai šlo.
(Nadaljevanje na prihodnji strani.)
Polnilne vesti.
+ Smola tainika v ministrstvu za socialno politiko. Milan Simič, tajnik v ministrstvu za socialno politiko, se je nenadoma odpovedal službi in je nekega dne neznanokam izginil. Ker pa bclgrajska policija že precej dobro pozna nadebudne uradnike v vseh mogočih ministrstvih, ga je pričela zasledovati in ga je te dni tudi srečno aretirala. Tajnik ministrstva za socialno politiko ie sedaj prignal pred sodiščem, da je ogoljufal nekega Zemunskega trgovca za 20.000 dinarjev. Da pa ne bi vzbudh prehitrega suma, se je odpovedal službi v ministrstvu, kjer je vestno in vzorno službovat. Kako so se držali gospodje od sodišča pri teh izjavah, nam ne. povedo poročila. Tudi ni za enkrat prišla na sodišče še nobena vloga od ministrstva za socialno politiko. Na vsak način pa more dober poznavalec razmer z gotovostjo trditi, da ni bil nesrečni tajnik dolgo časa v službi omenjenega ministrstva.
-f Afera ministra za prosveto, Sve* tozarja Pribičeviča. Afero Pribičevič-fiercigonja obravnavajo skoro vsi hrvaški in srbski listi, lci poročajo o takih pi-kanterijah. da se prično poštenemu človeku lasje ježiti. Kakor znano so pred dnevi priobčili pismo, ki ga je pisal komunist Hercigonja ministru prosvete Svetozarju Pribičeviču in iz katerega je bilo razvidno ne le samo. da sta bila Pribiče-vič in Hercigonja v stalni zvezi, temveč tudi, da je nagovarjal Pribičevič Hercigo-njo. naj usmrti ministra Draškoviča, ki je hotel izstopiti iz demokratske stranke in Stjepana Radiča, ki dela belgrajski vladi same preglavice. Seveda se je takoj oglasil minister Pribičevič in izjavil, da so vse obdolžitve neresnične in vprizorjene cd Hrvatskcga bloka, da bi nekako opravičil svojo spomenico genovski konferenci. Toda zadeva še ni končana. Oglasil se je sedaj sam bivši minister Stojan Protič, ki navaja kot dokaze za Pribičevičevo zvezo s Hercigonjo sledeče okolnosti: 1. V času, ko je bil Draškovič umorjen in je Hercigonja iz Zagreba pobegnil, je bil Pribičevič tudi v Zagrebu: 2. ko je bil Protič v Zagrebu, mu je dejal neki Srb, da je neki višii policijski uradnik iz Zagreba »zaupno« priznal nekemu gospodu, da »neka odločilna oseba« želi, da Hercigonjo dolgo išče; 3. zagrebška policija je takoj po umoru Draškoviča polovila vse udeležence, samo Hercigonje ne.« — Afera Pribičevič-Hercigonja smrdi do neba zlasti še, ker je slučajev kompromitiranja ne samo ministrskih uradnikov, temveč tudi ministrov samih vse polno. Nobeno čudo ni, da trpi pod temi okol-nostmi tudi delo v narodni skupščini, ki se ga udeležuje komaj čez sto poslancev, drugi pa se opravičujejo, da ne prihajajo v Belgrad vsied »prevelikega snega in snežnih metežev«.
+ Železničarska deputacija pri ministrstvu za železnice. Minister za železnice je obljubil deputaciji železničarjev, ki se je oglasila pri njem včeraj dopoldne, da je vlada odobrila izvanreden kredit 39 milijonov dinarjev za letošnjo nabavo oblek za eksekutivne železniške uradnike in uslužbence. Deputacija je zahtevala iz-premembe železniškega pravilnika in iz-premembe Dri dodatkih in kilometrskih pristojbinah. Minister za železnice se je prav prijazno pogovarjal z deputacijo in je v svojem pogovoru omenil, da so dosegli železničarji kredit od vlade samo zaradi tega. ker so bili mirni in so potrpežljivo čakali, kdaj jim bo naklonila vla-
da podporo. Železničarji naj bodo uver- ] ieni, da sočuvstvuje vlada gorko z njimi • in da jih bo vedno obsipovala s samimi dobrotami, seveda ne preveč, da se ne j razpasejo.
