SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 (ld., za pol leta 8 (ld., za četrt leta i (Id., la jedem mesec 1 (id.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (Id., xa pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (ld., ta jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. geuBs i I 1 (ld. $ Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravni8tvo in ekspedieija) v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Vrednistvo je v Semeniikih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iavzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. 32. V Ljubljani, v soboto 8. februvarija 1896. Letnili XXI V, Deželni zbor Kranjski. (XIV. seja, dne 8. februvarija.) • Zboru predseduje deželni glavar Detela, vlado zastopa deželni predsednik baron Hein. Po prebranem zapisniku in izvršenih raznih prošnjah poroča poslanec Lenarčič o samostal-nem predlogu poslanca Hribarja in tovarišev glede ustanovitve zavarovalnice za živino, ki se izroči deželnemu odboru v proučavanje, da more pozneje staviti primerne predloge. 0 samostalnem predlogu poslanca dr. Žitnika in tovarišev o ustanovitvi deželne zavarovalnice proti požaru, toči in živinskim boleznim poročal je tudi poslanec Lenarčič. Tudi ta predlog se izroči deželnemu odboru, da pripravi za ustanovitev take zavarovalnice potrebnega materijala. Pri tej točki je obširno govoril poslanec dr. Schaffer ter s svojega stališča načrtal obrise, kako treba prihodnja leta postopati deželnemu zboru, da zadostuje deželnim narodnogospodarskim potrebam. Dejal je, da sedaj več narodno vprašanje pri nas ne razburja toliko duhov, kakor prejšnja desetletja, marveč da silijo gospodarske preosnove na dan, katerim treba največjo pozornost posvečevati. Skrbeti treba za organizacijo kmetskih zadrug, deželi pridobiti zadostno moč, da pridobi potrebnega kredita za kmeta in obrtnika. Tudi od velike industrije si obeta govornik veliko dobička za deželo ter opozarja na to, da ne gre nasprotja kazati proti veliki industriji. To pač ni bilo potrebno, kajti pri nas mej delavnim ljudstvom in mej industrijalci ni nobenega nasprotja, kjer veliki industrijalci svojo dolžnost pravično vrše nasproti delavcem. — Ko-nečno je govornik stavil resolucijo, naj se glede zavarovanja tudi dela nato, da se vredi tako deželno zavarovanje tudi za življenje, ter naj se kolikor moč spravi v zvezo s plačevanjem hipotečnih dolgov. Posl. dr. Žitnik naglaša, da z ozirom na konec zasedanja in obširni današnji dnevni red ne bode obširneje podpiral predloga upravnega odseka, in sicer že zato ne, ker se mu z nobene strani ne ugovarja. Izprosil si je besedo, da se v svojem in tovarišev imenu prav toplo zahvali g. predgovor-niku dr. Schafferju, ki je priznal nujno potrebo izdatne in vsestranske pomoči propadajočemu poljedelskemu prebivalstvu. Vse točke, katere je predgo-vornik navajal v tem oziru, kot organizacija kme-tiških zadrug in potrebnega kredita, zavarovanje življenja in dSt — vse to so tudi tcčke našega so-cijalnega programa. Gotovo je, da se ves ta kompleks 80c. vprašanj ne more izvršiti v jednem 'fttu. Polagoma in zistematično treba izvrševati . ¿»ra-šanja. In ravno zavarovanje' ,proti požaru, toči in živinskim boleznim je najjeduostavneje, zato se more najpreje izvršiti. Predgovornik je izražal željo, da treba prebivalstvu pojasniti potrebo in korist zavarovanja. Ljudstvo to potrebo že uvidi in le malo je takih zani-kernežbv, ki bi, boječ se malih troškov za zavarovanje, ustavljali se tej napravi. G. predgovornik je mimogrede omenjal, naj bi ne napadali kapitala. Katol. narodna stranka ne napada kapitala, pač pa kapitalizem, to je neumestno in večkrat škodljivo izrabljevanje kapitala v škodo nižjih slojev prebivalstva, ki morajo za lačno plačo služiti kapitalu. Tudi glede znane tovarne v Mojstrani se naša stranka ni upirala ustanovitvi tovarne, temveč sili, s katero so neki krogi skušali posestnike prisiliti k prodaji zemljišča za neznatno ceno. Dež. odbor bode imel mnogo dela s pripravami za dež. zavarovalnico, toda to delo bode zaslužno in hvaležno. Govornik konečno izraža željo, naj bi dež. odbor ne odlašal predolgo tega dela. (Dobro-klici.) Nato je poročal poslanec vitez Langer jako obširno in zanimivo o samostalnem predlogu posl. K1 u n-a glede žumberskega in marindolskega okraja nekdanje vojaške granice. Pri tej razpravi se je oglasil za besedo dr. Tavčar in igral jako čudno ulogo. Izjavil je, da bo glasoval za predlog, a govoril je proti predlogu, kar je vsekako čudno. Omenjal je, da Zumberčani tega sami ne marajo, da so Hrvatje proti temu, da pride tretja vera in hretja narodnost v deželo, dasi imamo z dosedanjimi dovolj težav. Poslanec Kal an je na to pojasnil, da je nastal velik hrup po hrvatskih listih raznih strank, ko so dGznali za predlog poslanca Kluna o rešitvi žum-berškega in marindolskega vprašanja. Hrvatska glasila so poudarjala zgodovinsko in politično svoje stališče. Naštevala so se imena hrvatskih zgodovinskih avtoritet, katerih imajo Hrvatje lepo število, ki dokazujejo, da Zumberk pripada Hrvatski. Gledi zgodovinskega vprašanja govorniku ni treba nič omenjati, kajti o tem so že drugi govorniki obširno in temeljito govorili. Omeniti je samo politične strani, katero omenjajo hrvatski listi, češ, da se hoče s tem vreči preporno jabelko mej Slovence in Hrvate. Temu nasproti treba konštatovati, da je to predlagateljem popolno tuje, da s tem, ako se poravna kaka zgodovinska krivica, se ne zgodi krivica nikomur. Naj se pa to vprašanje reši kakorkoli, gotovo je, da ta malenkostna stvar ne bo prav nič kalila prijateljskih, bratskih razmer, katerih zahtevajo skupne kulturne potrebe obeh narodov, kajti loči nas samo voda Potla, a kri ni voda, kakor je rekel pokojni pesnik in pisatelj Senoa. Poslanec Schweiger: če pogledamo zemljevid, kakoršnega rabijo v naših ljudskih šolah, vi- LISTE Oglarjev sin. (Slika iz oglarskega življenja.) I. „Tiha luna se dviguje, Cvetke vklanjajo glave, Mlačen veter milo duje, Rosne zvezdice gore ..." Fr. Levstik. Solnce vtonilo je že davno in jasna poletna noč razpela je nad trudno zemljo svojo čarobno modrino, nakičeno z nebrojnimi zvezdami. Ponosno in samo-svestno liki kralju nočnega neba kroži mesec po sinjem nebesnem oceanu. Njegovi srebrno-bludi žarki vpletajo se kakor nežne cvetke mej zelene vrhe drevesnih velikanov trnovskega gozda. Bajna, milobna sanjavost oklepa naravo. Vse spi skrivnostno, sladko spanje. Tudi miloglasnemu, neutrudnemu pevcu, slavčku, poljubil je san oči. Lahek vetrič duje skozi sveže liste in zdi se, kakor bi šepetali nevidni duhovi o miru in sreči. — — Toda, glej I — Kaj se dviga tam iz goščave proti nebu? — Črna pošast vijuga in steguje se oblastno kvišku, kakor bi se borila z bledotno mesečino. Više in više vstaja, slednjič se razkošati v gost oblak, ki se manjša, redči in koncem izgine.. / r ^ < Sredi gozda je majhna jasa, sredi jase velika kopa drv — ogelnica ; iž nje vskipeva dim v nebo liki orjaški pošasti. Malo proč od ogelnice sedita pod votlo pečino dva možaka. Mesec, obsevajoč njuna očrnela, zakajena obraza, priča nam, da sta oglarja. „Ležite, oče, ležite. Na-te tu plašč, denite si ga pod glavo," ogovori mlajši možak, krepak, zastaven mladenič postarnega, že dremajočega druga ter mu pripravi vzglavje iz plašča od ličja. „Le molči, Tine, kadar bo sila, pomerem si že sam. Le zamežal sem tako malo, a zaspan nisem še," izgovarjal se je stari, otresel sivo glavo in jel gledati v nebo, kakor bi hotel pokazati, da ga ni nikakor še volja spati. „Ne bodite čudni, oče; že tretjo noč bdite nocoj, pa se vam ne bo dremalo?! — Saj je začel še mene skoro preganjati spanec. — Le tiho, oče, in zaspite brez skrbi," prigovarja mu zopet sin. „No, saj bom, če se mi bo dalo," odvrne starec in upre črne, globoko udrte oči zadovoljno v je-dinega mu sina. Na to je nastala zopet grobna tišina. Stari je pričel kmalu zopet dremati, slednjič se je raztegnil po votlini in trdno zaspal. Mladenič je pa zamišljeno zrl v dim, dvigajoč se iz ogelnice, kakor bi premo-trival v njem begotncst zemske sreče. — Nakrat pričel je stari v snu stezati desno roko, kakor bi se poslavljal od koga, in ob jednem poluglasno, pretrgano govoriti: „Tine, sin moj, boj se Boga, ne sovraži človeka! — Moli za-me in za mater! — Jaz sem preživel svoj del, prišla je ura . .. da grem . . ." Temna, turobna čuvstva obhajala so Tineta, po-slušajočega resne očetove besede. Srce mu je utripalo, tresel se je na vsem životu. V očesu zaigrala mu je solza, padla na tla in se skrila v prahu, — bila je solza skrivne, globoke bolesti. Za prvo pri-drla je druga, za drugo tretja, — Tine je jokal, ker ljubil je starčka — očeta. Sivi, beli njegovi lasje bili so mu resen, tožen opomin, da je ločitev njuna blizu — blizu-- Iz tega žalostnega razmišljevanja predramil je Tineta oče, ki je planil, vzbuditši se, prestrašeno kvišku in vzkliknil: „Moj Bog, ali je res?! — Kje sem? — Kje