Naj reč j i ilerdtki dnemik ▼ 71Hruženih državah Vclj« za vse leto • • ■ $6.00 Za pol !eU.....$3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA JU list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 97. — ŠTEV. 97. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1S79. TELEFON: C0RTLANDT 2876. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. KRITIČEN POLOŽAJ OB MISSISSIPPI^ ____j_ Iz okrajev ob reki Mississippi prihajajo poročila o skrajno kritičnem položaju. — 23 žensk in otrok je utonilo v Winterville. —Sklad Rdečega Križa. VSEGA SKUPAJ JE IZGUBILO ŽIVLJENJE DVESTO OSEB. Grozno izkoriščanje kitajskih delavcev. {•Poročila o sramotnem izkoriščanju kitajskih delavcev. — Cele vasi, moške, ženske in otroke, so tirali na delo na tak način, da so vsi pomrli. — Evropejci skušajo odvaliti krivdo. LONDON, Anglija, 25. aprila Dva tisoč Italijanov, zbranih na proti-fašistovskem sestanku, je zahtevalo posredovanje državnega tajnika proti takozvanernu italijanskemu poslaniku, ki je navaden agent fašizma. MEMPHIS, Tenn., 25. aprila. — Tri in dvajset žensk in otrok, ki jih je presenetila visoka voda v neki hiši v Winterville, 5 milj severno od tukaj, je utonilo, kot je razvidno iz poročila, katero je objavil major Allen, poveljujoči inžinir 3. okraja. Prebivalstvo med Greenville in Vicksburg, na lazdaljo skoro stotih milj, ki je ogroženo od pre-plave, je bilo včeraj nujno posvarjeno, naj se poda takoj na nasipe. WASHINGTON, D. C., 25. aprila. — Generalni major Craig je sporočilvčeraj iz Mephisa, da je položaj skrajno kritičen, ker obstaja nevarnost, da >e bodo porušili nasipi, ki varujejo Mississippi in Lousiano. V se mogoče je bilo vprizorjeno, da se odpomore položaju. Prebivalce ogroženih okrajev bodo čimprej mogoče spravili na varno. Izjavljeno je bilo, da je bilo po pozivu Rdečega* križa za zbirko $5,000,000 v teku treh ur podpisanih $500,000. Rdeči križ je poslal bolniške strež-nice v različne kraje, kjer so koncentrirani begunci. MEMPHIS, Tenn., 25. aprila. — Včeraj se je re šilo na stotine beguncev v preplavljenem ozemlju dolenje Mississippi doline. Nadaljne stotine se nahajajo na strehah poslopij ter čakajo rešitve. V Memphisu je dosegla povodenj včeraj svoj višek. Sedaj drvi proti jugu ter nosi nadaljna opustošenja v že preplavljene okraje med Memphisom in New Orleansom. Poročila, da je od petdeset do sto ljudi utonilo, ko so se porušili nasipi nad Greenville, Miss, so bila potrjena, ko so našli trupla utonjenih. - Kc se je pričelo razpravljati v Ženevi o strašnem izkoriščanju delavstva, je izjavil kitajski delegat pri Ligi narodov, da je Kitajska uvedla osemurni delovni dan za otroke ter prepovedala vsako nočno delo za žen ske in otroke. Beograd b o predložil svoj spcr z Italijo zaveznikom. — Jugoslavija bo naprosila malo an tanto za združeno akcijo v albanskem sporu.* SANGIIAJ, Kitajsko, 2."». npr. jPetdset ameriških mornariških vojakov se j«' v četrtek zvečer iz-!krnilo v llankovn ko so Kitajci j poskušali, spraviti tri Amcrikan-1ee, ki so v zvezi z uradom Standard Oil Co., v glavni stan splošne tlela vske zveze. Nekako dva tisoč Italijanov, zbranih v Cooper Union v New Yorku je sprejelo resolucijo, v kateri pozivajo državnega tajnika Kellogga, naj vzame na znanje nevarni nagovor v prilog fašizma, katerega je imel pred kratkim italijanski poslanik v Združenih državah pred italijansko trgovsko zbornico v New Yorku. Sestanek se je vršil pod avspiciji lista "II Nuovo Mondo". Najprej je predaval profesor Gaetano Salvemini, ki je bil svoječasno na vseučilišču v lorenci. Po predavanju Salveminija je uvedel dr. Chas. Fama resolucije, ki so se glasile: — Ker je italijanski poslanik v Združenih državah pred nekako dvema tednoma na nekem banketu v New Yorku pozval italijanski narod v Ameriki, naj pomaga' v boju proti italijanskim renega-tom v tej deželi, ki nasprotujejo fašizmu, ter iztrebi to zlo v imenu Italije, njene vlade ter "plemenitih tradicij**, in ker je taka propaganda neizogibno zvezana z razrednimi boji, naj bo sklenjeno, da .se obvesti državnega tajnika o tem nevarnem gibanju ter stori korake, da se zavaruje čast in sloves naše ljubljene druge domovine. Dr. Fama in drugi govorniki so izjavili, da naj bo fašistovsko gibanje omejeno na Italijo. Profesor Salvemini je rekel, da je bil prisiljen zapustiti Italijo, ker mu fašisti niso dovolili prostosti misli in govora, ki je neobhodno potrebna za pouk na vseučliščih. Rekel je; da je preživel 35 dni v ječi pod obdolžitvijo, da je napisal v neki italijanski .listi proti-fašisčovski članek. Govoril je tudi poveljnik Rafael Rossetti, ki je bil odlikovan radi svoje službe v italijanski mornarici tekom svetovne vojne. Glasilo se je, da ga je njegovo proti-fašistovsko razpoloženje zgnalo iz domače dežele. Za njim je govoril Carlo Tresca. Vincenzo Vacirca ie pozval pred zaključkom sestanka navzoče, naj prispevajo h skladu za družine profesijonalnih mož, ki so bili vrženi v ječe ali izgnani od italijanske vlade. Obravnava proti Grayu in Mrs. Snvder • Nova razkritja v zadevi Snyder-Gray. — Mrs. Snyder j)bo obdolžena osemkratnega morilne-ga poskusa. — Dejanski proces se je pričel včeraj. Osemkrat je baje Mrs. Km h Snyder poskusila umoriti svojega moža, Alberta Šnvder. — dokler, se ni stvar konečno posrečila, To je mnenje okrajnega pravdnika, ki je zastopal danes zjutraj v Queens okrajnem sodišču v Long Island City obtožbo skušala Mrs. Snyder naj prvo pregovoriti, naj najame zločince. da umore njenega moža. Ko pa so se izjalovile vse njene umetnosti, je spravila Mrs. Snyder vedno 'pogovor na isii predmet, kadar je bila Gray pod vplivom alkoholičnih pijač. (irav pa je* ostal baje vedno trden; češ. da ne more umoriti nobenega človeka. Mrs. Snvder je skušala nato sama umoriti svojo«;.- -noža. Enkrat se je baje ppslužila strupenega "be!ega» praška", ki pa je zgrešil svoj učinek. Ob neki drugi priliki je baje pomešala sublimat v jed. Dvakrat je baje. kot izjavlja Gray, odprla plin, da spravi moža na ta način s poti. Konečno jo pregovorilo Grava. da kupi žico kot se jo rabi za obešanje slik ler klo-roform. bombaž in utež. katero se rabi pri oknih. Dno 7. marca je Grava povabila Mrs. Snyder v hišo. Albert je bil v kini in Gray je čakal v sobi Mrs. Brown, matere Snvderje-ve žene. Čakanje pa mu je bilo baje ]> redo Igo in Snyder je bil zaenkrat rešen. i Dva tedna pozneje je bil baje zopet poklican v hišo. Ko je dospel, ni bilo Snvderja še doma in čakal je zopet v sobi Mrs. Drown. V dotični noči je hotel Gray zopet oditi, ko se jo vrnila družina domov. Čakal je nato v temni sobi, ki je mejila na spalno sobe Snvderja ter njegove žene. Nekaj časa nato je prišla noter Mrs. Sny* P.KOGRAI), Jugoslavija. _>:.. j aprila. — Glasi s.