PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXHL Št. 277 (6861) ZELO NEVARNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI OKOLI CIPRA U Tant poziva Turčijo, Grčijo in Ciper TRST, četrtek, 23. novembra 1967 Mrzlično povpraševanje po zlatu naj preprečijo izbruh sovražnostizaradi umtka Francije iz «zlatega pooia» Turška letala stalno preletavajo Ciper - Turški tisk širi vojno psihozo Demonstracije v Ankari in Carigradu - Kanadski predlog za rešitev spora - Sovjetska vlada obtožuje NATO, da je kriv sedanje napetosti Y NEW YORK, 23. — V OZN se govori, da namerava Ciper zahte-»ujno sejo varnostnega sveta zaradi turških priprav za invazijo Ni izključeno, da se varnostni svet sestane še ponoči. Vendar “° 1.30 ni ciprska delegacija še dobila iz Nikozije nobenega ukaza. /j ftNEW YORK, 22. — V zvezi z vedno večjo napetostjo med J™Jo in Turčijo zaradi Cipra, ki stalno narašča, je glavni taj-OZN U Tant nocoj nujno pozval vlade Cipra, Grčije in J?rClje, naj pokažejo največjo zmernost, da preprečijo zače-sovražnosti na Cipru. Napovedal je, da bo poslal svojega '“lednega predstavnika, ki naj pomaga trem vladam iskati “““nižanje sedanje napetosti. ,--------------- Tant se sklicuje na «alar- ’ .^Une novice« o vojaških pri-premikih čet in grož-Jjjr® Pr^zadetih vlad kot posle-nedavnih obsojanja vred-p Incidentov na Cipru. ■voziv pravi zatem: «Taka dejav-S?. lahko samo prispeva k pove-visoke stopnje napetosti na Pni, v Grčiji in Turčiji in veča .varnost vojaškega spopada na področju. Vlade Cipra, Grčije v rčije imajo dolžnost ravnati * sldadu z listino OZN, ki jih ob-«uje reševati svoje spore samo ftoen način in vzdržati se grož-ali uporabe sile. Imajo tudi sebno odgovornost nadzorovati poslabšanje odnosov, ki se da vodi do izbruha sovražno- v ^aPetost v Ankari tako narašča gBpkarskih krogih, da je cari-Vet« i • ,vehki dnevnik «Cumhuri-“i je izšel že opolnoči po kra. tinr Času, imel naslov z ogrom-jg črkami: «Grčija je odbila na-tel. jteve in operacije so se za-O danes ponoči.« List pravi pod Naslovom: «Ukaz za začetek Hi®!®,je bil dan turškim oborožim? silam in vkrcavanje izkrceval-22^0 ehot se je začelo nocoj . Toda uradno tega niso po-tr, „ opazovalci so mnenja, da Na samo za domneve, vsak način se je seja ministr-sveta nadaljevala pozno v (, v poučenih krogih izjavljajo, 86 Prevideva «važna» odločitev. t^*rški listi pa pišejo, da so se 1^*** čete že vkrcale na vojne tgBLm na trgovske ladje, ki so njjjsijene vojni mornarici v prista-Mersin, ter so pripravljene, Ha ““Pljujejo na Ciper, če bo vla-^ “kazala invazijo, jo Ankari se je nocoj ob 20. uri tn;,. Srednjeevropskem času sestal ojSslrski svet. Pred sejo je eden rtanistrov izjavil časnikarjem: ijw lajamo se, da proučimo posle-j^g^Srške zavrnitve petkove tur- ________> pet hote.» To je do sedaj edini ko-^r turške vlade o tolmačenju odgovora, ki ga je popol- ni izročil grški’ poslanik turške-« Vnanjemu ministru. Uredništvih turških časopisov in ,,°°0j vztrajno govori, da se bo-V, Jhfške čete izkrcale na Cipru še it «*. V uredništvih je vse živo tj,,80 baje že pripravili ogromne CC^e, da napovedo izkrcanje na wfu- Turški ragio je zaključil ta-fe ,,Sv°j komentar: «Vsi vedo, kdo skalno iskal mir in kdo ga je “ritično sabotiral. Potegovati pogajanja, ko smo dosegli bg? razbitja, je nesprejemljiva Si ^.taktika. Sicer pa, kako naj 'ki«, 0 ljudstvo zvedelo za grozoti tel Cipru, če mu je aten-V °«hor postavil nagobčnik?« dem Ankari so bile danes velike £“°nstracije, katerih se je udele-itL^kcm 80 tisoč ljudi. Demon-sj11 so zažgali dve ameriški za-V vsej Grčiji zbirajo kri v (ik““h in bolnišnicah. Nekatere trgovske ladje so zapustile bj? turška pristanišča. Komenta-kgjj “rškega radia je izjavil: «Do-Ho* sn»° skrajno točko, ne more-» tL Prenašati bizantinskih me- •taji Predsednik vlade Demirel se !ciji Q^Posvetuje z vojaškimi vodi-•tf’ ‘vedelo se je, da je franco-*jJij.POslanik posredoval pri turški JoKL , priporočal zmernost. Po: korak je baje napravil tudi Nato Brosio. Ji demonstracijami v Carigra-demonstranti vzklikali proti to S®1 in da hočejo vojno. Moč-hSL, “»stražili tuje konzulate ter St jf. .°erkve in sedež pravoslavne-d skrhata kakor tudi trgovine, zunann°Vminister Pipinells tep0] izjavil na tiskovni konfete ’ da je stanje zelo resno in k tnff10 delikatno. Grška vlada V^di, da bi našla mimo rešite prška vlada vztraja po tej J a “‘jub vsem težavam. Izrazil bljllf“nje, da se bo našla zado-Pik* rešitev. Pripomnil je, da S” w “da ravna zmerno, toda ne t%?Pustila pred pretiranim pri-In,? he z ene ne z druge strani. i5 h,.J? tiče odgovora na petko-MjT&o noto, ki je bil danes A ]rn Turčiji, je minister izjavil, Vseboval predloge o rešitvi N vJ^udar pa je še znatna raz-te(,Ted atenskim in ankarskim Na vprašanje, ali grška JU .Upošteva možnost umika gr-Sw,1 s Cipra, Je Pipinelis od-% **> da niso še proučili te za- Jlit? . generala Grivasa je Pipi-Ite '“javil, da ne ve, ali se bo N Ciper, ali pa Je že po-S^avko. Dodal Je: «Ne govo-,»a “5 o aenosisu« (priključitev «, k. ,rčiji). So nujnejša vpraša-j5Jih je treba prej rešiti. Tro-N ^.Jhianjšati napetost in pomi-^ hevT0ve. ker Je stanje kritično .Ortioi JsIm?..* radio je nocoj oddajal S komentar: »Pristojni vlad IJtefijK1 komentirajo nocoj vojno JJška,,0> ki jo namenoma podžiga »Sur, vlada v Turčiji, in turško k Čin«, * izkrcanjem turških čet jur “ 'i Ramenom, da bi zava-Cilbuii.^ršk0 manjšino. Pri tem kSitči Jai°. da se vse to lahko Nte jSamo kot tragična šala dodajajo v teh krogih, nika- kor ne more uiti turški vladi dejstvo, da v primeru take operacije ne bi mogel nihče več preprečiti avtomatičnega poslabšanja stanja na otoku in da bi ciprski Grki v zanosu svoje vojne jeze brez nadzorstva izvajali popolnoma uničevalne represalije proti turški manjšini. Prav zaradi tega, zaključujejo omenjeni krogi, je odgovornost turške vlade, ki hoče iti do take skrajnosti, ki vodi do poraznega stanja, zelo velika.« Ciprski predsednik Makarios je novemu japonskemu poslaniku, ki mu je izročil poverilna pisma, izjavil danes: «Ciprsko vprašanje se ne more rešiti z vojno. Ravnamo, kolikor se da umerjeno in upamo, da se stanje ne bo poslabšalo do take mere, da bi ogrožalo mir. Mimo rešitev spora m težko doseči, če se vsi prilagodijo načelom listine OZN.« Londonska vlada je mnenja, da je stanje na Cipru res nevarno. V britanskih uradnih krogih se bojijo, da je dejanska nevarnost turške invazije na otoku. Britanska vlada je v stalnem stiku s turško, z grško in s ciprsko vlado. K tej dejavnosti sta se pridružili tudi ameriška in kanadska vlada. Že davi sta poveljstvo sil OZN na Cipru in ciprska vlada javili, da so številna turška letala letela davi nad Ciprom v višini 1500 in 3000 metrov. Predsednik kanadske vlade Pear-son, ki je sedaj v Londonu, je baje obrazložil Wilsonu načrt v zvezi s Ciprom. Kanada predlaga, naj se okrepi mirovna sila OZN na Cipru in naj dobi večja pooblastila. Hkrati pa naj se skrčita grški in turški kontingent. Za pozneje predlaga Kanada razne ukrepe, da bi odpravili vzroke stalne krize med Grčijo in Turčijo zaradi Cipra. Kanadska vlada priporoča baje, tudi, naj grška vlada ne dovolj več Grivasu povratka na Ci- per. Kakor je znano, je Grivas od nedelje v Atenah in je baje že podal ostavko. Znano je, da imata Kanada in Velika Britanija največje število čet v okviru mirovnih sil OZN na Cipru in da je Ciper član Commonwealtha. Na Cipra je sedaj 4500 vojakov OZN, ki so prišli iz Kanade, Danske, Finske, Irske, Švedske in Velike Britanije. Grki imajo na otoku okoli 8500 vojakov; nekateri pa trdijo, da jih je 12.000 ali 14.000. Na podlagi zueriškega sporazuma leta 1960 bi morali Grki imeti na otoku samo 950 vojakov, Turki pa 650. Tudi turški kontingent se je v zadnjih letih baje zvišal na 1200 vojakov. Sovjetska vlada je nocoj obtožila NATO, da je kriv sedanje napetosti na Cipru, in je pozvala na zmernost vse prizadete. Izjava moskovske vlade poziva Grke in Turke na Cipru, naj opustijo poskuse reševanja svojih problemov s silo. Izjava ponavlja obtožbo, da posku- i šajr spremeniti Ciper v vojaško oporišče NATO, in dodaja, da se je Sovjetska zveza stalno upirala navzočnosti tujih čet na otoku, ker je to v nasprotju s suverenostjo Cipra. Izjava pravi zatem, da je treba na sedanje stanje gledati v okviru grške reakcionarne politike, ki jo podpirajo zunanje sile in ki stremijo za tem, da bi dosegle priključitev Cipra k Grčiji. Izjava zaključuje, da bi oborožen spopad na Cipru lahko pripeljal do nepredvidenih posledic. povečanje pristojbin za ceste. Sredstva, ki bodo zagotovljena s povečanjem cene bencina, bodo porabljena izključno za vzdrževanje cest, katerih vzdrževanje postaja zaradi povečanega prometa vedno težje. Število tovornih vozil se je namreč v zadnjih sedmih letih povečalo od 33 tisoč na 99 tisoč, število tujih potniških avtomobilov, ki prihajajo v Jugoslavijo, se je od enega milijona v letu 1963 povečalo vštevši maloobmejni pro- i met, na 10 milijonov letno. Števi- ‘ lo zasebnih potniških avtomobilov se je povečalo od 54 tisoč v letu 1964 na 253 tisoč v letu 1966. To število se bo, kot kaže letos, povečalo še za nadaljnjih 100 tisoč. LONDONSKA SPODNJA ZBORNICA ODOBRILA UKREPE VLADE Vendar je ostala cena zlata nespremenjena - Ogromen skok transakcij z zlatom na pariški borzi - Tradeunioni so sklenili podpirati vlado pri njeni gospodarski politiki LONDON, 22. — Sporočilo, da Francija ne namerava več biti udeležena v skupini osrednjih bank, ki sestavljajo «zlati pool« (ZDA, Velika Britanija, Francija, Belgija, Italija, Nizozemska, Zahodna Nemčija in Švica), je imelo za posledico v Londonu mrzlično povpraševa- nje po zlatu. «Zlati pool« je bil ustanovljen leta 1961 z namenom, da ureja ceno zlata, kadar je povpraševanje visoko, in da kupuje zlato, kadar je majhno povpraševanje, ter ga upravlja angleška banka. Že včeraj so informacije o francoskih namenih ustvarile mrzlico na trgu zlata. V Londonu pravijo, da je namen francoske odločitve prizadeti zaupanje v sposobnost ameriške vlade, da obdrži ceno zlata na 35 dolarjih za unčo. Po informacijah iz Pariza je pool od začetka krize na Srednjem vzhodu zgubil baje okoli 700 milijonov dolarjev v zlatu, kar pomeni, da so morale angleške rezerve nositi vsaj polovico izgube. V angleških krogih pravijo, da sta vsaj še' drugi dve osrednji banki sklenili umakniti svojo podporo poolu, če ne bo ameriška vlada pripravljena jamčiti kritja izgub poola. Američani vidijo v francoskem umiku neposreden napad na dolar. S francoske strani odgovarjajo, da Francija enostavno skuša osvetliti šibkost sistema, ki praktično povzroča neizbežnost neuravnovešenja britanske in ameriške plačilne bilance. Osrednje banke, udeležene v poolu so do sedaj v celoti zadostile povpraševanju po zlatu, tako da je cena lahko ostala nespremenje- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiii SEJA MINISTRSKEGA SVETA Cena bencina zvišana v Jugoslaviji BEOGRAD, 22. — Z odlokom zveznega izvršnega sveta se bo od jutri cena bencina zvišala za 20 dinarjev za liter, in sicer za normalnega od 140 na 160, za super pa od 160 na 180 starih dinarjev. Istočasno se zvišajo tudi pristojbine za ceste na tovorne avtomobile in na avtobuse za 25 odstotkov. Računa se, da se bodo s tem povečala sredstva sklada za ceste za 14.3 milijarde starih dinarjev za zvišanje cene nad vozili in za 18.7 milijarde starih dinarjev za imiuiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiniiiimiiiuutniiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuumiiiiiiiiii Nadaljuje se bitka na področju Dak To Ugoden U Tantov komentar Mansfieldovega predloga Razvrednotenje britanskega funta ne bo imelo posledic za Italijo Osredotočenje političnega življenja na pričetek kongresa KD v Italiji ■ Obsežna resolucija levice stranke ■ Se vedno spor med KD in PSU glede vrhovnega sodnega sveta RIM, 22. — Ministrski svet je danes razpravljal skoro izključno o posledicah razvrednotenja funta za italijansko gospodarstvo. Vlada je odobrila sklep, da Italija ne razvrednoti svoje valute v skladu z osta- NEW YORK, 22. — Glavni tajnik OZN U Tant je ugodno komentiral predlog ameriškega senatorja Mans. fielda, ki predlaga neposredna pogajanja med južnovietnamsko narodnoosvobodilno fronto in sajgon-sko vlado. Predstavnik OZN je izjavil, da je Mansfieldov predlog v skladu z načrtom treh točk, ki ga je predlagal U Tant za začetek pogajanj. Ameriški zunanjepolitični odbor je soglasno odobril poročilo proti nevarni tendenci, da se ameriške oborožene sile uporabljajo v vojnah v tujini brez prejšnje odobritve kongresa. Namen tega poročila, ki kritizira vojaške akcije zadnjih ameriških predstavnikov, je jasno poudariti mnenje