GLAS
LETO XXIV. ŠT. 3 (1113) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 24. JANUARJA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto Matevž Čotar 
  Tone Rode
S skupnimi močmi
POGOVOR 
  irektor največje-
ga slovenskega
katoliškega časo-
pisa Družina Tone Rode,
ki smo ga pri nas že spoz-
nali, tudi kot pesnika, je
v uvodniku, ki ga je na-
menil mesecu verskega
tiska oziroma katoliških
medijev, napovedal, da
se bo Družina konec me-
seca posodobila, s temi
besedami: “Ob koncu ja-
nuarja bo naš tednik izšel
v vsebinsko ter oblikovno prenovljeni podobi”.
/ str. 3
D
www.noviglas.eu
Dobrodošla pomoč 
potrebnim
70 let Slovenskega dobrodelnega društva
Gabrovec o srečanju Cerar-Fedriga
Pri slovenski stranki
vemo, kaj hočemo
   rvo srečanje med novoizvoljenim
predsednikom FJK Massimilianom
Fedrigo in prav tako novim sloven-
skim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem je
potrdilo, da so odnosi med Deželo FJK in Slo-
venijo dobri na najvišji ravni. Posebej je raz-
veseljujoče dejstvo, da sta bili slovenska in ita-
lijanska manjšina v ospredju pogovorov izpo-
stavljeni kot pozitiven element povezovanja
in utrjevanja odnosov. Kar zadeva Slovence v
Italiji, je bilo jasno in celovito izpostavljeno
najbolj pereče vprašanje, se pravi zagotovitev
osnovne zastopanosti naših predstavnikov v
zakonodajnih telesih na državni in deželni
ravni.
/ str. 16
“P
Srečanje Cerar-Fedriga
O slovenski
narodni skupnosti
  a povabilo zunanjega ministra Mira Ce-
rarja je bil v sredo, 16. t. m., na obisku
v Sloveniji predsednik deželnega odbo-
ra Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedri-
ga. S slovenskim zunanjim ministrom Cerar-
jem sta razpravljala o aktualnih vprašanjih slo-
venske narodne skupnosti v Italiji, vključno z
dolgoročno ureditvijo zastopstva v italijanskem
parlamentu in deželnem svetu FJK, je poročala
STA.
/ str. 2
N
70-letnica SDD
Ne le materialna
podpora
  petek, 18. januarja, je v dvorani Za-
družne kraške banke na Opčinah po-
tekal zadnji iz niza dogodkov ob 70.
obletnici ustanovitve Slovenskega dobrodel-
nega društva, ki je bilo ustanovljeno 14.
aprila 1948 kot prostovoljno združenje z na-
menom, da bi nudili podporo pripadnikom
slovenske narodne skupnosti v Italiji, predv-
sem šolskim otrokom, študentom in
družinam v stiski.
Potek prireditve sta zasnovali najmlajši člani-
ci odbora Slovenskega dobrodelnega društva,
Veronika Gerdol in Matejka Gruden, ki jima
je uspelo k sodelovanju privabiti veliko mla-
dih.
/ str. 11
V
  Kard. Pietro Parolin
Velike sanje
potrebujejo Boga
POGOVOR 
  ardinal Pietro Parolin, vatikanski državni
tajnik, je bil 12. julija 2018, na praznik za-
vetnikov naše dežele sv. Mohorja in Fortu-
nata, v Ogleju, kjer je imel lectio magistralis o
naših krajih in stoletnici prve svetovne vojne; na-
to je daroval slovesno večjezično bogoslužje v
oglejski bazili-
ki. Prav tistega
dne nama je z
odgovornim
urednikom
tednika Voce
Isontina Mau-
rom Ungarom
uspelo v dru -
žbi z goriškim
nadškofom
Carlom Ro-
bertom Mario
Redaellijem
na samem se
pogovarjati “z
drugim člove-
kom Cerkve,
ali, kot ga
imenujejo v
laičnih kro-
gih, z vatikanskim zunanjim ministrom” slabe
pol ure. Kard. Parolin je v predavanju v dvorani
Sala romana v Ogleju in še bolj v pogovoru z nami
pokazal veliko zanimanje za našo stvarnost in tudi
izjemno poznavanje. Pozna tudi slovensko stvar-
nost vernikov v Italiji, kolegi Mauru Ungaru in
meni je z zanimanjem prisluhnil o uspehih in
težavah naših tednikov, vprašal naju je, kako nam
uspeva v teh kriznih časih, pazljivo je poslušal, ko
sem mu sam pripovedoval, da smo sicer res
“manjšina v manjšini, a vedno del Cerkve”, da
smo res majhna stvarnost, a zato nič manj po-
membna. Ungara in mene je nagovoril, naj pri-
deva v Rim in naj naše izkušnje deliva z drugimi
tiskanimi mediji, ki so danes v težavah, predvsem
pa nama je pod zvonikom oglejske bazilike oblju-
bil, da se bo za nas zanimal, za nas in naše na-
ročnice in naročnike molil. Vlil nama je tudi po-
gum, ko nama je rekel, da se mu zdi zelo lepo, da
vztrajamo in ostajamo zvesti Cerkvi, kajti “v ma-
lem ostati zvest je veliko”.
Po končani slovesnosti v Ogleju sva s kolegom
Maurom govorila o tem, da bi bilo lepo, če bi na-
ma dal, tedniku Voce Isontina in tedniku Novi
glas, intervju, a sva tudi enoglasno ugotavljala, da
je “svet velik, kardinal Parolin pa vodi pogovore s
svetovnimi politiki, sam Bog ve, koliko prošenj
ima za intervjuje”. In še in še sva naštevala.
/ str. 5
K
Obiščite nas na našem spletnem portalu
www.noviglas.eu
in na družbenih omrežjih
Srečujmo se tudi na spletu!
Svet okrog nas24. januarja 20192
Povejmo na glas
Temelj zdrave družbe je humanost
  ne 22. decembra lani je
bila v Špetru slovesna po-
delitev Černetove nagra-
de, ki se je sami nismo mogli ude-
ležiti, a tokrat vseeno poglobljeno
pišemo o njej. Jur Ruttar je po-
skrbel za glasbeno točko,
svečanost pa je povezoval prof.
Tomaž Simčič, ki je tudi prebral
tekst Saše Martelanca o Černetovi
nagradi, medtem ko je Ivo Jevni-
kar spregovoril o nagrajencu
Giorgiu Bankiču, Riccardo Ruttar
pa je spregovoril v imenu sodelav-
cev Giorgia Banchiga.
Nečakinja Dušana Černeta Ana
Marija Prijatelj je izročila Giorgiu
Banchigu diplomo, nagrado in
knjigo Zvestoba vrednotam.
Fotografije nam je prijazno posla-
la Veronica Galli, za kar se ji toplo
zahvaljujemo.
Ured.
Nagovor Iva Jevnikarja
Na diplomi, ki jo bomo potem
izročili današnjemu nagrajencu,
bi moralo biti besedilo, ki ga je se-
stavil danes žal odsotni član ko-
misije za Nagrado Dušana Černe-
ta Saša Martelanc, a smo ga zaradi
majhnosti diplome malo
skrajšali, ga pa zdaj v celoti prebe-
rem:
Knjižnica Dušana Černeta v Trstu
si šteje v čast, da 31. Černetovo na-
grado prejme GIORGIO BAN-
CHIG, ki z ljubeznijio in strokov-
nostjo raziskuje zgodovino in kul-
turo Benečije, s tehtnimi publika-
cijami informira domače ljudi in
sosede, kot dolgoletni urednik
časopisa DOM spremlja življenje
svoje ožje domovine in jo ob slo-
venski zavesti in krščanski tradi-
ciji povezuje z utripanjem široke-
ga sveta.
Giorgia vam ni treba predstavljati,
pa je vendar ob taki slovesnosti
potrebno, da vsaj kratko obnovi-
mo njegovo življenjsko in zlasti
plodno delovno pot.
Rodil se je 19. aprila 1947 v Lan-
darju. Najprej je študiral teologijo
v Vidmu in Rimu, kjer je dosegel
licenciat na Papeški univerzi Sv.
Tomaža. V Rimu in potem v Vid-
mu je tudi poučeval. A ni mu bilo
namenjeno, da bi bil “čedermac”
v duhovniški službi, temveč je po-
stal laiški “čedermac” v naši tako
preizkušeni, skoraj izkrvaveli Be-
nečiji kot časnikar, zgodovinar in
javni ter kulturni delavec.
Leta 1980 je postal poklicni glavni
urednik Doma, ki je bil takrat me-
sečnik, a je pod njegovim vod-
stvom leta 1983 postal štirinaj-
stdnevnik. To službo je opravljal
30 let, s časopisom pa še naprej
sodeluje, kot sodeluje tudi, kot
D smo še danes slišali, pri radijskioddaji Nediški zvon in drugihmedijskih pobudah. Bil je pobud-
nik ustanovitve založniške zadru-
ge Most leta 1998, leta 1999 pa
biltena v italijanščini Slovit, ki in-
formira oblasti in večinske prebi-
valce dobre volje o uspehih,
težavah in željah naše narodne
skupnosti od Milj do Bele Peči. La-
ni je bil izvoljen za člana državne-
ga sveta Časnikarske zbornice v
Rimu.
Na kulturnem in družbenem po-
dročju je dal leta 1996 pobudo za
ustanovitev združenja Evgen
Blankin kot krovne kulturne or-
ganizacije katoliških Slovencev v
videmski pokrajini. Od začetka je
njen predsednik.
Od leta 1996 do aprila 2015 je bil
v deželnem vodstvu Sveta sloven-
skih organizacij podpredsednik,
odgovoren za videmsko pokraji-
no. Bil je torej dejavno udeležen
pri velikih naporih za sprejetje in
potem uresničevanje zaščitne za-
konodaje in podržavljenje ter širi-
tev dvojezičnega šolstva v Be-
nečiji.
Nekaj let je bil predsednik Zavoda
za slovensko izobraževanje. Bil je
med ustanovitelji Inštituta za slo-
vensko kulturo v Špetru in njegov
podpredsednik do leta 2016, ko je
bil izvoljen za predsednika.
Njegova velika ljubezen je razisko-
vanje beneške zgodovine in kul-
ture, o čemer redno piše za Dom
in druge publikacije. Uredil ali na-
pisal je – v slovenščini in itali-
janščini – tudi več domoznan-
skih, tudi dramskih, zlasti pa zgo-
dovinskih knjig. Naj omenim le
najpomembnejše. Tako je v dveh
izdajah predstavil dnevnik Anto-
na Cuffola (že leta 1985 in
dopolnjeno leta 2013). V
italijanščini in slovenščini
je predstavil zgodovino Be-
nečije: Slavia – Benecia,
Una storia nella storia in
Ko se mala in velika zgodo-
vina srečata. S sodelavci je
predstavil pridige Petra Po-
dreke in Alojza Klinjona,
življenje duhovnika Pashala Gu-
jona, križev pot Beneških Sloven-
cev (Eloi Eloi, lema sabahtani).
Posebno knjigo je posvetil jezuitu
iz Benečije: Padre Antonio Ban-
chig, gesuita di frontiera. In tu je
še obsežna študija o plebiscitu in
priključitvi Benečije in Rezije kral-
jevini Italiji leta 1866: Ob zvoku
remonike (2016).
Nagrada Dušana Černeta ni prva
nagrada, ki jo prejme Giorgio
Banchig. Na 45. srečanju Sloven-
cev videnske pokraji-
ne in Posočja v Koba-
ridu je leta 2015 prejel
Gujonovo nagrado za
zasluge pri ohranjan-
ju slovenskega jezika
in kulture. Aprila
2016 mu je slovenski
predsednik Borut Pa-
hor podelil medaljo
za zasluge z obra-
zložitvijo: za prizadev-
no delo za ohranitev
slovenskega jezika,
kulture in zavesti. Je-
seni istega leta je ob
robu Študijskih dne-
vov Draga 2016 prejel
Peterlinovo nagrado.
Morda sem še kako
priznanje pozabil.
Vsekakor, dragi Gior-
gio, naj ti bo 31. Na-
grada Dušana Černe-
ta priznanje za opra-
vljeno delo, a tudi spodbuda za še
nove podvige v korist naše skup-
nosti!
Govor Saše Martelanca
Spoštovani, ko smo se z veseljem
pripravljali na tale večer, nam je
spomin poletel v preteklost, ko se
je lepa in dolga zgodba Černeto-
vih nagrad šele začenjala. Bilo je
na začetku pomladi leta 1976 in v
zgodnjih večernih urah se je veli-
ko ljudi zbralo v Peterlinovi
dvorani v Trstu. Prišli so, da
počastijo spomin rajnega
Dušana Černeta, prav tako pa
tudi zato, da zaploskajo prve-
mu nagrajencu na samem
začetku pobude, ki se je razvila
v dolgoletno tradicijo. Prvič je
bila Černetova nagrada podel-
jena uglednemu časopisu iz
vaše srede, listu DOM. In ose-
be, ki so to priznanje prevzele,
so bile nič manj kot vaši (in
pravzaprav tudi naši) duhovni-
ki, ki so ob časopisu DOM gra-
dili krščansko misel in sloven-
sko zavest, in seveda ljubezen
do domačih krajev in beneških
ljudi, katerih mnogi so se morali
zaradi življenjskih nujnosti prese-
liti v tuje kraje. Tisti nepozabni,
zares častiti duhovniki so bili pre
Mario Lavrenčič, župnik Emil
Cenčič in njun duhovni sobrat
Valentin Birtič. Prisotne so bile tu-
di vse štiri Černetove sestre, dve
sta prišli celo iz Amerike. Bil je ze-
lo lep večer, in drago nam je, da
je simbolično povezan z no-
cojšnjim, saj spet prihaja v ospred-
je časopis DOM, tokrat v osebi no-
cojšnjega nagrajenca, spoštovane-
ga in dragega Giorgia Bankiča; po-
novno ga iskreno pozdravljamo,
tudi v tem nadaljevalnem delu
večera, ko bo glavna misel – vsaj
na kratko – posvečena človeku, po
katerem se nagrada imenuje.
/ str. 8
S 1. strani
O slovenski narodni ...
  lovenija ceni pozornost, ki
jo deželna vlada in pred-
sednik Fedriga namenjata
slovenski narodni skupnosti, je
poudaril Cerar, ki se je
zavzel za okrepitev aktiv-
nosti za vrnitev Narodne-
ga doma v Trstu sloven-
ski narodni skupnosti,
kar predstavlja pomem-
ben simbolni korak v slo-
vensko-italijanskih od-
nosih, so sporočili z mi-
nistrstva za zunanje zade-
ve.
Fedriga in Cerar, ki je so-
govornika sprejel na gra-
du Strmol, sta izrazila za-
dovoljstvo z doseženim
sodelovanjem med Slo-
venijo in FJK ter potrdila
interes za nadaljevanje
rednega dialoga. Dogo-
vorila sta se za organiza-
cijo naslednjega zasedan-
ja skupnega odbora Slo-
venija - FJK v prihodnjih
mesecih v Sloveniji.
Izpostavila sta tudi pozitivne
težnje na gospodarskem po-
dročju in v programih čezmej-
nega sodelovanja. Kot so spo-
S ročili z MZZ, je bilo izraženo za-dovoljstvo, da je v okviru pro-jekta Crossmoby, ki razvija traj-
nostno mobilnost na čezmej-
nem območju, ponovno vzpo-
stavljena železniška povezava
med Ljubljano in Trstom.
Strinjala sta se tudi s pomenom
krepitve sodelovanja na po-
dročju znanosti. Slovenija je
podprla kandidaturo Trsta za
Evropsko prestolnico znanosti.
Minister Cerar je dejal, da bo Eu-
roscience Open Forum (Esof), ki
bo julija 2020 potekal v Trstu,
dobra priložnost za predstavitev
slovenske znanosti in krepitev
povezovanja med institu-
cijami. V sklopu Esof bo
potekal tudi 5. Slovensko-
italijanski dan znanosti.
Cerar in Fedriga sta izmen-
jala tudi stališča o migra-
cijah, še posebej o aktual-
nih dogajanjih na zahod-
ni balkanski poti. Zunanji
minister je pri tem izpo-
stavil, da slovenska polici-
ja izvaja učinkovit nadzor
nad zunanjo schengensko
mejo, dobro poteka tudi
sodelovanje med sloven-
sko in italijansko policijo.
Predsednik Republike Slo-
venije Borut Pahor je pred
srečanjem Fedrige s Cerar-
jem sprejel predsednika
avtonomne dežele Furla-
nije Julijske krajine Massi-
miliana Fedrigo, srečanje
Fedrige s predsednikom
Pahorjem in zunanjim mini-
strom Cerarjem je spremljal tudi
generalni konzul Republike Slo-
venije v Trstu Vojko Volk.
  edavno so bili objavljeni podatki, koli-
ko sredstev namenja naša Dežela so-
cialnemu skrbstvu. Lahko, da ni več
kot toliko znano, ampak teh sredstev sploh ni
malo, zato bi bili krivični, ko bi zdajšnji in
prejšnji politiki kar takole počez očitali, da za
ljudi z majhnimi in premajhnimi dohodki ni-
ma posluha. Nekaj več kot 350 milijonov evrov
je v tem smislu namenjenih prebivalcem na
ekonomskem obrobju, če lahko tako rečemo,
in zanimivo je preleteti kategorije, katerim je
namenjena pomoč. Problemi družine in mla-
doletnih so deležni 74 milijonov evrov, skrb za
prizadete ima na voljo 91 milijonov, zdravljen-
je različnih odvisnosti terja 230 milijonov
evrov - odvisnosti torej zahtevajo od družbe res
zelo veliko - starejšim je namenjenih 75 mili-
jonov, priseljencem 33 milijonov ter revnim,
starejšim v večjih stiskah in osebam brez strehe
nad glavo 59 milijonov evrov. Vsekakor bi bilo
socialno skrbstvo lahko deležno še višjih pri-
spevkov, če pomislimo, kako je prav podpora
ogroženim družbenim skupinam verjetno ne-
kaj najlepšega in najpomembnejšega, kar je
mogoče storiti. Nemara se tega pomena niti
dovolj ne zavedamo, namreč da premnogokrat
podcenjujemo tisto, čemur pravimo huma-
nost, torej občutek za sočloveka, še posebno za
tistega in tiste v stiski. Upamo si trditi, da je
najtrdnejši temelj vsake družbe prav huma-
nost, ko srečnejši ne pozabi na nesrečne ali ka-
kor koli prikrajšane, ko se bolj ali manj pre-
možna večina zaveda, da ni lepo pustiti tiste
na robu na cedilu, jim pokazati hrbet, misleč,
da takšna brezčutnost nima posledic. Pa ima
posledice in še kako, saj se brezčutnost potem
zaleze v družbo v celoti in postanejo medse-
bojni odnosi v vseh slojih, tudi v tistih, ki se
ponašajo z ugodno ali celo zelo ugodno
življenjsko ravnjo, vse slabši in hladnejši, do-
kler slednjič vsak ne živi le zase in zgolj zase -
to se delno že dogaja in nas vse skupaj potiska
v osamljenost in odtrganost od drugih, kar je
ne nazadnje težko in mučno stanje. Humanost,
humanost in še enkrat humanost, brez nje vsi
dosežki postanejo votli, votlo postane pehanje
le za materialnimi dobrinami, drvenje v pri-
hodnost nima več jasnega in tehtnega cilja, re-
snične vrednote, ki bi nas pomirile in nam dale
smisel, se vse bolj odmikajo oziroma se mi od-
mikamo od njih. In v tej luči se o dosežkih so-
cialnega skrbstva gotovo premalo govori,
čeprav so častni, pomembna je gospodarska
rast ali nerast, pomemben je bruto domači
proizvod, pomembna sta izvoz in uvoz, kot da
humanosti ne bi cenili ali je sploh ne zaznali.
Da sploh ne omenjamo dobrodelnosti, ki je
človečnost v prvi osebi, zajema dolg seznam
oseb, skupin in organizacij in bi tudi zaslužila
dosti več pozornosti in priznanja. Na koncu
velja izpostaviti, da je naša dežela po Triden-
tinsko-Zgornjem Poadižju druga v državi po
višini prispevkov za socialno skrbstvo na pre-
bivalca, kar je izjemno dragocena opredelitev,
ki naj se nadaljuje. Nadaljuje in krepi.
Janez Povše
N
Foto Veronica Galli
Foto Veronica Galli
Po mnenju deželne odbornice za šolstvo Alessie Rosolen bi morali na gorskem območju Kanalske in
Železne doline v prihodnje staviti na jezike in mednarodnost, šport in naravo. Rosolenova se je 14.
januarja mudila v Kanalski dolini, da bi obiskala šolska poslopja na Tablji, v Ukvah, na Trbižu in na Cen-
tralnem Trbižu. Še posebej je lahko ugotovila, kako se otroci v okviru Večstopenjskega zavoda Trbiž učijo
jezikov. Obiska so se udeležili tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, deželni svetnik
Igor Gabrovec ter podpredsednik deželnega sveta Stefano Mazzolini. Rosolenova je spomnila, kako sta v
okviru deželnega proračuna za leto 2019 deželni odbor in deželni svet Furlanije Julijske krajine z aman-
dmajem odobrila financiranje, da bi zagotovila nadaljevanje in širitev poskusnega večjezičnega pouka.
  31. nagrada Dušana Černeta
Zaslužni prejemnik 
je Giorgio Banchig
ŠPETER 
Massimiliano Fedriga in predsednik Borut Pahor
Aktualno 24. januarja 2019 3
   ako se po skoraj
osmih letih posla-
vljam od vloge
uvodničarja. S tem zadnjim za-
pisom želim opogumiti ured-
ništva tednika Družina, prilog
Slovenski čas in Naša družina,
revij, druzina. si in aleteia. si,
naj še naprej gojijo kakovostno
novinarstvo, ki bo prodorno,
verodostojno, aktualno in rele-
vantno, hkrati pa dostopno,
sproščeno, polno krščanskega
upanja. Prepričan sem, da bo-
ste bralci podprli te napore in
utrdili našo zavezo. Saj je nalo-
ga nujna, nenadomestljiva in
dolgotrajna”.
Že te besede bi bile dovolj, da
bi ga povabili na pogovor, a
vendar bova začela pri njego-
vih začetkih.
Pred koliko leti ste se
odločili, da pridete iz Argen-
tine, kjer ste rojeni in ste
imeli zaposlitev, z družino v
domovino Slovenijo?
Dne 27. julija 2009 sva z ženo
Kristino in petimi otroki, v sta-
rostnem razponu od leta in pol
do štirinajst let, prispela v Slo-
venijo in se nastanila v vasi
Križ pri Komendi. Odločitev za
“prehod čez morje” pa je zore-
la že prej. Slovenijo smo redno
obiskovali, bili z njo povezani,
vendar sva s Kristino hotela
svojim otrokom v praksi ohra-
niti korenine ter živo vez s Slo-
venijo, ki so jo naši starši mo-
rali nehote in na silo zapustiti
po drugi vojni.
V tistih letih je bilo kar nekaj
ponudb za delo pri vodenju ra-
zličnih družb v Sloveniji, ven-
dar se nisem mogel sprijazniti
z nejasnim lastništvom le-teh.
Na svoji karierni poti v Argen-
tini in drugod sem deloval v
firmah z začrtano vizijo, pri ka-
terih se je dobro vedelo, kdo je
lastnik. Zato nisem hotel delati
za kakšnega tranzicijskega po-
slovneža, v tej točki svoje ka-
riere pa tudi ne za multinacio-
nalko. Želel sem prispevati k
rasti in razvoju kakšne sloven-
ske družinske firme s potencia-
lom za prodor na svetovne trge
ter sodelovati pri razvoju ino-
vativnega poslovnega modela,
novih tržnih poti in smele or-
ganizacije. Ko pa so me kontak-
tirali ter me vprašali, ali bi bil
pripravljen kandidirati za me-
sto direktorja Družine d. o. o.
(takrat je potekal razpis, ob na-
povedanem odhodu dr. Janeza
Grila), pa sem takoj začutil, da
bi v tej vlogi lahko storil kaj do-
brega in smiselnega. V življen-
ju sem vedno deloval na ra-
zličnih področjih, karierno kot
vodstveni delavec, vzporedno
kot pesnik, urednik in publi-
cist, vseskozi kot javni delavec
v Cerkvi in slovenski skupnosti
v Argentini. V tem okviru je bi-
lo vodenje Družine enkratna
in neponovljiva priložnost, da
bi v eni vlogi združil te različne
dejavnosti, ki so do takrat po-
tekale po vzporednih tirnicah:
vodenje pomembne slovenske
medijske, založniške in turi-
stične organizacije, služenje
Cerkvi, pisanje, uredniško in
publicistično dejavnost, delo
za duhovno in intelektualno
rast naroda in družbe. Po
daljšem procesu pogovorov
sem bil januarja 2009 izbran,
septembra istega leta pa sem
“T prevzel delovno mesto, na ka-terem sem še danes.Koliko let ste že direktor ted-
nika Družina in vseh ostalih
izdaj, ki jih je veliko, pravza-
prav vedno več?
Tu sem že devet let, kmalu de-
set. Družina d. o. o. vključuje
tednik Družina, ob njem pa še
vrsto drugih dejavnosti: splet-
ne medije, revijalni program s
14 revijami, knjižni program z
90 novimi naslovi in 30 pona-
tisi na leto, turistično romarski
urad Trud, 6 knjigarn po vsej
Sloveniji, galerijo, grafične sto-
ritve idr.
Nam lahko naštejete vse iz-
daje, ki jih ima vaša medij-
ska hiša? Morda poveste, s
katerimi ste sami začeli?
Družina d. o. o. že desetletja
uspešno izdaja revije Mavrica,
Božje okolje, Cerkev danes,
Communio, Beseda med na-
mi, Jaslice in Cerkveni glasbe-
nik ter skrbi za glasilo Zveze iz-
seljenskih duhovnikov, Naša
luč.
Takoj po prihodu smo zasno-
vali ter tedniku Družina dodali
še mesečni časnik za družbo in
kulturo, Slovenski čas, ki je hi-
tro postal nepogrešljiv in kva-
liteten analitični medij za razu-
mevanje okolja, v katerem živi-
mo. Zanj imamo še načrt na-
daljnjega razvoja, ki ga terja ta
čas.
Temu projektu je sledila serija
novih revij za različne nišne
ciljne skupine. Za poglobitev
molitvenega življenja smo v
Slovenijo pripeljali mednarod-
no molitveno revijo Magnifi-
cat. Za vse, ki cenijo slovenske
praznične navade in mogoče
manj pogosto zahajajo v cer-
kev, smo zasnovali revijo Praz-
nična. Otrokom smo ob Mavri-
ci ponudili še svetopisemsko
revijo Zgodovina božjega ljud-
stva. Z namenom obuditve slo-
venskega zgodovinskega spo-
mina in zdravega narodnega
ponosa smo razvili magazin
SLO – Časi, Kraji, Ljudje. Ob
spoznanju, da naši najstniki,
pred birmo in po njej nimajo
ustrezne revije, ki bi bila v nji-
hovem jeziku vez s Cerkvijo in
krščanskimi vrednotami, smo
si zamislili revijo #Najst. Z na-
menom, da vstopimo v domo-
ve širšega kroga bralcev, smo
razvili križankarsko revijo Ra-
dovednež, ki v svojih člankih
in igrah nevsiljivo vključuje
cerkvene in duhovne vsebine.
Pomembno je poudariti, da so
se na vse te različne projekte
kupci in naročniki hitro pozi-
tivno odzvali in jih finančno
potrdili ter zagotovili njihov
obstoj in nadaljnji razvoj.
V teh letih smo se razvili v knji-
gotržca. Ob prihodu je družba
imela knjigarno na Krekovem
trgu. Z namenom, da gremo
med ljudi, smo pričeli razvoj
novih prodajnih mest oz. pri-
ključitev obstoječih v zavodu
Svetega Stanislava v Šentvidu
pri Ljubljani, v Novem mestu,
Ajdovščini in Postojni ter Mur-
ski Soboti. Te knjigarne morajo
postopoma postati kraji do-
godkov, žarišča za debate in
srečanja. Veliko dogodkov ima-
mo v Ljubljani, ki bi lahko
krožili po vseh teh krajih po
Sloveniji.
Močno smo se lotili tudi digi-
talizacije naših dejavnosti, e-
knjig, razvoja spletnega portala
druzina.si in prisotnosti na so-
cialnih omrežjih. Razširili smo
spletno trgovino s knjigami na
področje nabožnih predmetov
in darilnega programa ter usta-
novili slovenski portal za
krščanski življenjski slog, na-
menjen predvsem tem, ki so
bolj daleč od Cerkve, aleteia.si.
V vprašanju pa ste izpostavili,
naj povem, s kateri-
mi izdajami “sem
sam začel”. Na to
vprašanje moram
odgovoriti, da z no-
beno. Ničesar ni-
sem “sam začel”,
ker enostavno člo-
vek sam ničesar ne
zmore. Za vse to,
kar smo v teh letih
naredili, je zaslužna
predvsem ekipa pre-
danih, srčnih, spo-
sobnih sodelavcev,
brez katerih ne bi
nič uspelo. Žal tu ne
morem vsakogar
imenovati, ker bi
seznam prevzel
dobršen del tega po-
govora, pa še tako bi
se bal, da bi koga iz-
pustil. Trdno pa
drži, da smo vse to
dosegli s talenti in
garanjem mnogih, s
skupnimi močmi
ter s pomočjo Svete-
ga Duha.
Spletni portal ale-
teia.si je izjemno
sveža novost, ki
smo ga v našem tedniku že
predstavili. Kako ste prišli na
idejo, da to začnete?
Mednarodni spletni portal Ale-
teia poznam od samega na-
stanka in vse od začetka me je
“srbelo”, da nekaj takega potre-
bujemo v slovenskem prosto-
ru. To je prvi globalni katoliški
spletni medijski projekt, danes,
po branosti, daleč največji ka-
toliški portal na svetu. Zasno-
van je kot orodje nove evange-
lizacije, s poudarkom na pozi-
tivnem, tako da z navdihi iz
življenja kaže na to, kako lepo,
dobro, smiselno in osrečujoče
je živeti, kot nas Kristus uči.
Slovenski prostor – tudi kato-
liški - potrebuje več evropskega
in mednarodnega povezovan-
ja, več pretoka idej, manj zapi-
ranja vase in svoje lastne pro-
bleme. In vstop v globalno
družino Aleteie se je zdel pri-
meren korak v to smer.
Že od začetka izhajanja Aleteie
smo vzdrževali stike ter raz-
mišljali o primernem trenutku
za zagon slovenske izdaje. Leta
2017 nam je uspelo priti do do-
govora, hkrati pa je Božja pre-
vidnost poskrbela za ustrezne
ljudi, ki so se s projektom poi-
stovetili. In tako je naša izdaja
postala osma izdaja Aleteie na
svetu, slovenščina pa edini
maj hen jezik, ki se je postavil
ob bok angleščini, španščini in
še petim drugim. Presenetljiva
rast branosti, ki dosega rekor-
de, ter nagovarjanje čisto nove
skupine bralcev, ki je s tedni-
kom Družina ne bi dosegli, po-
trjujeta, da se nismo zmotili.
Prepričan sem, da ima družba
Družina, kot ena izmed večjih
slovenskih medijskih in za-
ložniških hiš, pomembno vlo-
go ne samo v Cerkvi, temveč v
celotni slovenski družbi.
Ne more in ne sme se za-
dovoljiti s sicer pomem-
bno vlogo pastoralnega
orodja, temveč mora ime-
ti ambicijo oznanjevanja
ter prodora v širši sloven-
ski kulturni prostor.
Nobena skrivnost ni, da
naročnice in naročniki ti-
skanih medijev pripadajo
skupini starejših, kot tudi ni
skrivnost, da vsem tiskanim
medijem, časnikom, upada
število naročnic in naročni-
kov. A mislite, da je samo
splet, internet, tisti, ki
uničuje danes tiskane časo-
pise?
Tu gre za mešanico izzivov, ni-
kakor ni splet vzrok vseh pro-
blemov. Ko gre za novice, bo
kar držalo, da so brezplačni in-
formacijski viri nadomestili ti-
skane dnevnike. Tu ne vidim
svetle prihodnosti za dnevne
časopise in televizijo. Drugače
pa je s tedniki in mesečniki.