je moj Tine?" „Tiho, oče, tiho, saj sem tu!" tolaži Tine očeta, otiraje si solzne oči. „Torej ni res? — Se živim in ti si pri meni, moj Tine?" „Glej, sanjal sem, da sem umrl in moral zapustiti tebe na svetu samega . . . Hodil sem okrog po samih grobovih in mrtvaških kosteh. Čuden mrak je ležal okrog in okrog mene, v daljavi pa je blestela izza visokih gora medla luč, kakor bi bil dimo, da je moja fara R&dovica kakor neka zagozda v Hrvatsko. Na treh straneh me obdajajo Zumber-čani, le na jugu se držim matere zemlje Kranjske. Meni so tedaj razmere pri žumberških sosedih dobro znane. Gospod tovariš dr. Tavčar se boji, da bodo Zumberčani prišli z raznimi prošnjami pred našo zbornico, kakor postavim za vodo. No, vode imajo dosti in pripovedujejo, da na Gorenjskem molijo za tiste, ki živijo pod Uskoki, češ, svoječasno jih bode voda preplavila. Dalje misli gospod Tavčar, da do-bimo novo vero v deželo. Marijendolcev, ki so pravoslavne vere, itak iz dežele ne moremo dati, kajti prebivajo v sredini med Adlešiči in Preloko. Zumberčani so pa katoliki, kakor mi, le obredi so drugačni, obredi čez vse lepi in častitljivi. In mi duhovniki pomagamo jeden drugemu. Kadar ni sosednega župnika doma, grem, ako potrebno, jaz tje in opravim duhovno službo; njih ljudje hodijo k naši službi božji, naši pa k njihovi. Če gospod poslanec Tavčar omenja slučaja, da je nekdo v Ko-stanjevacu bežati moral, ker so ga imeli za agitatorja, da se Žumberk priklopi Kranjski, verujem, da se je to zgodilo. Prosto ljudstvo pa želi, da se pridruži naši deželi. Vzrokov nočem tu navajati. Ko sem šel v Ljubljano, so bili ljudje pri meni in so mi rekli: „Delajte, gospod, na to, da bomo k kranjski pripadli. In Če bi se ljudstvu dalo na izbiro, ne da bi se sgitira!" ¿a ali zoper vtelesenje, 99 odstotkov bi glasovalo za inkorporacijo. Da so med Hrvati taki, ki so zoper inkorporacijo, vem, v prvi vrsti tista stranka, ki nas Belekranjce smatra za planinske Hrvate. Jaz bom glasoval za resolucijo in želim, da se povoljno reši za našo deželo. Posl. Globočnik v imenu upravnega odseka poroča o prenaredbi §§ 12. in 36. zakona z dne 15. sept. 1881 glede reda o požarni policiji in gasilnih stražah izvzemši Ljubljano ter predlaga naslednje izpremembo : Troške občin in gasilnih straž za priprego v svrho zunanje pomoči, kakor tudi stroške za popravljanje njihovih o tej priliki poškodovanih gasilnih pripomočkov plačuje po požaru prizadeta selska občina. Zadevni zahtevki morajo se tekom 8 dnij po požaru zglasiti pri oni občini, ki jih je dolžna plačati, ter razsoja v slučaju prepira o tem konečno veljavno deželni odbor. Selska občina ni opravičena zahtevati, da bi se ji iz zgorajšnje obveze vzrastli troški povrnili od po požaru oškodovanih. Posl. dr. S c h a t f e r je proti predlogu ter na-svetuje, naj se naroči dež. odboru, da v prih. zasedanju predloži razmeram primernejšo prenaredbo sedaj veljavnega zakona. Deželni predsednik baron H e i n obširneje na-glaša potrebo prenaredbe ter toplo priporoča nasvet upravnega odseka. Posl. dr. Tavčar govori proti predlogu ter se pridružuje mnenju dr. Schafferja, da se namreč stvar vrne dež. odboru. mesec. Sredi prostranega polja srečal sem rajno tvojo mater. Dala mi je roko, a mrzla je bila kot led in dejala mi je jezno: „Ali tako skrbiš za sina?" — Prestrašil sem se tedaj, se vzbudil in zagledal mesto matere tebe. — Dragi moj Tine, glej, opominja me že Bog v sanjah, da se pripravim za oni svet. Ti si pa še mlad, krepak. Življenje je tebi še velik vrt, v katerem boš še sejal in žel. Drevo tvojega življenja še le cvete in lahko upaš obilega sadu. — Vidiš, nekaj imam na srcu, kar bi ti moral razkriti že davno. Sama samična sva v svoji bajtici, a dolgo ne bo več, ko boš ti sam. — To pa ni kar tako. V gozdu boš imel dela čez glavo, doma pa zopet dve kravici; kdo jima bo postiljal, kdo ji krmil in napajal? — Vsega ne boš mogel sam. Zato bi menil jaz, da bi bilo pametno, ker odrasel si že in doleten, da bi si poiskal in izbral — oporo . Počasi in oprezno, a vendar ljubeznjivo in skrbno, govoril je stari, sosebno pa zadnje besede, ker poznal je sina, kako je boječ in kako ne mara slišati o takih stvareh. Boječnost in nekaka odljud-nost sta bila pri Tinetu popolnem naravni posledici vzgoje. V šolo ni hodil nikdar, rastel je v samotni hišici in vzrastel je tih Bamotar. Dober je bil, pošten, mehkega srca, tudi prijazen, komur je bil vajen, sicer pa plah kakor zajec in ogibal se vsega krščenega. Mislimo si lahko, da so spravile zadnje očetove besede Tineta v vidno zadrego. Izbrati si družico ali oporo, kakor jo je imenoval stari, bilo bi marsi- Poročevalec zagovarja predlog upravnega odseka, ki je bil z večino glasov vsprejet. V nadrobni razpravi je bila vsprejeta gorenja prememba §§ 12. in 36. Ob '/s55- u" J® dež. glavar pretrgal sejo do 7,4. ure. O gorenjskih planinah. (Govoril deželni poslanec Ažman dne 6. februvarija.) (Dalje.) Kaj naj rečem k temu, kar se je lansko leto v Ratečah zgodilo, ko je vladni komisar predlagal vladi, da naj se pašniški servitut Ratečanov in Weiss-enfelžarjev v ondotnih fužinskih in eraričnih gojzdih odkupi z denarjem nasproti naredbi poljedelskega ministerstva od 3. jul. 1873 št. 6953, ki pravi: da se odkup ne sme vršiti, ako bi se s tem gospodarstvo opravičenih v nevarnost postavilo. In le prizadevanju poslanca g. Povšeta, ki se je za to stvar potegnil pri poljedelskem ministru, se je zahvaliti, da se ta nesrečni predlog ni izvršil in da Rate-čanom iu Weissenfelžarjem paša v imenovanih gozdih še ostane. In za slučaj', da bi kmetje sprejeli to odškodovanje (kar pa ne smejo), se je odškodnina uradno odločila za 1 goved po l1/« funtov, mesto 15 funtov. Pa kako je tako daleč prišlo ? Ne bom rekel, da niso kmetje tudi sami nekoliko krivi sedanjih žalostnih razmer. Pred 40 in 50 leti so namreč vse prek — ali, kakor sami pravijo, „vse čez" pasli in sekali. Ko je potem šlo za vravnavo pravic, koliko gojzda spada grajščinam, koliko kmetijam, kje in kuliko se sme pasti — se kmetje niso hoteli v nobeno pogodbo podati. — Vpili so in trdili — rekoč: Vse je naše! Ponujali so jim potom mirnega spo-razumljenja velike oddelke gojzda in pašnikov—pa se niso hoteli udati. Godilo se jim je, kakor kralju Tarkviniju Prisku, ki ni hotel za sibilinske knjige dati zahtevane cene, in je nazadnje za trojne bukve moral več dati, kakor bi bil v začetku za vseh 9 dal. — Tako je bila tudi našim kmetom vsaka ponudba od strani grajščine in erara manjša in slednjič, ko je do konečne uravnave prišlo, dobili so veliko manj, kot jim je bilo s prva ha ponudbo. Kakor se zdaj gotovo ve očitno, so pri obravnavah gozde previsoko, pašo pa prenizko cenili, in vsled tega vsak posestnik sme manj živine pasti na planinah, kakor bi mu po pravici pripadalo. In to prikrajšanje paše našim ljudem toliko huje dene, ker se stareji nazaj spominjajo na zgubljeno — pašo, zgubljeni — raj! Nekdaj — pred 40., 50. leti je navadni kajžar imel po 8 do 10 goved, kmet 15 do 16 krav, 3 do 4 konje, 10 koz. Zdaj le 4—10 krav, kajžar 2 kravi. Gorjanski farovž je imel kedaj 16 do 20 goved in 70 ovac, zdaj ima 7 do 10 goved in nobene ovce, pasti pa sme 5 goved na planini. Pasli so se kedaj tudi konji. Pomen nekdanjega planinskega go- komu lahko, da celo prijetno, a ne tako našemu Tinetu. Govoril ni mnogo z ženskami, odkar mu je umrla rajna mati, a tedaj je bil še le štirinajstleten deček. In sedaj, sedaj naj bi si šel on kar sam izbirat družico, s katero bi moral deliti vse križe in težave življenja? Toda to bi še bilo, da bi živel ž njo, saj je bil pohleven, miren človek, prepirati in jeziti se niti ni znal. — Po glavi mu je rojilo le to, kdo mu dobi pod solncem žensko, ki bi ga vzela, in kdo mu jo pripelje v hišo? Taka in Blična vprašanja šuštela so Tinetu po zmedenih možganih, ko je premišljal resne očetove besede in odgovoril je pol zbegano, pol nevoljno: „Pustite me, oče, da ostanem tako. Prvi nisem, zadnji tudi ne bom, ki roma tako samotež skozi življenje. Z božjo pomočjo bom že živel do smrti." „Tine, ti govoriš kakor veš in znaš. Izkusil nisi še ničesar, ker mlad si še. Doslej si živel le doma in ne veš, kako slan je kruh življenja. Zato ubogaj mene, ne kakor očeta, ampak kakor človeka, ki je izkusil mnogo — mnogo — —"in starček je potegnil z žuljavo dlanjo čez nagubano čelo, kakor bi hotel izbrisati temne, žalostne podobe pro-šlosti, potem pa je nadaljeval: „Težko je biti človeku samemu in breme je lažje, ako je nosita dva; zato pravim, idi in poišči si v sosednjih vaseh neveste. Ne boj se, ne odpodi te nobena, ker napačen nisi in v najini bajtici tudi živita lahko dva mirno in srečno." Tako je modroval dalje stari in gledal spodarstva za našega kmeta je očiten. Kar je imel živine odveč — konje in govedi je dal v planino, doma je obdržal le, kolikor je bilo neobhodno potrebno; živina se je pasla prosto tudi po gozdih, v jeseni pa po rotih. Ker je bilo dosti paše, je