Ql^om J/f* N D f~[ da je vladna kriza bila že aavno rešena. Samomori glavni vzrok smrti mladih ljudi NEW YORK, N.Y. — V prijetnem sobotnem jutru je 17 let stara Marie Bettoni, graduiran-ka višje šole v Brooklynu, spremljala svoje starše v cerkev k poroki prijateljev. Starši so. o-stali tam za sprejem, dekle se je vrnilo domov. “Šla sem v kopalnico, vzela britvico in si prerezala zapestje. Enostavno nisem videla več smisla v nadaljnem življenju . ..” je kasneje pripovedovalo dekle in še dodalo ... “nisem sposobna nobene stvari napraviti prav, niti ubiti se ne morem.” Letno je v ZDA do 80,000 poskusov samomora med ljudmi, starimi 15 do 25 let. Kakih 3,500 do 4,000 se jih konča s smrtjo. Proučevalci položaja trdijo, da so samomori poleg nesreč glavni vzrok smrti mladih ljudi. Pri tem sumijo, da je tudi med “nesrečami” več samomorov. % Jua«’ Antonio Tačk PRED VARNOSTNIM SVETOM ZN — Panamski zunanji minister Juan Antonio Tačk je na zasedanju Varnostnega sveta ZN v Panami pretekli mesec ostro prijemal ZDA zaradi njihovega nadzora nad Panamskim prekopom. Vlada ZDA bo prodala strateške surovine WASHINGTON, D,C. — Predsednik Nixon je prosil Kongres za polnomočje za prodajo strateških surovin v skupni vrednosti 6 bilijonov dolarjev v teku prihodnjih nekaj let. Kljub tolikšni prodaji bi v skladiščih še vedno ostalo dovolj surovin za prvo leto kake velike vojne v Evropi ali Aziji. V zvezni lasti so velike količine raznih kovin, rud, gume, zdravil in industrijskih diamantov. Predsednik bi rad vse te zaloge uporabil v boju proti inflaciji, ker bi z njihovo prodajo Kita jel v Washington!!, Amerikanei ¥ Pekingu WASHINGTON, D.C. — Kongres je v torek poslal Beli hiši v predsednikov podpis zakonski predlog, ki daje zastopnikom L. R. Kitajske diplomatske pravice v ZDA v okviru njihovega novega “zveznega urada”, ki bo odprt 1. maja. Skupina 10 kitajskih diplomatov s Han Hsu-jem na čelu je že na poti v Washington. Ameriška skupina diplomatskega osobja z A. L. Jenkinsom je v Pekingu že od 5. aprila in pripravlja vse potrebno za odprtje “zveznega urada”, ki bo istočasno1 v obeh glavnih mestih. . “Zvezna urada” bosta dejansko poslaništvi, četudi ne bosta nosili za določen čas tega uradnega naslova. Na čelu obeh bosta ugledna in preskušena diplomata med prvimi v vsaki deželi. Demokratje v Senatu namenili več za dom v zveznem proračunu MITCHELL IN DEAN STA VPLETENA V WATERGATE? Japonci so pokazali, je mogoče Washington, d.c. - ja- Wzenirji so dokazali v !e nem Pr°gramu, da je mo-ele]^ ^ose^ ureditev kaloričnih hio? Tf’ ki uP0rabl.iai0 Pre-2r % abo) da ne onesnažujejo lov 3 ^reko dovoljene mere, do- Hkt^6 2a 'e<:0 ^merHke e-iarne so enostavno trdile, da t0 111 možno. ]a ^P°nska skušnja je povzroči-in iUf S^°r rneb premogovniki po e- ^rarnarnh ki so zahtevale po dn1 Strani “čistejši” premog, 0(j Pa 80 mislile na prehod k 0lj'U’ četudi tega Žati Wuje in ga je treba uva-rnned tem ko je premoga do-cela stoletja. renenski prerok Redni diplomatski odnosi med Hanoiem in Parizom PARIZ, Fr. — Vladi Francije in Severnega Vietnama sta se pretekli teden sporazumeli za vzpostavo diplomatskih odnosov. Od leta 1954 sta obe vladi vzdrževali stike le preko splošnih povečal ponudbo, ki je v nekate-j trgovinskih zastopstev v obeh rili surovinah premajhna. I glavnih mestih. Senatni finančni odbor je prišel do zaključka, da s'e da zmanjšati zvezni proračun, pa vendar povečati izdatke za potrebe doma. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je predvidel za prihodnje proračunsko leto skupno 268.7 bilijonov izdatkov. Demokratski senatorji so prišli do odločitve, .da bodo ta predlog zmanjšali za 1.6 bilijona, pa pri tem še povečali izdatke za domače potrebe za 1.1 bilijona. Poskušali bodo namreč zmanjšati izdatke za narodna obrambo, za vesolje in pomoč tujini za skupno' 2.7 bilijona. Načelnik cdbord John L. McClellan je dejal, da so načrt izdelali in odobrili načelniki pododborov. Ta še ni dokončan, toda veljal bo kot vodilo in vsi prizadeti se ga bodo skušali držati. Demokratski senatorji so se odločili biti celo varčnejši od Bele hiše, toda denar hočejo po7 rabiti tako, kot se zdi njim najbolj potrebno in prav ter ne tako, kot to misli Bela hiša. Predsednik Nixon je ponovno označil Kongres za finančno “neodgovoren” in je zato odklonil vrsti odobrenih zakonskih predlogov podpis lani in dvema že tudi letos. Prav tako ne mara porabiti okoli 12 bilijonov dolarjev, ki jih je Kongres lani odobril za razne programe. Trdi, da je varčevanje nujno, če naj se dežela ohrani novega vala inflacije. Kongres hoče s svojimi odločitvami in sklepi dokazati, da je finančno ‘’odgovoren” vsaj tako kot Bela hiša, da pa daje prednost nekaterim programom, kijs^var Pr^la na dan posredovala ' plačilo sedmim obsojencem, ki so bili v Watergate prijeti, za Raziskava v vohunjenje in vlom v glavni stan demokratske stranke v bloku Watergate v Washingtonu, D.C., je po vsem sodeč začela dosegati jedro. Po poročilih Washington Post naj bi bil Jeb S. Magruder preteklo soboto priznal zveznemu tožilcu, da sta načrt odobrila in ga pomagala izdelati bivši pravosodni tajnik John Mitchell in predsednikov pravni svetovalec John W. Dean. ~ ... “ WASHINGTON, D.C. — Afe-; Trdijo, da bo Dean v kratkem ra Watergate dobiva vedno širšo; odstopil kot predsednikov prav-podobo in vpleta v nezakonito j ni svetovalec. Namigujejo, da delovanje vedno nove osebe na visokih položajih v neposredni okolici predsednika ZDA. Tako je razumljivo, da je ta na tiskovni konferenci v torek pozno popoldne objavil, da je raziskava, ki jo je sam odredil, privedla do novih razkritij in da se je zato odločil, da bo dovolil osob-ju v Beli hiši pričanje pod prisego pred posebnim senatnim odborom, ki vso reč raziskuje. Predsednik Nixon je izjavil, da bo vsak, ki bi ga glavna porota obtožila, odstavljen s svojega položaja, pa naj bi bila na kakršnemkoli mestu v Beli hiši ali v zvezni vladi. Washington Post je danes objavila, da je po njenih virih Jeb Stuart Magruber, namestnik načelnika odbora za ponovno izvolitev predsednika, preje pa pomočnik in namestnik H. R. Haldemana v Beli hiši, zadnjo soboto razkril zveznemu javnemu tožilcu, da sta na sestanku februarja 1972 tedanji pravosodni tajnik John N. Mitchell in John W. Dean, predsednikov pravni svetovalec, odobrila načrt za prisluškovanje v glavnem uradu demokratske stranke v Watergate in celo pomagala pri izdelavi teh načrtov. Prav tako naj bi bila kasneje, ko je vse jih Bela hiša potiska ob stran ali vsaj s prvih mest. Število na raku umrlih v ZDA raste dalje WASHINGTON, D. C. — Poučeni viri v Beli hiši trdijo, da ima predsednik Nixon polno zaupanje v svojega glavnega zunanjepolitičnega svetovalca in delavca dr. H. Kissinger j a, četudi so prišle v zadnjem času v javnost vesti, da je njegov položaj pri predsedniku Nixonu “o-majan”. molk pred sodiščem. J. S. Magruder naj bi bil za danes pozvan pred zvezno poroto, ki raziskuje Watergate afero, in bo