Analiza informacije, kvalitetno
raziskovalno novinarstvo, od-
krivanje vzorcev in poglobljen
razmislek o tem, kar se nam
dogaja, skrbno izbiranje rele-
vantnih informacij v hiperin-
flaciji produkcije nerelevan-
tnih ali celo lažnih novic, je
vse bolj potrebna naloga tedni-
kov in mesečnikov, pa naj izha-
jajo v tiskani ali digitalni obli-
ki. Na koga pa se boste pri tej
vlogi zanesli, če ne na medij,
ki vam je z dolgoletnim delo-
vanjem dokazal, da je intelek-
tualno pošten in zaupanja vre-
den, da stoji na vrednotah, ki
so tudi vaše? Boste tu bolj zau-
pali algoritmu Googla ali Face-
booka ali pa izboru, ki ga za vas
iz krščanske perspektive nare-
di, obrazloži, osmisli in ute-
melji medij, kot je npr.
Družina? Prepričan sem, da
bodo kakovostno novinarstvo
bralci še naprej finančno pod-
pirali. Nevarno pa bi bilo, če bi
se v ljudeh izgubila zavest, da
kvalitetno in neodvisno novi-
narstvo nekaj stane. Tovrstni
mediji žal nimajo nikakršne
možnosti, da bi se preživeli z
oglaševanjem, še posebej ne v
majhni Sloveniji. Odvisnost od
državnih in drugih subvencij
pa lahko sproži refleks samo-
cenzure in izgubo suverenosti.
Starejši vedo, kako je bilo v ko-
munističnem totalitarizmu, ko
je samo podpora bralcev v obli-
ki naročnine omogočala obstoj
relativno samostojnega medi-
ja. Milenijci so se pa rodili v
svetu, kjer naj bi informacija
bila zastonj in na dosegu klika.
A zdaj tudi njim postaja vse
bolj jasno, da nič ni zastonj, da
prihajajo časi drugih
“režimov”, mogoče bolj prikri-
tih, ki negativno, skozi izbore
spletnih iskalnikov in skozi al-
goritme socialnih omrežij, za-
stirajo pogled in vplivajo na
naše razmišljanje. Zato bo v teh
časih za kristjane še bolj nujno
ohraniti medije, ki bodo zane-
sljivo razločevali med re-
sničnim in lažnim, med po-
membnim in nepomembnim.
V svojem uvodniku ste ra-
zložili, kakšni moramo biti
katoliški tiskani mediji in ne
samo tiskani: “... mora ostati
svoboden, da bo sposoben
posredovati resnico.
Pošteno. Sočutno.
Modro. Preudarno.
Resnico o naši prete-
klosti in sedanjosti.
Resnico o vsem ple-
menitem v Cerkvi.
Resnico o stvareh, o
katerih se je potrebno
pokesati in pokoriti.
Resnico, ko je Cerkev
postavljena v slabo
luč, obrekovana ali
slabo razumljena.
Spodbuja naj pogo-
vor z drugače mi-
slečimi in vztrajno
zastavlja ključna
življenjska vprašanja.
Odkriva naj semena
Besede, sledi dobre-
ga, lepega in re-
sničnega, kjerkoli že
so v tej grešni dolini,
v kateri smo tudi mi
sami, saj gre ločnica
med dobrim in zlom
skozi srce vsakega
zemljana”. Mislite, da
nam uspeva?
Ne vem, koliko nam
uspeva, to naj povedo
bralci, poslušalci in
gledalci katoliških medijev,
vem pa, da se zavedamo svoje
vloge in se resnično trudimo.
Verjamem, da gre za proces, v
katerem drug drugega spodbu-
jamo in se v sodelovanju razvi-
jamo. In da se iz napak tudi
učimo.
Kot direktor Družine ste
imeli in imate ogromno or-
ganizacijskega dela, to nam
je jasno že od zunaj. Nam
lahko predstavite, koliko vas
je v uredništvu, koliko pri re-
vijah, knjižnih izdajah, mor-
da tudi pri turistični agenciji
Trud in še čem, vse to nam-
reč spada v vaše delo, ne?
V družbi je trenutno 55 zapo-
slenih, približno tretjina v
uredniških in novinarskih vlo-
gah, tretjina v prodaji, na tere-
nu in v knjigarnah ter tretjina
v turizmu in ostalih splošnih
službah. Poleg teh je na letni
ravni nad 100 različnih zunan-
jih sodelavcev, ki kot prevajal-
ci, kolumnisti, fotografi, ilu-
stratorji, turistični vodniki idr.
projektno sodelujejo z nami.
Če pa dodam še te, ki ustvarijo
ali pripravijo vsaj po en prispe-
vek na leto za kakšno našo pu-
blikacijo ali dejavnost, pa je to
res kar velika skupnost sodelav-
cev.
Živimo v času digitalizacije,
spleta, velikih družbenih
sprememb, živimo v družbi,
v kateri je vloga Cerkve ved-
no bolj potisnjena na rob, a
je istočasno zato vloga Cer-
kve še bolj pomembna in
potrebna. Se znamo kristjani
po vaše dovolj dobro pred-
stavljati v javnosti, tudi z
mediji?
Cerkev je v tem kriznem času
pred dilemo. Prva mamljiva,
vendar po mojem mnenju na-
pačna pot je odmik od sveta in
vztrajanje v vse manjših skup-
nostih v prepričanju, da bo le
tako utrdila življenje po veri.
Nevarnost te poti so zagrenje-
nost in razočaranje, tudi so-
vražnost do sveta, ki se ne me-
ni za Boga in ga zavrača. Druga
pot pa je ostati v svetu, vztrajati
pri evangelizaciji kulture in
družbe. Ljubiti ta grešni svet z
ljubeznijo Boga, ki je zanj po-
slal svojega Sina na križ, da bi
ga odrešil. Pri dialogu s sve-
tom, pri oznanjevanju, pri od-
piranju novih poti komunika-
cije s prevladujočo kulturo in
filozofijo pa imajo katoliški
mediji nenadomestljivo vlogo.
Sami ste gotovo zelo vpeti v
reorganizacijo in preuredi-
tev tednika Družina in vseh
vaših izdaj; nam lahko pove-
ste, katere bodo glavne spre-
membe, in tudi to, zakaj ste
se odločili, da ne boste več
uvodničar, če prav razume-
mo vaše besede?
Uredniška ekipa tednika z od-
govornim urednikom Boštja-
nom Debevcem na čelu že me-
sece vztrajno dela na novi po-
dobi tednika, ki bo javnosti
predstavljena v sredo 30. 1.
2019. Zato prosim za razume-
vanje, saj ne morem nekaj dni
pred predstavitvijo biti preveč
specifičen. Naj bo lepo prese-
nečenje! Lahko pa povem, da
smo, na osnovi obširne stro-
kovne raziskave, ki smo jo iz-
vedli med sedanjimi, nekdan-
jimi in potencialnimi naročni-
ki, razvili smernice, ki bodo v
prihodnjih letih vodilo za na-
daljnje korake pri kakovo-
stnem preskoku tednika in pri-
log. Tu gre za prenovo, s katero
želimo navdušiti dosedanje na-
ročnike, hkrati pa z razširitvijo
tem v svoj krog privabiti nove
bralce srednjih let ter mlajše
družine. Tednik bo celostno
preoblikovan. Opazna spre-
memba bo v prilogah. Pri-
družilo se bo nekaj novih so-
delavcev. Sledila bosta preobli-
kovanje spletnega portala dru-
zina. si in pristop do socialnih
omrežij, da bo Družina medij
z usklajeno tiskano in spletno
izdajo ter prisotnostjo na so-
cialnih omrežjih. Nov pristop
izhaja iz principa, da je vse, kar
se dogaja okoli nas, predmet
obravnave našega poročanja.
Ne samo dogajanje v Cerkvi.
Poklicani smo gledati in
preučevati vse, od mednarod-
ne politike do popularne kul-
ture in športa, skozi oči kristja-
na. Biti moramo še bolj odziv-
ni in aktualni. Še bolj medij
Slovencev doma, v zamejstvu
in v svetu. Oznanjevati, prite-
gniti moramo tudi z lepoto
naše oblike, naših grafik, foto-
grafij in ilustracij. Skrbeti za ka-
kovost in se izogibati senzacio-
nalističnosti. Pisati moramo ja-
sno, spoštljivo, sproščeno in
preprosto, za vse ljudi, z zdra-
vim realizmom ter radostjo
krščanskega upanja. Zagota-
vljati moramo še naprej var-
nost močne razmišljujoče
skupnosti in zanesljivega vira,
ki je in bo trdno katoliški.
Po osmih letih pa mesto pisca
uvodnika skupaj z ostalimi
uvodničarji zapuščam zato, ker
nov koncept tednika ne pred-
videva te rubrike v obliki,
kakršna je danes. Ob tem pa je
osem let kar dolga doba in si
bralci zaslužijo spremembo,
kakšen novi glas pa priložnost,
da pove svoje. Vsekakor pa se
bom verjetno še naprej oglašal
kje drugje, mogoče bom ta raz-
mišljanja zbral v knjižni obliki
ali na spletu.
/ str. 4
Jurij Paljk
  Pogovor / Tone Rode
Vse smo dosegli s skupnimi
močmi in pomočjo Sv. Duha
S 1. STRANI 
Kristjani in družba24. januarja 20194
Prosil bi vas še za misel o po-
vezovanju in sodelovanju vseh
Slovencev v skupni kulturni
prostor, ki ga je vse manj, vsaj
pri nas to opažamo.
Res je, da sem tudi sam večkrat
presenečen, kako osnovno je v
domovini vedenje o dogajanju
ali sploh o obstoju Slovencev v
zamejstvu in po svetu. Kako hitro
je priseljenec druge narodnosti
sprejet kot Slovenec (in prav je ta-
ko), kako pa že sama omemba
kakšnega, denimo, ameriškega
državljana slovenskih korenin iz
okolice Clevelanda, ki mogoče
ne govori slovensko, a čuti s Slo-
venijo, jo redno obiskuje in je
pripravljen zanjo kaj narediti,
težje sprejmemo za svojega.
Kakšna narodna kratkovidnost,
da v tujini živečih pol milijona
Slovencev ne znamo vzeti za svo-
je! Kakšno zapravljanje dragoce-
nega potenciala, gospodarskega,
kulturnega in tudi duhovnega!
Nič drugače ni s Slovenci v za-
mejstvu. Kako malo zgodovin-
skega spomina premoremo, da
npr. Tržiču raje rečemo Monfal-
cone in morda sploh ne vemo,
kaj je v zgodovini Slovencev po-
menilo naše mesto, slovenska,
ne nova, temveč stara, Gorica.
Bojim se, da to ni slučaj in so tu
še vedno na delu raznarodovalne
ideologije, ki jim ni mar za pri-
hodnost slovenskega naroda. Le
tej se moramo upreti
z narodno, državno
in krščansko zave-
stjo. Povezuje pa nas
samo resnično
življenje, ne teoretične rešitve.
Skupno delo, izmenjave, projekti
na kulturnem, gospodarskem in
duhovnem področju, predvsem
pa izobraževanje in vzgoja v tej
zavesti. Tu je Cerkev v preteklosti
igrala pomembno vlogo in jo
igra še danes. Pri vzgoji, informi-
ranju, povezovanju vseh treh Slo-
venij pa lahko še posebno prispe-
vamo katoliški mediji. Zavestno
se moramo odločati za več sode-
lovanja med slovenskimi ustano-
vami doma, v zamejstvu in po
svetu.
Kot človek dveh domovin
nam lahko poveste, kje ste naj-
bolj doma?
“Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj,
tam si, Slovenija”! je zapisal dr.
Marko Kremžar. Rodil sem se v
Buenos Airesu, vendar v “Slove-
niji” slovenske skupnosti v Ar-
gentini. To sem, argentinski Slo-
venec, ki ljubi tako Slovenijo kot
Argentino in rodni Buenos Aires
in je danes z vsem srcem doma v
dragi Komendi, pod vznožjem
Kamniških hribov.
Še tiha želja...
Spoznati, sprejeti in izpolniti
Božjo voljo. Pa da bi, kljub hek-
tičnemu vsakdanu, našel kaj več
časa za pisanje in dokončal novo
pesniško zbirko, morda pa tudi
roman, ki je že leta v nastajanju
in vse bolj na čakanju.
Hvala za pogovor!
Cerkveni in družbeni antislovar (52b)
Ž kot ŽUPNIK 2
  adaljujemo z našim
nekdanjim
župnikom.
Novinarka sprašuje, kakšna
Cerkev bi to bila, kjer bi bilo
zares pomembno to, kar se
dogaja pri sveti maši, niso
pa tako pomembne
osebe, ki pripadajo
Cerkvi. Frings na to
odgovarja, da so
ljudje seveda zelo
pomembni, saj je
sveta evharistija
zanje. Vendar pa
naš pogled ni ravno
pravilno usmerjen,
če od, recimo,
10.000 v skupnosti
pride k nedeljski
sveti maši le 218
oseb. Vsi so
povabljeni in mi
želimo narediti vse
skupaj čim bolj na
nivoju in
namenjeno čim
širšemu krogu, a to
vse manj deluje. To
opazimo, če se
osredotočimo na sveto
evharistijo, ki je po
definiciji v teološkem
smislu središče in vrhunec
vsega. Ko sem bil majhen, je
k maši hodila polovica
katoličanov, ko sem postal
duhovnik četrtina, na moji
zadnji postojanki pa jih ni
hodilo več niti 3 %, mi pa se
še vedno držimo istega
modela. Mislim, da bi
morali poiskati drug model,
ne pa enostavno prestavljati
ta naš poznani model vse
širše in širše, od 3.000 na
10.000, potem na 20.000 in
potem morda še k večjemu
številu prebivalcev.
Obhajanje evharistije je
tisto, ki je vedno središče. V
knjigi nam Frings pravi, da
je sveta maša vedno
izhodišče mojega “biti
kristjan” in treba je paziti,
da to ne postane preveč
zadeva samo neke zunanje
navade. Ko je nekega
izkušenega škofa vprašal, ali
mu lahko da nasvet, mu je
ta dejal: “Obhajajte sveto
mašo vselej z največjo
možno pobožnostjo, nikoli
nam Bog ni bolj blizu kot
pod podobo kruha in vina”.
Zanimivo, da ta škof ni bil
neki konservativec, temveč
ravno obratno, to je bil
Helder Camara. Za našega
duhovnika je tako
evharistija najvišja in
središčna točka, od koder se
potem lahko gre k ljudem.
Jezusova vera
Marsikdo se sprašuje, ali je Jezus sploh vero-
val, ker je bil Božji Sin? Sveti Tomaž in sho-
lastiki, ki so pripisovali Jezusu blaženo gle-
danje, so menili, da Jezusu ni bilo treba ve-
rovati. Kasnejši avtorji so prišli do spoznan-
ja, da je Jezus kot človek imel vero, čeprav
drugačno od nas. Jezus je bil pričevalec ve-
re, je poudaril Ebeling, Mackey ga je imeno-
val človeka korenite vere. Rahner se je po-
globil v psihološko podobo Jezusa kot ver-
nika. Švicarski teolog von Balthasar je pou-
daril, da je treba obravnavati Jezusovo vero
v njegovi svetopisemski izkušnji.
Pojem vere vključuje človeško spoznanje in
izročitev Bogu, v katerega verujemo. Ta
dvojni vidik je predstavil tudi Drugi vati-
kanski koncil. Če se vera začne z izročitvijo,
vključuje tudi določeno spoz-
nanje. Giordano Frosini pravi,
da moremo govoriti o Jezusovi
veri v smislu svetega Pavla, ki
pravi, da na koncu ostanejo le
vera, upanje in ljubezen, naj-
večja med temi je ljubezen.  (1
Kor 13,13) Jezus je poznal
Očeta in mu ni bila potrebna
vera v našem smislu, živel pa je
vero kot predanost Bogu. V tej
veri je sledil Božji volji in hodil
po poti, ki ga je peljala v Jeru-
zalem in na križ, ko se je v naj-
večji zapuščenosti izročil Bogu.
Kljub temi, ki jo je doživljal, je
ohranil notranjo razvidnost, kam mora iti,
kaj narediti, zlasti pa zaupati Bogu do kraja.
O Jezusovi veri govori Pismo Hebrejcem, ko
pravi: “Uprimo oči v Jezusa, začetnika in
dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga
je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in
sedel na desnico Božjega prestola”.  (Heb
12,2) Jezus je spregovoril o pomenu vere
očetu božjastnega sina: “Glede tega 'če mo-
reš' pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje”.
(Mr 9,23) Tu je mišljena vera kot deležnost
pri vsemogočnosti Boga, kot moč, ki more
izprositi čudež ozdravljenja. Jezus je pov-
sem zaupal Očetu, zato je mogel izprositi
čudež ozdravljenja. Pisatelj Pisma Hebrej-
cem spodbuja vernike, da bi imeli takšno
zaupanje v Očeta, kot ga je imel zemeljski
Jezus. On je zgled vere, ker je tudi v na-
jhujši preizkušnji vztrajal v zaupanju Očetu.
Pisatelj ima pred seboj kristjane, ki so bili
že preizkušeni v veri ali pa so prenašali
trpljenje zaradi Kristusa. Povabil jih je, da bi
ob Jezusovem zgledu ostali trdni in zvesti.
Zato jim predstavlja mnoge zglede vere in
zvestobe v Svetem pismu.  (Heb 11, 1-40)
Jezusov zgled pa je posebno zagotovilo, da
bodo ostali zvesti v preizkušnji in zaupali
Bogu. Kot je on prvi med verniki prehodil
pot trpljenja in stopil v svetišče,  (Heb 9,12)
more podpirati še druge na tej poti.
V podobnem duhu moremo razumeti in
sprejeti tudi njegovo molitev. Nasprotniki
so videli v molitvi pomanjkanje Jezusove
božanskosti in zanikali njegov Božji izvor.
Evangelisti pravijo, da se je ponoči umikal v
samoto in se v molitvi pogovarjal z
Očetom. (Lk 6,12-16; Mt 16, 3-19; Jn 17, 9-
24) V tem skrivnostnem odnosu je poslušal
Očeta, ga prosil, se mu zahvaljeval, ga
častil. Tako se je razodel ves odnos njegove
človeškosti do Boga, ki
je bil v pristni izročitvi,
kot se obrača otrok na
svoje starše.
Jezus se je izpraznil od
svoje Božje slave, da je
mogel biti kot človek
napolnjen z ljubeznijo
Boga in se podariti
mnogim bratom.
Čeprav je bil v krhki in
ranljivi človeškosti, je v
sebi zaživel popolno
podaritev in povezavo z
Bogom. Kardinal Ka-
sper pravi, da je vsa na-
daljnja kristologija razlaga in prevod tega,
kar se je zgodilo v Jezusovi sinovski po-
korščini in podaritvi. Kar je živel v skrivno-
sti pred smrtjo, se je pokazalo in razodelo
po veliki moči.
V Jezusovi veri odkrivamo, kako moramo
biti odprti za Boga in njegovo odrešenje.
Potrebno je izpraznjenje od vsega svojega,
od vsake sebičnosti in da bi odprto sprejeli
Božji dar in mu bili pokorni. V tem je ve-
ličina Božje ljubezni, ki se odpira med ljudi,
da bi jih začutila v njihovem veselju in bo-
lečini ter jih pripeljala v sinovski odnos do
Očeta. Pismo Hebrejcem pravi, da čeprav je
bil Jezus Sin, se je iz tega, kar je trpel, učil
pokorščine.  (Heb 5,8) Veroval in upal je v
uresničenje odrešenjskega načrta, ki ga je
videl pred seboj. Ljubezen gre vedno naprej
ter povezuje revščino in bogastvo, moč in
nemoč, sedanjost in prihodnost, vera pa je
zavest, odprtost in moč, ki je ne morejo zlo-
miti še tako huda nasprotovanja in prevrati.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (53) PRIMOŽ KREČIČ
  soboto, 5. januarja
2019, smo se na
tržaškem pokopališču
poslovili od sestre Majde Hri-
bernik. V pokopališki cerkvi
Vstajenja je bila pogrebna
maša ob 11. uri. Somaševalo je
šest duhovnikov. Obredom je
predsedoval msgr. Franc
Vončina. Pogreba se je ude-
ležilo tudi lepo število sorod-
nikov iz Koroške. Msgr. Franc
Vončina je v uvodu svete maše
najprej prikazal navzočim
življenje s. Majde, da smo jo vsi
imeli živo pred očmi. Petje je
vodila s. Karmen Koren, mašni
psalm pa je zapel osnov-
nošolec Luka Biancuzzi. Sestra
Gabrijela Koncilja se je po zbra-
ni in doživeti sveti maši poslo-
vila od pokojne v imenu vseh
sester. Sestri Majdi se je zahva-
lila za njeno požrtvovalno in
molitveno redovno življenje.
Izjavila je, da se je s smrtjo so-
sestre spet zmanjšalo število se-
ster v tržaški provinci Šolskih
sester sv. Petra in Pavla. Prosila
je vse, naj goreče molimo za
nove duhovne poklice.
Sestra Majda se je rodila 30.
septembra 1931 pri Boštjanu v
Tucah, občina Žrelec na Ko-
roškem, očetu Jerneju in mate-
ri Kristini, rojeni Pisjak.
Krščena je bila 3. oktobra iste-
ga leta in dobila ime Marija. V
družini je bilo 8 otrok. Marija
je bila drugi otrok.
Ljudsko šolo je obiskovala na
Radišah. Že v rani mladosti je
morala krepko prijeti za delo
ter pomagati staršem na polju
in v gospodinjstvu. V aprilu
1942 je bila Boštjanova
družina izseljena. Najprej so
bili v taborišču Frauenaurach,
nato pa v taborišču Hesselberg.
Najmlajši otrok, Anica, je bila
takrat komaj pol leta stara. Nje-
V na mati Kristina je povedala,do je otroci v taborišču nikoliniso prosili za košček kruha,
ker so že razumeli, da ga sama
nima.
Po vrnitvi na opustošeno in ra-
zropano domačijo so morali
vsi pridno pomagati, da so ure-
dili Boštjanovo domačijo in ta-
ko poskrbeli za vsakdanji kruh.
Kot mnogo koroških deklet je
tudi s. Majda obiskovala go-
spodinjsko šolo v Št. Petru ter
tu 3. 11. 1950 vstopila v kandi-
daturo Kongregacije šolskih se-
ster sv. Frančiška Kristusa Kral-
ja.
8. marca 1953 je vstopila v po-
stulaturo v Rimu na ul. dei Col-
li 10, preoblečena pa je bila v
Grottaferrati 8. sept. 1953.
Večne zaobljube je izrekla v Ri-
mu na Farnesini 9. sept. 1957.
Sestra Majda je vse svoje redov-
no življenje preživela v tržaški
provinci šolskih sester. Rada pa
se je ob počitnicah vračala k
svojcem na sončne Radiše.
Bila je vestna, delavna in mo-
litvena redovnica, izvrstna ku-
harica in se v tej stroki stalno
izpopolnjevala. Imela je službo
odgovorne kuharice v skoraj
vseh redovnih skupnostih. Več
let je kuhala v Marijanišču na
Občinah in v okoliških vaseh
na Tržaškem in Goriškem vo-
dila veliko večernih kuharskih
tečajev.
Z letom 2013 se je njeno zdrav-
je začelo vidno krhati, tako da
je ostala v kuhinji samo za po-
moč in nasvete. Nesebično je
rada svoja kuharska izkustva
posredovala sosestram. Od leta
2016 pa ji je tudi vid močno
opešal in je ostala v pomoč pri
vratih in telefonu. Vendar pa
je, kljub svoji onemoglosti, ve-
liko časa preživela v kapeli in
molila rožni venec za rožnim
vencem, zlasti še zadnje leto,
ko skoraj ni videla več.
Treba je tudi povedati, da sestra
Majda ni imela trdnega spanja,
in to od taboriščnih let naprej.
Veliko je trpela zaradi nepre-
spanih noči.
Po srcu je bila velikodušna in
je zelo rada posredovala svoje
kuharske umetnosti drugim.
Bila je tudi spretna in iznajdlji-
va pri ročnih delih in je pri tem
marsikoga razveselila.
Z molitvijo in zanimanjem je
ves čas svojega redovnega
življenja spremljala vse ožje so-
rodnike, nikoli ni pozabila na
kakšen god, Božič, materinski
dan. Zadnje mesece so ji tudi
telesne moči popustile in 24.
decembra, na božično vigilijo,
ji je g. Tomaž Kunaver podelil
bolniško maziljenje, ki ga je za-
vestno in pobožno prejela. Na-
to so jo z rešilcem odpeljali v
bolnišnico na Katinaro, kjer je
v Gospodu umrla 1. januarja
2019.
Hvala, Gospod, za sestro Maj-
do, ki si nam jo podaril, da je
po Tvoji dobroti napravila mar-
sikaj dobrega v blagor naše slo-
venske, krščanske skupnosti.
s. M. Gabrijela Koncilja
Šolske sestre v Trstu žalujejo
K Bogu je odšla sestra Majda
(Marija) Hribernig
Tu se potem postavi
vprašanje razmerja med
duhovščino in verniki, med
kleriki in laiki, ki je postalo
kar precej kritično. Gre
predvsem za odgovornost,
pravi, ne pa da mora za vse
poskrbeti duhovnik sam,
pač po tistem
klerikalističnem modelu, ki
je v glavah ljudi. To pomeni,
da bi morala biti na
določenih ljudeh v župniji v
nekih zadevah
resnična
odgovornost,
takšna, da potem
oni odgovarjajo
tudi za posledice,
dobre ali slabe. Kot
pravi zdajšnji
papež, je seveda
pomembna tudi
vloga duhovnika, a
odločilna je vloga
svetega krsta. Toda,
nič ne bi
pomagalo, če bi
dali vernim večjo
vlogo, vendar bi
ohranili ta model,
kakor ga imamo.
Frings je prepričan,
da je zdaj treba,
nasprotno,
pritisniti tipko “reset” in
začeti z ničle. Vprašati se
moramo, kaj je bistveno,
naše izročilo, kje je začetna
točka, potem pa vse skupaj
delati s tistimi, ki
sodelujejo.
Andrej Vončina
Giordano Frosini
S 3. strani
Vse smo ...
Kristjani in družba 24. januarja 2019 5
  Pogovor / Kardinal Pietro Parolin
Velike sanje ...
S 1. STRANI 
  sva se ob kavi z Maurom
dan kasneje dogovorila, da
bo on vseeno v imenu ted-
nika Voce Isontina in našega ted-
nika Novi glas poizkusil z inter-
vjujem; večkrat gre namreč v Rim
in Vatikan, ker je generalni tajnik
Italijanske zveze katoliških tedni-
kov FISC, katere član smo tudi mi
z našim Novim glasom.
Prijatelju in kolegi Mauru Ungaru
se zahvaljujem, še posebej pa kar-
dinalu Parolinu, ki je dokazal, da
so veliki možje veliki zato, ker se
zavedajo, da v Cerkvi ni velikih in
malih, ampak smo vsi enaki pred
Božjim obličjem. Med prevajan-
jem intervjuja, ki je seveda nastal
v italijanskem jeziku, sem spoz-
nal, da je kardinal Parolin mož
besede in Besede, da stoji za svo-
jimi besedami in se pri tem opira
na Boga.
Intervju izhaja istočasno v itali-
janskem jeziku v tedniku Voce
Isontina in v slovenskem v našem
Novem glasu, prav to sodelovanje
je namreč kardinala Parolina v
Ogleju najbolj zanimalo.
Jurij Paljk
Eminenca, lansko leto je bila v
oktobru škofovska sinoda, ki je
bila namenjena mladim. Do-
taknile so se nas besede papeža
Frančiška med sklepno slove-
snostjo, ko je prosil mlade od-
puščanja, ker jih Cerkev ni zna-
la poslušati. Kaj lahko stori da-
nes Cerkev, da bo znala znova
prisluhniti mladim, kako jim
lahko pomaga (rabim izraze
papeža Frančiška, ki jih je izre-
kel pretekli mesec v Rimu na
kraju Circus Maximus), da bo-
do lahko uresničili “sanje” in
premagali svoje “strahove”?
Cerkev računa na mlade, vedno
je to delala in tako bo tudi v pri-
hodnje. Dovolj je, da pomislite,
koliko je v zgodovini Cerkve vse
do današnjih dni mladih svetnic
in svetnikov. Vprašanje bi lahko
obrnili, ker je zelo pomembno,
preden karkoli zahtevamo ali
pričakujemo od mladih, da se
vprašamo, kaj mladi pravzaprav
pričakujejo od Cerkve. Med pri-
pravami na sinodo so mladi na
veliko načinov povedali, da od
Cerkve pričakujejo doslednost,
transparentnost, poštenje, avten-
tičnost. Povedano z eno besedo:
od Cerkve pričakujejo redno sve-
tost, ne izredne, ampak trdno in
živo. Cerkev torej, ki skupaj z nji-
mi obrača pogled h Gospodu Je-
zusu, da Jezus postane sopotnik
na varnem in zvestem potovanju
vsakega bitja. Samo v primeru, da
začnemo iz našega duhovnega,
pastoralnega in misijonskega
spreobrnjenja, lahko prosimo za
kakšno stvar mlade. V bistvu
sprašujemo samo tisto, kar mora-
mo njim dati: navdušenje, zau-
panje, sodelovanje, ustvarjalnost,
samostojnost in upanje. S tem, da
hodimo za Kristusom skupaj z
mladimi, lahko postanemo “mla-
dost sveta”, kot nas opominja
sporočilo II. vatikanskega koncila
mladim.
Sanje in strahovi so del človeške-
ga izkustva, včasih se celo sanje
spremenijo v moro, kot je pove-
dal papež Frančišek med molitvi-
jo med bedenjem v kraju Circus
Maximus avgusta leta 2018: “Ve-
like sanje potrebujejo Boga, da ne
postanejo prividi ali delirij vse-
mogočnosti”. Od Abrahamovega
primera dalje so najboljše sanje ti-
ste, ki jih navdihuje Bog v našem
življenju in ustvarjajo povezave
med generacijami. Ni naključje,
da je ena ponavljajočih se tematik
A sedanjega pontifikata prerokbaJoela 3,1: “Vaši starčki bodo san-jali sanje, vaši mladeniči bodo
gledali videnja”. Prav zato je treba
ponovno vzpostaviti in ojačiti
človeške odnose na vseh ravneh.
Samo skupaj se lahko sanje Boga
in človeka uresničijo.
Eminenca, ko se je sveti oče
Frančišek 7. julija lani v Bariju
srečal s poglavarji Cerkva in
skupnosti Bližnjega vzhoda,
se je zavzel za konkretno za-
vezo za mir med verujočimi
tega območja, navedel je
Kajnove besede: “Sem mar
jaz varuh svojega brata”?, ki
jih je izrekel tudi 13. septem-
bra 2014 v Redipulji na ko-
stnici, ko je daroval bogo-
služje ob 100. obletnici
začetka prve svetovne vojne.
V današnjem času, ki ga oz-
načujejo populizmi, kakšno
vlogo morajo imeti Cerkve,
da se, spet bom uporabil pa-
peževe besede, ki jih je izre-
kel v Redipulji, da preidemo
od “kaj me sploh to zani-
ma”? do joka “pokvarjenega
srca” zaradi bolečine za vse-
mi žrtvami vojn, katerega se
je, kot kaže, izgubilo za ved-
no?
Mednarodno stanje in še pose-
bej stanje na Bližnjem vzhodu ni-
sta nič kaj vzpodbudni. Papež
Frančišek že dolgo s posrečenim
izrazom govori o tretji svetovni
vojni po koščkih. Zdi se mi, da
smo priča porastu konfliktnih
stanj na vseh področjih. In vse to
zahteva od nas, da se predvsem
preneha nasilje, kajti vojna kliče
vojno, nasilje kliče nasilje. Dialog
in pogajanja so orodja, ki odpira-
jo pot k medsebojnemu spošto-
vanju in zaupanju in pomagajo
vzpostaviti poti, ki vodijo k spravi.
O tem je spregovoril ponovno pa-
pež Frančišek, ko je 7. januarja le-
tos nagovoril diplomatski zbor v
Vatikanu in se je v svojem nago-
voru oprl na poseg sv. Pavla VI. v
Združenih narodih leta 1965: biti
pozoren in občutljiv poslušalec
človeških problematik, z iskreno
in ponižno željo postaviti se v
službo dobrega vsakega človeške-
ga bitja.
Da se povrnem k srečanju v Bariju
z raznimi patriarhi in verskimi vo-
ditelji z Bližnjega vzhoda: papež
je ostro obsodil vojno. Ponovno
je poudaril, da ne bodo privedli
do miru zidovi in nasilna dejanja,
ampak le stvarna volja do po-
slušanja in pogovora. Pravzaprav
se vojna, ki je hčerka revščine,
premaga predvsem z odpravo
revščine, samo v primeru, da se
poskrbi, da nikomur ne manjkajo
kruh in delo ter dostojanstvo. Da
pa se do tega pride, je potrebno,
da se tisti, ki ima v rokah moč in
oblast, postavi končno in
odločno v službo miru in ne la-
stnih interesov. Na tem mestu
lahko izpostavim koristne pove-
zave s papeževo poslanico ob 52.