bila živina rejena in zdrava; marsikateri kmet je pridelal v planini do 3 cente mašla, doma se je krma prihranila in je po zimi še jedenkrat toliko živine lahko preredil, kakor jo zamore zdaj; pridelal je tudi veliko gnoja in polje je bilo vsled tega rodovitneje. Zdaj se je to nehalo ali se godi le v neznatni meri in blagostanje hira. Še ta živina, ki sme v planino, dobi malo krme, vsa shujšana in slabotna pride nazaj. Navadno kmetje Še tiste živine ne pošljejo v planino, katero so opravičeni pošiljati. Tako je na planini „Kranjska dolina" opravičenih 240 goved, pa jih komaj 150 hodi, ker ne dobč paše ; paše pa zato ne, ker se je gozd zarastel. In tu Bmo zopet pri gozdu. Pomen gozda za narodno ekonomijo ne smemo prezirati, ali da bi se gozd na škodo paše in planinarstva preveč čuval in gojil, to je krivica. Za živino so slabši časi. V gozdu ne dobi več krme, ker se je preveč zarastel, kjer pa je dobra krma, je pa svet zaklinčan, zabranjen in notri ne sme; če pa gre, je pa gospodar kaznovan. Koliko so te kazni znašale zadnja leta, ni mogoče povedati, nekateri posestnik je že plačal vsa leta 100 do 200 gld. in pa pota, dolga pota. L. 1894 je 27 gospodarjev iz Bohinja dobilo ukaz, priti k glavarstvu v Radovljico, kamor je iz Bohinja 6 do 7 ur. Koliko truda, koliko zamude! Kar je pa pri tem še najlepše, je to, da so bili že skoraj vsi gospodarji, bohinjski, blejski in gorjanski, kaznovani zavoljo prestopka gozdne postave, in ni me sram reči, da sem bil tudi jaz že dvakrat kaznovan zavoljo tega. Gospodje zborovalci! Pritrdili mi böte, če rečem, da taka postava, katero skoraj vsi prestopijo ali prestopiti morajo, in da je morebiti, kakor je nekdo pisal, komaj pet, kakor v Sodomi, pet pravičnih, ki bi ne bili kaznovani, taka postava ne more biti dobra in potrebuje poprave! (Dalje slčdi.) Politični pregled. V Ljubljani, 8. lebruvarija. Štajerski deželni »bor je imel včeraj 21. sejo. Šolski odsek je poročal o nekaterih točkah letnega poročila, finančni odsek o zagradbenih delih Mure od Gradca do ogerske meje. Za nakup angleških plemenih prašičev se dovoli kmet. družbi 6000 gld. v treh letnih obrokih s pogojem, da tudi vlada dovoli jednako podporo. O predlogu barona Stürza in tovarišev glede deželnega zakona, po katerem zgube mandate oni deželni poslanci, ki se ne udeležujejo sej, poroča poslanec Feyrer, rekoč, da ovira obravnave, ako izostanejo vsi člani jedne stranke ali narodnosti ali kurije, posebno če je med temi deželni glavar ali njegov namestnik. Zato imajo že razne kronovine dotične določbe. Obvelja brez debate naslednji predlog : Deželnemu odboru se na- z znatnim zadovoljstvom, kako se sin polagoma udaja njegovim besedam. „Da, oče, vi veste, kak sem, a drugi ne vedo, ker sem bil vedno le tu v samoti" opomni skoro žalostno Tine, kateremu je začelo res že žal prihajati, da je bil vedno tako nespametno odljuden. „Kaj, ne vedo ? — Več vedo o tebi, nego utegneš ti misliti. Kolikokrat, ko sem šel po opravilu tja k sosedom, me je pobarala ta ali ona o tebi. In kaj meniš, zakaj ?" vprašal je stari in dobrodušen nasmeh igral mu je na uvelih ustnicah. A pričakoval je odgovora zaman ; sin je le v tla strmel in se nekam zamislil. Nazadnje ponovil je stari vprašanje : „No, kaj bi dejal, zakaj so povpraševale matere o tebi?" „Najbrže so čule, da sem tako samorasel in pust človek in hotele so se šaliti z vami in z menoj," odvrne Tine, skromno, kakor je vedno sodil samega sebe. „O, nikakor ne! — Te pa nisi pogodil. Vprašale so samo zato, ker bi dobile rade svojim hčeram moža," razlaga stari sinu, ki ga je poslušal verno in zaupno. „Oče, zdi se mi, da se motite," pripomni Tine, kakor bi vender ne mogel popolnem verjeti očetovim besedam. „Ne motim 8e, ne, dragi moj. Osivel sem že na tem svetu in preslepiti se ne dam več tako ob roča, naj preudarja, ali bi ne kazalo deželni red Štajerski tako dopolniti, da bi zgubili mandate oni poslanci, ako ne izvršujejo svoje dolžnosti; o tem naj poroča v prihodnjem zasedanju, oziroma predloži primeren načrt zakona. Konečno deželni odbornik dr. "VVannisch interpeluje cesarskega namestnika, katero stališče zavzemlje vlada nasproti deželni zavarovalnici proti požarom po načelih prisilnosti, vzajemnosti in monopola. To interpelacijo je podpisalo 30 poslancev. Koroški deželni zbor je sklenil v 24. seji z vsemi glasovi, izvzemši le .glasove konservativnih poslancev in knezoškofa, da v celovški bolnišnici ne vpelje usmiljenih sestra,! Vsi tehtni razlogi kršč. govornikov, mnogokrat izražene želje krščanskega ljudBtva niso izdale nič, ker liberalci ostali so gluhi za vse to. Sramota za deželo, katero vlada takšen zastop! Juridično-politični odsek pa je sklenil, naj se o vladnem predlogu gledi veronauka na realkah v zbornici niti ne obravnava. Pa še reci kdo, da ti liberalci niso do skrajnega dosledni v — sovraštvu do vsega, kar se zove katoliško! — Za vodjo nove deželne hipotečne banke je imenoval deželni zbor v tajni seji dne 6. februvarija notarskega kandidata Rom. Auernig-a v Celovcu. Srbija. Skupščina se peča že dalje časa s preosnovo državne ustave. Bazni vladni krogi so uvideli, da ni mogoče vladati brez zadostne vladne večine iu so sklenili preosnovati v tem smislu državno ustavo. Pri tem so pa naleteli na mnogostranske zapreke, posebno ker se je bivši regent Bistic odpovedal nadaljnemu sodelovanju. Vsled tega so jed-nako Risticu storili tudi vsi radikalci in nočejo več sodelovati v dotičnem odseku. Posledica temu postopanju uode, da se bode znova zavleklo ustavno vprašanje in se bodo vedno množile ovire v notranje - političnem položaju. Nemški državni abor je po štiridnevnem prepiru vendar konečno izročil načrt državljanskega zakonika posebni komisiji, katera ima nalogo, v prihodnjem zasedanju obširneje poročati in staviti primerne predloge. Razprava ni bila posebno zanimiva, le središče je s svojim postopanjem vzbudilo nekoliko pozornosti. Omenjena stranka želi namreč, da se izloči civilni zakon iz državljanskega zakonika in se vsprejme v posebno novelo. „Voss. Zeitg." se zelo huduje, ker se poslaniški krogi tako malo zanimajo za prevažno zadevo, in pravi, da so še oni maloštevilni poslanci, ki so imeli toliko poguma, da so pojasnili svoje nazore, govorili le v krogu kakih 60 do 100 ljudskih zastopnikov. Večina poslancev ee ni toliko potrudila, da bi prisostvovala prvemu branju prevažnega zakona, ki ima določiti pravo nemškega naroda za več desetletij. „Pri vsprejemu v palači državnega kancelarja", pravi omenjeni list konečno, „so se zbrali poslanci polnoštevilno, mej tem ko menijo, da so nepotrebni pri posvetovanju lahkem. — Pa veš li, katera mati je najbolj povpraševala o tebi ?" „Hm, katera neki?" — vpraša Tine navidezno hladno; a ker se ni nikdar učil skrivati svojih čustev živeč vedno le v prosti, odkriti naravi, poznalo se mu je tudi takrat takoj, da ga je stvar nenadoma dirnola. „Stara Grudnovka* odvrne stari in pogleda pazljivo sinu v obraz. Da bi bilo po dnevi in bi ne bilo blede mesečine, zapazil bi bil oče, kako je polila sina tačas rudečica. Dasi pa ni opazil stari te velepomembne izpremembe na sinu, pričal mu je vender dovolj njegov molk. „Nekega dne," nadaljuje stari mirno, kakor ne bi sumil ničesar, „poklicala me je celo Grudnovka v izbo in mi pričela govoriti o tem in onem. Potem je napeljala govor tudi na otroke, dobre in slabe, na svoio hčer Anico in mimogrede tudi na tebe. Pravila je tudi, kako te njena Anica ne more pre-hvaliti, kako si dobrega srca in kaj vem, kaj še . .. Prav nazadnje ušlo jej je nekaj besed tudi o tem, kako bi bilo, ako bi Anica in ti--—Tu je prenehal stari, ker Tiueta je tako prešinilo vse to, da je vstal, prijel lepato in zaiel nametavati zemljo na ogelnico, kakor bi bilo tega potreba. Čez nekaj časa, ko se mu je kri malo pomirila, vrnil se je zopet na prejšnje mesto. Stari je pričel takoj zopet, kjer je poprei prenehal, ker vedel je kot izkušen mož, da |e treba kovati železo, dokler je razbeljeno. „Pravila mi ju tudi Grudnovka, da bi bila deklica zadovoljn» n da si jej tudi ti prijazen. — o velevažni zadevi. Vsakdo bi moral meniti, da mora ravno sedaj parlament napeti vse svoje moči, da nasprotuje temu, kar bi utegnilo škodovati ljudskim pravicam". Liberalni list, kakor razvidno, ne more prikrivati svoje velike jeze nad tem, da 8e je predlog vsprejel in izročil posebni komisiji 21 članov, ker vi, da preti s tem hud udarec Buchka-Schroderje-vemu predlogu glede obligatorične uvedbe civilnega zakona. Rusija in Bolgarija. Iz raznih ruskih listov je posneti, da je ruska vlada sedaj dosegla svoj namen. V vseh krogih vlada nepopisna radost nad to zmago in že se govori o nekem posebnem znaku naklonjenosti ruskega cara do kneza Ferdinanda. „Sviet" objavlja v zadnji številki daljši članek, v katerem izraža laskavo zahvalo bolgarskemu knezu v ime vsega ruskega prebivalstva, ter nazivlja princa Ferdinanda kot „bolgarskega kralja." Knez Ferdinand se zelo