4- Pri naših poslaništvih v inozemstvu imamo diplomate prve vrste. Pred tedni smo poročali, da ie aretirala policija v Parizu člana našega tamošnjega poslaništva, ker je osleparil več bogatih Francozov za velike vsote. Aretacija je vzbudila veliko razburjenja ne samo pri poslaništvu v Parizu, temveč tudi v Belgrpdu, ker je bil aretiranec dobro znan v vseh odličnih belgrajskih krogih. V Parizu je bil namreč vodja tiskovnega referata. Sedaj pa poročajo iz Dunaja, da je odpoklicala belgrajska vlada prvega legacij-skega tajnika St. Pelivanoviča pri jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju, ker se je izkazal kot vodja tiskovnega referata popolnoma nesposobnega. Poročila sicer tudi javljajo, da so ga odpustili »zaradi različnih nerednosti«, vendar mi opravičeno sumimo, da se morajo za tajnikovimi »nerodnostmi« skrivati še druge nerednosti,, o katerih bomo morda slišali šele tedaj, kadar bo St. Pelivanovič že na varnem. Razumemo, zakaj je prepovedalo ministrstvo za notranje zadeve že toliko inozemskih časopisov »zaradi sov,-ražngga pisanja proti naši državi«. Vlada j ne dovoli, da bi čitali v inozemskih časo- ! piših, kako se oo celem svetu zabavajo z ! našimi blamažami.
-'r Kakor pes in mačka se gledata francoska in angleška vlada. Med Anglijo in Francijo nast.aiajo vsak dan novi spori, j odkar je na krmilu najbolj reakcionarni j francoski kabinet, kar si jih je sploh mogoče misliti. Poleg genovske konference, ki so jo preložili samo zaradi trdoglave militaristično navdahnjene francoske vlade, niso dosedai še rešili pogajanja, ki se nanašajo na obrambne pogoje. Ravnotako ni še izrekla angleška vlada svojih misli o vzhodnih svojih in francoskih kolonijah.
V Parizu govore zato opravičeno o londonskem posoiilu Grški za nadaljevanje vojne in o velikih dobavah vojnega materiala za novo grško ofenzivo. Vsi ti od-nošaji ustvarjajo med obema državama sovražno razpoloženje, ki je seveda mogoče samo pri kapitalističnih oziroma militarističnih vladah. Angleška vlada poka-zuje, da je veliko bolj elastična od francoske, ki ie na primer šele za Angleško stopila v tajne stike s sovjetsko Rusijo, s katero bo primorana stopiti v prijateljske j stike tudi naša država, ki sledi francoski čez drn in strn. Vprašanje pa je, če jo bo sploh pustila do tega koraka ljubosumna francoska vlada. In če jo bo. bomo na vsak način zadnji, ker ie to naša sveta navada, pri kateri si bodo lomili naši državniki glave celo večnost, če jo sploh smelo pogaziti.
G«snodm<vo.
Zagreb, devize: Berlin ček 154.50 do 155, Bukarešta 246, Milan 1485 do 1500, London 1346—2346.75, Pariz 2665 do 2680, Praga 583—588, Švica 6015 do 6030, Dunaj 5—5.10, Budimpešta 47.50 do 48.50; valute: dolarji 304—308. av- . strijske krone 5.20—5.30, rublji 23.50 do 1 26, napoleondorji 1160—1180, marke 133, leji 238—241, turške zlate lire 1200. j
Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji stvari Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani.	t
(Dalje.)