senata o ločitvi zakonodajne in izvršne oblasti in da se vzpostavi ustavna oblast kongresa kar se tiče pravice napovedovanja vojne. V Južnem Vietnamu se na področju Dak To nadaljujejo ostri spopadi med ameriškimi in osvobodilnimi četami. Američanom je danes uspelo pripeljati ojačenja na grič 875, kjer so bili obkoljeni a-meriški padalci. Toda neki ameriški častnik je izjavil, da ni še vse končano in da pričakujejo nove ostre spopade. Trdil pa je, da so Američani dobili bitko pri Dak To. Tudi ameriški poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu general Westmoreland je v Washingtonu na tiskovni konferenci trdil, da sedanja bitka v Dak To pomeni »začetek velikega poraza« za sovražnika. Trdil je, da je dobil poročila, da «vse poteka dobro«. Ameriško letalstvo obsipa omenjeni grič z napalmskimi bombami. Po ameriških poročilih so A-meričani imeli na tem področju do sedaj 287 mrtvih in 887 ranjenih Po istih poročilih je imela o-svobodilna vojska 1190 mrtvih. stavko, ki se je začela danes. Kalkuta In predmestja so paralizirana zaradi stavke. Množica je zažgala dva vlaka in paralizirala vse železniške zveze z drugimi področji države. Vendar pa je več trgovin v Kalkuti odprtih. Policija straži po ulicah in važnih križiščih mesta. Do sedaj so aretirali okoli sto oseb. V Novem Delhiju so člani opozicije predložili v parlamentu resolucijo z nezaupnico vladi. Danes je policija uporabljala proti demonstrantom solzilne bombe in palice z jeklenimi bodicami. Policaji so v nekaterih primerih tudi streljali. Aretirali so tudi 70 predstavnikov opozicijskih strank, sindikatov in študentovskih organizacij. Danes je padla tudi vlada v Pun-džabu, ker je 17 poslancev sporočilo, da umikajo svojo podporo koalicijski vladi. limi državami članicami evropskega skupnega tržišča. Uradno poročilo o sestanku zaključuje, da so rezerve zadostne, da pa je treba ohraniti konkurenčno sposobnost italijanskih izdelkov na tujih tržiščih. ' Obširneje sta kasneje o istem vprašanju govorila na sestanku komisije za finance in zaklad senata minister za zaklad Colombo in minister za zunanjo trgovino Tolloy. Colombo je dejal, da je konkurenčna sposobnost Italije tako pomembna, da bo brez težav prenesla devalvacijo funta v višini 14.3 odstotka. Poleg tega pa tudi delež italijanskega izvoza z Veliko Britanijo ni pomemben, do nekaterih težav pa bo prišlo glede izvoza v Španijo in Izrael. Minister za zunanjo trgovino je opozoril, da gre sedaj tretjina italijanske proizvodnje v izvoz in da se ostali dohodki plačilne bilance i ne bodo več višali. Delno lahko samo računamo na večji dohodek od turizma, pošiljke izseljencev pa se bodo nujno znižale. Zato bo trgovinska bilanca dobila večjo težo v splošni plačilni bilanci, kar je tudi zahteva uravnovešenega gospodarskega razvoja, ki ga predvideva petletni gospodarski načrt. Tolloy je pojasnil, da celotno področje, kjer so razvrednotili valute, zanima okrog 10 odst. italijanskega izvoza in 17 odst. celotne italijanske zunanjetrgovinske izmenjave. Aktiva italijanske plačilne bilance pa so se zvišala za _ 7 do 8 odst., kar vse ne povzroča zaskrbljenosti. Z izvajanji ministrov so se v bistvu strinjali senatorji vseh skupin in vključno KPI (edina izjema PSIUP). Jutri dopoldne se prične v športni palači v Milanu 10. kongres KD in to prvič v večjem mestu italijanskega severa, saj so bili kongresi KD vedno bolj na južni plati »škornja«. Kongres ima za geslo: «Pobuda krščanskih demokratov za obnovo države, razvoj demokracije, za svobodo in za mir«. Dopoldanski del bo imel izključno protokolarni značaj, volili bodo predsedstvo in kongres bodo pozdravile tuje delegacije. Popoldne pa bo tajnik stranke Rumor pre-čital nad 100 strani dolgo poročilo, s čimer bo praktično prvi dan dela kongresa zaključen. Nato bodo v petek, soboto in v nedeljo sledili govori delegatov in v nedeljo popoldne volitve novega tajnika in vsedržavnega sveta KD. Levica KD je izdelala načrt resolucije, ki jo bo predložila na kongresu in ki je dolga nič manj kot 36 strani. Resolucija se naziva «Za novo usmeritev levega centra« in je razdeljena na poglavja: ((Bilanca sedanjega levega centra«, «Za novo usmeritev levega centra« in «Naloge stranke«. Poslanska zbornica je danes o-bravnavala zakonski predlog glede preureditve vrhovnega sodnega sveta, pri čemer je prišlo do dokaj ostrih nasprotij med demokristjani in vsemi drugimi levo usmerjenimi političnimi skupinami. Komunist Coccia jim je povsem upravičeno očital, da so v komisiji s popravkom Breganze povsem podlegli pritisku sodnikov kasacije, saj njih popravek pomeni nadaljevanje dejanske prevlade kasacije, ki je notorično desničarsko usmerjena. Socialist Reggiani pa je zahteval, da se povrnejo k prvotnemu vladnemu osnutku. Demokristjani so se branili, češ da se hoče politizirati sodstvo. Razprava se ni zaključila in se bo nadaljevala v torek. Tudi senat je danes samo nadaljeval razpravo o proračunu in se bo ponovno sestal šele v ponedeljek popoldne. Obe zbornici sta namreč prekinili delo v zvezi z jutrišnjim kongresom KD, saj je že tradicionalno, da parlament prekine delo, kadar so kongresi strank, ki so zastopane v parlamentu. Demonstracije v Kalkuti KALKUTA, 22. — Po včerajšnjem sporočilu o razpustitvi vlade v Zahodni Bengaliji, ki je bila koalicija levičarskih strank, je sinoči na tisoče demonstrantov demonstriralo po ulicah v Kalkuti. Skušali so zažgati več avtomobilov, postaviti barikade in spopadli so se s policijo. Levičarske stranke v Zahodni Bengaliji so organizirale splošno Nova obsodba v Grčiji ATENE, 22. — Dopoldne se je pričel pred vojaškim sodiščem v Atenah proces proti devetnajstim obtožencem, ki jih dolžijo, da so organizirali ((domovinsko fronto« v atenskem delavskem predmestju Aigaleo. Proces se je zelo naglo zaključil z obsodbo režiserja Epaminoda-sa Daramitosa na deset let zapora in profesorja matematike Ivana Stratisa na osem let zapora. Oba so dolžili, da sta gibanje vodila. Pet obtožencev so obsodili na kazni od dveh do štirih let zapora, ostale pa so oprostili. Vse so dolžili, da so širili bilten demokratične fronte in letake z napisi «Naj živi demokracija« in ((Dol z diktaturo«. V Solunu se nadaljuje proces proti 41 osebam, ki jih dolže napada na varnost države. na. Strokovnjaki v Londonu ugotavljajo, da je to nenadno povpraševanje po zlatu posledica francoskega umika iz poola, toda tudi posledica razvrednotenja funta šter-linga, zaradi česar je položaj dolarja sumljiv. Kljub gospodarski moči ZDA je Franciji uspelo vsaj nekoliko omajati zaupanje v dolar. Glavne značilnosti drugega dneva borzne dejavnosti v Londonu po razvrednotenju funta so bile mrzlično povpraševanje po zlatu in splošno zvišanje cen delnic ter trdnost funta na novem tečaju. Danes je funt kvotiral 2,42 dolarja. Na trgu primanjkuje funtov zaradi špekulativnega vala v preteklem tednu, šele v petek bo angleška banka vrgla na trg funte, ki jih je z izgubo kupila v preteklih dneh. Po informacijah v Londonu so največje količine zlata kupovale švicarske banke za račun privatnih klientov, deloma Arabcev. Zatrjuje se, da je bil namen celotnega manevra okoli zlata ugotoviti, ali se bo zvišala cena zlata, kar pa se ni zgodilo, ker se je ameriška vlada obvezala že zdavnaj, da bo prodajala ali kupovala zlato po 35 dolarjev za unčo. Na pariški borzi pa se vse te dni veča obseg operacij z zlatom. Danes so te operacije dosegle 17,6 milijona frankov v primerjavi s 15,5 milijona včeraj. Normalno znaša ta obseg na pariški borzi tri ali štiri milijone frankov na dan. Ope. racije na tej borzi so se danes nanašale na 2.300 kilogramov zlata, včeraj pa 2.000 kilogramov. Največje povpraševanje je bilo po zlatih palicah, toda tudi po zlatih na-poleonih. Spodnja zbornica je nocoj odobrila s 335 glasovi proti 258 (večina 77 glasov) vladno resolucijo, ki odobrava ukrepe «v zvezi z gospodarskim stanjem«, t.j. razvrednotenjem funta in gospodarske u-krepe, ki ga spremljajo. Med debato pred glasovanjem je voditelj opozicije Heath govoril v zvezi z resolucijo proti vladi, ki so jo predložili konservativci. Ostro je napadal ukrep vlade in je trdil, da razvrednotenje «širi sedaj svoje korenine in je že prizadelo dolar«. Trdil je, da vlada ni dala nobenega opravičila za razvrednotenje in da ni točno ocenila posledic. Trdil je, da je bila vlada pod zunanjim vplivom in da je zgubila živce. Poleg tega je trdil, da vse kaže, da vlada ne bo mogla dobiti dolgoročnega kredita, ker da ni nobenega zaupanja vanjo. Na koncu je dejal, da razvrednotenje pomeni poraz politike, in je pozval Wilsona, naj to odkrito prizna. Govoril je zatem predsednik vlade Wilson, ki je omenil bitko, da bi se ohranil nespremenjen tečaj funta. Dejal je, da je bila ta bitka pravilna, dokler je šlo izključno za to, da se doseže uravnove-šenje na sektorju plačil. Toda dogodki v zadnjih časih so prisilili, da se sprejmejo drastični ukrepi. Glede brezposelnosti so pred razvrednotenjem računali, da bo ta jeseni znašala poldrug odstotek ali dva. Sedaj se z možnostmi, ki jih daje izvozni trg zaradi razvrednotenja, se v enem letu predvideva tak razmah, da bo na nekaterih področjih primanjkovala delovna sila. Wilson je tudi izjavil, da velik del odgovornosti za zadnje dogodke ne pade samo na krizo na Srednjem vzhodu, na stavke pristaniščnikov ali na špekulante, temveč je temu kriva tudi podtalna kampanja in politično obrekovanje, ki je voditelj opozicije ni nikoli obsodil. Wilson je najx>vedal nekatere spremembe v vladnih programih, ki določajo znižanje nekaterih vojaških naročil in vojaških izdatkov sploh. Kritiziral je obtožbe konservativcev in dejal, da med debato niso bili sposobni pojasniti, kakšno politiko bi vodili v okoliščinah, v katerih se je znašla vlada, če zavračajo razvrednotenje, pomeni, da so naklonjeni odkriti politiki deflacije, ali pa želijo biti v celoti odvisni od mednarodnih kreditov, kar pomeni obrniti hrbet gospodarskemu razmahu in kompromitirati svobodo parlamenta, da odloča o politiki dežele. Glavni svet angleških tradeunio-nov je z veliko večino sklenil v celoti podpreti vladno politiko v sedanjem gospodarskem stanju. Samo trije člani sveta so glasovali proti izjavi, v kateri svet poudarja podporo vladi glede vseh ukrepov, ki bodo pozitivno prispevali h gospodarski ustaljenosti, k nadzorovanemu razmahu in k polni zaposlitvi. Izjava odobrava sklep vlade, da ne bo izdala zakonskih ukrepov za zamrznjenje mezd, in obvezuje Lra-deunione, da bodo vodili prostovoljno politiko dohodkov. Nato dodaja, da ne pričakuje zaradi razvrednotenja takega poviška cen, ki bi upravičeval zahteve po zvišanju mezd. Tradeunioni ne bodo sprejeli mezdnih zahtev, ki bi bile postavljene komaj 12 mesecev po prejšnjem zvišanju. Po mnenju sveta tradeunionov bi se morali življenjski stroški zaradi razvrednotenja zvišati za tri odstotke. Potrebni bodo napori, da se to zvišanje omeji. V sedanjih okoliščinah zavzema politika cen in dohodkov novo važnost. Končno pravi svet, da bo volja tradeunionov podpirati vlado odvisna od naporov vlade same, in-dustrijcev in trgovcev, da preprečijo neupravičeno zvišanje cen in zaustavijo zvišanje dobičkov. Na koncu pravi izjava: «Absolutna nujnost je, rešiti se začaranega kroga in izkoristiti možnosti, ki jih daje razvrednotenje.