tam pod prisego ponovil to, kar je v soboto razkril zveznim javnim tožilcem. Trdijo, da so navedbe Magruder j a tako trdne, da utegneta biti J. N. Mitchell in J. W. Dean obtožena in pozvana pred sodišče. Oba sta zanikala vsako zvezo z Watergate afero, Mitchell celo pod prisego. mČT razvedritev, toplo. Naj- J temperatura okoli 72, SIKIH, KNEŽEVINA ¥ HIMALAJSKIH GORAH, V VRENJU, KI VZNEMIRJA INDIJO NEW DELHI, Ind. — Sikim je mala kneževina v gorah Himalaje; za sosedo na zahodu ima Nepal, od koder se je v zadnjih sto letih priselila večina prebivalstva, ki ga skupaj ni niti četrt milijona, na vzhodu kneževino Butan, na jugu Indijo, na severu pa Kitajsko. Indija je kneževino dobila pod svoje varuštvo' s posebno pogodbo leta 1950. Indija skrbi za njeno zunanje varstvo in vodi njeno zunanje zastopstvo. Dve diviziji indijskih čet v Sikimu čuvata preko tega poti iz Tibeta, kjer imajo močne vojaške sile Kitajci, v Indijo. Kneževina Sikim je za Indijo pomembna kot obrambno oporišče pred Kitajci. Indija se trudi, da bi imela kneževino, njeno vladarsko rodbino, pa tudi prebivalstvo čim bolj pod nadzorom, ker smatra o-boje važno za svojo varnost. Prebivalstvo kneževine sestavljajo do preko dveh tret- jin Nepalci, ki so se naselili v Sikimu na prizadevanje Angležev, nekdanjih pokroviteljev kneževine, ki knežji rodbini in tedanjemu prebivalstvu, sorodnemu Tibetancem, niso posebno zaupali. Slično se dogaja sedaj Indijcem. Tudi ti bolj zaupajo Nepalcem kot starejšim domačinom, s katerih podporo je skušal knez držati vlado trdno v svojih rokah na precejšnjo nejevoljo Indijcev, ki jim tudi ni prav, da se je knez oženil z Amerikanko iz New Yorka. Knezova sestra je trdila, da so nemir med Nepalci na tihem organizirali Indijci, da bi tako obvladali kneza, ki se je v zadnjih letih skušal čim bolj osamosvojiti in zmanjšati vpliv Indije. V Indiji to zani-kavajo in knez sam jev izjavi prejšnji teden dejal, da naj bi nemire povzročali “maovci” med Nepalci v Indiji, s katerimi je v sporu sicer tudi in- dijska vlada. Nasprotniki so očitali knezu, da je ponaredil izide glasovanja v svoj svet, sestavljen iz 24 članov, ter da je njegova vlada podkupljiva in nesposobna. Knez je res skušal s posebnim, volivnim redom o-hraniti premoč v svetu za stare prebivalce Sikima, za plemeni Butia in Lepča. Za Nepalce je odločil le 7 mest, pa še ti morajo dobiti za izvolitev vsaj 15% glasov starejših manjšin. Sam si je pridržal pravico imenovati 6 članov sveta. To so kneževi nasprotniki izrabili in začeli proti njemu boj, ki se je končal z njihovo prevlado najprej na deželi, nato pa tudi v samem glavnem mestu Gangtok. Knezu ni ostalo drugega, da je poklical na pomoč Indijce, ki so zahtevali, da jim izroči upravo, da bodo mogli obnoviti red in mir. Izgleda, da so med tem potegnili z nezadovoljne- ži in kneza prisilili, da je pri- stal na večino njihovih zahtev. Razgovori o novi notranji ureditvi se bodo začeli prihodnji mesec med zastopniki kneževe Narodne stranke ter med opozicijskima strankama Državnega kongresa in Narodnega kongresa. Indijci upajo, da bodo spremenili staro dedno kneževino v modernejšo, sodobnejšo demokratično državico, s katero naj bi bili v dobrem sosedstvu. To ne bo tako lahko, ker Indijcev nimajo radi ne knez in njegovi in tudi ne Nepalci, ki se knezu upirajo in zahtevajo njegov odstop. Indija ne misli iti tako daleč, trdijo, da bo kneza pustila na svojem mestu. Odločena je spor omejiti, da ne bi z njegovo razširitvijo dala možnost vmešavanja rdeči Kitajski, ki zasleduje, kaj se v Sikimu dogaja. Živimo v časih, ko lahko vsaka malenkost da povod za yečji mednarodni spor!. utegne to storiti tudi Haldeman, nekak načelnik Nixonovega glavnega stana v Beli hiši, četudi ta doslej ni bil neposredno povezan z Watergate dogodki. The New York Times je zvedel, kot poroča danes, da je pravosodni tajnik R. Kleindienst izjavil, da ne more sam voditi dalje preiskave o Watergate, verjetno zato, ker so vanjo vpletene osebe, s katerimi je bil v prijateljskih odnosih in tesnih stikih. Magruder je dejal, da je bil na sestanku v februarju 1972 skupaj z Mitchellom, Deanom in njim tudi Gordon Liddy. Ta je doslej o vsem trdo molčal, četudi so mu zaradi molka podaljšali zaporno kazen. V kolikor-bo molčal dalje, bo Magruder težko dokazal svoje trditve, če bosta molčala tudi Mitchell in Dean. Magruder je do preteklega tedna molčal, pa se odločil govoriti, ko se mu je zdelo, da so “začeli padati zidovi”, ko je spregovoril McCord, bivši glavni vodja varnostne službe pri odboru za ponovno izvolitev predsednika. m ■ ■ ■ n ■ ---------— . I Iz Clevelanda in okolice Urad zaprt— Urad Ameriške Domovine bo zaprt zaradi Velike noči od jutri, na Veliki petek, popoldne ob dveh pa do ponedeljka ob osmih zjutraj. V preiskavi— Mestni oddelek za zaščito potrošnikov je nastopil proti Ronaldu L. Jackonu, 25 let staremu popravljavcu televizorjev v delavnici na 6026 St. Clair Avenue, ko je bil obtožen, da je za mala poprabila preveč računal. Deklica umrla— Pet let stara Marcia Overfield s Highland Heights, ki je bila pretekli četrtek najdena nezavestna v spalnici staršev s kanglico zdravilnega razpršila, je po šestih dneh sinoči umrla, ne da bi prišla k zavesti. Sodijo, da se je zastrupila z razpršilom. Oblasti svarijo starše, naj pazijo, da ne bodo zdravila, razpršila in druge stvari, ki bi lahko otrokom škodovale, tem dosegljiva. Proti rasni izolaciji v šolah Clevelanda— Prihodnji ponedeljek bodo predložili v javno razpravo načrt za odstranitev rasne izolacije v šolah Clevelanda brez prevažanja šolarjev z busi. Za izvedbo načrta, ki ga je izdelal posebni odbor, bodo prosili zvezno vlado za $1,232,145. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Pentagon je objavil, da so ZDA nehale odstranjevati mine izpred pristanišč Severnega Vietnama, ker ta očitno krši pariški dogovor. WASHINGTON, D.C. — Kongres je odložil glasovanje o podaljšanju polnomočij za nadzor plač in cen predsedniku Nixonu do 30. aprila, ko se bo vrnil z velikonočnih počitnic. Z istim dnem bo sedanji zakon potekel. Napovedovali so, da bo Kongres podaljšanje izglasoval še včeraj, pa je to preprečil Senat. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj poslal Kongresu svojo poslanico o krizi energije, v kateri je odstranil ovire za večji uvoz olja iz tujine in predložil pobude za večje iskanje olja in plina tudi doma. Vsi predloženi ukrepi bodo vodili do dražjega gasolina, olja in plina v prihodnjih mesecih. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski vesoljski laboratorij Saljut 2 je že tretji teden v vesolju, pa tu molčijo o njegovih nalogah in načrtih z njim. Prvotno so pričakovali, da bodo dan ali dva za poletom laboratorja v vesolje temu sledili kozmonavti in se v njem naselili za več tednov znanstvenega dela. Ker iz tega ni bilo nič, sodijo, da so Sovjeti naleteli na težave, o katerih pa kot običajno molče. WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je sporočila ZDA, da je ukinila izplačevanje odškodnine za šolanje Judom, ki se hočejo izseliti iz ZSSR. Ta odškodnina je bila izredno visoka in je predstavljala veliko oviro v Kongresu ZDA za podelitev novih trgovinskih ugodnosti ZSSR. _________ ZDA bodo ukinile tudi nekaj oporišč v tujini Obrambni tajnik E. Richardson je dejal časnikarjem, da bodo ZDA ukinile poleg 274 vojaških oporišč doma, tudi nekatere v tujini. WASHINGTON, D.C. — Objava obrambnega tajništva o nameravani ukinitvi ali omejitvi rabe 274 vojaških oporišč v ZDA je povzročila precej nemira in odpora v krajih, kjer so ta oporišča, ker bo s tem propadlo določeno število delovnih mest. Nekateri kongresniki in senatorji so zato javno zahtevali, ’da naj ZDA ukinejo rajše večje število svojih vojaških oporišč v tujini, pa ohranijo nekatere važnejše doma. To bi prav tako zmanjšalo stroške, koristilo zunanji plačilni bilanci in še ohranilo delovna mesta v času, ko je v deželi še vedno okoli 5% dela voljnih brez redne zaposlitve. Obrambni tajnik Elliot L. Richardson je razložil novinarjem na tiskovni konferenci, kako bo mogoče tekem 10 let z u-kinitvijo 40 domačih vojaških o-porišč prihraniti 3.5 bilijonov dolarjev zveznih izdatkov. Pri tem bo seveda prestalo tudi 26,200 civilnih in 16,000 vojaških mest. Obrambni tajnik je nato dejal, da bodo ZDA ukinile nekatera vojaška oporišča tudi v tujini, pa poudarili, da bodo pri tem gledale, da ne bo s tem prizadeta vojaška ustaljenost zadevnega področja. Po podatkih obrambnega tajništva obstoja izven ozemlja ZDA 1,963 ameriških vojaških o-porišč in naprav. Richardson je povedal, da so ZDA od leta 1969 zaprle ali omejile 249 vojaških oporišč na tujem v 19 državah, neupoštevajoč Južni Vietnam in Tajsko. Na teh oporiščih je bilo ukinjenih 56,000 vojaških in 41,000 civilnih služb. P--IH AMERIŠKA DOMOVIM/I 6117 St. Clair Ave, 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: 518.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 meseca Ca Kanado in dežele izven Združenih držav; $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Onited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. S3 SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 78 Thurs., April 19, 1973 Beg delovne sile is Jugoslavije Titov komunistični režim se bori s štirimi velikimi problemi, ki jim ne najde rešitve in ki ga dejansko vedno bolj izpodjedajo: razkroj v vrstah komunistične partije; strah pred neučinljivostjo Cerkve, finančno-gospodarska zmešnjava in beg delavskih množic v tujino. Ta zadnji problem se jugoslovanskim komunistom zdi zadnje čase vedno bolj pereč in se lovijo za rešilnimi bilkami zakonskih predlogov in resolucij, s katerimi naj bi ga, če že ne rešili, pa vsaj zaustavili njegovo rast. Po uradnih partijskih podatkih zadnjega zadevnega štetja v Jugoslaviji 31. marca 1971 je bilo na delu v zahodnoevropskih državah 671.908 jugoslovanskih delavcev. Iz številnih poznejših izjav partijskih veljakov je razvidno, da je bilo septembra 1972 že “okoli en milijon jugoslovanskih delavcev” na delu v tujini, v prvih mesecih letošnjega leta pa že preko en milijon. Če še upoštevamo, da je nad 50 odstokov teh ljudi mlajših od 30 let, med njimi pa je spet najštevilnejša skupina tistih, ki so stari med 20 in 24 let, je ta odstotek še toliko večji in številka za režim, ki trdi, da je vsaj pred “vrati delavskega raja”, če žč ne v “raju” samem, mnogo porazne jša. Kakor je Tito nedavno s strahom ugotovil, da “300,000 mladih mož”, ki delajo na svobodnem Zahodu, “pomeni, da so kar tri velike armade zunaj države”, pa je na drugi strani z njemu lastno predrznostjo tudi dejal, da odhajajo jugoslovanski delavci na Zahod “zaradi pohlepa po tujih valutah”. Tito dobro ve, da je beg jugoslovanske delovne sile na Zahod posledica dejstva, da komunistični režim ni bil sposoben v Jugoslaviji ustvariti dovolj delovnih mest in zaslužka, ki bi bil vsaj blizu onemu na svobodnem Zahodu. Ko Tito očita jugoslovanskim delavcem “pohlep po tujih valutah”, namenoma zamolčuje številko 850 milijonov dolarjev, ki so jih jugoslovanski delavci na Zahodu lansko leto poslali domov. Da bi omejili beg delovne sile v tujino, je v zadnjem času Titova vlada pripravila zak.onski predlog, Socialistična zveza delovnega ljudstva pa resolucijo, ki se oba nanašata na omejitev svobode gibanja jugoslovanskega delavca, predvsem kar tiče njegovega odhajanja in zaslužka v tujini. Zakonski predlog predvideva, da je treba “vsakemu delavcu, ki se je prijavil za odhod v tujino, ponuditi odgovarjajoče delo v Jugoslaviji”. Nihče seveda ne pove, kje in kako naj se tako delo preskrbi, ko je vendar v državi že zdaj nad 300,000 brezposelnih. Zakonski predlog vsebuje nadalje določila, ki otežujejo odhod v tujino predvsem obrtnikom, strokovnim delavcem in mladim delavcem na splošno. V celoti dopolnjuje ta zakonski predlog resolucija SZDL, ki predlaga, da naj bi delavcem v tujini “omogočili ustanovitev zasebnih podjetij v domovini”, seveda “s prihranjenimi valutami ’, ki jih “sicer nalagajo v inozemske banke”. ' Za čim večjo omejitev nadaljnega bega delovne sile v svobodno tujino SZDL v resoluciji predlaga (povsem po sovjetskem vzorcu), da naj bi bil “mlad strokovnjak, ki odhaja v tujino , prisiljen položiti vsoto, ki jo je skupnost potrošila za njegovo izobrazbo”. Po uradnih podatkih iz lanskega maja, ko so bili le-ti zadnjikrat objavljeni, ta vsota znaša okrog 10,000 ameriških dolarjev. Komunistična partija, katere množična organizacija je SZDL, nikdar ne pozablja na “reakcionarno politično e-migracijo”, ki jo stotisoči jugoslovanskih delavcev v tujini vedno boli spoznavajo za povsem drugačno, kakor jim jo prikazuje Titov režim. Zato je federalnemu odboru SZDL, ki je sestavil resolucijo, ukazala ne pozabiti omeniti tudi politično emigracijo in se zadevno določilo resolucije glasi: “Jugoslovanski delavci v tujini morajo biti v celoti informirani o razmerah v raznih državah, da bodo mogli tako zmanjšati vpliv, ki ga ima nanje ekstremistična politična emigracija.” Resolucija zahteva, da “je treba izdajati posebne časopise in jih razdeljevati med delavce”. Ustanavljati je tudi treba razne delavske klube in društva, ki naj jim pomagajo oremagovati vpliv politične emigracije in asimilacijo v^državah, v Katerih delajo. Resolucija tudi predlaga, naj bi “odgovorni činitelji vzpostavili stike z vladajočimi strankami v zahodnoevropskih državah”, da bi “le-te pomagal- reševati jugoslovansko delavsko vprašanje” v svojih državah. Ker večina jugoslovanskih delavcev v tujini dela v Zahodni Nemčiji — navajajo številko 600,000 —, je predvi-aevati, da se bo nastopanje jugoslovanskih partijskih organov, ki so pomešani med delavci prvi vrsti osredotočilo v Zahodni Nemčiji. Titovemu komunističnemu režimu je tudi za tem, da bi na kak način dobil nadzor nad visokimi prihranki te množice delavcev v Zahodni Nemčiji. Lansko leto so naložili v nemške banke o-krog 4,000 milijonov mark, se pravi