Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 114. v Ljubljani, v nedeljo dne 22. mola I02L Leto M. »SLOVENEC« velja po polil u vse strani Jugoslavije ln v Ljubljani: u oato loto naprej. K 2*0»— n m! l«ta „ .. „ 120«— M 6»trt M« „ ... 60-— aa on dmk „ . ■ „ 20'— Zalnozemtvooeloletno &<##>. 5 Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 40 — sa inozemstvo ... „ 55- vf I m ____/___u vj 'A-'"' r M ■ ''i-' ■ ' l Inserati: Enostolpna peUtvrata (59 mm široka in 3 mm visoka alt nje prostor) sa enkrat . . . po K B-— poslana Itd. . . po K 9»— Pri večjem naročDa popust. Hajmanjšl oglas 3 9/9 mm K151 Izhaja vsak dan Izvzomš* ponedeljka in dneva po praznika ob 3. ari zjatraj. Uredništvo je v Kopitarjevi ailoi štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npraTn. 6tv. 328. Političen Ust za slovenski narod. Uprava jo T Kopitarjevi al. 6. — Bačan poštne hran. Ijnbljanske it. 650 sa naročnino ln št. 349 aa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-Uero, 7563. V demokratičnih državah ima na državno upravo ljudstvo vpliv. Vlada posluša ljudsko voljo in izvaja ljudske želje. Na vseh poljih pride ljudstvo do besede in izvaja tako v državni upravi svojo moč. Pri nas pa ljudstvo nima nobene besede. Njegova volja, njegove zahteve so glas vpijočega vpuščavi. Jemlje se mu še ta vpliv, kjer ga je do danes še imelo. Klika najre-akcionarnejših ljudi, ki si je nadela v za-smeh demokraciji ime »demokratje«, izvršuje svoje reakcionarne načrte in se posmehuje protestom najširših slojev naroda. Ta klika hoče vse podržaviti, pobiro-kratiti, šablonizirati, tudi na kulturnem Eolju. Gluha in slepa je za mnenja in izjave ulturnih delavcev, znanstvenikov, v svoji duševni revščini je zaljubljena v samo sebe in vidi samo sebe, nima pa nobenega vpogleda v napredek in kulturno stanje v drugih državah, kaj še le, da bi se bil iz zgodovine kaj naučila. Ta klika ped vodstvom ministra Pribičeviča pripravlja enotni šolski zakon za celo državo. Zato se ni čuditi, če bo ta novi šolski zakon naj-reakcionarnejši, kar jih je videl kdaj svet, in bo po svojem bistvu zakon nasilja proti družini, proti občini, proti ljudstvu in proti cerkvi. Kulturno reakcionarstvo te klike izvira iz manije podržavljenja vseh panog in iz kulturnobojnih stremljenj. Država jim je Bog, država je po njihovem na-ziranju sama sebi namen in ljudstvo je sa-imo zato, da služi državi. Ako se ljudstvo upira absolutizmu te lažidemokratske klike, pa se mu v obliki nan zakliče: »Und bist du nicht willig, brauch ich Gewalt« (če nočeš, pa pride . !caj). Pribičevičeva komisija za izdelavo načrta enotnega šolskega zakona je postavila kot temeljno načelo šolskega zakona po-državljenje vsega šolstva. Takega reakcionarnega načela ni izvedla nobena država na svetu in kjerkoli je kaka reakcionarna vlada to poizkusila, je zadela na tako splošen odpor ljudstva, znanstvenikov in vseh konfesij, da je vsako tako misel opustila. Krščanskomisleče ljudstvo pa ima še poseben povod, da se podržavljenju, drž. monopoliziranju šolstva, upre z vso energijo. Podržavljenje šolstva je prvi korak do razkristjanjenja šolstva. Država dobi vso oblast nad šolstvom in jo s tem odtegne drugim činiteljem, ki so po prirod-nem pravu prvi poklicani, da skrbe za vzgojo mladine. Država ne bo nikdar uvajala verskih šol, vsled monopola v šolstvu pa onemogoči privatnim činiteljem ustanavljati take privatne šole, ki odgovarjajo verskemu naziranju velike večine naroda. Če ima država neomejeno oblast nad šolstvom, more neki dan vreči iz šolskega pouka krščanski nauk in šolsko vzgojo postaviti na brezverski temelj. In to ravno namerava Pribičevičeva šolska klika, tako polagoma, skoro neopaženo, pa po načrtu. Dokler pa imajo krščansko misleči starši še kaj vesti, ne morejo pristati na to, da šolska vzgoja ne bi bila verska. Verski pouk v šoli ne more in ne sme biti zgolj predmet, nego vsa vzgoja v šoli mora temeljiti na verskih načelih, duh religije jo mora prevevati. Največji pedagogi se pa tudi strinjajo v tem, da brez verske vzgoje ni nobene prave vzgoje. Podržavljenje vsega šolstva pa logično zahteva podržavljenje učiteljstva. In kako si predstavlja to Pribičevičeva klika? Stalne učiteljske službe se oddajejo s skupnim razpisom. Imenovanja pa izvrši minister prosvete na podlagi terno-pred-logov neke okrajne komisije, ki jih prouči centralna komisija. Tako bi minister prosvete imel v rokah usodo vsakega učitelja in kdor ne bi plesal po njegovem taktu, bi jedel grenak kruh pregnanca. Ljudstvo pa nc M imelo ne na šolstvo kot tako, ne na šolsko upravo, nc na na-stavljenje učiteljstva nobenega vpliva. Šolski sveti so po novem šolskem načrtu odpravljeni; na njihovo mesto stopijo namreč šolski odbori, ki pa ne bi imeli nobenih dragih pravic, kakor pravico dolžnosti, da skrbijo za zidanje in vzdrževanje Sol. Ljudstvo torej plačuj, sicer pa molči. Meni-li Pribičevičeva klika, da bo ljudstva nosilo bremena, pri tem pa kot gluhonem mirno pustilo birokrate eksperimentirati z najdražjim, kar ima, z mladino? Da si bo ljudstvo pustilo gaziti in teptati svoje, ljudske pravice do odloče-vanja o šolski vzgoji? Misli-li ta klika, da bo ljudstvo prepustilo vzgojo mladine po šolskem sistemu, kakor ga je zamislilo framazonstvo? Vse obznane in vsa policaj-demokracija s svobodomiselnim Udruže-njem jugoslovanskih učiteljev vred so preslabi, da bi mogli udušiti borbo, ki bo nastala v vseh kulturnih delih države proti temu reakcionarnemu šolskemu zakonu. Ljudstvu, ki šole gradi in jih vzdržuje, ne gre jemati še ta mali vpliv, ki ga je imelo na šolstvo, marveč se mu mora ta vpliv še razširiti. Pedagogi morajo imeti vpliv na šolstvo, toda ne izključno, najmanj pa psev-dopedagogi, ki jim ne gre toliko za vzgo-j o mladine, kakor za zgolj pouk brez versko n ravne vzgoje, ki je edina trdna opora, da se mladina vzgoji v trdne, nravstvene značaje. Šola je in ostane pomožni zavod familije, cerkve in države. Zato o šolstvu ne bo odločevala samo slučajno na vladnem krmilu nahajajoča se klika z nekaterimi pedagogi, katerih pedagoška znanstvenost je več ko dvomljive vrednosti; o šolstvu bo odločevalo tudi in predvsem ljudstvo in tisti činitelj, ki je tisoč let sam in edin negoval šolstvo in ki ima od Boga naloženo dolžnost, da skrbi za versko vzgojo mladine, to je cerkev I Belgrad, 21. maja. (Izv.) Komunistični klub se pogaja z vlado, da dovoli zopet njihove prejšnje organizacije, ki so bile prepovedane. Komunistični poslanec Ka-clerovič je izročil vladi ultimat ter zahteval odgovor tekom treh dni. Ako se tekom tega roka ne bodo ugodile komunistične zahteve, bodo komunistični poslanci od- šli iz konstituante. V slučaju pa, da jim vlada ugodi, ostanejo v konstituanti, vendar oa bodo glasovali proti ustavi. V komunističnem klubu prevladuje pomirljivo stališče. Skupino, ki se zavzema za pomirljivo stališče, vodi Kaclerovič. Dr. Markovič noče sedaj po glasovanju v generalni debati več sodelovati aktivno v politiki. (Od našega inozemskega poročevalca.) Pariz, 18. maja. Francoska vlada je imenovala za svojega izvanrednega poslanika pri Sveti Sto-lici g. Jonnarta. To je zelo važen dogodek. Z imenovanjem g. Jonnarta je francoska vlada na lastno iniciativo zopet vpostavila zvezo z Vatikanom, ki jo je pred več kot 10 leti iz kulturnobojnih razlogov sama prekinila. Izredna važnost tega imenovanja se razvidi iz teh dejstev: 1. da je bil imenovan ravno Jonriart, 2. da se je imenovanje izvršilo še pred sklepom senata, 3. da se je zgodilo ravno v sedanjem za Francijo velevažnem zunanjepolitičnem momentu. Jonnart ni pristaš kake katoliške stranke, ampak demokratični republikanec in je bil pred vojsko celo predsednik te stranke. Bil je guverner v