\ da je skb n !.-, nova vlada vprizoriti akcijo pro! i Italiji z nastopom v mali antan. Beograjski zunanji urad bo pred . \> >.:\ aibansk zadevo, posebno j i obtožbo Kima glede jugoslovanskih vojaških priprav, ma\ m ; fanti na njenem sestanku v .M rienbadu prihodnji mesec. To I• . -premljala i/java. da so pri/j.!•■: tudi interesi Cehoslova.ške in K'. muiiske, ki sta zaveznici ....... ne -franke. Ce b i korak Jugoslavije koli." kaj siMipatičuo. ho :i minister Marinkovič. ki bo z.i pal svojo deželo na tem sestanku, sprejel nasvet antante glede - • ri akcije, kateri naj sledi .Jnt:< -vija v hod oče. Podpiral bo najbrž pr ■ i: g združene akcije 7. ozirom na 1 • varnost italijanskega oprijeiia a Balkan, ki >e tiee neodvisn si ,vseh držav tega dela Kvro;. Kot I se glasi, se hoče Jugoslavija ' jogniti potrebi, da predloži -- 1 IT/iiri narodov, proti čenmi :n j Vse velesile. Prvi korak dr. Marink"'.;. , bil posvetovati se v Beogradu /. , romunskim in čehoslov asiciiu pt--islanikoin in to je najbrž vplivalo jua ugotevila Beograda. Prage i.i j tiukan šte. ki so zanikala poro. : i !a. da mala antanta propada :-v j zagotovila velik prdgrsm za bo-j dočnost. "Kraljica Pariza' PREGANJANJE DUHOVNIKOV V MEHIKI Obsedno stanje na Lit-vinskem. K()DAN*J. Dansko. 2."». aprila. Pornčilla iz Kovna javljajo, da je bilo proglašeno obsedno stanje preko cele Lil ve. Komunistično agitacijo je navedla vlada za povod I e odr« d njega objavljeni govor je polieija prepovedala. unocmwooo « uNDt«*ooa. n r. Pri letošnjih tekmah, kojih namen je bil določiti najlepšo Pa-rižanko. je dobila prvo nagra.'o gospodična Simone Maitre. Zi čilno je, da ima odlikovan!. 1 dolge lase. wmmn _ UNOCMWOOO.i UliMnwn ~ SAX AXTOXIO, Texas. L>4. nprJ Jose Maria Mora y del Rio. nad-' škof ter primat katoliške cerkve v Mehiki, je po svojem dohodu vče-j raj v zvečer v družbi nadaljnegu nadškofa in šlirih škofov, ki so bili' 1 deportirani ž njim vred, odločno zanikal obdolžitvo. vsebovane v o ^ fieijelnem ugotovili! mehiškega | tajništva za notranje zadeve, da so si 011 in njegovi tovariši rajše izbrali deportacijo kot pa so izpostavili procesu- na temelju obdolžitvo, da so vprizorili vstajo. Zanikanje nasprotuje tudi ofi-eijelni obdolžit vi, ^.da je bil mehiški episkopat odgovoren za napad in požig potniškega vlaka v državi Jalisco v noči preteklega torka. Nadškof praVi: — 1'radno ugotovilo iz Mexico Pitv. katero pojasnjuje odpotova-nje šestih mehiških prelatov. je popolnoma napačno. Xam so ni predlagalo, naj se podvržemo sod-nijski preiskavi aH pa zapustimo deželo. Minister za notranje zadeve je namignil ob osmih zjutraj s{jrelatom. da naj vsled povelja' predsednika Callesa zapuste deželo, ker so smatra episkopat agitatorjev vstaje proti postavni vladi. Pri kontestu, ki so je vršil v Vose mite Narodnem Parku, je bil proglašen -za najperfoktnejšcga indijanskega otroka štirimesee-ni Harold Williams. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska. bodUi v dinarjih ali lirah. Podatki .so veljavni do preklica, ki so po potrebi objavi na tem mestu. Xe dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, pasebnn še, nko boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo tor točno postrežbo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 500 . . 1,000 . . 2,500 . . 5,000 . . 10,000 . S 9.40 $ 18.50 $ 46.25 $ 92.00 $132.00 Lire Lir ...... 100 ________$ 6.15 Lir ...... 200 .....$12.00 Lir .....: 300 ............$17.70 Lir ...... 500 ............$29.00 Lir ...... 1000 ............$57.00 Za pošilja t ye, ki presegajo Pesettisoč Dinarjev aH pa Pvatisof Lir dovoljujemo i«osi*lH*n zneska primeren popust. # Nakazila po brzojavnem pismu Izvršujemo v najkrajšem lasu ter računamo za stroške $1.— FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland t Street, phone; cortlandt 4gst New York, N. Y. Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: z a $23, ali manji inesok 75 een- tov; od $25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje srote po pL smenem dogovoru. c" JS-e kc The largest Sknreoiu Dtiij ki the United States. Inocd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* NEW YORK, TUESDAY, APRIL 26, 1927. — TOREK, 26. APRILA 1927. POSLANIK KOT AGENT FAŠIZMA Mala antanta ho preiskusila moč. ooglasno s poročili, ki so bila na razpolago dose j daj, znaša skupno število ponesrečenih izza pricetka povodnji od I 50 do 200. Število ljudi brez strehe cenijo na 100,000, dočim potrebuje 150,000 na-daljnih nujno pomoči. Motorne čolne so poslali; \ čeraj v službo, da rešijo 200 ljudi, ki so se zatekli1 krog Scotts Landing, Miss, na drevesa. NEW ORLEANS, La., 25. parila. 2! velikanskimi grmenjen, katero je bilo slišati na daleč okrog, si jc priborila voda pot skozi nasip v Junior Plantation, 43 milj pod New Orleansom. Vsled preplave je prizadetih 2400 oseb v okraju. M i smo zavrnili obilol/itev pred ministrom Tejrdo ter mu zagotovili, clii se je episko{iat samo i/.j.!-. vil. tla imajo katoliki prav, t"r se | hranijo proti tiransivu. Oli potili j istepra rta. Zrak je poni smradu in ne-! varnih kali. Delavei delajo in spe' v istih prostorih. i Spomrniea dostavlja, da so razmere dosti slabše kot v Sanghaju.! [Sestavitelj spomenice pa pozablja1 i pojasniti, zakaj trpe tudi v Sang-haju. v katerem so Evropjeci me-lrodajni, sli«"ue razmere. WASHINGTON, D. C., 25. npr. Tukaj se domneva, da bo izšla v j | prihodnjih* par dneh ofieijelna ob-j jjiiva. administracije fried«* svojejra ■ si :ilišča napram razvojem na Ki-I tajskem. Kot je mogoče soditi do-sodaj, ne bo popustila vlada pri-,tisku velesil za skupne korake in (odredbe ]iroti Kantončanom v zve-j zi z dogodki v Nankingu. • j V nekem članku, ki bo izšel v. j majski izdaji lista American Federalist. ho zavzel predsednik jGreen stališče napram položaju ,na Kitajskem. V torn članku pra-j vi. da ne obstaja na Kitajskem nobena nevarnost revolucije, ki bi jdovedla do ustanovitve sovjetske J I vlade. Delavstvo Združenih držav, i . j je proti temu. da se izvede kako j stvar ki bi presedala varstvo Ame-rikancev in njih