okrog 1,500 milijonov dolarjev. Ti milijoni ostajajo jugoslovanski partiji trenutno nedosegljivi, poskušala pa jih bo v bodoče “zvabiti” domov z izvajanjem novih zakonskih določil o “dolžnosti nalaganja zaslužka v domovino”, ki ga namerava doseči z ustrahovanjem teh delavcev s pomočjo političnih komisarjev, ki jih pošilja med delavske skupine po zahodni Evropi. S. S. K\* . • • ■ 1 BESEDA IZ NARODA 1 CHICAGO JU, NEKDAJ VČERAJ Križišče * TIK PRED VELIKO NOČ- V takih čudnih in zraven še z JO SMO! Vsem svetoštefancem raznimi polucijami onesnaže-in vsem dobrim ljudem veselo nih dnevih se rade razne bolezni Alelujo po vsem svetu! To naj-’ pojavljajo med ljudmi, posebno prvo, da se ne pozabi. med starejšimi, pa tudi mladini. Svetoštefanska fara in njeni Oglašajo se z raznimi ščipanji farani se pridno pripravljajo za razni revmatizmi po kosteh in jubilejne slavnosti, ki se bodo S udih, zraven prehladi in drugo, vršile letos v spomin vsemu, kar j Več ljudi išče pomoči pri zdrav-se j e storilo in vršilo tekom zad-! nikih in po bolnišnicah, njih 75 let, odkar so slovenski j Tako je bolezen podrla tudi picnirji in potem drugi za njimi' pomožnega župnika' č. g. Alojzi-žrt . ovali, doprinesli in naredili J ja Medica pri Sv. Štefanu in je za njo, da je bila in da je služilo j moral v bolnišnico sv. Antona, vse to chicaškim in okoliškim' Udarilo ga je na srce. Želimo Slovencem v teh letih kot nji-1 mu čimprejšnjega okrevanja in hovo ognjišče narodnega in ver-1 povratka iz bolnišnice. Tako tu-skega življenja. Vse to je zahte- di vsem bolnikom kjerkoli! valo velike žrtve in dela vseh — V prvem tednu v aprilu je pokojnih in še živečih duhovni- preminula znana pionirka Mrs. kov, ki so jo vodili, in vseh fa- Mary Mlakar, roj. Nemanič, po rano v, ki so jo in jo še vedno dolgi bolezni v starosti 86 let. V vsestransko podpirajo, da še di- Ameriko je prišla 1. 1913, rodom ha in živi in bo, dokler se bo da- ! iz Dcbravice, fara Podzemelj v lo in bo ibožja volja tako. Bog'Beli krajini. Poročila se je na bodi zahvaljen za vse, ki je Gilbertu, Minn., z znanim Joh-Ijudem prilival dobre volje za nom Mlakarjem, kateri je bil vse, da so delali in žrtvovali, večletni zelo agilni zastopnik za kakor so in kakor še delajo. Na- Ameriško Domovino. Njen poprej tako, dokler se da! | greb se je vršil v soboto, 7. apri- Kakor objavljena pred krat- la, iz cerkve sv. Štefana na Re-kim v farnem bulletinu, se bo surrection pokopališče. Zapu-prva proslava začela 5. maja z šča žalujočega soproga, 2 sina in bogatim programom v svetošte- 4 hčere ter vnuke in vnukinje, fanski dvorani. Sodelovala bodo, Sorodnikom sožalje, pokojna pa kulturna društva in klubi v lepo naj počiva v božjem miru! pripravljenem programu za to; * IN KAJ DRUGEGA NOVE-prvo slavnost. Še Prešernov, GA je v našem Babilonu ob oba-pevski klub bo sodeloval, kar je lab. Velikih jezer in okoliških zelo lepo in pohvale vredno. Vse naselbinah okrog nas? Dosti to in še več potem pozneje se' vsak dan. Zadnjih par tednov nam obeta v tem jubilejnem le-; smo se pri nas in okrog nas tu naše fare. Upajmo in prosimo pritoževali radi draginje in in-Njega nad nami za najboljši u- flacije. Šlo je v cenah vse na-speh vsega tega! i vz,gor — knofi, krofi, bob, fižol, — Čez par dni bomo obhajali čebulica, krompir, repica itd., Kristusovo vstajenje ali Veliko kaj šele dobri “steaki” in mlada noč. V duhu vidim dobrega, ve- okusna teletina? Yes, cene so selega Kosmačevega očeta, res- rastle vse hitreje kakor luna po nega Antona Kremeseca in ved- mladem mesecu. Ljudje so kar no veselega Jožeta Fajfarja — stokali in se pritoževali, kam ko zdaj vsi pokojni, kako bodo oni vse to nas privedlo. pa so si | — Potem pa že ... Sin, ki se ! je vrnil od zobozdravnika, je ! rekel očetu: “Ali nisi rekel, oč-! ka, da nič ne boli, če zobar izdere zob?” “Kaj mar nisem povedal prav?” reče oče nazaj. “Ha, ha, ha!” se zasmeje sin in reče očetu: “Da bi ti le slišal zobozdravnika, kako je za-rjul, ko sem ga vgriznil v prst!” — Dve pismi. — Cene in Nace sta bila dolgo let prijatelja in znanca. Nace ga je rad cukal, zato je večkrat Ceneta prosil za posojila, da si je lahko privoščil kaj za grlo. Dolg se je nabral do $20. Cenetu se je čudno zdelo, da se Nace ne domisli, da bi mu kaj vrnil, kar mu je posodil. Zato mu piše pismo: “Ljubi | Nace! Ali še živiš, ali si mrtev? 1 Če si živ, pošlji mi vendar tistih I $20, ki sem ti jih posodil in mi jih dolguješ!” Nace pa mu je odpisal nazaj: “Mrtev sem. Lep pozdrav! Nace.” * — Vzrok je učinek. — Za vse so vzroki. Sin nekega Raibenčana se je vrnil iz Amerike. Kupil si je lepo hišo, dal napeljati elektriko, telefon in kupil radio aparat. Ko je oče vse to videl, poslušal radio itd., je dejal sinu: “Ne razumem, kako so mogli naši predniki živeti brez vsega tega?” Sin pa odvrne: “Saj niso mogli — vsi so umrli!” * — Carinski pregled. — Mož in žena sta potovala na obisk v stari kraj. Mož je bil bolj zmeren, žena pa zelo huda in komanda nad možem in vsem je bila v njenih rokah. Ko sta prišla pred carinarja, vpraša ta moža: “Kako morete dokazati, da je ta dama res vaša žena?” Mož pa mu odgovori: “Če vi lahko dokažete, da ni, bi vam bil zelo hvaležen!” Pozdravljeni vsi! Regerčan Pevski ziior Triglav CLEVELAND, O. — V nedeljo, 25. marca, smo se zbrali in počastili našega pevovodjo Franka Vauterja, ki nas je tako uspešno vodil od prvega koncerta 1. 1948; bil je zelo presenečen, obenem pa. srečen, da je bil v krogu pevcev zbora Triglav. Okusno kosilo sta pripravili Helen in mama, oskrbnica Doma na Denison Ave. Po kosilu je vse zbrane pozdravil predsednik zbora Frank Culkar, nato je spregovorila n j e g o v a mama; njen govor je na vsakogar napravil globok vtis. Lepa hvala, draga Mary, obenem ti čestitamo, ker je v družini zopet prijokal nov član na svet; hčerka Mary Ann Drobnick je rodila hčerkico, selaj sta v družini dve punčki in dva fantka. Spregovorilo je še več odbornike v; Margie in Joe Peresutte sta Franku Vauterju izročila lepo torto za rojstni dan in vsi smo zapeli prigodno pesem “Happy Birthday”. Steffie Pultz nas je zabavala z m a g n e t o f o n s ki mi posnetki skladb, ki jih izvajajo radijski nam je tudi v tujini, trenutno v duhu z višav med nami med gospodinje in kuharice vsaka s letošnjimi prazniki v tem jubi- svojim predpasnikom obrisale lejnem letu svetoštefanske fare oči in so "pognintale” pravi na-in kako radi bi prišli na veliko- črt. Kakšen? Rekle sc: Mesar-nečno jutro “klenkat” v zvonik jem so odločno povedale, kupo-našega sv. Štefana, kjer so v vale ne borno, kar vsak dan vi prejšnjih letih tako lepo “klen- podražite! Imejte sami meso in kali” in pritrkavali ob Zveličar- cene — me pa bomo imele našo jevem vstajenju zvečer na Veli- knofe v naših torbicah! In ta ko soboto in potem drugo jutro odločnost je pomagala. y enem in dopoldne na Veliko nedeljo, tednu so šle mesu cene precej da se je vsa soseščina zibala in, navzdol in še bedo, če se bodo majala. Vse