vara, ako meni, da je s svojim nepremišljenim korakom povsem zadovoljil rusoiilske kroge, kajti to gotovo ne bode prva in zadnja žrtev, katera se bode zahtevala od njega. Kaj lahko se pripeti, da postane knez mesto „bolgarski kralj", popolno odvisen governer ruskega car«, ako ga bodo sploh trpeli v deželi. Zelo pomenljive so namreč besede vojvode Aumalskega, katere priobča „Sviet" iz nekega pogovora s princem^ Ferdinandom. Bekel je namreč : „Vi morate ravnati kakor Henrik IV., ali pa kakor grof Chambord." Italijani v Afriki. Vkljub temu, da italijanski uradni listi v vsaki številki povdarjajo, da je položaj italijanskih vojakov zelo ugoden in da se jim ni treba bati boja z sovražniki, pošilja vlada neprestano nove moči proti Masavi. Dne 6. t. m. je odpotoval pod poveljstvom obrista Pittaluge 21. ba-talijon z veliko zalogo orožja, streliva in živeža. Poleg tega bode odposlal vojni minister še nekaj gorskih baterij s tovorno živino. Na ta način se bode pomnožila armada v Afriki zopet za 4500 mož, kateri morajo zasesti trdnjavo Assab. Iz drugih virov se poroča, da morajo prodreti te pomožne čete do Hausse, koder potrebuje pomoči zc^oi Soance z Italijani zvezani sultan. Glavna šoanska četa se nahaja še vedno blizu Adue, kralj Menelik biva pa v Ak-sumu. Poslednji se skrbno ogiblje vsakega spopada z Italijani, ker še niso organizovane vse njegove čete in ker namerava z odlašanjem kolikor toliko oslabiti moč nasprotnikov. Meneliku je namreč dobro znano, da je dovoz živeža in vojnih potrebščin zelo težaven, ter da Italijane ne bode nihče preskrbljeval z živežem, razun domače vlade. Sele potem, ko bode videl, da je dosegel svoj namen, bode pokazal vso svojo moč na bojevniškem polju. Slovstvo. „Zora", glasilo slov. kat. dijaštva, je s svojo 4. številko, katera je izšla meseca januvarija t. 1., 1 11 a Je - li res? — Nikar se ne boj, le odkrito govori. Deklina je pametna, dobra, nič nerodnega se ne sliši o njej. Nikar te nima biti torej sram, ako je na tem kaj resnice. — — Tako je vendar le res, da si jej prijazen?" pobara stari sina, ki je bil v veliki zadregi. „Kako prijazen? — V sovraštvu nisem še z nikomur živel, kar pomnim, ž njo tudi — še — najmanj. — Jedenkrat, ko je pasla, je izgubila kravo v meji. Jas sem pa našel kravo in, ker sem vedel, čegava je, gnal sem jo na njihov pašnik. Ona je bila tačas še majhna. Jokala je za kravo, da se mi je v srce smilila. A izpregovoril nisem ž njo niti besedice in tudi ona ne z menoj. Vidite, oče, to je vse," pripovedoval je Tine z otroško odkritosrčnostjo. „Vidiš, dragi moj, kako povrne Bog onemu, ki je dobrega, usmiljenega srca. Zdaj še - le vem, da je prav božja volja, da se vidva združita za vedno." „Vse lepo in prav, oče, a kdo napravi vse to ? Jaz ne znam in ne morem, ker smejali bi se mi vsi. Zato bi bilo najbolje, da pustimo vse. Anica je poštena in razumna, zato že dobi moža, jaz bom pa že kako opravljal tudi sam, saj sem močan in zdrav." .Nič ne skrbi, z božjo pomočjo naredimo že, da bo prav" de stari modro in z nekako gotovostjo. „Oče, mesec se je že skril za Obelnik in dani se že. Treba, da grem domov pokladat živini in prinesem kaj za zajutrek", opomni Tine oskrbljivo in vstane. .Le idi, le" odvrne stari in ¿lekne se zopet vznak po tleh. (Dalje sledi.) dovršila svoj prti letnik. Živahno zanimanje, s kojim so list pozdravili precej širni krogi domačega razum-ništva, nam daje pogum, da vstrajamo in „Zoro" izdajamo še nadalje. Prepričali smo se, da je katol. dijaški list živa potreba v razvoju našega narod». Naše javno življenje nahaja se baš sedaj v dobi prehoda. Začelo se je daniti, pojmi jeli so se počasi bistriti iu jasniti, narodov položaj se čim dalje bolj bliža odločilni krizi. V tem nevarnem času treba je vzlasti delovati na to, da naš mladi naraščaj pravočasno spozna, kje je pravica in resnica, kje pa laž in sleparstvo. V ta smoter smo lani osnovali svoj dijaški list. Prepričani smo, da „Zora" pod sedanjimi odnošaji ne more biti korifeja na literarnem polju slovenskem; saj to tudi njen namen ni in biti ne more; glavna stvar pri našem listu mora biti njegov „Glasnik", v katerem je razmotrival vse, kar se tiče dijaštva sploh in posebe še slovenskega dijaštva. Na „Glasnik" torej bodemo i v bodoče obračali svojo posebno pozornost. Upamo, da se nam posreči, pridobiti s časom dopisnikov - dijakov tudi na drugih vseučiliščih, katera pohajajo Slovenci. — Ako to dosežemo, potem še - le bode „Zori" mogoče dospeti do svojega namena t. j. biti glasilo vsega slov. kat. mislečega dijaštva. Naklonjene prijatelje nam je posebno opozarjati na to, da bode odslej naprej „Zora" izhajala samostojno in ne več v zvezi z „Rimskim Katolikom". Ta opomnja je namenjena zlasti naročnikom „Bim. Kat.", ki so dosihdob „Zoro" prejemali kot prilogo omenjenega lista. Trdno upamo, da se nam baš le ti ne izneverijo, ampak da se v prospeh dobri stvari v prav obilnem številu odzovejo pričujočemu vabilu na naročbo; kajti le tedaj nam bode mogoče, pokriti visoke tiskovne stroške in mlado podjetje obvarovati preranega pogina. Sploh pa pozivljemo vse svoje prijatelje in pa tudi nasprotnike, da se prav mnogobrojno naroče na „Zoro", — slednje zlasti zaradi tega, da iz lista samega spoznavajo nas in naše težnje; morebiti da se potem odvadijo, soditi i. e. obsojati nas na podlagi neutemeljenih predsodkov. — „Zora" bode i letos izhajala v istem obsegu, kakor lani; tudi cena jej ostane ista in sicer za nedijake 80 kr., za dijake pa 50 kr. Urednik jej bode letos stud. iur. V. Levičnik (Dunaj, XVII. Palffjgasse 15., I., 11), upravnik pa stud. iur. Pavel Marija Valjavec (Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III., 31). Naročnina naj se blagoizvoli pošiljati upravniku. Na Dunaju, dne 2. svečana 1896. Uredništvo „Zore". Tedenski koledar. Nedelja 9. febr.: 2. predpepelnična, evang. O sejalcu in semenu, Luk. 8. Ponedeljek 10. febr. : Skolastika d. Torek 11. febr.: I. Uston. Služb. M. D. Trp. G. N. Sreda 12. febr.: Evla-lija dev. Četrtek 13. febr.: Katarina Rc. d. Petek 14. febr.: Valentin m. Sobota 15. febr.: Favstin in Jovita m. m. — Lunin spremi n : Mlaj 13. ob 5. u. 11 m. zjutraj. Solnce izide 10. ob 7. u. 15 m., zaide ob 5. u. 14 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. februvarija. (Kdor molči, pritrja temu, kar se trdi.) Tako piše včerajšnji »Narod« gledč na poročilo o zgradbi nove deželne bolnice, češ, da je dež. odbor prekoračil od dež. zbora dovoljeni in sicer tudi z glasovi klerikalne stranke dovoljeni proračun za 42.670 gl. »Baron Schwegel — tako piše dalje »Narod« — je v zbornici tudi pojasnil, kako je prišio do tega, da se je zidala bolnica po paviljonskem zistemu in s posebnim povdarkom ožigosal kot povsem neo-snovano očitanje, da se je lahkomišljeno gospodarilo. Klerikalci so dobro čutili, da se v tem obsoja njih agitacija pri letošnjih deželnozborskih volitvah kot brezvestna, a molčali so in s tem molčanjem priznali, da so ljudstvo pri agitacijah brezvestno slepili.« — Ta zvita in »brezvestna« trditev potrebuje vendar nekoliko pojasnila. Istina je, znana tudi gg. pri »Narodu«, da se je kat. narodna stranka vedno protivila razmerno previsokim troškom za novo bolnico ter ni glasovala za presežek 42.670gl. V lanskem zasedanji je g. kanonik Klun dnč 1.februvarija v imenu kat. narodne stranke izjavil, da ne glasuje za predloge, oziroma za višje troške. Popolna istina je dalje, da je tudi večina prejšnjega deželnega zbora, glasujoč za skupni znesek 573.000 gld., bila trdno prepričana, da bodo s to vsoto plačani vsi troSki za bolnico. In to je nedavno pri neki priliki odločno naglaSal tudi baron Schwegel ter se hudoval vsled sedanjih višjih troS-kov. Zakaj se je baron Schwegel v teku 14 dnij premislil ter v zadnji seji deželnega zbora trdil, da je belo, kar je bilo malo dnij preje črno, to vedó najbolje pojasniti gg. pri »Narodu«. NaSa stranka je in bode obsojala lahkomiselno gospodarstvo v tem oziru, kajti deželni odbor sam prizna v svojem poročilu, da je bila stavba večinoma izvržena lepo približnih proračunih. Stranka »Narodova« torej v zvezi z zastopniki vele-posestva je dovolila 573.000 goldinarjev, novi kredit 517000 gld., rekla je A in v zadnji seji je morala reči B, misleč si: kjer je krava, bodi Se tele. Da so se poslanci dr. Žitnik, Kalan in Se nekateri odtegnili glasovanju, ali proti glasovali, to je istina, ker niso hoteli tega potrditi, čemur so vedno ugovarjali, ter ne piti juhe, katero je presolila veČina deželnega zbora, to je »Narodova« stranka v zvezi z zastopniki veleposestva. (Osebna vest.) Presvetli cesar je podelil tukaj-šnemu umirovljenemu pismonoši, g. Andreju Ja-godnjaku srebrni zaslužni križ. (Imenovanja.) Brzojavno se nam poroča: Pravosodni minister je imenoval g. Fr. Višnikarja okrajnega sodnika v Bibnici, deželnega sodišča svetnikom, kateri pa ostane na svojem dosedanjem mestu. — Svetniškim tajnikom so imenovani: Julij Schoberlechner za Celovec; okrajni