lastnine. On za-' [hteva tudi. naj velesile opuste 'svoje koncesije in da naj ostane 1 stvar Kitajcev spmih. da ustanove svojo lastno vlado, brez nme-šavanja inozemstva. PEKING, Kitajska. aprila. V diplomatičnih krogih, ki niso dirketno interesirani z velesilami glede intervencije, ter presojajo vsled tega bolj brez predsodkov položaj, se izjavlja, da bodo sovražnosti v teku par meseeev prenehale in sieer iz enostavnega razloga, ker so blagajne severnih in južnih izčrpane. Značilno je, da je angleška, ameriška in japonska trgovina na Kitajskem nazadovala, dočim je postala trgovina z Nemčijo obsežnejša ter dejanski presega trgovi-I no pred vojno. d«'i\ Iz sosednje sobe je bilo čuti dihanji* spnvajočega Snvderja. Kot ji- pripovedoval Gray, sta ^e splazila nalo oba v spalno so bo. Mrs. Snyder um je baj»* potihnila utež v roko. Napravil je /. I njim udarec proti Snvderju, a utež mu je padla na tla. Nadalj- nih podrobnosti se baje n<* sponi in ja.~ Xarot~njte sr ».r "Glas .Yaroda", najverji sh>mi.*J.i v 7.nd Holidays. Za celo leto velja lisi za Ameriko Za Sew York za celo leto...$7.00 in Kanado ...........X..............$6.00 Za pol leta ........................„..$3.50 Za pol leta ..............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto 7.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za nol leta ................................$3.50 Subseription Yearly $6.00._ Advertise me nt on Agreement__ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez, podpisa in osebnosti se ne priobču je jo. Denar naj se' blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLAS NARODA". 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortiandt 2876. PAR ŠTEVILK Vsak dan v letu, ki se je pričelo dne 15. marca 1025 ter končalo drfe 15. marca 192<>, j eizgnbilo 400 ameriških farmerjev svoj dom. Tako poroča farmski urad zveznega pol jedel jske^a department«. V istem letu zamenjalo 123.000 farni svoje lastnike. Ce se računa 303 delavske dneve na leto. pomenja to 101 farmo na dan. Izmed tisoč farmerjev jih vsako leto enoindvajset j bankrotira. Industrijalni komisar poroča, da se pripeti v državi New York v raznih industrijah vsak dan 1500 nesreč. Izmed ponesrečencev jih dobi le <>7 odstotkov odškodnino. Kaj dobi ostalih 33 odstotkov, ki so deloma ali popolnoma izkrvaveli na bojišču dela, o tem pa molči sta- f tistika. .V Permsylvamji je kakih 90,000 invalidov, ki dobiva jo malenkostno podporo iz starostnih penzijskih skladov raznib industrijalnih družb. ( Posebna komisija, ki je preiskovala tozadevne razmere, je ugotovila, da je tak sistem privatnih dobrodelnih peuzij v financijelnem in gospodarskem oziru nezdrav. Penzijo izplačuje le šestnajst odstotkov vseh proizvajalcev. Ediuole državno zavarovanje bi zamo-glo rešiti ta težavni problem. To je samo par številk, ki pa jasno dokazujejo, da ni vse tako rožnato kot bi človek domneval. AMERIŠKA POLITIKA GLEDE KITAJSKE j Govor, ki ga je imel včeraj v New Yorku predse d-' ziik Coolidge, ne bo ničkaj prijetno presenetil raznih evropskih uradov za zunanje zadeve. , Predsednik se je bavil z zunanjo politiko Združenih držav ter poudarjal, da je namen te politike samo in črti- j aole zajameiti vso jamstvo ameriškim državljanom v i- j zioremstvu ter vzdržati svetovni mir. V tem pogledu jo j Ame ka dosedaj razmeroma le malo storila. Priznal jej da se morajo Amerikauei pokoriti postavam one deželej v kateri se nahajajo, vztraja pa pri mednarodnem pra-! vil, kateremu se morajo pokoriti vse vlade. Predsednikova izvajanja se tičejo predvsem Kitaj-J ske. Ameriški vojaki in ameriške bojne ladje se nahajajo^ v kitajskem vodovju. Predsednik pa noče glede Kitajske voditi take politike kot jo vodijo ostale velesile. Ker je naloga ameriškili vojakov Ščititi tamošnje Amerikanee, ne bodo podrejeni skupni komandi. Taka skupna komanda bi pomenila, da bi se tudi a-meriški vojaki udeležili kake skupne akcije proti Kitajski, česar bi pa ameriški narod pod nobenim pogojem ne dovolil. , , Upati je, da bo vlada vztrajala p^i tem svojem principu ter se ne bo dala zavesti od raznih hujskačev. Ob tej priliki je omenil predsednik tudi Mehiko in Nicaragvo. Glavni namen v teh dveh državah je pre-, prečiti zaplembo privatnega premoženja. Predsednik je omenil, da ima poštena zatrdila, da privatno premoženje ameriških državljanov v Mehiki in Kicaragvi ne bo zaplenjeno ter da bodo v najkrajšem Času zavladali med Ameriko na eni ter Mehiko in Niea-aragvo na drugi strani, prijateljski odnošaji. • Malo manj sreče je imel gospod Coolidge, ko je .skušal opravičiti ameriško obroženo akcijo y Mcaragvi. Rekel je, da je bil namen Amerike odvzeti pogum ta-mošnjim re voiudjonairjcm. Tp pa ni v nikakem skladu 9 pravkm sumoodloeevanja. Težko je olepševati ne- »fl ****** ofcpfctt. J k i Predsednik nemške republike. Ilindenburg v nemški uniformi znani ameriški kinenaatografsk igralec. Dopisi. , New York, N. Y. \i še dolgo. kar s,- nahajam v tem mestu, pa sem že uvidel. da s . tudi tukaj naš; Slovenci bore za dobrobit in napredek svojega naroda. Ko sem to nvidel, sem l>i! ta-j ko j pripravljen stopiti jim na j stran. Pristopi! sem loraj dne 20. j t. in. k pevskemu društvu '"Šlo-i van" v Rrooklvnu. X. Y. Priredili smo preteklo soboto i dne 23. t. ni. ''Pomladanski kon-j cen". Lahko mi verujete citate-j lj; in citateljiee. da sem bil gi-i njen do srea v sredini tako izo-j blaženih pevcev. Mwam reči. da; sem bil že pri raznih pevskih dru-j štvih. tukaj v Združenih državah, j kakor tudi v stari domovini, nm-; pa k resnici na ljubo moram pri-j znati, da med tako možnimi iif na-j darjenimi pevci dosedaj še nisem! imel časti nastopiti. Naj pa ne j misli čitatelj ali čitateljica, da s! i tem mojim skromnim dopisom na-j mera vam delati kako osebno re-l klamo. pa"* se pa lahko vsakdo' prepriča od sorojakov. ki so pri-' sDstvovali zmeraj omenjeni prire-j elit vi. Posebej moram izraziti pohvalo! Mi. linear ju. Jr.. za tako krasno; igran«* komaile na klavirju. Res! se je moral vsakdo čuditi nadar-j jenosti te«ra mladeniča. Xajveč zasluge za prireditev gre sveda našemu vrlemu pevovodjn Mr. Adamiču. Edini on je. ki je spravil društvo na tak višek. Xe smem pozabiti tudi sodelujoče godbe — .Tazz-band. ki je pridno sodelovala z raznimi poskoeniea-mi. Toraj Slovenci, vzbudite se in pristopite k temu društvu, če rma-\ le količkaj veselja do petja in izobrazbe. Omenjeno društvo je nepristransko, zato tem lažje pristopite. V trdnem upanju, da bomo čimprej pokazali še večjo zmožnost. Vas pozdravljam vse skupaj. Anthony Svet. novi član pevskega dr. "Slovan". Brooklyn, N. Y. Pri rojaku Antonu Sajerju sc včeraj zvečer oglasila gospa štorklja ter ga obdarila s krepko deklico. Mati m hčerka sta zdravi. Čestitamo!