« Danes sta tudi Sierra Leone in Cejlon javila, da sta razvrednotila svojo valuto. Nova pariteta valute Sierre Leone z ameriškim dolarjem je 1.20. Cejlon pa je razvrednotil svojo veduto za 20 odstotkov. Nova pariteta bo 5.95 rupije za ameriški dolar. """"""""""'""""""""'"'e......................................... SOGLASNOST V VARNOSTNEM SVETU OZN Sprejeta britanska resolurija ki poziva na umik izraelskih čet Resolucija določa tudi odhod U Tantov ega posebnega predstav, nika na Srednji vzhod, zahteva svobodno plovbo po mednarod. nih vodnih poteh in rešitev vprašanja arabskih beguncev NEW YORK, 22. — Varnostni svet OZN je danes nadaljeval razpravo o Srednjem vzhodu in je soglasno odobrii britansko resolucijo, ki poziva glavnega tajnika OZN, naj pošlje na Srednji vzhod svojega posebnega predstavnika. Britanska Slika kaže Japonce na obisku v muzeju o atomski bombi v Hirošimi. eksploziji atomske bombe 6. avgusta 1945 V muzeju so dokumenti o resolucija zahteva umik izraelskih čet z zasedenega arabskega ozemlja in konec vojnega stanja, da se ustvari ((pravičen in trajen mir na Sred njem vzhodu«. Poziva tajnika U Tanta, naj imenuje posebnega predstavnika, ki naj gre na Srednji vzhod, da «naveže in obdrži stike s prizadetimi državami, da bi omogočil sporazume in prispeval k naporom za mirno in sprejemljivo rešitev« v okviru načel, ki jih določa resolucija. Resolucija zahteva tudi svobodno plovbo po mednarodnih vodnih poteh tega področja, rešitev vprašanja arabskih beguncev, ki je nastalo v dveh vojnah v Palestini, in določitev demilitariziranih področij, da se zajamči celovitost ozemlja vseh držav tega področja. Zahteva tudi priznanje suverenosti vsake države tega področja in njih pravico živeti v miru v notranjosti varnih in priznanih meja. Pred varnostnim svetom so tudi resolucije ZDA, Sovjetske zveze in afriško-azijskih držav. Toda britanski resoluciji so dali prednost in sovjetski delegat je pred glasovanjem sporočil, da ne bo vztrajal, naj se v sedanjih okoliščinah glasuje o sovjetski resolucij!.. Pred glasovanjem je sirski predstavnik zavrnil britansko resolucijo in poudaril, da se ne ozira na stališče in pravice palestinskega ljudstva. Po odobritvi britanske resolucije je izraelski zunanji minister izjavil, da ne bo odločilna vsebina odobrene resolucije, temveč «duh, ravnanje in politika držav Srednjega vzhoda«. Izjavil je, da bo Izrael predložil konkretne mirovne predloge med pogajanji s svojimi arabskimi sosedi, in je pripomnil, da je mir mogoč samo na podlagi ne-vsiljenega sporazuma. Tudi indijski predstavnik je pred glasovanjem sporočil, da ne bo zahteval glasovanja o resoluciji Indije, Malija in Nigerije. Ameriški predstavnik je tudi podprl britansko resolucijo. Ameriški delegat je po izglasovanju resolucije poudaril važnost, ki jo ZDA dajejo poslanstvu U Tantovega predstavnika na Srednjem vzhodu. Francoski delegat pa je poudaril, da je britanska delegacija samo izhodišče in da ne daje možnosti nobene dvoumnosti, ko govori o evakuaciji zasedenega ozemlja. Resolucija poziva med drugim tudi U Tanta, naj takoj, ko bo mogoče, predloži varnostnemu svetu poročilo o naporih njegovega predstavnika na Srednjem vzhodu. V uvodu izraža resolucija skrb zaradi nevarnega stanja na Srednjem vzhodu, poudarja nedopustnost ozemeljskih pridobitev z vojno in potrebo delovanja za pravičen in trajen mir, ki naj omogoči vsem državam tega področja živeti v varnosti. «Pravda» o razvrednotenju angleškega funta MOSKVA, 22. — Moskovski list «Pravda» objavlja danes komentar v zvezi z razvrednotenjem angleškega funta. List ugotavlja, da gre za krizo celotnega kapitalističnega gospodarstva, polemizira z laburi- stičnimi voditelji, češ da so sedanje razvrednotenje povzročili zunanji dejavniki, ki nimajo zveze z britanskim gospodarstvom (zapora Sueškega prekopa, stavka pristaniščnikov v Liverpoolu in Londonu itd ). List pravi, da so vzroki krize funta šterlinga prav v stanju britanskega gospodarstva in zunanje trgovine in torej «v poizkusih angleškega monopolističnega kapitala, ne da bi upošteval spremenjene razmere in lastne dejanske možnosti, da obdrži svoje nekdanje položaje v kapitalističnem delu sveta«. Zatem omenja list, da je podobno stanje nastalo v Veliki Britaniji poleti 1966, toda tedaj so najmočnejše kapitalistične sile s svojimi posojili pomagale in preprečile razvrednotenje funta. Toda danes, ko je kapitalistično gospodarstvo vsega sveta v zastoju, in so se med-imperialistična protislovja zato zaostrila, je mnogo težje računati na solidarnost drugih. ZDA in druge imperialistične države se namreč niso požunie, da bi dale nova posojila Londonu. List omenja mnenje britanskih izvedencev, da bi najmanj 30-od-stotno razvrednotenje lahko dalo Veliki Britaniji možnost temeljitega izboljšanja njene plačilne bi-^ dohaja, da bo dvakrat manjše razvrednotenje lahko po-SSJ1« “zmanjšanje krize plačilne tod«I n® nJene Popolne li- vrt«Nai,ta na6in’ nadaljuje «Pravda», ker ni vlada imela da bi začela temeljito £menl^° svoje gospodarske po-s ,tem. da bi se odpovedala Podrejanju interesom britanskih monopolov, kakor zahtevajo leri-čarske sile v deželi, se ni niti ču-S * W šla na P01 drastične Kapitalistične racionalizacije. * V? ?v 2 0n prehrambenih težav zelo zaostreno. To razpoloženje so povratniki iz ruskega vojnega ujetništva, ki so bili enotam dodeljeni, še stopnjevali in moštvo usmerjali v uporniško akcijo. Z gesli kot: rBoljševiki naprej*, «Evviva la repubblica», rAbasso VAustria« ipd. so uporni vojaki v Radgoni 23. maja zvečer začeli zapuščati kasarne in zavzemati municijska skladišča. Poskusi lokalnega vojaškega poveljstva, da bi samo zatrlo upor, so ostali brezuspešni, ker so enote, ki so jih pošiljali proti upornikom, odpovedale pokorščino. Podobno kot v Judenburgu je šele naslednjega dne 24. maja zjutraj, vojaškim oblastem uspelo s pomočjo čet, poslanih iz Gradca, obvladati situacijo, razorožiti uporne vojake in vzpostaviti disciplino. 27. maja je začelo v Radgoni zasedati vojaško sodišče in obsodilo na smrt najprej dva, 29. maja pa še nadaljnjih šest mož, ki so bili v radgonskem uporu najbolj aktivni. Ustreljeni so bili podoficirji in vojaki: Melihen, Švab, Ukovič, Fraj, Liberat, Hvala, Freb in Maniaco. vsi doma iz Primorske in okolice Trsta. Večina od njih so bili povratniki iz ruskega vojnega ujetništva.» Tone Pavček je izbral in prevedel več pesmi Majakovskega, Brjusova, Hlebnikova, Pasternaka, Ahmato-ve, Cvetajeva, Jesenina in Tiho-nova ter jih objavil pod skupnim naslovom Oktober v ruski liriki. V ostalem delu številke objavlja svoje pesmi France Vurnik, A drej Hieng pa radijsko igro eo tesova vrnitev. Borut LoparntkJ* v zaglavju Glasba objavil Pobtr nalske zapiske 1967 (mišljena J letošnja prireditev v Zagrebu). • Horvat objavlja oceno knjige J žeta Javorška Spremembe, W ksander Bassin pa poroča o ra stavi «štirih najmlajših» (D™ ca Čadež-Lapajne, Drago Hrva ki, Dušan Tršar, Dževad nozoh Sledi še članek Božidarja Pa'}oT‘ Grčija na razpotju ter nekaj š tikronike. Pierre Salinger, bivši Kenne^I tiskovni ataše, je prišel v m pr evo°" svoje knjige S KennedyJe,If izidu italijanskega svoje knjige S Kennv.,- ,, (Con Kennedy, zal. Mondaao Na sliki je skupaj z ženo Lingua nostra Izšla je letošnja tretja števil revije Line , nostra (izhaja J ke tri me .e;:J s sledečo bS ^1()D Franca nraubilla Ageno, ^ , aver di che pagare un mes ’ Eugenio Tosto, Una polemica guistica agli inizi del No večen Croce e De Amicis; Ivan K‘aj.’ I nessi consonantici dell’ital>a / Laura Bellucci. Curiosita . che: sdruceioli in riparazio ' llio Calabresi, Bollo; Manlio Anguillate e Orisan«' .. OP" telazzo, Sergio Raffaelli, Filmogia: Medici, Nomi di profession’ derne; Lorenzo Renzi, Bocia, , cio, e legittimi eredi; Sergio h faelli, Stella e stellare. Slede tri strani poročil o knjigo11 člankih. Revijo, ki jo urejajo n’ profesorji Migliorini, Deuoto Polena, izdaja založba G. C. ^ soni v Firencah. V torek je v Slovenskem klubu predaval o svojem potovanju sveta pisatelj Joža Horvat (desno), ki ga na sliki predsednika kluba dr. Turine vidimo lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII""1 Nacionalistični izgredi proti koroškim Slovence#1 zahtevajo takojšnjo rešitev vseh odprtih vprašani V soboto in nedeljo so bili na obisku v Trstu in Gorici gostje iz Koroške. V pogovoru z njimi smo se spet ustavili tudi pri njihovih težavah, ki niso manjše kot naše. Kako se morajo s koroški Slovenci takimi težavami vsak dan otepati, je razvidno iz članka z naslovom «Nacionalistični izgredi terjajo čimprejšnji pristop k reševanju odprtih vprašanju, ki ga je objavil celovški Slovenski vestnik in ga tu pono-tiskujemo. En sam k dvojezičnemu pouku prijavljen otrok v Velikovcu je mobiliziral vse nemške nacionalistične sile v deželi Ni prišlo namreč le do poznanih dogodkov v Velikovcu, o katerih smo že poročali, marveč se je najprej vključila v protislovensko gonjo tako imenovana «Elternvereinigung fUr dle Pflicht-schulen Kamtens« (Združenje staršev za obvezno šolo), ki do danes nima še nobene krajevne podružnice in predstavlja zgolj združenje nekaterih posameznikov, in pričela organizirati svoje potaknjence na Djekšah, v Truš-njah, v Dobrll vasi in v Železni Kapli, da bi priskočili na pomoč v njegovem nemštvu in v njegovi čistokrvnosti »ogroženemu« Velikovcu. Da Jim pri tem ni šlo niti ne gre za koristi staršev in šole, je najboljši dokaz primer v Železni Kapli, kjer so se obračali le na poznane nasprotnike dvojezičnega pouka, med katerimi so predvsem tujci, medtem ko so vse zmerne domačine odklanjali. In to naj bi bila potem spontana «volja staršev«! No — v Železni Kapli jim po zaslugi župana deželnega poslanca Lubasa ln o-gromne večine staršev ne glede na politično opredelitev in narodno pripadnost ni uspelo. Verjetno zaradi tega sta stopila na plan sedaj še »Kiirntner HeimatdiensU in »Kkmtner Schul-verein Stidmark«, ker je baje zaradi enega samega k dvojezičnemu pouku prijavljenega otroka v Velikovcu »v nevarnosti vsa svobodna in nedeljena Koroška«. Mi bi molčali k tej zadevi, da ne bi bila vključena v «Heimat-dlenstu« poleg FPO (desničarska stranka) tudi OVP (demokristjani), ki jo tam zastopa sam podpredsednik koroškega deželnega zbora dr. Mayrhofer. Iz tega vidika Je treba zato tudi gledati vse protislovenske akcije, da pravilno ocenimo ozadje in vodstvo. Ni v naši moči ,da bi odločali, koliko so posameem nemške na- cionalistične organizacije in njihova dejavnost v skladu z določili paragraf 5 člena 7 državne pogodbe, brez dvoma pa take organizacije in njihovi predstavniki nikdar ne morejo biti partner za kakršenkoli dialog s koroškimi Slovenci Za tak dialog se zavzemajo lahko samo neiskreni pisuni, ki jim ni za resnično mirno sožitje v deželi, ali pa ljudje, ki ne poznajo dodobra zgodovine prizadevanj slovenskega koroškega ljudstva za enakopravnost in naivno nasedajo lepim besedam. Koliko Je tem krogom v resnici za zbližanje in sporazumevanje, vidimo prav ob zadnjem zasedanju teh nacionalističnih organizacij, ko absolutno odklanjajo sleherni, še tako širokosrčni predlog manjšine za rešitev odprtih vprašanj in v zadnji konsekvenci hočejo preprečiti sleherni pouk Jezika avtohtone manjšine v šoli. Koroški Slovenci smo za dialog z narodom sosedom ln ga že desetletja v praksi izvajamo z našim vključevanjem v politično ln družbeno življenje v državi, ki ga predstavljajo demokratične stranke, ne vidimo pa potrebe niti ne smisla za razgovore s samozvanimi »domovini zvestimi« združenji in posameznimi v pre- teklosti zakrknjenimi bran^8jij» Za razgovore glede reSene 1 v korist manjšine — in ^ korist protimanjšinskih vi»-tov — pa je pristojna edino*® da, kateri smo poslali že P no stvarne predloge in za predlagali še po našem ^ učinkovitejšo obliko reševanj^ tom stalnega odbora strok® (et kov zvezne in deželne vl*“ neprizadete manjšine. Zgoraj ^ njeni nacionalistični izgred’ ^ pogojno terjajo čimprejšnj -], stop k reešvanju odprtih vpr“g ifi in to ne samo v korist obst° razvoja manjšine, marveč t tudi v korist ohranitve ^ deželi. n? Koroški Slovenci pa se ^ zavedati, da trenutno gre zonjji varen naskok nemških naCl tre&ž stičnih sil, ki se Jim Je odločno upreti. Zato born° je P no spremljali novo dogajaIH #0' tudi reagirali! Predvsem P* t« mo zapomnili vse te P°’ govce, obrtnike ln notarje, jv j[0* do med nami mešetarili »krščanski prijatelji Slov®^ ,,»• Poleg tega pa je treba mi samimi čim več koord’^ ji| podrobne narodno poli1’ kulturne dejavnosti in N*’’ nekoordiniranih, enostranSid p Sčečih splošnih proklamaCJJ izjavi ČETRTKOVA ČRTICA /s^k JOE THOMPSON belia, draga — Je dejal Weit ženi, — drevi bova imela «osta pri večerji, Mauricea Faina, izmed naših najboljših " To Je vendar smešno. Niče-Jr’ htoava doma razen konservi-”ne?a mesa, — je dejala Della pr«»j hladno. skrbi, draga, prinesel bom . kar je potrebno. Ah, poslušaj, še en razlog, zaradi kate-želim, da pride k nama na šef mi je podaril dve karti vaj*0*8’ 111 ker Je MauriCe tako klient, je želel, da gre z ^*n° tJa. Toda z njim boš šla ti. b^aJaz? — Je začudeno vprašala j''Seveda. V zadnjem času sem al 0 mn°SOčem in prišel srnJu e?pa’ da M se morala malo shoditi Vrhu tega bo tam mno-, Pomembnih ljudi in filmskih aloev. Seveda bosta čisto bližnjih. j,'!' ^obro. Ne bo škodilo, če pre-vnw veCer zunaj hiše, — Je pri-Della, ko je slišala, za kaj Potem ko sta po večerji Mau-h? ,pain in Della odšla, je Welt odšei spat. tfT° ^ Je zbudil, je bila ura če-Dpii115 žtiTU stegnil je roko proti fi^rbii postelji. Bila je prazna, r^žttl se je osamljenega in ža- (j,, toda vse ga je hitro mi-vr»t 110 zaslišal, da se odpirajo ata. tej. nejjaj trenutkov je Vstopila Della. ^Zdravo, Della! si še buden! gj" ^e. malce sem spal. Bil sem iiko 2askrbl.)en, ko sem videl, ko-v„i° ie ura, toda zdaj sem zado-V ker si tu. h.rT Nikoli ne skrbi za Dello. že bi se bila vrnila, toda tvoj Vjl™^*lj je želel, da bi se usta-™ v nekem baru. ^ Ti je bilo tam prijetno? t-aZ* se mi, da bi lahko pri- ' Jutri odpotujem. tabo tVelt, ali hočeš, da grem s ^ ha pot? DoT ®e šališ? Umrla bi v tem let-obdobju. j ''No. menda ne bo slabše, kot ^ ^tanem doma. verjemi mi, da ne boš zdržala up Ali imaš kakšen poseben raz-^ da nočeš, da bi šla s tabo? Della, zelo dobro veš, da ni °e dru8e ženske. Kolikokrat ^lel, da bi me spremljala, m,4 ti tega nisi hotela. Zakaj prav 7 vztrajaš? (7 Zato, ker ml je v zadnjem t4ž«ieš?