to, petem lepo petje ! petrošnice svojih sklepov odloč-i programi; zaigral v cerkvi in navduševalni govorimo držale. Odločnosti je treba,IFrank Culkar. duhovnikov v cerkvi ob mašah! pa gre! Prava odločnost vednpj Želela bi, da'bi se pevci več-so vsako leto ob velikonočnih j pomaga in zmaga ... ! krat sestali in obujali ob takih praznikih nam vsem v srca pri- j Take odločnosti smo potrebni prilikah spomine na lepe preteklih novega veselja in zanimanja Hudi v drugih zadevah in teža- le dni; četrt stoletja smo prepe-za bodočnost in vse! Upajmo, da! vah. Več o tem prihodnjič, če; vali. Trenutno smo pa še vedno bodo tudi letos tako in še na-1 bom še dihal in kdhal. j brez pevovodje, prej tako, ko bodo mlajši rodovi j KAJ JE NOVEGA na trgih’ Prečitala sem imena pevcev, vodili vse za nami. Dal Bog, da šal in zabav? Poglejmo: j ki so’ v teh letih sodelovali v m bilo tako, dokler je mogoče!,1 — Saj ni tako hudo----------Oče zboru Triglav, kar 11 se jih je — Zadnji dan v marcu smo je svaril hčerko, ki se je hotela za vedno p0sicvilo; ohranili jih imeli v Chicagu in po njegovi1 poročiti z njenim izvoljencem in bomo v blagem spominu. Zapu-okclici precej dežja, “če sušeč z jo resno opozoril: “Ta fant ni za-■ stili so nas: Vera Slejko, naša giavo ne zmaje, pa z repom rad te; saj zasluzi komaj 100 dolar-'prva spremljevalka na klavir, vije...” pravi neki pregovor o jev na mesec!” _ | Anton šubelj, naš učitelj in pe- njem. . Nek drugi pregovor pa: Hči pa mu odgovori: “o, ata.' vovodja, Andy Kljun, Mike Ver- "Ge pride sušeč kakor jagnje, se saj je mesec hitro naokoli, če se (tic, Mike Bizay, Ciril Urbančič, rad poslavlja kakor lev...’’ Le- imata dva rada!” | Joseph Klinec st, Jacob Jesen- kar res bil tak. * ko, ki je bil 25 let, Jennie Skuly, Mary Rožanc, Rozi Vatovec. Naša iskrena želja je, da bi našli pevovodjo, da bomo lahko nadaljevali s pevsko tradicijo na zapadni strani mesta. U-pam, da bomo s skupnimi močmi uspeli. Anna Jesenko Tali m @ telil pojem... CLEVELAND, O. — Spomladi, ko se vsa narava prebuja, se tudi pevski zbor Korotan oglasi s koncertom. Ob pripravi za letošnji nastop v soboto, 5. maja, zvečer, mi prihaja v spomin napis, ki ga je v 1. 1956 Korotan izbral za naslov svoji prvi plošči. Tebi in o tebi pojem ... “Tebi, domovina, hočem peti in gojiti pesem, ki te opeva”, je bi. ideal pevcem že takrat. “Zveste hočemo delovati na kulturnerr. polju še naprej”, je bila obljuba, zapisana na ovitku prve plošče Z delom v sedemnajstih letih je Korotan dokazoval, da ta obljuba niso bile samo v veter izrečene besede. Z letošnjim kon- , , t - j v ! nosni certom zbor znova kaze, da se j živo čuti v sebi vezi na domovi- j no — tisto zemljo, od koder izhaja. S petjem zdomcem krepi narodni ponos in s pesmijo pozdravlja domovino onstran oceana. Letos se še prav posebno spominja'tistega dela Slovenije, ki ga je tujec že davno odrezal od celote in se sedaj toliko trudi pred svetom zabrisati vsako sled, da je ta zemlja in kri kdaj bila slovenska. Korotan zato posveča del svojega koncerta koroškim Slovencem, ki so nam vzgled zavednosti in vztrajnosti. Prisrčno vas vabimo na koncert, ki ga zbor pod vodstvom g. Frančka Gorenška skrbno pripravlja. Kulturnemu delu bo sledila zabava, za katero bodo igrali Veseli Slovenci. ji je namenjen boljšemu poznanj h in razumevanju naše zgodovin6 in naše kulture. Glavni govornik na letošnjem programu bo bivši guverner h1 senator ZDA Frank J. Lausche, čigar predavanje “Slovenci v ameriški politiki” bo vključilo spomine rojaka, ki je dosegel naj večje uspehe v ameriškem političnem življenju. Upodabljanje in pose bnosti slovenskega narodnega značaje bo tema drugega predavanja, hi ga bo podal dr. Viktor Antolim Petje slovenskih narodnih pesmi ter deklamacije del pesnikov Ivana Zormana in Franceta Pr6" šerna bodo dopolnile celoten program. Čas in prostor: V soboto, 28. e-prila, ob 7.30 zvečer v cerkveni dvorani Saint Thomas Apostl6 Parish, 2665 Woodley Rd., N.W-> v Washingtonu. Vstopnine ni in vsi toplo vabljeni! Upamo, da bo večer vsem v zadovoljstvo, predvsem pa, bo, kot je dejal lani dr. Gobec, doprinesel, “da bomo spoznavali svojo dediščino in bili nanjo p°' Marie Mejač Sp@iiia¥api@ steiish deigs@šiio! (Kulturni večer 28. aprila v Washingtonu) WASHINGTON, D.C. — Razlike v načinu življenja in v načinu mišljenja so vidne in tudi neizogibne v udjestvovanju istih PREVIDNOST V PREHRANI Način modernega življenja ne prizanaša tudi izumetničenju v prehrani. Kje so časi, ko nam Je bilo dano uživati svežo ali Pa doma pridelano hrano, čisto> brez vsakih dodatkov? Današnja prehrana zavisi v veliki meri od konzerviranj hočemo, nočemo, posluževati se je moramo. Razni odbori in organizacij6 svare pred škodljivimi dodathi pri konzervirani hrani, pi-6^' vsem dodatki soli in kislin, hot so “citric acid, sorbic acid, BHA> BHT, monosodium gultamai6’ monodiglycerides, tartaric ac^’ phosphati vseh vrst, polysorba' te, sodnum bisulfito, zmesi so*1 m kislin. Vse te kemikalij6 se uporabljajo pri vlaganju hran6 v konzerve, pri žitnih proizv’6' dih (cereals), pri kruhu, pri sU' hem sadju itd. Najbolje bi bilo, da bi bile vs6 ce kemikalije odstranjene prehrane, ker kaj lahko povzročajo bolezni in slabijo duha. K6" mikalije, ki so dodane kuhalh6' mu olju in rastlinski ma31,1 (shortening), dajejo nenavaden in podobnih organizacij, političnih in etničnih enot. Podobno j e'duh, vplivajo slabo na duševno tudi med Slovenci, brez dvoma počutje. pa nam je vsem Slovencem hi skupna zavest naše dediščine, četudi se pri enih drugače odraža kot pri drugih. Spoštovanje naših prednikov in njihove ter preko njih tudi naše povezanosti na slovensko zemljo in na slovensko izročile nam je ali bi vsaj moralo biti drago; pomeni nam ali bi nam pomeniti moralo, dobrino, ki jo želimo ohraniti in predati potomcem. Daj Bog, da bi v tem tudi uspeli. V prvi vrsti z namenom, da poudarimo svojo slovensko pri padnost, a nič manj, da se te slovenske pripadnosti v čim več;, meri začne zavedati rod, ki prihaja za nami, je bil v Washing tonu lansko leto v okviru kra- ________ V prodaji so tudi jabolka, slovenske i povzročajo prehlade, pomaranč6 brez pešk, drugo sadje in zelenjava, ki povzroča slino. In za kaj? Zato, ker so drevesa in 2C lenjavni nasadi gnojeni s kenh6 mm gnojem, ki pripomore G° bujne rasti, škoduje pa saJ62^ in človekovi prehrani. Nazaj k naravi! Ko bi se dal°- Zapeljivi izdelka Uslužbenci tovarne za bonb6 ne št. 1 v sibirskem rudarshen) mestu Kemerovo so se navadn1 na sladko življenje, dokler D*1 niso prišli na sled, zakaj so vcn' no tako dobre volje. Pri nek-1)1 nenapovedanem pregledu so pr! hajale na dan gore dobrot. Neka uslužbenka je bn6 a skrite v svoji frizuri škatlo jevnih podružnic 'KSKJ in SŽZ zasnovan kulturni večer o slo- funta čokolade, polnjene z hkG venski dediščini. Večer je sila jem; pod pokrovom motorja 213 lepo uspel, kar je narekovalo kega tovornjaka so našli velik0 v 'tos je predsednik zbora nadaljevanje