- Poročevalec. Barberton, O. Spomlad je razprostrla svoja krila čez naravo. Vse se vzbuja, vstaja in raduje. Vsa bitja narave čutijo novo življensko moč. ka-j tero krepko razvijajo zlati žarki gorkega pomladanskega solnca. Vse se veseli in raduje. Ali se ra-dujemo tudi delavci trpini? Ali čutimo moč življenja, veselje in radost vstajenja prirode f Ne in ne. Delavci trpini ne čutimo in ne uživamo, ampak gledamo z mrtvim očesom in delamo e ptrplimi udi za tiste, ki se vesele in uživajo v razkošju vse livljen- ske sladkosti na račun naših žu-Ijavih rok vsled naše nezavednosti. sebičnosti in nesloge. Za nas ni solnca. ni veselja. Zdihujemo in se rotimo na krivicami, ki se na m gode. a se ne zavedamo, da kujemo sami verige svoje sužnosti. Dokler ne opustimo mržnje in zavisti med seboj, ne bomo uživali veselja in radosti življenpa. ne bomo deležni moči zlatih žarkov -o In ca svobode. Sedaj pa par novic. Dne 2. aprila sr je podvrgla o-< peraeiji M" rs. Mary Platnar. Operirali so jo v mestni bolnici na slepiču. Operacijo je prestala srečno in njeno stanje jo povoljno. Nahaja se že na svojem domu pri soprogu, kateri tudi že šest mesecev boleha za' revmatizmom in j še nezmožen za. delo. -K družini Matija Platnar sc je vsa nesreča nakopala. Soprog in soproga sta bolna, zadnjič se je pn najstarejša hčerka vračala i/ šole in ko je stekla preko ceste je padla in pri teni sc ji je zapi čil svinčnik v nogo in se zalomil Mrrala se je podvreči operaciji. Matija Platnar je doma z Iga ^ i pri Ljubljani. njegova soproga pa iz Preserja. Oba sta tudi jako pribljubljena med tukajšnjimi Slovenci. On je dober gospodar in blag oče svojih petih otrok On je dober, varčen in delaven človek. Ko je bil pri dobremu zdravju. je računal še v mladosti, da si kaj prihrani. Saj to je dolžnost vsakega družinskega očeta. če hoče svoje otroke dobro vzgojiti, da si nekaj prihrani in pridobi za stara leta za slučaj bolezni in druge nesreče. i Matija Platnar je član tukajšnjega društva sv. Martina, št v. 41 J. S. K. -T. in Član S. X. P. J. Xjegova soproga pripada samo k S. X. P. J. V. bližnji naselbini Kenmore. O. je dne 16. aprila umrla Terezija Kramar. Doma je bila iz fare Rob. stara je bila let. Tukaj zapušča nekoliko bližnjih sorodnikov in gluhonemo rejenko. Pokojna ji je bila nekoliko v sorodstvu in jo je vzela za svojo. Bila ji je dobra mati in jo je vzgojila dobro. Izšolala jo je. tako da zna pisati in citati in lahko dela v tovarni. Stara je ID let. Pokojna Terezija Kramar je dolgo let živela v Barbertonu. P»i-la je dvakrat poročena in izgubila oba moža. Otrok ni imela z nobenim možem. Zadnji soprog je bil pokojni Matija Kramar, doma z Iga pri Ljubljani. Bil je prvobo-ritelj in pijoner na društvenem polju ter ustanovitelj prvega in najstarejšega društva v "Barbertonu. društva sv. Martina, št. 44 J. S. K. J., kateremu je tudi pokojna pripadala več let. Zdaj je bila članica društva sv. Alojzija, št. 127 J. S. K. J., katero ji je priredilo dostojen popreb in pokojno spremilo k zadnjemu počitku. Pogreb se je vršil dne 18. aprila po katoliškem obredu. Cerkvene ceremonije so se opravile v tukajšnji barbertonski slovenski cerkvi. •. Xaj v miru počiva! John Balant. • i Denver, Colo. Malo kdaj se kdo oglasi iz naše naselbine v našem listu Glas Xa-roda kakor tudi v drugih časopi-j sih in zato hočem jaz napisati par vrstic. REVMATIZEM >, i—,—^— Bolečine hitro iigine z Red Cross obližem. Odprava ostrih zbortljajev kot z nožem, težkih neprestanih bolečin rev-matlzma, to Je vse. kar žele trj>eči. In vi lahko to dobite. Tja. kjer va. boli. pritisnite Johnson's Red Cross ledični obliž. Čudili se boste in veseli boste, kako hitro vam bo pomagal. Ne oziraje se, kakšna zdravila ste uporabljan proti revmatiznra. ne pozabite se posluiiti tega starega zanesljivega Red Cross obliža. Greje in 1»mirja unete dele, zaustavlja bpie-Cine, premaga unetje ter izžene okorelost iz nabreklega mesa in sklepov. KeŽno mašita meso z vsakim giblja. #em telesa in nJega Zdravflpe sestavite vsesava koža. * Obliž lahko raz reže te na Verne, ki se bodo prilegali bolečim delom. Niti en dan vam ni treba več pretresati tev-mattena. Ti lahko dobHe takojšnjo t» pristno pomoč t bUžaji lekarni, čs Vpeaiat® za veliki lied Cross obiiž k rtofin ftaaelasHm oradjem. —Adr'f. HtenLMtAK, L fiw, tekom 20 let _^ w Kraljica freedtflh rlgaret. . . Za mo^ke bi here jo nekaj bolj^e^a v rigaretah. r Spoinladni čas je, vse se giblje' in oživlja. Ljudje se izprehajajo iz kraja v kraj. ker tukaj v mestu' ni dela za vse. Xekaj naših roja-Jvov je zaposlenih po delavnicah.' v klavnicah, v rudotopilniei jih nekaj a je glavar zagrozil: — -Ta z sem T van llabejič. to lahko poveste vsakomur, da ne bo {krivda padla na nedolžne ljudi. Eno uro morate vsi molčati, nato j nas lahko prijavite, če hočete... Nele naslednji dan so za rop do- i I znali orožniki. Zasledovanje pa je !seveda težavne., ker čiča Tlija ni ' poznal niti enega razbojnika, Ljudstvo je vznemirjeno in ugi-iba. ali je zloglasnemu Ivanu P»*-ibojien res uspelo umakniti ^e iz i območja zasledovalcev na jugu o-| l lasti. da se je s svojo tolpo pri-1 klatil na drugi konec. i Dragocena pijača V Beostonu na Angleškem sta prišla dva moška v gostilno ter zii-iitevala kozarec whiskvja. Ko sta kozarca dvignila, sta obenem opazila dijamantne prstane v vrednosti 50 funtov. Pristopivša irostilni-čarka je pojasnila pivcema, da so prstani njeni. Shranila jih je v kozaree, ko se jo šla prpohln«w-it. A {ji t Irajte za "Glas Narr-la", največji slovensli dnevnih v Ameriki D anes je čas — na včeraj ne morete več ra-čuniti, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost. A ko preide današnji dan, ne da bi imel kak pomen za vašo bodočost, je izgubljen, čeprav ste se mogoče trudili na vso moč. N ajboljši način ohraniti današnji dan za prihodnost je, da si preskrbite vložno knjižico, kjer bodo zabeleženi sadovi vašega truda. E nako kot dneva, ki ste ga preživeli v sreči, se bodete spominjali tega dne, ker vam bo prišel prihranek prav, kadar ga bodete potrebovali. s prejemamo denarne vloge in jih obrestujemo po 4%, mesečno obrestovan je. Vloge lah ko pričnete z $1. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street : S> New York, N. Y. Peter Zgaga; Xekateri rojaki kazov. Xekateri so trdili, da je j v stan m kraju lepše in prijetnej-1 še. dnigi so nc pa za Ameriko nav-f duševali. Konee je napravil j »ost aren o- ičanee s sledečim dokazom: — Stokrat rajši >em v Ameriki kot v starem kraju. Le pomislite, koliko dacarjev in fiuancarjev je l j tam. Tukaj ni nobenega dacarja in nobenega financarja. t'e je ho-ltel človek v starem kraju .skuhati kotel žganja, je moral letati od •Poncija do Pilatuža. od dacarja tlo ; financarja in davkarja ter prosilci in plačevati, preduo so mu ko-{-.cl odjW-atili in mu dali dovoljenje. Tukaj vsega tega ni treba. jClovek postavi kotel na peč in odpre plin. pa je konec komedij. Tii-.kaj v Ameriki ni treba nikomur praviti, da hoče kuhati. Se celo 'stokrat boljše je. da človek popol-inonia molči o tem. Iz Cliieaga |>oročajo. da tam |aretirali mlado deklino, ki je imela pod svojo kikljo skrite tri ste-Ikleniee but logarskega žganja. I Steklenice so morale biti strašansko inajlin«'. I i j D va dobrovoljčka sta si privoščila božje kapljice, da sf« jo imela či-z mero. j lieseda je dala besedo, začela I sta se prepirati in si očitati razne jgorostasnosti. To je že navada, j Konočno je rekel prvi druge-j mu : — Ti pa kar molči, ti si pijan. Ozmerjani se je odkašljal. malin pomislil in nato odvrnil: — Res je. da sem pijan. Toda pijanost preide. Ti prijatelj, ti si pa neumen. Xeuinnost pa večno traja. . . se. A ko ti žena telefonira, ali veš. kaj ti je treba storiti? Xajprej.ji reci: — O si ti. si ti? Kaj pa je ? Kaj pa je ? Xato postavi slušaio na mizo in pojdi dvakrat krog komarja na izprehod. (Il*»j. ila boš v desetih minutah nazaj. Po desetih minutah pa reci v telefon -. — -la. ja. sem vse slišal, kar si mi povedala. Uotn že tako napravil kot si mi rekla: Le brez skrbi bodi. Good bye! S tem je zadeva končana. Saj so vam menda znane staro-krajske železniške postaje! Vse je lepo oddeljeno. da je vsak deležen tiste t'-iusti. ki mu jo omogočata stan in denar. Ko se približa vlak. stopi na postajo postajenačelnik in vse o-sobje mu mora salutirati. (Jaz že dolgo let nisem bil v starem kraju. pa se mi zdi. da je še vedno tako). Ko so potniki v vlaku, zažvižga najrepj nižji konduktor. Za njim zatrobi višji konduktor, končno pa lokomotiva za brli z ga. In gremo. adijo! Xa postaji so čakalnice. Čakalnica tretjega iu drugega razreda. Tn če je postaja večja, je na razpolago še čakalnica prvega razreda. Kot sem rekel: vse je oddeljeno po dostojanstvu in po mošnji. Poleg postaje je tudi mala hišica. s par vrati, na katerih je zapisano: "Ža portnike ITI. razreda". Torej tudi v tem pogledn niso ljudje enaki. Tn na vratih je nadalje tudi majhna tabliea z napisom: "Kiju« pe dobi pri postajenačelniku". Vse, kar sem dosedaj napisal, je le uvod k značilnemu koncu. Xeki hudomušnai je bil pred kratkim obsojen v Ljunbljani na pet tednov zapora, ker je pod ta-blieo "Ključ se dobi pri postaje-načelniku", napravil s kredo sledečo pripombo: "V slučaju nujne potrebe se je treba obrniti na prometno ministrstvo v Beograd".... "i. . > ... ... , G L Aft XAKoDA. 2 (>. APR. 1!»27 ZANIMIVI iii KORISTNI PODATKI ------- --------------- - - ■ - ■ - - - - ■ - -.....: FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU PREDSEDNIK PROGLASIL GOZDNI TEDEN. Teden od 24. do 30. aprila je bil s proglasom predsednika Coolidge uradno določen za proslavo "ameriškega gozdnega tedna*' (American Forest Week). Letos ho sedmo leto, kar se proslavlja tak te-| den. fdini teden te vrste, ki ga je federalna vlada priznala. V svojem proglasu predsednik poudarja razlog za tako proslavo.' »"•on ga ni bolj pomembnega notranjega vprašanja kot je rehabilitacija naših gozdov, ki je zadela ta-' ko nadebudno, ali potrebuje ener-J gieno podporo s strani volje in j uma vse javnosti. Poudaril je važnost gozd o reje na farjih kot sredstva za zmanjšanje prebiteene produkcije poljedelskih pridelkov, ki povzroča krizo v farmski industriji. "Četrtina naše zemlje je bolj primerna za gozdorejo kot za kako' drugo stvar. Prepričan sem. da bo naša industrijalna in poljedelska stabilnost ojaeena, ako produktiv-j no uporabimo ta velikanski ob-, seg zemlje. Dasi je bil storjen velik napredek v javnem gozdarstvu in imamo nadebudne počet k e v privatni gozdoreji. velik del nase zemlje obstoja še vedno iz pustinje ali polnpnstih gozdov in drugi del iz revne farmske zemlje, za katero bi bilo boljše, da proizvaja les mesfc da prispeva k pro-1 bi emu poljedelske uadprodukci- I Gozdovi Združenih držav objemajo površino približno 1.000,000 kvadratnih milj oziroma približno tretino skupne površine Združenih držav. Imamo 1600 "narodnih gozdov", last federalne vlade, ob-jemajočih *skoraj 150 milijonov a krov, dociia gozdovi, ki so last držav, obsegajo .skupaj približno j tretino skupne površine Združenih držav. — Ostali pa del naših 'ameriških gozdov je prva t na lastnina. Povprečna ameriška- farma vsebuje 2t> akrov gozdovja. Statistiko o produkciji lesa zadevajo situacijo, ki zares pov-vzrora skrbi; zaloga lesa ameriških pragozdov «e namreč postopoma izčrpava. Skoraj vse važne industrijalne in poljedelske pokrajine uporabljajo nekoliko bilijonov čevljev pragozdnega lesa iz •Iu^ra in daljnega Zapada. v njihovih gozdnih pokrajinah pa je malo rasti. Letni gozdni požarji sami uničujejo baje štirikrat toliko kolikor znaša nova rast. California. ena izmed držav, ki še vedno poseduje obširne gozdove, je leta 1023 uporabila več kot dvakrat toliko lesa. kolikor ga je ta država produeirala. V severnih in vzhodnih pokrajinah dežele ima-raomo čez 30 milijonov akrov. ki bili nekdaj pokriti z gozdovi, ki pa danes le malo prispevajo k pro-! dukeiji lesa. Približno sto organizacij, predstav! jajočih različne interese, se udeleži letos proslavljenja Ameriškega gozdnega tedna. AMERIŠKA POLJEDELSKA INDUSTRIJA. Poljedelstvo treba smatrati kot industrijo, kajti ne vsebuje le ob*' delovanje zemlje in pridelovanje letine, marveč tudi rejo vsakovrstne živine in čestokrat tudi izdelovanje farmskih produktov. Poljedelstvo zalaga vse prebivalstvo ne le z živijenskimi potreb-' HČinami. marveč tudi preskrbuje' tovarniško industrijo z nekaterimi izmed najvažnejših surovin. Poljedelstvo in tovarniška