Najhujše so udarjeni tisti, ki živijo od same plače, torej predvsem delavci in vsake vrste nameščenci. Niihov položaj se je v vsakem oziru poslabšal.
poslabšal se je tudi glede davkov. Tistemu, ki pod bremeni itak že klone, nala-gajo sorazmerno tudi vedno hujša davčna bremena. Sledeče številke nam to jasno dokazujejo.
V odstotkih plače izražena davčna obremenitev delavca: pred vojno Dohodnina Plačarina
Plača K
1250	0-6	°/o
2000	l-o	7»
6200	2-0	°/o
1SU00 (= 540000 K sa- 3'0	“/o
dajnega denarja)
Skupaj
0-4 (-j- doki.) 4-0 <4- doki.)
0-6 °/o
1-0 °/o
2-4 (-f- doki.) 7-0 (-J- dokL)
Iz tega pregleda, kakor zlasti tudi iz odstotnih številk v IV. razpredelnici se vidi, kako odstotki davčne obremenitve progresivno rastejo. Mi smo tudi vedno trdili, da je prav, ako se je naložilo pred vojno človeku, ki je imel 1S.000 K plače, nad 10% davka. Ta je 10% lahko pogrešal. Kdor pa ima danes 18.000 K, sploh ne more pogrešati nobenega vinarja, kaj še 10%, — to je več, kakor eno mesečno plačo! Vkljub temu, da se pri dohodnini in plačaTini vsled progresije davek sam od sebe čezmerno veča, pa država tudi temu davku ni prizanesla s svojimi vojnimi dokladami. Za bodoče leto se nam obeta zopet 100% povišek na dohodnino, — čeprav bi se morala dohodnina po vsej pravici iz poviška izvzeti. Kdor si zgoraj navedene procentne številke pregleda, vidi, kako dohodninske postavke izpreminjajo in do kako trdih oosledic to vodi. — Pred vojno se je zniževala dohodnina približno za vsakega otroka po 10%, za tiste, ki niso bili bogataši. Danes pa spada vsled goljufivih številk dober del stradujočega delavstva med »bogataše«, pri kojih se vsled številnejše rodbine davki ne znižujejo več.
Po vojni je bile razmerje med dohodninskim davkom in med pridobninskimi davki kakor 60 :96. Zdaj se je pa to razmerje obrnilo: v Sloveniji se je plačalo za leto 1921. dohodnine in plačarine 33 milijsnov kron, pridobnine pa samo 19 milijonov kron. Še bolj se je spremenilo razmerje med dohodnino in zemljiškim davkom, ki se je povišal na približno 10-kratno predvojno vsoto, torej v veliko počasnejšem razmerju, kakor je rasla dohodnina.
Kdor primerja pomen direktnih davkov z indirektnimi, ta dobiva še bolj utis, kako leži vsa teža davčnih bremen danes na najširših delavnih slojih, — dobiva pa obenem utis, da davki, kakor je dohodnina, tudi s stališča proračuna ne igrajo več tako važne vloge, da bi se morali brezobzirno poviševati tisti davki, ki so odtrgani takorekoč od eksistenčnega minima. Ako pomislimo, da dobiva država v Sloveniji samo od tobačnega monopola nad 300 milijonov letno, od vseh monopolov pa nad 500 milijonov, za trošarino in carino pa zopei okrog 500 milijonov, — potem si lahko predstavljamo, da na-nram vsemu temu 33 milijonov ne igra Bog ve kakšne uloge.
Ako primerjamo z našimi davki, dohodninski davek v Nemčiji, eni izmed davčno najtežje obremenjenih dežel, moramo priznati, da ie dohodninski davek tudi tam velik. Je pa neprimerno pravičneje razdeljen in zlasti rodbinski izdatki se boli upoštevajo. Pri veliki rodbini je tam mogoče, da se zniža davčni posta-vek od 8 odstotkov na 2 odstotka plače in šc nižje. Pri nas pa rodbina skojro več v
zdaj
ce vzamemo 30 krci. večjo plačo, ki pa še daleč no odgovarja glede nakupne zmožnosti predvojni plavi, kakor je v oklepaju. 37500	v	letu 1920 23 %
(1250)	v letu 1921 2-5 °/»
v letu 1922 5 %
40000	v	le u 1920 237,
(1330)	v	letu 1921 7 ®/B
v letu 1922 14 ®/o
poštev ne prihaja, ker so postali danes v smislu dohodninskega zakona že najslabše plačani delavci bogataši, namreč bogataši za davkarijo.