Alžiru, leta 1913. minister za zunanje zadeve, med vojsko pa visoki komisar Francije v Grčiji, kjer je dosegel abdikacijo kralja Konstantina. Zdaj je senator departementa Pas-de Calais in predsednik reparacijske komisije. On je eden najvplivnejših francoskih diplomatov in je med vojsko igral veliko vlogo v mednarodni diplomaciji. Predlog, da se zveza z Vatikanom zopet vpostavi, je bil v zbornici že sprejet, v senatu pa še čaka na rešitev; večina mu je pa vnaprej zasigurana. Da je Briand še' pred tem sklepom imenoval izrednega poslanika pri Vati-tanu, zato seveda niso bili merodajni primeroma malenkostni razlogi zgolj cerkve-fiopolitičnega značaja v Orientu (kakor sd domnevali nekateri slovenski liberalni listi), ampak mednarodni politični položaj, ker je Vatikan središče, kjer se stekajo mednarodni vplivi z vseh strani sveta, se dobivajo najboljše informacije in zveze z diplomacijo vseh držav. Francija pa Vatikan prav sedaj zelo rabi, ko postaja svetovni položaj zanjo čedalje bolj zamotan in poln nevarnosti. Briand je izjavil, da spričo sedanjega stanja svetovne politike Francija ne more biti še dalj brez diplomatičnega zastopstva pri papežu. Jonnart, ki se je popolnoma posvetil vpostavitvi normalnih razmer v krajih, ki so jih opustošili Nemčiji, se je nekaj časa branil prevzeti poslaništvo pri Vatikanu. Ko je bil 17. t. m. pozvan k Briandu, pa je ta apeliral na njegov patriotizem, na-glašajoč, da Francija v sedanjem trenutku nujno mora imeti zastopnika svojega stališča v mednarodnih političnih vprašanjih pri Vatikanu. Jonnart je na to častno mesto sprejel in po konferenci redaktorju »Excelsiora< izjavil, da v težkih okoliščinah, v katerih se danes Francija nahaja, ni smel odkloniti tega važnega poziva. Lloyd George je izjavil, da je pripravljen sestati se z Valero, vodjem irskega ne-odvisnostnega gibanja. Slednji je izjavil, da stavi za pogoj, da se vnaprej prizna neodvisnost Irske, na kar se bodo lahko ob- ravnavala vprašanja, ki se tičejo skupnih interesov. Lloyd George seveda vztraja na tem. da se nc stavijo nobeni predhodni pogoji. Vprašanje se diskutira. (Freemans Journal, Dublin.) Ministrski predsedniki Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike sc nahajajo na potu v London, kjer se otvori zasedanje britanske veledržavne konference. Konferenca se bo pečala z vprašanjem obnovitve zveze z Japonsko. Zveza se obnovi v svrho zavarovanja Avstralije in Nove Zelandije pred japonskimi aspiracijami. Pogoj jc priznanje teritorialne integritete Kitajske in opustitev vsake agresivne politike nasproti Ameriki. Služi pa naj po- godba tudi proti eventualnemu naraščanju ruske premoči v Aziji. Obravnavalo se bo tudi vprašanje razmerja do Zveznih držav Severne Amerike, ki naj imajo pretežni vpliv v Tihem oceanu, dočim si Anglija zasigur« Indski in Atlantski ocean. Najvažnejše vprašanje pa bo oova konstitucija angleškega kraljestva, W riaj se spremeni v resnično Zvezo držav s skupnimi posli in notranjo neodvisnostjo v najširšem obsegu. Krasin poroča v »Krasnoj Gazeti«: Anglija jc ukinila vse prepovedi glede izvoza v Rusijo, Rusija je naročila v Angliji veliko potrebščin za armado. V Londonu se o.snuie velika ruska banka. Ruska dele- gacija v Londonu dobi dispozicijski kredit 300.000 funtov šterlingov. Skoro vse velike angleške firme so stonile v trgovsko zvezo z rusko vlado. (Govor narodnega poslanca dr. Josipa Hoh- njeca v konstituanti 11. maja. (Dalje.) Poslanci SKS za absolutizem. Bistvo političnega absolutizma je zanikanje vsakega višjega, od volje državne oblasti neodvisnega prava posameznih državljanov, njihovih socialnih zvez, cerkve, (Klici iz vrst Samostojne kmetske stranke; »To je najstrašnejše! Vam gre samo za klerikal. organizacijo,«) To je druga stvar; to jo politična organizacija vernikov, (Ugovori in medklici: »Vi hočete samo nadvlado klerikalizma in cerkve.«) Pa saj Vas nikdo ne sili, da morate iti v cerkev, ako nočete. Saj je vsakemu na prosto dano. (Poslanec Večeslav Wildcr: »Pa smo to iz-v o je v ali po hudih bojih.«) Sekira in guillotina jc odsekala glave vladarjem, absolutistični princip pa jc ostal na življenju. Na mesto absolutnega vladarja je stopila absolutna skupina kot vladarica nad maso, nastopila je klika, ki se dru,ži s plulokratičnim režimom. Namen države ni več splošni blagor in splošna za-dovoljnost, marveč politična in materialna moč vladajoče klike:' država postane oligarhija ljudi, ki eksploatirajo ljudske mase. ki jim služijo samo kot sredstvo, kot ovce, ki si morajo dati ostriči svojo volno. (Ploskanje na desnici.) Prirodno pravo — temelj države. Proti temu, gospodje, je Ireba ugotor viti, da državna oblast, ki sc stavi nad pravo, izpodkopuje sebi temelj, na katerem stoji. Nikdo si ne more sam sebi podeliti avtoritete, tudi država ne. Ako se država opira samo na fizično moč, potem deli menjujočo se usodo vseh fizičnih moči. Fundament, na katerega sc opira držaja in njena oblast, jc prirodno pravo, ki temelji v volji Boga, početnika narave. Socialna narava človekova je temeljni razlog za državo in vir v njej obstoječe oblasti. Prircdno pravo obsega vse tiste norme, ki so pred vsako pozitivno zakonodajo, ker so podane s človeško naravo ter jih človeški razum spozna kot obvezne za vse ljudi. Prirodno pravo je samo del prirodnega moralnega zakona ter obsega vse tiste norme tega zakona, ki urejajo družabno življenje. Ako državni zakon nekaj določa, kar je proti prirodnemu zakonu, če namreč priredni zakon vsakemu jasno in razumljivo nekaj brezpogojno zapoveduje ali prepoveduje, potem tak zakon ni veljaven in se ne sme izvršiti. (Posl, Večeslav Wilder: »Kdo ima o tem odločati?«) To je prirodno pravo, to se spozna z razumom. To diktira človeku vest. V tem zmislu je žc Antigona v Sofoklejevi drami izjavila Krcontu: »Tvoje zapovedi nc morejo prevreči večnih nezapisanih zakonov Zcvsa.-: Sparlan-ski zakon, da naj se slabotni dečki odložijo v globeli Tajgetovi ter zavržejo, je proti naravnemu zakonu in starši bi ga ne smeli izpolniti, prav tako kakor ne smejo izpolnjevati modernega zakona, ki bi jih silil, da pošiljajo svoje otroke v pretireligiozne državne šole, kjer jim preti religiozna in moralna propast. (Ugovori in medklici.) Gospodje, država mora respektirati pravice človeške osebnosti. Pravo osebnosti obsega vse to, kar je potrebno k obstoju, razvoju in napredku osebnosti: obsega torej telesni obstanek: življenje človekovo in njegovo varnost; obsega duševni obstanek: nemoteni razvoj posebnosti in moči. V tem področju je naravno pravo napravilo obmejno stražo proti državni oblasti. Pravo družine. Država mora respektirati pravo familije: tu zavzema prvo mesto pravo staršev, da določajo in vodijo vzgojo, otrok. (Ploskanje na desnici. Ugovori v^Srcdišču.) Država ima pravico, zahtevati od bodočih državljanov, ki bodo živeli in delovali v njenem organizmu ter bodo nositclji pravic, da imajo gotovo izobrazbo in gotovo mero znanja. Državni učnj monopol pa jc neutemeljen, je nasiije proti vesli roditeljev. Tu te treba zaznamovati, da se temeljna razlika v pojmovanju države nanaša na oceno sestavin, iz katerih sestoji država. Mehanično-individualistični nazor, ki sc opira na načela Hobbesa in Rousseau-a, smatra državo kot množino enakopravnih .