° samotno- A11 lahko to ^Pazila je njegov jezni pogled, (j.Je ublažila ton. — Pa še to: fc,,yež' da še nikoli nisem bila v (lh krajih. ko«*0tovala sta naslednje jutro. bfa]„ Prišla v Kaieksiko, sta iz-hlu* najboljši hotel. Vročina Je Uk] beenosna. Njene oči pa so tlid6 ZadovolJno: — Dragi, počuti* *e bolje. Zelo dobro mi de, ^jn spremenila okolje. Tj 1 ®rečen sem, — je dejal. — iejgj vaj, medtem ko bom jaz b| b • Samo izogibaj se temu, da ^ ta preveč na soncu. Odji Ne skrbi, dragi. Morda bom b*1 do Mekslkalije, namesto da ^ ^dela v hotelu, is ®°lje bi bilo, da ne greš ln »si^vaš. Saj veš, da bova mo-^ ^ptovati vso noč. daia "pčem spati, raje bi si ogle-^ Kaieksiko. Vtojj^fosim te, Della, ne v tej Della ni hotela poslušati tot*?V111 nasvetov, se je vrnila v bi 1 vsa Izčrpana. Ker je takšne k j®®6ei vzeti s seboj, Je Welt kotrM večer sam odšel na pot. Ph,- “°val je uro, da bi prišel do klienta. e ko je hotel pokazati nove vzorce kozmetičnih preparatov je opazil, da Jih Je pozabil v hotelu. Ker pa je zelo dobro vedel, da staremu McWellu v Taksonu ne bo prodal ničesar brez vzorcev, mu ni preostalo drugega, kot da se je vrnil v hotel. Ker žene ni našel v hotelski sobi, čeprav je bila že polnoč, je ves razburjen vprašal vratarja. — Da, videl sem jo pred eno uro. Stala je pred klubom Kalian-te> — je povedal vratar ravnodušno. Odšel je iz hotela. Razumel je, za kaj gre. Vse je povezal in bilo mu je jasno. Maurice Fain je imel v Kaleksiku svojo hišo. Poznal je Fainovo hišo, ki je bila nekje na koncu mesta. Welt je parkiral avtomobil za hišo in preskočil ograjo: Potihoma se je prihulil do okna In poslušal. Zaslišal je Faina: — Ali misliš, da bi te pretepel, draga, če bi naju našel... — Ne, nekoč mi je obljubil, da me ne bo nikoli udaril z roko. — A jaz bi te pretepel, če bi me varala, — ji je dejal Fain. Njen glas je postal sladek. — Veš, ti si povsem drugačen, če bi me ti pretepel, sem prepričana, da bi mi bilo to všeč. V Weltu se je nekaj porušilo. Boriti se je moral proti blazni želji, da bi ubijal, želji, ki je dotlej ni poznal. Ne, tega nikakor ni smel storiti. Bilo je ob deseti uri zjutraj, ko se je vrnil v hotel. Kot je pričakoval, je našel Dello v postelji. Ko je slišala, da prihaja, je napol v spanju vprašala: — Welt, kako to, da si se vrnil? Zdaj je bila že povsem budna. — Kje pa si bil sinoči? — V Iumi. Kako pa ti. — Hvala povsem sem si opomogla. — Prepričan sem, da ti je spanje koristilo. — Da, to je bilo prav tisto, kar sem potrebovala. — Zelo dobro, zdaj pa se obleci, greva v Takson. Cesta, po kateri sta se peljala, ni bila označena na nobenem zemljevidu in videti je bilo, da se izgublja v neskončnost. Pesek je pričal, da tamkaj že dolgo ni nihče vozil. Della se je stresla. — Kako sl le mogel po tej cesti? — Toda kaj, če ostaneva na pesku? Kaj bova storila? — Ne skrbi, Della, dobro poznam te ceste. Pomirila se je. Sonce je sijalo kot orožje maščevanja. Znoj ji je oblival obraz. — Vrniva se na avtomobilsko cesto. Ali me slišiš? Welt je ustavil avtomobil in pogledal naokrog. — Videti je, da je cesta tu preveč ozka. Moraš stopiti ven in mi pomagati, da bom obrnil. — Kaj... Sl znorel? Hočeš, da zgorim na soncu. — Vseeno boš zgorela, če ostaneva na pesku. — Dobro, izstopila bom. Ko je Della izstopila, je Welt odprl okno na svoji strani in začel zelo počasi obračati avtomobil. Ko ga je obrnil, ga je pognal. — Ej, neumnež, — je vzkliknila, ali ne vidiš, da še nisem vstopila? Avto je vozil naprej. — Hej, Weltl... Ali si znorel?... Začela je teči za njim, toda avto se je vse bolj in bolj odmikal. Njen glas je bil vse bolj prestrašen. — Welt, kaj pa mi hočeš, kaj? Pomolil je glavo skozi okno: — Izpolniti obljubo. — Obljubo, Welt? Povej kaj, ne razumem te. — Da se te nikoli ne bom dotaknil z roko... Si se spomnila-Morda me boš razumela. Minulo noč nisem bil v Iumi. V njenih očeh Je zažarel blazen strah. — Prosim te... Moj bog... Welt... Wett je pritisnil na plin. — Jakec moj, toku res ni mogoče jet več naprej. Sej se bomo zadešili! Pridejo kašni momenti, ke je vse u-stavljeno jn se šoferji samo gledajo jn trobejo. — Videš, sez automobili j'e glih taku koker sez zdravjem al jedačo. Tolko autov se je vre nabralo, de ni moč več vozet. Jn če preveč ješ, sej pej taku strašansko zrediš, de ne moreš nanka hodet. Jn če ne hodeš, se še bol zrediš jn pole ne moreš nanka dihat jn taku se zadešiš. Videš, tu so slabe strani tistga booma al koker mu rečejo. — E, tu Jorte skrbi vse upravljavce velikeh mest jn forte štedirajo, štedirajo, delajo ko-mišjone jn vse sorte. — Jn ta cajt ke štedirajo, je pej' avtov zmiram več jn problem je zmiram hujši. Znaš, uani se denejo štedirat problem koker je danes. Jn ta cajt ke štedirajo, je problem še hujši jn kadar uani preštedirajo problem koker je biu, kadar so začeli štedirat, je tu vre zastarelo. Jn koštetirajo, de je še hujše jn taku začnejo štedirat problem skraja. Jn spet, prej ku do-štedirajo, je problem spet še hujši. Jn taku ne pridejo nikoli na konc. — E, ma aden je pej pogruntau, kaku be blo treba naredet. Je reku, de be blo vse rešeno, če ne be pestili jugoslovanskem automo-bilam prit vele u mesto jn de be jeh ustauli pred mestam. — More bet forte brihtna buča. Povsod po sveti se martrajo, de prvabejo več ke je moč tujcou, tle pej anga skrbi, kaku be jeh spravu proč. Jn ke Jugoslovani držijo pokonci dosti beteh u Trsti. Ke če be Jugoslovanov ne blo, be mogli zaprt marsikej. Jn tudi velike betege. — J n zde j se tržaški betegarji vre veselijo, ke pridejo jugoslovanski državni prazniki jn ke so železence odločle, de bojo zadne dni tega mesca nardili an poseben vlak z Beograda do Trsta jn ke bo prpelau an kep ledi, ke bojo pokupli vse fri-židerje, pralne stroje, pupe jn vse sorte. Se misleš, kol-ko ledi jn tudi kolko automobilov bo tiste dni u Trsti!? — Buhvej kej bo predlagau tisti redento za tisti vlak? Kej bo reku tudi za vlak, nej ga ustavejo prej, de ne bo preveč založu tržaškega štacjona? — Be znou reč, nej ga ustavejo na Proseki, kamer je štacjon za živino! — E, dosti naumneh se sliše pr nas. Znaš, mi ke smo na konfini, be nucali dosti bol pametne upravljavce, zatu de be s tega res jemeli kašen nuc. Ma zgleda, de nimamo sreče. — Jn tudi zastran benzine jemamo velike težave. Sej videš tisti štrajk od pomp od benzine. Jn uni dan so štrajkali iz solidarnosti tudi betegarji od jedač. — Ja, so štrajkali iz solidarnosti, ma jest be tou vedet, če tisti, ke so štrajkali iz solidarnosti nikoli ne grejo po benzino u Sežano. — Jn jest be tou pej vedet, kej mislejo tisti, ke prodajajo zlatnino, pupe, pralne stroje jn take reči. Kej so tudi njem na poti jugoslovanski automobili jn kej se tudi uani jezijo zastran benzine? — E, znaš kaku prave an star pregovor: mors tua. vita mea. Na vsak način se moremo te dni čakat prou ano invazijo. Se spouneš, kaku je blo lani u tem cajti, ke je bilo vse zamašeno? Boš vidu, letos bo še hujše. Buhvej, če je komun kej podvzel ustrezne ukrepe. — Narbrž ja. Ma bojo velali pole, kadar bo vse pasalo. Zatu ke nikoli se človek ne smej prenaglet. Počasi, ma gvišno. — Jn narbulše h nogam. P-!!1 1/^1 Novosti moške mode v Sanremu Povratek h klasičnemu načinu oblačenja - Edina novost — razni kroji ovratnikov - Zato pa bodo kravate bolj živahnih barv - Letos bo prevladovala rjava barva blaga, zatem zelena, modra itd. Številnim modnim revijam ženske mode za leto 1967-68 sledi v teh dneh še tradicionalna revija moške mode v Sanremu, ki je pravzaprav nekak zaključek vseh modnih manifestacij v tej sezoni. Modne revije v Sanremu, ki se jih udeležuje okrog 100 krojačev ter lastnikov modnih hiš, predstavljajo že nekako najvišjo instanco, ki lahko daje moški modi nove smernice in ideje in ki uživa po svetu tudi velik ugled. Kakšna bo moška moda po direktivah modnih revij v Sanremu? Predvsem naj poudarimo, da se moška moda vrača na tradicije umerjenosti, elegance in praktičnosti, brez kakršnih koli primesi ekstravagantnosti in cenene originalnosti. Nič več torej raznih viktorijanskih in romantičnih krojev, temveč samo Klasični kroji z malenkostnimi spremembami in zelo umerjene, pastelne barve. V modi bodo zato klasično krojene moške obleke z zmerno dolgimi jopiči, ki se bodo zapenjali s tremi gumbi. Jopiči bodo krojeni lahno po životu ter bodo imeli mehko zaokrožena ramena. Edina novost bo v raznih krojih ovratnikov, kjer so si modni ustvarjalci iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiifiiiiifiiiiiiiiiliffiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POMEN SOČE IN NJENIH PRITOKOV Razvoj sistema hidroelektrarn p,.. na področju Primorske je bila zgrajena leta 1911 - Danes vse skupaj proizvajajo okrog 250 milijonov kilovatnih ur energije letno - Kako so se zapovrstjo porajale in kdo jih je gradil Hidrocentrala Vuzenica na Dravi Soča ima s svojimi pritoki še veliko neizkoriščene vodne energije. 31 let potem, ko je zasvet-lila prva električna žarnica na Slovenskem, je dobila Primorska svojo prvo elektrarno. Obratovati je začela majhna elektrarna Možnica. To je bilo 1911. leta. Za to so zgradili na Soči in njenih pritokih še vrsto elektrarn, od katerih so jih pozneje več opustili, medtem ko druge še obratujejo. Poleg Možnice so med obema svetovnima vojnama zrasle ob Radio Trst A J-.]5. 8.15, 13 15, 14.15, 20.15 Po-Jlla 7.00 Koledar - 7.30 Jutra-glasba - 11.35 Šopek slovenil5 Pesmi - 12.00 «Tri in ena — ni variete* - 12.30 Za vsako-nekaJ ■ 13-30 Glasba po že-itJ? ' 17.00 Igra orkestei pod vod-k(?,a Alberta Casamassima - 17.20 sin, zgodovine italijanskega Mn. tva ' 17-30 Zaploskajmo Lenu th7Ce>-ju, Al Banu in Tedu Hea: ,■18.00 Istrske ljudske pesmi tkj.15 Umetnost, književnost in saditve . 18.30 Sodobni sloven-7 skladatelji - 18.55 Igra orke-S6h Canzia Allegritija 19.10 Pi-balončki 19.40 Zabavni an-• 20 00 Šport - 20.35 «Lepa 22,?*, drama v petih dejanjih -8,7? Skladbe davnih dob - 22.50 biantične melodije. Trst tja^ ®5 Lahka glasba - 12.25 Tre-L, stran - 13.15 Ansambel «The l4,Sfs» - 13.30 Benešk, solisti -, Furlanske pesmi 14.35 Duo Jbdthoff Silvestri - 14.45 Med Devino in 'agendo. Koper P«:3®-. 7.30, 13 30, 14 30 16.00, 19.15 lO^Ha 7.10 Jutranja glasba -ii' “ Plošče • 11.00 Beležnica -(Ji?5 Nove plošče 12.00 in 13.00 Cba po zeliah - 14.45 Priljub tla melodije 15 30 Lahka glas Dj. ". 16.30 Radijski oder 16.50 8n, as,'ji gostje - 17 40 Glasbeno-PCrni spored - 18.00 in 19.30 Ss »l,s RL 19.00 Orkester Geor-” Marti,, 22 10 Jazz. ČETRTEK, 23. NOVEMBRA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.05 Šola - 10.35 in 11.00 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Rita Pavone in Ted-dy Reno - 14 00 Ital. popevke - 16.00 Nove ameriške plošče - 17.35 Veliki orkestri 18 15 Veliki variete - 19.30 Luna park 20.20 Pianist Errol Garner 21.00 Po: litična tribuna 22 15 Pariški oktet. II. program 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester 9.40 Glasbeni album • 10.15 Jazz - 11.42 Pesmi desetletja 13.00 Ne streljaj na pevca 14.00 Juke box -14.45 Nove plošče 15.15 Sopranistka Lily Pons in tenorist Au-reliano Pertile - 16 05 Rapsodija - 16.38 Popoldanski spored 18.35 Enotni razred 20.10 Radijska priredba - 20.45 Neapeljske pesmi . 