industrija sta si med seboj v razmerju vzajemne neodvisnosti; splošna gospodarska vprašanja ali stanje] trga. vprašanja prometa, izvoza ali prevelike produkcije so živ-1 1 jonske važnosti za farmarja rav-( no tako kot za industrijalca ali trgovca. v Poljedelstvo v Severni Ameriki je začetkoma opravljalo na malih farmah, da zalaga posameznega farmarja, ki je obdeloval svoje lastno zemljišče, s potrebno hrano! in surovinami. Prvi tiaseFjenei so; se ravnali |*> načinu angleškega! poljedelstva, kajti začetkoma so bili skoraj vsi Angleži. Xa .Tngnj pa so bilo razmere nekoliko drugačne. kajti ta sem je sadil tobak, v velikem obsegu na plantažah, ki so pridelovale tobak za britanske poljedelce. Ko so uvedli bombaž, se je ta tudi sadil na debelo. R povečanim povpraševanjem po teh pridelkih je nastala potreba po o-bilni zalogi oenih poljedelskih delavcev. Kakor se trdi. so brodolastnikii iz Xew Knglanda začeli uvažati, sirup iz Zapadne Tndije in ga predelovati v mm. Tegrn so nakupo-j vali trgovci s sužnji, ki so po-1 tem prodajali afrikanskim domačim poglavarjem v zameno za' ujetnike iz drugih plemen. Yankee trgovci s sužnji so potem te ujetnike kot sužnje prodajali južnim plantnrjem proti gotovini ali to- STISNJEN DO SMRTI Ko začne postajati delo okorelo, ko postane g-ibanje bolestno, je to ponavadi znamenje, da lediee niao v redu. Ohrstaike te organe zdra-ve. Pijt<- dosti, vode in poskušajte ftmin* ■lavno irjtm leta 100«. V treh eeli-1 kontih v raeh lekarnah. f? ara utira no 1 »kot oslusaho. * U* H^rnfU MNMto*. ( haku. Potoni tega sistema so plantaže imele kmalu zadosti cenili delavcev. Ko je atlantsko primorje postalo bolj naseljeno, so se ljudje začeli pomikati proti zapadli, kjerj ^o s" polastili proste zemlje, po-j I >ckali pragozde, ki so jim bili naj poti. in končno prišli do velikih' planjav in do useda (bottom) reke Mississippi. Ta used ali dolina jc ona obširna pokrajina ob tej veliki reki. ki je baje nekdaj tvo-j j rila sle«liea te spremembe jc mala intenzivna farma, ki se speeijali-zira za nekoliko produktov, po-' stala važna einjenica v poljedel-j stvu vzhoda. I Ameriški poljedelski sistem. Dočim obstoj veleposestev in i [ zmanjka nje zemlje zemlje" za i kmeta se v večini evropskih dežel! uavalno smatra kot glavni vir vsega zla za poljedelce, ameriško! poljedelsko vprašanje izvira po-: glavitno i/, mednarodne konkurence na svetovnem tržišču, iz. dosti-! krat nezadostnih tržnih razmer za! prebitek produkcije itd. V Združenih državah je razmeroma malo j veleposestev v evropskem zmislu J in povprečna ameriška farma ima obilo puste zemlje za prihodnji razvoj. Poljedelstvo v tej deželi je za-! ostalo za splošnim ekonomienim j razvojem, tako d:i se danes ceni. da za vsak dolar narodnega do-^ hodka. ki ga prejemajo osebe za-| po>lene v industriji ali tovarni-} štvu, delež farmarja znaša manj kot 50 centov. Ta neenakost v ekonomični strukturi povzroča razmeroma manjšo knpovalno s]io-i sobnost ^ strani farmarja, kar n- I stvarja gospodarsko razmerje na--rodnega pomena. Poljedelsko vprašanje je na j dnevnem redu, z istim se bavijo; ekonomkisti in državniki. Predla-[ gane rešitve vsebujejo nadaljni: razvoj zadrugarstva, moderne in-[ dustrijalne metode za poljedelstvo. farmski kredit itd. Tekom t • . ! zadnjega kongresa je bilo |>redl(»- ženih zakonskih načrtov, stre-! mečih za kako stabilizacijo ame-j rišite temeljne industrije — polje- ■ delstva. i_ POZOR ROJAKI, ki potujete skozi Denver, Colo., ojyla-iite sc pri meni za prenočišče, bli^u kolodvora, čiste sobe i n i pastelje. Anton Zemlak, 1759% Blarket St., Denver, Colo. DVE IZBORNI PLAVALKI Dve izborni plavalki sta Ivanadčanki Olga in Irene OUjrne. Olga (na levi), je sta-ra šele dvanajst let. Kljub svoji mladosti sta dobili že razne nagrade, kot' je razvidno s alike. Zadeva Sacca in Vanzettija. WINNIPEG. Canada, 25. apr.i Pod naslovom "Civilizirana oki-u-tost" kritizira konsen*ativna Winnipeg Tribune stališče ohlasti v Massachusetts!! v zadevi Sacco in Vanzetti. — Nezadovoljstvo z vodstvom' slučaja je tekom zadnjih par let v Združenih državah vedno bolj v, 4 naraslo. — Tujcem je popolnoma j nemogoče >tvoriti si so«lho v zade-: vab ameriške justice. Okolišeina.j i'ia se zlavlnčuje slučaj za celili se-j dem let, |»a je zadosten povod za inozemske komentarje. Nevihta na otoku Mar-j tinique. Nad otokom Martinique, ki je| kolonija Francije, se je utrgal o ! blak ter povzročil veliko škodo, i kupiti hočem [42-inčne francoske claret »lojre. Odpišite v angleščini ter navedite ,ceno in mesto odpošiljatve. Navedite odstotek Monte in Scarton, širokost in debelino ter kdaj so bile napravljene. MAX FLEISCHER. — 47."» North McNeil Street, — Memphis, Tennessee. ROJAKI, POZOR Naš uradnik, Mr. V. Premru, bo spremljal potnike na II. skup-! nem potovanju s parnikora "P A Pt I S", ki odpluje iz New Yorka 14. maja, do Ijjubljane, od tu se pa poda ^ Vipavo. Tako v Ju prosi a vi j i kot v zase- r . ■ t denem ozemlju bo obiskal razne: kraje, predno se povrne v A meri ko. Ako ima kateri rojakov kak* naročilo in se njegovi ljudje ne nahajajo predaleč od krajev, ki jih obišče, bo skušal rojakom vstreči, ee mh raz.nanijo svoje želje vsaj j do pričetka maja. FRANK SAKSER STATE DANK, j 82 Cortlandt St., New York, N. Y i New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 374 metroT S02 CiloHkla j the Edison Ensemble Josef Itoniin^, \ororak Perzijska kora^nira . . . Sirau--Vihre ne pozna mojih težkof Mr. Burleieh m zbor. Stal na rjdic*izloib3 za udobnost naših odjemalcev m javnosti Je na 124 West 42nd Street. The New York Edison Company Vam na razpolago. ALI VESTE — : da -o najprej Kitajci začeli pe«"i kruli t»*r da ^a pekli že leta lOOS |»r-,'d Kr. rojstvom in sicer i/, pšenic n e in riževe moke. Kruh s I kvasom s« zaceli peči v Angliji Ikropr leta lli.14. Leta 1857 so pustili testo na ta način vzhajati. osie. šole in 2 linijskih pre-mogokopov. !1 sob hiša. elektrika in kurjava, dober trp: za vse. Prodam radi slabega zdravja v družini po zelo nizki ceni. Pojasnila daje lastnik: Ignac Jereb, Box 125, Piney Fork, 0. 23.25.261> I KJE SE nahaja -Jc ISEPll VRH. podoinače Pavi i nov iz Doljnejja Ze tnuiui pri Ilirski Bistrici. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi poroča, ali naj se pa sam javi Mihael« Vrh, 9703 Elizabeth Ave., Cleveland, O. C2x 26.27 > KNJIGO KAKO SE POSTAXE AMERIŠKI DRŽAVLJAN* imamo zopet v zalogi Stane 25^ Onim, ki so jo medtem naročili smo jo že odposlali. Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New York City. DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO s parnlkom "Paris" dne 14. Maja 1927. Na parni k u nam je dodeljen poseben oddelek i lepimi h) tedni-ml Ifmhlnami v sredini parnika. Kabine imajo po t in 4 postelji, nekaj jih je tudi s 6 posteljami za drailne. POTNIKE PO SPREMLJAL NAS URADNIK DO LJUBLJANE, • ■ " Prtljaga bo tehinna ie to v New Yorka do Ljubljane la Trsta, tak« da hoda potniki tem brezskrbne je potovali. VoztX list lit. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnim davkom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) po *tane vozni list za ta parnih $206.00 ter $5.00 vojni davek:-Nedržavljani plačajo tudi head-tax. Poferaaje se Vfii t najlepšem meseni maja In kdor je namenjen N*ii». naj se Flmpuje prijavi. tretji skupni izlet % NAJNOVEJŠIM PARNIKOSt se vrti \ 2. JULIJA 1927. FRANK SAKSER STATE BANK K CORTLANDT STREET. NEW YORK, N. Y. GLAS NARODA. 26. APR. 1927 | MATI SKRB | I SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil O. P. Jugoslavia irredenta 3.' Pavel pa jima jo tolažeče prigovarjal. ju spremil v čumnato ter obljubil. »I« bo prišel |»offledat v eni uri . Ko je po tem času stopil z lučjo v roki k postelji, ju je našel trdno speči. Držali sta se objeti in na njih rožnatih licih so stale še solze. Nato je odšel k vrni oni očetove sobe. a ker ni čul nobenega glasu. se je »pazil po prstih v sobo. v kateri je počivala mrtva. Hotel je stati zadnjikrat ob njeni strani na straži. Sestri sta položili bel prt preko njenega obraza, predno sta šli spat in ta prt jc sedaj odstranil. Sklenil je roki ter gledal, kako se poigraval odsev luči ne njenih voščenih potezah. Le malo se je izpre-luenila. le modre žile na sencih >0 bile bolj izrazite in trepalnice so metale temne senee na njena shujšana lica. Prižgal je nočno sveetilko, ki je gorela tekom njene bolezni ob njeni postelji, sedel na stol. na katerem je ponavadi sedel tor sklenil mirno in tiho čuti. Naenkrat pa se je spomnil, da je pozabil poslati po mizarja, da vzame mero za krsto. — To naj bi bila priprosta krsta iz. smrekovega lesa. črno pobarvana. — Koliko me bo pač stala krsta? — je razmišljal nadalje in naenkrat se je prestrašil v globini svoje duše, ker ni imel ničesar, s C-emur bi pokopal mrtvo. — Prvikrat je. da potrebuje kuj za svojo osebo. — je rekel predse tetr smnor-j »•o je računal, a ni hotelo soglašati. — Mati bo že vedela. — si je mislil in j«- žo jo jo hotel vprašati za svet. — tedaj je »videl. — da jel m rt va. Hudo se je prestrašil. Šele sedaj, ko ga je njegova fantazija zopet spravila nazaj v življenje, je spoznal, kaj je izgubil. — Naglas je hotel zakričali, a se je premagal, ker je moral računati naprej. — Oprosti mi mamica. — je rekel ter pričel božati njena mrzla lion. lie morem so žalovati za teboj, ker te moram najprej spraviti pod zoml jo. »» • i V Tržiču . . - i je izvršil samomor 62-lei Fran« JSvigelj iz Senožeč. Njegovo tru-plo so našli a- plovnem kanalu, ličila žene ljudi v obup. £r*tan|e parvtiko« - Shipping N<»~. . V Čcpovanu imajo za občinskega načelnika nekega upokojenega stotnika, ki .)lilaJ'«T.fK:i .-igpiit.i ali: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York Tržaški svedrovci so vlomili v nžitninski urad v prosti Juki in izpraznili blagajno, v kateri je bilo 115.000 lir. Aretiranih jo vet" sumljivih oseb. Tri dni pozneje naj bi se vršil pogreh. Ivot je ve sledil tjakaj. Pavel se j«- prestrašil, ko ga je videl prihajati, ker ni vedel, kaj /naj govori s takim odličnim 1110 ženi. t * ■■ ♦ l)»igi brat. — je rekel. — ali bi mogel preskrbeti moji neve stl bolj prijazno sobo? < i \ Vik " — Prepustil ji bom svojo sobo v podstrešju. — Zelo ti bom hvaležen, če b»>Š storil to. Xato iuu ie stavil Se par natlaljnih vprašanj glede trpljenja ma tere glede stanj« živine in dolga. — Vi ubožci. — je rekel. — ste imeli pač dosti skrbi. Ali pa r. tudi skrbel za to. da se je olajšalo zadnje dni naše matere? Pavel je zagotovil, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. — To me veseli. — je odvrnil brat s strogim glasom. — kajti bi -bilo težko zanemarjanje dolžnosti, če bi tega ne storil. — Sedaj pa pojdi, da stopimo skupaj pred truplo izveličane. da zre na nas vse iz nebes. Podal je Pavlu roko ter ga potegnil v sobo. v kateri je mati mirno počivala med cvetkami in svečami in kjer ho bili zbrani že vsi ostali. Pavel je obstal ob vratih. Dosti bi dal. da bi mogel biti v tem trenu t k usam z mrtvo. Ker pa nt bilo to mogoče, se je splazil poti-hem ven ter zrl od zunaj skozi okno, kjer so stali tudi radovedneži iz vasi. prav kot da je eden njih ... Xekaj časa pozneje je prišel k njemu Maks ter ga zaupno odvede! na stran. Warren, Mrs. F. Itnclmr. \ouiigstown. Anton Kik«'lj. OREGON Oregon City. J. K obla r. PENNSYLVANIA Ambridge. Frank .Taksne. Bessemer, L«>uis Hribar. Braddock. J. A. (Icrni. Brotighton. Anton 1 pa vee.' Claridgr, Fr. Tusltar. A. Jrrina. Coneniaujili. J. lirezovec, J. PiJce, V. Rovanšek. Craft on, Fr. MaHiek. Export, C. PrevIC, I-ouis SupanCif, A. Skerlj. Forest City. Matli. Kamin. JFarrell. Jerry (ikorn. Imperial, Val. Petemel. (ireeiislmrc. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Ta- r«*nehaek. Irwin. Mike Panshek. Johnstown, John l*ol:ine, Martin Ko. roshfr-rz. Kra>n. Ant. Tauž. Ij. Luzerne. Anton Osolnik. Manor, Fr. Dem.shar. Mradow Lands. J. Koprirselc. Midway. John Žnst. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburg h, Z. Jakstae. I-. Magister, Vlo<-. Arli in iT. Jakol»i«-h, J. Cerm, J. Pogača r. Presto, J. Penisliar. Keadinc. J. Pezillre. Kteciton, A. Hren. Unity Sla. in okolico, J. Skerlj. Fr. Srh^rer. West Newton. Joseph Jot an. WNIoek, J. Petemel. IT.U1 Helper. Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren. Rarine in okoliro. Frank J«-lene. Sheboygan. John Zormao. West Allis, Frank Sk<>k. WYOMING . . Rork Springs, I^mis Taneher. Diamondvilie. A. Z. Arko. POTOVALNI ZASTOPNIK I M. Pogorele. J. »Vrne. DIREKTNA POT v 41GOSLWMO COSULICH t- I N E Hitro in ceno želoz. __ potovanj* v Uomj'V nif.