— vsaj teoretično enakopravnih — indivi-dujev, To naziranje je protivno ne samo zgodovini, marveč vsakemu globljemu vpo- gledu v bistvo države. Zadnji sestavni deli države niso individuji, marveč familije. Zato že Aristotel opredeljuje državo kot zvezo familij in občin k srečnemu in čednost-nemti življenju. In Ciceron imenuje fami-lijo seminariujn rei publicae. Familija je pred državo in narava ji odreduje pravicc, ki jih država ne sme gaziti. (Dalje.) p® upfiionem bnjei raa PrinsarsMsisi. Na Goriškem imajo Slovenci 39.068 glasov, komunisti 10.131, liberalni Italijani 5858, socialisti 4472, popolari 2467, republikanci ,1037. Pač sijajen uspeh za Slovence! Italijanski fašisti se zelo jeze na popolare, oziroma Furlane, ki res niso hoteli voliti fašistov za nobeno ceno, posebno odkar so ti tako pobalinsko začeli sramotiti nadškofa Scdeja, kateremu so pomazali palačo in nanjo naslikali mrtvaško glavo (fotografija na razpolago). Obžalujejo tudi, da so premalo »delali«, to se pravi ropali, po-žigali in ubijali. Seveda bi tudi ne bili mogli, če bi prav bili hoteli, saj so v Tolminu dobili od Slovencev pošteno lekcijo. O razpoloženju Slovencev nas pouči sledeči dopis: Gorica, 19. maja. Nihče si ne more predstavljati potrtosti Italijanov v Gorici po teh volitvah. Ostali so — odrešeni v Italiji — brez svojega zastopnika v parlamentu. Tuntarja (komunista) ne priznajo za svojega zastopnika, dasi ga je volila večina furlanskega kmečkega in delavskega ljudstva, o štirih Slovencih pa seveda niti govora ni. Kako so se vršile volitve, smo deloma že poročali. Na mnogih krajih so ljudi naravnost gonili z volišča (slučaj Tolmin), drugod so začeli z volitvami tako pozno, da niso mogli priti vsi volivci na vrsto (slučaj Tolmin, Hudajužna, Postojna itd.), tudi so žugali županom, naj odvračajo volivce od volišča, če tega niso storili, so jih odstavili (slučaj Štandrež pri Gorici). Kljub temu se je naše ljudstvo udeležilo volitev v redu in tolikem številu, da strmi Italija kljub temu, da zmanjšajo odstotke naše udeležbe s tem, da prištejejo odstotke one udeležbe v Istri. S tem hočejo zakriti svojo sramoto, češ, če je ljudstvo šlo tako polno-številno na volišče, ni moglo biti nasilja. Hinavci! Fašisti v Gorici so vložili protest proti tem volitvam, dasi so bili oni edini, ki so počenjali nezakonitosti. Vse se jim smeje. V svojih listih tožijo, da so premalo »delali«, to se namreč pravi, požigali, grozili in morili. Kaj se to pravi, jih je zadostno poučil Tolmin. Ali se tudi boje bojkota goriških trgovin. Z eno besedo pa Idolžijo Slovence in Furlane, da so sovražniki Italije, prvi da so Jugoslavofili, drugi pa komaj čakajo Avstrije, da se povrne m da so ti volili komuniste le zato, ker so zamenjali srp in kladivo z avstrijskim dvo-glavim orlom. Vsi ti slabi dovtipi jim danes nič ne pomagajo. Slovenci in Furlani vidijo, da je ono strašilo, ki se mu pravi fašizem, res le prazen strah in lahko rečemo, da mu je danes vsaj na Goriškem odklen-kalo za večno. Zmaga je na naše ljudstvo silno dobro vplivala. Če drugega ne, je to velikanska moralna opora za naše ljudstvo, ki trpi pod tujim mečem, zavest, da jih je silno mnogo, ki so enega duha, ene misli, katerih glas tudi nekaj izda, kadar ga povzdignejo. Te dni vidimo samo vesele obraze, slišimo slovensko pesem celo v mestu. . Gg. Roječ in Sedej. O tej stvari smo dobili sledeči zanimivi dopis: Po nekaterih krajih so fašisti metali bombe in niso pustili ljudi na volišče. Bilo je več naših ljudi ranjenih. Dekana Rojca v Tolminu so fašisti naložili in ga odpeljali, a se jc vrnil živ in zdrav. Župnika Sedeja v Števerjanu so tudi naložili na avtomobil, toda domačini (tudi komunisti) ga niso pustili odpeljati, sicer vse fašiste pobijejo. En avtomobil fašistov je itak izginil, Pravijo, da je bil šofer ustreljen in da je avtomobil šel z vsemi ljudmi v Sočo. Naše ljudstvo se je pokazalo mirno in disciplinirano. Volitev se je udeležilo do 90 odstotkov (v Rimu pa samo 42 odstotkov). Italijani se tolažijo z Istro (kjer ljudje sploh niso šli na volišče, a smo kljub temu dobili en mandat) in s Trstom, toda to ne spremeni dejstev. Vsi smo mnenja, da bo v bodoče tudi v Istri drugače. Prva naša naloga bo, da prebudimo to ljudstvo in ga rešimo fašizma. Potem bodo tudi rezultati v Istri drugačni. Slava našim volivcem! Okoli 40.000 glasov smo dobili Slovenci na Goriškem! Na Vojskem v hribih, kjer ni bilo nobenega shoda, je udeležba znašala 90V2, v Godoviču 82]/2%. V Gorici (mestu) so natančne številke: Slovenci 674, komunisti 640, socialisti 116, liberalni Lahi 1383, popolari 238, republikanci 574, Drugod ni vredno da bi italijanskih glasov omenjal. Splošno imajo po slovenskih krajih, kjer je italijansko uradništvo, po 1—4 glasove! V Idriji, kjer je vendar nekaj italiajnskih uradnikov, ni blok dobil več kot 4 glasove, dokaz, da so nekateri L?hi glasovali najbrž za komuniste (67), V Postojni, kjer je precej veliko italijanskega uradništva, ima blok 10 glasov, v Sežani 14, zato pa komunisti 121, v Tolminu 25, največ v Mavhinju: 41. Zanimiv je koroški del, ki je padel pod Italijo. Žabnica Slovenci 37, komuni-nisti 101, blok 2, popolari 5. — Malborget: S. 2, kom. 0, socialisti 41, blok 4, popolari 27. — Lipaljavas S. 4, komunisti 52, blok 34, popolari 3. — Trbiž: Slovenci 0, socialisti 165, blok 22, popolari 29. — Ukve Slovenci 44, soc. 52, blok 5. — Belapeč: S, 1, socialisti 82, blok 5. — Rabelj: Slovenci 0, kom. 2, socialisti 168. — Tu so želi socialisti. V Furlaniji so dobili liberalci v gra-diškem okraju 658 glasov, popolari 875, v tržiškem pa liberalci 1673, popolari 1238. Prvačina. (Dopis.) Pred državnozborskimi volitvami so se Širili tupatam glasovi, češ, Prvačina ni več tista, kakor je bila nekdaj. Dan volitev je pa postavil vse take govorice in domnevanja na laž. Naša občina, znana že od nekdaj po veliki ljubezni do svojega naroda in domovine, je postavila ta dan vse volivce na noge. In od teh volivcev sta glasovala samo dva za fašistovski blok, a še ta dva sta tujca, ki nimata z našim avtohtonim ljudstvom ničesar skupnega. Vsi drugi pa, čez 290 volivcev, je oddalo svoje glasove jugoslovanski narodni stranki. Vsled izida volitev je nastalo med ljudstvom velikansko navdušenje. Vse čaka z nestrpnostjo, a vseeno z možatostjo in upanjem na zmago končnega izida iz cele dežele. Pa tudi ako nismo zmagali, bodemo živeli vsaj v zavesti, da smo izpolnili svojo narodno dolžnost in da ni med nami Juda Iškariota. Iz izida volitev, kakršen je pri nas in kakršen bo, kakor upamo, tudi drugod, bodo Italijani šele izprevideli, koga so pravzaprav »odrešili«. Živela naša tužna domovina! Iz Tolmina. K včerajšnjemu poročilu, da je izginil dekan Roje na dan volitve, smo dobili poročilo, da ga na ta dan fašisti celo dopoldne niso pustili iz župnišča. Pozneje šele se je posrečilo, da so ga naši fantje osvobodili in spremili na volišče. Kaj se je z g. dekanom pozneje zgodilo, še danes ni natančno znano, dejstvo je, da je danes g. Roje zopet v Tolminu živ in zdrav. Pri znanem spopadu s fašisti je bilo ranjenih pet Tolmincev, ki se zdravijo v goriški bolnišnici; eden je bil zadet v trebuh. Tudi v Kojskem so hoteli odpeljati g. župnika Sedeja, a so se zanj postavili domačini tako krepko in s tako odločno grožnjo, da so ga na mestu pustili. Tužna Istra. Blok 28.944, republikanci 2676, socialisti 3621, komunisti 3697, Jugoslovani 9852. — Za blok naši niso glasovali, kjer jih niso z revolverjem prisilili. — Samo v Pazinščini je 10.000 naših volivcev ostalo doma. Le v Vološčini imamo velikansko večino. Zakaj tam fašisti niso imeli uspehov, je še nepojasnjeno. Na Trentinskem ni izvoljen noben italijanski nacionalec, temveč 5 krščanskih popolarov, 4 Nemci in 2 socialista. Italijanski listi vseh strank, ki smo jih danes dobili, soglašajo v tem, da pomeni rezultat volitev velik poraz vlade. Vlada je prejšnjo zbornico razpustila, da dobi sigurno protisocialistično večino in je zato podpirala fašizem. Kljub vsemu nasilju pa so socialisti izgubili le okoli 16 mandatov, katoliška ljudska stranka pa jih je celo 8 pridobila. To, kar se imenuje vladne stranke, pa ni kompaktno. To se