sodnik Lud. P e r k o za Celje ; Albin Smola, okrajni sodnik v Metliki za okrožuo sodišče v Novemmestu; Maks bar. Eiehelburgza Celovec; A. E1 z n e r, okrajni sodnik v Kranju, za dež. sodišče v Ljubljani; Anton F ras s, okrajni sodnik v Kozjem za okrožno sodišče v Cel j i; sodnijski pristav Jos. Potrato za deželno sodišče v Ljubljani. Premeščen je okrajni sodnik P. Juvančič iz Črnomlja v Kranj. — Okrajnim sodnikom so imenovani: dr. J. F r a i d 1 , sodnijski pristav v Ptuji, za Črnomelj; dr. K. G e 1 i n g s h e i m za Kozje ; I. K r i s t o f za Smarjo ; Emil R i z z o 1 i v Novem Mestu za Metliko. (Podružnici c. kr. kmet. družbe na Krškem) je c. kr. kmet. ministerstvo podelilo za nakup trto-rejnice 400 gld. podpore. (Z Rake.) Preteklo nedeljo (o Svečnici) popoludne po službi Božji govoril je tukaj gosp. Pire iz Ljubljane zbranemu ljudstvu o koristi živinoreje in kako bi se dala povzdigniti, da bi se opomoglo propadajočemu kmetu. Slišali smo marsikatero podučno besedo. Nekateri so potem v privatnem razgovoru tudi priporočali, da bi bilo dobro in potrebno ustanoviti na Raki podružnico c. kr. kmetijske družbe. Da bi se le kaj dosti udov oglasilo 1 D. (Iz Planine) 7. febr. Odgovor dopisniku „SI. Nar." Dopis v 22. št. „SI. Nar." kaže, da smo bili vragu dobro na rep stopili. Vije se in javka, da se nam prav smili. Priporočamo ga pomilovanju Slovenčevih bralcev. Vendar uaj nikar ne misli gospod „dixi", da nam je sapo zaprl. Kaj še. Prav veseli smo, da smo zajca splašili, da je skočil iz grma. Lahko mu zdaj posvetimo, ker ga vidimo pred sabo, kakšen je in kolikošen. Najpoprej bodi povedano, da je debela laž, kar kvasi dopisnik o pritisku na volilce in o groznem terorizmu. Le na dan z dokazi! Imenujte le jednega volilca, katerega bi bil g. župnik pestil in obdeloval. Imenujte le jedno samo hišo, kamor bi bil šel v zadevi občinske volitve. Da se je za volitev nekoliko potrudil in nekaterim možem, ki so deloma sami k njemu prišli, deloma povabljeni bili, razložil pomen in važnost volitev, kdo mu more to braniti. Ali niste tudi vi imeli svoje zbore v Planini in na Rakeku ? Mislite mar, da bomo vladanje Planine popolnem vam izročili, ki v svoji brezmejni prevzetnosti in domišljavosti že ne veste več, kako bi se nosili — ki dru-zega ne znate, kot norčevati se iu zabavljati na „farje", kar je vsa vaša moč in modrost? Ne Jaka, — tega ne bomo pustili; upirali se bomo, dokler se bo dalo. — Akoravno smo v politiki nasprotnih misli, bi vendar lahko med sabo v miru živeli in dostojno občevali, kakor gre omikanim možem, toda vaša strast vam tega ne dopušča. To ste pokazali pri volitvi v I. razredu, ko ste ves iz sebe ravsnil zdaj na župnika, zdaj na kaplana, zdaj na g. inšpektorja Reismilllerja. Starček volilec, ki je bil zraven, vas je dobro označil, češ, da tako surovega in ošabnega učitelja ni še videl. Druga dva vaša kolega sta se saj dostojno, taktno vedla, — kakor gre omikanim, a vi, g. B„ ste pokazali, da ste ves pod vplivom neukročene strasti, da vas do vrha napol- njuje slepo sovraštvo do duhovščine. Dokažite nadalje, koliko pretilnih pisem je g. župnik pisal in komu I Res, da je pisal strojarju Tršarju, katerega je doslej čislal kot svojega prijatelja in razsodnega moža, a v pismu stoje besede, da mu le svetuje, takó in takó voliti. Svéte vsak lahko daje, zlasti pa duhovnik, naj se že dotični nanje ozira ali jih prezira. Trga nam nikdar znbranili ne bo9t,e. P. Tršar je zdaj vaš; naj bi se nikdar ne kesal. Norčujete se iz brezzobih babnic, katere si je baje g. župnik privzel na pomoč. Peče vas kaj ne, da smo mi imeli toliko pooblastil, vaši pristaši so pa na Štirih vratih trkali, pa nikjer uslišanja dosegli ? Na starost marsikomu pade kak zob iz čeljusti, in kdor ima denar, si da lahko v Ljubljani umetnega vtakniti. Ne norčujte se zaradi tega. Norca delati se je dober kup, in priljubljeno orožje vsem, katerim manjka dokazov. Se enkrat pa rečemo, da je značilno, da sedé vsi trije gg. učitelji v občiuskem odboru, izvoljeni s petimi glasovi, katerih tri so si sami dali. G. župnik Podboj — pravite — je ostal pa „na sori". Primeren dovtip, ki ste ga pobrali pri kakem vozniku. Zabeležili gu bomo v zbirko narodnega blaga. Povemo vam pa na uho, da bi bil g. župnik izvoljen ne samo jedenkrat, ampak večkrat, ako bi bil hotel. Toda odstopil je sam iz vrste kandidatov za III. oddelek, da se ne bi reklo: sam za-se dela. Žugate, da bomo želi vihar. Motite se, naš prijatelj. Viharji čistijo zrak in so včasih potrebni. Ako pridejo, ne bomo se ustrašili, ampak krepko se jim uprli. Kaj pa, če bi vihar vas zgrabil in polomastil. — Pazite! Toliko za zdaj. Nekaj pilen si prihranimo za prihodnjič, ako bo treba. Ker nas je mnogo, se podpišemo namesto „dizi" Dixi mu s. (Iz Št. Petra na Krasu) dne 7. feb. „Slovenski Narod" z dne 5. t. m. priuaša vest, da je bil pre-tečeni torek v deželno bolnico pripeljan med dru-gemi eden doma iz St. Petra, kateri je bil pri neki ženitnini zavratno obstreljen. Resnici in kraju na ljubo bodi povedano, da se to dejstvo ni vršilo pri nas in tudi v naši vasi ni nikdo poškodovan. Kar se more iz različnih govoric sklepati je stvar ta-le : Zadnje nedelje večer ostalo je nekaj fantov v neki gostilni Zgornje Košane l1/» ure od tu, pozno čez polnoč. Proti jutru zapusti trojica fantov gostilno, ti nalete na nekega lovca z dvocevko (šel je neki pri luninem svitu od lesičjega lova), s tem se spoprimejo ; na kaki način da je prišel strel 24letnemu mladeniču v koleno, ni še dognano ; govori se raznovrstno, kot vzrok se navaja tudi ljubosumnost. Sodišče bode stvar tem ložje razmotrilo, ker je zato več prič. — Ženitnine pa ta dan ni bilo tu. Biva pa nekaj druzega, kar je v tem kraju v večini povsod, namreč: prostost pivnicam. Kaj imajo ponočnjaki opraviti v gostilni ob čezpolnočni uri, če ima biti že ob deseti zaprta? Županstva zanemarjajo svojo dolžnost in čezdalje bolj pozabljajo postavne določbe! Politična oblast molči, potem ni čuda — 1 (Novo monštranco za uršulinski samostan v Škofji Loki) je izdelal ljubljanski pasar gosp. Ivan K r e g a r. Monstranca je visoka 170 cm, vsa iz srebra narejena v gotskem slogu; vsa je bogato okrašena ter vsa v ognju pozlačena. Križ je bogato okrašen, v sredi je Srce Jezusovo, na krajeh so pritrjeni beli kamenčki. Na sprednjem delu so štiri fine emajl-podobe, ki so tudi okrašene z belimi kamenčki. Krasno je izdelana tudi kapelica mej stojalom in zgornjim delom monstrance s podobami sv. Avguština, sv. Uršule in sv. Angele ; ti kipi so liti iz čistega srebra. Dragoceno je odičena lunula, kjer je polno dragih kamenčkov, ki so prenešeni iz stare monstrance na novo. — Domača cerkvena umetnost je s to novo monštranco pridobila dragoceno pridobitev. Zato gre vsem, ki so v to pripomogli, iskrena zahvala. Čast torej za božjo čast vnetemu uršulin-skemu samostanu in njega predništvu za to krasno napravo, ki je dragocena olepšava za ondotno samostansko cerkev. (Za Mesarjev spominek na Bohinjski Bistrici) se je nadalje nabialo a) v klubu poslancev za kme-tiške občine razun že izkazanih doneskov poslancev Ažmana in Kalana še 23 gld. 50 kr.; in sicer so darovali gg. Klun 5 gld., Détela 3 gl., Kajdiž 2 gl., Povše 2 gld., Jelovšek 2 gld., Pfeifer 2 gld.; dr. Papež 1 gld., Modic 1 gld., Košak 1 gld., Pakiž 1 gld., dr. Žitnik 1 gld., Schweiger 1 gld., Zelen 1 gld., Lavrenčič 50 kr.; b) g. Košar iz Radomelj 50 kr., tedaj 24 gld. iu z zadnjič izkazanimi 28 gld. skupaj 52 gld. — Vivant sequentes! Doneske sprejema tudi vredništvo. (Zanimiv slučaj.) V Rodinah župnije Črnomelj sta živela v ljubezni dva poštama zakonska. Mož se nekoliko prehladi, leže v postelj, žena mu gre iskat zdravil. Tudi ona zboli in sicer nevarno tako, da je začela umirati. Bila sta na eni postelji, ker sta bila revna in sta imela le eno sobico. Bolni mož umirajoči ženi prižge in drži svečo za srečuo zadnjo uro. Med tem prihite sosedi, a žena zaspi v Gospodu naglo sv. zakramente je pred 14 dnevi še zdrava prejela). Moža spravijo malo raz postelj, napravijo postelj za mrtvaški oder in poleg umrle žene leži bolni mož. Ženo pokopljejo drugi dan ; in isti dan prejme mož sv. zakramente in izdihne svojo dušo. Par dni po smrti žene je bil tudi on zakopan na pokopališču zraven groba svoje rnnjke žene. In kakor sta se ljubila na zemlji, tako se gotovo ljubita tudi v nebesih, ker sta bila dobra starčka. Svetila jima večna luč ! (Loška občina pri Črnomlju) je volila po svojih odbornikih za župana g. J o ž e f a P a n j a n a iz Vojnevasi, svetovalca mu bota Janez Stajer in Janez Bohte, prejšnji župan. Novi župan je prišel še le letos v odbor. Oba svetovalca vlečeta na liberalno stran. Novega župana mišljenje bodo pokazala njegova dejanja. (Priporočilo) V današnjem listu prinašamo in-serat g. Josipa P e t r i č a , izdelovatelja papirnatih vrečic, ki je pred nedavnim otvoril svojo trgovino in delavnico. Priporočamo ga p. n. naročnikom, naj se ozirajo nanj pri eventuvalnih naročilih. * * * (Iz celovške škofije.) Na župnijo P 1 i b e r k je prezentovan velč. g. Franc Centrih, župnik v Guštanji. — Umrl je dne 5. februvarija po dolgi hudi bolezni 6. gosp. Andrej B r e ž a n , župnik v Djekšah, star 59 let. Porodil se je dne 2. novembra 1837 v Kamini na Kranjskem, bil v mašnika posvečen 16. julija 1860. Mnogo je storil za slovensko reč N. v m. p. ! (Koroške novice.) V cerkev v Št. Pavlu ob Žili • in v Smerčah vlomili so tatovi. — Nemško katol.