Svetovnem dnevu miru, ki smo
ga obhajali ob začetku leta in ima
naslov Dobra politika je v službi
miru.
Če ostaneva pri srečanju v Ba-
riju, povejva, da je tam papež
Frančišek spomnil, da se v tre-
nutku, “ko se dvigne roke v
znamenje molitve proti nebu,
ponudi roke bratu, ne da bi se
pri tem iskalo lasten interes...
in takrat zagori in zasveti Duh
enotnosti in miru”. So v sedan-
jem trenutku, ko je prisotnost
kristjanov v deželah Svetega pi-
sma dramatično zmanjšana,
njihove Cerkve še sposobne
odigrati vlogo graditelja miru
in prenehanja konfliktov?
Da, kristjani so vedno imeli vlogo
pri iskanju ravnovesja in pogajanj
v družbah na Bližnjem vzhodu.
Čeprav se njihovo število danes
zmanjšuje, lahko še vedno opra-
vljajo pomembno nalogo. Kako
pomembne besede je povedal
sveti Janez Pavel II., ko je govoril
o Libanonu, ko ga je označil za
državo, ki je lahko “sporočilo”,
sporočilo o sožitju, sobivanju,
medsebojnem spoštovanju, sode-
lovanju! Po drugi strani pa po-
vem, da dramatično zmanjšanje
števila kristjanov na Bližnjem
vzhodu zaradi vojn in širjenja ra-
dikalnih islamističnih ideologij
zelo skrbi Sveti sedež, kot bi to
moralo skrbeti vsakogar, ki mu je
pri srcu prihodnost tega območja
in celotnega človeštva. S svojim
nedavnim obiskom Irana med
božičnimi prazniki sem hotel iz-
kazati bližino in naklonjenost
svetega očeta tistim skupnostim,
ki so tako hudo preizkušane. To
so bili trenutki vere, cerkvenega
občestva in neopisljivega veselja,
ki ga nosim v srcu kot veliko da-
rilo, ki mi ga je Gospod hotel sto-
riti! Moja prisotnost je želela biti
tudi spodbuda za vrnitev v dežele
in vasi izvora. To se danes dogaja,
vsaj delno, v Ninivski ravnini. To
pa je realno mogoče doseči, le če
bodo vsi, ki imajo vloge in odgo-
vornosti, prispevali k ustvarjanju
potrebnih pogojev varnosti in do-
stojnega življenja. Po drugi strani
pa kristjani ne želijo biti nič dru-
gega kot polnopravni državljani
svojih držav in dejavno prispevati
k njihovemu duhovnemu in ma-
terialnemu napredku.
Eminenca, ob koncu lanskega
junija ste obiskali nekatere
države na Balkanu, kot sta Srbi-
ja in Črna gora, ki si prizadeva-
ta za vstop v Evropsko unijo.
Kaj lahko doprinesejo balkan-
ske države Evropski uniji v pri-
hodnje?
Sveti sedež s posebno pozorno-
stjo gleda na globalno realnost
Zahodnega Balkana in v tem smi-
slu sledi tudi procesu vključevan-
ja v Evropsko unijo. Menim, da
lahko sprejem držav Zahodnega
Balkana v veliko evropsko
družino predstavlja veliko pri-
ložnost za mir in razvoj za celotno
regijo, ter je lahko pomoč pri za-
piranju poglavja o delitvah, ki so
označevale devetdeseta leta
prejšnjega stoletja. Nekatere bal-
kanske države so znotraj njih na-
redile pomembno pot do sestave,
v harmoniji etničnih, političnih
in verskih razlik itd., ki jih oz-
načujejo. Drugi se morajo trdneje
odločiti za to pot, da ne bi pona-
vljali tragičnih napak iz preteklo-
sti. Upam, da bodo države Balka-
na poleg tega, da pričakujejo ko-
risti od integracije v Evropsko uni-
jo, lahko ponudile konkreten pri-
spevek za izgradnjo te “enotnosti
v raznolikosti”, ki predstavlja njen
moto.
Razprava o vključevanju Balka-
na v Evropsko unijo poteka, ko
se zdi, da delitve med državami
stare celine dvomijo o obstoju
same unije. Kako lahko damo
nov zagon in življenje ideji o
združeni Evropi, ki so si jo pre-
roško želeli državniki, kot so bi-
li Adenauer, De Gasperi, Schu-
man...?
Proces pristopa Zahod-
nega Balkana poteka v
zelo posebnem trenut-
ku v zgodovini Evropske
unije, ki ga zaznamujejo
težka pogajanja glede iz-
stopa Združenega kral-
jestva in težnja nekate-
rih držav, da vzpostavijo
dialektiko nasprotovan-
ja z institucijami evrop-
ske skupnosti in se tako
“odmaknejo” od doslej
neprekinjenega iskanja
skupnega konsenza, ki
je doslej razlikoval unijo
od drugih. Ta način rav-
nanja vsekakor podpira
zaznavanje državljanov
o oddaljeni Evropi, ki da
je pogosto neobčutljiva,
pretirano invazivna
pred potrebami posa-
meznih narodov. Papež
Frančišek je večkrat poudaril, da
je za to, da bi dali novo spodbudo
Evropi, potrebno, da se človek in
njegove življenjske povezave s
skupnostjo ponovno postavijo v
središče. Evropa, ki je preveč obre-
menjena z gospodarskimi in fi-
nančnimi vprašanji ali ki samo
obravnava pomembno vprašanje,
kot so migracije izključno v šte-
vilčnem smislu, se bo znašla v
težavah. Adenauer, De Gasperi in
Schuman so bili ljudje, ki so poli-
tiko obravnavali kot obliko lju-
bezni, lahko rečemo
kot “umetnost”
služenja za skupno
dobro. Eden od pro-
blemov našega časa
je “deficit - priman-
jkljaj” politike, ki
smo ji priča - in tu-
kaj se vrnemo k spo-
ročilu zadnjega Sve-
tovnega dneva miru
- ki ga nekako zapol-
ni presežek birokra-
tizacije, ki odvrača
državljane od insti-
tucij ali od stalnega
medsebojnega ob-
toževanja, ki gotovo
ne gradi. Zato si je
treba prizadevati za usposabljanje
ljudi, ki se bodo posvečali politiki
v najvišjem pomenu te besede.
Ljudi s trdnim kulturnim ozad-
jem, ki želijo spodbujati celostno
promocijo človeka in ki resnično
skrbijo za služenje skupnemu do-
bremu.
Eden od izrazov, ki jih je v zad-
njih mesecih uporabljal sveti
oče, je bil “brezbrižnost”. Pa-
pež Frančišek je večkrat govoril
o “globalizaciji brezbrižnosti”,
še posebej, ko se je govorilo o
temi, kot so migracije. Vi sami,
ko ste bili na plenarnem zase-
danju Mednarodne katoliške
komisije za migracije lani mar-
ca, ste izpostavili pomen priza-
devanja za ustvarjanje pozitiv-
ne vizije migracij. Kako doseči
ta rezultat, ko se zdi, da naša
družba hodi prav v nasprotno
smer?
Da bi se ustrezno soočili z
vprašanjem migracij, moramo
spoštovati njihovo kompleksnost,
ne smemo verjeti, da ta pojav lah-
ko razumemo s površnimi anali-
zami, ali si predstavljati, da je mo-
goče najti ustrezne rešitve z upo-
rabo preprostih receptov iz nekaj
sestavin in takoj na voljo. Migra-
cije so posledica neravnovesij, ki
so prisotna tako v družbah, iz ka-
terih odhajajo migranti, kot v ti-
stih, ki so poklicane, da jih sprej-
mejo. Kjer obstaja vojno stanje ali
endemična gverila, kjer trpijo za
skrajno revščino ali kjer se najbolj
teptajo temeljne pravice, je ne-
predstavljivo, da ne bi prišlo do
migracijskih pojavov. Po drugi
strani pa se mora Evropa na pri-
mer soočiti s hudo “demografsko
zimo”, ki je prisotna zaradi ra-
zličnih razlogov. V Evropi, kjer so
neprimerno boljše in stabilnejše
življenjske razmere v primerjavi z
državami, ki sem jih omenil prej,
pa je prišlo do pesimističnega do-
jemanja prihodnosti, kar je prive-
dlo do določenega preobrata le-
stvice prednostnih nalog, raje
“vlagamo” čas, energijo in vire
kot prednostno nalogo v stvari, ki
jih je mogoče takoj uporabiti, kot
da bi investirali v prihodnost, v
novo življenje, ki se rodi in zahte-
va ljubezen, skrb, predanost in
žrtvovanje. Kot da je strah postal
močnejši od upanja in se zato ne
zavzemamo dovolj za velika po-
tovanja življenja: za novo varno
družino, za otroka, za služenje
državi, ki ga odlikujejo vnema,
smisel za dolžnost, pogum in od-
govornost. Obzorje namesto tega
napolnijo predvsem manjša po-
tovanja: tista, ki jih lahko naredi-
mo z letalom ali računalnikom.
Migranti nam pomagajo preobli-
kovati naše prednostne lestvice.
Spodbujajo nas, da se srečamo z
različnimi življenjskimi slogi in
kulturami, ki nas postavljajo pod
vprašaj in nas opozarjajo, da lah-
ko imamo veliko manj stvari in
sredstev, kot jih imamo, in hkrati
ohranimo upanje v prihodnost.
Velikokrat - pa čeprav tega
nočemo priznati - v družbah, ki
so bogatejše, ki imajo več sredstev
na razpolago, se obnašamo, raz-
mišljamo, govorimo in ravnamo,
kot da ni več prostora za upanje.
Zato nas migranti postavljajo
pred ogledalo. Ali smo sposobni
sočutja in solidarnosti z drugim,
ki je v težavah? Ali smo sposobni
zaupati Gospodu in ne zahtevati,
da nadzorujemo vse, preden se
darujemo drugemu, družbi, Kri-
stusu? Ali smo se sposobni zahva-
liti Bogu, da sami nismo v razme-
rah, da bi se morali izseliti, oditi
v svet, kot so morale to storiti pre-
tekle generacije?
Varnost državljanov in potrebe
tistih, ki bežijo pred nevarnimi
razmerami, se zdijo nezdružlji-
ve: kakšne poti mora politika
ubrati, da bi ti dve potrebi lah-
ko našli skupno pot?
Politika ima težko nalogo, da
identificira in izvaja uravno-
težene rešitve za vprašanja, ki so,
kot sem že omenil, zapletena.
Kvantitativna razsežnost pojava
migracij je takšna, da si nobena
država ne more predstavljati, da
bi jih lahko reševala sama. Potre-
bujemo inteligentno sodelovanje
za varnost vseh, priseljencev, ki
jih sprejemamo, in držav, ki jih
sprejemajo. Ni potrebno, da
sprožimo spiralo strahu ali da
podcenjujemo obseg težav. Na-
mesto tega se moramo osredo-
točiti na odgovornost vseh, na to,
da morajo vsi razumeti, da je osa-
mitev samega sebe z dvigom ne-
premostljivih ovir ali sprejeman-
jem migrantov, ne da bi naredili
usklajene in učinkovite politike
vključevanja zanje, zelo zgrešen
način delovanja. Politika ima na-
logo in čast, da ureja težave, ne pa
da pri tem širi strahove, ki posta-
jajo vir sovraštva in nasilja, in to
mora početi tako, da se ne odpove
soočanju z vsemi posledicami mi-
gracijskega pojava.
Eminenca, zadnje vprašanje.
Med sveto mašo v parku Phoe-
nix v Dublinu ob Svetovnem
srečanju družin je papež
Frančišek želel prositi od-
puščanja zaradi spolnih zlorab,
ki so jih zakrivili ali pa so o njih
molčali ženske in moški člani
Cerkve, “da se ne bi nikoli več
ponovila taka dejanja in da bi
bilo zadoščeno pravici”. Sta-
lišče svetega očeta v zvezi s tem
je bilo vedno jasno izraženo v
njegovi zavezanosti iskanju re-
snice. Kljub temu se zdi, da žel-
ja po “škandalu” nekaterih
okolij - tudi znotraj Cerkve -
poskuša na vsak način ovirati
to pot. Kako sveti oče živi te tre-
nutke? Kako pomagati verni-
kom premagati zmedenost in
zgroženost zaradi takšnih de-
janj?
Pojav zlorab povzroča le grenko-
bo in bolečino. Vso Cerkev kliče
h globokemu razmisleku, da se
stori vse, da bi se to zlo za vedno
izkoreninilo in da bi se tam, kjer
bi se še pojavila taka zla dejanja,
nihče ne bi izognil primarni
dolžnosti do zaščite žrtev. Sveti
oče je izvedel vrsto konkretnih
ukrepov, katerih cilj je zagotoviti,
da v Cerkvi ni prostora za tiste zlo-
rabe moči in vesti, s katerimi so
bile omogočene, v okviru “du-
hovnega prepada” tudi spolne
zlorabe. Naslednje
srečanje predsednikov
Škofovskih konferenc v
Rimu konec februarja
letos bo odražalo to za-
vezanost k ustvarjanju
varnega okolja za mla-
doletnike in ranljive lju-
di. To dejanje papeža je
treba spremljati z molit-
vijo in hkrati ne dovoli-
ti, da bi nas prevzel
obup. Velika večina du-
hovnikov, škofov in pa-
storalnih delavcev dela
svoje delo z nesebično-
stjo, ne da bi se branili
naporov in se izogibali
žrtvovanju. Zelo slabo
bi bilo, če bi nas navzočnost zla,
čeprav grozna, kot so te zlorabe,
odvrnila od vsakodnevnega, tihe-
ga in stalnega pričevanja o ljubez-
ni in pravičnosti, ki jo izkazuje to-
liko moških in žensk Cerkve. Več
kot le dolžnost je, da se z vsemi
razpoložljivimi sredstvi borimo
proti zlu, začenši s posebno po-
zornostjo, ki jo moramo posvetiti
vzgoji duhovščine, vendar ne
smemo dati vtisa, da obstaja sa-
mo zlo, patološko, ne smemo dati
vtisa, kot da zlo vse prežema. Ve-
drina svetega očeta pri obravna-
vanju te trpeče in boleče re-
sničnosti - vir tolike grenkobe v
vseh nas - izhaja iz tega zavedanja
in prepričanja, da zlo ne bo pre-
vladalo in da Sveti Duh nikdar ne
preneha pomagati Cerkvi. Njego-
va vedrina, kljub temnim obla-
kom, izhaja iz dejstva, da popol-
noma zaupa, da bo z zavezano-
stjo, premišljevanjem in molitva-
mi vseh nas, predvsem pa s po-
močjo Boga, tudi to žalostno po-
glavje imelo svoj pravi epilog.
Njegova vedrina prihaja iz vere.
Goriška24. januarja 20196
Srečanje pod lipami / 60 let ZSKP
Delamo za skupnost!
  rvo Srečanje pod lipami v
letu 2019 sta Kulturni cen-
ter Lojze Bratuž in Krožek
Anton Gregorčič posvetila 60.
obletnici Zveze slovenske kato-
liške prosvete. Z Matjažem Pin-
tarjem, ki je moderiral večer z
naslovom S spominom nazaj in
s pogledom naprej, so se pogo-
varjali predsednica ZSKP Franca
Padovan, odbornica mlajše ge-
neracije Karen Ulian, častni
predsednik Damjan Paulin, pod-
predsednik Miloš Čotar in Hila-
rij Lavrenčič, ki nad 30 let snuje
velike glasbene dogodke po na-
ročilu zveze. Za to priložnost so
se v komorni dvorani KCLB zbra-
li predstavniki in člani ZSKP, go-
stje iz Trsta in Ljubljane. Poseb-
no razveseljivo je bilo videti ve-
liko mladih obrazov, v prvi vrsti
pa Andreja Kosiča in Hadrijana
Corsija, dva izmed predsednikov
treh društev - iz Gorice, Pevme
in Števerjana -, ki so v nedeljo,
11. januarja 1959, ustanovili
ZSKP. Občinstvo je lahko slišalo
marsikatero anekdoto izpred
šestih desetletij, pa tudi sintezo
opravljenega dela in smernice,
ki vodijo goriško krovno kultur-
no organizacijo v prihodnost.
Paulin je šel s spomini v čas Za-
vezniške vojaške uprave, ki je bi-
la dokaj naklonjena slovenski
narodni skupnosti. Takrat smo
dobili slovenske šole, zavezniki
so obnovili vse šole, ki smo jih
na Goriškem imeli pred prvo
vojno. Dobili smo slovenski ra-
dio v Trstu. Niso bili nasprotni,
da bi Slovenci organizirali kul-
turne prireditve. “V tistih letih
smo imeli velike manifestacije
P
tudi v gledališču Verdi”. Ko je le-
ta 1947 nastopila Italija, smo
našo kulturno prisotnost sicer
ohranili, čeprav ne brez težav.
Začela sta izhajati Slovenski Pri-
morec in revija Pastirček. Kuplje-
na je bila stav-
ba na Placuti,
kjer je bila
naša prva dvo-
rana, kjer je
tudi potekala
prva Cecilijan-
ka. Začelo se
je resnejše kul-
turno delo, ki
so ga razgibale
velike osebno-
sti, med kate-
rimi zlasti
prof. Mirko Fi-
lej. Vedno bolj
je bilo občutiti
potrebo po
večjih prosto-
rih. Finančna
sredstva so iz
Jugoslavije od leta 1945 dalje
prejemale samo levo usmerjene
kulturne, politične, gospodarske
in druge ustanove. Naša vaška
društva so v glavnem izhajala iz
pevskih zborov, predvsem cer-
kvenih. Do ZSKP je prišlo, da bi
bolje koordinirali, povezovali in
načrtovali delovanje društev, ki
je bilo precej razpršeno. Velike
zaslug ima prof. Filej, ki je posta-
vil na noge veliko pobud, ki so
žive še danes. S Katoliškim do-
mom se je članstvo zveze še
okrepilo.
Franca Padovan je povedala, da
se je v 15 letih njenega predse-
dovanja že “marsikaj spremenilo
in tudi zakompliciralo”. Veliko
je novih predpisov, ki jim ni lah-
ko biti kos in zaradi katerih mo-
rajo biti “vsak dan na terenu”.
Za pomoč je hvaležna dejavnim
članom odbora in sodelavcem v
uradu. “Zveza smo vsi mi, ki jo
gradimo”. Pred nekaj leti so
sprejeli nekaj društev iz Videm-
ske, kar je “velik izziv”, “dodana
vrednost, dodano bogastvo”.
Upala je v neko deželno zvezo,
“a zanjo bodo časi morda bolj
zreli v prihodnje”. Spričo novih
reform postaja upravljanje
društev vedno težje, zato je spod-
budna navzočnost mladih:
“Mladim so kultura, slovenska
beseda in njena ohranitev na
Goriškem še pri srcu. Smo na
pravi poti”! Potrebnih je veliko
energij, in vendar
s prostovoljnim
delom ter z vztraj-
nostjo naše gleda-
liške oz. zborovske
skupine dosegajo
tudi odlične rezul-
tate. “Mladi imajo nove ideje,
pripravljena sem jih sprejeti”, si-
cer pa morajo v vsaki skupnosti
biti mladi in tudi manj mladi.
“Skupaj bomo načrtovali naše
prihodnje delovanje”.
Podpredsednik ZSKP Miloš
  Abonma Mali polžek
Topla, prisrčna zgodba
o solidarnosti
GORIŠKI VRTILJAK 
  rav v predbožičnem času,
ko skušamo vsi biti boljši
in bolj dovzetni za druge,
predvsem za potrebne, so najm-
lajši obiskovalci Goriškega vrtil-
jaka, abonenti Malega polžka,
doživeli zelo toplo, prisrčno pra-
vljico o solidarnosti, ki ima ve-
liko povedati tudi odraslim. V
ponedeljek, 17. decembra 2018,
se je dobri pravljični sok razlil
po veliki dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž, v kateri so
se na dveh ponovitvah zbrali
malčki iz vrtcev ter prvo in dru-
gošolci Večstopenjskih šol go-
riškega in doberdobskega ravna-
teljstva. Njim se je, kot vselej,
pridružila še skupinica triletnih
otrok slovenskih občinskih jasli
Tika taka iz ul. Rocca v Gorici.
Njihove vzgojiteljice so namreč
v dejavnosti vključile tudi obisk
gledališča. Ti mali cicibančki so
izredno pridni. Tudi tokrat so
mirno in zvedavo spremljali
odrsko dogajanje. Goriški vrtil-
jak, ki ga 22. leto prireja Kultur-
ni center Lojze Bratuž, ob pod-
pori Dežele FJK in Urada Vlade
RS za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter v sodelovanju s SNG
Nova Gorica in Pastirčkom, je
imel v gosteh Prešernovo gleda-
lišče Kranj. Kranjsko gledališče
je vedno zelo pozorno do najm-
lajših gledalcev in je zanje ustva-
rilo že ničkoliko odličnih pred-
stav. Med te gotovo spada tudi
najnovejša Kdo je Vidku napra-
vil srajčico. Pravljico, ki jo je
Fran Levstik za otroke napisal
pred 140 leti, je dramatiziral Bo-
ris A. Novak. Po njej je bila 1984
posneta istoimenska radijska
P igra za otroke, nekaj let kasnejepa še TV muzikal za otroke Zdra-vilo za strah (1988). Režijo kran-
jske predstave, prežete s toplim
občutkom solidarnosti in po-
zornosti do vseh bitij, ki živijo
na tej zemlji, je podpisala Katja
Pegan, prava mojstrica v nago-
varjanju najmlajših. V drama-
turški obdelavi Marinke Poštrak
je predstava doživela odrski krst
7. septembra 2018. Uprizoritev
prikazuje, kako so bili včasih
otroci, čeprav revni in se jim
sploh ni sanjalo o vseh dobro-
tah, ki jih mimogre-
de uživajo njihovi
današnji vrstniki,
bolj solidarni in v
stiski bolj pripravlje-
ni pomagati drug
drugemu. Pra-
vljična zgodba opo-
zarja na to, da bi bil
svet boljši in ljudje
v njem srečnejši, če
bi nas v življenju vo-
dil občutek za dru-
ge, če bi bili solidar-
ni z drugimi in če bi
pomagali sočlove-
ku, ki potrebuje
našo bližino in po-
moč. V tem je svetel nauk te
“izrazito humano naravnane
pravljice”. To lepo čustvo se izri-
suje jasno v predstavi, ki sprego-
vori o “humanem odnosu do
živali, rastlin, ljudi in tudi do
nežive narave ter opozarja na
neizogibno povezanost in vza-
jemno prepletenost vseh živih
bitij, kar je v današnjem svetu,
ki stavi zgolj na izkoriščanje in
egoizem, za vzgojo otrok in raz-
mislek odraslih še kako po-
membno”. Mati narava je z na-
mi tako radodarna, mi pa bi radi
od nje še več. Izčrpavamo jo in
se ne zavedamo, da brez nje ni
življenja na tem svetu.
V pravljici nastopa šest otrok in
mati vdova, ki gara zanje pri bo-
gatem kmetu od zore do mraka.
Vsak izmed otrok ima le eno
oblekico, srajčko. Ko jo najsta-
rejši preraste, jo da naslednjemu
in tako naprej. Videk je najm-
lajši. Ko srajčko dobi on, je že ta-
ko preprana in ponošena, da ga
v njej zmeraj zebe. Mamica ima
samo pozimi nekaj časa več za
šivanje srajčic. Vidkova pa je že
tako tanka, da ne ve, kako bo v
njej dočakal zimo. A ker ima Vi-
dek neizmerno rad živali, mu te
priskrbijo novo, snežnobelo
srajčko. Vsi mu priskočijo na po-
moč, živali in rastline. Ovčka
mu podari volno, trnjev grm
mu jo razčeše, pajek jo stke, po-
točni rak mu jo ukroji, ptička
mu jo pa sešije. Tako dobri in
ljubeznivi Videk dobi toplo,
mehko srajčko. Ker dobro se,
vsaj v pravljicah, vselej vrača z
dobrim. Pravljica, ki razveseli
tudi odraslo dušo, je z vsem svo-
jim svetlim sporočilom čudovi-
to zaživela v zelo občuteni in-
terpretaciji igralcev. Ti so znali
gledalcem posredovati nekdan-
je razmere, v katerih so živeli
revnejši otroci, a so tudi zelo
prepričljivo pričarali pravljični
živalski svet in njegove protago-
niste. Pri tem so jim bili v oporo
tudi iznajdljivi kostumi Anje
Matijevič (pa tudi maske Mateja
Pajntarja) in scenografija Voran-
ca Kumarja, ki je tako realistično
prikazala revno hišo, v kateri so
živeli otroci, in tako domiselno
bohotno, radodarno naravo. Tu-
di značilnosti nastopajočih živa-
li so bile zelo premišljeno in du-
hovito poudarjene. Učinkovita
glasbena spremljava Mirka Vuk-
sanoviča je odigrala pomembno
vlogo. Vse je bilo do potankosti
dodelano, kajti otroci so strogi
kritiki! Zelo učinkovito, tudi v
živalskih in rastlinskih podo-
bah, so seveda
svoje vloge odi-
grali igralci Blaž
Setnikar (Vi-
dek), Vesna Jev-
nikar (Majda in
Trnov grm), Pe-
ter Musevski
(Fran in Rak
krojač), Darja
Reichman (Ani-
ca in Ptica šivil-
ja), Aljoša
Trnovšek (To-
maž in Pajek
tkalec), Vesna
Slapar (Katka in
Ovca) in gostja
Tinkara Kovač v vlogi Vidkove
matere.
Predstava Kdo je Vidku napravil
srajčico v produkciji Prešerno-
vega gledališča Kranj je lepa, po-
menljiva igra, prežarjena z lju-
beznijo do drugega, pa tudi z ve-
drino in porednostjo, ki je
značilna za otroški svet. Gotovo
ima pred seboj dolgo in
uspešno odrsko pot.
IK
ogromno ljudi in bodo za gle-
dalce gotovo ostale nepozabne.
Ena najboljših je zanj bila kan-
tata Oljki (1994), ko so ljudje do
zadnjega kotička napolnili trav-
niško cerkev. Pri teh projektih je
sodelovalo res veliko ljudi, “tudi
tako smo brisali državno mejo”.
Karen Ulian je “zrasla z
društvom”, tako da si sploh ne
more “predstavljati svojega
življenja brez kulture in prosto-
voljnega dela”. Delo v društvu
terja veliko energij in časa,
uspešne prireditve pa spodbuja-
jo k nadaljnjemu delu. “Mladi
imajo danes širok pogled na
svet, drugačne potrebe kot nji-
hovi starši”. Izbirajo to, kar jih
privlači in zanima, kar je kako-
vostno. Problem nastane, ko je
treba prevzemati odgovornosti.
“Takrat potrebujemo pomoč
odraslih”, ki naj prisluhnejo žel-
jam in pričakovanjem mladih
ter nudijo nasvete in svobodo.
V razpravi je bil govor o težavah
pri upravi nepremičnin, pa tudi
o odločilni vlogi duhovnikov -
zlasti dr. Kazimirja Humarja -
pri ustanovitvi naših društev.
Čestitke ZSKP-ju z željo, da bi
živela še vsaj 60 in več let, je na
koncu izrekla Irena Vadnjal z
Urada vlade RS za Slovence v za-
mejstvu in po svetu. Kar se tiče
finančnih sredstev, se Slovenija
za dejavnosti zamejcev in izsel-
jencev “to leto ni nič kaj preveč
razbohotila”, “skušamo pa
ohraniti vsaj to, kar je vitalnega
pomena”. Sicer pa, je še dejala,
“včasih bi bilo dobro pomagati
ohranjati slovenstvo tudi v Slo-
veniji”...
DD
Čotar je dejal, da so se finančna
sredstva za manjšino morda ne-
koliko zmanjšala, pomembno
pa je, da so se stabilizirala. Pri
ZSKP imajo dokaj stabilno fi-
nančno dotacijo, na osnovi vso-
te pač programirajo delovanje.
“Pomembno je ne delati preve-
likih korakov”. Če načrtujejo po-
sebne pobude, pač varčujejo,
“kot se to dela v družini”. Ko na
vidiku ni izrednih izdatkov, so
bolj pozorni do potreb posamez-
nih članic. “V času smo se
naučili dobro programirati in
delati s tem, kar imamo”. Več de-
setletij je zveza delovala brez po-
membnejših dotacij; vsi, ki de-
lajo v društvih, so se zato naučili
delati zastonj, s skoraj ničimer v
žepu. “To je bila pomembna šola
za vse. Z denarjem delamo bolj
pozorno in smo tudi bolj pripra-
vljeni na slabše čase”. Čotarja ne
skrbi vsota, kvečjemu način, ka-
ko se sredstva upravljajo; po-
moč zveze društvom je v tem
smislu posebno dra-
gocena. “Odbor zveze
je tudi zelo pozoren
na čase, ki se spremin-
jajo, in na želje mla-
dih, ki jih je veliko”.
Dirigent Hilarij La-
vrenčič, ki je po na-
ročilu zveze postavil
na oder okrog 10 veli-
kih glasbenih dogod-
kov, je povedal, da so
ti projekti zelo lepi, vsak pa zah-
teva več mesecev dela in seveda
izkušnje. Obudil je spomine na
nekatere spevoigre, operete in
kantate, glasbeno-gledališko-
plesne predstave, ki so pomeni-
le prave podvige, so povezale
M. Pintar, F. Padovan, M. Čotar, K. Ulian, H. Lavrenčič, D. Paulin
Irena Vadnjal
Goriška 24. januarja 2019 7
  Posvet z dr. Saro Brezigar o stanju naše narodne skupnosti v Italiji
Kam in kako naprej?
SSO 
  edro slovenske narodne
skupnosti v Italiji se ne-
zadržno krči. Katera je naj-
boljša strategija, da ga ohra-
nimo in okrepimo? Da bi subjek-
ti našega kulturnega in družbe-
nega življenja bili kos pe-
rečemu izzivu, je Svet sloven-
skih organizacij priredil 15.
januarja v Trgovskem domu v
Gorici za svoje članice posvet
o stanju slovenske narodne
skupnosti v Italiji in potrebah
za prihodnost. Dr. Sara Brezi-
gar, priznana strokovnjakinja
s področja strateškega upra-
vljanja s človeškimi viri, ki je
tudi predsednica Slovenskega
raziskovalnega inštituta in so-
delavka Inštituta za narodno-
stna vprašanja v Ljubljani, je
ožjemu krogu t. i. “političnih
odločevalcev”, ki tako ali dru-
gače sprejemajo odločitve v
svojih organizacijah, v
odlično zasnovani sintezi
predstavila stanje slovenske
narodne skupnosti v Italiji na
podlagi raziskav, ki jih je opravil
Slori v zadnjih 10-15 letih, nato
je bila možnost za zanimivo in
nadvse aktualno debato.
Po uvodnem pozdravu predsed-
nika SSO Walterja Bandlja je go-
stja zbrane pozvala, naj razmisli-
jo, kaj želijo doseči v prihodno-
sti, in poskusijo se ne ukvarjati s
preteklostjo. “Večkrat smo v
skupnosti v stanju, ko ne vemo,
v katero smer bi šli”. To je veliki
izziv današnje skupnosti.
Soočamo se s problemi, ki niso
nujno omejitve, temveč neka na-
vodila, usmeritve. Pomembno je
razumeti izzive časa in nato pre-
misliti način, kako bi se morala
skupnost preobraziti, da se z nji-
mi lahko uspešno soočimo. Na
vprašanje, kdo danes sestavlja
slovensko skupnost, so zbrani
ugotovili, da pripadnike naše
J skupnosti oz. njenega “trdega je-dra” danes definirajo jezik, iden-titeta, sodelovanje v življenju
skupnosti, šolstvo, narodna pri-
padnost. V širšem krogu so
“manj intenzivni pripadniki
naše skupnosti”, ljudje, ki se čuti-
jo Slovence in ne govorijo slo-
vensko; še več je takih, ki govori-
jo slovensko in se ne čutijo Slo-
venci, čeprav poznajo naše
običaje in način življenja. Nato
je še večji krog ljudi, ki se ne
počutijo Slovenci in ne govorijo
slovensko, so pa nekako poveza-
ni z našim življenjem. “Naša
skupnost se primarno identifici-
ra na osnovi jezika. To je naša pri-
marna identifikacija”. Ko se nam
dogaja asimilacija, v bistvu pre-
hajamo iz trdega jedra navzven.