Vedno novi davčni predpisi otežu-ieio delavstvu kontrolo davčnih predpisov. Kako potrebna pa je taka kontrola, nam kaže izkušnja vsak dan. Naj nave-. demo zato samo en primer! Osebna dohodnina in plačarina za leto 1921. sta se predpisovali v trboveljskem rudniškem revirju na temelju plač za leto 1921., mesto na temelju plač za leto 1920. Recimo, da se je zgodilo komu tudi za leto 1920. tako in vzemimo v roko tozadevno razpredelnico, pa bomo takoj videli, kaj se to pravi. Namesto 3% je plačal tak revež kar 23%!
Vkljub temu. da je torej kontrola davčnih predpisov tako potrebna, se kontrola vedno bolj otežuje. Delavec naj gre gledat v izpisek na davkarijo, koliko ima predpisanega davka! Ako tozadevne razglase prezre in ako nima časa zato, — tudi proti najkrivičnejšemu predpisu ne more nič več ukreniti. Kakor iz vsega tega sledi, inia delavstvo res povod, da se čez nove predpise o osebni dohodnini pritožuje.
Njihove pritožbe se morajo usmeriti v sledeč davčno politične zahteve:
1. Davčna progresija naj .se uredi tako, da padanje denarne vrednosti ne bo poviševalo procentualno dohodninskih davkov in davčne mere pri istih, ali celo manjših realnih dohodkih.
2. Olajšave vsled številne rodbine morajo ostati pri padanju denarne vrednosti v veljavi in morajo postati baš v tem slučaju posebno učinkovite.
3. Davčni izpiski naj se ne dajejo na vpogled samo na davčnih uradih, ampak naj se pošiljajo, če ne že posameznim ob-vezgneem, pa vsai na občine in na vsa podjetja. Id er ie zaposlenih več delavcev, to pa v dveh izvodih, izmed kojih naj dobe enega delavski zaupniki. Prizivni roki naj se podaljšajo zopet od 15 ria 30 dni.
4. Z ozirom na to. da plačuje delavec in mali kmet itak ogromne posredne davke, naj se davčna mera in eksistenčni minimum tako uredi, da bo to odgovarjalo predvojnemu razmerju.
5. Z ozirom na očitno pretežko obremenitev delavstva in nastavljenstva naj zastavijo delavski zastopniki v cenilnih komisijah svoj vpliv v tej smeri, da se vporabjjo pri določitvi in odmeri dohodnin za delavstvo vse olajšave, ki jih predvideva zakon za izredne okoliščine.
Liter vina velja 10 dinarjev, »Naprej* veija za cel mesec samo 7 dinarjev. — Premišljuj, predno izbereš!!
Ne pozabite jutri na shod!
Dnevne rasti.
Društvo slovenskih leposlovcev je
objavilo sklep svojega umetniškega razsodišča, ki je zavrnil očitek g. Fr. Rojca, da bi bil g. Golia svoje »Petrčkove sanje« posnel ix) imenovanega »Tončkovih sanjah«. G. Rojc pa se s tem sklepom ne strinja in jo poslal listom izjavo, da bo z nadaljno polemiko dokazal, da sta pravica in resnica na njegovi strani.
Odbor Slovenske dijaške zadruge v Brnu se zahvaljuje tem potom vsem tistim, ki so z denarnimi prispevki olajšali gmotno stanje slovenskega dijaštva v inozemstvu in ga podkrepili v zavesti, da ondadina ne sme v borbi za boljšo bodočnost omagati.