razvidi iz sledečega: Neoficialno se računa, da so dobili »konstitucionalci« 273 mandatov (prej 239), popolari 108 (prej 100), socialisti 122 (prej 138), komunisti 16 (prej 18), republi-čani 7 (prej 13), Nemci 4, Slovani 5, torej konstitucionalci 273, opozicija 262. Med konstitucionalci pa je okoli 30 izrecnih fašistov, ki so tako proti Giolittiju kakor proti njegovemu rivalu Nittiju, in ravnoto-liko »riformistov«, ki so načelni opozicio-nalci v mnogih vprašanjih. Vladi se ni posrečil njen poglavitni namen, izločiti katoliško stranko, da ne bi bila jeziček na tehtnici, Socialisti pa po vsej pravici naglašajo, da so moralno zmagali oni, ker so fašistovski teror z glasovnicami zlomili. Vladni poraz je še očitejši, ker je na podlagi nacionalističnega bloka prvič izvoljeno zelo veliko agrarcev, ki bodo v zbornici tvorili svojo grupo; sploh blok v zbornici s sigurnostjo razpade. Zanesljivih glasov ima vlada le okoli 150—160, torej precejšnjo manjšino. Fašisti so izdali proglas, v katerem se nad svojim porazom tolažijo; socialisti pa seveda slavijo triumf, TurČBfa m probuia. ■ V nasprotju z včerajšnjimi poročili se zdaj poroča, da je komisija za zunanje zadeve narodne skupščine v Angori sprejela sporazum s Francijo brez vsakih izpre- memb. Seveda je treba se ratifikacije v skupščini. Pač pa je skupščin^ glasom angleških virov že sprejela politično zvezno pogodbo z Rusijo. Skupščina pa namerava ratificirati še pogodbo z Afganistanom in se je imenovala že turška politična misija, ki odpotuje te dni v Kabul. Resera psBožal v Šleziji. LDU London, 21. maja. (DKU) Reu-terjev urad meni, da so dogodki v Gorenji Šleziji postali resni. Bati se je, da se bodo spričo vedno večjega pomanjkanja denarja in živil razširile boljševiške ideje med vstaši, Edini izhod iz tega položaja bi bil, tako pravi Reutgr, iskati v poboljoaniu prometa in razdelitve živil. Toda železničarji, ki so večinoma Nemci, se bržkone pod vplivom Berlina branijo sodelovati pri tem izboljšanju. V takih razmerah so si vstaši prisvojili 33 lokomotiv v Bytomu in Katowicah, LDU London, 20. maja. (Reuter.) Lord Curzon je poslal danes popoldne francoskemu poslaniku dolgo spomenico o Gorenji Šleziji, Y njej izraža angleška vlada svoje nazore. Priznava, da je izza dne 13. maja prejela obvestila, ki morejo iz-premeniti stališče britanske vlade. Obžaluje pa, da se francoske čete ne kažejo energične, LDU Varšava, 20. maja. (Radio Grič,) V francoskem parlamentu je rojalist Bau-thry odločno nastopil proti Lloyd Geor-geu, ki je odklonil pravične poljske zahteve glede Gorenje Šlezije. Margaine je izjavil, da se mora Poljski pomagati s tem, da se ji dajo gospodarska sredstva, ki so potrebna za njen razvoj. Navzlic Lloyd Georgevi izjavi je Gorenja Šlezija poljska, (Odobravanje v poslanskih klopeh.) LDU Rim, 20. maja. (Radio Grič.) Grof Sforza je sprejel angleškega poslanika, ki mu je stavil vprašanje angleške vlade, ali je italijanska vlada pripravljena udeležiti se medzavezniške konference, ki ima rešiti vprašanje Gorenje Šlezije. Grof Sforza ni izjavil samo, da se bo udeležil, temveč je tudi naglašal, da je to vprašanje treba čim prej rešiti v interesu splošnega položaja, ___ ?ice» '-(- Vprašanje poslanca dr. Antona Korošca na ministra zunanjih zadev. Gospod predsednik! Bratski poljski narod' ponovno preživlja težke čase. In ravno v teh. zgodovinskih trenutkih bi se morali Vsi slovanski narodi pokazati solidarne v borbi proti germanizmu Narodne — posebno delavske — poljske mase v Gornji Šleziji niso voljne, da bi še nadalje bile suženj naroda, ki jih je tlačil stoletja v narodnem oziru. Z energično oboroženo ustajo so pokazale celemu svetu, da zahtevajo ujedinjenje s poljsko državo. Ta zdrav pokret v vseh okrajih, kjer so Poljaki po vaseh in delavskih naselbinah dobili pri plebiscitu večino, je našel takoj pravo razumevanje pri francoskem narodu, in njegovih predstavnikih, A na kak odmev so naleteli ti dogodki v časopisju naše prestolice, ki stvar ja javno mišljenje? V splošnem rečeno, belgrajsko časopisje odkriva pri tej priliki nerazpoloženje proti poljskemu narodu in njegovim aspiracijam. V začetku (7. in 8, maja) prinaša telegrame pretežno nemškega izvora ali pa iz onih redkih čeških krogov, ki niso napram Poljakom prijateljsko razpoloženi. Niti ene same simpatične besede za poljski narodni pokret se ne more čitati. Odkar se je francosko časopije odkrito in z vso vnemo zavzelo za Poljake, Fran Radešček: Preko Hiharclje. fDalie.) Po skalnati stezi. Kmalu smo dospeli do nizke albanske koče, ki je stala s svoimi gospodarskimi poslopji tik ob reki na sredi ceste. Po strmi stezi med sadnim drevjem smo zavili na desno in skoraj nato v skalovit rečni breg. Le s težavo in počasi smo se pomikali naprej. Veliki bloki skalnatih ostrih vzbok-lin, ki so štrlele iz navpične stene, izpod katere je drvil Drim svoje šumeče valove k morju, so nam zapirale stezo skoraj na vsakem koraku. Preplezavali smo skalovja podavajoč si roke eden drugemu. Brez luči, v taki temni noči, bi vsekakor morali obti-čati sredi poti. To se je tudi predlagalo in jaz sam sem priznal upravičenost tega predloga, dasi sem bil prej edini, ki sem priganjal druge na nočno potovanje. Toda v tem skalovju, kjer je bilo komaj toliko prostora, da se je noga obdržala v opori, ni bilo misliti na kakšno čakanje jutra, še manj pa na spanje. Le en neprevidn korak in — vodna površina bi prekrila ob skalovju razmesarjeno telo, Vendar se je izkazalo, da je ta nevarna steza zelo uporabljana, Albanci so takih poti že vajeni. Lahko bi človek stavil, da bi dobili Albanci tekmo z divjo kozo v skakanju nad prepadi po skalovju. Tu in tam smo se prevlačili skozi ozko zevajoče skalnate razpoke, v katerih se je zadržala deževnica. Najtežje delo pa je imel nosilec svetilke. Če je šel naprej, so zadnji kričali, naj počaka in jim posveti. Toda kako, ko so mu pa drugi izza njega stopali na pete. V posebno kočljivih položajih je romala svetilka iz roke v roko nazaj, da omogoči nevarne prehode. Z združenimi močmi in vzajemno pomočjo smo priplezali na položno stezo in po njej navzdol k cesti. Tu smo si privoščili nekoliko trenutkov počitka in dobro razpoloženje se jc zopet vrnilo. Zopet na cesti. Po kratkem odmoru, ko smo že začeli razpoznavati posamezne predmete, smo odrinili naprej. Začelo se je daniti, V pogovoru in ob vzbujanju spominov na dom smo začuli v hladni jutranji megli kukuri-kanje petelinov. Človeška bivališča torej ne morejo biti več daleč. In res. Kmalu nato smo zagledali, toda na nasprotnem bregu reke, večjo skupino koč — vas Kalmeti. Za nas je bilo to brez praktičnega oomena. Z leve je bučala reka Drim, na desni pa se jc vzpenjalo strmo, z drevjem obraščeno gorovje, V takem položaju se vije cesta preko nekoliko lesenih, napol razrušenih mostov nad rečnimi pritoki vse do Lješa, Pred Lješom. Končno smo okrog osme ure zjutraj zagledali skozi golo vejevje akacij, ki rastejo na ozkem pasu brega izmed ceste in reke v obilnem številu, slavni Lješ. Dolg, lesen in še dobro ohranjen most veže Lješ s cesto, ki zavija na desno v pristanišče Sv. Ivana Meduvanskega, Na hribu, iznad ceste, nasproti Lješu, pa sameva obširno poslopje katoliškega samostana. Pri mostu sem se poslovil s svojimi sopotniki, ki so se namenili v Lješ, se zahvalil za družbo in krenil sam v Sv. Ivan Meduvanski, Na poti v Sv. Ivan Meduvanski. Dobro ohranjena cesta, — ki se takoj izza mosta odvaja od Drima, drvečega po široki strugi naravnost skozi razlito ustje v morje, — se cepi v vozno pot, ki vodi v vas Mali, Ob z visoko travo zaraščenem močvirju se vije glavna cesta, vsekana v skalnato gorsko podnožje, ki se zgublja kot krševit in visok pomol v morju. To močvirnato