“To je nekaj popolnoma normal-
nega, vse manjšinske skupnosti
se soočajo s tem procesom”: za-
radi izseljevanja, mešanih zako-
nov, različnih interesov itd. pre-
prosto izgubljajo svoje pripadni-
ke. Velik problem naše skupnosti
je, da procesa asimilacije ne zna-
mo nadomestiti s procesom, ki
gre v nasprotno smer, s pridobi-
vanjem pripadnikov skupnosti.
Predavateljica je tudi prek kon-
kretnih primerov dokazala, da
“identiteta ni nekaj fiksnega, ne-
kaj, kar pridobimo ob rojstvu in
nam ostane. Identiteta je nekaj,
kar se spreminja v našem življen-
ju, pa tudi iz generacije v genera-
cijo”. Politika, ki jo vodimo kot
skupnost, nam lahko omogoča,
da ljudi približamo temu
našemu jedru ali pa ne. Proces
asimilacije je avtomatičen; obrat-
ni proces pa je treba zelo skrbno
in načrtno gojiti za to, da do nje-
ga prihaja. Problemi, ki jih ima-
mo kot skupnost, so v veliki meri
odvisni od tega; mimo demo-
grafskih problemov je jedro ved-
no manjše, zunanji pasovi pa so
vedno širši. “Pripadnike zunan-
jih pasov lahko imamo za odpad-
nike, lahko pa jih tudi gledamo
kot potencial, ki se približuje je-
dru”. Krepiti moramo prav pro-
ces, da se ljudje iz zunanjih pasov
(lahko tudi pripadniki večinske-
ga naroda) približujejo jedru.
Skupnost lahko vzpostavlja po-
goje, da bo nekdo (ali njegovi po-
tomci) prišel v jedro; in identite-
ta se bo avtomatično razvila. Kot
skupnost moramo imeti strategi-
je in mehanizme, kako to lahko
spodbujamo. “Pot je ta, alterna-
tive ni”! Asimilacijo lahko torej
zajezimo samo s procesom, ki gre
v obratno smer: to storimo tako,
da ljudi naučimo slovensko in jih
poskusimo vključiti v
naše okolje, ki bi se-
veda moralo spodbu-
jati slovenski jezik.
“Če želimo kot skup-
nost ostati ali se kre-
piti, si moramo nuj-
no prizadevati za to”.
Italijani, ki znajo slo-
vensko, so “naša edi-
na možnost preživet-
ja”, če se bodo pri-
bližali jedru, v kate-
rem se bodo njihovi
otroci morda počutili
člani naše skupnosti.
Slika pripadnikov
naše skupnosti danes
je precej drugačna od
tiste izpred 20 let; tu-
di načini komunici-
ranja so drugačni: če
jih ne obvladamo, določenih
oseb ne bomo dosegli. Izzivi slo-
venske skupnosti v Italiji se da-
nes pojavljajo na področju šol-
stva, kulturnih, športnih in dru-
gih dejavnosti, medijev, politične
participacije, participacije pri
upravljanju naše skupnosti, eko-
nomije, jezika. Gostja je o vsa-
kem nekaj povedala in nakazala
več možnih usmeritev oz. kori-
stnih napotkov. Premik nam lah-
ko pomaga narediti primerna je-
zikovna politika, skupek parame-
trov, standardov, smernic, ki si
jih skupnost postavi glede tega,
kaj želi doseči na določenem po-
dročju. Jezikovna politika lahko
pomaga krepiti vrednost jezika
in jedro skupnosti, lahko širi je-
zikovno skupnost in uveljavlja
narodno skupnost v širšem okol-
ju.
Obvestila
Goriška občinska sekcija Slovenske
skupnosti sporoča, da bo od 22.
januarja naprej sedež stranke na
drevoredu 20. septembra 118 v
Gorici odprt za javnost vsak torek
od 17. do 18. ure.
Primorsko orgelsko društvo vabi na
božični koncert, ki bo potekal v
soboto, 26. januarja, ob 18.45 v
župnijski cerkvi v Gabrjah. Sodeluje
Vokalno instrumentalni ansambel
Super Flumina Babylonis, vodi
Roberto Squillaci.
Skupnost družin Sončnica vljudno vabi
na občni zbor, ki bo v nedeljo, 27.
januarja 2019, ob 10. uri v prvem
sklicu in ob 11. uri v drugem sklicu
v Močnikovem domu v Gorici (ob
cerkvi sv. Ivana).
Občina Doberdob bo zaposlila za
nedoločen čas delavca kat. B razred
1 (Deželna kolektivna delovna
pogodba za zaposlene enotne
kategorije nevodilnih položajev –
Dežela Furlanija - Julijska krajina).
Rok za predstavitev prošenj zapade
11. 2. 2019 ob 10. uri. Razpis in
prošnja sta objavljena na
doberdobski občinski spletni strani
www.comune.doberdo.go.it v sekciji
Amministrazione trasparente -
Bandi di concorso.
PD Rupa-Peč vabi od 23. do 29.
avgusta 2019 na čudovit izlet po
Cilentu, Amalfijski obali in mestecu
Materi, Evropski prestolnici kulture
za leto 2019. Informacije Ivo Kovic
(0481 882285, 3470967807).
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko
nakažete na bančni tekoči račun: Banca
di Cividale (ul. Kugy 2, Gorica) IBAN IT
30 C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Darovi
Ob 35. obletnici smrti predragega
očeta dr. Antona Kacina darujeta
Marija in Metka 200 evrov za
Kulturni center Lojze Bratuž.
Čestitke
Čotova družina širi se spet, saj je
Elija prijokal na svet skoraj en teden
je zamudil, a je celo družino
Devetak razveselil! Sari, Pavlu,
Mihaelu in Juliji čestitamo nono
Uštili, nona Gabry, tete Tatjana,
Tjaša in Mihaela ter pranono Nato.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 25. 1. 2019 do 31. 1. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www.radiospazio103.it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 25. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Sobota, 26. januarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 27. januarja: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 28. januarja:  (v studiu
Stefania Beretta): Pravljica za lahko
noč.
Torek, 29. januarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 30. januarja (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Fašistično
taborišče Gonars. - Izbor melodij.
Četrtek, 31. januarja (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
PD ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
PD Štandrež - Dramski odsek
Neil Simon
BOSA V PARKU
komedija
Prevod: Dušan Tomše
Režija: Janez Starina
Premiera: sobota, 26. januarja 2019, ob 20. uri
nedelja, 27. januarja 2019, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Mnogo si za nas ustvaril, zdaj vsak korak 
spomin je nate in hvaležna misel, luč je, ki ne ugasne.
V 90. letu starosti se je od nas tiho poslovil
STANISLAV (SLAVKO) KLANJŠČEK
Števerjanska občinska uprava, števerjanska sekcija 
Slovenske skupnosti, ekipa Civilne zaščite, 
društvo F.B. Sedej ter števerjansko župnijsko občestvo
izrekajo sinu Robiju, hčerkama Silvi in Cvetki ter vsem
svojcem in sorodnikom občuteno sožalje.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in nonota
IZIDORJA SIRKA
se iskreno zahvaljujemo duhovnikoma Karlu Bolčini in Josipu
Cahi za tolažilne besede med pogrebnim obredom, pevcem do-
mačega MePZ Mirko Špacapan za občuteno petje, Lucijanu Pe-
lizzu in Viliju Prinčiču za lepa spominska govora ter vsem, ki
so nam stali ob strani in pomagali v žalostnih trenutkih.
Družini Sirk in Rizzi
Ob smrti
MIROSLAVA 
DEVETAKA 
izrekamo svojcem 
iskrene sožalje
PD VRH SV. MIHAELA
  orodniki, prijatelji in
znanci so se v petek, 19.
januarja 2019, v cerkvi sv.
Justa v Podgori poslovili od
klenega domačina Izidorja Sir-
ka, ki so mu po domače rekli
kar Dorče. V februarju bi do-
polnil 92 let. Že nekaj let so ga
mučile različne zdravstvene
težave, a kljub vsemu je še lan-
sko pomlad šel v vinograd (na
sliki), da bi videl, kako je z do-
mačimi trtami, ki jim je name-
nil vse življenjske sokove. Zem-
ljo je nadvse ljubil. Celo
življenje se ji je popolnoma
posvetil. Bal se je, kako bo z
njo, ko jo bo moral zapustiti.
Ker pa je njegov vnuk Roman
pred leti poprijel za delo na
nonotovi kmetiji in zdaj pride-
luje žlahtno penečo kapljico,
poznano tudi drugod, je nono
Dorče umirjen zapustil ta svet.
Žal je zadnji čas preživel v bol-
nišnici. Sobo je delil z drugim
pokončnim Slovencem, Slav-
kom Klanjščkom, nekdanjim
županom Občine Števerjan, ki
se je od najdražjih ločil dva dni
za Dorčetom. Skupaj sta delila
zadnje dni življenja in Dorče je
tako umrl v slovenski družbi.
Lansko leto sta z ženo Emo
Koršič, doma z Jazbin, prazno-
vala 65-letnico poroke.
Pokojni Dorče se je rodil v Pod-
S gori 14. februarja 1927. Vdružini je bilo troje otrok: Ri-kardo, ki je umrl kot italijanski
vojak zaradi malarije na Sardi-
niji, Dorče in Milka. Ko je raz-
padla Italija, je še kot mlad fant
Dorče stopil v partizanske vrste
in prestal marsikaj bridkega.
Po vojni se je vrnil domov in
tam z vnemo in veliko ljubez-
nijo se ves posvetil domači
zemlji. Mlad je bil, a moral je
začeti gospodariti, ker mu je
oče umrl že l. 1945, mati pa l.
1953. Tistega leta je tudi stopil
v zakon z Emo Koršič. Ustvari-
la sta si topel dom, ki ga je
kmalu razveselilo rojstvo
hčerke Majde; ona je vsa
leta, posebno v bolezni,
skrbno bedela nad
očetom in seveda tudi ma-
mo.
Do konca svojih dni se je
Dorče trdno oklepal svoje
zemlje. Strašno ga je skrbelo,
kaj bo z njegovim posestvom,
ko ga ne bo več. A strah je bil
odveč, saj je vnuk Roman zav-
zeto vzel vajeti kmetije v svoje
roke.
Pogrebno mašo sta v podgor-
ski cerkvi darovala Karel
Bolčina, škofov vikar za slo-
venske vernike (ob 50. in 60.
obletnici poroke Dorčeta in
Eme je prav on vodil lepo praz-
nično slavje), in podgorski
župnik Josip Caha. Bolčina je
pokojnikovo navezanost na
domačo grudo in spoštljiv od-
nos do nje izrazil z besedami,
da “je božal zemljo”. Na koru
so se žalne pesmi občuteno
oglašale iz ust pevcev MePZ
Mirko Špacapan iz Podgore.
Pred cerkvijo pa mu je moški
del tega zbora zapel ganljivo
Gozdič je že zelen. Preden se je
krsta odpeljala iz Podgore za
upepelitev, so se od priljublje-
nega Dorčeta z nagovoroma
poslovila Vili Prinčič in Luci-
jan Pelizzo, predsednik krajev-
ne sekcije ANPI-VZPI. Orisal ga
je kot poštenega, delavnega
moža, ki je bil predan družini
in domači kmetiji. Včasih je
imel na domu osmico, kamor
so radi zahajali sovaščani, saj
je bil prijazen in prijetno je bi-
lo z njim pokramljati, ker je
znal marsikaj povedati tudi iz
vojnih časov. Ljubezen do slo-
venstva je pokazal tudi s tem,
da se je priključil partizanom
in se boril za domovino. Po
vojni je ostal zvest svojim
načelom kot član borčevske or-
ganizacije. Bil je tudi pobud-
nik postavitve spomenika pa-
dlim v NOB v Podgori. Za vo-
jaške zasluge je prejel priznan-
ja v Italiji in nekdanji Jugosla-
viji. Tako priznanje je prejel tu-
di l. 1983. Na to je bil še
posebno ponosen, ker ga je
podpisal tedanji predsednik
italijanske rebublike Sandro
Pertini, tudi sam vnet partizan.
Dorče bo odslej počival na do-
mačem vaškem pokopališču, v
posvečenem koščku zemlje, na
katero je bil tako zelo navezan.
Gotovo ga bodo vsi, ki so ga
poznali, ohranili v trajnem
spominu.
foto dd
  Poslovil se je Izidor Sirk  
Za vedno je zapustil
ljubljeno domačo zemljo
PODGORA 
Kultura24. januarja 20198
Z 2. strani
Zaslužni prejemnik ...
  ušan Černe je bil po po-
klicu časnikar, po po-
slanstvu kulturni in po-
litični delavec, po srcu in misel-
nosti pa velik Slovenec, globoko
prepričan kristjan in demokrat.
Te poteze njegovega značaja so
se začele razvijati že zelo zgodaj:
v težkih predvojnih letih v roj-
stni primorski deželi, v drama-
tičnem medvojnem času v
osrednji Sloveniji in končno v
plodnih povojnih letih, ko je z
velikim čutom odgovornosti po-
magal postavljati na noge orga-
nizirano javno življenje naše
skupnosti.
Dušan Černe se je rodil 21. maja
1916 v Trstu, sicer pa je bil po ro-
du iz Vipavske doline. Zgodnjo
mladost je preživel na Goriškem,
ker pa je bila njegova družina za-
radi zavednosti izpostavljena
fašističnemu nadlegovanju, se je
preselil v Ljubljano, kjer je ma-
turiral na klasični gimnaziji.
Univerzitetni študij je začel v
Beogradu, prekinili pa so ga voj-
ni dogodki l. 1941. Že vse do te-
daj je aktivno deloval v organi-
ziranih skupnostih primorskih
izseljencev, ki so ohranjali javno
zavest o težkem življenju rojakov
pod tujim nasiljem.
Ob izbruhu vojne se je spet
znašel v Ljubljani, ki jo je med-
tem okupirala Italija. Vključil se
je v odporniško gibanje, in sicer
demokratično, ki je bilo zunaj
nadzora komunistične partije.
Okupatorji pa so ga izsledili, are-
tirali in poslali v zloglasno tabo-
rišče Gonars. Več mesecev je bil
v zaporu za talce, kar je pomeni-
lo, da je bil vsak trenutek izpo-
stavljen ustrelitvi.
Po italijanski kapitulaciji se je
vrnil na rodno Goriško in se spet
D vključil v odporniške vrste. Ko jebilo vojne konec, se je v obdobjuzavezniške uprave z navdušen-
jem lotil dela pri oživljanju slo-
venstva in vseh dolgo zatrtih
oblik kulturnega in svobodnega
političnega življenja. Bil je pri
mnogih pobudah, ko se je obna-
vljalo delovanje na gledaliških
odrih, pri časopisih, ob rojevan-
ju organizacij in slovenskih
strank, ki so pri opredeljevanju
za resnično demokratično
življenje gojile tudi spoštovanje
do krščanskih tradicij slovenske-
ga naroda.
Sledila je preselitev v Trst, kjer se
je Černetovo delovanje še ojačilo
in doseglo zelo vidne uspehe pri
nastajanju mladinskih organiza-
cij in kasneje narodne stranke
Slovenska skupnost. Tu je bil ves
čas ena izmed vodilnih osebno-
sti, zelo upoštevan in spoštovan.
Njegovo temeljno načelo je pri
tem bilo, da moramo kot Sloven-
ci nastopati kot samostojen sub-
jekt in ne v okviru italijanskih
organizacij in strank.
Poklicno je Dušan Černe delal
najprej pri tiskovnih uradih, do-
končno pa v časnikarskem odse-
ku tržaške radijske postaje. Sredi
vsega tega dela in dejavnosti ga
je v 59. letu starosti zadela kap.
Kmalu po njegovi smrti je začela
skupina ožjih prijateljev raz-
mišljati, kako bi ohranili spomin
nanj. In nastala je zamisel o po-
sebnem skladu, iz katerega bi se
podeljevala priznanja osebam ali
organizacijam, ki bi se med Slo-
venci v Italiji izkazale na po-
dročju kulturne in vsakršne de-
javnosti v sozvočju s tremi Čer-
netovimi življenjskimi vodili:
slovenstvo, krščanstvo, demo-
kracija. Sklad je zaživel in začela
se je dolga serija vskoletnih na-
grajevanj. Bilo jih je 23. Po
začasni prekinitvi je bila sprejeta
zamisel, da se sklad razpusti in
skrb za nagrade prevzame
Knjižnica Dušana Černeta, ki je
bila ustanovljena 25. novembra
1983.
Dušan Černe je imel srčno rad
slovensko domovino. Sanjal je,
da bi postala in ostala svobodna
in pomirjena v sebi. V manjšin-
ski stvarnosti pa se je ognjevito
zavzemal za doseganje in spošto-
vanje pravic, istočasno pa tudi za
strpnost in dobre odnose s sose-
di in med nami samimi. Podpi-
ral je vse, kar povezuje in gradi.
Do krivic in nasilja je imel odpor
in jasna stališča, ni pa maral gne-
va in sovraštva, ki bi škodovalo
poskusom strpnosti in sprave.
Tako ni nikoli govoril o grozlji-
vem doživetju, ko so mu med
vojno partizanski likvidatorji
ubili nedolžnega brata. To
trpljenje je ohranil zase. S prijet-
nim človeškim značajem je po-
magal širiti vzdušje solidarnosti
in prijateljstva.
Življenje in delo Dušana Černeta
je pregledno popisano v delu
Zvestoba vrednotam, ki jo je ure-
dil Ivo Jevnikar in vanjo vključil
tudi razen pobude, povezane z
njegovim likom.
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (48)
Anton Štrancar (2)
Tako je o ajdovskem predvolilnem zborovan-
ju poročala Goriška straža: “Drug poštni avto
je pripeljal iz Vipave četo fašistov, iz Lokavca
je prikorakala godba. Na dvorišču g. Bratine
je stalo krog tisoč slovenskih mož. V imenu
Slovanskega volilnega odbora je g. notar Jur-
ca otvoril shod in dal besedo drju Gaberščku.
Pred ogromno množico je v tričetrturnem
govoru razvil naš narodni program, utemel-
jil boj za slovensko šolo, za svobodo sloven-
ske kulture in dokazal, kako globoko je zasi-
drana ta priprosta pravica v zavesti kulturne
Evrope. Jasni in živahni govor so naši možje
navdušeno odobravali, fašistovski prišleci pa
so žvižgali. Ko je na koncu govornik pozval
slovenske može, naj izpolnijo v nedeljo svojo
narodno dolžnost, se je dvignil cel vihar
odobravanja. Predsednik je nato podal bese-
do drju Fornazariču; a tu se je oglasil g. ka-
pitan Venezia in izjavil, da bo zdaj on govo-
ril. Predsednik je ugodil, le da bi spremlje-
valci g. Venezije ne sitnarili”. Gre tukaj po
vsej verjetnosti za dr. Slavka Fornazariča (Bil-
je 21. junij 1888 – Ankaran 19. november
1969), pravnika in politika, ki je leta 1923
odprl svojo odvetniško pisarno v Ajdovščini.
Iz prispevka Goranke Kreačič z naslovom
Mož od Soče izvemo, da je bil dejaven sokol
ter aktiven član političnega društva Edinost.
Kot znan borec za narodnostne pravice Slo-
vencev v Julijski krajini je bil preganjan od
Italijanov, zaprt in pregnan v Jugoslavijo. Po
prvi svetovni vojni je vodil pisarno za zase-
deno slovensko ozemlje, ki je bila organ Na-
rodnega sveta za Slovenijo. Med drugo sve-
tovno vojno je deloval v protinacistični ob-
veščevalni skupini Anteja Anića, majorja ju-
goslovanske kraljeve vojske v Mariboru, ter
sodeloval z britanskimi tajnimi službami, za-
radi česar ga je po vojni UDV večkrat za-
sliševala. Sodeloval je pri ustanavljanju OF-
a v Trstu.
Nadaljuje opis dogodkov Goriška straža: “Ko
je g. Venezia zaključil svoj italijanski govor,
je dobil besedo dr. Fornazarič. Komaj je ta
začel govoriti, se je z druge strani oglasil vi-
pavski fašist Krhne. /…/ vsak drugi stavek je
izval buren smeh med zborovalci, tako
smešne in bedaste so bile trditve tega modri-
jana. Mož z rdeče-črno srajco se je n. pr. dvi-
gnil do trditve, da so slovenski poslanci krivi,
da je zgorel “Narodni dom” v Trstu. Mnogim
našim ljudem je bilo nevšečno gledati, kako
mož meša po kislem zelju. Hoteli so iti do-
mov, a zadržal jih je kordon
fašistov, ki so naganjali
ljudi, naj poslušajo. Ker
je na dvorišču igrala god-
ba fašistovsko himno, so
od naših ljudi na cesti
zahtevali, da se odkrijejo.
Onemu, ki ni hitro snel
klobuka, so fašisti urno
pomagali. Pred Lokarje-
vo hišo so oklofutali Do-
ra Krtelja. Drli so naprej
proti Šturijam, in naen-
krat sta iz gruče fašistov,
ki so stali pri lekarni, pa-
dla dva strela. En strel je
zadel Antona Štrancarja,
zidarja iz Žapuž 23 v bok.
Izstrelek je ostal v no-
tranjosti telesa. Ranjenca
so prenesli v bližnjo go-
stilno, kjer ga je preiskal
dr. Furlani in ga z vozom
Zelenega križa odposlal v bolnišnico v Gori-
co. Prognoza je rezervirana. Danes smo do-
bili iz ajdovske okolice poročila, da vlada
med našimi ljudmi velikansko ogorčenje.
“Po naših vaseh se nismo nikoli streljali, pa
tudi drugi nas ne bodo! /… / Da bodo pa naši
Vipavci vedeli, kako nesramno poročajo go-
tovi laški listi o Slovencih, naj navedemo
sporočilo “Piccola” o shodu v Ajdovščini”. 
Glavni govor na predvolilnem zborovanju, na
katerem je bil ubit Anton Štrancar, je imel Josip
Gaberšček z Ljubinja, urednik in politični
delavec, do leta 1926 in odhoda v Jugoslavijo
tajnik političnega društva Edinost, orjunaš in
tigrovec.
Podružnična cerkev sv. Martina v Žapužah, rojstni vasi Antona Štrancarja.
Delo kranjsko-škofjeloške stavbarske delavnice (1455-1460), freske so pa
delo učenca Janeza Ljubljanskega (1455-1460). Leta 1989 so prizidali vhodno
lopo (arhitekt Svetozar Križaj).
Volilni poziv v časopisu EdinostŽapuže, rojstna vas Antona Štrancarja
Ajdovščina, most na Hublju. Onstran mostu je videti križišče med Štrancarjevo
ulico in Goriško cesto, kjer stoji spomenik Antonu Štrancarju, ki so ga na tem
mestu leta 1924 zahrbtno ustrelili italijanski okupatorji. “Hubelj nam ostane sveta
reka”, je zapisal novinar Goriške straže.
Dimitri Tabaj
Mladika 10/2018
V Fokusu: Poklon Alojzu Rebuli
  zadnji, deseti številki re-
vije Mladika v letu 2018
se uredniški odbor klanja
dolgoletnemu sodelavcu revije in
založbe Mladika, slovenskemu
pisatelju in esejistu, intelektualcu
evropskega formata Alojzu Rebu-
li. Na povabilo, naj sodelavci
in prijatelji spregovorijo o
njem, se v reviji vrstijo številni
spominski zapisi, pričevanja in
razmišljanja o Alojzu Rebuli in
njegovem delu. Kardinal Franc
Rode spregovori o Rebulovem
iskanju skrivnosti sveta in zgo-
dovine. Martin Brecelj pošilja
Alojzu Rebuli poslednji poz-
drav in izpostavi njegovo lju-
bezen do klasičnega sveta. V
prispevku z naslovom Zelo ga
bom pogrešala spregovori se-
natorka italijanske republike in
literarna zgodovinarka Tatjana
Rojc. Pater Edvard Kovač v svo-
jem spominskem zapisu pou-
dari duhovne in intelektualne
razsežnosti Rebulovega ustvar-
janja in njegovo predanost
krščanski besedi. Spominja se,
kako je Janez Pavel II. ob koncu
njunega srečanja Rebuli naročil,
naj piše, in to je bilo Rebuli vodi-
lo in potrditev njegovega poslan-
stva pisatelja in esejista. Začetek
pravega po navideznem je naslov
prispevka Miroslava Košute, ki
obuja posebno prijateljstvo z
Alojzom Rebulo; le-to se je razvi-
jalo tudi v gostem dopisovanju.
O svojem odnosu do pisatelja Re-
bule, o njunih srečanjih in do-
godkih, ki so ju vezali, piše du-
hovnik in teolog Božo Rustja.
Novinarka Darka Zvonar Predan
se je pisatelja Rebulo spomnila v
daljšem članku, ki je izšel v ma-
riborskem Večeru ob pisateljevi
V smrti in ga Mladika ponatiskuje.V zapisu Zvonarjeva izpostavljaRebulovo vez s Trstom, v katerem
je odraščal, prijateljstvo z Bori-
som Pahorjem in moč njegove
knjižne ustvarjalnosti. Predsed-
nica Radijskega odra Maja Lapor-
nik v svojem prispevku z naslo-
vom Rhema Gennaion predstavi
Rebulov izvirni dramski opus za
radijski medij, priložen je tudi
seznam Rebulovih izvirnih radij-
skih iger in dramatizacij njegovih
proznih del. Lučka Susič piše o
svojem odnosu do pisatelja Re-
bule, ki je bil njen srednješolski
profesor, nekaj let kasneje pa je
na univerzi pisala tezo o njegovih
romanih. Literarna zgodovinarka
Marija Pirjevec izpostavlja temel-
jne značilnosti Rebulovega pri-
povedništva in njegov odnos do
jezika: beseda mu pomeni boj za
lastno ogroženo identiteto in
svobodo. Rebulova učenka in
profesorica klasičnih predmetov
na tržaškem slovenskem kla-
sičnem liceju Barbara Zlobec je
ustvarila zgodbo o prihodu Aloj-
za Rebule na Elizejske poljane in
o tem, kako ga sprejmejo antični
dramatiki in pesniki, med njimi
je sicer tudi Prešeren. Nekdanji
ljubljanski župan Jože Strgar
pripoveduje o začetkih svojega
prijateljevanja z Alojzom Re-
bulo v šestdesetih letih
prejšnjega stoletja. Klasični fi-
lolog in prevajalec iz antičnih
jezikov Kajetan Gantar piše o
skupni ljubezni do antičnega
sveta, ki ju je združevala, in o
romanu Ob babilonski reki, za
katerega mu je hvaležen, da ga
je napisal. Na koncu še beseda
Alojzu Rebuli: objavljena je
namreč njegova zahvala ob
prejemu nagrade La Locanda
del Doge oktobra 2018 za ita-
lijanski prevod romana Nok-
turno za Primorsko. Takrat se
nagrajevanja pisatelj Rebula ni
mogel udeležiti, ker je bil v
bolnišnici v Topolšici, poslal
pa je svojo zahvalo, ki je v Mladi-
ki objavljena v slovenskem pre-
vodu.
Ob 125-letnici rojstva in 50-let-
nici smrti Brede Šček je Franc
Križnar napisal daljši članek o
njenem življenju in delu, Rozina
Švent pa je pripravila daljši zapis
o Igu Grudnu ob 60-letnici nje-
gove smrti.
V rubriki o ekologiji je tokrat ob-
javljen prispevek o konferenci
COP24, ki je potekala v Katovi-
cah na Poljskem v prvi polovici
decembra. Avtor članka izposta-
vlja problem finančnih stroškov
pri oblikovanju okolju prijaznega
gospodarstva.
/ str. 15
Giorgio Banchig
Kultura 24. januarja 2019 9
Goriška Mohorjeva družba / Andrej Arko, Odkrušek
Novele, ki nam po eni
besedi odstrejo svet
  evet novel, devet življen-
jskih usod, ki vsaka člo-
veka posebej ujamejo in
ga povedejo s seboj, da ob zapletu
in končnem razpletu zgodbe
glavnih in stranskih junakov naj-
de tudi koščke svojega sveta, svo-
je duše. Gre za usode malega člo-
veka, slehernika, ki se navidezno
sooča z vsakdanjimi ali malimi
vprašanji, ki pa se na koncu po-
kažejo kot še kako pomembna in
vredna razmisleka.
Knjiga Odkrušek nas sicer najprej
nagovori s svojo 'obleko' - na-
slovnico, ki ji jo je 'ukrojil' Fran-
ko Žerjal in nas z okrušenim
kamnitim zidom zemeljske barve
po eni strani opozarja, da so na
njenih straneh opisi človeških
stanj in hrepenenj, sporočil in
vrednot, ki so del človeške narave
in zato obča. Kot kamniti zid se
tudi človeška narava ne spremin-
ja veliko. Odkar svet stoji, je tako.
Okrušeni omet, ki omogoči, da
vidimo kamen, pa nam odpre oči
in bralca opozori, da je vsaka
stvar na svetu vendar podvržena
spremembam in tudi človek lah-
ko doživi določen razvoj, doseže
'sad spoznanja', v dobrem ali sla-
bem.
D Drobni vsakodnevni dogodki, kise lahko zgodijo vsakomur in kijih Andrej Arko z velikim smi-
slom za pisanje novel spretno
razvije, so izhodišča teh pripove-
di. Tako nas prva novela, ki daje
naslov knjigi, mimogrede skozi
osebno zgodbo zamejske štu-
dentke v Ljubljani, ki izvira iz
mešanega zakona in prihaja iz
Gorice, opozori na vrsto proble-
mov, ki jih dobro poznamo, kot
so zamejsko šepavo znanje slo-
venščine, nizka rodnost, tiha asi-
milacija, nato pa problem odha-
janja možganov, kar neizogibno
osiromaši tudi narodno telo,
istočasno pa zna avtor pustiti
odprto pot v svetlo, pozitivno
rešitev nakazanih problemov.
Druga novela nosi naslov Pismo
in tudi mlajšega bralca, ki je o
vojni in povojnih zavezniških
časih slišal le kaj malega v šoli
ali pa doma, nagovori z nežno
ljubezensko zgodbo na razdaljo
kilometrov in let. Zavezniški vo-
jaški uradnik, ki se je zaljubil v
dekle iz neimenovane kraške va-
si, a jo mora ob odhodu zapustiti,
na stara leta, ki jih zaznamuje bo-
lezen, spet išče stik z njo. Mladi
predsednik vaške skupnosti pa si
vzame stvar k srcu in po krajši
preiskavi res pride na sled iskani
Danili, a zve, da je že mrtva in da
njeni sorodniki sploh nimajo no-
benega sočutja z njo in njeno
žalostno usodo.
Tudi novela Tujca je postavljena
na Kras, načenja pa problematiko
prodajanja slovenskih hiš in zem-
lje tujcem, celo sumljivim ose-
bam, ki so sprva prijazne in nev-
siljive, a se na koncu pokaže, da
je videz varal, saj je šlo za osebi,
ki sta bili povezani z italijanskim
organiziranim kriminalom.
Svojstveno temo Arko obravnava
v noveli Pok, ki nas že uvodoma
poduči, kako so storjene napake
– neumnosti navadno draga šola.
Dušan namreč najde granato iz
prve svetovne vojne, ker se
končno zave, kako je lahko ne-
varna, jo sam odnese in vrže v
škarpo, a eksplodira. Mamo, ki ga
je opozarjala na nevarnost, pa je
zadela kap...
Teta, tako je naslov naslednji
noveli, obravnava občutljivo
temo empatije med mladim
zdravnikom in staro žensko,
ki se zaveda, da bo v kratkem
umrla, in hoče zapustiti bol-
nišnici 'zaklad'. Arko spretno
zaplete pripoved o tem, kako
se starkin dober namen ni
mogel uresničiti, zato pa
zdravnik skrbi za njen grob.
Tudi novela Obiski je posta-
vljena v kontekst bolezni ozi-
roma invalidnosti, ki je že
sam po sebi zelo prepričljiv.
Presenetljiv pa je zaplet, saj
ob obiskih sorodnikov v
ključnem trenutku glavnemu
junaku neki sotrpin v domu
pove, da mu je v povojnih po-
bojih domobrancev umoril
očeta, razplet pa spet presene-
ti, saj invalida zadnji obišče sko-
raj pozabljeni sošolec. Tudi na-
slednja novela z naslovom Kes je
uglašena na povojno slovensko
tragedijo, dogaja pa se ob
Vrbskem jezeru, kjer se pripove-
dovalec ustavi z ženo ob vrnitvi s
službenega potovanja inpo na-
ključju spozna starejšega an-
gleškega profesorja. Nevihta ju
prisili, da vedrita ob čaju, kar je
priložnost, da angleški profesor
prostodušno pove, da je bil med
komaj mobiliziranimi angleški-
mi vojaki, ki so maja 1945 sode-
lovali pri vračanju domobrancev
v Jugoslavijo. Pri tem pravi, da se
sploh niso spraševali o njihovi
usodi, in trdi, da tega ni doživljal
kot sodelovanje pri izdaji vojnih
ujetnikov, ki so bili poslani v
smrt. Pa vendar se na koncu po-
kaže, da mu vest ne da miru...