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Scnuoeitov Koncert - 10.35 Skladbe Gesualda de Venose -12.20 Beethoven in Blacher - 13.00 Velika izvajanja 14.30 Dvorakove skladbe • 15.50 Nove plošče resne glasbe 17.10 J E. Fasch: Simfonija 18.30 Izredna lahka glasba ■ 18.45 Kulturne aktualnosti - 20.30 Richard Strauss. «L'om bra dell’asino» Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7 25 lnformativ na oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -9.40 Pet minut za novo pesmico -10.15 Pri vas doma - 11.15 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij 14.05 Izbrali smo vam - 15.20 Glasbeni intermezzo - 15.40 Klarinetist Miha Gunzek - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Četrtkov simfonični koncert - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.0U Lahko noč, otroci! - 19.15 Godala v ritmu - 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Večer domačih pesmi - 21.00 Literarni večer - 21.40 Glasbeni nokturno -22.10 Komorni večeri - 23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 10.30 Šola - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino 18.45 Kmetijska oddaja - 19.15 Film- «La ma-dre della sposa* - 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Politična tribuna 22.00 Te-lefilm «Quel selvaggio West» - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 «Notturno di Venezia*, -'lasbeni spored. Jug. televizija 17.05, 2UOO n 22 20 Poročila 9.40, 14.50 in '610 TV v šoli 10.35 in 15.45 Angleščina 11.00 Splošna izobrazba 17 10 Vijavaja ringaraja 17 55 Obzornik 18.15 Po sledeh napredka 18.35 Glas bena oddaja 19.00 Dežurna ulica — humor, rddaja 19 40 TV pro spekt 20 30 Mctuami razgovori 21 10 Risanka 21 20 TV drama Soči in drugih majhnih rekah hidroelektrarne Hubelj, Gradišče, Podmelec, Plužna, Log ter Doblar In Plave. Vse elektrarne proizvajajo sedaj nekaj več kakor 250 milijonov kWh energije na leto. Po Izračunih In raziskavah, ki so jih opravili jugoslovanski elektrogospodarski strokovnjaki, pa bi na Soči lahko pridobivali letno 1.800.000.000 kWh energije. Podjetje Soške elektrarne, ki u-pravlja elektrarne na Primorskem, je pripravilo nekaj osnovnih načrtov za gradnjo novih elektrarn, ki pa Jih bo moč uresničiti šele v daljšem obdobju. Kako so rastle elektrarne na Primorskem? Vsaka zase Ima svojo značilno zgodovino. Velja pa poudariti, da je vsaka od njih rastla skladno z razvojem gospodarskih panog. Nekateri zasebniki in družbe so zaslutile, da jim vodno neizkoriščena Soča s pritoki obeta bogate zaslužbe, zato je bil razvoj elektrarn razmeroma hiter. Toda preidimo k zanimivostim nastajanja posameznih elektrarn. Hidroelektrarno Možnico je zgradila neka avstrijska družba, ki Je tedaj izkoriščala tudi znani rudnik svinca v Rablju. Prvotno je bila elektrarna namenjena predvsem potrebam rudnika, kasneje pa so njeno energijo začeli uporabljati drugi potrošniki. E-lektrarno so gradili tri leta. Iz nje je prihajala energija v rudnik po 6 kV kablu, ki so ga speljali skozi tunel pod planinama Ruševa in Predelska glava. Med prvo svetovno vojno so energijo iz te elektrarne uporabljali tudi za vojaške žičnice na Rombon. Z njimi so prevažali vojaštvo in vojni material. Med vojno so elektrarno bombardirali, vendar ni utrpela hujših posledic. Značilno za to elektrarno je bilo, da jo je napajala tudi voda iz rudnika. Tudi hidroelektrarni Log in Plužno so zgradili s posebnimi nameni. V dvajsetih letih Je namreč obstajal načrt za izgradnjo železnice po soški dolini do Trbiža, železniška družba Iz Rima, ki je imela v načrtu Izgradnjo železnice, sl Je hotela najprej zagotoviti energijo in tako so 1. 1927 začeli graditi obe elektrarni. Ker s predvideno progo ni bilo nič, je elektiarni odkupila neka privatna firma iz Milana in začela dobavljati energijo tolminskim naselje n. 1929 leta, ko sta začeli obratovati tl elektrarni, je bila že tudi postavljena osnova za novo elektrarno, in sicer v Podmelcu. To elektrarno je zgradil neki privatnik najprej z enim agregatom, potem mu je dodal še dva. Za tista čas je elektrarna v Podmelcu imela precejšen obseg napajanja. Ni bila povezana z drugimi elektrarnami. Privatnik, ki jo je zgradil, je imel popoln monopol. « V času živahnih gradenj na Soči ln njenih tolminskih pritokih, .je postala zanimiva za gradnjo tudi reka Vipava. 1921. leta je neki Italijan, ki je prišel iz Švice, začel graditi elektrarno v Gradišču, kjer sta prej stala mlin in žaga. Z njo je oskrboval z električnim tokom naselja spodnje Vipavske doline. Hidroelektrarno Hubelj pa je deset let pozneje začela graditi znana družba Selveg. Ta hidroelektrarna je bila tedaj najmočnejša na Primorskem. Oskrbovala je zlasti Gorico in bila priključena na Italijanski energetski sistem. Z energijo, ki jo je dajala, so razsvetljevali tudi Postojnsko jamo Nedolgo pred začetkom druge svetovne vojne so začeli graditi na Soči še dve elektrarni in sicer Doblar in Plave. Investitor teh elektrarn je bila neka beneška družba. Dela na njih so bila zelo intenzivna Ko so se prav razmahnila, je v določenem času delalo celo 1550 delavcev. Elektrarni, ki sta bili za tisti čas najmodernejši, sta začeli obratovati že ob začetku vojne. V kroniki o gradnji elektrarn ter njihovega obratovanja, ki jo hranijo pri Soških elektrarnah, stoji med drugim zapisano, da so si hidroelektrarni Doblar in Plave ogledala tudi fašistični diktator Beni to Mussolini ter Dwigt E;=enhower, nekdanji predsednik ZDA, ki je bil takoj po vojni v Julijski krajini kot komandant zavezniške vojske. V primerjavi z ostalim slovenskim ozemljem, je Primorska po vojni imela izredno veliko energije. Po podatkih, ki jih imamo na razpolago, je dajala Soča s svojimi pritoki kar dobrih 40 odstotkov vse energije, s katero je razpolagala Slovenija. Toda po vojni so na Slovenskem popolnoma preusmerili gradnje vod-no-energetskih objektov. Sočo sta zamenjali Sava in Drava. Kljub številnim proučevanjem in meritvam, po vojni na Primorskem niso zgradili nobene nove elektrarne. Tako je prejšnja 40-od-stotna udeležba Primorske v slovenski električni energiji padla zadnja leta na 8 odstotkov. Bržkone ni težko predvidevati, zakaj je bdlo tako. Gradnja elektrarn se je pač selila tja, kjer so hitro rastli novi industrijski objekti, ki so potrebovali izredno velike količine energije. Toda strokovnjaki spoznavajo, da je bilo verjetno precej zamujenega s tem, da so zanemarili energetski potencial Soče in njenih pritokov. Drugod namreč gradijo predvsem pretožne elektrarne, medtem ko je Soča zelo primerna za akumulacijska jezera. Bodo nadoknadili zamujeno? Soške elektrarne imajo v načrtu gradnjo treh velikih energetskih objektov na Soči in sicer elektrarno pri Trnovem, ki je vzbudila v slovenski Javnosti zelo deljena mnenja, dalje hidroelektrarno ob Idrijci ter elektrarno v bližini Solkana. Načrti za vse objekte so še precej daleč, vendarle bo treba bržkone še precej časa čakati na sredstva. Prav tako velja omeniti zamisel, po katen bi soške elektrarne financirale tudi gradnjo termoelektrarne na tekoče gorivo v Kopru. To bi bila prva taka elektrarna na Primorskem, medtem ko jih v Sloveniji deluje že nekaj. dovolili razne originalne ideje in zamisli. Klasično krojene ostajajo tudi hlače, ki ne bodo ne preširoke niti preozke ter bodo imele pri športnih oblekah hlačne robove, sicer pa bodo tudi brez robov. Zelo enostavno in klasično krojeni bodo tudi športni in elegantni plašči, z edino izjemo, da bodo tako prvi kot drugi v številnih primerih okrašeni s krznenimi ovratniki ali krznenimi podlogami. Več novosti so pokazali modni ustvarjalci pri izbiri kravat in srajc, ki bodo. v nasprotju z resnimi barvami oblek, bolj živih barv in različnih vzorcev Med tkaninami bodo letos najbolj v modi razni tweedi, ki jih modni ustvarjalci priporočajo tako za jopiče kot tudi za športne plašče. Predvsem so bili obiskovalci modnih revij navdušeni nad zelo debelimi in na roko tkanimi tvvee-di, ki bodo letošnjo zimo posebna zanimivost in novost v moški modi. Glede vzorcev so se modni u-stvarjalci odločili, da se vrnejo k črtam, ki bodo primerne tako za športne, pa tudi za bolj svečane obleke. Izredno lepa črtasta blaga so prikazali razni tekstilni indu-strijci iz Milana, ki so se odločiti za izredno lepe barvne kombinacije v pastelno jesenski barvi. Glavna barva v letošnji moški garderobi bo rjava v vseh odtenkih, nato zelena, modra in šele na zadnje mesto prihaja siva barva, ki je bila dolga leta osnovna barva moških oblačil. Več novosti so si modni ustvarjalci privoščili pri moških večernih in polvečernih oblekah, ki niso več samo črne, kot je bilo to' nekoč skoraj obvezno, temveč so lahko v najrazličnejših barvah, pa tudi iz različnih tkanin Tako so italijanski krojači izdelati vrsto smokingov in večernih oblek, ki bodo imeti jopiče celo iz brokata in drugih težkih svil če pa že niso jopiči svileni, potem so svileni vsaj telovniki — takšen je ukaz visoke moške mode. Povsem v pozabo bodo šle moške obleke z jopiči, ki so se zapenjati z dvojno vrsto gumbov in ki so bili morda lepi na pogled, a zelo nepraktičn* za nošnjo. iiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiimmniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuii Naser - heroj egiptovske zgodovine Mnenja v Franciji glede izrael-sko-arabskega spora so diametralno nasprotna. Vtem ko, postavimo, Komunistična partija obsoja izraelski napad, po drugi strani socialistična in vse ostale stranke bolj ati manj odkrito podpirajo Izrael. Tako ustvarjeno podobo o tem problemu je zdaj resno omajal znani francoski publicist Emanuel d’Astier, ki je pred nedavnim imel z Naserjem daljši razgovor. Amanuel d'Astier je tudi direktor politične revije «Evene-ment*. On, nekdanji plemič, je zdaj izjavil, da ga je Naser «osvojil». Svojim čitateljem je prikazal povsem nov lik Naserja kot izredno skromnega člo- veka in zek) resnega državnika. Naser je svojemu francoskemu sogovorniku med drugim tudi dejal: «Židje so nekako naši sorodniki. Živimo skupaj že stoletja. Lahko bi tudi skupaj živeli v isti hiši, vendar si pa nihče ne more vzeti vse hiše in iz nje izgnati ostale.* Uvaževani francoski publicist je Naserju izrekel vse priznanje za «odpravo gnile monarhije, odstranitev skorumpirane buržoazi-je, izvedbo agrarne reforme, industrializacijo dežele in mednarodno uveljavitev Egipta.* Za preteklih trinajst let, kolikor je vodil usodo svojega ljudstva, se ga bo egiptovska zgodovina spominjala kot heroja, je zaključil E-manuel d’Astier. Tudi glede čevljev se je moška moda preusmerila na večjo domiselnost in originalnost. Tako bodo tudi za moške v modi ne več samo klasični črni in rjavi čevlji, temveč tudi čevlji drugih barv, z velikimi sponkami, močno poudarjeni mokasini m sploh čevlji povsem novih oblik. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Anna Tamaro v «občinski» To kar smo na zadnji razstavi Sindikata umetnikov dežele videli le kot enkraten osamljen primerek najnovejše slikarske dejavnosti Anne Tamaro, se nam sedaj v občinski galeriji prikazuje v sedemnajstih svilotiskih in v šestih izjedkanih ploščah iz medenine. U-poštevajoč, da je Tamarova pričela javno nastopali komaj pred petimi leti kot barvno in oblikovno skoro moško krepka pokrajinarka naprednejše usmerjenosti, je pač njen dosedanji uspeh doma in po svetu predvsem v tem, da je pravočasno dohitela likovno ustvar-jalnostne tendence naše dobe. To so pričele naznanjati sprva slike v izključno množičnem podajanju iksastega znaka peščene ure, kol ga tu srečamo le še v dveh kovinskih delih. So pa ti znaki sedaj že geometrično urejeni, v na-sprotstvu s prejšnjo hoteno arhaič no razmajanostjo skupin. Arhaizem iz začetne dobe pokrajin, se je tako umaknil pred skoro znanstveno urejenostjo, ki zrca’i naš čas v prikazanih svilotiskih te razstave. V teh dosega umetnica izredno prijetne optične učinke z dva do štirikratnim odtiskavanrm simetdčno razporejene ene in iste mnog-jkotne oblike, izpolnjene z klinasto zožujočimi se vzporednimi progami. Povrača se torej s tem tudi nazaj k lepotnim zakonom, ki pač izvirajo iz vsake dosledne urejenosti kakršnihkoli oblik. Ni dvoma, da sedati ja pot Tamarinega ustvarjanja vodi do mnogoštevilnih možnosti glede izkoriščanja pod in nadtiskov v likovno umetniške namene. Nakazuje nam to že dejstvo, da je Tamarova pri vseh prikazanih sedemnajstih svilotiskih uporabila le štiri osnovne risbe mnogokotnikov, dosegla pa videz samostojnosti vsake slike. Dočim so stereosko-pični učinki nadvižnosti vidnejši zlasti v črnih tiskih na belem, pa barvni tiski na barvnih podlagah žive bolj kot čiste oblike barvne slike. Z ato menimo, da bi ti čmo-beli Tamarini svilotiski z vztrajnim seznanjanjem širše javnosti mogli uspešno vreiti v uporabnost notranje arhitekture. Kljub sodobnosti zasnove vzorcev, podobiih tistim v svi’otiskih, pa se v kov inskih ploščah še vedno ohranja del one arhaičnosti, ki je vrvotno navdihovala umetnico, kar je poč neizogibno povezano z značajem zlate barve kovine. MILKO BAMBIČ Zaskrbljeni pogled mladega dekleta OVEN (od 21.3. do 20.4.) V teku jutra vam ne bo uspelo rešiti no- benega bistvenega vprašanja. Pazite se pred nenadnimi vremenskimi spremembami. BIK (od 21.4. do 20.5.) S svojo dinamičnostjo ooste še v pravem času popraviti to, kar je bil pokvaril vaš sodelavec. Bodite pripravljeni na določeno žrtev v prid svojega dobrega prijatelja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan je zelo primeren za to, da natančno pregledate vso svojo poslovno korespondenco. Svoje misli boste o-sredotočili na neko čustveno vpra- RAK (od 22.6. do 22.7.) Storiti boste bistven korak v prid uresničitve svojega orograma. Pazite na svoje besede, da bi v družinskem krogu ne prišlo do nesporazuma. LEV (od 23 7. do 22.8.) Uspeh vam je zagotovljen, če se boste otresti svoje površnosti. Privoščite si nekaj počitka. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Samo na podlagi vztrajnosti in sreče vam bo danes uspelo doseči izreden u-speh. Skušajte čimprej poravnati spor, do katerega je prišlo med sorodniki. TEHTNICA tod 23.9. do 22.10.) Natančno proučite še enkrat svoje delovne metode in uspehe, ki ste jih na njihovi osnovi dosegli. Skušajte bolje obvladovati svojo razburljivo naravo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Današnji dan bo uspešnejši od včerajšnjega. Nepozabno čustveno doživetje. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V svojem delu se vselej odločite za najenostavnejše rešitve Skušajte se ogibati jalovih diskusij KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Odpovejte se nekemu nakupu, ki bi povzročil samo zavist. Ne zapravljajte svojega denarja po nepotrebnem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlična zamisel v zvezi z nekaterimi vprašanji, ki se nahajajo v fazi rešitve. Ne posegajte neposredno v spor, do katerega je prišlo med vašimi znanci. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Uspešen dan za vse trgovinske posle in podvige. Nekoliko ogrožena bosta mir in razumevanje v družini. Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.6, najnižja 4.7, ob 19. uri 9.2 stopinje, zračni tlak 1031.9 raste, vla. ga 65 odst., veter jugovzhodnik 5 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 23. novembra Klemen Sonce vzide ob 7.15 in zatone 16.28. Dolžina dneva 9.13. Luna v de ob 20.37 in zatone ob 12.06. Jutri, PETEK, 24. novembr* Janez SEJA DEŽELNEGA SVETA Včeraj so odobrili 43 zakonskega osnutka o členov osebju Enoten nastop velike večine svetovalcev proti liberalcem in misovcem, ki so neupravičeno očitali sindikatom, da izvajajo diskriminacije - V ponedeljek nadaljevanje razprave Deželni svet je včeraj nadaljeval razpravo o zakonskem osnutku o osebju deželnega odbora in sveta ter na svoji jutranji in popoldanski seji odobril 43 členov z raznimi popravki, večino katerih pa je zavrnil. Razprava se je v glavnem tikala vprašanj, ki se nanašajo izključno ha osebje, postala pa je /»-»čelna, ko je šlo za vprašanje »jnaikainega zastopstva v upravnem svetu osebja, pij čemer so se duhovi precej razgreli. Razprava se je pričela pri členu št. 35. Drugi odstavek člena pravi, da se lahko imenujejo na mesto deželnih ravnateljev tudi osebe izven deželne uprave, da pa se tem osebam pridržita le dve mesti. Svetovalci KPI in PLI so predlagali, naj se ukine drugi člen, tako da bi smeli imenovati ravnatelje samo iz vrst deželnega upravnega osebja. Toda večina je zavrnila ta popravek. Sprejeli pa so podrejeni popravek komunistov, po katerem morajo tj ravnatelji imeti doktorat, biti izredno sposobni v upravnih ali tehniških zadevah kot univerzitetni profesorji ali visoki funkcionarji javne uprave, ali pa biti pro-fesionisti, vpisani v ustrezne zbornice najmanj 15 let. člen 56, ki je sprožil že omenjeno burno razpravo, govori o upravnem svetu osebja, v katerem je tudi pet zastopnikov uslužbencev, od katerih sta vsaj dva iz obrobnih uradov. Te zastopnike imenujejo najbolj reprezentantivne sindikalne organizacije iz vrst osebja. Liberalci in misovci so predlagali popravka, po katerih naj bi ponovno vnesli v zakonski osnutek prvotno besedilo deželnega odbora, po katerem naj bi teh pet zastopnikov neposredno izvolilo osebje samo. Skrajni desnici namreč ni šlo v račun, da imajo pri tej izvolitvi besedo sindikalne organizacije, zlasti ne misovci, ker njihova sindikalna organizacija CISNAL pač ne pride v poštev. Zato je najprej misovec Gefter Wondrich dejal, da to ravnanje ni demokratično, češ da gre glede sindikatov za imenovanje predstavnikov in ne za njihovo izvolitev. Seveda se je iz ust misovca čudno slišala ta o-bramba demokracije, ko pa je znano, kako je fašistični režim zadušil vse svobodne delavske sindikate in ustanovil režimskega. Tudi Morpur-go se je silno razgrel in govoril o demokraciji in rekel, da bi se morali vsi, ki zagovarjajo imenovanje zastopnikov po sindikatih, sramovati. Njemu ni ostal dolžan odgovora svetovalec Calabria (KPI), ki je tudi sindikalist, ter mu predvsem zabrusil v obraz, da so tudi liberalci krivi, če še ni v celoti uveljavljena ustava, saj so bili ravno oni toliko let v vladi. Bistvo vprašanja je v tem, da morajo predstavniki osebja v upravnem svetu imeti za seboj moč in silo sindikalnih organizacij. Nobenega dvoma ni, da bodo sindikalni predstavniki odločno ščitili interese o-sebja. Tudi svetovalec Cocianni (KD) je odločno zagovarjal stališče, da morajo izbrati zastopnike sindikati ter dejal, da tu ne gre za vprašanje demokracije. Ravno s sindikati se najbolje brani demokratični sistem. Ravno takšno stališče je zagovarjal tudi demokristjan Urli. Zatem je spregovoril misovec Morelli, ki se je silno razburil in pri tem ustrelil marsikaterega kozla. Tudi on je govoril o ((demokraciji«. Proti njemu je odločno nastopil socialist Moro, ki je dejal, da se pač Morelli jezi, ker je izpadel sindikat CISNAL. Na očitke, da so se v tej zadevi združili vsi svetovalci od demokristjanov do komunistov, je Moro odgovoril, da se bodo vse stranke razen desničarjev vedno združile in enotno nastopile, ko pojde za obrambo načel resnične demokracije in ustave. Tudi psiupovec Bettoli je odločno poudaril, da se ne sme razprava o tem zakonskem osnutku spremeniti v nekako obtožnico proti sindikatom. Ce so v tem zakonskem osnutku nekateri dobri predpisi, se je treba zahvaliti ravno sindikatom, ki branijo interese vsega osebja in ne posameznih skupinic. Poudaril je, da je 85 odstotkov vsega osebja vpisanega v sindikate ter je zavrgel očitek, da so sindikati sklenili nekakšno «kravjo kupčijo«. Zadnji je odgovoril misovcem komunist Bergomas, ki je zavrnil očitke o diskriminaciji ter rekel, da so se fašisti diskriminirali že leta 1923 sami, ko so sklenili z liberalci znani pakt «Vido- ni», s čimer so se postavili proti delavskemu gibanju in ustanovili režimski sindikat. Na koncu so z glasovanjem zavrnili popravka mi-sovcev in liberalcev. O členu 57, ki govori o disciplinski komisiji, so tudi dolgo razpravljali. Po prvotnem besedilu deželnega odbora naj bi predsedoval tej komisiji sodnik, po besedilu pristojne komisije pa višji deželni uradnik. Komunisti in liberalci so predlagali, naj bi predsedoval sodnik, komunisti pa so dodali še en podrejen predlog, po katerem naj bi bil predsednik odvetnik, ki bi ga predlagale odvetniške zbornice. Končno je deželni svet odobril ta predlog. Liberalci in misovci so predložili tudi glede tega člena spreminjevalna predloga, po katerih naj bi se izločil drugi odstavek člena, ki pravi, da bosta v disciplinski komisiji tudi dva predstavnika osebja, ki ju predlaga sindikat. Pri tem so navedli iste razloge kot pri členu 56. Seveda je večina tudi ta dva predloga zavrnila. Sledila je razprava do člena 77, pri čemer so v glavnem zavrnili vse spreminjevalne predloge opozicije, sprejeli pa predloge večine, to je poročevalca Ginaldija in deželnega odbora. Razprava o tem zakonskem osnutku se bo nadaljevala v ponedeljek. Občina je po zakonu dolžna napisati č, š in ž na dokumentih Popačeno ime ali priimek na uradnih doku-men tih ima lahko škodljive posledice za občana Prejeli smo in objavljamo: Dne 3. septembra sem vložil prošnjo za popravek svojega priimka v izvirno obliko. Dejali so mi, naj pridem pogledat čez kakih 15 dni, če bo zadeva rešena. Zato sem se 21. oktobra zglasil na sodišču (soba št. 240) in so mi dejali, da so vso zadevo 5. oktobra izročili državnemu pravdništvu. Uradnik mi je dejal, naj le grem na anagrafski urad, če rabim dokumente, češ da je prav gotovo vse v redu. Na anagrajskem uradu, na okencu št. 1, kamor sem se po abecednem redu obrnil za dokumente, so mi rekli, da jim ni ničesar znano glede pooblastila za popravek priimka. Zato so me napotili do uradnice na št. 12, pa tudi ona ni ničesar vedela, ker ni prispel zadevni odlok sodišča. Uradnica mi je rekla, naj nekoliko počakam. Ker je okence št. 12 blizu okenca, pri katerem sem moral čakati na osebno izbkaznico, sem uradnico pri okencu št. 12 vprašal, če bi mi vedela povedati, zakaj na moj priimek ne postavijo strešice na črko č. Odgovorila mi je, da njihova matrica nima tega znaka Zato sem jo vprašal, če lahko . IM ■lil»ll Hill lllliillili nun |„ ||„„|i„,.|||||||„||||| , IIIIIIIHHIIIIHIHIIHIHH ■■■■■■• VČERAJ POPOLDNE NA OPČINAH Eden mrtev in štirje ranjeni pri hudi prometni nesreči Mladeniči so se vračali iz Sežane - Zdi se, da je nesreči botrovala neprevidna hitra vožnja Ena oseba mrtva in štiri ranjene, od katerih ena hudo, je tragični obračun pretresljive prometne nesreče, kateri je v prvi vrsti botrovala neprevidna hitra vožnja. Strašna nesreča se je pripetila na državni cesti na Opčinah blizu klavnice, v neposredni bližini odcepa ceste proti Repentabru. Bilo je okoli 16.45, ko je 18-let-ni študent Dario Zini iz Miramar-skega drevoreda 129/1 vozil proti Opčinam avto fiat 1500 TS 86665. V avtu so se peljali Zinijevi prijatelji, 24-letni študent Guerrino Cos-sutta iz Ul. del Prato 6, ki je kasneje v bolnišnici podlegel hudim poškodbam, 19-letni študent Flavio Esposito iz Ul. Pagliericci 47, 19-letni študent Fablo Linda iz Drevoreda D’Annunzio 34 in 23-letni kuhar Vinicio Ursic iz Ul. Panze-ra 11. Prijatelji so se že zgodaj popoldne odpeljali v Sežano na krajši izlet in po bencin, ter se vračali v mesto vsi veseli in razigrani, ne sluteč, da na cesti preži nanje smrt. Zini je takoj po carinskem pregledu na mejnem prehodu pognal avtomobil proti Opčinam. Avtomobil je zadobil hitrost in drvel po lepi gladki cesti. Kdo bi bil rekel, da se bo le nekaj trenutkov zatem pripetila tako huda nesreča. Ko je Zini privozil do prvih hiš, je v višini klavnice, malo pred trošarin-skim uradom na Opčinah, izgubil nadzorstvo nad avtomobilom. Bila je stvar trenutkov, v presledku katerih ni mogel ukreniti ničesar. Av. tomobil je kot raketa zdrvel na desno stran ceste, z izredno silo trčil v dve drevesi, ju prelomil kot bi bili vžigalici in poskakujoč zapeljal po travniku, kjer se je nato nekajkrat) prevrnil. Prvi reševalci, ki s-o prihiteli na kraj nesreče, so že mislili, da ni niti en potnik ostal pri življenju. Avto je btl'tako razbit, da je dcr njega ostalo le kup skrotovičene pločevine. Ne brez težav, so reševalci potegnili mladeniče iz razbitega avta, medtem ko se je nekdo podvizal do najbližjega telefona in poklical pomoč. Na Opčine so z vso naglico odhiteli bolničarji RK, ki so nekaj minut kasneje prepeljali v bolnišnico najhujše ranjence, medtem ko so ostale odpeljali z zasebnimi avti. 2e na prvi pogled so bolničarji ugotovili, da je Cossuttovo zdravstveno stanje obupno in da je tudi Esposito močno poškodovan. Cos-sutto so v bolnišnici nujno spre- •lllll«llllllll(IMiail«Mlil*4>M4l>>l>>l>l(ll>l|>>|l|**lslkII**l*'|ll|lllal|'|l|llv*avtla'vlaal<,ll|lf III|**llllll|l*>alvl*llll***alltlT*al|l'all|,l|la*a*a*lllalllllal*l**lllllllll**llllllll*l>>lllllaR SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Splošna zaskrbljenost zaradi nevarnosti zapore ladjedelnice Felszegy v Miljah Izglasovana je bila enotna resolucija, ki zahteva takojšnjo finančno pomoč države - Danes stavka in povorka delavcev Felszegy po tržaških ulicah jeli na pljučno kirurški oddelek za. radi udarcev po glavi, stisnjenega prsnega koša in težav pri dihanju. Nesrečni fant je bil v predsmrtni nezavesti in že ves posinel. Ob sprejemu so zdravniki izrekli strogo pridržano prognozo, toda vse je bilo zaman. Tri četrt ure po sprejemu je nesrečnik podlegel hudim zadobljenim poškodbam. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Tudi za Esposita so sl zdravniki pridržali prognozo, ker se je pri nesreči močno pobil po glavi in si verjetno prebil lobanjo, zadobil rane po tilniku ter si zlomil levo stegnenico in ključnico. Istotako je bil hudo ranjen Linda. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da ima rane po glavi, čelu, desnem sencu in udarce po desnem stegnu z verjetnimi kostnimi poškodbami, zato se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Precej sreče sta imela Ursic in Zini. Prvi se je samo pobil po glavi, ranil po desnem sencu in zadobil možganski pretres. Okreval bo v 7 dneh. Pet dni pa se bo moral zdraviti Zini, ki se je pobil po glavi in zadobil lažje rane po čelu. Vse štiri ponesrečence so pridržali na nevrokirurškem oddelku. Potrebne formalnosti na kraju hude nesreče so opravili karabinjerji. Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta so v glavnem razpravljali o perečem problemu ladjedelnice Felszegy, kateri grozi zapora. To bi bil zelo hud udarec ne samo za prizadete delavce, ampak za splošno gospodarstvo miljske občine. V omenjeni ladjedelnici je zaposlenih 500 delavcev in uradnikov, v drugih podjetjih, ki sodelujejo z ladjedelnico pa 1200. Zapora ladjedelnice bi torej pomenila, da bi bilo čez nekaj dni 1700 delavcev brez zaslužka. To niso mačje solze za občino, ki šteje približno 13 tisoč prebivalcev, od katerih je kar 4800 upokojencev, tem bolj, ker ni druge večje industrije, pred nekaj leti pa je bila za vedno zaprta ladjedelnica Sv. Roka. V svojem poročilu ob začetku sinočnje seje je župan navedel gornje podatke in povedal, da je posredoval pri pristojnih organih na deželi in vladnem komisariatu. Z deželne uprave so mu sporočili, da je te dni v Rimu deželni odbornik Marpillero, ki bo razpravljal z o-srednjimi oblastmi tudi o tej zadevi, v prihodnjih dneh pa bodo v Rimu še razpravljali o problemu ladjedelnice Felszegy. Pred ne kaj dnevi je kazalo, da bo zadeva rešena, toda vsi upi so šli po vo; di, ker zainteresirani podjetnik, ki naj bi prevzel ladjedelnico, ne ma ra več sprejeti takega bremena na svoje rame. Ladjedelnica Felsze gy ima namreč približno 3.5 milijarde lir pasive. Potrebna je intervencija vlade In dežele, je poudaril župan, ker gre za 500 neposredno in 1200 posredno prizadetih delovnih mest. U-stvarjanje novih delovnih mest stane težke milijone, tu pa so že delovna mesta in dobre perspektive. Naročil namreč ne primanjkuje, ladjedelnica pa jih ne more sprejeti, ker enostavno nima denarja. Morda bi se dalo zadevo rešiti s komisarsko upravo, in seveda z državno finančno podporo. Ob koncu svojega poročila je župan sporočil, da bodo delavci in uradniki ladjedelnice Felszegy da- nes popoldne stavkali in da bodo šli v povorki po tržaških ulicah. Zbrali se bodo ob 9—9.30 na Senenem trgu. V diskusiji, ki je sledila, so predstavniki vseh skupin izrazili svojo zaskrbljenost zaradi nevarnosti zapore ladjedelnice in zahtevo, da vlada in deželna uprava takoj in učinkovito posredujeta. Soglasno so odobrili besedilo brzojavke, ki jo bodo danes poslali predsedstvu vlade in raznim ministrom, ter resolucijo, v kateri opozarjajo vladne in druge pristojne oblasti na resno gospodarsko stanje v miljski občini ,ki bi se skrajno poslabšalo, če bi zaprli edino ladjedelnico. Zaradi tega zahtevajo, naj vlada takoj dodeli potrebna sredstva in reši ta pereči problem. Deželni ukrepi v pomoč oškodovancem eksplozije v Vidmu Te dni skuša deželna uprava čimprej opraviti vse formalnosti v zvezi s pomočjo žrtvam eksplozije v Vidmu. Kot smo že pisali, bo prispevala dežela pol milijarde lir. V zvezi s tem se je deželna uprava že dogovorila z upravama videmske občine in pokrajine o načinu razdelitve pomoči. Deželni odbor je sklenil, da bo da! 200 milijonov videmski pokrajini in 130 milijonov videmski občini na podlagi zakona št. 23 iz leta 1965. Danes se bo v Vidmu ustanovila posebna občinska komisija, ki bo določila, kako bodo uporabili teh 330 milijonov. Dežela se je že sporazumela z občino, da bo dala do največ dva milijona in pol lir dru žinam, ki so utrpele škodo, da lahko kupijo pohištvo, kuhinjsko in drugo opremo ter popravijo okna in vrata v svojih stanovanjih. Pomoč bodo dali tudi lastnikom ali upraviteljem trgovin, laboratorijev in malih trgovskih podjetij, ki so utrpela škodo na svojih napravah ali zalogah. Danes bo peta deželna komisija razpravljala o predpisih deželnega odbora glede olajšav za obnovitev, popravilo ali nakup novih stanovanj oškodovancev, za kar bodo določili 100 milijonov lir ter uvrstili to nakazilo v zakon št. 150 o ljudskih stanovanjih, katerega je deželni svet že odobril, a ga je vlada vrnila za ponovno razpravo. • Včeraj popoldne ob 17.30 Je vladni komisar Cappelllnl sprejel na vljudnostnem obisku predsednika ((Round Table Trieste« dr. Paola Valentlja. £ Državna telefonska družba sporoča, da bo za prihodnje praznike od 11. decembra 1967 do 2. januarja 1968 uvedla olajšave za telefonske pogovore z vsemi kraji Velike Britanije V ta namen lahko telefonski uporabniki prednaročijo telefonski pogovor tudi nekaj dni prej pred pogovorom samim. Nesreča priletnega upokojenca Včeraj, nekaj minut čez poldne, so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek 90-letnega Leopolda Sussa iz doma za starčke «Genti-lomo» v Ul. Cologna 29. Ponesrečenega upokojenca je v bolnišnico spremljala ravnateljica zavetišča in povedala, da se je Suss ponesrečil malo prej v spalnici, kjer je zaradi nenadne slabosti izgubil ravnotežje in padel, pri čemer si je verjetno zlomil desno ramo in se ranil po desni obrvi, če ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral Suss zdraviti dva meseca. iiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiimniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM NA SESTANKIH V PALAČI «DIANA> zahtevam od uradnika, ki izdaja osebne izkaznice, da mi on postavi strešico. Odgovorila mi je, da ne, in to na tak način, kakor da bi me hotela malo oplašiti. Ko mi je uradnik izročil osebno izkaznico, sem ga zaprosil, naj mi postavi tudi strešico. Oddaljil se je za 3-5 minut in mi prinesel izkaznico z označeno strešico samo na notranji strani. Obrnil sem se ponovno do uradnice na okencu št. 12 in jo zaprosil, naj mi posodi pero, da si bom sam, in to pred njo, dal strešico na priimek. Na to je odgovorila, da nikakor ne in je vzela osebno izkoznico ter jo čez pet minut prinesla s strešico na priimku tudi na naslovni strani ter mi je rekla: «Evo, sedaj je vse v redu.» Dne 21. novembra sem se ponovno oglasil in dobil družinski list s pravilno napisanim priimkom, tudi za hčerko; toda brez strešice na priimku. Zato sem se obrnil do iste uradnice na okencu št. 12, ki mi je čez pet minut prinesla popravek s strešico na priimku. Kakor kaže, bo treba torej vedno zahtevati, naj na priimku napišejo strešico, kar pa ni pravilno. To bi morali opraviti brez posebne zahteve. Za to naj se pozanimajo naši občinski odborniki in svetovalci. J. B. * * * Najprej se zahvaljujemo našemu čitatelju, da nas je opozoril na vprašanje strešic na slovenskih priimkih pri izdajanju uradnih dokumentov in aktov tržaške občine, o čemer smo sicer že nekajkrat pisali. Iz gornjega pisma je razvidno, da si mora tržaški Slovenec na anagrafskem in matičnem uradu dejansko priboriti strešice na č, š alj ž, da mora izgubljati dragoceni čas in da naleti tudi na takšnega uradnika, ki nerad napravi svojo dolžnost do prizadete stranke, da ne govorimo o primerih, ko si kdo pri okencih anagrafskega urada privošči še kaj hujšega. Uradni izgovor pristojnih nameščencev, zakaj na izdanem dokumentu ni strešice, je vedno enak: mehanografske naprave nimajo črk č, š in ž. Zato jih tudi na zahtevo stranke vpišejo na dokument s peresom. Ta izgovor je popolnoma neupravičen. Po odobritvi zakona, da je za italijanske državljane, pripadnike druge narodnosti dovoljena pisava priimkov in imen v izvirni obliki prizadetega' državljana, je sedanje početje občinskega anagrafskega in matičnega urada nedopustno. Priimek v slovenščini, ki ima na določeni črki strešico, če je napisana na dokumentu brez strešice, ni več isti priimek in lahko za prizadeto osebo nastanejo resne težave. Zato bi bila sedaj dolžnost občinske uprave, da poskrbi, da bodo na anagrafskem in matičnem uradu pisali slovenske priimke in imena pravilno, da našemu človeku ne bo več treba šele potegovati se za to, kar je samo po sebi umevno za vsakega razsodnega človeka. Na to važno in nujno vprašanje IIIMIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIMIMIIIIlillllimimilllllinillMIMIMIIIIimillllllllMMIIIIIIIIIIIIIII IZLOŽBENO OKENCE V KULTURNEM DOMU IN ZGODOVINA opozarjamo osebno župana inž. Spaccinija in odbornika za matični in anagrafski urad Viginija ter pričakujemo, da bosta napravila konec sedanjemu stanju. Kljub temu pa bi bilo najbolj primemo, da nam župan ali pristojni odbornik pismeno sporočita, kaj je bilo ukre-njeno v tem pogledu, da bomo lahko njuno pojasnilo posredovali našim čitateljem. Sklepi deželnega odbora Deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom dr. Berzantija, je med drugim odobril zakonski osnutek o spremembah letošnjega proračuna. Ta zakonski osnutek so napovedali med razpravo o zakonskem osnutku o uporabi ostankov iz obračunov za leti 1964 in 1965. Novi osnutek predvideva 3 milijarde in 200 milijonov lir več dohodkov in izdatkov. Poleg tega določa, da bo dežela vrnila državi poldrugo milijardo lir za kritje stroškov za državne urade, ki so bili kasneje preneseni na deželo. Na predlog odbornika Giusta je odbor odobril nakazilo 240 milijonov lir tržaški univerzi za spopol-nitev naprav in za podporo didaktični dejavnosti. Na predlog odbornika za higieno in zdravstvo Nardini ja je odbor sklenil, da bo jamčil za posojilo 460 milijonov lir, ki ga bo najela civilna bolnišnica v Tolme-ču za razširitev prostorov. Dežela je že prispevala upravi bolnišnice v ta namen 362 milijonov in pol lir v kapitalu. Poleg tega je odbor podaljšal rok natečajev za razna mesta občinskih zdravnikov in lekarnarjev v pordenonskem okrožju do 31. januarja 1968. Končno je odbor odobril še nekaj sklepov v zvezi z javnimi deli v Furlaniji za popravilo raznih naprav, ki jih je uničila povodenj. Pri tem so uporabili skiade, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo javnih del. S stola je padla Da bi dosegla posteljnino v omari, je včeraj zvečer 81-letna Gisel-la Horniker iz Ul. Tor San Piero 20 v spalnici stopila na stolček, toda naenkrat je izgubila ravnotežje in padla s stolčka. Pri nesreči si je verjetno zlomila desno stegnenico. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico in s' pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. Trčenje motorja in avta Pri čistilnici «Aquila» je včeraj popoldne prišlo do trčenja motorja in avtomobila. Motor TS 31518 je proti Miljam vozil 17-letni Boris Pečar iz Ul. Forti 30, avtomobil fiat 500 TS 60678 pa 39-letni Karel škerlavaj s Proseka štev. 91. Šker-lavaj je bil namenjen proti Zavijam in se je pomaknil z avtom proti sredini cestišča. Tedaj je privozil Pečar in trčenje je bilo neizbežno. Pri padcu z motorja se je Pečar pobil po tilniku, desni roki in nogi ter se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice moral zdraviti 10 dni. Zgodovinske in kulturne predmete Odseku za zgodovino in narodopisje Pred nekaj dnevi nas je objava! dernizirano hišo ali stanovanje, a v Primorskem dnevniku opozorila,1 še manj na podstrešje ali celo na da je odsek za zgodovino in naro- smetišče! Vse lake stvari naj naj dopisje opremil v Kulturnem domu dejo svoje pravu mesto pri Odseku svoje izložbeno okence. Težko smo za zgodovino in narodopisje, ki kot ga našli — v skrajnem zgornjem vidimo, nudi potrebno garancijo, da kotu je — menda se bo zdaj pre- se bo stvar ohranila in vsaj ob KD in PSU povabili republikance na sodelovanje v tržaški občini Govorili so tudi o gospodarskih in upravnih vprašanjih Trsta V preteklih dneh je bilo na sedežu tržaške Krščanske demokracije več sestankov med predstavniki KD, PSU in PRI. Včeraj so tri stranke objavile skupno sporočilo, v katerem je rečeno, da sta na teh sestankih Krščanska demokracija in Združena socialistična stranka povabili republikance, naj proučijo možnost, da se v Trstu ponovno vzpostavi sodelovanje treh vsedržavnih strank leve sredine in predlagali, da bi skupno proučevali politični, gospodarski in upravni položaj v tržaški pokrajini. Na omenjenih sestankih so tajništva treh strank ugotovila, da lahko skupno delujejo za učinkovito uresničevanje krajevne politike leve sredine, v skladu z obveznostmi, ki združujejo tri stranke vladne in deželne koalicije. Poleg tega so se predstavniki treh strank dogovorili, da se bodo v bodoče pogostoma posvetovali o tržaških političnih, gospodarskih in upravnih vprašanjih. Na razgo- vorih so proučili vprašanja v zvezi z uresničitvijo sklepov CIPE za Trst, ker so se obvezali, da bodo storili vse, da se ohranijo sedanja delovna mesta v ladjedelski industriji in da se zagotovijo podjetju ((Arzenal - Sv. Marko« zadostna naročila, ter da se bodo zavzeli za gradnjo infrastruktur v deželi in še posebno avto ceste Videm-Trbiž. Obvezali so se tudi, da bodo odločno nastopili pri osrednjih vodstvih svojih strank in pri vladnih predstavnikih, da bodo odgovorno in učinkovito izvajali vse potrebne ukrepe za razvoj gospodarstva. Tajništva KD, PSU in PRI so se tudi strinjala, da so izvoljene uprave osnovna telesa za splošni razvoj prebivalstva in za obrambo ter napredek gospodarstva. Spričo teh osnovnih ugotovitev pa bodo republikanci, pravi sporočilo, neodvisno ocenjevali, kdaj naj b! bilo primerno podpreti KD in PSU, da se zagotovi učinkovita in trdna uprava tržaške občine. selilo bliže vhodu, kar tudi zasluži. Okence, ki je