tlo, sicer zarastlo z vodnim rastlinjem, je tu in tam pokrito z malimi jezerci. ki so ponekod tako bistra kot studenčnica in je opaziti v njih tudi ribe. Pristanišče je oddaljeno od Lješa kratko uro hoda. Sicer v normalnih razmerah tod ni posebnega življenja. Odmislimo si srbski izbegli živelj, ki je takrat taboril ob cesti v skalovju in na ozkem prostoru izsušenega zemljišča zraven močvirja, pa imamo pred seboj popolno mrtvilo. Izmed ljudi, ki sem jih srečeval na potu skoraj ob vsakem koraku, je bilo le malo Albancev. Večinoma so bili vojaki, ki so na mezgih in na konjih prenašali hrano iz pristanišča za razne vojne enote, taboreče po hribovju. Takrat — bilo je, če se ne motim, 4. decembra 1915. leta — je bilo še malo civilnega izbeglega srbskega življa v tej puščavi. Ako dobro računam, bi morda naštel tisoč duš. Toda ob novem letu je število narastlo na nad 10.000 civilnih oseb; koliko pa jih je medlem odšlo naravnost v Drač in Valono in koliko jih je bilo vkrcanih, se ne ve, Mno^i so sicer prešli Črno goro in Albanijo, toda v smeri k Ohridu in odondot v Solun in na Grško, Edino vojska je celotno dosegla morje v albanskih pristaniščih. Oni, ki so hodili mesece in mesece do grške meje, so imeli po presta-nih težavah vsaj to tolažbo, da se niso poleg vseh fizičnih naporov mučili še s težko dušvno depresijo pri dolgotrajnem čakanju za vkrcavanje na ladje. (Dalje.! se je hvala Bogu tudi pisanje naših listov deloma spremenilo. A na žalost se še vedno tiskajo neumestni izrazi n celi članki, ki jih ne bi smel publicirati niti eden slovanski list. Ob tej priliki mi je čast opozoriti kraljevo vlado tudi na dejstvo, da so pred plebiscitom v Šleziji nekateri jugoslovanski listi priobčili plačane inserate v nemškem jeziku, v katerih so se pozivali Nemci na glasovanje. Gospod ministrski predsednik in minister zunanjih zadev, ali Vam je znan navedeni način pisanja in ton enega dela našega časopisja, ki je dalo s tem povod mišljenju v inozemstvu, da naš narod ne čuti simpatij do velikega slovanskega naroda? Gospod predsednik, je-li v intencijah kraljeve vlade, da se tako v notranji kakor tudi v zunanji politiki vodi in nadaljuje kurz, ki b; odgovarjal slovanski solidarnosti in s katerim bi prišlo do čim ožjega stika in zbližanja med poljskim in našim narodom? + Za začasnega nuncija v Parizu se imenuje msgr. Cerretti, tajnik za izvan-redne cerkvene zadeve. (Glej današnje poročilo iz Pariza!) -f Vprašanje vesoljnega patriarha v Carigradu se nahaja na mrtvi točki. Kakor znano, je zadnji pravoslavni carigrajski patriarh Germanos V. že pred tremi leti umrl. Uasi kanonična določila zahtevajo, da patriarški prestol ne sme biti dalj kot dva meseca nezaseden, vsled svoječasnega veta Venizela ni prišlo do volitev in je vsa ta tri leta vodil carigrajski patriarhat vikar Dorotej, ki je nedavno umrl v Londonu, kjer se je nahajal v politični misiji in zastopal grško stališče nasproti turškemu. Grki so hoteli volitve izvršiti februarja meseca, pa jih zopet niso mogli, ker je carigrajsko vprašanje, ozir. vprašanje ingerence turškega sultana nerešeno, -zdaj pa je položaj še bolj zamotan. Zato so se volitve zopet zavlekle. D n ICi ; Župnik Abram pri Sv. Luciji na Tolminskem je smrtnonevarno bolan. Imel je pljučnico, ki se mu je čez par dni zopet ponovila. Želimo, da kmalu okreva; izguba tega agilnega moža bi bila za tolminske Slovence res težka in nenadomestljiva. — Ljubno pri Podnartu, Za župana je bil izvoljen g. Alojzij Cvenkelj, odličen pristaš SLS, — Dolenjavas pri Ribnici. Na binkošt-no nedeljo je bil izvoljen za župana g. Ka-rol Kromar iz Dolenje vasi, pristaš SLS. ljudi vsi svetovalci (8) so pristai SLS. Tako je prešla občina po 30 letih v roke SLS. — Dobrunje. Za župana je izvoljen načelnik Kmetske zveze g. Janez Trkov, Za-dvor št. 24; vsi svetovalci so pristaši SLS jn člani Kmetske zveze . — Podgorica. Pri nas je za župana izvoljen zopet g. Janez Sojer, prejšnji župan, pristaš SLS. — Črnuče. Za župana je izvoljen g. Iv. Čibašek, ki je bil tudi dosedaj župan. Za svetovalce pa gg. Franc Jerko, Babnik Janez, Aleš Snoj, Pečar Franc. Vsi so pristaši Slov. ljudske stranke. — Odlikovanje. Gosp. Fran Varšek, arhitekt, stavbeni vodja invalidskega zavoda v Zemunu, je odlikovan redom Sv. Save IV, vrste. — Kazenski zakonik. V 54. številki »Uradnega lista« je izšla naredba, s katero se »Uvodna pravila« in določila »Prvega dela« srbskega kazenskega zakonika in sicer od § 1 do § 82 razširjajo na vse ozemlje kraljevine SHS. — Javna tombola Jugosl. Matice, podružnice v Višnji gori dne 16. maja v Stični je sijajno uspela. Čisti dobiček znaša 7376 K. Za tombolo se je zanimalo vse občinstvo in dragevolje prispevalo z doneski. Hvala mu! Sodelovali so pevci Orla in Sokola v Višnji gori, godbeni klub v Višnji gori in pevci s Krke. — Razpisana poštna urada. Razpisano ie odpravniško mesto pri poštnem uradu Šenčur pri Kranju fIII/31 in ooštarska služba pri poštnem uradu Selca nad Škofio Loko (11/21. Prošnje ie vložiti v teku 14 dni. — Išče se g. Albin Entor. Do leta 1919. ie bival na Savi št. 43, d. Jesenice. Gor. Kdor ve kai o njem, se uliudno naproša, da naznani event. če se sam oglasi, na naslov Tone Biziak, oficiiant, Invalidni dom, Ljubljana. — Začasna zatvoritev poštnega urada Cven ter razširjenje selske službe pri poštnem uradu Ljutomer. Z 31. maiem 1921 se radi malenkostnega prometa začasno ustavi poslovanje poštnega urada Cven. Okoliš opuščenega urada, to ie občina Cven s kraii Cven, Mota, Spodnje in Zgornie Kraplie, se s 1. junijem t. 1. priklopi okolišu poštnega urada Ljutomer ter hkrati uvede v navedene lcraie dostavljanje poštnih pošilik no selskem oismonoši poštnega urada Ljutomer. Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelj. — Rimske Toplice nam iavliaio, da ie kopališče od 15. mainika odprto. Dosedanji po-sestnici Jeleni Rački ie uprava kopališča odvzeta ter izročena izkušenemu zdravniku bal-neologu. Kopališče ie povsem že urejeno, za restavrateria ie nastavljen gostilničar g. Co-laudi. Kopališče ima posebno železniško postajo Rimske Toplice fprva od Zidanega mosta proti Mariborul. Od kolodvora do kopališča ie 5 minut hoda. pa se tudi lahko voz naroči. Prospekti, ceniki in vse potrebne poizvedbe so pri ravnateljstvu Rimskih Toplic na razpolago. Do 15. iuniia ie 20 odstotka po* pusta na cenah za sobe in kooelii in zdravniških pristojbinah. Od 15, iuniia svira godba. 1799 Spored procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici dne 26. maia 1921. Ob 8. uri slovesna pontifikalna maša. Po sv. maši — pred tričetrt na devet — se prične ob vedrem vremenu pomikati procesija, ki gre: Pred Škofijo — skozi Stritarjevo ulico — pred frančiškansko cerkev —• I. blagoslov. — Skozi Wolfovo ulico, mimo Zvezde — blagoslov kr. vojaštvu — Gosposko ulico pred Križevniško cerkev, II. blagoslov. — Skozi Križevniško ulico, čez Šentjakobski most, pred šentjakobsko znamenje, III. blagoslov. — Po Starem in Mestnem trgu pred mestno hišo, IV. blagosov. Razvrstitev. I. Šole: 1. Peta mestna deška ljudska šola. 2. Tretja mestna deška ljudska šola. 3. Prva mestna deška ljudska šola. 4. Prva deška meščanska šola. 5. Trgovska šola. 6. Pripravnic za deško vadnico. 7. Realka. 8. Nemška gimnazij?.. 9. Realna gimnazija. 10. Prva državna gimnazija. II. Društva: 1. Krekova prosveta. 2. Krščansko socialna zveza z zastavo. 3. Krščansko žensko društvo. 4. Katoliško mladeniško društvo. 5. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 6. Akademični društvi »Danica« in »Zarja«. Starešinstvo. III. Ženske Marijine družbe: 1. Dekliška Marijina družba iz Lichtenthurna. 2. Dekliška Marijina družba iz Križank. 3. Stolne kongregacije z zastavo. 