«to. VuZIli listki z.1 flruci. medarrrrdni -h lokalnih potniških »imdih ;ili pri PHELPS BROS. & Co. 2 WEST STREET, NEW YORK UMOR FRANCA FERDINANDA Subctiski v madžarskem jeziku izhajajoči dnevnik "Baesmeerj-ei Xaplo" objavlja senzacijonalna] odkritja zgodovinarja Dušana Tvrtloreke. kateremu je poverilo zunanje ministrstvo v Beograda proučevanje gradiva o sarajevskem atentatu. Tvrdc-reka je doznal o nekem upokojonem madžarskem ministe-rijalnem svetniku in o nekem zagrebškem advokatu nadvse intere-santne stvari. Ministernjalni svetnik Ivlobuearis. je imel ein detektivskega šefa in je bil v službi avstrijske vojaške policije, kateri je dobavljal zaupna poročila. Vanj soj imeli vsi neomejeno zaupanje, ker j ie bil baje nezakonski sin umrle-i . i ga habsburškega nadvojvode Otona. Klobueancs je v Zagrebu ^kle-' nil prijateljstvo z advokatom j j Ma nkom Gagliardijem in je temu! nekega dne. predstavil mladega. v . . w v moža. Xeclvljka ("obrinovu'a. t'n-brinoviču se je. kakor znano ponesrečil atentat na avstrijskega nadvojvodo. Tvrdoreka ima v rekah dokaze, da je avstrijska policija pripravljala psevdoatentat na j nadvojvodo Ferdinanda. Atentat.) se je imel izvršiti tako. da bi se' bil ponesrečil, nakar bi bila anek-, sija Tio^ne potrjena, proti Srbiji' I jia bi bila monarhija p odvzela ro-* presalije. Ta atentat je baje sko-: vala okolica Franca Ferdinanda,* i • ki ie hotela s svoiim dejanjem re- » - I siti jugoslovansko vi^rasanje v av-j strijskem smislu in je iskala vzroka za vkorakanjc v Srbijo. Cabrinovič se je zdel ua^ovar-jalcem najprimernejša oseba za tako dejanje. Živel je prožet od; | bolestne ambicije, bil je bolan in j bi se rad kakorkoli izkazal. Tu-j beHculoza. ki je glodala v njem, j mu ni dopuščala časa. da bi svoje načrte izvršil kdaj v bodočuosti.; Zavedal se jo jasno, da mu je Jej še malo časa živeti in je bil pripravljen storiti vse, kar bi ga bilo poveličalo v z go do vi tli. Neki av-j strijski politični agent, po imenu Miljačič ga je seznanil s KlobuČa-j riesem v Zagrebu. Cabrinovič je (bil pri avstrijskih oblastih dobro zapisan in je šel po njihovem na-| logu baje enkrat celo v Beograd.! kjer ga je zalezoval srbski policijski komisar. Ko je avstrijski konzulat v Beogradu doznal za 1o preganjanje, se je zavzel za Ca-brinoviča in mu je šel glede vsega na roko. Cabrinovič sc je v Sarajevu seznanil s Principom, in šele : Princip je Cabrinovica uveril. da j je misel o psevdoatentatu napačna. Cabrinovič je Principu ob!ju-j bil. da bo streljal zares, toda Prin-t « U-ip mu ni zaupal in je storil sam. ; kar je smatral za primerno in p«>-Itrebno. Tako se je zgodilo, da je Cabrinovič Franca Ferdinanda samo oplašil. Princip pa ga je zares ustrelil. (Dalje prihodnjič.) Prav vsakdo- kidor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da* imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda Nesrečna številka. Številka trinajst je igrala v živ-1 jen ju Ane Berry v Edingsdalr na Angleškem važno vlogo. Rojena je bila 13. marca in njeno ime je obstojalo iz 1& Črk. V službo je vstopila, ko je bila 13 let stara in se je 13 let. yozneje poročila. Ko je bila 13 let poročena, je odšla iz domačega kraja. V njeni zadnji bolezni je ležala v bolnišnici v sobi št. 13, na postelji s številko 13. Trinajsti dan po sprejemu v bolnico je umrla rn k pogrebu je prišlo 13 pogrebeev. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI v STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske črke č, š, ž $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nik&a umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlagdt Street, : New York, N. Y. Kako se potuje v stari krai in nazaj t Ameriko. Kdor 3« namenjen potovati v ttarl kraj. Je potrebno, da je poo> Cen o potnih Ustih, prtljagi to (trn- ffth Btrareh. Vuled nafte dolgoletne izknftnje Vam ml camoremo dati najboljfia pojasnila In prlporoC&mo. ▼edno le prvovrstne b napa mika. Tudi nedrZavljanl same sejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti ■1 morajo dovoljenje aH permit Is Washlngtona. bodisi za eno leto ali fl meseeev ln se mora delati pr*ev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti eem parile ta otroka od 16. do 21. leta ln pa na poljedelske delavce. Amerlfld džavlj-nl pa aamorej« dobiti sem iedb ln otroke do 18. lota brea da bi bili Itetl v kvoto, potrebno pa je delati proftnjo v Washington. Predno podvaameU kaki iondu pilita nam. FRANK SAKSER STATE BANK •8 CORTIANDT BT, NEW fOU Fašistovska zagrizenost. Turin.ski prefekt je te dni ukazal. da se s pokopališča v Turinn odstranijo vsi soeijalistu-ni grobni napisi. Fašisti v svojem brezmejnem • fanatizmn torej t^di mrtvecev ne puščaj opri miru. V Toma ju na Krasu jo dobila "Lepra*' za svoj azil novo prosto- re in >i izposlovala pravico, da kupi dotično |»bslopje. V Bistrici ntvori '"Lc«a" v kratkem nov azil. Prostore preskrbi občina. Tudi Ajdovščina dobi azil ; k vzdržavanju bo prispevala občina. V Last o ve m postavi "Lega" nekak "narodni dom '"in v Zadru hoče ]>ovečati svoje delovanje. Poskrbi se jrlede stroškov vedno tako. da odštevajo-v prlavtlem "drup;o-rodci" lire za potuje^valniee svojih otrok'. Smrt grofa Baguerja. V Gorici je umrl don Šilverin da Bajruer de Corsi Tlibas v viso-j ki starosti. Bil je dolgo časa v r- j Sj>anski diplomatični službi. Cirof-( je Ha jni er j i spadaja med najsta-, rej še španske plemen it a še. Baprner se je nastanil po vpokojitvT v ("Jo-! rici in je bival v svoji palači naj Coriščeku ali pa na Dobrovem v; zapadli ill P.rdih v svojem lepem-gradu. Tam jo iinol tudi številne slovensko kolone. V vojnem času je bivala Baguerjeva družina v j Ljubljani. ! Prapor za obmejne miličnike je knpilo slovensko prebivalstvo v Kneza'-n in Zagorjn. Izročitev je bila zelo slovesna. Župnik Iva-lan jo blagoslovil prapor, občinski načelnik Piau jo proslavljal udanost prebivalstva fašističnemu režimu. Načelnik je priredil za k us sko na občinske stroške seveda! Železniški incident. Te dni bi so bila zgodila kmalu velika železniška nesreča v bližini Avč. Potniki v monakovsken brzovlaku so začuli silen tresk iv zdelo so jim jo. da so no vozijo ampak drsajo po progi. Odpadli so pri poslednjem vagonu štiri I zadnja skupna kolesa. Ako bi bila odpadla prva štiri kolesa, bi se voz zadri in gotovo bi bila velika nesreča, zlasti še. ker je bil vlak na visokem nasipu. Sprevodnik pravočasno potegnil zavoro. Italijanska kultura. Med govorom poslanca dr. Besednjaka v rimskem parlamentu jo bilo polno medklieev. ki so kazali nizkotnost duševnosti dotič-n i h italijanskih poslancev. Sramotili so Slovence in govorili o visoki italijanski kulturi. Sredi sled-