Na temo povojnega begunstva,
istočasno pa tudi slovenskega na-
rodnega vprašanja na avstrijskem
Koroškem, je uglašena tudi nove-
la Sled. Protagonista sta brata, ro-
jena v Ameriki, ki sta se po osa-
mosvojitvi Slovenije s starši vrni-
la v prvo domovino. Po očetovi
smrti v računalniku najdeta nje-
gove spomine na vojna leta, ki jih
je preživel kot kuhar v domo-
branskem vodu in kako se je rešil
iz taborišča na Vetrinjskem polju,
se prebil do Velinje vesi, se nekaj
dni skrival pri kmetu in mu po-
magal pri spomladanskih delih,
se rešil preko Drave in nato pri-
spel v Ameriko, kjer si je ustano-
vil družino. Brata sta ob tej ugo-
tovitvi povsem presenečena, zato
se odločita, da bosta poiskala
kmeta, ki je pomagal očetu. Po
spletu okoliščin, ko spoznata, ka-
ko je asimilacija usodno posegla
v koroško narodno tkivo, na Go-
sposvetskem polju povsem po
naključju spoznata sorodnika do-
brega koroškega kmeta, ki je pre-
voznik, in odkrijeta, da tudi mla-
dina na Koroškem še govori slo-
vensko. Nekaj dni po srečanju pa
jim tudi prevoznik pošlje posne-
tek v narečju napisanih spomi-
nov 'strica svojega očeta', ki po-
vejo, kako so se navezali na
bežečega kuharja in kako jim je
ta več let po vojni pisal iz Ameri-
ke in tudi poslal nekaj dolarjev.
Zadnja novela zbirke Odkrušek
pa je Senca, senca občutka krivde
človeka, ki se je prav naivno
znašel pred osebami, ki so delale
za službo državne varnosti. Po
osamosvojitvi mu vest ne da mi-
ru in vzpostavi stik z disidentom,
ki ga je za tri leta spravil v zapor,
da bi se mu opravičil, a brez uspe-
ha. Prav zaradi tega se na koncu
znajde med alkoholiki in v tera-
pevtski skupini.
Vsebinsko je to dokaj raznolik
slovenski svet. Arko pri tem po-
kaže tudi občutljivost za manjšin-
sko narodno problematiko, kar je
po svoje posebna tema. Značilno
za pisatelja pa je, da je pozoren
na male vzgibe duše, na tiste ko-
tičke v 'kambrici srca', kjer vsak-
do izmed nas hrani luč vesti, ki
nam pove, kaj je prav in kaj ne.
Enobesedni naslovi nam spo-
ročajo prav to. Za vsako besedo,
za vsakim pojmom se lahko skri-
va cel svet, ki ga Arko z velikim
jezikovnim znanjem in tudi po-
zornostjo na narečja in celo slen-
ge zna prepričljivo poustvariti.
E. G.
  orda se bo ta zelo ne-
prijetna afera, ki je
močno razburkala
gledališki svet, že rešila ob izidu
te številke Novega glasa, a vsee-
no naj na kratko povemo, kako
je s to zadevo. Boris Kobal, po
rodu Tržačan, ki se ga v zamej-
stvu gledalci najbolj spominja-
jo zaradi njegove izjemne
uspešnice Afrika ali na svoji
zemlji, je pred časom na na-
tečaj Slovenskega ljudskega gle-
dališča Celje (SLG Celje) kot iz-
virno komedijo prijavil delo
Profesionalci espe. Kobal se je z
njo potegoval za naslov žlahtno
komedijsko pero 2017 in na na-
tečaju dosegel tretje mesto. Nje-
gova komedija Profesionalci
espe je tako doživela odrski krst
v režiji Jaše Jamnika konec no-
vembra 2018. Po nekaj
uspešnih ponovitvah pa jo je
vodstvo Slovenskega ljudskega
gledališča Celje umaknilo iz re-
pertoarja. 9. januarja je namreč
nekdo opozoril, da je ta kome-
dija plagiat: naj ne bi bila nam-
reč izvirna, ampak prevod dela
La prova generale plodovitega
italijanskega avtorja Alda Nico-
laja, ki ga še zmeraj radi upri-
zarjajo na italijanskih in tujih
odrih (bralce naj spomnimo,
da je dramski odsek PD Štan-
drež l. 2004 uprizoril njegovo
ganljivo delo Stara garda v režiji
Janeza Starine). Kobal naj bi se
pri tem tekstu ne samo navdih-
nil, ampak naj bi ga prevedel in
dopisal le štiri replike. To naj bi
bila v resnici poslovenjena ra-
zličica Nicolajeve komedije. To
pa je seveda nedopustno in sra-
motno! Popolnoma se namreč
bije z etičnim načelom in s
tem, kar predvideva natečaj
SLG Celje, pri katerem je med
pogoji tudi ta, da so “moralno
in pravno za izvirnost komedije
odgovorni avtorji”. Predstavo
M so takoj umaknili z letošnjegasporeda in z neljubo zadevoseznanili zastopnike avtorskih
pravic Alda Nicolaja, ki je umrl
l. 2004. Še 70 let po smrti avtor-
ja namreč veljajo te pravice.
Nekdanji direktor Mestnega
gledališča ljubljanskega in
zdajšnji direktor Šentjakobske-
ga gledališča Boris Kobal se o
tem sploh ni izrekel. Za vse je
bil nedosegljiv.
Zdi se zelo čudno, da se je mo-
gel Kobal tako sprenevedati. Ali
mu je presahnila ustvarjalska
žilica?
Maja Bogataj Jančič z Inštituta
za intelektualno lastnino je za
slovenski časopis 24 ur poveda-
la, da “Gotovo gre tukaj za pla-
giat, ker je avtor tega besedila
zavajal javnost, kolege, svoje
poslušalstvo, saj je zatrjeval, da
je omenjeno delo izvirnik, in ni
priznal, da se je več kot navdih-
nil iz nekega drugega dela.
Takšno dejanje je zavržno, ni
etično. Tudi sankcije so po na-
vadi etične, kot so izključitev iz
določene skupnosti, izguba in-
tegritete in podobno”.
Tudi v Šentjakobskem gleda-
lišču obsojajo to zadevo, ki
meče temno senco na Kobala,
čigar pomoč bi bila po besedah
predsednika društva Šentjakob-
sko gledališče, Janeza Vlaja,  (v
izjavi za 24. ur), zelo pomem-
bna, ker bo prihodnje leto to
stalno repertoarno ljubiteljsko
gledališče zabeležilo stoto
obletnico obstoja.
Kobalovi kolegi in gledališki
ustvarjalci so upali, da je vse
skupaj le pomota in da bo
režiser, igralec in komediograf
sam pojasnil, kako je s tem. A
nanj je zdaj že padla temna sen-
ca, ki jo bo težko zbrisati.
Kot je na tiskovni konferenci v
četrtek, 18. januarja, povedala
Tina Kosi, upravnica SLG Celje,
bo celjsko gledališče “podalo
kazensko ovadbo zoper režiser-
ja in igralca Borisa Kobala zara-
di pridobitve večje premožen-
jske koristi. Od njega bodo ter-
jali povrnitev 13.000 evrov bru-
to, ki jih je prejel kot avtor ko-
medije”. Povedala je tudi, da so
po prejemu opozorila (oseba, ki
je razkrinkala neizvirnost dela,
je iz kulturnih krogov; da je ne-
kaj narobe s Kobalovo komedi-
jo, se je zavedela ob ogledu
predstave Glauna vaja, prevod
dela La prova generale Alda Ni-
colaja, ki jo je Beneško gleda-
lišče uprizorilo na letošnjem
Dnevu emigranta v Čedadu)
dobili italijansko besedilo in ga
primerjali s Kobalovim tek-
stom. Izkazalo se je, da gre “za
prevod z nekaj okrajšavami in
dodanimi besedami”. Tina Kosi
se ne misli sestati z Borisom
Kobalom za pojasnila. O zadevi
so seznanili avtorsko agencijo
Slovenije in ministrstvo za kul-
turo ter celjsko občino. Poveda-
la je tudi, da bodo morali odslej
vsi avtorji podpisati dodatno iz-
javo o resničnosti avtorstva.
Predstavo Profesionalci espe,
katere protagonisti so člani
družine hudodelcev, ki ob kon-
cu s sosedom združijo moči za
nove zločinske pohode, bodo
nadomestili z drugo. Ker je gle-
dališče samo prijavilo plagiat, je
dobilo le 3063 evrov kazni. To
morajo plačati agentu v Italiji.
Gledališče komedije ne sme več
igrati. Umaknilo jo je seveda tu-
di z letošnjih Dnevov komedije.
Zaradi tega SLG Celje ne bo
imelo na njih lastne produkcije.
Režiser in igralci, ki so v pred-
stavo vložili dva meseca truda,
so seveda zelo razočarani. V
SLG Celje z Borisom Kobalom
ne bodo več sodelovali. Zoper
Kobala bodo vložili tožbo in
bodo zahtevali in skušali izter-
jati škodo po sodni poti.
Kako se bo zadeva končala, bo-
mo še videli. Morda pa bo zara-
di nje Kobalu minila volja se
norčevati iz vsega in vseh. Ta
njegova zadnja hudo sramotna
“šala” ga bo drago stala!
IK
Nezaslišana gledališka afera 
Kobalova komedija
plagiat!
PD Štandrež / Dramski odsek
Nova premiera že trka
na duri
  ansko leto je na štandreš -
kem odru zaživela Partlji -
čeva “nostalgična komedi-
ja” Čaj za dve, letos pa je zelo za-
gnan, modrici Taliji povsem pre-
dan dramski odsek Prosvetnega
društva Štandrež, ki že več kot
polstoletja nepretrgoma goji gle-
dališko umetnost in se najraje
spogleduje s komedijskim žan-
rom, posegel po tuji dramski za-
kladnici. Iz velikega literarnega
opusa ameriškega komediografa
Neila Simona (1927-
2018), “kralja ameriške
komedije”, je izbral delo
Bosa v parku. Tega av-
torja, ki je bil štirikrat
nominiran za oscarja in
je prejel mnogo drugih
nagrad, so navdušeni
ljubiteljski komedijanti
iz Štandreža že uspešno
predstavili l. 1999, ko so
odigrali njegovo kome-
dijo Zares čuden par v
režiji pokojnega Emila
Aberška, ki ga predvsem
v mladinskih gleda-
liških krogih zelo po-
grešajo.
Zaradi prezasedenosti v gledališču
tokrat ni s Štandrežci Jožeta Hro-
vata, člana igralskega ansambla
SNG Nova Gorica, njihovega
skrbnega režiserja od l. 2004 dalje.
Namesto njega jih tokrat režijsko
vodi upokojeni, markantni igra-
lec in režiser Janez Starina, ki je
bil najprej član SLG Celje, nato
PDG oz. SNG Nova Gorica, nazad-
nje pa Mestnega gledališča lju-
bljanskega (2004 - 2016). V vseh
treh je ustvaril zelo dovršene, ne-
pozabne like. Spomnimo naj se le
na njegovo čudovito interpretaci-
jo v legendarni predstavi Plešasta
pevka v režiji Vita Tauferja. S štan-
dreškim dramskim odsekom je že
velikokrat sodeloval. Navadno je
z igralci na oder zelo učinkovito
L postavljal kratke enodejanke (npr.Jaz sem Berto, ki je bila pravi bi-serček). V spominu pa bo za ved-
no ostala njegova ganljiva režijska
postavitev dela Alda Nicolaja Sta-
ra garda z izjemnimi Božidarjem
Tabajem, Majdo Zavadlav in Mar-
kom Brajnikom. Leta 2004 je pre-
jela matička za najboljšo ljubitel-
jsko predstavo v celoti na Sloven-
skem.
Tokrat pa se je Starina z igralci
Mojco Dolinšek, Polonco Cijan, v
alternaciji z Gabrijelo Vidmar,
Matejem Klanjščkom, Božidarjem
Tabajem in Egonom Cijanom,
znanimi odrskimi obrazi, “spopa-
del” z zgodnjim delom (njegovo
tretje dramsko besedilo po vrsti)
Neila Simona Bosa v parku iz l.
1963. L. 1967 je po 1500 odrskih
ponovitvah v petih letih postala
film s takrat zelo mladim Rober-
tom Redfordom (igral je tudi v
gledališki postavitvi) in Jane Fon-
da. Na Slovenskem je bila krstna
uprizoritev v Mestnem gledališču
ljubljanskem v režiji Janeza
Vrhunca 15. novembra 1969, zdaj
pa se bo oglasila s štandreških
odrskih desk.
Režiser Starina, ki se rad vrača
med štandreške gledališke za-
gnance (toliko spominov ima
tu!), nam je pojasnil, da je prevod
Dušana Tomšeta že malce zasta-
rel, zato so igralci imeli nekaj
težav pri memoriranju, a ni bilo
dovolj časa, da bi delo na novo
prevedli, zato so ga le malce po-
sodobili in črtali kar nekaj teksta.
Kljub temu predstava traja pri-
bližno dve uri. Tekst sloni predv-
sem na dialogih, nima posebnih
obratov, preobratov ali viškov. Je
pa trd zalogaj za ljubiteljsko sku-
pino, zato bi se Starina osebno ne
odločil zanj. Prepleteno je napi-
san. Treba ga je odigrati takšnega,
kakršen je, ne da se ga preveč po-
sodabljati, ker se drugače vse raz-
gradi. Vsa teža je na igralski inter-
pretaciji. Po mnenju duše dram-
skega odseka, Božidarja Tabaja, pa
je prav, da se
soočajo tudi s ta-
kimi teksti, ki ne
izzovejo takoj -
šnjega krohota.
To je poseben iz-
ziv za vso skupi-
no. Vse je odvi-
sno od spretno-
sti igralcev. Upa,
da bo predstava
uspešna kot vse
ostale in da bo-
do z njo odšli na
gostovanja. Ima-
jo namreč že tri
povabila. Odi-
grali jo bodo v
Gorici, Kopru in Vrtojbi.  (Pred
kratkim so bili v Moravčah s pred-
stavio Čaj za dve).
Komedija Bosa v parku govori o
zaljubljenem parčku, ki se je mor-
da prezgodaj odločil za zakonski
stan. Ona je spontana, svojeglava
in ne ve, kako se je treba v zakonu
prilagajati drugemu. To vlogo bo
odigrala Mojca Dolinšek. Svojo
Corie je opisala kot živahno, mla-
do žensko svobodnega duha, ki se
predaja čustveni, duhovni pa tudi
telesni ljubezni. Vloga ji je všeč.
Mlado, a pametno dekle hoče vo-
diti moža, a na koncu se izkaže,
da si želi le moževe ljubezni in
zaščite.
/ str. 16
Iva Koršič
Prizor z vaj: Mojca Dolinšek in Gabrijela Vidmar (foto DP)
Tržaška24. januarja 201910
Doživet božični koncert v Nabrežini
V Nabrežini se je tudi letos obnovila lepa navada božičnega koncerta.
V župnijski cerkvi sv. Roka so s pevsko-instrumentalnim božično-no -
vo letnim voščilom nastopili učenci in pevci mladinskega zbora Sloven -
skega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Uvodoma je s
kora zadonela Gerbičeva Ave Marija, mladinski zbor, ki ga vodi Da mi -
ja na Čevdek Jug, pa je po pozdravu ravnateljice prof. Schettinove, za -
pel še Delibesovo Glorio. Pred oltarjem so se nato zvr stili nastopi dua
flavt, violinistke in dua harf, solo harmonike in dua violin, kitar ske ga
orkestra in mladinskega zbora. Slišali smo sklad be Couperina, Čaj -
kovskega, Pachelbela, Scarlattija, Bocche ri ni ja, Vivaldija in an gle ške
božične melodije. Zbor pa je tudi ob sprem ljavi violine, flavte, or gel in
harfe zapel priredbe treh znanih slovenskih božičnih pesmi in Rutter -
jeve Angelske pesmi. Po krajšem nagovoru po budnika kon cer ta,
nabrežinskega župnika, g. Karla Bolčine, so na sto pajoči in vsa cer kev
zapeli še Sveto noč ter se tako poslovili v toplem božičnem vzdušju.
V Centru Veritas o izzivih pred furlanskimi in
slovenskimi manjšinskimi mediji
P. Luciano Larivera, vodja središča Veritas, Elisa Michellut in naš
urednik Jurij Paljk so v četrtek, 17. t. m., pred polno dvorana Centra
Ve ritas spregovorili o manjšinskem tisku in medijih v naši deželi. Ve -
čer, ki je bil v okviru stalnega izobraževanja časnikarjev, pretežno
vpi sanih v Časnikarsko zbornico FJK, vpisanih je bilo več kot 70 ko -
le gov, prisotni pa so bili tudi drugi poslušalci, je postregel z osnovnimi
pravnimi podatki o zaščiti manjšin, tudi furlanske in slovenske. Elisa
Michellut, ki piše za Messaggero Veneto in sodeluje s krajevno RAI
medijsko hišo za oddaje v furlanščini, je spregovorila o izzivih, ki so
pred slovensko in furlansko manjšino, Paljk pa je podrobneje pred -
sta vil Novi glas. Do lepega in koristnega večera je prišlo v sodelovanju
med Centrom Veritas, Časnikarsko zbornico FJK ter Zvezo italijanskih
katoliških tiskanih medijev UCSI.
Kratke V Društvu slovenskih izobražencev
Gorazd Pučnik o mladih
pribežnikih
  pereči in aktualni pro-
blematiki priseljencev
so udeleženci na pone-
deljkovem srečanju Društva slo-
venskih izobražencev slišali go-
voriti iz ust osebe, ki je med naj-
bolj poklicanimi, da o njej govori,
saj se že dolgo intenzivno in kon-
kretno spopada z njimi. Gre za
Gorazda Pučnika, ravna-
telja Dijaškega doma
Srečka Kosovela v Trstu, ki
se že 25 let v okviru pro-
jekta “Ptički brez gnezda”
posveča mladoletnim pri-
seljencem. V Trstu se s
sprejemanjem mladih pri-
bežnikov ukvarjajo še
ustanove: Karitas, Civi-
form in konzorcij ICS.
Pred 25 leti je bila glavna
motivacija za nastanek
projekta “Ptički brez gnez-
da” pričakovanje, da bodo
iz razpadajoče Jugoslavije
pribežale velike množice
beguncev. Do tega pa ni
prišlo, saj je iz nekdanje
Jugoslavije prispelo le manjše šte-
vilo mladih. Pribežalo pa je dosti
mladoletnih iz Albanije ali Ro-
munije. Kasneje pa so se k njim
zatekli predvsem prišleki s Koso-
va, iz Bangladeša, Pakistana in Af-
ganistana.
Ime “Ptički brez gnezda” so si iz-
posodili iz naslova mladinskega
dela Frana Milčinskega, ki je kot
sodnik za mladoletne prišel v ne-
posreden stik s socialnimi in psi-
hološkimi problemi otrok, ki ni-
majo svojega “gnezda” oz.
družine.
Na podlagi pogodbe z občino
ima ravnatelj Pučnik nalogo, da
že takoj prvo uro po prihodu mla-
dih izmučenih prišlekov pride do
njih in jim nudi prvo pomoč: jih
umiri, jim da možnost, da lahko
kličejo, kogar želijo; jim nudi za-
točišče, obleke, jed, zdravniški
pregled. V naslednji fazi pa mo-
rajo vzgojitelji poskrbeti tudi za
izobrazbo, saj je za mlade tujce
O obvezno določeno število uručenja italijanščine; potrebno jenamreč, da se naučijo osnovne
komunikacije in da znajo vsaj iz-
polniti dokumente. Toda poleg
tega so si vzgojitelji zadali tudi na-
logo, ki presega dolžnosti, ki izha-
jajo iz pogodbe: prišleke želijo ra-
zumeti in sprejeti posebnosti nji-
hove drugačne kulture (ne bi bilo
dobro, da bi se ji morali odpove-
dati oz. da bi jih skušali “evropei-
zirati”); obenem pa jih skušajo
naučiti novih pravil, ki jih je tre-
ba v naši kulturi spoštovati in ki
so morda zanje novost, npr.
spoštovanja do žensk. Kjub temu
jih je težko obvarovati pred neka-
terimi stiskami in razočaranji, ko
npr. ugotovijo, da (še) ne zmorejo
pošiljati domov denarja.
Predavatelj Pučnik je razkril, da je
za prišleke privilegirana pot po
kopnem prav skozi Slovenijo, ki
jih ne ustavlja. Edini dokument,
s katerim potujejo, je vinjeta. Pre-
del od Trsta do Nanosa je narav-
nost idealen za prehod. Včasih
potujejo s kombijem, včasih peš;
včasih jih na prehodu meje čaka
obleka, včasih pa ne, odvisno, s
kolikšno vsoto denarja razpolaga-
jo.
Vsako leto v Italiji registrirajo do
17.000 priseljenih mladoletnih
tujcev; a neprijavljenih je baje še
vsaj dvakrat toliko. 90 % vseh teh
pa se ne ustavi v Italiji, temveč na-
daljuje pot na sever, večinoma je
njihov cilj Nemčija.
V kraju izvora je za domače
odhod mladoletnega sina investi-
cija. Za njegovo pot morajo
plačati okoli 10.000 evrov, ki jih
velikokrat dobijo s prodajo tega,
kar premore cela družina, npr.
riževega polja. Iz veččlanske
družine gre na pot tisti, ki je naj-
bolj sposoben.
Pučnik opravlja svoje delo s
srcem; med pripovedovanjem o
izkušnjah z mladimi življenji se
spusti v statistiko, da nam bolje
predoči obseg in visoke številke
pojava prihoda mladih zdomskih
prišlekov. Toda obenem nikoli ne
pozabi, da gre za življenjske usode
posameznikov. Čeprav je skozi
ustanovo “Ptički brez gnezda” šlo
v 25 letih velikansko število mla-
doletnih tujih državljanov (samo
v letih od 2016 do 2018 do 1128
mladih), ima Pučnik do njih ose-
ben odnos, saj mnoge “ptičke”
spremlja še dalje, ko so ti že “vzle-
teli”, se integrirali in postali v svo-
jem poklicu uspešni. S pripove-
dovanjem njihovih zgodb, pod-
prtih s prosojnicami, je prisotnim
v DSI pričaral pred oči več izjem-
nih življenjskih zgodb mladih po-
sameznikov. Tako je npr. nekdan-
ji “ptiček” iz Malija postal mož in
uspešen kuhar. S prvimi plačami
je kupil vodno črpalko in genera-
tor za svojo družino, sezidal si je
hišo in kupil majhno polje. Kma-
lu se bo poročil, a na vprašanje,
ali bo svojo bodočo ženo iz Malija
pripeljal s seboj, je odgovoril ni-
kalno, saj se po eni strani boji, ka-
ko bi tukaj regirala na veliko svo-
bodo naše družbe, po drugi pa se
tudi boji, da bo na lastne oči ugo-
tovila, da njen mož ni tako bogat,
kot se ji trenutno zdi...
Kot si lahko predstavljamo, se za
številkami skriva tudi mnogo
osebnih tragedij: pred leti, ko Ro-
munija še ni bila v EU, je
prihajalo veliko število
mladoletnih iz te države
(z vstopom v EU ne od-
govarjajo več pogojem
projekta “Ptički brez
gnezda”, saj sporazum
predvideva le “mlado-
letne TUJE državljane
brez spremstva”). V eni
teh skupin mladoletnic
je bilo dekle, ki so jo ho-
teli z lažnimi obljubami
in nato s posilstvom na
meji z Italijo uvesti v
prostitucijo. Zgodba se
je končala tako, da si je
pogumno dekle upalo
tožiti zločinske moške in
zmagalo tožbo.
Zanimiva je misel Pučnika, da ne
gre poenostavljati in posploševati
izjav o priseljencih, ne z ene ne z
druge strani. Iz svoje bogate iz-
kušnje ugotavlja, da se npr. tudi
tiste države EU, ki so zanje mak-
simalno odprte, niso pripravile
na njihov prihod in da po-
splošujejo svoja vedenja in odnos
do njih. Iz sedanjih dogodkov
lahko npr. vidimo, da niso z ana-
lizo racionalno premislile, ko-
likšno število prišlekov lahko
sprejmejo. Niso vzele npr. v
poštev, da so med njimi velikan-
ske razlike. Integracija v delov-
no okolje lahko npr. precej zlah-
ka uspe pri prišlekih iz Bangla-
deša, ki imajo večinoma neko
solidno izobrazbo; skoraj nemo-
goča pa je pri Afganistancih, ki
že kot 3. generacija živijo v vojni
in nimajo osnovnega opismen-
jevanja.
Anka Peterlin
Skupaj za Repentabor
Martina Skabar
kandidatka za županjo
  ponedeljek, 21.
januarja, se je v
prostorih restavracije
Križman v Repnu predstavila
kandidatka za županjo občine
Repentabor Martina Skabar, ki
bo na naslednjih volitvah
meseca maja zastopala listo
Skupaj za Repentabor-Insieme
per Monrupino. Prisotne je
najprej nagovoril župan Marko
Pisani, ki je obrazložil, da so
naredili že zdaj tiskovno
konferenco, saj je prav, da ljudje
vedo, kdo bo zastopal njihove
interese v naslednjem
mandatu. Pisani se namreč,
kljub možnim spremembam
glede števila zaporednih
mandatov na občinah, umika.
Bil je pet let podžupan in deset
let je zasedal mesto župana.
“Prav je, da se po toliko letih
umaknem in pustim prostor
novim in mladim obrazom, ki
prinašajo sveže ideje”. Lista
Skupaj za Repentabor je izraz
stranke Slovenska skupnost in
neodvisnih kandidatov ter
ljudi, ki so dobre volje in ne
V glede na politična prepričanjamislijo na splošno blaginjoobčine. Vodenje male občine
postaja vedno bolj
komplicirano, saj je
uslužbencev
malo in imajo
zato župan ter
odborniki res
dosti dela in
skrbi.
Martina Skabar
je bila pet let
svetnica in pet
let odbornica s
pooblastilom za
šolstvo, razvoj
teritorija in
čezmejno
sodelovanje.
Povedala je, da je
bila zelo
počaščena, ko so
jo vprašali, ali bi
sprejela
kandidaturo za
županjo. Čuti se pripravljena,
kajti je že dobro vpeljana v
občinsko politično, družbeno
in kulturno dogajanje. Poleg
tega pozna zelo dobro območje
in stanje v vaseh ter ljudi, ki
dobro vedo, da se lahko vedno
obrnejo nanjo za katerokoli
težavo. Poudarila je pomen
sodelovanja z bližnjimi
občinami in vsemi kulturnimi
in športnimi društvi ter dejala,
da bo namenila posebno
pozornost šoli, kajti otroci so
naša prihodnost.
Tudi kandidatka je, prav tako
kot župan, izrazila željo, da bi
prišlo tudi na naslednjih
volitvah do dogovora z
Napredno listo in se na ta način
uspešno nadaljevalo plodno
sodelovanje, ki je za male
občine bistvenega pomena.
Martina Skabar je potrdila, da
bi rada nadaljevala po začrtani
poti današnje uprave, saj
pomembni projekti še potekajo,
a istočasno je pripravljena na
celo vrsto novih izzivov.
Kandidatki so izrazili podporo
in voščilo prisotni občinski
svetniki Angelo Barani, Renato
Pelessoni, Tamara Skabar,
odbornica Roberta Skabar in
deženi svetnik
SSk Igor
Gabrovec.
Gabrovec se je
zahvalil Pisaniju,
politični
vsestransko
aktivni figuri v
tem prostoru, ki
je veliko naredil
in bo prav gotovo
še veliko
prispeval za
občino. Obenem
je zaželel uspešno
delo kandidatki v
volilni kampanji,
ki mora ostati na
nivoju tega, kar je
dobra lastnost
majhne občine:
to se pravi ukvarjati se s
konkretnimi problemi in
pričakovanji občanov.
MČ
Skromno mnenje poslušalca
Vsi koncerti pevskih zborov, brez nobene izjeme, v predbožičnem in
božičnem času pomenijo prizadevanje in poskus biti protiutež noremu
in hrupnemu današnjemu načinu praznovanja Božiča. Nekaterim ta
namen uspe, drugim malo manj; ni tako važno, glavno je, da je ta
potreba po drugačnem Božiču še prisotna v ljudeh. Proč, hočejo reči,
od tega direndaja, ki človeka samo zbega.
Koncerti božičnih pesmi pa nas popeljejo v neko drugo dimenzijo, ki
ji pravimo sreča in notranje zadovoljstvo, mir in tišino.
Pri Sv. Justu so v nedeljo, 13. 1. 2019 s tišino pretiravali. Program ni
obsegal samo pesmi v stilu tišine. Na celovečernem koncertu vztrajati
v tem tihem načinu podajanja pa postane glasba dolgočasna zadeva
in dolgočasje je pri vsakem koncertu – strogo prepovedano. Glasbeno
bi temu lahko rekli “sottovoce continuo”, ki ne more samo na sebi
odražati veselja, za kar se na Božič dogaja, dati je treba kaj več.
Kolikor te pesmi poznam, pisci besedila in skladatelji dopuščajo in
dajejo možnost, da se pevci, kot se reče, napojejo in povejo na glas,
kar v sebi čutijo, ne da bi zašli v kričavost. Zvočnost pa, ki ni nujno
tudi glasnost, še manj kričavost, se je vendarle prikazala v Gallusovi
skladbi, kar daje upanje za naprej.
Zakaj so pevovodje izbrali tak način podajanja in vztrajanja v stalnem
podglasju, ne vemo, lahko samo ugibamo. Pevovodje, tisti pri Sv.
Justu, spadajo v novo generacijo dirigentov in seveda niso doživljali
starih božičnih praznikov, kot smo jih mi starejši ljudje, brez raket,
žarometov, hrupne glasbe … Ves ta hrup je prišel pozneje, kot
nepotrebna šara, uvožen po televiziji, celo z drugih kontinentov.
So jim pa o tem, prav gotovo, pripovedovali starši in nonoti. V tem
pripovedovanju, kot se rado dogaja, so malo zašli v pretiravanje, v
drugo smer in s tem jim ustvarili zgrešeno sliko takratnih časov. Iz
tega, morda, upam si reči, izvira bojazen dirigentov, da ne bi dovolj
upoštevali starih navad in skrbeli za tišino. Božični čas je bil vedno
čas veselja, tudi bolj glasnega, pristno mladostnega in ne samo čas
šepetanja ali celo molka.
Pa brez zamere, da bodo v prihodnje zares “molk pregnale
harmonije”! / S spoštovanjem, Aleksander Furlan - Sandrin
Prejeli smo
Foto Marko Tavčar
Foto Matevž Čotar
Foto damj@n
Tržaška 24. januarja 2019 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobraženceev vabi
v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.
uri v Peterlinovo dvorano na
predstavitev knjige Upogib časa.
Pogovor z avtorico Leonoro Flis bo
vodila prevajalka in pesnica Miriam
Drev.
Področni svet Slovenskega pastoral -
nega središča organizira v četrtek,
24. januarja, ob 20. uri v domu
msgr. Jakoba Ukmarja v Škednju
ekumen sko predavanje dr. Primoža
Krečiča, stolnega župnika v Kopru,
“Razu me vanje zakramentov pri
pravoslavnih bratih”, v sklopu tedna
molitve za edinost kristjanov.
V sredo, 30. januarja, ob 18.00 bo v
tržaški kavarni San Marco, ulici
Cesare Battisti 18, stekel pogovor
o Antonu Trstenjaku, teologu in
psihologu. Sodelujeta kulturna
delavka Anna Piccioni in pisatelj in
režiser Leandro Lucchetti. Srečanje
prireja Elena Cerkvenič. Vabljeni!
V februarju in marcu bo tečaj priprave
na cerkveno poroko v Marijanišču na
Opčinah. Srečanja bodo ob sredah
ob 20.30. Prvo srečanje bo v sredo,
20. februarja. Tečaj bo obsegal 7
srečanj. Sedem različnih tem, od
verskega vidika preko vzgojnega,
psihološkega, zdravniškega,
pravnega in družinskega. Srečanja
bodo vodili različni predavatelji. To
je edini slovenski tečaj v zamejstvu.
Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v
cerkvi in želijo imeti tečaj v
slovenskem jeziku. Tečaj želi
prispevati h kvalitetnejšemu
življenju v dvoje, ovrednotiti pomen
družine ter s spodbujanjem
življenjskega optimizma prispevati
k oživljanju naše narodne
skupnosti.
Darovi
Za društvo Rojanski Marijin dom
darujeta Anita Perič 30 evrov, Alma
Trobec 40 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami daruje
Iza Arban 10 evrov.
S 1. strani
Ne le materialna ...
  ečer so povezovale višje -
šolke Vida Petaros, Mar-
tina Sosič in Mira Tavčar,
ki so uprizorile tipično sejo
društva, v sklopu katere so ob -
činstvo seznanile z delovanjem
društva od njegovih začetkov
vse do današnjih dni.
Prvi je občinstvo pozdravil se-
danji predsednik Ivo Jevnikar, ki
se je spomnil prejšnjih obdobij
delovanja društva. V prvih dese-
tletjih so sredstva namenjali
predvsem pripravi miklavževanj
in božičnic, poletnim kolonijam
in organizaciji slovanskih ple-
sov, ki so jih takrat prirejali v
tržaškem hotelu Excelsior. Teh
dogodkov se je spominjala tudi
Vera Čok Vesel, ki je kasneje do-
bila besedo kot dolgoletna od-
bornica SDD-ja. Gospa Vesel je
svoje pričevanje strnila v misel,
s katero je dobro povzela namen
in delovanje društva: “Delati
moramo tako, da smo zadovol-
jni mi, ki dajemo, in tisti, ki pre-
jemajo”.
Med večerom se je zvrstilo kar
nekaj nastopov mladih ustvar-
jalcev, ki so z raznolikimi in
živahnimi točkami poskrbeli, da
je bilo vzdušje sproščeno in mla-
dostno razigrano. Dijaka tržaške-
ga klasičnega liceja France
Prešeren Simone Genzo in Bo-
rut Štoka sta publiko zabavala v
vlogah največjega slovenskega
in italijanskega pesnika, Danteja
in Prešerna. Za glasbene točke
V sta poskrbela solopevka ZoraČernic iz goriške glasbene šoleEmil Komel in violinist Aleš La-
vrenčič, ki je imel tako pri-
ložnost izkazati hvaležnost Slo-
venskemu dobrodelnemu
društvu, saj je lanski prejemnik
nagradne štipendije Irene Sre-
botnjak, ki jo SDD podeljuje
mladim umetniškim talentom.
Svojo hvaležnost je izrazila tudi
pravkar diplomirana Nika Cotič,
ki je poudarila pomen podpore
Slovenskega dobrodelnega dru -
št va, ki jo je tudi sama prejema-
la, za študente. Dejala je, da po-
men te pomoči gre preko mate-
rialnih prispevkov: z njihovo po-
močjo se študenti počutijo bolj
samostojne, poleg tega pa šti-
pendije vedno pomenijo potrdi-
tev, da si na pravi poti, saj nekdo
ceni in podpira tvoje delo.
Mladi so svojo ustvarjalnost do-
kazali tudi s prispevki za natečaj
o temi Kaj je dobrodelnost? , ki
ga je Slovensko dobrodelno dru -
štvo razpisalo za otroke vseh sto-
penj šolanja. Odborniki so po-
vedali, da so bili z odzivom na
natečaj zelo zadovoljni, tako za-
radi količine kot zaradi kakovo-
sti prispevkov.
Prav pred koncem uradnega de-
la programa so razglasili zmago-
valce natečaja, ki so bili razdel-
jeni v različne kategorije: osnov-
nošolski otroci so pomen dobro-
delnosti prikazali preko risb,
srednje- in višješolci pa so si mo-
rali zamisliti svoje geslo dobro-
delnosti. Med najmlajšimi (1. in
2. razred osnovne šole) je bil za
najboljšega razglašen Adrijan Al-
joša Ricciato iz OŠ Frana Saleške-
ga Finžgarja v Barkovljah. Drugo
nagrado je prejel Matthias Cor-
rado iz OŠ Prežihovega Voranca
v Dolini. Tretje mesto pa je zase-
del Samuel Sonzio prav tako iz
Barkovelj. V kategoriji starejših
osnovnošolcev sta prvo in tretjo
nagrado dobila učenca COŠ
Ljubke Šorli iz Romjana, Massi-
miliano Pontieri in Viola San-
drigo, drugo nagrado pa je prejel
Iztok Gropajc iz OŠ Fran Ventu-
rini v Boljuncu. Učenci 4. razre-
da osnovne šole Avgust Černigoj
s Proseka so si prislužili nagrado
za najboljše skupinsko delo, Ve-
sna Cunja z Opčin in Melissa
Barbiani iz Barkovelj pa sta do-
bili posebno nagrado žirije.
Med srednješolci je prvo mesto
dosegel Tommaso Bussani iz do-
linske srednje šole Simon Gre-
gorčič. Na drugo mesto se je
uvrstila Camilla Rosa Fauzza s
katinarske podružnice šole Vla-
dimir Bartol, na tretje mesto pa
Mija Poljšak iz svetoivanske šole
Sv. Cirila in Metoda. Med višjimi
srednjimi šolami so slavile dija-
kinje 2. razreda klasičnega liceja
France Prešeren iz Trsta, poseb-
no pohvalo pa si je prislužila tu-
di Lara Olenik s tržaškega liceja
A. M. Slomšek.
Ob koncu sta se organizatorki,
Veronika Gerdol in Matejka
Gruden, zahvalili vsem dolgo-
letnim odbornicam in jim v
zahvalo podarili šopek rož.
Večer se je končal z druženjem
ob zakuski.
Mojca Petaros
Goriški komorni zbor in baročni orkester Cum Jubilo
Božična koncerta v miljski stolnici in
Marijinem svetišču
  udi v Miljah so začeli novo
leto ob glasbi. V stolnici je
zadonel zadnji koncert
vsedeželnega sporeda Nativitas v
izvedbi Goriškega komornega
zbora iz Nove Gorice, v Mariji-
nem svetišču v Starih Miljah pa
Tržaški baročni orkester Cum Ju-
bilo. Kljub še drugim sočasnim
prireditvam v okolici, kot v Ric-
manjah, in tradicionalnemu sho-
du slovenskih katoliških zborov
v tržaški stolnici sv. Justa sta bili
obe miljski prireditvi dobro obi-
skani. V stolnici sv. Janeza in Pa-
vla so bili izredno dobro sprejeti
žlahtni glasovi razmeroma mla-
de zasedbe pevk in pevcev z obeh
strani meje, ki jih vodi talentira-
na in vsestransko priznana zbo-
rovodkinja, Doberdobka Mateja
Černic.
Ne prav konvencionalen reperto-
ar božičnih klasičnih in tudi so-
dobnih napevov iz domače in
svetovne zakladnice (Palestrina,
Kogoj, M. Lauridsen, Danev, Satt-
ner) je uspelo zboru ustrezno
ovrednotiti, tudi z nepričakova-
nimi izvajalskimi niansami in
mavrično uglašenimi prelivi ko-
ralnih in solo nastopov sopranov
T Patricije Nemec in Vanje Cencičter pianistke Minke Markič inviolončelistke Gaje Tadič, ki sta
spremljali nekaj skladb. Prava
harmonična uravnovešenost naj-
bolj neposrednega in prabitnega
instrumenta, glasu, s “kanon-
skim” spremljevalcem le-tega,
klavirjem, in čelom, godalom, ki
je zmožno najbolj vrtoglavih pu-
stolovščin duha in duše. Mlada
čelistka je nastopila še sama s
skladbama J. B. Duporta in Men-
delssohna. Omenjeni so bili tudi
posnetki in ugledna priznanja, ki
jih je Goriški komorni zbor prejel
v Sloveniji in Hrvaški.
Koncert, naslovljen S pesmijo
vam želimo..., je priredilo Dru -
štvo Slovencev miljske občine
(DSMO) Kiljan Ferluga z ZSKD in
USCI, Združenjem pevskih zbo-
rov FJK. Napovedovalec Danilo
Devetak je omenil tudi lansko
srečanje tržaškega nadškofa
msgr. Crepaldija na sedežu dru -
štva z miljskimi Slovenci in ver-
niki ob škofijskem pastoralnem
srečanju. Pozdravil je tudi do-
mači župnik don Silvano Latin v
imenu župnije, ki ima že leta v
gosteh božično prireditev dru -
štva. Odbornik DSMO Davorin
Devetak pa je v priložnostnem
nagovoru spomnil, da bi kazalo
obravnavati in se spoprijeti s so-
dobnimi problematikami in izzi-
vi, tako na posamezni kot druž -
beni ravni z modrostjo in izkuš -
njo “učiteljev”, predhodnikov in
tudi sodobnih vzornikov. Ome-
nil je nekaj takšnih izrednih
osebnosti, ki smo jih lahko sre -
čali in spoznali v zadnjem letu na
Tržaškem, kot so npr. “branilec
Sarajeva” bosansko srbski gene-
ral Jovan Div-
jak, ustanovi-
telj svetovnega
gibanja Terra
Madre, Carlo
Petrini, mati
Plaza de Mayo,
argentinska Ju-
dinja Vera Vi-
gevani Jarach,
z italijanskimi
in tržaškimi
ko reninami,
ter pobudnik
akcije Last Mi-
nute Market za
delitev revnim
hrane in zapadlih živil marketov,
Daniele Segre' pa z miljskimi ko-
reninami.
Tudi koncert baročnega orkestra
Cum Jubilo, v krasni staromiljski
cerkvi z odlično akustiko, je ob -
činstvo spremljalo izredno po-
zorno in globoko doživelo pre-
tanjeno muziciranje skupine, ki
se intenzivno posveča baročnim
biserom. Ansambel so sestavljali:
Aura d'Orlando, Marta Shore in
Bruno Čibej - violina, Cristina
Verita' (viola), Štefan Bak (vio-
lončelo), Maurizio Codrich
(oboa) in Stefano Biancuzzi
(čembalo in orgle) ter sopran Da-
ria Vitez.
Glasbeniki z veliko izkušnjo od
Trsta do Portoroža, od Novare do
Argentine so se pred dvema leto-
ma združili in imeli več nastopov
med Italijo in Slovenijo. Njihov
cilj je približati poslušalcem
skladbe iz obdobja renesanse in
baroka, ki jih redko izvajajo, v sti-
lu tedanjega časa. Tudi v miljski
romanski cerkvi so predstavili,
kako so oblikovane skladbe, in
razložili posebnosti svojih drago-
cenih instrumentov; Codrich iz-
deluje baročne oboe, Bak pa
čembale in spinete.
Klasičen repertoar, ki so ga zai-
grali, med drugim Haendlov
Concerto grosso op. 3, št. 6 za or-
kester, Albinonijevo simfonijo “a
quattro” za godala ter Vivaldijev
koncert za oboo in godala v a
molu, št. 462, se je izkazal kot
prava poslastica za dober začetek
leta.
Dav. D.
  Prva kava s knjigo v l. 2019
O sodobni poeziji
TKS 
  sredo, 16. januarja, so Za-
ložba Mladika, ZTT in
TS360 organizirali v Trža -
škem knjižnem središču prvo ka-
vo s knjigo v letu 2019. Prvo sre -
čanje je bilo namenjeno poeziji,
saj sta se na njem pesnik Ivan
Dobnik in časnikar Marij Čuk
pogovarjala o reviji
Poetikon in sodobni
poeziji. Moderatorja je
najprej zanimalo, kak -
šen pomen ima danes
poezija, ta “deklica”, ki
jo zavržemo, a se k njej
vedno vračamo, ki je
prisotna, a ni prisotna,
ki je izmuzljiva, a ven-
dar vedno z nami. Za
pesnika je poezija pov-
sod prisotna, izjemno
živa, vedno navzoča in
potrebna prav v taki
meri, kot je potrebna
hrana. Pesnik je mnen-
ja, da poezija poteka po
dveh tirih. Prvi tip
kroženja poezije so pri-
jateljstvo, poznanstva, branje
drug drugega in prevajanje. Dru-
gi tir pa je ambicija, delati zase
ali biti solist. Ti vodijo svoj pe-
sniški koncept in pesniško bla-
govno znamko. Avtor je mnenja,
da prvi tir bolj pritiče poeziji, kaj-
ti poezija je od nekdaj krožila po
svetu na ta način in se tako tudi
najbolje ohranja. Vse to je pa od-
visno tudi od drugih dejavnikov,
kot je npr. centralizacija kulture
in umetnosti, ki se kaže v tem, da
ena založba razpolaga z velikimi
vsotami denarja, da v bistvu
odloča, kakšne objave naj prevla-
dajo, in istočasno odvzame fi-
nančna sredstva manjšim.
Nekateri pravijo, da je poezija te-
rapija, lahko je odreševanje sa-
mega sebe, lahko je užitek, lahko
je smisel ali celo bistvo, lahko po-
vednost ali molk. Časnikarja je
zanimalo, kakšen odnos ima
Ivan Dobnik s poezijo in kako se
z njo pogovarja. Pesnik je mnen-
ja, da je poezija del njega, je neke
vrste identiteta, ki je ne moreš
izločiti iz sebe, predvsem če pišeš
že od otroštva. Na neki način
živiš na poti, ki jo narekuje poe-
zija, to se pravi, da je to oblika
življenja. Pesnik je povedal, da je
njegova poezija med drugim v
simbiozi z naravo, ker je narava
nekaj primarnega in spontanega.
Primerjave z naravo so univerzal-
ne, lepe, totalne in tudi nevarne,
brez kompromisa, prav tako kot
ljubezen.
V Ivan Dobnik je velik ljubitelj ki-tajske in japonske kulture, v ka-tero je vložil veliko intelektualne
energije. Prisotnim je povedal,
od kod zanimanje za to kulturo
in kaj je v tistih krajih odkril. Pe-
snik prihaja iz kmečkega okolja,
vajen je živeti v naravi in prav na-
rava je izjemno blizu budizmu,
mišljenju, ki ga je pesnik kasneje
s študijem filozofije tudi razvil.
Prisotni so bili posebno pozorni,
ko je razlagal o pisavi oz. pismen-
kah, ki se jih težko naučimo, a so
obenem zelo očarljive, saj si pi-
satelji oz. pesniki lahko za eno
določeno razpoloženje ali opis
nekega dogodka izmislijo nov
znak.
Ivan Dobnik je tudi spodbujeva-
lec in pobudnik projekta oz. re-
vije z imenom Poetikon, ki izhaja
že od leta 2005. Ključni motor re-
vije so Dobnik, njegova žena,
oblikovalec Sandi Radovan in še
nekaj ožjih sodelavcev. Ti so tudi
ključni pri založbi Hiša poezije.
Poleg revije, ki izhaja trikrat na
leto, izidejo tudi Poetikonove li-
re. Revija ima poseben ustroj in
veliko pedagoško vrednost, saj
Ivan Dobnik daje v vsaki številki
velik prostor tudi mladim neu-
veljavljenim pesnikom. Tako se
preko revije kaže enotni sloven-
ski kulturni oz. pesniški prostor,
v katerem lahko pesnice in pe-
sniki različnih generacij in iz ra-
zličnih okolij objavljajo svojo
poezijo in se srečujejo s poezijo
in refleksijo drugih pesnikov.
Zanimivo in poučno srečanje o
poeziji se je končalo s pesniko-
vim prebiranjem osupljive in in-
tenzivne poezije, ki je prisotne
popeljala globoko v lastno no-
tranjost.
MČ
Pevke in pevci Goriškega komornega zbora pojejo v družbi gostiteljev DSMO K. Ferluga v bližnjem
novem miljskem župnišču (foto Davorin Devetak)
Baročni orkester Cum Jubilo
Foto Matevž Čotar
Videmska / Aktualno24. januarja 201912
TAKI SMO (66)Katja Ferletič
Plastična lutka, simbol ženske emancipacije
Devetega marca bo praznovala šestdeseti rojstni
dan in niti ena gubica se še ni prikazala na nje-
nem svežem, nasmejanem obrazu. Lepa gospa
večkrat spreminja frizuro, obleko in modne do-
datke pa vsaj desetkrat na dan. Po poklicu je bila
že stevardesa, zdravnica, mamica, princesa in ti-
soče deklic po celem svetu preživlja veliko časa
v njeni družbi. Ime ji je Barbie in je najslavnejša
plastična igrača vseh časov.
“Mati” 28 centimetrov visoke lutke je bila Ruth
Handler, soustanoviteljica podjetja Mattel. Ruth
je rada opazovala svoja otroka med igranjem in
videla je, kako si je sinček izmišljeval zgodbe, v
katerih je bil astronavt, pilot ali kavboj, hčerkica
Barbara (Barbie je prav po njej dobila ime) pa se
je igrala samo s plastičnimi dojenčki. Tako se je
Ruth odločila in ustvarila punčko s podobo odra-
sle ženske, ki je lahko postala, karkoli si je mala
Barbara želela. Zgodilo se je leta 1959 in že v
prvem letu poslovanja je podjetje Mattel prodalo
300.000 punčk. S svojo podobo pin-up zvezde
je prva Barbie ponazarjala lepotni ideal tistega
časa - arhetip kalifornijske blondinke, ki je s svo-
jimi nerealnimi fizičnimi značilnostmi dolgo
časa predstavljala le površno, bogato in leno žen-
sko in si je zato prislužila ogromno kritik. Kasne-
je pa se je emancipirala: leta 1965 je postala
astronavtinja (že štiri leta, preden je Neil Ar-
mstrong stopil na lunino površje!), leta 1968 je
podjetje Mattel celo ustvarilo prvo temnopolto
verzijo punčke, tako je v šestdesetih in sedem-
desetih letih prejšnjega stoletja postala pravi sim-
bol ženske emancipacije in danes 55 % Barbie
na svetu nima modrih oči in svetlih las.
Tudi jaz sem imela več “verzij” punčke Barbie:
bile so športnice, znanstvenice, neveste, plesalke,
princese. Spominjam se, kako sva s sestrično dol-
ge popoldneve preživljali s svojimi najljubšimi
igračkami. Šivali sva jim oblekice in se popolno-
ma utapljali v njihovo magično življenje, ki je
bilo včasih pravljično in obogateno s popolno-
ma nerealnimi dogodivščinami, od časa do časa
pa zelo podobno najinemu. V resnici nikoli na-
ma ni bilo jasno, kateri je pravzaprav Barbiejin
poklic, saj je uradno v svojem življenju imela več
kot 180 poklicev, bila pa je vedno suha, lepa, pla-
volasa in z bogato garderobo na razpolago. V
zadnjih letih se je podjetje Mattel moderniziralo
in ustvarilo novo kolekcijo z imenom Fashioni-
stas, v kateri Barbie ni več samo značilna “Cali-
fornia girl”, temveč je lahko tudi nizka, debela,
s kodrastimi lasmi ali pa pobarvanimi v modro
barvo, s temno kožo ali pegami. Ob njenem
šestdesetem rojstnem dnevu je podjetje, z name-
nom, da bi še posebej spodbudilo deklice postati,
kar si pač želijo, ustvarilo druge, nove verzije s
podobo “resničnih žensk” in dodatno kolekcijo
sedemnajstih pozitivnih ikoničnih likov, po ka-
terih se lahko nove generacije zgledujejo. Imamo
tako nove Barbie s podobo slavnih športnih
zvezd, režiserk, naravovarstvenic, časnikark in
podjetnic, ob teh pa še kolekcijo “Inspiring Wo-
men” z zgodovinskimi liki, kot so Frida Kahlo,
Amelia Earhart in Katherine Johnson. Mattel je
podjetje, ki stalno obnavlja svoje izdelke. Več kot
sto ljudi dela v centru El Segundo v Los Angelesu:
iz preproste skice oblikovalcev izdelajo tehniki
kipec s pomočjo najsodobnejših računalniških
programov in 3D tiskalnikov, nato obrtniki po-
barvajo obraze, šivajo lasišča, izbirajo tkanine in
pripravljajo oblačila. Proces ustvarjanja nove Bar-
bie lahko traja od 12 do 18 mesecev, nato pa nov
prototip iz laboratorijev v Kaliforniji odpotuje v
tovarne skupine Mattel na Kitajskem in v Indo-
neziji.
Barbie je samozavestna ženska, ki je na svoji, si-
cer plastični koži doživela vse pomembne do-
godke, ki so v zadnjih šestdesetih letih spreme-
nile svet. S svojimi neštetimi karierami, stalnim
spreminjanjem obleke, frizure in barve las, je
vedno ponazarjala nove estetske okuse in mode.
Šestdeset let je
ogromno v in-
dustriji igrač,
saj traja danes
uspeh le od tri
do pet let, Bar-
bie pa je vseka-
kor priljubljena
igrača; kljub
konkurenci
vsako leto pro-
dajo več kot 58
milijonov ko-
sov v več kot
150 državah. Danes je lutka zelo prisotna tudi
na spletnih družbenih omrežjih, še posebno s
svojim profilom Instagram, kjer ima 1,2 milijona
sledilcev. Njen zadnji dosežek je celo veliko plat-
no, saj bomo lahko leta 2020 v kinodvoranah
videli nov film, v katerem vlogo Barbie igra 28-
letna avstralska igralka, nominiranka za oskar-
jevo nagrado, Margot Robbie. Film je projekt
ključnega pomena v procesu za posodobitev
družbe Mattel in ohranjanje skladnosti s časom,
po hudih ekonomskih izgubah, ki jih je, skupaj
z drugimi velikimi podjetji proizvajalcev igrač,
doživelo zaradi razcveta video iger in elektron-
skih naprav. Najbolj priljubljena plastična
punčka skuša danes osvežiti svojo podobo, osre-
dinja se na svoje najbolj zveste oboževalke in
obenem hrepeni po novih, mladih, ki so že v
najzgodnejših letih svojega življenja zatopljene
v ekrane pametnih telefonov in izgubljajo zani-
manje za tradicionalne igrače.
Skupno je bilo od prve predstavitve na sejmu
igrač v New Yorku, 9. marca 1959, prodanih več
kot milijarda Barbie lutk. Danes veliko mamic
skrbi, s kakšnimi igračkami, s kakšnimi ženskimi
figurami se njihove hčere soočajo, zato je skušalo
podjetje Mattel s svojimi punčkami začeti dialog
o pomenu pozitivnih modelov, po katerih se lah-
ko deklice zgledujejo in še danes spodbujajo zau-
panje, radovednost in komunikacijo pri odkri-
vanju samih sebe.
Cerkev svetega Karla Boromejskega v Solbici
Tradicionalni božični koncert
  cerkvi svetega Karla Bo-
romejskega na Solbici je
bil tudi letos v sredo, 2.
januarja, tradicionalni božični
koncert v sklopu deželne revije
Nativitas združenja USCI; prire-
dila so ga krajevna kulturna
društva.
Dogodek spada v sklop priredit-
ve Božična noč v Reziji, ki je do-
slej privabila lepo število obisko-
valcev. Ti so bili v prazničnem
obdobju deležni tudi številnih
jaslic, ki so krasile vaške kotičke.
Družabno in kulturno vzdušje
na tem robu Rezije sooblikujejo
društvo Živi Solbica, Muzej Re-
zijanskih ljudi, muzej Brusačev
V in Kulturno društvo Rozajanskidum. Uvodoma so pozdravilipredsednik Kulturnega društva
Rozajanski dum Sandro Quaglia,
tajnik združenja Živi Solbica
Giuliano Fiorini in domači žup-
nik Alberto Zanier.
Letošnji božični koncert z naslo-
vom Te svete uaže za vinahti so
sooblikovale članice Ženskega
pevskega zbora Sanje iz Nove
Gorice pod vodstvom Ingrid Kra-
gelj. Te so poslušalcem ponudile
splet božičnih napevov, ki so ga
mestoma dopolnjevale recitacije
o božjem rojstvu. Kot so lahko
spoznali poslušalci koncerta, se
skupina pevk redno preizkuša
tudi v manjši pevsko instrumen-
talni zasedbi, ki ponuja skladbe
iz domače in svetovne zakladni-
ce lahke glasbe. Na klaviaturah
je zbor spremljala Anica Furlan,
na harmoniki pa Miloš Mozetič.
Zbor ima širok repertoar pesmi
za razne priložnosti in sodeluje
na številnih prireditvah doma in
v tujini. Obenem si prizadeva za
sodelovanje z drugimi kulturni-
mi osebki, saj je namen kultur-
nega društva Sanje, v sklopu ka-
terega deluje ženski pevski se-
stav, povezovati in navduševati
mlade talente in tako vrednotiti
kulturno dediščino slovenskega
prostora.
Praznične dni v Rečanski dolini 
Božična maša s starimi
pesmimi
  kupina beneških pevcev in
godcev iz Rečanske doline
je kot običajno že na pred-
božični večer v cerkvi v vasici
Kozca (Cosizza) predstavila staro
peto mašo s pesmimi, ki so jih
tukajšnji ljudje povzeli iz starih
rokopisov, najdenih v podutan-
ski fari. Gre za posebno lepo,
melodično peto mašo; zbor
spremljajo klavir, bas, kitara,
harmonika, tolkala in mandoli-
na, pesmi so bile v preteklosti ze-
lo priljubljen element božičnega
bogoslužja v Nediških dolinah.
Letos so božično mašo, ki jo iz-
vajajo pevci iz Rečanske doline,
ponovili tudi v Idrski dolini, in
S sicer v nedeljo, 13. januarja, vcerkvi sv. Antona, v Obuorči(Oborza). Člani združenja Val
Judrio - Idrska dolina so ob pod-
pori planinskega društva CAI Val
Natisone poleg maše priedili tu-
di daljši krožni pohod po de-
snem bregu Idrske doline. Start
je bil zgodaj zjutraj pred cerkvijo
nad Obuorčo, pohodniki so se
povpzeli do cerkve sv. Nikolaja,
od tam na vrh Špika, kjer so si
ogledali jarke iz prve svetovne
vojne, in nato odšli do Stare Go-
re, kjer je bil postanek za kavo in
ogled svetišča. Pohod se je na-
daljeval mimo cerkve sv. Treh
kraljev do zapuščene vasice
Lajšče, po čudovitih pobočjih z
razgledom na Korado in Kanal-
ski Kolovrat pa še do rečice, ki
nosi ime po Materi Božji in izvi-
ra pod Staro Goro. Po gozdovih
nad Idrijo so se po petih urah
hoje končno spet povzpeli do
prvih njiv, vasice Obuorče in cer-
kve nad njo. Pohodu je zgodaj
popoldne v nabito polni cerkvi
sledila maša, nato pa še druženje
s prigrizkom. Beneške harmoni-
ke so do pozne ure donele nad
Idrsko dolino. Udeleženci prire-
ditve, ki so prišli tako iz Benečije
kot iz Furlanije, Slovenije, pa tu-
di Trsta in Gorice, so povedali,
da so na pobočjih nad Idrijo
doživeli res nepozaben dan.
Suzi Pertot
  ot že celih 49 let so se tudi
letos na januarsko nedeljo
v Tolminu srečali Slovenci
iz videmske pokrajine in njihovi
sorojaki iz Posočja, da bi skupaj
spregovorili o načrtih in željah za
leto, ki se je pravkar začelo, in za
vsa naslednja leta, ki prihajajo.
Srečanje, ki ga izmenično organi-
zirajo občine Tolmin, Kobarid in
Bovec v sodelovanju z Upravno
enoto Tolmin, je letos potekalo v
Kinogledališču Tolmin, slavnostni
govornik je bil minister za kulturo
Republike Slovenije Dejan Preši -
ček. V pozdravnem govoru je pou-
daril pomen sožitja med Furlani,
Slovenci in Italijani, pomen slo-
venskega jezika in slovenske kul-
K ture na obehstra neh meje,predvsem pa v
Beneški Sloveni-
ji, ter vlogo strp -
nosti in medse-
bojnega sodelo-
vanja med ra-
zličnimi narodi.
Kot sta že pred
njim omenila
žu pan občine
Tolmin Uroš
Bre žan ter župan
občine Tipana
in predsednik Kmečke zveze Alan
Cecutti, se Benečija prazni, neka-
terim višjim predelom grozi, da
bodo že v nekaj desetletjih popol-
noma neobljudeni.
Nujno je zato, da čim
prej ukrepamo in po-
nudimo tem sicer
prelepim dolinam
ter ljudem Posočja in
Benečije konkretne
možnosti za razvoj,
delo in življenje. Po-
zitiven korak v to
smer je vsekakor
podpis namere o so-
delovanju več kot
dvajsetih občin z
obeh strani meje, ki
so se v preteklem letu združile v
klaster. Njihove sanje so, da bi si v
evropskem duhu mednarodnega
sodelovanja, strpnosti in medse-
bojne povezanosti postavljale no-
ve skupne cilje ter zgradile trajne
temelje za vsestranski razvoj teh
krajev.
Naj omenimo, da so bili na prire-
ditvi, poleg govornikov, prisotne
številne vidne osebnosti iz poli-
tičnega in kulturnega življenja to-
stran in onstran nekdanje meje.
Med njimi minister za Slovence v
zamejstvu in po svetu Peter J.
Česnik, poslanec v Državnem zbo-
ru RS Danijel Krivec, župani šte-
vilnih občin Posočja in Benečije
ter župan občine Nova Gorica,
predstavnika obeh zamejskih
krov nih organizacij in številni
drugi.
V kulturnem programu sta svoje
poezije v beneškem narečju pred-
stavili pesnici Claudia Salamant in
Luisa Battistig, Margherita Tru-
sgnach je prebrala pesem Alda
Klodiča, pela je skupina Vocal
Bača pod umetniškim vodstvom
Marte Volf Trojer, za plesni trenu-
tek so poskrbele učenke baleta z
Glasbene šole Tolmin pod vod-
stvom Veronike Marti-
nič. Kulturni program
se je končal z nasto-
pom glasbene skupine
Ostajki s pevcema An-
jo Skočir in Davidom
Tomasetigem.
Tudi letos je bilo med
tem srečanjem Sloven-
cev iz videmske pokra-
jine in Posočja podel-
jeno Gujonovo priz-
nanje. Z njim se prire-
ditelji spominjajo le-
gendarnega matajur-
skega župnika,
Pa skvala Gujona. Gre
gotovo za najbolj od -
ločnega in trmastega
beneškega čedermaca,
ki je do zadnjega ostal zvest do-
mači slovenski besedi ter do-
mačim ljudem. Letos je Gujonovo
priznanje prejelo Kulturno dru -
štvo Rečan - Aldo Klodič, in sicer
za petdesetletno neutrudno, vse-
stransko delovanje na območju
Rečanske doline in celotne Be-
nečije. Priznanje sta od župana
občine Tolmin Uroša Brežana
prevzela predsednik društva
Rečan Gianni Floreancig in Mar-
gherita Trusgnach.
Suzi Pertot
  Prijateljsko srečanje “mejašev”
Skupne novoletne želje Slovencev
iz Benečije in Posočja
TOLMIN 
Margherita Trusgnach, Gianni Floreancig
in župan občine Tolmin Uroš Brežan
Minister za kulturo RS
Dejan Prešiček
Slovenija / Aktualno 24. januarja 2019 13
Naraščanje števila katoliških izobraževalnih ustanov in vpisa vanje
Tudi v Sloveniji posledice izstopa
Združenega kraljevstva iz EU!
  Sloveniji že ves čas po
osamosvojitvi države
izhaja veliko raznolikih
knjig in drugih publikacij pre-
težno domoznanske in družbo-
slovne narave. Tako se odpra-
vljajo vrzeli in prepovedi iz pre-
teklega obdobja skupne države,
vendar gre pogosto bolj za števi-
lo del kot pa za njihovo verodo-
stojnost. Opazen je delež zgodo-
vinarjev, ki z različnih idejnih in
političnih izhodišč ocenjujejo
preteklost in zdajšnje razmere,
pa raznih ustanov, med katerimi
je tudi Raziskovalni center Slo-
venske akademije znanosti in
umetnosti v Novi Gorici. V tem
so pred dnevi že petnajstič zapo-
red objavili izsledke svojega de-
la, v obliki vsakoletnega po-
ročila, imenovanega Izvestje.
Toda zunaj te ustanove delujeta
vsaj še dva javno delujoča zgo-
dovinarja iz goriškega območja:
eden v Študijskem centru za na-
rodno spravo, drugi zgodovinar
pa objavlja svoje ocene tekočih
dogodkov v Sloveniji v časniku
Delo.