-p o 1 i t i č n,o društvo je imelo dni 2. in 3. t. m. dobro obiskane shode v Lieserhofen-u in Molzbihlu ob Spitalu in ob Škofičah v labudski dolini. Tu je bilo zbrano vse duhovstvo dekanije St. Lenart, samo znani župnik Baumgartner je bil odsoten. Poleg drugih je govoril tudi župnik baron Zucco. — V Št. Jederti ob Volšberku igralo je dveletno dete v postelji (!) z užigalnicami, ki so se vnele, užgale obleko, da je ubogo deklico hudo opeklo. Po strašnih mukah je umrla. Ali ni tega kriva malomarnost starišev ? — Na beljaški gimnaziji je razpisano učno mesto za klas. filologijo (po pok. prof. Lendovšeku). Znanje slo v e n s k ega jezika je samo „erwUnscht" 1! Tako! Resno vprašamo, kaj hočejo s slovenskim podukom na tej gimnaziji ? ! * * * (Postni list mil. lavantinskega knezoškofa) obravnava letos molitev : Ceščena Marija. List je sestavljen jako duhovito, a ob enem poljudno in gotovo bo mnogo pripomogel, da se katoličani v la-vantinski vladikovini vnovič vtrde v češčenju Matere božje. * * * (Železnica Divača-Škofja Loka.) Iz Poreča se nam poroča, da je deželni zbor v včerajšni seji soglasno vsprejel predlog posl. Gambinija, v katerem se vlada poživlja, naj takoj prične z grajenjem železnice Divača - Škofja Loka čez Karavanke „v Celovec. * * (Iz Jaške,) 5. februvarija. Poroča se nam, da se je zgodila v Podokičem pri Sv. Mariji grozna nesreča. V torek 4. t. m. podala sta se dva meščana iz Jaške z vozom v Podokič. Ko sta se zvečer vračala v Jasko, se ne daleč od župne cerkve konj ustavi. Voznik sili konja naprej, a konj, boječ se morebiti splizke ceste, ni hotel naprej, temveč začel je iti nazaj, in ker je cesta ozka, so se vsi skupaj prekucnili v 200 metrov globoki prepad. Ljudje, to za-pazivši, prihiti na pomoč ter so jih nesli v Podokič r farovž. Jeden meščan, Štefan Majhofer, si je zlomil v ramenu roko, drugi pa, Marka Majhofer, je čez dve uri umrl. Truplo zadnjega se bo 6. t. m, ob 4. uri popoludne v Jaški položilo k večnemu počitku. Z Marko Majhofer-jem zgubila je Jaška pravega, poštenega Hrvata in vzornega katoličana. R. I. P, — Zakaj se je ta nesreča zgodila? — Vsled grde zanikernosti podokičanskih prebivalcev. Cesta je jako ozka; na jedni strani je hrib, a na drugi strani pa že omenjeni prepad. Akoravno pa imajo tamošnji ljudje dfisti drv, vendar cesta nima nobeno ograje. Pred nekaj Um ue je ravno tam ze (eden ua jed-itaki način ubil, a ograje še vendar ni, morebiti Še čakajo na tretjega. * * * (Semnji po Slovenskem od 10.—15. febr.) Na Kranjskem: 10. v B.šunju, Grahovem, Zagorju, Mengšu; 12. v Motniku; 14. v Dobu, na Dobrovi, v Št. LamberU, Razdrtem, Žerovnici. — Na Slovenskem Štajerskem: 10. v Pil. šiajuu, v Št. Jurji ob ju/, žel. ; 18. v Soš'anju ; 14. v Brežicah, Ponikvi, Sevnici, Središču iu Zavcu. _ Na Primorskem: 14. v Črnem kalu, okr. Koperski. Društva. (Občni zbor Marijine bratovščine v Lj ubi ianij za leto 1895 vršil st bode v nedeljo dni 9. februvarija v mestni dvorani v Ljubljani ob 10. uri dopoludne. Društvo je imelo 1.1895 dohodkov 4263 gld. 94 kr.. troškov pa 4250 gld. 66 kr. Premoženja je 24409 gld. 35 kr. Tekom leta je umrlo 83 udov. (Družbi sv. Ciriia in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Po vzvi-šeno-požrtvovalni in domoljubno delavni gospej dr. Tavčar jevi S«uklavSke-frj\nčiškanKka ženska podružnica v Ljubliani 177 gld. odkupnine od novoletnih voščil, 60 gld. letnine (za 1895) in 2 gld. 20 kr. kot prvi donesek „fnrtune". skupaj 239 gld. 20 kr.; gospod notar J. Plantari 5 gld.. katere je nabral „za Oirilčke" v veseli družbi „pri kroni"; gospod Fran Perko, župsn novomeški, 1 gld.; Mohorjani \ Gorici 4 gld. 60 kr.; slavna okrajna posojilnica v Radečah 10 gld.; poaružnica na Vranskem 30 gld.; „prijatelj naše družbe" v Tržiču 6 gld., katere je nabral ua „jour-fixu" tržiških in okoličanih učiteljev „za velikovško šolo, s prisrčno željo, da preje ko preje jame delovati za brate tužnega Korotana prepotrebni ta zavod". — Bog izpolni Vaše in naše želje! To bo veselje I Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Vabilo na zabavni večer,) ki ga priredi katoliško društvo za delavke dne 9. februvarija 1896. leta ob 6. uri zvečer v društven: d>oraii, na Zabiaku št. 8. — Vspored: 1. „Društvena", poje zbor. 2. „Olj^*. '"¡'klamuje M. Klepec. 3. „Dneva nam pripelji žar, poje zbor. 4. „Jezik", deklamuje B. Bezil. 5. „Lastovki v slovo", poje zbor. 6. „Slava Slovencem". p - 7 9. /.večer 747-1 1 —4-4 sr. JVZD. jasno 00 >° nad 8 no 7. zjutraj 2. popol. Srednja rmalom. 747 0 7455 včerajSna —ti'8 I si. sever +0 8 1 si. vzsvz. temperatura —O'l" megla jasno in za 0' Štev. 8867. 95 3-1 Ustanove za sirote. Pri podpisanem magistratu izpraznjeno je eno mesto Marije Pavškove ustanov za sirote v znesku 20 gld. na leto iu euo m . sto Jožefe Jalenove ustanov za sirote v znesku 42 gld. na leto. Pravico d') Jalenovn ustanove imajo v frančiškanski, šeutpettrski ali v šentjakobski fari rojene, do Pnvškove ustanove pa sploh v Ljubljani rojeue sirote, ki še niso 15 let stare. Prošnja /.a eno Mi drugo teh ustanov vložiti je tukaj do konca t. m. Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane, a»»' 8. svtčana 1896. Štev. 3759. 83 3—a Ustanova za ženitno opravo. Pri podpisanem -najnstratu podeliti je za tekoče leto ustanovo za ženitno upravo v znesku 100 gld., oe>uo>ouo po občinskem svetu ljubljanskem 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Veličanstev. Do te ustanovo imajo pravico poštene ter uboge, v Ljubljano pristojne dekleta, ki so se od 24. aniila 1895. I. sem omožile. Prršnje za tn ustanovo je vložiti tukaj do^8. t. m. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane. 1. dan fpfcruvana 1896 Umrli bo: 6. februvarija. Andrej Antončič, glavni davkar, 63 let, Gospodske uliee 10, carcinomatosis. a «-s h • ■H P« a p. a bo o —* a M d ¿I >10 •n 0 h a > o H Izdelovanje vrečic iz najboljšega papirja. Otvoritev in priporočilo. P. n. občinstvu uljuduo naznanjam, da sem otvoril meseca prosinca t. 1. trgovino s papirjem in delavnico za vreč. m n Piiporočuje s« slavnemu občinstvu v mnogobrojno naročbo, zago.avljam, da bodem vse svoje naročnike skrbno, solidno in po nizkej ceni postregel1. Odličnim spoštovanjem 104 3-1 Josip Petrič, Vegove ulice štev. 8. Točna postrežba. \ H r o o o p 0 1 Št. 4407. Razpis natečaja. 101 3-1 Zaradi dobave šuic za zaradbo novejfa poslopja ria mestu bi bolnice v Ljubljani, r bivše raz- vsled potresa podrte biš* meščanske pisuje se javni in določujeta za dva najboljša projekta darili v znesku 2000 in 1200 kron. Koukureučni izdelki imajo izvedeni biti v Skicah vs^h nadstropij v merilu 1 :200. Tega merila se je tudi držati pri prerezah iu facadah. Odlikovani projekti pridejo v popolno neomejeno oblast mestnega magistrata, kateri si poleg tega pridržuje pravico do nakupa daljših konkurenčnih projektov. Za presojo konkurenčnih izdelkov, katere je v|ož'ti pri podpisanem magistratu do 15. aprila 1896.1. opoludne, so veljavna določila avstrijskega društva inže.uerjev in arhitektov za podelitev nagrad, sprejeta v seji dnč 27. aprila 1889 1. Imena presojevalcev došlih konkurenčnih izdelkov priobčila se bodo pred pretekom dobe natečaja. Stavbinski program in drugi potrebni pripomočki dobivajo se pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnt$ 5. svečana 1896. "P-rnT^ny*nni 1 n Q -no rTY1 onilo domaČih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. Jrripoi OGllIlcl naznanila naSi naročniki in čitatelji „Slovenca" blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelovateJja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata so pročast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje ____ _ m« In vsnlíovrstuili poprav. Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav. Priporočilna pisma najboljših veščakov so na razpolago. .K.-.*.-.*.-.***..*.» Matija Horvat | _ čevljarski mojsterv Ljubljani,sv. Petra oesta 32 F * priporoča se pročast. duhovščini in sluv. občinstvu t v naročanja raznovrstnega ; £ obuvala š , katera izvršoje ceno, poiteno, iz zanesljivega blaga ' 5 od najpriprostejse do najfinejše oblike. 