Pooravek. V včerajšnji številki našega lista je pod prvim utrinkom pomoroma izostala navednica »Po Proletarcuc. (»Proletarec« je najboljše slovensko socialistično glasilo v Ameriki).
Ljubljana«
Vpisovalci rok za letni semester 1922 na univerzi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, je podaljšan do incl. 1. marca.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se bo vršila prihodnja^ javna odborova seja v sredo, dne 22. februarja 1922 ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12 pritlično, desno. — Člani, brezstanovalci se poživljajo, da se čimpceje zglasijo v društveni pisarni.
Celje.
Pozor pred sleparji! Ljudstvo opozarjamo, da hodijo po mestu neki ljudje, ki se izdajajo n. pr. za zastopnike »Gajer-ievega zavoda« v Ljubljani, ki ga ni. Ljudje jim plačujejo drag denar za naročene fotografije, a po par mesecih šele jih dobijo iz Nemške in mnogo dražje, kot je bilo pogojeno. Ti ljudje sprejemajo tudi srebrne krone in jih tihotapijo čez mejo. Oblasti naj bi takim ptičem njih rokodelstvo prizajrnerili!
PtUl.
Javna zahvala. Za sijajno posrečeno operacijo očesne mrene, vsled katere je moja popolnoma oslepela žena zopet za-dobila popolen in bister vid, izrekava g. primariju dr. Dernovšku, Specialistu za oči v Mariboru, svojo najlepšo zahvalo. Ivan Fideršek in žena, Breg pri Ptuju.
Iz strok, gibanja.
Občni zbor podružnice kovinarjev v Ljubljani se to nedeljo ne bo vršil, ker se bo vršil shod proti draginji. Kedaj se bo vršil, bo pravočasno naznanjeno. <— Odbor.
Centrala Osrednjega društva brivskih in lasničarskih pomočnikov v Ljubljani ima svoj letni občni zbor v četrtek 23. t. m. o pol 8. zvečer. Vršil se bo v prostorih restavracije »Novi Svet«, Prešernova soba. Dnevni red: Poročilo predsednika; poročilo tajnika: poročilo blagajnika. Ev^ntualnosti. — S u š i č, tajnik,
Slovenjgradec. V nedeljo 12. t. m. se je vršil pri nas v gostilni s. Eisingerja javen strokovni shod lesnih delavcev, ki Je bil sijajno obiskan in na katerem je poročal s. Leskovšek iz Celja o proletarski bedi, ki so jo po vojni zagrešili naši kapitalisti z brezumnim izvozničarstvom, kar je imelo za posledico padanje valute in naraščanje draginje. Nič bolje ne gre de-
lavstvu na političnem polju, l£jef nin me-T ščanstvo krati stare pravice in pridobitve kakor osemurnik. Nasilja nad zavednim delavstvom so na dnevnem redu. Med ljudi, ki nas tlačijo, spadajo tudi tisti, ki prihajajo z zavito besedo, češ, da nam nosijo Kristusov nauk. Drugi nam ponujajo narodnost, tretji delajo v delavskih vrstah razdor itd. Vsem tem pridemo v okom. če se bomo združili v močni razredni strokovni organizaciji. S. Eisinger nam je priporočal razširjenje socialističnega časopisja. Nato se je vršil občni zbor lesnih delavcev, na katerem je bil ponovno izvoljen za predsednika s. Anton Slivnikar. Po zboru je s. Leskovšek vzel razne pritožbe na znanje in teh je bilo precej. Sklenjeno je bilo, da bomo pri nas vsi delavci prirejali večkrat skupne sho-de. (Tako je prav! Op. uredn.) _______
Kulturni mtnik.
111. Umetniški večer je danes, v soboto ob 8. zvečer v »Mestnem domu«. Nastopili bodo zastopniki mlade umetniške generacije, pesnik Anton Podbevšek, pesnik Tone Seliškar in pisateljica Štefanija Ravnikar. Vstopnice pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni Dvo-rana bo toplo zakurjena.