V obsežnem sistemu informacij
in obveščanja sodelujejo tudi
spletna omrežja in predstavniki
V oziroma posebne službe za tiskin obveščanje javnosti. Tako jedr. David Kraner, novi tiskovni
predstavnik Slovenske škofovske
konference, na celi strani slo-
venskega katoliškega ted-
nika Družina objavil por-
tret katoliške Cerkve v
Sloveniji z naslovom
Živa Cerkev. Navaja, “da
v nekaterih medijih, od
tiskanih do digitalnih,
Cerkev imenujejo 'zlob-
na gospa', čeprav je kato-
liška Cerkev v Sloveniji
lepa skupnost kato-
ličanov, ki dobro dela in
je zelo uspešna. Je torej
'prijazna gospa', ki je ak-
tivna in uspešna tudi na
področju vzgoje in šol-
stva in odprta za služenje
in pomoč ljudem”. Jav-
nost je nemara prvič iz
zanesljivega vira seznan-
jena, “da v Sloveniji de-
luje 30 katoliških šol in
vrtcev ter 15 dijaških in
študentskih domov. Na po-
dročju katoliškega izobraževanja
je opazno nadaljevanje večanja
števila izobraževalnih ustanov
in vpisa vanje. Prvič v zgodovini
samostojne države smo presegli
skupno število 4.000 vpisanih v
katoliško izobraževalno skup-
nost”.
Prebral pa sem tudi mnenje eku-
menskega delavca Silvestra
Gabrščka, ki zatrjuje, “da je Cer-
kev samo ena, vse drugo pa je
nastalo zaradi človeškega nez-
nanja in slabosti”. Tej trditvi je
seveda mogoče in potrebno
oporekati, jo poskušati utemel-
jiti, meni avtor tega pisanja.
Prof. dr. Vinko Potočnik, za-
služni prof. Univerze v Ljubljani,
pa opozarja, “da Slovenija sodi
med družbe s podpovprečno
stopnjo vernosti. V primerjavi z
drugimi zlasti premalo moli-
mo”. Družino, njeno vlogo in
pomen v družbi in našem bi-
vanju pa so tako onečastili in
razvrednotili, “da bi bila družina
lahko tudi jaz in moj avto”.
Aktualno in pereče je zdaj posta-
lo vprašanje, kakšne posledice
in škodo bo v Sloveniji lahko
povzročil izstop, ali brexit, Zdru -
ženega kraljestva iz Evropske
unije. O tem obstajajo različna
mnenja, ugibanja in pričakovan-
ja. Izstop naj bi se zgodil nasled-
njega 29. marca. Če bo brexit iz-
veden brez dogovora, bi to v Slo-
veniji povzročilo negativne po-
sledice. Zaradi pričakovanega
zmanjšanja izvoza v Anglijo bi
Atentat za globoko državo
Le nekaj mesecev po 25. obletnici atentata
na politika Ivana Krambergerja je umrl tudi
njegov morilec. Uradno. Neuradno je bil
morilec nekdo drug, ne pa Peter Rotar, ki se
danes boje ukvarja s kmetijstvom v neki ob-
morski deželi. Po eni verziji. Ki seveda ni
edina. V resnici ime morilca v tej politični
kriminalki sploh ni tako pomembno.
Na dlani je namreč, da je bil atentat povsem
v skladu z željami in aktivnostjo tedanje par-
tije. Partije, ki je aprila 1990 na volitvah iz-
gubila oblast. Uradno. Partije, ki je junija
1991 izgubila še svojo državo. Uradno. Parti-
je, ki se z izgubo oblasti ni sprijaznila in je
vse moči usmerila v povrnitev oblasti. Parti-
je, ki je v samo dveh letih mlado demokra-
tično državo spremenila v ugrabljeno.
Ugrabitev države
Partija, združba mo-
gočnikov iz nekdanje
komunistične Slovenije,
je najprej, le nekaj ted-
nov po končani osamo-
svojitvi, s svojimi krti
tako spodjedla vladno
koalicijo Demos, da je
razpadla na prafaktorje.
To ji je omogočila Piro-
va zmaga Demosa na
prvih volitvah, saj je bil
volilni sistem tak, da se
je samo tretjina parla-
menta volila na pošte-
nih in svobodnih volit-
vah. Tako so demokrati, namesto da bi dobi-
li dve tretjini parlamenta in pometli s sim-
patizerji diktature, zmagali le za las. Komu-
nisti pa so z močno opozicijo, mediji in go-
spodarstveniki blokirali vsa prizadevanja za
demokratizacijo in za osamosvojitev.
Po uničenju Demosa je nova neuradna tri-
partitna koalicija komunistov, krtov iz De-
mosa in političnih naivnežev, začela rušiti
vlado. Šele po treh poskusih ji je uspelo.
Pred glasovanjem je Kramberger organiziral
demonstracije v podporo vladi. Prvi demo-
kratični predsednik vlade Lojze Peterle je
padel zaradi nove koalicije med komunisti
in rušitelji Demosa. To je bila napaka, je ka-
sneje povedal eden rušiteljev Demosa in
prve vlade, Janez Janša. Ko je nova proko-
munistična koalicija ustoličila Janeza
Drnovška, so se vsi začeli pripravljati na no-
ve volitve.
Edina nevarnost za komuniste so volitve
Zdi se, da so se partijski strici iz ozadja na
volitve začeli pripravljati kar z – umorom.
Ivan Kramberger, nepredvidljiv posebnež,
bi utegnil prevzeti pomemben delež glasov
tako levici kot desni sredini.
Nekdanji rdeči baroni so bili vmešani v več
umorov političnih oporečnikov v letih pred
osamosvojitvijo. Da bi na enak način odpra-
vili nevarnost, ki se je imenovala Ivan
Kramberger, je povsem logično. Tudi dom-
nevni neuspeli poskus atentata, ko naj bi ga
poskušali izriniti s ceste, se povsem sklada z
udbovsko doktrino. Prometna nesreča je
odlična kamuflaža. Naj spomnimo samo na
“prometno nesrečo” duhovnika, ki je v Lju-
bljani tik pred smrtjo obiskal diktatorja Tita.
Zgodila se je v tujini nekaj mesecev po dik-
tatorjevi smrti.
Danes vemo, da bi se zgodovina brez atenta-
ta odvijala drugače. Kramberger bi na volit-
vah komunistom in Zmagu Jelinčiču odvzel
nekaj ključnih glasov, zaradi katerih bi tret-
jo demkratično vlado sestavili pomladniki,
ne pa preoblečeni komunisti.
Zarota molka
Seveda ne vemo, kaj se
je natančno zgodilo ti-
stega junijskega popol-
dneva v Jurovskem Do-
lu. A sumljive oko-
liščine in pričanja
očividcev danes mečejo
dolgo senco na sodni
proces proti Rotarju. Si-
cer povprečen državljan
ne verjame niti temu,
da bi človek z več kot
2,5 promila alkohola v
krvi bil sposoben strel-
jati s puško na daljno-
gled. Kot ostrostrelec. Povsem pijani Rotar
naj bi žrtev zadel z razdalje 63 metrov s
puško, ki je imela ukrivljeno cev. Puško je
nekoč povozil traktor in izvedenci so ugoto-
vili, da je nesla 10 centimetrov proč od na-
merjene tarče.
Krambergerjeva smrt ostaja zavita v tančico
skrivnosti zaradi mnogih nelogičnosti, pa
tudi zaradi logičnosti motiva. Akterji in opa-
zovalci so sklenili zaroto molka. Namesto
parlamentarne preiskave, ki bi že davno mo-
rala zadevi priti do dna, se iskanju resnice
izogibajo celo novinarji. Kaj bi bilo bolj pre-
prosto kot vprašati psihologa, strokovnjaka
za govorico telesa, da bi ocenil, ali akterji
preiskave govorijo resnico.
Čakajoč junaka
V preiskavo umora in sodni proces je bilo
vpletenih veliko ljudi. Prvih, ki so sodelova-
li pri umoru. Drugih, podpornikov poli-
tične opcije, ki je naročila umor. Tretjih, ki
so izvedeli resnico, a je zaradi različnih
vzrokov ne povedo.
Prej ali slej bo prišel čas, ko bo eden od njih
spregovoril. Kdo bo to, se ne ve. Vemo pa to,
da bo to - junak.
DALMATINOTino Mamić 13
bil naš bruto domači proizvod
nižji za 0,25 do enega odstotka.
Po uvedbi carin bi se obseg trgo-
vine med Slovenijo in Anglijo
predvidoma najbolj zmanjšal v
elektro, avtomobilski, farma-
cevtski, kovinski in lesni indu-
striji. Morebitno zmanjšanje šte-
vila letalskih povezav zaradi bre-
xita bi lahko povzročilo upad
obiskov angleških turistov v Slo-
veniji. Delež Slovenije za finan-
ciranje evropske povezave bi se
povečal za okoli 42 milijonov
evrov. Največ pa je bojazni, da bi
brexit lahko povzročil težave
slovenskim državljanom v An-
gliji in angleškim državljanom v
Sloveniji. V Angliji, po oceni
našega zunanjega ministrstva,
živi okoli 5.000 slovenskih
državljanov, v Sloveniji pa stalno
prebiva 700 britanskih državlja-
nov. Kaže, da je bil dosežen spo-
razum o statusu državljanov na
območju EU, tako da bodo lah-
ko vsi ohranili svoje pravice in
ostali v državah, v katerih so
zdaj.
Kar zadeva razmere v Sloveniji,
je videti, da se je povečala pril-
jubljenost predsednika vlade,
Marjana Šarca. Najbrž predvsem
zato, ker je njegova vlada po-
višala plače vsem zaposlenim v
javnem sektorju. Darežljivost s
plačami pa bodo morale zagoto-
viti same ustanove, tudi zdrav-
stvene, v katerih so javni
uslužbenci zaposleni. Očitno pa
nikogar ne moti, da se mora Slo-
venija zaradi večanja proračun-
ske porabe še vedno zadolževati
v tujini. Letos se bo tako Slove-
nija zadolžila za nadaljnji 2,1
milijarde evrov. Javni dolg
države naj bi letos dosegel že več
kot 31 milijard evrov. Vsak slo-
venski državljan, tudi dojenček,
bo tako zadolžen za več kot
15.000 evrov.
Med volivci postopno narašča
zaupanje v Slovensko ljudsko
stranko in njenega predsednika
Marjana Podobnika. Javnost po-
staja bolj pozorna na njegove iz-
jave in stališča. O narodni spra-
vi, temi, ki je v Sloveniji še ved-
no zelo aktualna in pereča, je
Marjan Podobnik menil tudi:
“Velika večina partizanov se po
krivici obsoja za medvojne umo-
re in za povojne zunajsodne po-
boje, velika večina domobran-
cev, vaških straž in drugih pro-
tikomunističnih borcev pa se po
krivici obsoja za kolaboracijo in
izdajstvo. V Slovenski ljudski
stranki prevzemamo odgovor-
nost za preseganje nikoli pre-
seženega konflikta med parti-
zansko stranjo in protikomuni-
stično stranjo”.
Marijan Drobež
Ivan Kramberger
  Državni posoški knjižnici
v Gorici sta bila v pone-
deljek, 14. januaja 2019,
proti večeru dva zanimiva dogod-
ka: odprtje razstave nekaterih
knjig dr. Antona Trstenjaka, ki jih
hrani goriška knjižnica, in preda-
vanje o tem velikem slovenskem
filozofu, antropologu, psihologu
in teologu. Po uspelih srečanjih v
Trstu v tržaški kavarni San Marco
in tudi drugod je dr.
Elena Cerkvenič svo-
jo zamisel o dvoje-
zičnih predstavitvah
slovenskih avtorjev,
ki naj bodo spodbu-
da italijanskim bral-
cem za spoznavanje
in poglabljanje slo-
venskih besednih
ustvarjalcev, prenesla
tudi na Goriško, to-
krat s sodelovanjem
Državne posoške
knjižnice. V imenu
le-te je pozdravil di-
rektor Marco Mena-
to, ki je priznal, da
Trstenjaka sploh ni
poznal. Pohvalil je
zamisel Cerkveničeve in se ji zah-
valil za dve podarjeni novi sloven-
ski publikaciji. Namen teh srečanj
je, po besedah Cerkveničeve, po-
skusiti pokazati, kakšno
združevalno moč lahko imajo
knjige in kako knjiga lahko posta-
ne tudi sredstvo za izmenjavo
mnenj.
Cerkveničeva je poudarila, da je
izbrala Trstenjaka zaradi izjemne
osebnosti tega slovenskega inte-
lektualca, ki se je ukvarjal s člove-
kom, z duhovnega in duševnega
vidika. Cerkveničeva je v svojem
predavanju spregovorila o življen-
jski in poklicni poti Antona
Trstenjaka, ki se je rodil v Rod-
mošnici pri Gornji Radgoni 8. ja-
nuarja l. 1906, umrl pa 29. sep-
V tembra 1996 v Ljubljani. Izhajalje iz kmečke družine in prijaznodomače okolje je vplivalo na nje-
govo poznejše delo. Osnovno
šolo je obiskoval v Negovi, šolanje
je nadaljeval v Mariboru na kla-
sični gimnaziji. Teologijo je štu-
diral v Innsbrucku. Tu je doktori-
ral iz filozofije l. 1929, l. 1931 je
bil v Mariboru posvečen v duhov-
nika. L. 1933 pa je doktoriral iz
teologije. Izpopolnjeval se je v Pa-
rizu in opravil specializacijo
(1941-42) na področju eksperi-
mentalne psihologije pri Agosti-
nu Gemelliju v Milanu, ustanovi-
telju katoliške univerze Sacro cuo-
re. Od l. 1940 do upokojitve l.
1973 je na teološki fakulteti v Lju-
bljani predaval filozofijo in psi-
hologijo. Bil je redni član Medna-
rodnega združenja za aplikativno
psihologijo v Parizu, Sazu, Evrop-
ske akademije za znanost in
umetnost v Salzburgu, predsed-
nik in častni član Društva psiho-
logov Slovenije in še bi lahko
naštevali. Spisal je več kot 500
člankov in razprav; za svoje delo
je prejel veliko priznanj. Vid
Pečjak (1929-2016) je o Trstenja-
kovi psihologiji menil, da
spada na področje eksakt-
ne eksperimentalne psi-
hologije, je holistično
usmerjena in je blizu per-
sonalizmu; pionirsko
uvaja psihološke discipli-
ne, praktično psihološko
delo. Njegovo delo je tudi enci-
klopedični pogled na celotno psi-
hologijo tedanjega časa.
Kot je v svojem dvojezičnem iz-
vajanju poudarila Cerkveničeva,
je Trstenjak zaslovel v tujini naj-
bolj zaradi dosežkov na področju
psihologije barv. Njegovi izsledki
so povzeti v knjigi Psihologija
barv iz l. 1996. Trstenjakovo naj-
večje odkritje na področju ekspe-
rimentalne znanosti je
Trstenjakov zakon o
reakcijskem času odzi-
vanja na barve, ki pra-
vi, da se reakcijski časi
za posamezne barvne
tone gibljejo v obrat-
nem sorazmerju z nji-
hovimi valovnimi
dolžinami. Trstenjako-
vo delo je izredno ob-
sežno. O njegovem de-
lu Hoja za človekom
(Il cammino dell‘ uo-
mo) je kot Italijan, ki
ne pozna Trstenjaka,
(italijanskih prevodov
Trstenjakovih knjig je
malo) spregovoril pi-
satelj in režiser Lean-
dro Lucchetti. Trstenjak v tem, po
Lucchettijevem mnenju, težkem
teološkem razmišljanju razpravlja
o človeku, o svobodi človeka, v
katerem je vselej iskrica božjega.
Kako je Trstenjak rad pomagal
vsakomur, je na srečanju povedal
gospod Andrej Kosič, ki je Trsten-
jaka večkrat obiskal. Ker se je ve-
liki slovenski mislec rodil na meji
z madžarsko, je dobro poznal pro-
blematiko “obmejnih” ljudi, zato
seveda tudi nas Slovencev v Italiji.
Pozoren je bil do vseh, ki so pri-
hajali k njemu v “neformalno”
psihološko ordinacijo za svetoval-
no in terapevtsko pomoč ljudem
v osebnih in družinskih stiskah.
/ str. 16
IK
Leandro Lucchetti in Elena Cerkvenič
Državna posoška knjižnica v Gorici
Osvetlitev velike osebnosti
Antona Trstenjaka
Dr. David Kraner
Aktualno24. januarja 201914
Pri Brumatu na Solkanskem polju in drugje ...
Slastna srečanja 
z goriško rožo
  lana je opravila svoje, čudež
fotosinteze, in tudi letos so
goriški vrtovi in polja obro-
dili žlahtno goriško rožo, žamet-
no “rudeče”, žive tone in zamol-
kle barvne nianse, ki dajejo svoj-
ski sijaj edinstveni zelenjavi. Od
polovice januarja do sobote, 2. fe-
bruarja, se zvrščajo degustacijski
večeri z naslovom Rosa di Gori-
zia... a Tavola; prav ta goriška roža
žlahtni večere od Solkanskega
polja, raznih mestnih gostiln pa
tudi od Koštabone in vse do Štan-
dreža. Spretne kuharske roke obli-
kujejo razne izbrane, dodelane in
tudi preproste jedi na osnovi dra-
gocene “surovine”,
od priprave omak za
testenine do glavnih
jedi, od sočnih pri-
grizkov in prikuh do
tradicionalne “rože”
z ocvirki.
Prejšnji konec tedna
je bil kulinarični ve -
čer na turistični
kmetiji Brumat Car-
lo “Alle Casermette”,
ki je Goričanom bolj
znana po imenu
nekdanje tamkajšnje
osmice Bepon. To je bil oče se-
danjega gospodarja Carla, ki z
ženo Ido Mužič, hčerkama Valen-
tino in Carmen, sinovoma Deni-
som in Darkom, nadaljuje izro -
čilo in še vedno prideluje žlahtno
povrtnino, ki je postala že simbol
goriškega vrtnarstva, na dveh nji-
vah na Solkanskem polju. Star -
šem pomagata v prvi vrsti Valen-
S tina in Denis. Do njihove kmetijepridemo iz Svetogorske ulice, kjerse zavije na levo malo pred nek-
danjim solkanskim “blokom”.
V prostorni jedilnici so izobešene
reprodukcije goriške rože in nev-
siljivo posnetek režiserja Erman-
na Olmija, ki predaja nagrado Ri-
sit d'Aur g. Brumatu kot predstav-
niku goriških pridelovalcev zna-
menite rože. Letošnjo nagrado
“Risit d'Aur - zlata cepljenka
2019” pa bo prejel, kot so napo-
vedali, briški izredno čislani vino-
gradnik Damijan Podveršič, saj je
ugledna mednarodna žirija hotela
nagraditi s slovitim priznanjem
družine Nonino izjemni zgled av-
tohtono opredeljene in svojske
srčne kulture, kot je valorizacija
briške rebule.
Povejmo, da omenjena kmetija
Brumat obstaja in vztraja na tej
zemlji več kot 200 let in za zani-
mivost še, da je gospodar Carlo,
za domače Lucio, bratranec Darka
Bratine, ki se je rodil le lučaj daleč.
Njuni mami Ivanka in Milka Gor-
jan sta bili sestri, obe sta gojili in
prodajali zelenjavo, zdaj pa Ivan-
kin sin vozi svojo “rožo” v Trst in
še dlje. Kot znano, je bil pokojni
senator in intelektualec zelo na-
vezan na svoje solkanske kmečke
korenine, vedno se je veselil trgat-
ve in ostalih kmečkih opravil.
Turistična kmetija Brumat bo po-
novila degustacijski večer tudi na-
slednjo soboto, 26. januarja: za re-
zervacije tel. 0481 532672. Prej -
šnjo soboto je bil lepo obiskan
večer tudi v gostilni Al Ponte del
Calvario v Koštaboni z najmlaj -
šim pridelovalcem Fabiom Bru-
matom iz Pevme, ki je zastopal
društvo proizvajalcev go-
riške rože. Značilni do-
mač jedilnik in ostale sla-
stne “prvine”, ki so ga
spremljale, je orisala go-
spodinja Miriam Grau-
ner. V prvi vrsti goriško
rožo, ki jo Brumatovi iz
Pevme pridelujejo že štiri
generacije in pri čemer
ne uporabljajo semen,
ampak le lastne cepiče;
potem cenjena vina kme-
tije La Castellada, ki jih je
komentiral gospodar,
znani vinar Niko Bensa;
in nazadnje še odlične si-
re karnijskega rejca San-
teja Ruga, ki je ponudil
tudi svoj znameniti “Formadi
Frant”, enega najboljših italijan-
skih sirov.
Jedilnike in večere z goriško rožo
se lahko rezervira še v drugih go-
riških slovenskih gostilnah, kot
Pri Luni (tel. 0481 530374), Ro-
senbar (tel. 0481 522700 - večer
24. jan.), Primožič (tel. 0481
82117 - večer 25. jan.), Tur-
ri v Štandrežu (tel. 0481
21856 - večer 26. jan.) in
še Vecia Gorizia (tel. 0481
32424). Degustacijska ko-
sila, ob 12.30, pa bodo v
lokalih Moscardino Bi-
strot (tel. 0481 1995187 -
27. jan.) in Ca' Di Pieri (tel.
0481 533308 - 3. feb.). Mi-
chela in Peter v Rosenbaru
(24. jan.) ponujata svoje
specialitete v družbi kita-
ristke Francesce in Maria,
ki bo bral odlomke iz knji-
ge Roberta Covaza Gorizia capo-
volta, omenjenega pridelovalca
Fabia Brumata in števerjanskega
vinarja Franca Terpina.
Pobudo prireja društvo Gorizia a
Tavola v sodelovanju z Občino
Gorica in organizacijo Confcom-
mercio. Info: www.facebook.
com/goriziaatavola/
Davorin Devetak
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 22. januarja 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (228)Erika Brajnik
Lovor (1)
Lovor, (Laurus nobilis), je zimzelen grm ali
drevo z gladkimi zelenimi listi. Je zelo
razširjeno zelišče pri nas in po celotnem
Mediteranu, kjer je podnebje bolj milo. Lo-
vor vsebuje zelo veliko eteričnega olja, ki se
nahaja tako v plodu
kot v listih. Iz antike
poznamo lovor kot
sveto zelišče, s kate-
rim so krasili glave
pesnikov, atletov in
na splošno zmago-
valcev.
Čeprav je lovor kot
zelišče zelo poznan,
pa so njegove pozi-
tivne lastnosti na or-
ganizem manj poz-
nane. Lovor vsebuje
veliko vitamina A, B in C. Vitamin A krepi
oči, vitamina B in C sta pa v pomoč organiz-
mu ob utrujenosti, prehladu in gripi. Čaj iz
lovorja pomaga razkužiti prebavni trakt, de-
luje proti krčem in odpravlja pline iz čreve-
sja. Svetujem pitje ene skodelice čaja na
dan. Za pripravo čaja uporabimo en list lo-
vorja na skodelico, pustimo v kropu 2 mi-
nuti, ne več. Lovorjev čaj spodbuja znojenje
ob vročini in pomaga pomiriti kašelj, zato
ga pijmo zvečer, preden gremo v posteljo,
saj bomo z znojenjem lažje premagali pre-
hlad ali gripo.
Hipokrat in
Plinj sta v svo-
jih zapisih
večkrat omen-
jala lovor in
pozitivne učin-
ke tega zelišča
na zdravje. Mi-
tologija govori
o Apolonu, ki
je bil zaljubljen
v nimfo Dafne;
ona pa se ga je
bala in bežala
od njega. Zato je Dafne poklicala na pomoč
boginjo zemlje Gajo, ki jo je spremenila v
lovor; tako je Apolon ni mogel najti. Od ti-
stega dne je lovor zaščiteno zelišče od boga
sonca.
/ dalje
www.saeka.si
V starih časih so
naši ljudje živeli
skromno, a bili
so iznajdljivi in
znali so primer-
no izkoriščati
vse to, kar so
imeli in kar jim
je narava dajala
na razpolago. Obdelovali so zemljo, redili živino in
hodili na lov. Zelo srečni so bili še posebno tisti, ki
so živeli ob reki ali jezeru. Doberdobsko jezero je bi-
lo v preteklosti zelo bogato z ribami. Vaščani so radi
hodili ribarit, čeprav je bilo že tedaj potrebno imeti
uradno dovoljenje in baje so ga v vasi imeli le člani
ene družine. Ti so lovili ribe dvakrat, trikrat na teden
in jih prodajali sovaščanom: največje ribe so prodali
po dražji ceni, za revnejše kmete pa so na koncu
ostale le ribice. Tudi drugi
mladi vaški fantje so riba-
rili, čeprav niso imeli do-
voljenja. Lovili so manjše
ribe “žgardole”, kline,
ščuke in seveda “vigurje” -
jegulje. Pri tem poslu so
uporabljali mreže in pa-
rangale, ki so ribiške pri-
prave iz plovcev, vrvic in
na njih pritrjenih trnkov.
Na jezero so se odpravili že
v zgodnjih jutranjih urah,
nategnili parangale in potrpežljivo čakali: vedno so
ulovili kaj za v ponev. Nekateri so uporabljali tudi
“kogol”, posebno napravo iz “biek”, iz vrbovih vej
vezano košaro v obliki lijaka, ki je imela na ožji od-
prtini pritrjeno mrežico. Lovili pa so tudi z ribiškimi
palicami iz bambusa in dolgo ribiško vrvico (“fil di
spagna”) ter plutovinastim zamaškom namesto
plovca, na trnke pa so pritrjevali manjše ribice. Go-
spodinje so rade imele “vigurje” in iz njih pripra-
vljale “brodet”, neke vrste golaža oz. gosto juho. Je-
gulje iz Doberdobskega jezera pa je bilo potrebno
najprej žive zapreti v kletko in jih vsaj tri dni pustiti
v čisti vodi v domači štirni, tako da so se “očistile”
in niso imele več okusa po blatu z dna jezera. O ri-
bolovu v reki Vipavi pa sta mi pred kratkim pripo-
vedovali naši dragi sosedi Sonja in Vesna, ki sta obu-
jali spomine na mlada, otroška leta, ko so “Vsrajci”
- prebivalci spodnjega dela Sovodenj - hodili na Vi-
pavo lovit ribe in školjke. Na domačo reko so bili
ljudje vedno zelo navezani: ob njeni strugi so napa-
jali živino, prali perilo in zelenjavo, v sušnih obdob-
jih so vodo nosili v vrčih do vrtov in njiv. Od pom-
ladi do jeseni so se v njenih hladnih vodah radi ko-
pali, lovili ribe, “vigurje” in nabirali podolgovate,
črne rečne školjke, ki so jih imenovali “žnjeki”, po-
zimi pa, ko je reka zmrznila, so se po njeni površini
radi drsali. Otroci so se vedno igrali ob vodi, starejši
pa so jih svarili, naj bodo previdni, saj skriva Vipava
veliko nevarnosti. Pripovedovali so jim zgodbo o
dveletnem dečku, “bratu nonota Tonita”, ki je v njej
utonil, učili so jih, kako je speljana rečna struga,
kakšen je tok reke, tako da so ga tudi najmlajši spoz-
nali in se lahko varno kopali v njem. Sosedi se spo-
minjata, da se je v sedemdesetih letih prejšnjega sto-
letja večkrat s kajakom privozil mimo gospod iz
Štandreža, ki je imel na zapestjih pritrjene žive vod-
ne kače, kot da bi nosil zapestnice. Otrokom jih je
razkazoval in jih učil, kako razlikovati navadne kače
od nevarnih. Starejši so govorili tudi o nevarnih skri-
tih vdolbinah in “bjeznu”, kjer je bila voda najglob-
ja in so v njej plavale zelo velike ribe. Otroci so zelo
radi skakali v vodo, plavali in tekmovali v vzdržlji-
vosti vsak poletni popoldan. V parih so s pomočjo
robca lovili majhne ribice, jih doma postavili v vaze
in si tako ustvarili akvarij. Vsi fantje, z ribiškim do-
voljenjem ali brez njega, pa so ribarili. Ribiško palico
so si sami izdelali, tudi trnke in vabe so si sami pri-
pravili - lovili so muhe, deževnike, kobilice, manjše
ščurke in nabirali murvice. Včasih so si izposodili
sosedovo barko, večkrat pa so veslali na “brijonih”,
neke vrste splavih, preprostih, navadno iz štirih hlo-
dov ali tramov narejenih plovilih. Lovili so na kra-
jih, kjer so vedeli, da se zbirajo ribe. “Vsrajci” radi
pripovedujejo zgodbe o svojih dogodivščinah ob re-
ki. Gospa Draga se spominja, kako je še zelo majhna
brez dovoljenja šla na ribarjenje. Nekega dne je v
kuhinji, po kosilu, ujela dve debeli muhi. Starši so
si tedaj privoščili popoldanski počitek, ona pa si je
na skrivaj sposodila bratovo palico in trnek in šla k
Vipavi. Muhi je nabodla na trnek, vrgla v vodo in
kmalu ulovila ribo. Sploh ni
mogla verjeti svojim očem, ko
pa se je zavedela, da bo morala
staršem razložiti, kako je na
skrivaj sama odšla od doma,
je bila takoj v skrbeh. Skoraj
zajokala je. Riba se ji je zasmi-
lila in misel na to, kako bo
mama jezna, jo je mučila.
Hvala Bogu se ji je doma ka-
men s srca odvalil, saj je ne-
pričakovano starši niso ošteli,
mama je bila celo vesela, ker
je tako lahko za večerjo pripravila okusen golaž. Tudi
sosed Slavko je rad ribaril. Zelo rad je tudi pel. Še
posebno, ko se je odpravljal na lov, je glasno prepe-
val, tako da je tudi domača muca Miki vedela, kdaj
je namenjen k Vipavi. Muca je nekega dne na skrivaj
Slavku sledila in potrpežljivo čakala na plen. Slavko
je ulovljene ribe postavljal v mrežico v vodo in, nič
hudega sluteč, nadaljeval svoje delo. Kar v trenutku
je Miki ukradla živo ribo iz mreže in bliskovito
zbežala. Šla je po stezi domov, čez dvorišče, po lestvi
na senik in tam pogostila v senu skrite mladiče.
Ribe pa gotovo niso bile samo za mačke ali v vazico!
Gospodinje so rade zrezale kline na kose, jih pomo-
kale in ocvrle na olju ali masti. Glavam so dodale
strok česna, peteršilj in paradižnikovo mezgo in sku-
hale golaž, z ostalo maščobo pa so zabelile zelenja-
vo. Iz jegulj so tudi v Sovodnjah kuhale “brodet”,
rade pa so pripravile tudi zelo okusno rižoto.
RIŽOTA Z “VIGURJEM”
Sestavine:
600 g očiščenega “vigurja”, 250 g riža, belo vino,
pol čebule ali ena šalotka, 1-2 žlici paradižnikove
mezge, 2 žlici olja, peteršilj, sol 1 korenje, 1 steblo
zelene, košček masla in malo parmezana.
Priprava:
Najprej pripravimo jušno osnovo: v 3/4 litru vode
skuhamo na koščke zrezana korenje in zeleno. Je-
guljo zrežemo na 4-5 cm velike kose. V kozici pre-
pražimo čebulo, da postekleni, dodamo jeguljo in
pustimo, da malo porjavi, nato vlijemo vino in
počakamo, da alkohol popolnoma izhlapi. Dodamo
1-2 žlici paradižnikove mezge in nekaj jušne osnove.
Solimo in kuhamo slabe pol ure pokrito in na niz-
kem ognju. Kose jegulje odstranimo in shranimo
na toplem: 4 kose pustimo cele, ostale zrežemo na
manjše koščke. V omako damo riž in pustimo, da
zavre, nato dodamo koščke jegulje in po potrebi še
juho. Ko je riž skoraj kuhan dodamo peteršilj. Od-
stavimo z ognja in premešamo s koščkom masla in
malo parmezana. Ko riž serviramo, dodamo na sre-
dino še večji kos jegulje, ki smo ga prej shranili. Bog
žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (23)
Na lepem posnetku Giovannija
Montenera pobirata goriško
rožo Carlo in Valentina Brumat
“Ledena” goriška roža (foto G. Montenero)
Aktualno 24. januarja 2019 15
Preprosto kot nekoč (3)
Zgodovina božične
Devetice v Rečanski dolini
  godovina Devetice al De-
vetdnevnice, kot so jo in
jo še danes imenujejo v
Sloveniji, sega dejansko daleč v
preteklost in ima svoje korenine
v dobi protireformacije, ko si je
katoliška Cerkev prizadevala, da
bi ponovno obudila verske
obrede in navade pri slovenskih
vernikih. V ta namen je uvajala
posebne pobožnosti, ena izmed
teh je bilo čaščenje “noseče Ma-
rije”, v latinščini “Mater gravi-
da”. Devetdnevnico so tedaj
obhajali po slovenskih cerkvah
in stolnicah. Izginila je v dobi
razsvetljenstva, ki jo je nameno-
ma odpravilo, pojavila pa se je
spet v 19. stoletju kot izrazit
ljudski obred. Iz prejšnjega sto-
letja so tudi vsa pisana poročila,
pričevanja in dokumenti o tej
predbožični pobožnosti pri nas.