16 IVAN JAX v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. in ceaiki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta St. 17. priporoča proč. duhovščini vzglodno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, leatenoev, svetilnlo, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprojenia tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljivo kovine po nizki ceni. izdelovatelj cerkvenega orodja in posode t Ljubljani, Poljanska cesta ( št, 8, pol. Alojzljevišča se prečastiti duhovščini. eer-kvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje ( monštrano, ciborijev, ke-1 ( liho v, tabernakeljev, ( svečnikov , lestencev , križe v itd. i iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki u e n i. BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Aloj zij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florljanske ulice St. 7 pripore'-* vsakovrstno moko po različni ceni. otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zago- lavlja uljudno postrežbo. S ♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦ Josip Rebek preje Ahčin ♦ ključavničar ^ v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ^ priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim + predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- A vrstna stavbinska kliučarska dela X Izdeluje trpežno izdelana štedllna ognjišča, ima v zalogi ključe Iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. t 9 i t GABRIJEL OZELJ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 se priporoča preč. duhovščini in si. ob- «5 činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko V »padajočih predmetov, kakor: garnitur, A divanov, žimnatih in modrocevna peresih i itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po ® najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- Sj ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- t tere tudi špalira. Osobito se priporoča za $ delo na deželi. Jjg Franjo Toman podobar in pozlatar, Kri Miki trg 1, Ljubljana se priporoča preč. duhovščini za izdelo-J vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- j» 2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), ff Jj slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ S?******»»****?*»»****»»»*«* . J&CL «» |» «¿j svečar v Gorici, Solkanska cesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne -s* čebelno-voščene sveče j klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto MHH1000 kron. I Pošiljate« franko za naročila v Avstro- , Oijerski monarhiji. Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke In med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSLAV D0LENEC svečar ln lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, GledalISčne ulioe št. 10. Dobiva se tudi med v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brlnjevca, medenega žganja, lastnega Izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek | in suho 8atovje. mmmmmmmssmmsm iSHi__________ UDrag. Matkovič U brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 rt se priporoča v najtančnejše izvrševanje 4 vseh v brivsko In vljasuljarsko obrt' _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. IV A Ji Uit AN Si Ljubljana, Gradišče št, 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo peči], glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po -= nizkih cenah. ZH JERNEJ ČERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) r priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu ¡j svojo bogato zalogo vsega v U | gospodinjstvo spadajočega blaga ¿ po najnižji^ ceni. #<0«O>^<0«4>ft<«+0HM> "j"1 > I lepo svojo^^e^^ežnTv ognjfiz- II z^ogo,;; 'dolatiih predmetov po I {i -^-¡.Cr ^ prav nizki ceni. — Zaloga ; 11 ¿S' v Ljubljani je v Židovskiulici, I \ ^"zastopnik g. Kališ na Prešer- i novem trgu. »MKvSSU^ffl!««!*» ' | Zaloga rezilnega orodja _ _ * ■ 0 m in kirurgičnlh inštrumentov. stirf^rAlojzij Vanino priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu nože, škarje, britve itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. Brušenje in poprave izvršuje točno. FSHSHSHSHSHSa^SHSHSHSHSHS-aja ¡¡j Franc PavSner nasproti c. kr. gimnaziji ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [H stvu v naročila na duhovniško in ol-nj vilno obleko po poljubnem kroju, zago-ul tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno. G.-H5H5H5ESHSHS^EHPSH5ESH5E5S T«. TOME€ pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 j se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ! činstvu v izvršitev vseli pozlatarskih del ; in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, j križevih potov, podob svetnikov itd. za-! gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. fc Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavod« itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče o JS p " p s o 2 •I . s tí n i o tj & a « - -j? o c« a> ^ D3 I LUKA YILHAR f I I I I I I v" "" I " J '" "O"»«" | f Poprave Izvršuje natančno ln točno. % Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic po najnižjih cenah. I Fra.ixo | f pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 4 ]J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- % ?skarske obrt spadajoča dela, osobito pri 4 novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * J in cen6. Prenavlja tudi obrabljene predme te. J I Fr. Šiška ded.^r^bVani^ | § Marije Terezije cesta it. 6 f a iti « se priporoča v podkavanje konj in razno- £ » vrstnih v6z, ima tudi v zalogi i f raznovrstne voze in sani % J ter jih izdeluje po najnižji ceni. J Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar - Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini iu si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. mizarski obrt ln zaloga pohištva ? LJubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, %im-nic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke Iz veljblo-dove dlake (K ameelh aar), mantile in plašče za gospe itd. Nartčila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. C Tapetniška kupčija j OBREKAj ! \ v Ljubljani, Šelenburgove ulice 11 ' \ dobroznana preč. duhovščini, priporoča i < i svoje izvrstne *i S C S) •«5 S u o .a. iS - si í» ^ V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri 5U3T Jakobu Zalaznihti dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvlca tudi v kosili in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primlcijah, svatovščinah, imen-dneh in raznih slovesnostih. Njega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim steklemčice Tinkture za (Oena Jednl stekleničiol 10 kr.) želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo boiehavim Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju G. Piccoli, lekarnar „pri Angela" t Ljubljani, na Dunajski ccsti. Tesarski obrt Nove «lice št. 5 Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela. — Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke. Domača tvrdka! Domača tvrdka! Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster | in zapriseženi izvedeneo 1 o. kr. deželne sodnije. I 658 2ti—26 Št. 25.518/ex 1895. 80 (3-2) Ustanova za realce. S pričetkom tekočega šolskega leta izprazujena je ena cesar Franc Josipovih ustanov za realce v znesku 50 gld. na leto. Pravico do teh ustanov imajo v Ljubljano pristojni in ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem rojeni ubožni dijaki tukajšnje c. kr. višje realke. Prošnje z dokazili o domovinstvu oziroma o rojstvu na Kranjskem, potem o uboštvu in o napredovanji v šoli, vložiti je do 26. februvarija letos pri ravnateljstvu tukajšnje c. kr. višje realke. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 28. dan januvarija 1896. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prani sirup raztaplja ■les, upokojuje kašelj, pomanjšajo p6t, daje alaat do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnoat, telo Jaöl in krepi. Železo, ki je v sirup' v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanl krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, * posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje koatlj. Cena steklenici Je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. 299 20-4 SvmHIO* Svarimo Pred P°- • naredbami, ki se pojavljaio pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vendar po svoji sestavi ln svojem aölnku popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej lzrečno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Fazi naj se tadl na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena zu&mka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nl^Jo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel 27 20—9 Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. Stavbeni prostor v najlepši legi ob TržaSki cesti, mereč v celoti 6V9 orala, prodii se vkup ali razdeljen v malb parcele obsezajoče 180 šiirijaških sežnjev ali več. Pojasnila daje lastnik Konrad Stoecklinger na Rimski cesti št. 15. 96 3-2 Lepo stanovanje v II. nadstropji, s 5. sobami in zraven spadajo-čimi deli oddati je s 1. luarcijem t. 1. Natančnejše pove lastnik Alojzij Vodnik, kamnosek, Kolodvorske ulice št. 34. 