P® »slu.
Odkritja nove kulture v Etiopiji.
Znani arheolog harvardske univerze, profesor G. A. Reisner, se je po desetletnem vodstvu izkopavanja v Sudanu (Afrika) vrnil in prinesel s seboj senzacijonalno vest, da je izkopal v Sudanu popolnoma novo, doslej še čisto nepoznano kulturo. Na svetlo je prišlo okoli 20 grobov kraljev in 35 kraljic, ki so do 700 let pred Kristovim rojstvom vladali v Etiopiji in enem delu Egipta. Izkopavanje se je vršilo na kraju nekdanjega glavnega mesta Etiopije, Napate, današnjega Gebal-Bar-kala, na vznožju četrtega nilskega Katarakta. Kraljevski grobovi so bili zunaj mesta, na nekem gričku, s katerega je krasen pogled na veletok Nil. Tu je bilo preiskanih več piramid, o katerih se je dognalo, da so grobnice etiopskih kraljev in kraljic. Imena večine teh vladarjev in vladaric so bila dosedaj svetovni zgodovini popolnoma nepoznana. Znano je bilo le ime kralja Tirhaqua, čigar grob je bil odkrit že davno prej. Nadaljna izkopavanja so se vršila južno od Gebal-Barkala, pri Nuriju. Tu so bile najdene grobnice štirih slavnih vladarjev, ki so, kakor Tir-haqua, vladali nad Egiptom in Etiopijo. Iz ostalega se je ugotovilo, da je etiopska vladarska rodbina izvirala iz nekega plemena libijskih nomadov, ki je okoli leta 900 pred Kristovim rojstvom osvojila Eti-i opijo in pozneje tudi del Egipta. V Kermu, v severnem Sudanu, so pri izkopavanju razkrili groblje neke egipčanske garnizije, v katerem so se nahajali vojaki iz dobe 1900 do 1600 pred Kristom. Pogrebni običaji so bili, kolikor se ie moglo ugotoviti, silno kruti, nečloveški. V nekaterih slučajih so našli v grobnicah egiptovskih guvernerjev 200 do 300 oseb, večinoma ! žensk, ki so bile skupno ž njim žive zako-! pane, da so mogle njihove duše delati du-1 ši preminulega družbo. Številni nakiti, prstani, dragoceni meči, noži, ogledala, sandali, ki so jih našli v grobovih, pričajo o približno visoki kulturi. 300 km južno od Kerma je bilo izkopano veliko svetišče Amona, ki je bilo zgrajeno v letih 1500 do 1000 pred Kristom, ko so Egipčani osvojili Sudan.
— Veliki možje in postelje. Govoriti » c postelji je sicer malo indiskretno, pa
menda tucfi najbolj sramežljivega človeka ne bo oblila rdečica, če povemo, nekaj zgodb o ljudeh, ki so gojili neko izredno ljubezen do postelje. — Stvar ni v nobenem slučaju »hocking«. Stare kronike pripovedujejo o švedskem kralju Bernardu, ki je svojo posteljo tako zelo ljubil, da je, če je legel ob 11. uri zvečer, vstal šele drugega dne ob 4. uri popoldan. Pozimi je sprejemal svoje ministre v postelji, reševal tudi najvažnejše zadeve v postelji ter celo državne akte podpisoval v postelji. Bivalni stroj, brez katerega ni danes skoraj nobena gospodinja, je bil iznajden v postelji. Američan Singer, izumitelj igle za šivalni stroj je ležal v postelji. V spanju je imel čudne sanje. Vedno je sanjal c strojih, ker je neprestano razmišljal, kako bi izumil kak nov stroj. Tako je nekoč videl v sanjah, da mu dirja nasproti konjenik na konju. V roki je držal kopje. Na vrhu kopja je nosil iglo, ki je imela na spodnjem koncu luknjo, skozi katero je bila naperjena nit. Na niti je visela mala zastavica. V tem se je Singer zbudiL Po kratkem razmišljevanju je rešil svoj problem. pognal je, da mora biti pri iglah za šivalni stroj luknja na spodnjem, tanjšem