tega programa, v okviru, ki presega začetni organizaciji. Letošnji večer v sklop spoznavanja slovenske dediščine bo v soboto, 28. aprila. Slovenian Heritage Committee, ki je program pripravil, je razposlal slovenskim rojakom iz okolice Wa-shingtona, obenem s programom vabilo, ki velja istočasno slovenskemu življu izven Washingto-na. Naslednje je v besedilu tega vabila: “Iskreno vas vabimo, da se u-deležite našega drugega kulturnega večera košaro, polno steklenic konjak)’ ruma in vina; “knjiga recept6") ’ ki j „ vsebovala maslo d6' _o je neki delavec nesel ^ mov, je vsebovala maslo iti c° kolado. Direktor je svoje uslužbe«)6 zagovarjal z besedami: “Taj. ljudi bi izdelki so preveč zapeljivi, ni mogoče zadržati, da n6 kradli.” Precej živali poginil0 ^ V živalskem vrtu argentiH’k) prestolnice je nenadoma pOo1111 lo okoli 30 živali, med njimi P° lami medved, pet pum, osem 0 v sklopu programa; pic in nekaj redkih ptičev. “SPOZNAVA JMO SVOJO j Kaže, da so živali dobile SLOVENSKO DEDIŠČINO”, ki strupljeno hrano. za- ^^^»»mmnnanummtntnmntžitittntmntttnnmttnHtnitnitntntnmžimoca NEHVALEŽEN SIN POVEST SPISAL MALOGRAJSKI “Nisem tako neumen ne, gos-1 riletnem učenju na Dunaju naz-PQd sinko, kakor misliš ti! Neu- nanil, da se mu zdaj ne bo treba 111611 sem bil tako dolgo, dokler 86111 tebi verjel in sem te zala-^ z denarjem, kakor si ti ho-• • . Zdaj pa sem se izpame-|°val. Podpiral sem te jedno et°, in sicer bolj, nego je bilo v tooji moči; s tem, mislim, sem lzPolnil popolnoma dolžnosti, ki i^* 1 * * * imam kot oče do tebe! Od-s|ej si pomagaj pa sam, kakor Pomaga sto drugih. Toda ne razumi me napak. Ko bi mogel, Pomagal bi ti od srca rad tudi Zanaprej še. Ker pa ti ne mo-reri1! gledi, da si pomagaš sam.” Tako...!” reče zategnjeno f(ln 111 pogleda srdito očeta, ^daj, ko imam jedno leto viso-* m šol že za seboj, me hočete Pustiti na cedilu! . . . No, če vam ?6V ^'utoši izprijen študent pri iši, nego kak uradnik ali dok-°r> Pa tudi dobro. Saj učiti se 111 nič prijetnega, in moji glavi 86 bo prav prileglo, ako je ne °111 več mučil in trudil. Osta-116111 pa doma, no, če je taka!” In vsedel se je trdo na klop, jskor bi hotel pokazati s tem, a^noče nič več od doma. , kaj bosta takisto!” poseže ZQai Ižanee vmes. “Samo prepi-lati se ni treba! ... Bodi parne-^n, Kovaček, in daj sinu, koli-ur potrebuje! . .. Nb, kaj mol-tls’ • •. Ali bi ne bilo smešno 11 §rdo, če bi ti ostal sin doma ^ai> ko se je učil že toliko? arn pa hočeš z njim? Takov 'a°spod, kakor šen je tvoj Jane-2ek, ne bo nastiljal kravam, ali kidal gnoja!” Saj sem že rekel, da bi mu a > ko bi imel!” odgovori Ko-acek. “Toda če nimam, pa ni-hiam!” Ne bodi, ne bodi tak,” prigo-, ai"ia Kanec. !‘Ali ti nisem re-jiCv’ da dobiš pri meni, kolikor ®amo reci> koliko je tre- s °ai niti ne vem še, koliko 6111 ti od prej dolžan,” odgovori 11°vVa6ek. “Obrestij ti nisem še akih. plačal, pa tudi še pove-nai tiisb koliko jih boš zah-jnal. Prav raci bi videl, da bi aredila že enkrat račun. Tako !sai vedel, pri čem sem.” zanec začne pokašljevati, po-pa reče: račun je še časa dovolj;! boi se vendar tako! Ali nis-1 ° rnar poštenjaki? . .. Sicer pa; ^aj bi delala midva račun? | iistn ko itak enkrat vse ta ^ aP°d plačal! ... Ali ni res?” 2 Pak da!” potrdi skoro ^U-1C iiv° sin- “Saj jim pripove-pov6*01 Vec^no in vedno, da jim paVrnern vse do zadnjega beliča, Pa f}1 ^ ^ad° dopovedati. Kaj tis “° Saasoma meni, plačati par si °C.^dinarjev! Kot odvetnik lal;1 Pritr§ani v jednem letu kat °' ^Ni°’ ln domača hiša, za tuch*?0 ^a1''*° kojite, bo imela da 1 °'°''° P°dporo v meni. Men-ste^ Pametnejše, da mi da- V Se ilekoliko stotakov, katere go "-.J1"116111 2 obrestmi vred, ne-Oo.,^ ,111s pustite obtičati zdaj I°go Vam bom v nac^' več učiti, ampak da bo stopil pri sodišču v službo. Bal se je prej večkrat po tihem, da bi sin ne zanemarjal učenja; zato zdaj ni bil malo vesel, da se je stvar iztekla srečneje, nego je pričakoval. V nekem drugem oziru pa je bil pač jako neljubo izne-naden. Da bo moral sina tudi po končanih študijah podpirati, na to nikdar ni mislil, in bil je kakor okamenel, ko mu je sin povedal, da spočetka ne dobi ni-kake plače, in da potrebuje zdaj prav za prav še večje podpore, ker odslej ne more živeti kakor kak dijak, temveč kakor c. klr. uradnik. Kovaček je bil vsled tega naznanila jako potrt, toda kaj je hotel? Zdaj, ko je bil sin res že na svojem cilju, ga ni mogel pustiti na cedilu. Sicer pa ga je tolažila misel, da ima sina, ki bo hodil z drugimi gospodi pisat v pisarno. Ko je odhajal torej v mesto, kjer je imel nastopiti službo, dal mu je, kolikor je mogel. K Ižancu pa ni bil šel to pot več iskat denarja. Ta se je bil nekaj časa sem proti njemu jako izpremenil. Poprej tako vsiljiv, prijazen in sladek, se ga je bil začel hkrati izogibati, in če je tako naneslo, da sta se srečala, mu skoro odgovora ni dal na njegov pozdrav. (Dalje prihodnjič) VESTI Električno zvonjenje nic0- Namenjena je Italijanom, V Vipavi k1 bi se radi naučili slovenskega Letos v januarju so v vipav- jezika. Teh ima italijanski kro-ski cerkvi sv. Štefana uredili žek v Trstu vsako leto več. zvonjenje na električni pogon. To j e bilo tudi potrebno, saj imajo od lanskega novembra v zvoniku kar štiri zvonove, tri nove in enega starega. Novi zvonovi tehtajo skupaj 2213 kg, stari zvon pa 1616 kg. Zanimivo je, da so nove zvonove pridružili staremu ravno po 30 letih. Zi'sce za Francijo “Kovaška industrija Zreče” je s svojimi izdelki trdno, zasidrana na domačem in tujem trgu. V men^ ^ je zbran že ves denar januarju so sklenili pogodbo s francosko tovarno “Renault”. Elektrarna v Šoštanju V pripravi je izgradnja četrte faze termoelektrarne. Tretja je bila dokončana oktobra lani. Računajo, da bodo dela trajala tri leta. Po zmogljivosti bo prekašala vse dosedanje z močjo 320 MV. Za opremo še ni denarja V Šempetru pri Gorici že več let stoji skelet bolnišnice, ki ga sedaj oblačijo. To pa še ne po- Ko bo začela obratovati nova kovačnica — predvidoma leta 1974 — bo “Kovaška industrija Zreče” lahko dobivala “Renaultu” na leto po 11 milijonov od-kovov v skupni vrednosti 15 milijonov francoskih frankov. Pridobitev bo tudi v tem, da bodo v povečanem obratu zaposlili več kot 100 novih delavcev. Nove knjige Zamejski Slovenci v Italiji so dobili te dni več pomembnih knjig. Dr. Milko Matičetov je zbral in uredil ljudske pesmi in stara izročila iz Rezije. V Tržaški knjigarni so predstavili dve novi knjigi Alojza Rebule in Cirila Kosmača. Anton Kacin pa je napisal novo Slovensko slov- za ureditev vseh 350 novih bolniških postelj. Trideset milijonov dinarjev, kolikor bi veljala dograditev in oprema bolnice, naj bi zbrali kot prispevek raznih podjetij goričkega področja. Tisoč let škofje Loke zbornik “Loški razgledi”. Po vsebini in obliki presega vse dosedanje. Podaja pregled vseh važnih dogodkov, ki jih je mesto doživelo v tem razdobju. Nov zakon o osebnem delu V Sloveniji se pripravlja nov zakon, ki bo urejeval področje osebnega dela. Osnutek novega zakona je že izdelan in poslan vladi v odobritev. Zasebni obrti daje vse možnosti za nadaljnji razvoj, obenem pa onemogoča prisvajanje presežene vrednosti na podlagi zaposlovanja tuje delovne sile. Kot osnovna oblika osebnega dela bo pogodbena organizacija dela, v kateri bo obrtnik nekakšen direktor, ki bo prejemal o-sebni dohodek; glede na vrednost vloženih sredstev bo udeležen pri delitvi čistega dohodka. O drugih sredstvih odločajo vsi delavci. Zakon ne omenja nobene omejitve zaposlenih delavcev. Kot obrt se uvaja tudi trgovina na drobno. Otroški potni listi Nov zakon, ki je stopil v veljavo letos, 15. februarja, daje možnost nabave potnih listov tudi za Ob praznovanju 1000-letnice j otroke pod 14. letom. Tako bodo tega mesta je izšel slavnostni otroci imeli možnost potovati V IŠČEMO URADNIŠKO ICC Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 besed. e so Kovačka zopet Te Vih^f916 in omaiaIe v njego-Jane2e®pih; Misel, da bo njegov ttik 7 ^^aI ura(Inik ali odvet- ii k !:)0 c!