4. Kongrega-cija Marije Pomočnice. 5. Uršulinska notranja kongregacija. 6. Kongregacije gospodičen in gospa pri oo, jezuitih. IV. Bandero Naše Ljube Gospe. Huthov zavod. — Ženske svetilke. V. Bandero presv, Rešnjega Telesa. Moški svetilci. Moške Marijine družbe. Stolna Vincencijeva konferenca. VI. Dečki in deklice. VIL Prvi oddelek vojaštva z godbo. VIII. Mestni magistrat. Trgovska zbornica. Uradništvo. Univerza. IX. Oo. frančiškani. Duhovščina. Presvetli z Najsvetejšim, X. Deželni predsednik z vlado in častniki, XI. Drugi oddelek vojaštva. Občinstvo se naproša, naj s prehodi ne trga nrocesiie. Že takt zahteva, da se poklekne in odkrije, ko gre mimo Najsvetejše. lj Lisinski v Ljubljani. V torek pride v Ljubljano koncert: irat hrvatski pevski zbor Lisinski. Ta dogodek je za Slovence razveseljiv z dvojnega stališča. Spoznali bomo hrvatski pevski zbor, ki stoji med Hrvati na višku pevske umetnosti, in slišali bomo jugoslovansko pesem v hrvatski parafrazi. Zelo nas zanima tudi, kako bode Lisinski izvajal slovenske pesmi. S koncertom Lisinskega v Ljubljani bo storjen začetek ožjega stika med Hrvati in Slovenci na koncertnem polju. Ni-li naravnost čudno, da je bilo dosedaj v tem oziru med nami tako malo zvez, dasi smo si teritorialno tako blizu in dasi so bili sicer glasbeni stiki med Hrvati in Slovenci najožji. Saj je hrvatska pesem pri nas tako udomačena kakor slovenska in narobe. Želeti je, da posetijo Ljubljano večkrat hrvatski in srbski zbori, ki nam bodo šele odkrili vso lepoto srbske in hrvatske pesmi, kakor je potrebno, da hrvatski, zlasti pa še srbski širši sloji spoznajo slovensko pesem iz slovenskih grl. Ne dvomimo, da bode znalo naše občinstvo ceniti čast, ki nam jo nakloni hrvatski pevski zbor s svojim obiskom in bo tekmovalo, da najprisrčneje pozdravi prvi bratski, hrvatski pevski zbor, ki po doglem, mnogoletnem presledku počasti belo Ljubljano. lj Pevsko društvo »Lisinski« iz Zagreba v Ljubljani. Pevsko društvo »Lisinski«, ki koncertuje sedaj na Dunaju, pride v Ljubljano v torek dne 24. maja ob 15. uri 11 minut v Ljubljano z brzovlakom. V Zvezi slovenskih pevskih zborov stoječa društva sprejmejo bratsko društvo na glavnem kolodvoru in je zbirališče ob 15. uri z zastavami pred glavnim kolodvorom. Vabimo k polnoštevilni udeležbi naše narodno ženstvo in prosimo, kolikor mogoče v narodnih nošah. Po sprejemu krenejo društva z vojaško godbo na čelu po Dunajski cesti, Prešernovi ulici do Prešernovega spomenika, kjer je razhod, (K) lj Koncert Glasbene Matice. Sinočnji koncert Glasbene Matice, prirejen na čast Udruženju jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, je imel v svoj namen zelo srečno izbran spored. Dragi nam jugoslovanski gostje so imeli priložnost slišati jugoslov. narodno pesem, srbsko, hrvatsko in slovensko, od melanholične »Tam črez jizaro« do poskočne »Bratci veseli vsi«, prepričali so se pa tudi, za kako visokimi umetniškimi cilji stremi Glasbena Matica, pri Ru-binsteinovem »Jutru«, zlasti pa še pri Sattnerjevi kantati »V pepelnični nočkv Zbor in orkester, so pa tudi želi obilo odobravanja. Koncertni vodja g. Ivan Bre-zovšek je prejel od Udruženja velik lovorov venec, solistinja ga. Marija Golobičeva pa krasen šopek, g. Romanovski pa obilo prav zaslužene pohvale. lj Himen. Včeraj se jc poročil g. strokovni učitelj A. Smrdelj z gdč. Julijo Go-lijevo. • lj Šentjakobsko prosvetno društvo vabi vse svoje člane in članice k društveni sv. maši na Rožniku v torek 24. t. m. ob 6. uri ziutraj. Pri sv, maši bo pel društveni zbor. Ob skrajno slabem vremenu se preloži sv. maša na kasnejši čas. Ij Krekova prosveta. Odbor Zveze uradnic in trgov, nastavljenk ima v torr>k dne 24. maja takoj po tečaju sejo, k( je obvezna za vse odbornice. — Fani Vi-demšek, t. č. predsednica. lj Krajevni odbor SLS za frančiškanski in kolizejski okraj ima v ponedeljek ob pol 7. zvečer sejo v posvetovalnici K. T. D., Jugoslov. tiskarna, I. nadstr. Vse odbornike prosim, da se je zanesljivo udeleže. — Predsednik. li Elizabetna konferenca pri sv. Petru ima redno seio v ponedeljek. 23. maia 1921. ob pol 6. urii zvečer v društvenih prostorih. 1) Bančni zavodi v Ljubljani ne poslujejo na državni praznik sv. Cirila in Metoda v torek dne 24. maja t. 1. lj Izgubil je šolarček včeraj popoldne ob 5. za Ljubljanico na Poljanskem nasipu od Rohmovo hiše naprej nahrbtnik 3 knjigami in zvezki. Co bi ga kdo našel, naj ga prinese na Dunajsko cesto st. 38, g. Moškercu. li Princes toalete, pralne kostume, bluze sta dame po najnovejših modelih izdeluje v najhitrejšem času specialni modni salon c> Potočnik, Šelenburgova ulica štev. 6/1. _1805 Na]nouei£ai ^gročiift. PROGLAS HRVATSKIH STRANK NA HRVATSKI NAROD. Zagreb, 21. maja. (Izv.) Danes so izdale hrvatske stranke: Radiceva seljačka stranka, Hrvatska zajednica in stranka prava proglas na hrvatski narod pod naslovom »Sporočilo hrvatskih poslancev o ničnostni centralistične ustave hrvatskemu narodu v Hrvatski z Medjimurjem, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ter Bački in Baranji.« Proglas je bil tiskan kot letak. Proglas pravi med drugim, da je belgrajska ustavotvorna skupščina na svoji seji 12. t. m. sprejela z 227 glasovi ustavni predlog belgrajska vlade. Za ta predlog so razen 22 muslimanov glasovali v glavnem le Srbi raznih strank. Od vseh hrvatskih poslancev ni glasoval za ta predlog noben poslanec, izvoljen po volji hrvatskih volivcev. Z ozirom na to hoče sedanja belgrajska vlada s tako sedanjo večino usiliti ustavo hrvatskemu narodu proti njegovi volji, ki jo je pokazal pri volitvah. Proglas pravi nadalje, da hrvatski narod v polni zavesti svoje preko tisočletne vedno neporušljive državne samozavesti, ki je bila vedno vir njegove moči v političnem življenju za narodni napredek, v zavesti svoje stare narodne kulture, ki je klila iz globine narodne duše in se uveljavila v plodonosnem stiku z vsemi sloji naroda v njegovi gospodarski moči, razumevajoč, da je treba zavarovati razvoj njegove kulture ter napredek njegovega imetja, ne bo dopustil nikemur, da jo uničuje in razdira. Proti poizkusu belgrajske vlade, vsiliti hrvatskemu narodu svojo ustavo, izjavljajo hrvatski poslanci kot zastopniki enoduš-nega hrvatskega naroda, in sicer poslanci Radičeve seljačke stranke, Hrvatske zajed-nice in stranke prava, da odrekajo okrnjeni ustavotvorni skupščini v Belgradu značaj suverenega ustavotvornega sabora in njene zakonitosti, kakor pravico, da more izdelati ustavo, veljavno za Hrvatsko in hrvatski narod. Proglas je podpisalo 49 poslancev Radičeve stranke, 11 poslancev Hrvatske zajednice in 3 poslanci stranke prava. SEJA KONSTITUANTE. Belgrad, 21. maja. (Izv.) Današnja seja konstituante se je pričela ob 10. dopoldne. Govorili so Etbin Kristan, zemljoradnik Lazič in komunist Kosta Novakovič. Razprava se je vršila o 2. oddelku ustavnega načrta. Izmed predlogov, ki jih je stavil Jugoslovanski klub, je bilo le malo sprejetih. Zanimivo je, da zemljoradniki niso glasovali, ko se je govorilo o zboljšanju kmetskega položaja. JUGOSLOVANSKI KLUB ZA POLJAKE. Belgrad, 21. maja. (Izv.) Danes je po-setil Jugoslovanski klub poljski poslanik ter se zahvalil v imenu svoje vlade in vsega poslaniškega osobja v Belgradu, ker se je dr. Korošec zavzel v konstituanti za interese Poljakov v Gorenji Šleziji. STALŠČE DR. TRUMBIČA. Belgrad, 21. maja. (Izv.) Dr. Ante Trumbič ne bo odšel iz konstituante, vendar pa bo pri posameznih členih glasoval proti ustavi. REGENTOVO POTOVANJE. LDU Belgrad, 21. maja. (ZNU) Ker je regent ozdravel — imel je lahek prehlad — bo danes odpotoval v Pariz, nato pa v London. Na potu se bo regent mudil tri tedne in se bo vrnil, ko bo sprejeta ustava. Z regentom odide iz Belgrada tudi