koncu, ne pa, kakor pri navadnih iglah, na gornjem, debelejšem koncu. Španjolcu Don Eduardu Blasen je neka vedeževal-ka prorokovala Iz zvezd, da ne bo umrl v svoji postelji. On se je tega zelo prestrašil, ker je nad vse ljubil udobno življenje in hotel prav dolgo uživati srečo te solzne doline. Sklenil je, da sploh ne vstane s postelje. In res je preživel šest let neprenehoma v postelji, končno pa je tudi zanj prišla zadnja ura. Potres je majal celo njegovo palačo in on je prestrašen skočil iz postelje, hoteč v begu iz hiše rešiti si življenje. Skočil pa je tako neprevidno, da je zadel z glavo v nek oster rob ter obležal na mestu mrtev tik svoje postelje. Tako se je prorokovanje izpolnilo. Kakor v vseh stvareh, so tudi v ležanju nekateri pravi umetniki. Eden izmed teh je bil tudi Anglež Whitte. Kot popolnoma zdrav in čil človek, je preležal v postelji šest let. Med tem časom je trikrat menjal svoje stanovanje: toda svoje postelje kljub temu ni zapustil, temveč se je dal s posteljo vred prepeljati v novo stanovanje. Nekoč je celo potoval iz Quebe-cka v Montreal — v postelji. O znamenitem angleškem sodniku Doroilu se pripoveduje, da se nikdar ni ločil od Si'oje postelje. Stranke je zasliševal v svoji postelji ter tam tudi izrekel obs »dbo. V svoji oporoki je prepovedal, da oi njegove telo polenili v rakev, pač pa je gorc.s prosil, da ga pokopljejo s posteljo vred. In takih Čudakov našteva zgodovina še več.
UTRINKI.
Zelo počasi se svet izkopava iz krize, v katerega ga je pahnila vojna. Treba ie bilo samo vojne napovedi, pa so v teku 24. ur zagrmeli topovi. Potrebuje se pa mesece in leta za konference, da se ustvarjajo kompromisni sporazumi, s katerimi ni nihče zadovoljen, ker nikomur ne ustrežejo. Amoak na svetu ni druge poti. Ruska sovjetska vlada je pričela voditi politiko kompromisov. Ekstremisti so nezadovoljni in ti so postali novi uporniki nove Rusije. Vsi so potrebni za ba~ lanciranje, centrumi, desnice in levice. Ljudje nismo popolni in še dolgo ne bomo. Zato balanciramo in se prekucujemo, pri tem pa gremo vendar naprej v toliki meri, v kolikor smo sposobni iti naprej.
Izdajatelj: Zvonimir Berisot (v Imenu pokr.odb. SSJ).
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Priporočam® tvrdk®
LSu&iiana :
Petra ssasš3> i>;
7.
rsUI
za rodbinsko in obrtno rabo, vse p©S?©felŽira© za šivilje, krojače, čevljarje.
Srajce, kravate, iiite, vilice nože i.t.d. JfjSnnfjmMffl hlann ea drobna
iliSt 1
is denua.
povečane po vsaki sliki, društvene skupine, legitimacij ty 0 cije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. .... -
JIM, Celie, m bolela lisi
z večletno prakso se spre:me. Ponudbe s pre* pisi izpričeval na poštni predal št. 13 v Ljubljani.
si
mm Dimc,
zlatar šra stragaSJar
LJy b S Ja&ta Hiiigi»njy
priporoča svojo
*> ia ir
i-gRAVE(^s&
jant.Cernev^-
LJUBLJANA
nova dela in popravna vsaka prjdobjvajte narOČUlke! ste. kakor tuai za pozlato-1	s
Ure
za
vrste, kakor tudi za p« vanje in posrebrovanje, j fiT V zalogi ima zlatnine in srebr- j | nine, poročne prstane po vseh i S uzorcih iu merah, uhane i. t. d. ! Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
budilke, sa -ka ke, verižice, siat- ii5©s sp&teraii o, ošaS ■ in psrošne prstane kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar Isi zSafar,
Celi e,	trg	št.	4.