-eIal čast hiši, in da J1 bo torti ,, sWi]n / - pooporo, ga je pre-yua tako, Pot neg,° je bilo . da je dal tudi to “lriu v’eč denarja s seboj, ga i 0 Pametno. In tako je ^1P°clPlraI odslej ves čas, ko kman na ■Dunaju> kmalu bolj, Uaj.. manj; a kadar ni imel de- iskatVl0-drugie vzeti’ ga ie šel Zipera-I IZancu- Pri tel11 Pa se .ie Plačal!”t0laZll: <1Saj ,b° VSe Sin enGar prišlo je drugače! Kn v VII. Ijen CSk ie bil iako zadovo-bri la ie pozabil na marsikatero ako uro, ko mu je sin po šti- PIRAMIDE, zgrajene pred davnimi tisočletji, stoje še vedno pri vasi Gizeh na robu puščave in spominjajo na svoje mogočne graditelje, nedaleč od njih je zrastlo mesto Kairo, glavno mesto modernega E-gipta, ki se z le malo uspeha skuša izkopati iz svoje revščine in zaostalosti. Spor z Izraelom je ena največjih ovir napredka, ko se Egipt prizadeva za ustvaritev in vzdrževanje modernih oboroženih sil, ki naj bi pregnale Izraelce s Sinajskega polotoka. iiiiil (Photos by Tom Tiede) kljub zaposlitvi ali zadržanosti staršev. Otroci bodo lahko potovali v spremstvu osebe, ki so jo starši pooblastili. Lahko pa bodo otroci potovali še naprej na način, ki je ibil do sedaj v veljavi, to je, da so vpisani v potni list svojih staršev. Vračanje zdomcev V zadnjem času je skoraj vsak dan na raznih sejah v domovini glavni predmet pogovorov in razgovorov vračanje zdomcev. Zavodi za zaposlovanje delavcev in mnoge delovne organizacije se prizadevajo, da bi dali delavcem, ki bi se vrnili, dovolj možnosti za delo in primeren zaslužek. Težje je upravičiti zaupanje v stabilnost gospodarstva in stopiti v korak z razvojem v Evropi. Mesečne plače preko banke Tudi v Sloveniji bi radi začeli izplačevati mesečne plače na tekoči račun s čeki ali na hranilne knjižice. Denar bi tako družba in gospodarstvo bolje izkoristila, delavci bi imeli zanesljivejše izplačilo osebnih dohodkov in bi dobivali zanje obresti. Avtomobili in carina Nižja carina na uvožene avtomobile začne veljati z cibjavo v uradnem listu. Carinska stopnja se zopet vrne na 30% (sedaj 50%), vendar zaradi devalvacije dinarja ne bo nižja kot lansko leto. Najbolj povprašujejo za traktorji Traktorji so v Sloveniji tre-trenutno najbolj iskan industrijski izdelek na tržišču. Domača proizvodnja ne more zadovoljiti povpraševanja, uvoz pa je zaradi gospodarskih težav premajhen. Trenutno se za izdelovanje predvsem malih traktorjev pripravlja v Sloveniji kar 5 podjetij- Najbolj se zanj zavzemata “Cosmos” iz Ljubljane in IMV iz Novega mesta. Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKO'. 55425 Waterloo IM 481-223' Kelp Wanted Female General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 ________________________(x) SEWING OPERATORS Prefer experienced, but willing to train. — 881-5459. _________ (78) Help Wanted Housework. Very fine area. $2 per hour and bus fare. 1 or 2 days per week. No children. Single home. Call 371-1450. _ ___________ -(80) Help Wanted — female Complete day work, 5 halfdays per week. Waterloo area resident only. Call 481-0202 after 5 p.m. -(82) Delo za žensko Iščemo starejšo žensko, da bi skrbela za bolno ženo. Kličite 531-1291 __________ (82) Male Help Wanted Help Wanted Male WOODWORKERS for machine operators and assembling furniture. Apply in person — 5309 Hamilton Ave. _________ (79) Help Wanted Male & Femaie Help Wanted Men - Women Buffers Rackers Utilities ECONOMY PLATING 1391 E. 33 St. (79) MALI OGLASI RABIMO PLESKARJE 944-8436 (x) Sobe se odda Tri sobe, kuhinja in kopalnica, zgoraj, se odda odraslim na Carl Ave. Klimatska naprava. Kličite 391-3320. -(79) V najem Oddamo dve opremljeni sobi za moškega ali žensko na 985 Addison Rd. (78) V najem Dve opremljeni sobi se odda fantom, ki delajo, z kuhinjo in telefon $65 na mesec v Grove-wood okolici. Vse naprave in prost vhod. Kličite 481-8607. Naprodaj Dvodružinska hiša na Hunt-mere Ave., eno stanovanje prazno in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626. (79) Lastnik prodaja hiša za dve družini, dve spalnici in kopalnica vsako stanovanje, dvojna garaža; v Grove-wood okolici. V jako dobrem stanju. $22,000. Kličite za sestanek. 531-2960 zvečer od 6. do 9. ure. (78) Naprodaj hiša v bližini cerkve sv. Vida šest sob spodajt tri opremljene sobe zgoraj. Kličite 391-8123 ali 481-1327. -(79) Naprodaj zidan duplex, 6-6 z tremi spalnicami vsako stanovanje, ena in pol kopalnica, klet, dvojna garaža, osem let star. Cenjeno za hitro prodajo. POSESTVO PRI JEZERU naprodaj, zidano, štiri do pet spalnic, dve spodaj, tri zgoraj, ognjišče na drva, velik lot. Nič erozije. Pripravno za veliko družino. V zgornjih dvajsetih. MODEL DOM V EUCLID se mora prodati. Novi Colonial z tremi spalnicami, en in pol kopalnica, klet. Karpetirano. Vdelana peč in pomivalnik. Cenjeno za hitro prodajo. Imamo še raznovrstne domove naprodaj v Euclidu. Kličite da vam pokažemo. UPSON REALTY CO. 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. ure zvečer. . (82) Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo z velike garažo na 237 St. Euclid, z raznimi built-in, ha primer: built-in postelja, jedilno mizo, radio in record player, šivalni stroj, pisalno mizo in knjižnico. Lep patio ali porch spredaj in zadaj. Parcela 50 x 150 z lepim sadnim vrtom. Zelo primerno za starejši par ali za par brez otrok. Kličite 481-5106. —(19,20,26,27 apr) Hiša naprodaj 6-sobni, zidan bungalov, 4 spalnice, 1.5 kopeli, klet, garaža za 2 voza, nad njo shramba, posebna uta za orodje. Zemljišče 88 x 420 posajeno s sadnim drevjem. Vse dobro oskrbovano. Cena $52,000. Kličite 481-8922. -(82) Furnished Rooms 5 rooms and bath for 3 persons, also 2 sleeping rooms and living room, south on E. 72 and St. Clair Ave. Ask for Bill 881-9414 —19,26 apr) Hiša naprodaj Prodam hišo blizu Ljubljane, centralna kurjava. Kdor se zanima naj kliče 481-4346. (79) Hiša naprodaj i Za dve družini, 5-5, na Nor- ! wood Rd. Kličite 361-8325 po 2. uri