notranji minister Draškovič, katerega bo za njegove odsotnosti nadomestoval minister Pribičevič. Ne ve se, ali bo minister Draškovič ves čas potoval z regentom, ali pa bo ostal dalje časa v tujini. VPRAŠANJE NOTRANJEGA MINISTRA. Belgrad, 21. maja. (Izv.) Del radikalnega kluba je zahteval, naj bi bil za notranjega ministra imenovan Stojan Protič. To bi pomenjalo izpremembo političnega kurza napram Hrvatom in Slovencem pri sklepanju ustave. Ta kombinacija pa je propadla, ker so hoteli demokrati povzročiti krizo v vladi. Belgrad, 21. maja. (Izv.) Kombinacija, da bi postal notranji minister kak hrvat- ski demokrat, dr. Ribar, dr. Roje aH dr< Krstelj, je ostala brez uspeha. PRIBIČEVIČ NAMESTNIK NOTRANJE* GA MINISTRA. Belgrad, 21. maja, (Izv.) V političnih krogih je zbudilo pozornost dejstvo, da je regent baje odrekel podpis na ukazu, s katerim bi imel biti imenovan Svetozar Pri»-bičevič za notranjega ministra. Demokrati* zlasti iz Hrvatske in Slavonije, so se za« vzemali za to, da bi to mesto dobil Pri* bičevič, ki naj bi pokazal močno roko in pripravil na Hrvatskem tla za izvedbo centralistične ustave. Radikalci so medtem pristali samo na to, da nadomestuje Pribičevič sedanjega notranjega ministra Draškoviča, dokler bo odsoten. Danes je Pribičevič v ustavnem odboru že dajal izjave kot zastopnik notranjega ministra« GENERAL HADŽIč VOJNI MINISTER, LDU Belgrad, 21. maja. (ZNU) Danes se najbrže podpiše ukaz, s katerim se imenuje za vojnega ministra poveljnik IV. ar< made v Zagrebu, general Hadžič, POBOŽNA ŽELJA. Budimpešta, 21. maja. (Izv.) »Vilag« poroča iz Klausenburga, da je Jugoslavija pripravljena odstopiti Rumuniji Vršac irt Belo cerkev, zato pa bi Rumunija dala Jugoslaviji'velike koncesije ob Donavi. JUGOSLOVANSKI POLJEDELCI V BRNU Brno, 21. maja. (Izv.) 250 jugoslovanskih poljedelcev je iz Prage došlo v Brno, kjer so jih sprejeli zastopniki raznih oblasti in številne deputacije. Jugoslovani sol si ogledali nekatere šole in druge zavode! ter se nato odpeljali proti domovini. PODVOJEN POSLOVNI DAVEK V AVSTRIJI. Dunaj, 21. maja. (Izv.) Prihodnje dni bo narodni skupščini predložen zakonski načrt glede podvojitve poslovnega davka na efekte. ' KOLONIZACIJA UKRAJINE. Lvov, 21. maja. (Izvirno) Sovjetska vlada posveča vso pozornost na kolonizacijo Ukrajine. Velike množice kmetov ia severnih krajev Rusije se naseljujejo V Ukrajini. Ukrajinci vodijo hude boje proti priseljencem. ČEŠKI RUDARJT SOLIDARNI Z ANGLEŠKIMI. Praga, 21. maja. (Izvirno) Rudarske strokovne organizacije v češkoslovaški republiki so na svoji konferenci v Pragi sklenile solidarnostno izjavo za stavkujočC angleško in avstrijske rudarje. POSOJILO DUNAJA. Dunaj, 21. maja. (Izvirno) Mestni svet je v svoji včerajšnji seji odobril transakcijo mestne občine dunajske glede posojila V znesku 65 milijonov mark. Transakcijo bodo izvršile berlinske banke. — Živčne bolezni. Profesor Krafft-Ebing na Dunaju, sloviti raziskovalec na polju zdravljenja živčnih bolezni, je dognal, da učinkuje »Franz Josef-grenčica« že po malo minutah in se lahko zavživa. pr Koncert »Lisinskega« v Ljubljani dne 24. t. in. Na koncertnih vsporedih pevskega društva »Lisinskega«; se nahajajo izmed slovenskih sklada-* teljev največkrat zbori našega Lajovica. Z Lajov-čevo pesmijo je nastopil »Lisinski« večkrat v Zagrebu, na Dunaju ter v raznih čeških in poljskih mestih. Vsa kritika, tako hrvatska kakor nemška, češka •u poljska hvali Lajovčeva deia in jih pri-Steva k prvovrstnim koncertnim komadom. Jeseni lanskega leta se je podal »Lisinski« na pot v Nemško Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko, hoteč pokazati sosedom najnovejšo jugoslovansko glasbeno umetnost. Za to priliko se jo sestavil prvovr« sten reprezentativen program najboljših skladateljev našega troimenega naroda. Zastopani so bili Srbi, Hrvati in Slovenci z najnovejšimi skladbami in »Lisinski« je tako na najlepši način pokazal, kako skrbno in smotreno goji na umetniškem polju jugoslovansko vzajemnost. Na jubilejnem koncertu »Lisinskega; v Zagrebu, tik pred to turnejo, so so sploh prvič proizvajali Lajovčevi: Pastirčki, Kro. parji in Medved z medom. Dosegli so mnogo zanimanja in priznanja ter po zatrdilu ocene lista »Trgovac- delovali na poslušalce: kakor »Zlat dež-; »po sedmih suhih letih«. »Lisinski« je pri teh zborih oživel in občinstvo mu je tako burno aplav-diralo, da ni bilo ne konca ne kraja. O Lajovčevi glasbi dostavlja kritik dobesedno: »Lajovčeva glasba iinat ce uvijek uspeha, jer su njegovi melizmi no samo iskreno pročuteni več to potječu iz nepa-tvorenoga naravnoga vrela — melodike.« Zagreb-ške Novosti pa pravijo: »Lajovic pjeva kako mu to srce diktira.« Omenjeni abori so želi največji uspeh tudi v tujini. Češki kritik v »Venkov« z dno 23. nov. 1020 pravi: Slovenci so bili zastopani nu koncertnem vsporedu po A. Lajovleu, umetniku, ki z narodnim značajem združuje fineso čuta. Poleg sladko nežnega zbora »Pastirčki« sta navdušila občinstvo »Kroparji« in »Medved 7. medom«; dva uiuzikalno posebno sveža zbora. Praški Narodni Listi pa poudarjajo: Silni talent za zborove skladbe je pokazal v treh razkošno štiliziranih in krasno donečih mešanih zborih Slovenec A. Lajovic. »Pastirčki«, »Kroparji' in »Medvcm z medom< so tudi na ljubljanskem vsporedu dno 24. t. m.. Ti najnovejši zbori najnovejšo slov. glasbene literaturo se dobivajo tiskani pri Glasbeni Matici in v knjigarnah. __(k) Orlovski vestnik. PRVA PETNAJSTLETNICA. Dne 18. novembra 1000 se je v ljubljanskem Unionu po iniciativi dr. Kreka položil tomelj kršč. telovadni organizaciji v Sloveniji. Tri tedno pozneje, dne 9. decembra je kot prvi sledil, L o. S. K. S. Z. v Ljubljani, telovadni odsek Blaž Potočnikove Čitalnice v St. Vidu nad Ljubljano. Vesolj« In požrtvovalnost, s katero so je vsa poštnin šentviška mladina oklenila novega odseka, je pregnala vso bojazen, da po deželi telovadne organizacije ne bodo uspole. Z ustanovitvijo Orla je bil postavljen zid med plitvo narodno čvičkarsko in med idealno vzgojo z jasnim ciljem. Malokdo se je takrat zavedal važnosti tega koraka; premnogokral so stali mladeniči s svojim voditeljem takratnim g. kaplanom Zabretoni osamljeni in omalovaževani, celo zaničevani, a so vztrajali. Leta so minila, a Orel je ostal zvest svojemu poslanstvu. Stal je kakor svetilnik sredi ljubljanskega polja, razsvetljeval temo in vžigal v mladih srcih ljubezen do Boga in domovine in učil mladino kreposti. Letos teče petnajsto leto orlovskega dela v Št. Vidu. Naš Orel se je že razvil v krepkega mladeniča, da celo moža. Kaj so mu mari danes žrtve skozi lepo vrsto let? V trudu in znoju polnem radosti je postal junak, ki ima za seboj celo armado. Pa ni prevzeten zavoljo tega I On še ni dosegel vse, kar bi rad; mnogo dela ga še čaka. Ali vendar ob tem veselem času, ob svoji petnajstletnici, se hoče postaviti; obhajal bo ta dan slovesno, kar se bo dalo in kakor se spodobi za junaka. Mnogoštevilni pripravljalni odbor je na delu, da priredi dne 5. junija v Št. Vidu orlovski praznik, kakoršnega še ni bilo.. Spored bo sledeč: Zjutraj ob 7. sprejem gostov, ol> 9. uri blagoslovljenje nove orlovske zastave in sv. maša. Po sv. maši velik orlovski tabor prod cerkvijo v Št. Vidu. Popoldne ob 2. uri litanije, ob 8. javna telovadba in velika ljudska veselica. Sodeluje salezijanska godba iz Rakovnika, razni pevski in tamburaški zbori itd. Bratske odseke in p. n. občinstvo opozarjamo na prvo orlovsko petnajstletnico v Št. Vidu nad Ljubijano dne 5. junija. Tozadevne okrožnice in vabila so razposlana. Prijave naj pošljejo odseki takoj. Bog živi! Viško orlovsko okrožje priredi v nedeljo dne 29. maja t. 1. popoldne javno telovadbo na Brezovici. Vabimo odseke sosednjih okro- žij, da se te važne prireditve udeleže v obilnem številu. Viški Orli odhajajo z društveno godbo proti Brezovici ob pol eni uri popoldne. Boji živi! d Disknsiiski večer »Danice* je v torek ob 20. uri. Predava g. vseuo. prof. dr. Lukman: O katoliškem pojmovanju dogme. Udeležba je za člane obvezna, tovariši Zariani vljudno vabljeni! Slavia, Praga : Ilirija. Pričetek današnje tekme zopet ob pol 18. uri. Predprodaja vstopnic pri blagajni na igrišču od 10. do 12. ure. — Ob 20. uri pozdravni večer v hotelu Tivoli. (k) Sinočna tekma Slavia, Praga : Ilirija jn končala z 3 : 1 v korist Slavie. Opazilo se je, da je Slavia boljša v skupni igri, Ilirija pa je bila gibčnejša in agilnejša. izrazite premoči ni bilo na nobeni strani. Prevladuje splošno mnenje, da Slavia svojih zmožnosti ni popolnoma razvila, temveč je štedila za današnjo tekmo. Tekmi je prisostvoval med drugimi tudi češki generalni konzul. Šport JO na Jesenicah priredi 5. junija dve tekmi v v z t r a j n f hoji: 1. Jesenice—Stol— Golica—Planina. 