Da so ga verjetno že prej obha-
jali, lahko samo sklepamo.
Izvor imena “Detdnevnica” ali
kot temu ljudskemu obredu pra-
vijo v Benečiji “Devetica” gre
najverjetneje iskati v popoto-
vanju sv. Jožefa z nosečo Marijo
iz Nazareta v Betlehem. Rimski
cesar je namreč ukazal popis
prebivalstva, Mati božja, čeprav
v blagoslovljenem stanju, je
morala daleč na pot. Z Jožefom
Z sta baje potovala devet dni, to-liko, kolikor zdaj traja obred De-vetice. Ker je ljudem šlo najbolj
do srca dejstvo, da nista nikjer
našla prenočišča, nosijo zdaj
Marijino podobo po vasi, ljudje
pa Sveti družini simbolično od-
pirajo vrata svojih hiš. Nekateri
sicer trdijo, da traja Devetica de-
vet dni, ker je bila Mati božja
noseča devet mesecev, vendar je
to najmanj verjetna razlaga.
Devetdnevnico so poznali v ra-
zličnih krajih Gorenjske, Štajer-
ske, Koroške in tudi Primorske;
po večini je prihod Marije v hišo
potekal v obliki dramskega do-
govora. Dekle ali žena, ki je no-
sila Marijo, je, pojoč, prosila za
prenočišče, vrata hiše, ki so jo
določili za gostujočo, pa so osta-
la dolgo zaprta. Domači so s
petjem ugovarjali in odganjali
sveti par. Na koncu obreda so se
vrata vendarle odprla, Marijo so
sprejeli v hišo skupaj s procesijo
krajanov.
Beneška Slovenija je eden red-
kih predelov, kjer je božična De-
vetica živa še danes. Kdaj se je
pravzaprav začela, bi zelo težko
povedali, saj župnik Angelo Cra-
cina (Kračina) v svojem zapi-
su Devetica božična v podu-
tanski fari pravi, da je “ranca
Lucija Ošnjak Betacova ta z
Ošnjega (Buog se usmili čez
nje dušico), ki je umarla se-
damdevedesetlietna lieta
1940, je pravla, da - so nosili
Marijo po vaseh, že kar je bila
moja nona šele otrok... ”
Težko je ugotoviti, kako in iz
katerih potreb so nastali taki
in podobni ljudski obredi,
možno je, da tedaj ni bilo ve-
liko duhovnikov, sedež fare je
bil v Podutani, vasi so bile
raztresene daleč naokrog,
prevoznih sredstev pa ni bilo.
Verniki so čutili potrebo, da
bi častili Boga, slavili zapove-
dane praznike, se ob pomem-
bnih datumih zbirali po vaseh
in skupaj molili. Tako so nastali
številni ljudski verski obredi in
med njimi devetica božična. Pri
tem še danes živem pred-
božičnem prazničnem obhajan-
ju duhovnik nikoli ni bil priso-
ten, niti pozneje, ko je v Ne-
diških dolinah nastalo več žup-
nij in je bilo na razpolago več
duhovnikov. Ne vemo točno,
kje in kako je Devetica potekala,
sklepamo pa lahko, da je imela
vsaka vas tak predpraznični
obred.
Župnik Angelo Cracina v svojih
zapisih pravi, da so “tu v vsaki
vasi imeli no staro podobo
prežepija, okuole te podobe se
zbirajo vasnjani, navadno o sed-
mi uri zvečer. Molijo rožar an
potle z lučicami t' u pest jo uz-
dignejo in jo nesejo u procesijo,
lauretanske litanije pojoč od
hiše do hiše devet noči”.
Ko je bila Marija sprejeta v hišo
in z njo seveda dolga procesija
vaščanov, so se vsi posedli in
pred posebej pripravljenim ol-
tarčkom, kamor so položili po-
dobo, molili rožni venec, peli
lavretanske litanije ter tiste Ma-
rijine in božične pesmi, ki so jih
pač poznali. Seveda je bil za
hišo, ki je sprejela Marijo, to ve-
lik praznik, ki je pomenil veliko
čast. Molili so skoraj celo noč ob
doma pripravljenih jedeh, če so
si jih seveda lahko sploh pri-
voščili. Luči so gorele ob Mari-
jini podobi še ves naslednji dan,
ko domači niso smeli delati,
ampak je moral vsaj eden izmed
njih k maši. Da so dali revežem
in da so imeli za goste, so si na-
jrevnejše družine celo pritrgo-
vale pri jedi. Naslednji večer se
je Marija s posebnim obredom,
bralo se je namreč “slovo
od Marije”, poslovila od
hiše, kjer je prenočila, in
spet so jo v sprevodu nesli v
naslednjo določeno hišo.
Ljudje so Marijino podobo
tako spremljali celih devet
dni. V zadnji, deveti hiši je
nato Marija oziroma štalca
s Sveto družino ostala celih
štirideset dni, do Svečenice.
Verniki so se v tej hiši zbi-
rali in molili vsak večer.
Ljudski obred je pomenil
tudi priložnost, da so bili
ljudje skupaj v zimskih me-
secih, ko dela zunaj na pol-
jih ni bilo veliko, obstajala
pa je potreba po druženju
in seveda molitvi. Zanimi-
vo je, da so v zadnji hiši, v
kateri je Marija počakala na
Svečenico, molitev vodile po
navadi tiste gospodnje, ki so
prejšnjih devet večerov odprle
svoja domača vrata Mariji. Mo-
litve so po navadi brale ženske,
moški pa so skoraj vedno sode-
lovali in prisostvovali Devetici.
Zadnja hiša, tista, ki je Marijo
gostila celih štirideset dni, je bi-
la po navadi ena največjih v va-
si. Prostora je moralo biti nam-
reč kar precej, da ljudje, ki so
vsak večer prihajali molit rožni
venec, niso stali zunaj na mra-
zu. Za en večer se je namreč to
še nekako dalo, za celih štiride-
set dni pa so vaščani nameno-
ma izbrali veliko hišo, z veliko
izbo, kjer so se vsi lahko posedli
in segreli ob topli peči, preden
so začeli molitev.
/ dalje
Suzi Pertot
Smučarska sezona pri nas
Tekmovalne skupine, smučarske
šole in promocijske tekme
  mučarska sezona, na naj-
višji ravni, pa tudi pri nas,
je v polnem zamahu. Mor-
da nekoliko v za-
mudi je ned-
vomno potreb-
no nekaj pove-
dati o naši
smučariji v Itali-
ji. Društva Brdi-
na, Devin in
Mladina imajo v
skupni režiji pod
geslom Skupaj
zmoremo tek-
movalne mla-
dinske ekipe, ki
trenirajo skozi
vse leto in zdaj
merijo moči na uradnih dežel-
nih tekmah, najboljši bodo nato,
verjamemo, dosegli uvrstitev na
vsedržavna tekmovanja po kate-
gorijah. Najboljša slovenska
smučarka v Italiji, Katrin Don,
članica openskega Smučarskega
kluba Brdina, pa letos trenira in
nastopa v Sloveniji, ponaša se z
visokimi uvrstitvami tudi na
mednarodnih tekmah FIS.
Tečaji smučarskih šol naših
društev – poleg omenjenih je tu-
di Slovensko planinsko društvo
Gorica, občasno pa se pri-
družujeta še SPDT in Planinska
družina Benečije – so na polovici
poti, potekajo pa, po raznih
smučiščih, po “vikend varianti.
16. in 17. februarja bo tečaje v
kraju Forni di Sopra sklenila Sko-
kica smuča, ki jo vzpodbuja tudi
Združenje slovenskih športnih
društev v Italiji oziroma njena
panožna smučarska komisija, ki
jo vodi Sabina Slavec. Najmlajši
bodo imeli tudi letos še Kekca na
smučeh, še en že utečen promo-
cijski dogodek.
Medtem Primorski smučarski
S pokal doživlja že štirinajsto iz-vedbo (dvanajsto čezmejno), dozdaj so v Forniju izpeljali dve od
štirih preizkušenj: prvo je 13. ja-
nuarja uresničilo kriško Športno
društvo Mladina, prejšnjo nedel-
jo, 20. januarja, pa so tekmovali
v priredbi Brdine. Drugega fe-
bruarja bo Miškotov pokal v Cer-
knem v organizaciji Smučarske-
ga kluba Kalič iz Postojne, deve-
tega marca pa je predvidena še
zadnja etapa, vsakoletni Pokal
prijateljstva treh dežel v Plodnu
(Sappada), organizator je
Smučarski klub Devin. Sklepno
nagrajevanje pokala bo v nedel-
jo, 7. aprila. Udeležba je tudi letos
množična, prijavila se je glavni-
na društev z obeh strani meje, ki
so tradicionalno tvorci projekta.
Sredi marca bo nato pričakovano
Zamejsko smučarsko prvenstvo,
morda najbolj občutena rekrea-
cijska tekma, ki združuje otroke,
starše in celo nonote, motivira
pa prav vse. Sezono pa nato tra-
dicionalno sklenejo pokrajinska
prvenstva, že več kot desetletje je
goriško skupno čezmejno, tudi
pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Na
decembrski predstavitvi koledar-
ja tekem so povedali, da sloven-
sko smučarsko gibanje v Italiji
pripelje na bele strmine letno do
1800 ljudi, pri tem ne smemo po-
zabiti na sodelovan-
je s šolami, ki so jih
angažirali za prilju-
bljene dneve na sne-
gu. Pri tem so bistve-
ni tudi trenerji in
učitelji smučanja
(usmerja jih organi-
zacija OOZUS), vsa-
ko leto pridobi po-
trebno licenco več
mladih, ki so se ka-
lili v vrstah naših
društev.
HC
Z 8. strani
V Fokusu: Poklon ...
  rubriki Literatura je ob-
javljena novela Tadeje
Krečič Sholten Prvega
ne pozabiš nikoli, ki je bila pri-
poročena za objavo na 46. li-
terarnem natečaju revije Mla-
dika. Pesmi sta za to Mladiko
prispevala Vladimir Kos in Pie-
tro Zovatto.
Edvard Kovač se v prispevku z
naslovom Nekdo, ki je dihal in
prepeval romansko poezijo ter
bil hkrati predan Sloveniji spo-
minja Andreja Capudra; lika in
dela Irene Žerjal se v svojem
zapisu spominja Nika Čok.
V rubriki Prebrali so za vas
Majda Artač Sturman piše o
zadnjem delu Alojza Rebule
Ob pritoku Jangcekjanga.
V rubriki o umetnosti Mojca
V Polona Vaupotič piše o klasi-cističnem slikarju FrancuKavčiču, rojenem v Gorici leta
1775; deloval je v Mantovi, Be-
netkah in na Dunaju.
Tomaž Simčič je avtor članka
o Tržaškem škofijskem arhivu
in prvi svetovni vojni; v njem
na kratko predstavi vsebini
splošnega in zaupnega fonda
arhiva tržaške škofije, na splet-
ni strani Slovenske prosvete pa
sta na razpolago še dva sezna-
ma z natančnejšim opisom
gradiva v tržaškem škofijskem
arhivu, ki zadeva prvo svetov-
no vojno.
O evro kovanci, ki jih od leta
2002 izdaja Vatikanska mestna
država, piše Mitja Petaros.
V Novicah Knjižnice Dušana
Černeta Ivo Jevnikar poroča o
večeru v tržaški Palači
Gopčević, ki ga je Knjižnica
priredila v spomin na pisatelja
Rebulo, in o njegovih knjigah,
ki jih knjižnica poseduje.
V mladinski prilogi Rast Urška
Petaros v uvodniku piše o svo-
jem pričakovanju Božiča med
študijskim bivanjem v Lizbo-
ni, Veronika Bordon poroča o
uspehih dveh mladinskih go-
riških zborov na italijanskem
državnem tekmovanju v Arez-
zu, Svetlana Brecelj se pogo-
varja z Mojco Petaros, mlado
avtorico radijske igre o Can-
karju, Veronica Piredda je
opravila intervju s psihotera-
pevtko pri Skladu Mitja Čuk
Roberto Sulčič, objavljeni so
tudi haikuji Jane Tul, ki so pre-
jeli prvo nagrado za poezijo na
literarnem natečaju Sloven-
skega kulturnega kluba za leto
2018.
  Revija OPZ občine Miren-Kostanjevica
“Otroci, pojte z dušo!”
BILJE 
  i strahu, da bi se v občini
Miren-Kostanjevica pet-
je ne ohranilo. V Domu
krajanov Negovan Nemec v Bil-
jah je namreč v petek, 18. januar-
ja 2019, v organizaciji Kulturne-
ga društva Stanko Vuk uspešno
potekala že šesta revija otroških
pevskih zborov občine Miren-
Kostanjevica Do Re Mi, na kateri
je nastopilo sedem otroških oz.
mladinskih zborov.
Petje v zboru uči red in discipli-
no, obenem je to priložnost za
sproščujoč oddih, je v uvodnih
mislih med drugim dejala Sonja
Cijan, predsednica omenjenega
društva; tokrat je ona povezovala
popoldansko glasbeno priredi-
tev, ki jo je v prejšnji letih koor-
dinirala in vodila Mojca Do-
linšek. Da zlasti otroško petje re-
snično razneži dušo, so na
skrbno pripravljenem srečanju
N dokazali nastopajoči. Prvi je za-pel tri pesmice iz zakladnice ljud-skega repertoarja Otroški pevski
zbor Glas Bilje, ki ga vodi Ingrid
Praznik; na klavir ga je spremlja-
la Lucija Šuligoj, na kitaro Robert
Rolih, na cajon Timotej Lukežič;
iz iste občine so mu sle-
dili Otroški pevski zbor
Kras z Opatjega sela
(zborovodja Mojca
Ivanc, klavir Tjaša Vese-
lič), Otroški pevski zbor
Podružnične OŠ Kostan-
jevica na Krasu (zboro-
vodja Minka Markič,
klavir Anica Furlan, “go-
spa z zlatimi prsti”),
Mladinski pevski zbo OŠ
MIren (zborovodja Min-
ka Markič, klavir Anica
Furlan), Otroški pevski
zbor OŠ Miren in OPZ
Podružnične OŠ Bilje
(zborovodja Minka Markič, kla-
vir Anica Furlan), na koncu pa še
Mladinski pevski zbor Kras Opat-
je selo (na sliki; zborovodja Pavel
Pahor, klavir Blaž Pahor). Ker se
na revijah pogosto tkejo prijatel-
jstva, so organizatorji tokrat po-
vabili v goste Otroški pevski zbor
Emil Komel iz Gorice (zborovod-
ja Damijana Čevdek Jug, klavir
Eva Dolinšek).
Pred nastopom je pevce, njihove
pedagoge in številne navzoče
pozdravil podžupan Zvonko Fer-
folja. Petje je prastar način
izražanja človekove notranjosti
od rojstva do smrti, saj je glas
pravo čudo, je dejal. Je način
izražanja, pa tudi druženja in so-
cializacije, ki pomaga reševati ka-
tere koli spore. Zato je malim
pevcem položil na srce: “Otroci,
pojte z dušo! ”
DD
foto dd
Aktualno24. januarja 201916
Z 9. strani
Nova premiera ...
  olinškova upa, da bo kos
temu razigranemu liku.
Moža, bolj togega odvet-
nika, ujetega v patriarhalna pra-
vila, bo odigral Matej Klanjšček,
ki se po lanskoletnem premoru
vrača na oder z velikim elanom.
Bolj oblastno, gospodovalno Co-
rieino mater, ki prikriva svojo ra-
doživost, bosta v alternaciji poo-
sebili Polonca Cijan, ki smo jo
lansko leto gledali v natančnem
opisu preproste, bolj robate, a
srčno dobre kmečke ženske. Rada
je sprejela tudi tokratno vlogo, saj
se počuti povsem članica štan-
dreške skupine. Njej dodeljeni lik
je popolnoma drugačen od lan-
skega. Priznala je, da se je na
začetku “malce iskala”, a zdaj je
vlogo usvojila in upa, da bo šlo.
Ker bo morala na operacijo zaradi
težav v kolenu, je vlogo gospe
Banksove, kot poseben osebni iz-
ziv, sprejela tudi Gabrijela Vid-
mar. Prvič se tako spoprijema s
pomembnejšo vlogo. Tudi ona
D upa, da ji bo podvig uspel. Žlaht-ni štandreški komedijant BožidarTabaj – brez njega si ne moremo
zamišljati predstave štandreškega
dramskega odseka - pa bo zlezel
pod kožo Viktorja Velasca, člove-
ka z zavoženim življenjem, a sreč -
nega, ker zna uživati vsak trenu-
tek. Tabaj se je kljub vsem do-
mačim težavam, ki so nastale za-
radi hude ženine jesenske pro-
metne nesreče ali prav zaradi te-
ga, da bi omilil bolečino,
za gna no lotil tudi te vloge.
Igralsko zasedbo dopolnjuje
Egon Cijan kot telefonski mon-
ter.
Kako bo vse skupaj steklo, bodo
gledalci izvedeli ob ogledu pred-
stave. Premiera bo v župnijski
dvorani Anton Gregorčič v sobo-
to, 26. januarja 2019, ob 20. uri.
Prva ponovitev pa bo prav tam v
nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri.
Hkrati po to zadnja abonmajska
predstava Abonmaja ljubiteljskih
gledaliških skupin Štandrež 2018.
Veseljaki so zapeli varovancem v domu za ostarele v Tržiču
Toplina božičnih pesmi sega
globoko v dušo in jasni pogled
  lovek živi v nenehnem iskanju topline,
bližine, sprejemanja in ljubezni. Ti
občutki postanejo toliko pomem-
bnejši v božičnem času, ko svet, oslepljen od
zunanjega blišča, včasih pomakne v ozadje ali
celo prezre osamljenost ljudi, tako da občutek
samote v le-teh še bolj potone v njihovo dušo.
In dovolj je le malo, da se tudi v njihovih očeh
vžge iskrica upanja in tolažbe. Prav zaradi tega
pri otroškem pevskem zboru Veseljaki iz Do-
berdoba organiziramo vsako leto božični kon-
cert v domu ostarelih v Ronkah. Tudi letos
smo se odpravili v sredo, 16. januarja, da bi že
s svojo prisotnostjo razveselili tamkajšnje va-
rovance. Pripravili smo program slovenskih,
italijanskih in tujih bolj ali manj poznanih
božičnih motivov. Otroci so pod taktirko diri-
gentke Lucije Lavrenčič vsako pesem sprem-
ljali na različna ritmična in melodična glasbi-
la. Tako sta na flavto zaigrali Jasna Brecelj in
Andreja Bensa iz razreda Iris Risegari na Gla-
sbeni matici, na violino pa Blaž Terpin s šole
Emil Komel pod
mentorstvom
Mojce Križnič.
Poslušalci so se
najbolj veselili
poskočnih, rit-
mičnih pesmi,
saj z leti starejši
človek postane
kot otrok... in
otrokom so všeč
vesele in rit-
mične pesmi.
Skupaj z nami
so zapeli, zaplo-
skali, nekateri se
celo zavrteli, ta-
ko da smo morali programu dodati še venček
njim priljubljenim motivov. Res enkratno
vzdušje, ko se zavedaš, da si svojo energijo in
radoživost posredoval nekomu drugemu, mu
tako polepšal dan, večer, mogoče cel teden...
Postal si srečen, ker si nekoga osrečil. In vsak
dan lahko koga osrečimo, dovolj je, da na ljudi
gledamo s preprostimi, otroškimi očmi, ki vi-
dijo v globino, sežejo v dušo. Zato smo pri
otroškem zboru odločili, da bomo podobne
dobrodelne večere organizirali večkrat letno
in se tako obojestransko notranje bogatili.
Č
S 1. strani
Pri slovenski stranki ...
  ako kot je tudi
pomembno, da smo
Slovenci aktivno
soudeleženi v krajevnih
upravah, torej v Občinah in
ustanovah, ki te povezujejo. Od
tod naša obramba nekdanjih
Pokrajin in svojčas resni
pomisleki glede (danes že
odpisanih) medobčinskih zvez.
Včasih je bilo zelo moderno
reči, da je manjšina 'subjekt', in
v ta pojem lahko stlačimo vse,
kar je za neko skupnost
pomembno: samostojnost,
načelnost, suverenost, svoboda,
samospoštovanje, ponos,
pozitivnost in propozitivnost.
Skratka vse, kar nas dela in
utemeljuje kot skupnost z
dodano vrednostjo, in ne le kot
seštevek posameznikov-
državljanov. Kot SSk smo za
manjšino, ki je subjekt.
Vtis imam, da nas sogovorniki
tako na Deželi kot v Ljubljani
končno le dojemajo kot
skupnost, ki ne le da nosi neke
pravice, ampak tudi predstavlja
neko priložnost. Vse to ni prišlo
samo od sebe, temveč je rezultat
stalnega dogovarjanja, vztrajanja
na stališčih in argumentih, ki
niso bili vedno hvaležni. Prej
nasprotno. Zato je SSk kot
samostojna slovenska stranka
vztrajala tudi na stališču in
zahtevi, da mora biti izbira
slovenskega zastopnika v Rimu v
dometu manjšinske skupnosti
kot celote, ne pa sad zakulisnih
dogovarjanj ožjih vodstev
italijanskih vsedržavnih strank.
Zato, ker smo mnenja, da mora
slovenski zastopnik ali
zastopnica svobodno in
T legitimirano nastopati v branskupnosti kot celote, ne pastrankarskih ali koalicijskih
interesov, pa naj bodo še kako
plemeniti. Isto naj obvelja za
deželni parlament, kjer naj bo
slovenski listi, ki naj bo odprta
vsem političnim dušam
manjšine, omogočeno
nastopanje in izvolitev
zastopnikov brez zanke
vnaprejšnje podpore eni ali
drugi stranki-koaliciji. Nekako
tako, kakor velja v Sloveniji za
Italijane in Madžare. Italijanska
ustava je dovolj prožna in po
potrebi tudi spremenljiva, da
določilo zaščitnega zakona dobi
pravi izraz tudi v volilni
zakonodaji. Veseli nas, da pri teh
zahtevah nismo več osamljeni.
Zato je pomembna tudi
simbolna obveza, da se
Slovencem povrne ves Narodni
dom v Filzijevi ulici, ki ga bomo
z lahkoto zapolnili z
dejavnostmi danes razpršenih
društev, organizacij in ustanov
ter zraven še novih. Narodni
dom v celoti, ne pa nekaj
neizkoriščenih sob. Ker nam je
bil Narodni dom nasilno in v
celoti ukraden, ko smo bili krivi,
da smo skupnost in ne le raja
pohlevnih državljanov.
Strinjam se torej s tistimi, ki
ugotavljajo, da so danes
okoliščine ugodne, da
dosežemo nekaj dolgo zarisanih
ciljev. Miro Cerar in
Massimiliano Fedriga sta izraz
zelo različnih strank in
političnih opcij. Kot
institucionalna zastopnika dveh
skupnosti pa sta našla primeren
jezik in besede, ki povezujejo in
premoščajo. To se je lahko
zgodilo, ne da bi eden ali drugi
zatajeval svojih načel in
različnih svetovnonazorskih
pogledov. Odgovorni in zreli
politiki so tega zmožni. Nekako
tako si stranka Slovenska
skupnost z ambicijo zbirne
stranke Slovencev v Italiji
prizadeva, da potrpežljivo,
postopno in vztrajno dialogira z
vsemi strankarskimi, političnimi
in institucionalnimi
sogovorniki, ki so za to
pripravljeni. Cilji izhajajo iz
načel in so zato jasni, poti do
njih pa večkrat nepredvidljive”.
Igor Gabrovec, deželni svetnik in
politični tajnik SSk
Foto dd
Čukov Prah založbe
Mladika roman meseca
Veliko priznanje za tržaškega ustvarjalca
Marija Čuka in založbo Mladika. V prvem
preddverju pred vstopom v Gallusovo
dvorano v ljubljanskem Cankarjevem
domu je velik pano, na katerem je
zapisana kritiška misel vodilnega
presojevalca sodobne slovenske proze
Mateja Bogataja z naslovom Svoboda
res je zlata, ki je na ogled in ponujena v
branje tisočem obiskovalcem te
osrednje kulturne strukture slovenskega
naroda. Bogataj je za najboljše prozno
delo meseca januarja izbral roman Prah,
ki je oktobra lani izšel pri Mladiki in je
takoj opozoril nase s svojo vsebino,
slogovno in jezikovno izpiljenostjo ter
tematiko, ki se dotika poti slovenske
narodne skupnosti v Italiji po drugi
svetovni vojni, a tudi občutljivih in ne
vedno razumljivih prepletanj med matico
in tako imenovanim zamejstvom. Bo -
gataj Čukovo umetniško in pripovedno
izhodišče primerja predvsem z ustvar -
jalnostjo Florijana Lipuša in Petra
Handkeja, kar je po svoje zanimivo in
spodbudno. Dogodek v Cankarjevem
domu je referenčna predstavitev proznih
dosežkov v referenčni kulturni ustanovi.
Kritiške zapise za zelo širok spekter ljudi
so uvedli leta 2013, da bi bilo čim več
obiskovalcev seznanjenih z vrhunci
sodobne književnosti, saj Bogataj
obdela v Kritikovem očesu za Cankarjev
dom letno le deset del. Roman Prah je
med temi in potrjuje svojo veliko
odmevnost v slovenskem prostoru in v
medijih, ki mu namenjajo ustrezno
pozornost.
Veliko priznanje
  d četrtka, 17. januarja,
do petka, 1. februarja
2019, v središču Trsta
razstavlja umetnik Livio Možina.
To je prva letošnja razstava,
ki jo gosti znana galerija Ret-
tori Tribbio, to je menda
druga najstarejša galerija v
Italiji. Gallerio dei Rettori je
ustanovil že maja leta 1959
tržaški pesnik in pisatelj Ca-
roluso Cergoly (1908 –
1987), v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja so jo prev-
zeli člani družine Dercar (le-
tos bo galerija praznovala
šestdesetletnico nepreneh-
nega delovanja) in od tedaj
dalje je delovala z imenom
Galleria Rettori Tribbio 2.
Lanskega aprila je preminil Eligio
Dercar (rojen sicer leta 1929 v Sa-
voni, a škedenjskih korenin), ki
je galerijo izredno uspešno vodil
do smrti, saj je bil skozi celo
življenje povezan z umetnostjo
in je tudi večkrat odkrival mlade
likovne talente ter skrbel za nji-
hovo uveljavitev. Galerija je bila
uradno v lasti njegove hčerke,
Alessandre Dercar, pri vodenju
pa ji je pomagal mož Fabio Zor-
zet. Od letošnjega leta dalje pa je
zgodovinsko galerijo prevzel naš
rojak Livio Možina. Mesto Trst
ima izredno tradicijo umetno-
stnih galerij, še posebno ob kon-
cu prejšnjega stoletja jih je delo-
valo izjemno veliko število, tako
da so imeli umetniki najra-
zličnejših slogov veliko priložno-
sti za razstave. Menda pa je prvič,
da je Slovenec lastnik galerije v
Trstu. Mojster Možina je sprejel
izziv, kar nas ne povsem prese-
neča, saj je v celi svoji umetniški
karieri sodeloval z galerijo Rettori
Tribbio (razstavlja že od leta
1971) in od leta 2009 prireja v
njenih prostorih tudi zelo prilju-
O bljen slikarski tečaj. Možinov“Atelje” je postal prava slikarskašola, v kateri se učijo osebe ra-
zličnih starosti in različnega sta-
nu, od mladine do bolj zrelih
oseb, ki jim je slikarska umetnost
všeč in želijo izpopolnjevati svoje
znanje, mojster pa svojo spret-
nost in izkušnje rad deli z drugi-
mi. S prevzetjem galerije ima to-
rej možnost, da nadaljuje svojo
slikarsko šolo, obenem pa bodo
imeli boljši tečajniki (ob skupin-
skih razstavah) tudi priložnost za
samostojne razstave svojih del.
Livio Možina je kot umetnik
izredno cenjen in poznan, slika
v čisto posebnem stilu, njegova
olja uvrščajo v stil nadrealizma,
kajti njegova umetniška dela zelo
natančno predstavljajo re-
sničnost. Slike se zdijo na prvi
pogled, kot bi bile fotografije.
Razstava je retrospektivna, saj je
razstavljenih več kot dvajset slik,
večinoma iz sedemdesetih in
osemdesetih let prejšnjega stolet-
ja (čeprav visi tudi slika z zadnje
razstave, ki jo je imel Možina leta
2016 v Trstu), izredno dobro je
izbran naslov razstave “Prava na-
rava” Livia Možine (La “vera na-
tura” di Livio Možina). Na ste-
nah visi izbor skoraj pol stoletja
umetniškega ustvar-
janja, vse slike so v
tehniki olja, prve še
na platnu, večina pa
na leseni podlagi, saj
tako uspe mojstru do
potankosti izrisati
vsako malenkost, ki
jo želi predstaviti.
Kraške pejsaže, ti-
hožitja, sončni zatoni (na Krasu
in tudi ob obali), trenutki vsak-
danjega življenja v naravi, vse to
uspeva umetniku, da poetično
prelije na sliko in izredno opti-
mistično izriše in upodablja. Vse-
kakor vsakemu, ki se zanima za
lepo umetnost, svetujemo, da si
razstavo ogleda, saj je z besedami
težko opisati in izraziti čustva, ki
se porajajo ob obisku razstave.
Možinova olja si lahko ogledamo
vsak dan od 10.00 do 12.00 in od
17.00 do 19.30, ob petkih le zju-
traj, ob nedeljah od 10.00 do
12.00, ob ponedeljkih pa je gale-
rija zaprta (saj imajo gojenci sli-
karski tečaj). Kdor se zanima za
slikarsko šolo, pa se lahko zglasi
v galeriji Rettori Tribbio ob po-
nedeljkih zjutraj od 10.00 do
12.00, popoldne pa v dveh izme-
nah od 15.30 do 17.30 in od
17.45 do 19.45, ob petkih pa
je tečaj le v popoldanskih
urah od 15.00 do 17.00 in od
17.30 do 19.30.
Galerija Rettori Tribbio, ki
stoji v središču Trsta ob sta-
rem mestnem jedru, na trgu
Piazza Vecchia 6 (za Velikim
trgom, skoraj nasproti cer-
kvice Roženvenske Matere
Božje), bo z novim upravitel-
jem, mojstrom Liviom
Možino, nadaljevala svoje
poslanstvo, da bi uveljavljala
dobro likovno umetnost in
širila sporočila, ki nam jih likov-
ni umetniki posredujejo na svoj
očarljivi način.
Mitja Petaros
S 13. strani
Osvetlitev velike ...
  a vsakega je imel primerno
besedo. Dr. Marilka Koršič,
ki se je udeležila večera v
knjižnici, se je navezala na Trste -
njakovo teorijo o barvah, kako
barve vplivajo na človekovo po -
čutje. Ta teorija je izredno aktual-
na tudi danes, ko izvajajo kromo-
terapijo. Koršičeva je spomnila,
da je v polovici 60. in 70. let
SKAD, Slovensko katoliško aka-
demsko društvo, ki je imelo se-
dež v stavbi blizu Katoliškega do-
ma, prirejalo strokovna preda-
vanja. Na njih je bila spodnja
dvorana Katoliškega doma zme-
raj polna. Med predavatelji je bil
tudi dr. Anton Trstenjak, čigar
slog je klen, jedrnat, morda je
Z prav zaradi tega prevajanje nje-govih knjig bolj težavno. Pisal paje tudi poljudnoznanstvene knji-
ge, ki so razumljive vsem.
Tudi glede tematike asimilacije,
je dejala Cerkveničeva, so njego-
ve misli zelo aktualne. Pravi npr.,
da je potrebna prevzgoja manj -
šine in večine.
Srečanje v goriški knjižnici, ki se
ga je, resnici na ljubo, udeležila
le pičla peščica ljudi, je dalo
spodbudo za ponovno branje oz.
odkrivanje obširnega Trstenjako-
vega dela.
Cerkveničeva je opozorila, da bo
drugo srečanje o Antonu Trsten-
jaku 30. januarja v kavarni San
Marco v Trstu ob 18. uri.
  Znana galerija je prešla v slovenske roke 
Umetnik Livio Možina
spet preseneča
TRST