pop. —(17,19 apr.) ------—---^ IVAN PREGELJ: OTROCI SONCA POVEST Ihkhkh “Misli/’ se je smejal Vurnik še bolj vihravo. “Pa se motiš. Strela božja! Še eno pot imam danes, pa ta je v posteljo. Ti pa misli, kar hočeš, hahaha.” Poznik je mirno naročil natakarici, naj oskrbi voz in voznika. Nato je sedel in rekel: “Tri ure se bova vozila, nič yeč.” “Znorel je,” je vzkliknil Vurnik in pogledal po pivcih. “Nekdo pač,” je dejal geometer. “Ne grern!” je udaril Vurnik Z roko. po mizi. “Mirno,” je dejal Poznik in mu začel tolmačiti polglasno, čemu je prijahal. “Po bobrov plašč bom stopil domov,” je menil zdravnik. “Zdi se mi, da visi tamle,” je rekel Poznik. “Kateri hudič te mi je poslal na glavo?” je zavpil Vurnik. Poznik se je sladko nasmehnil. “Videl ga boš. Zelo lep je.” “Baba!” je vzkliknil Vurnik in se topo vdal. Četrt ure pozneje sta se vozila v zaprtem vozu po blatni cesti iz mesta. “Hladno je, strela božja,” je menil Vurnik, “še hripo bom iztaknil in pljučnico.” “Poskusi, morda ogreje,” mu je ponudil geometer Helenin konjak. “Imenitno,” je zacmokal Vurnik in potegnil še dvakrat. Nato si je hotel zapaliti smotko, a ni našel vžigalic in je klel. Tudi Pozniku so bile pošle. “Do Graparja potrpi,” je menil geometer. “Spal bom,” je zarenčal Vurnik. In res je zaspal. Pri Gra-parju sta se zamudila četrt ure in popila liter huhanega vina. Tam je izpraševal Poznik voznike, ki niso mogli mimo, kakšna je cesta. “Pol ure bova hodila peš,” je rekel nato zdravniku. “Niti koraka! Sem te že sit. Strela!” “Te pa ponesem,” je odvrnil mirno geometer. Peljala sta se dalje. Ob vznožju stare ceste sta izstopila in plačala voznika. Nato sta šla peš. Po poti je vprašal Vurnik o stricu Feliksu. “Ali je bil samopašen?” “Jedel je rad.” “Jaz tudi,” je rezko dejal Vurnik. In čez nekaj trenutkov je vprašal: “Ali je močno pil?” “Ni!” “Zato pa piješ ti tembolj.” “Pijem,” je veselo odgovoril Poznik. In zopet čez nekaj trenutkov je rekel Vurnik: “Daj mi tisti svoj konjak. Potegnem še enkrat, strela božja.” Potem je pil in vprašal: “Kako se je sploh vedel?” “Tako, kot prijetni bebci.” “Ti se kot rabiat,” je rekel bridko Vurnik in pripomnil: “Saj sem uganil. Ženiš se v družino, pa noriš po orglicah same romantične. — Fej. Rajši ne rečem nič, strela božja. Pa to ti povem, računal bom po hu- Eno od serijskih sporočil našihi odjemalcem: $1 upnosti področja Clevelanda pobirajo. Skupna dičevo. Da boš vedel.” “Bomo že naredili,” je mirno dejal geometer. Bila sta zopet na novi cesti in sta sedla v Koširjev voz, ki je čakal na cesti pred njima. Pustila sta šalo in se začela pomenkovati vedro o vsem, kar sta si mogla povedati novega. Vmes sta se smejala in nista mislila ne na noč ne na posteljo ne na vihar, ki je tulil visoko nad njima, še na utopljenca ne, ki je plaval s kroglo v glavi svojo tiho pot za onim, ki ga je bil vrgel pred tridesetimi leti pod Koširjev jez. Zaradi žene, ki jo je klical in je bila umrla davno, Mežnarčeva. .. Voz je potegnil čez most na trg. Vurnik je zaklel: “Ali sva prišla?” “Sva!” . j “Hudič te vzemi!” “Zakaj?” “Zato,” je vzkliknil Vurnik, “ker se mi zdi, da sem zastonj izgubil noč. Vem diagnozo vna-! ponosen zaradi Helenine lepote, no rdečo knjižico je bil nekdo prej.” | Stopili so v svetlo vežo in pozabil na mizi. Vzela jo je v Prav zdaj, skavti, mladi podjetniki,, cerkvene skupine — celo celotne soseske po vsem severovzhodnem Ohiu — vneto zbirajo steklo, papir, konservne kanglice za izročitev središčem za ponovno , uporabo. Nekaj od mnogo primerov: Richmond Heights ima svoj lasten program, ki ga vodi mesto od 1. januarja 1972. Moštva pobero povprečno 210 , ton odpadkov mesečno. In mesto dela pri tem denar. Brecksville je začel podobno delo v lanskem maju — za papir in kanglice. Berea utegne iti korak dalje pri ponovni rabi odpada; proučuje možnost gradnje krajevne predelovalnice za trden odpad. Brook Park izdeluje načrte za cel kompleks naprav za odstranjevanje in gostega blata. Kje je mesto za The Illuminating Company pri vsem tem? Predelava za ponovno rabo odpadkov potrebuje ogromne količine električne energije. Če dodaste energijo, ki jo zahteva, drugim rastočim zahtevam industrije in trgovine, potem lahko vidite, zakaj moramo vložiti 879 milijonov dolarjev v gradnjo v prihodnjih petih letih. To je več kot $1,150 za vsakega moškega, žensko in otroka v mestu Cleveland! Ko boste prihodnjič slišali koga dvomiti o potrebi po več elektrike, mu pojasnite! Povejte mu, da hočemo nadaljevanje vsega tega pobiranja in da bo elektrika storila svoj delež. TfelLLUMINATINGčV^ :‘V božjem imenu,” je odgovo-j Pozniku se je zganilo v prsih, j roko in listala po njej Dolgo ni Preplašena, bleda in upala v j vedela, kaj bere. Potem je ostr-obrazek je stala Helena pred; mela in začela brati pazljivo, njim. Toda v prepalem licu je 'Brala je: sevala sladka radost, kakor od- J “Gloriosa je uganila svoje ime sev nekake daljne zai’je, kakor in Gloriosa ni pljunila vame! sreča zrele misli, do katere se Gloriosa, stotero smrt bi umrl je doborila v težkih duševnih j zate.” bojih in dvomih, ki so jo mučili' Še je brala: ril Poznik, “da bo le Helena mirna.” Voz je obstal. Izstopila sta. Tesno zavita deklica je stopila k vozu. “Helena Košir,” se je predstavila zdravniku. Vurnik je mrmral: “Oprostite, gospodična, da še nedavno .. sem tako pozen!” Tisto uro namreč, ko je odja-'ga uvaževanja vreden. “Glej, kako je ljubezniv,” se hal Poznik v mesto, je bila sto- France je moj prijatelj. —- j je nasmehnil geometer. Bil je pila Helena v kuhinjo. Nekakš- šen sem, neroden in nesrečnega, vel. ‘Omejen človek sem, nobene- puhlega zanosa sem se naučil v svojem stanu. Toda France je moj prijatelj! Ne vem, kaj je zabavnega v meni. Nisem duhovit, nisem globok, komaj malo vesten in priden. Toda, France je moj prijatelj. Francetu sem “duša verna”. In to je, kar mi daje poguma in vere vase, to me polni z velikim zadoščenjem. France! Jaz sam Ti nisem imel kaj zaupati. A Ti si Toda mi zaupal. Zaupal morda v naj-Sme-toolj žalostni uri, ki si jo doži- R. Jeric Furnace 00» OGREVANJE IN HLAJENJE STANOVANJ IN TRGOVSKIH PROSTOROV ŽLEBOVE, KRITJE STREH, STENSKE GRELCE Licensed, bonded & insured Kličite 653-6549 po 4. uri TALE ABSTRAKTNI UMETNIŠKI KRIŽ, primeren Veliki teden, ni ustvaril umetnikov čopič, ampak mik'10 skop. Je to majhen drobec zirconium zlitine, 300-krat poVe čan v laboratorijih General Electric raziskovalnega centra v Schenectady, N.Y. OTROCI SO NEDOLŽNE ŽRTVE PREPIROV ODRASLIH. — Na levi dva otroka v Libanonu v begunskih taboriščih, na desni zgoraj skupina egipčanskih otrok z mogočno piramido pri Gizeh v ozadju, spodaj ulica v Kairu, glavnem mestu Egipta. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, P , polnoma sveža jaica ter vseli vrst perutnino. Pridite in si izberi HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187. P (Photos by Tom Tiede) ill ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 8117 St Clair Avenue 431-0628