posvečeno naši narodni noši in podobnim predmetom, nas znova spomni, koliko dragoce nih predmetov se je v zadnjih dveh desetletjih porazgubilo in uničilo. Izginili so na temnih podstrešjih in nihče ne ve več zanje — med njimi leži morda marsikatera zaprašena slika, knjiga, letak, vabilo m starodavno prireditev. Nona jo je hranila v svoji omari — ko je legla v grob. so šle iz omare tudi njene svetinje. Mladina zanje ni imela ne čuta ne razumevanja Kam s takimi zapuščinami? V peč, na podstrešje? Kakšno vrednost imajo? Za posameznika nobene, za skupnost veliko. Kaj pomeni človeku star zarjavel iz navadnega železa skovan svečnik, ki ga vidimo v izložbenem okencu? Odseku ga je daroval 19. jul. 1952 tedanji dijak Lojze Bole. Svečnik je našel v očetovi hiši pri Piščancih. Kakšen pomen naj ima odlomljen kos «lanče», edinega orožja, ki ga je imela vaška straža pred prvo svetovno vojno? Z «lančo» so se branili pred razbojniki, pred tatovi. Po dva moža sta jo nosila nasajeno na lesen drog; zjutraj sta jo postavila v vežo stražarjev, ki sta prevzela stražo naslednjo noč. Za posameznika je to «stara šara», za zgodovinarja dragocen dokument. Odseku ga je poklonil 4. febr. 1956 Danilo Sedmak iz Boršta, hišna štev, 117. Med razstavljenimi predmeti so tudi dragoceni deli naše narodne noše. Marsikdaj slišimo; «Kaj bom dajal, saj se vse izgubi, vse izgine, kar smo dali iz rok!» Danes smo se prepričali, da ni izginilo, čeprav so minila leta! res je le, da na žalost nimamo primernih prostorov, kjer bi te stvari razstavili, da bi ljudje spoznali njih ceno in vrednost. Zato so hvale vredne pobude za zgodovinske in folklorne razstave, pohvalna je zamisel izložbenega okenca v Kulturnem domu ker vse to ljudi stalno opozarja, da so vse starine naša skupna kulturna last in naše narodno bogastvo. Marsikaj res ne sodi več v sodobno mo-1 neno streho avtomobila. priliki zaživela v zgodovinskem o-kolju. kamor sodi. še bolj pa bomo veseli, če bomo kdaj slišali, da je odsek res zaživel polno življenje in dobil svoje razstavne prostore. Posebno danes, ko toliko govorimo o Krasu in njegovi zaščiti, bi se morali zavedati vrednosti in pomena takega odseka. Naš obstoj, našo kulturno stopnjo, našo zavest bo v bodočnosti izpričevalo prav naše zgodovinsko gradivo Lepe besede se izgubijo, tudi načrt’, ostalo pa bo tisto, kar bomo zbrali in ohranili zanamcem. To je star nauk ki nam ga daje vsa zgodovina. L. R. Tatovi na delu Neznani tatovi so prejšnji ponedeljek popoldne ukradli avtomobil fiat 1100-R TS 86560, id ga je 32-letni mizar Celio Ramani s Proseka št. 381 pustil blizu svoje hiše. Ramani je tatvino prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia in povedal, da je bil avto vreden 700 tisoč lir. V teku je preiskava. Neznanka, ki krade torbice v manufakturnih trgovinah, se je zo pet pojavila. Predvčerajšnjim dopoldne je tatica prišla v trgovino Francesco Asaro vd. Mišino in hotela videti neko blago. Ko je lastnica poiskala blago v majhnem skladišču za prodajalnim prostorom, je neznanka urno pobrala A-sarijino torbico in se oddaljila. A-sarova je tatvino prijavila na komisariatu Starega mesta. Povedala j’e, da je v torbici hranila 70 tisoč lir in osebne dokumente. Na istem komisariatu je predvčerajšnjim 30-letni uradnik Edoar-do Grandus iz Ul. A. Emo 13 prijavil, da so mu neznani tatovi ponoči prerezali platneno streho športnega fiata 1500 TS 71321, ki ga je pustil v bližini doma ter iz notranjosti pokradli škatlo, v kateri je hranil električne žarnice, električni vžigalnik in druge manj vredne predmete. Kljub temu je Grandus utrpel približno 50.000 lir škode, ker bo moral menjati plat- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka »ANARHIST*: Danes, 23. novembra ob 20,30, OPČINE, ((Finžgarjev dom«. Petek, 24. novembra ob 20,30, SV. KRIŽ, dvorana «A. Sirk«. Sobota, 25. novembra ob 20,30, NABREŽINA, dvorana «Igo Gruden«. Četrtek, 30. novembra ob 20,30, GORICA, Prosvetni dom. Nedelja, 26. novembra ob 17. uri V KULTURNEM DOMU: Ivo Brnčič «MED ŠTIRIMI STENAMI* Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure razen v nedeljo ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. GLASBENA MATICA TRST V četrtek, 30. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma koncert orkestra Glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER Solisti: Vojko Cesar (fagot) in Beograjčan Lazar Marjanovič (violina) PROSVETNO DRUŠTVO ((I. CANKAR« priredi v petek, 24. t. m. ob 20.30 predavanje, ki ga bo imel prof. GOJMIR BUDAL o temi »KRAŠKA HIŠA« Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Vabljeni člani in prijatelji. Dvorana bo ogrevana. SAK Jadran vabi vse, ki so prestali univerzitetni jarem, stare bajte, bajte, manj stare bajte, fižole in vse bruce na tradicionalno BRUCOVANJE ki bo v soboto, 25. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu. Razpis natečajev za javne službe ZAKLADNO MINISTRSTVO Izpitni natečaj za 60 mest pod knjigovodje za konceptno kariero pri državnem pokrajinskem knjigovodstvu. (Diploma knjigovodje doktorat ekonomije); zapadlost: 21.12.1967. MINISTRSTVO ZA JAVNO ŠOLSTVO razpisuje: 1. Izpitni natečaj za 22 mest pod-knjižmčarja. Vodilna kariera (doktorat jus, politične vede, ekonomija slovstvo, filozofija, pedagogika, tuji jeziki in literature, orientalske kulture in jeziki). 2. Izpitni natečaj za 125 mest po močnika podknjižničarja. Koncept-na kariera v univerzitetnih knjiž njicah in knjižnicah državnih zavodov za višjo izobrazbo (diploma zavoda druge stopnje). Zapadlost: 3.12.1967. KASTA Nalezljive bolezni Zdravstveni oddelek tržaške ob čine sporoča, da je bilo v Trstu od 13. do 19. novembra 8 primerov škarlatinke, 1 primer ošpic, 11 primerov noric, 1 primer šena, 2 primera parotitisa, 1 primer rdečk, 4 primeri vnetja jeter (od katerih en primer izven občine), 6 primerov sklepnega revmatizma in 1 primer gripe (izven občine). Sporočilo inšpektorata za loterije Glavni inšpektorat za loterije pri finančnem ministrstvu sporoča, da bodo sprejemali loterijske stave do dva dni po žrebanju, ki Je veljavno za 18. november, žrebanje bo takoj po končani stavki finančnega o-sebja. Isto velja tudi za stave Enalot-to. Stavne listke za žreb št. 47 z dne 25. novembra sprejemajo do dva dni po žrebanju veljavnem za 18. november. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 22. novembra 1967 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. UMRLI SO: 90-letna Maria Rebek vd. Krasna, 77-letna Maria Sigon vd. C »H lan, 80-letna Raffaella Balduccl por. Garnimella, 19-letna Adriana Poz. zetto, 72-letnil Giuseppe Artico, 78-letnl Pietro Ceml, 65-letnl Emllio Costanzo, 7 ur stari Renzo Bressan, 78-4etmt Francesco Viezzoll, 76-letna Renata Obersnu vd. Seherlau. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Viale XX Settembre 16/111 ODBOR BIVŠIH MLADINSKIH DRUŠTEV priredi pod okriljem pd Slavko Škamperle v soboto, 25. novembra na stadionu «Prvi map pri Sv. Ivanu SPOMINSKO SVEČANOST ob priložnosti 40-letnice nasilne razpustitve mladinskih oru‘ štev Sodelujejo člani Slovenskega narodnega gledališča ter P® ’ ski zbor Vasilij Mirk s Proso ka-Kontovela. Vstop v dvorano z vabiu-Člani bivših mladinskih moštev, ki vabila iz kakršnega koli vzroka niso prejeli, S lahko dvignejo ob vstopu dvorano. _ ,irt Začetek prireditve ob 20.30 un- Ob tej priložnosti pri«® odbor bivših mladinskih dru štev tudi pregled knjig m « vij, ki jih je ilustriral Milko Bambič od začetka, ko se J udejstvoval v mladinskem P' banju. Ob priliki srečanja člane? bivših mladinskih društev, P"' redi pd «Slavko Škamperle« razstavo knjig. Razstava odprta v soboto od 20.30 dalje, v nedeljo dopoldne od r • do 12. ure in v ponedeu* zvečer od 20.30 do 22.30 v dru štvenih prostorih. Gledališča Verdi V petek ob 20.30 tretja P«{^j va opere «Rienzi» za abonma o parter in lože in abonma A r® *, ferije. Nastopijo isti pevci kov prejšnjih predstavah. ^ Za soboto, 25. t.m. ob 20.30 napovedana prva predstava »PL «Werther» J. Masseneta v frai ščini. Za premiero Wertherja ^ lja abonma A za parter in l°ze C za galerije. ^ Pri gledališki blagajni so n®P daj vstopnice za petkovo in 80 no predstavo. Nazionale 15.30 «Blow up« Tectn lor. Film je prejel mednarodn znanje festivala v Cannesu *s pr* Režija Michelangelo Antoniču • povedano mladini pod 14. *et . ExceIsior 15.30 «Ad ogni cost°» ' • -......... E0.. nicolorscope. Jolly film. G. Robinson, Janet Leign, a(po Hoffman, Klaus Kinski, tjolfd Cucclolla, George Rigaud, * Celi. Režija Giuliano Monta** • Fenice 16.00 «Faccia a faccia« ^ nicolorscope. Gian Maria v°* m Tomas Milian, VVilliam Berg^f’ ofll landa Modio, Carol Andre,. Rizzo, Lydia Alfonsi. Režij3 glo Sollima. Uglasbitev Ennio ricone. jL Eden 16.00 «Le folli Veneri di ^{y Crnobeli Mm. Achemi Chita. ,j, ko Chara. Strogo prepovedano dini pod 18. letom. p Grattacielo 16.00 «Sette volte d°n.lac Technicolor de luxe. Shir**y a!. Lame, Alan Arkin, Rossann0 # zi, Michael Chaine. Vittorto rjj man, Peter Sellers. Kežija «*. pod Di Sica. Prepovedano mladim 14. letom. |(li Hit/ Mihca San Frar cescu STeV" par 16.30 «11 maggiordomo nej y VVest« Technicolor. VValt Disl1 1(( Alafcarda 16.30 «Gungaia la della giungla« Technicolor. „(• Swam. Linda Veras, Poldo di, Konrad Loth, Archie S* Režija Mike VVilllams. Filodrammatico 16.30 (dl , ^zeit'*1 Technicolor. B. Bryl, C I* Prepovedano mladini pod 1 • tom. 0irdi’ Moderno 16.30 ((Tutti 1 mere ^ Technicolor. Jane Fonda. dan. cr(P^ Cristallo 16 30 «Repulsione» p!ef li film. Chaterine Danevue. vedano mladini pod 18. *et fet*1' Capitol 16 00 «!,e dolci sign°re" A*1, nicolor. Virna Lisi, u rsui(,ve||f dress, Lando Buzzanca. PreP no mladini pod 14 letom- ^1* Garibaldi 16.00 ((Intrigo a TaOng|itf) Technicolor. Ugo Tognazž*. ed»-Koscina, VValter Chiari. Prep no mladini pod 14. letom. -fjcfr Aurora 16.30 «La via del W*st» fd» nicolor King Douglas. “ Loan, Richard VVidmark. Mitchum. Impero 16.00 «Deserto che Technicolor. VValt Dlsney. cC\i^ Astoria 15.30 «Io uccldo, H* ,13. Franco Franchi, Ciccio Ingra,cott)' Astra 16.30 #Dove la terra Technicolor. Gary Cooper. agll< Vittorio Veneto 16.00 «La ba ,<# di Rio della Plata« Tecnn* ^ Jean Gregson, Peter Stlnk, ny Quinn. t*c|1’ Ideale 16 00 «La spada del Cid« ge nicolorscope. Daniela Biancn • land Karrev. ,,.»KfP1? Abbazla 16.00 #1 pascoll del* 0' no« Technicolor. G. Pa' Iz Devlnščlne 1000 Mr za DlJ*5 tleo. V isti namen daruj* gii*‘ Rupel s Proseka 1000 1W " Berta 1000 lir. IZPRED POROTNEGA SODISCA Olajševalne okolnosti rešile žensko pred hujšo obsodbo Silvana Nelli je bila obsojena na štiri leta in pol zapora, ker so ji priznali, da ni nameravala umoriti Biasiola Sinoči je po eno in polurnem Posvetovanju tržaško porotno sodišče izreklo obsodbo v zvezi z umorom 54-Ietnega Maria Biasola, za katerega je bila obtožena 48-letna Salvina Nelli por. Esti. Porotniki so spoznali Nellijevo za krivo pripisanega zločina (namerne poškodbe, toda ne z name-n°m, da bi povzročila smrt prizadetega) na 4 leta in 6 mesecev zapora. Kot smo že pisali včeraj, je šlo za obravnavo, kjer so prihajale na dan najbolj temačne plati iz sodobnega življenja. Zločin, če lah-ko govorimo o zločinu, se je po-r°dil v okolju, ki je na splošno nepojmijiv za veliko večino naših j Judi. Gre za okolje, kjer živijo m delajo pocestnice, njihovi «varu-in podobni ljudje. Vse te okoliščine je v svojem govoru dobro Poudaril obtoženčin zagovornik °dv. r. Ghezzi. Toda predvsem naj opišemo suhoparno kroniko včerajšnjega procesa. Predsednik Rossi je najprej zaslišal zadnjo pričo, in sicer Robana Uvo, ki je bil priča neke-hiu nasilnemu dogodku, ki se je odigral v Ul. Cavana nekaj dni Pzej, kot je prišlo do zločina. Uva Je izpovedal, da je pokojni Biasol hapadel žensko, jo vrgel na tla, hrcal in suval. Porotno sodišče je nato sklenilo, da se zaključi dokazni postopek. Upoštevajoč dejstvo, da pristojni organi niso mogli izslediti še ene Priče, in sicer karabinjerskega podčastnika, ki je svoj čas poveljeval Karabinjerski postaji v Ul. S. Gior-8io. Vendar pa so prečitali izjave Prizadetega podčastnika v zvezi z nekaterimi dogodki iz prejšnjih let, Pri katerih je bil Biasol zapleten Takoj nato je spregovoril javni tožilec dr. Brenči. Predstavnik javnega tožilstva je bil v svojem FRJ posamezna številka v tednu J** ® J P „7 oiilASl- Ona »glasov- Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Onančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali ng'*s SFRJ: AD.T. DZS, Ljubljana, Stari tr* pri upravT- U v^b druglh n^rajo lttnje prt cSocieU.'Pubblldtfc ItaUana, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči raCun: Založništvo tržaškega tiske Trst 11 5374 - $ 40 Ur beseda - Oglasi trša**