94 3—2 ■ «fl H-«» Liniment. Capsici comp. 18— z lekarne Riohter-Jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravUo kar kratko kot 726 70-18 Richter-jev liniment s ,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristso. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. flfaznanilo in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 1A. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—39 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. W samo na Starem trgu (pod Tna!oJ st. 1 poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jed-nem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. S0KLIČ v Ljubljani, Stari trg. št. 1. J Scßicßt patent z znamko „labnd" je najboljše izmed kateregakoli mila. V stanovanje in na hrano sprejmem od februvarija t. 1. naprej tri dijake. Jasiez Cerkovnik, tapetar. 97 3-2 Kranj, hiš. št. 26, 27. Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Primerna priložnostn a d ar i I a! Friderik Hoffmann, «rar, 105 24~1 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst »r žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih mmm in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. I« Pseihofer-feva lekarna „pri zlatem državnem jabolku" Dunaj, I., Singerstrasse št. J. Pserhofer-jeve Alnik L i>nn'l!nA PreJe tri čistilne kroglloe imenovane, staroznano, UUVdjdlllt KIU^IKA. jahko 5iste5e domače zdravilo. Od teh krogljie stane : 1 škatljlca s 15 kroglioami 21 kr., 1 zvitek s 6 škat-ljloanl 1 gld. 5 kr., če se pošlje nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 kr. če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.) Prosi se izrecno ,,J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglioe" rSffl» zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu v»ake škatliice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudedimi črkami. Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok iz ozkega trpotca (Spitzwegerich-saft), 1 steklenica 50 kr. Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovl Kola-preparatl, izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali ellksirja 3 gld., — '/> 'fra 1 gold. 60 kr., — »/« Ifra 85 kr. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Grenka želodčna tinktura (preje živ-ljenska esenca ali praške kapljice imenovana). Lahko raztopljivo zdravilo, dražil-nega in krepčujočega učinka na želodeo pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. Čudežni balzam. 1 steklenica 50 kr. Prašek proti kašljn, 1 škatlja 35 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 60 kr. Tannochlnln-pomada J. Pserhofer-Ja na)boljše sredstvo za rast las, ena pušica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bul- rioh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. __" Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Pošiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska, «IV Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznloo), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. Imenovane specijalitete tudi prodajata v Ljubljani gospoda lekarnarja: Mardet-sohlager in Ploooll. 26 12-8 Najbolje priporočena ca preskrbijenje vseh v kurznem listu zaznamovanih aenic in vrednostij Wien, I. Bezirk, Ustanovljeno jlota 1870 Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo^in drobno. Cena in blago brez konkurence. (¡irmer^ ß^pp&SLADNOjm^ IjiC0 Je zdrava hišna in družinska pijača, ki se izdeluje v Kathreiner-| jevih tovarnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih pred-nostnij se ta sladna kava že po tem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki. Kathreinerjeva kava je najoku-snejša, nejzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona je Čisto priroden plod v celih zrnih in se rabi s velikim pridom namesto oikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa kupeo ne more prepričati, iz česa da so; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico. T&ko postane kava voliko bolj zdrava in tudi mnogo oenejša. Kathreineijevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi»čista«, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, iehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed. Vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mu je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneipovo sladno kavo. N_ Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje Z P*" varnostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter z imenom. ; - "^'¿."JL'*** { Srajce za gospode, beli Chiffon, gladke na prsih, brez ovratnika, brei manset, 27 vrst jedna od gld. 110 do 8-70 iest „ „ c-25 „ 16 — Srajoe za dečke, Ti velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1-— do 140 Sest „ ,, 5-75 „ 7-75 Svitloe za gospode, G Trst jedne 80 kr. do gld. 1-40 Jest gld. 4-50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2*20. Dvanajst maniet od gld. 3-30 do 4'60. ,j V, 12 predlog J V (Vorhemden) / \ od gld. 3-25 do 5-— / I Se dobi povsod - h Kile za 25 Rf. Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka «T. O« Hamarni v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. In kr. mornarloo. Cenike nemške, slovenske, laske pošilja na zahtevo brezplačno. 8 6 Priporočilo. Radi razrušenja poslopja v Špitalskih ulicah moral bodem v kratkem izprazniti prodajalnico, radi tega pa sem primoran svojo Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. razprodati pod tovarniško ceno. Priporočam se torej in nadejam prav obilega obiska. „ „, Spoštovanjem 92 3-2 F. M. Schmitt. Ifc Kose balzam, ms* kc* I mmamma iz lekarne 47 26—2 | B. FRAGNER v Pragi je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo, katero pospešuje slast in prebavljenje i ter odvaja počasi in lahkotno. ] Opomin! Vsi deli zavrja imajo j poleg odtisnjeno pblastveno potrjeno ] I varstveno znamko. j Glavna zaloga Lekarna B. Fragner „pri črnem orlu" y Pragi, | j Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice. I Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti j 20 kr. več. — Hazpošiljanje sleherni dan. I W Zaloge v vseli avstro-ogersklh lekarnah. ^sasasHSTHsa^ g ¥11. tečaj. Jugoslavjanski Stenograf s prilogama „I^jiževni glasnik" i „Stenografska učna pisma". Izhaja lOkrat na leto po 32 strani vol. 8°, tiskan z latinico, cirilico in stenografskim pismom. Izdajatelj in urednik prof. Ant. Bezenšek v P 1 o v d i v u (na Bolgarskem. — Sodelavci: Gosp. dvorni svetovalec prof. dr. Zeibig v Draždanih; g. prof. M. VVamberger v Karlovcu; g. Lozar Popovič, sodnik kasacije v Belem-gradu; g. Hr. Konstantinov, šef-stenograf v Sofiji itd. Kdor se hoče stenografije iz početka sam učiti ali se kot stenograf zanima za napredek te umetnosti, priporoča mu se ta list, o katerem so se mnogi strokovni in drugi časopisi večkrat najpohvalneje izrazili. Isto tako bo priloga „Književni glasnik" dobro dosla vsem, ki se zanimajo za književno gibanje med našimi brati na jugu: v njem se nahajajo proizvodi prvih pesnikov in prozaikov jugoslovanskih. Cena na celo leto zajedno s prilogi je 2 gld. 50 kr. „Jugosl. stenograf" za 1.1895 velja 2 gld., a „Jugosl. Glasnik" za lansko leto 1 gld, 50 kr. Naročnino sprejemajo: knjigarna Alojzija Bezenška v Plovdivu in knjigarna Dragotina Hribarja v Celju. Jlj garna Dragotina Hribarja v Celju. 89 3—2 lOj 13 n u a j s k a 1> o v Dn6 7. februvarija. Skopni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 1%, 200 kron . Ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vi s ta ......... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. ve' 20 mark........... 80 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... . 101 gld. 05 . 101 15 50 . 101 55 . 122 64 . 99 20 . 1016 — . 379 50 . 121 10 j. 59 20 . 11 83 59 44 10 n 68 Dni 7. februvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6 % ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 151 gld. — kr. 157 — 192 50 98 85 141 40 128 50 107 _ 112 — 99 — 99 35 224 — 169 30 130 90 99 50 D Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 136 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........67 St. Gendis srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 173 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3455 „ — » Akcije tržagkega Lloyda, 500 gld. . . . 470 . — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 . — , Dunajskih lokal, železni« delniška družba 62 „ — . Montanska družba avstr. plau.....87 „ 10 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 173 „ — * Papirnih rubljev 100 ................128 „ 60 „ 30 75 25 70 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, «ročk, denarjev itd. «(»varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka galantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E iS C U M" Wollzsili it. 10 Dnnaj, Sariahilfaritraisi 74 B. ÄJT Pojasnila %3Ck v vsen gospodarskih in llnaninlh «Warth, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaeijikih vrednostnih papirjev in vestni «v*tl za dosego kolikor je mogoče visocoga lorflstovanja pri popoini varnosti naloženih url avn i o.