2. Dovje—Jesenice—Planina. Vabimo vse prijatelje športa, da se prijavijo do 31. maja osebno ali pismeno s prijavnino 5 dinarjev pri načelstvu SJO Janko Čeme ali Fran Vilman, fotografični atelje, Sava pri Jesenicah. Za vsako tekino po tri častne diplome s slikami s poti tekme. Zbirališče za prvo jo v ^Delavskem domu« na Savi ob 1. uri zjutraj, za drugo ob pol 11. uri pri g. Žele/.niku na Dovjah. Popoldne ob pol 4. uri koncert v restavraciji »Planina< z objavo uspehov in razdelitvijo častnih diplom. Turisti, za prvenstvo! — Načelstvo SJO. inzenir-KemlK kemičnih podjetjih že veliko let zaposlen, želi sedanje mesto spremeniti. Ponudbe pod »Inženir-kemik na upravništvo lista. na debelo in drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenali se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Pošilja sc po povzetju po vsem kraljestvu. Kupi se mm niša z^as kjer bi bilo stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe z navedbo ccne pod „$tiŽa" na upravo „Slovenca." 1810 vsake množine, se dobe po nizki ceni pri Heleni Erbel v Mariboru, Koroška cesta 51. OirošKi športni voziček ~ pr— Kovi VorJmat 62. 3 zaboji u [iiasovir, K^Sž1" desk, latev, okvirov, gladilnik (munga) se proda na Dunajski cesti št. 11. fll/P Cfljli skupaj ali posamezno išče tr-IJiu OuUl govec. — Visokost najemnine postranska stvar. — Ponudbe na pošini predal 151, gl. pošta. obsto- Prodajam vilo v Komoiiai. ■10 opremljenih sob, 3 verande, vrtni in gozdni park, lastna kopelj, s posebno za opravitelja obstoječo hišo, vrt, sad-nik, travnik in gozd, njivo i. t. d. ležeče blizu kolodvoru. S. Kmaiac, Kolodvorska ulica 26, v Ljubljani. Dobra KMcfl * dem za sobe vse hišne posle sc sprejme takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov gospe: Olga Toplak Koprivnica Hrvatsko. SI. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo špe-cijelno urorsko delavnico na novo preuredil. Popravila se izvršujejo točno pod jamstvom. Lepa Izbora švicarskih ur, zlatnina In srebrnlne. ED. Ši^OPE^, Mestni trg 8|II. strokovni urar, abs in. teh. šole v Karlstatu. Zanesljive hlapce h konjem se spreime takoj na „ffiestni pristavi"' Cesta na Kodeljevo št, 8. — Hrana in stanovanje v hiši. Prodam 100 Hekto K 11.50 za liter iz postajo Battaszek S H S. Posoda in tudi spremljevalec vagona na razpolago. Loschnigg vinski trgovec, Maribor Koroška cesla 10. V najem ali ae raeiin jkHuS: stavracijo v Ljubljani ali ljubljanski okolici, eventuelno kupim. Dobro izvežbana moč. Cenj. ponudbe prosim na Korituik pri L Senk, Skotja ulica 13. 1779 ječo iz = g^nina - So. Križ = ped Golico; 1000 m ja brazd.omno eni najlepših izletnlh toSk naša Gorenjske. S postaje Jesenice eno uro hoda. Geia polja narcis v polnem cvetju. Sveži gorski zrak, krasna narava. Železniške zveze ugodna. Oskrba - Restavracija „Planina,s. Lepo ležeča planinska postojanka. Terasa s krasnim razgledom na vse vrhove Alp. Prenočišča. Točna postrežba. Cene smerne. Izurjsii za olja in maščobo, ki bi hotel prevzeti razprodajo v to stroko spada-jočega predmeta, se sprejme. Ponudbe z referencami pod šifro JI. Z. 100 na upravo lista. feillSIHsS&tlESIIEniElTil Zahtevajte proračun za objavo oglasov. |m=lll5M5m=lIlEmsi Večjo množino ma naprodaj Franc Pregelj, Ihan pošta Domžale. ""N nooblasfoni borzni msfetar. ZAGREB, Sv. O11I118. j 3 Posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev izplačilih in čekih na zunanje trge in tujem denarju- Telefon: 6—69. Brzojavni naslov: Vučkov, Zagreb. J 2 enonadstropna, z obokanimi kletmi, 34 m dolga, 9 m široka, z dvoriščem in sadnim vrtom v Lescah, tik kolodvora na najprometnejšem prostoru okraja, pripravna za veletrgovino se proda. Stavbna zadruga v Lescah. 1792 f m ^^ g Konees. potovalna pisarna IVAN KRAKER v Ljubljani S se je preselila iz Gosposvetske ceste št. 13 (Kolizej) v i | KOLODVORSKO ULICO št. 41 blizu glavn. kolodvora. S Najkrajše linije čez HA VRE. CHERROlTRPi in ANT. ra Velika zaloga in po ceni: dvokoiesa, otroški vozliki, Šivalni in razni stroji pneumatika in vsakovrstni deli. F. BHTJEL, Ljubljana, Stari trg 28. S »reiemnio se dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica, Karlovska c.4. SKHJi-OBira!« sladno kavo, kavine konser-ve s sladkorjem kavine konser-ve brez sladkorja in marmelado nudi po najnižji ceni in v vsaki množini Delniško druži jhhjiv" tovarno branil v Sisarci pri Kamniku. Kupuje tudi tozadevne surovine. — dEii^ai — Specijolist za pljučne bolezni dr. Pečnik zdravi in ozdravi pogosto jetiko. 20 let skuSnje iz zdravilišča ln iz prakse. Tu-berkulindiagnoza, fizikalično zdraviliščno zdravljenje.' Tačas začasno St. Jurij ob juž. žel. pri Celiu. MIKUS hlastnila. Mestni tri stn.is ^ JU» priporoča svojo zalogo ter sprehajalnih palic. Popravila se IzvrSnJeJo točno in solidno. Več rabljenih doo&oles, šiuaiBift! strolec iti ofrošbiii DozlCftou v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Ogleda se lahko vsak dan od 12.-2. ure popoldan. Prevzema izvršbo vseh vrst jeklenih rolet za nove gradnje, trgovine. izložbe in odre. Vsaka naročba se izvršuje na lastnih strojih v roku od 48 ur. Popravila brzo in ceno. Graditeljem, trgovcem in obrtnikom znaten popust. Zahtevajte cenike z oznako mere. mirho BbjsIč, Zagreb, Opafoolna Sli. j Ut najloCneje m po zmernih cenah ti BALKA Miška Ha za mednarodne transporte v Ljudllani, Mariboru, RaheltD, Beocirodu ln ZasreHn. in sicer za poljedelsko in šumarsko stroko s polno visokošolsko izobrazbo sprejme takoj Agrarna direkcija o Ljnb3iani. Sprejmejo se tudi absolventi imenovanih šol brez zadnjega izpita pod pogojem, da se zavežejo položiti izpit v gotovem roku. Gozdni in upravni urad grajščine Turjak v Na-meršlju, p. Studenec-Ig pri Ljubljani razpisuje v svrho prodaje 350 m', 4 m dolgih, 20 mm debelih jelovih desk, 180 . 4 . . 13 , Blago je dobro, vsporedne rezi, nerazbrano, vendar brez nerabnih izmečkov. Ponudbe naj se vlože, po možnosti za ves tu označeni les, prosto postavljen na naše skladišče postaja Skofeljca do 31. maja 1.1. opoldne pri gori imenovanem uradu, kjer so kupcu tudi na razpolago podrobni prodajni pogoji. Nameršelj, dne 17. maja 1921. V LJUBLJANI S0MBOR. Podružnici: is* II SPLIT. ične železnice. in oseh orsf j prevozne naprave, j Spedallleta | žične železnice j za najoeč|o sila, jamske pre- i uoznemapraue za uelike daljne. q Predprojektl zastonj. jf SEILBflHH HKTIEN- 1 GESELLSCHHFT | VtflEH III., ESTEPLHTZ lir. 4. i Telefon 33—67. I -—-J Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. PnoEriaSEeni prodaiaSee srečk Držaone Razredne Loterije. Izplačuje svojim klijeniom vsa* znesek Urez odpovedi v gotovini. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v LJubljani.