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
„§10GRAD” Slin.pleBaiiiiiitelnisSail.il.
Brzoj.: Slograd. LIUSLIANA« Telefon št. 180.
ilaa pisra a Somi Hi. Sp. SišSta, fmasrin teta 151.
I. Oddelek asa globoke zgradbe: vse vrste globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, železobetonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, .silo*, mostne, železniške in cestne gradbe, predore, biologiene in mehanične čistilnice za vsakovrstno ingnetrijo.
II. Oddelek za visoke gradbe: vse vrste visokih stavb, moderne industrijske zgradbe, leseni polnosten6ki nosilci, za strehe z velikimi razponi do 35 m, železobetonska, lesena in kombinirana skladišča.
III. Tovarna vozov Keršič: lnksnsni in tovorni vozovi, modeme avtomobilne karoserije, ročni vozički, samokolnice itd.
IV. Parna žaga: lesna trgovina in industrija, stavbeno tesarstvo
in mizarstvo.
"SLOGRAD" SlaMi3ftaainiBtetrii8liaa.il.
LJUBLJANA.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški isi trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov " za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehos’ovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
j
S Pristc
k—
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Pošto' predal št. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana*.
LTt> A AJTT ATT OFinLPT TTIT sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge nn/iiNlijlNl UIjiJIjLIjIa do dne dviga po 41|2°ioT večje vloge proti polletni odpovedi po 5°|o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
podružnice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Črna I,, Crna n.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
nad 3 mifiifone kron.	..
Pristopnina K 10*—.	Član	društva	postane	lahko vsak!	Delež	K 200.—.
Pristopati se zamore v vseh gori imenovanih podružnicah.
k. auu.—.	.
—M
D= FRAN TOMSIC
uljudno naznanja
otvoritev svoje odvetniške pisarne v Litiji.
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dima ska cesta 38 („B ALKAN")
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki o	vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko	n4
£	blago, spirituose, mast, slanina, mesni	o
 .............  izdelki.	 -	-
Teiefon 336. ^Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana". Čekovni račun štev. 10.473.
Kupi se 10.000 m prvovrstnih bukovih drv.
Ponudbe z navedbo cene franko vagon imenoma navedene oddajne postaje in dobavnega roka je vposlati do 4. marca na naslov:
d@ip®darsfe sad!ryga čevljarjev v LmMmM
r. s. z c. z., Spodnja 5Sš*.as CeSovška cesta 82,
naznanja p. n. trgovcem s čevlji kakor tudi konzumnim društvom in slav. občinstvu, da izdeluje v lastni delavnici vsakovrstne čevlje kakor čevlje za rudarje, za gozdarske delavce in železničarje i. t. d. kakor tudi najfinejše
luksusne čevlje
loj? y i,
za dame in gospode in vse vrste	»f/	II
otroških čevljev, ter razpošilja na
drobno in debelo po vsej Jugoslaviji.	00%	Ji\
Sprejemajo se naročila po meri in	gg	J
tudi razna popravila.	m	Jr
Turjaški trg št. 1
ZA
PAPIRNATE ODPADKE, KOSTI, LASE
plača več kakor vsak drugi,
tvrdka V. Panholzer, Ljubljana
Pražakova ulica.
Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah!
Izdelovanje dokoleuic (gamaš).
f€refcew trg 10. Brzojavke: JffiilJJ
Delniški kspUa! SC 12,090.000.
Cenisaia: Ljubljana.
Podružnice ©eS^jja Lenciova Samo na debeSo!