DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v Inozemstva mesečno Din IS.—, ■— Uredništvi in uprav ai Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun Št J4335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica *—> Celit, Delavska zbornica >—* Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi te nt vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. — Mali oglasi trgov, značaji vsaka beseda Din 1.—, mali tglasi. U aluiijo r so dal ut n amin t delavstvu tu nameščencem, vsaka besedi Din OM Štev. 65 t Maribor, četrtek, dne 14. julija 1938 • Leto XIII Obetale .... Starši obetajo otrokom darove, če pridni, za birmo, za god, za iz-Pnčevalo itd. Takih obetov bi lahko navedli še celo vrsto. In darila, ki jih ,aiejo starši, prijatelji, znanci ob takih 'I drugih prilikah, so nagrade, prizna-nIe ali znak spoštovanja. Sploh ne ve-®°i kako bi imenovali vsa ta darila. .. Politiki pa nam obetajo volitve. Vo-pa po našem mnenju ne spadajo ?ed ta darila, priznanja in izraze spo-stovanja, ker ne izražajo čustev, ki jih pačijo gorenja darila, ampak nekaj več. ^olitve so naša državljanska pravica. bi Da kdo le mislil, da so volitve Vendarle darilo ali priznanje narodu, Potem pa je v zmoti ali pa res misli, t*a take nagrade državljani ne zasluži-To bi bila nezaupnica narodu. Mi smatramo, da je volilna pravica naša pravica, še več, volilna pravica je n&ša socialna in družabna dolžnost, ker kot državljani soodgovorni za po •lični in socialni razvoj. Tako mislimo. Pravijo, da ne vemo ne dneva in ;ie Ure, kdaj bodo volitve. To pa naj nas moti. Mi se skrivalnice ne bojimo, ^adar bodo volitve, tedaj bomo pač šli .na volišče in storili svojo dolžnost. De-'®vstvo se bo za volitve pripravilo in Vstopilo enotno. v S šestilom so se pregrupirale že občine. To vemo. Ali niti to nas ne more motiti, ker so socialnopolitične zahteve delavstva, malih kmetov in obrtnikov tako velike in kričeče, da jih volilci e morejo preslišati. Vedeti morajo, oa so volitve, če ne več, vsaj odločna manifestacija za socialne pravice, svobodo in demokracijo. To naši volilci vedo. Istotako ob tej priliki najodločneje 2ahtevamo volilni zakon s tajno, direktno in proporcionalno volilno pravico za Vse polnoletne može in žene. In ko pride dan in ura, ki ju ne vemo, bomo volili zastopnike svojih intere-s°v enotno. To je naša pravica; ni to darilo, milost, priznanje ali ne vemo kaj. Pravica je in dolžnost državljanov! Okoli angieSko-itali-janskega sporazuma mr ~ . Italija bi rada, da bi angleško-italijan-ski sporazum stopil v veljavo. Anglija Pa zahteva, da se poprej izvede umik Prostovoljcev. Na to je Italija že pristala, sedaj pa je zopet pričela oklepati, ker vse kaže, da so se v Rimu znova prepričali, da brez italijanske Pomoči Franco ne bo zmagal. . Mussolini je zelo nezadovoljen, ker od sporazuma odvisna rešitev mnogih gospodarskih in finančnih vprašanj, ** lih Italija more rešiti le s pomočjo Anglije. Jubilej preporoda J elavsK strokovnega gibanja vil ■ n ovenui Delavske svobodne strokovne organizacije so glede svojega socialnopolitičnega delovanja tudi pri nas najpomembnejši del delavskega gibanja. Iz njega izhajajo pravzaprav vsa druga gibanja, ker imajo strokovne organizacije najbolj realen in aktualen program svojega dela in boja. Tako je praktično. Nič manjšega pomena ni politično socialistično gibanje; morda je časih še pomembneje. Strokovno gibanje se bavi v glavnem z nujnimi tekočimi delavskimi vprašanji, dočim se bavi razredno politično gibanje obenem s teorijo razredne borbe in s problemi poleg dnevnih vprašanj, ki jih rešujejo strokovne organizacije. V bistvu je torej stvar taka, da strokovne organizacije rabijo in potrebujejo teoretično sodelovanje delavskega političnega gibanja, da jih poživlja in obvaruje, da ne zapadejo sterilni stanovščini ali ponižnemu krožku zabav in plesnih venčkov. Delavsko gibanje se namreč more ugodno razvijati le, če obseza vse interese delavstva. Delavski interesi so pa tudi politični, ker politika pravzaprav kuje usodo delavstva. V Sloveniji smo imeli še zgodaj ne- kaj delavskih organizacij, ki so pa imele bolj podporni in izobraževalni značaj in so se šele pozneje razvijale v duhu današnjih strokovnih organizacij. — Med najstarejše strokovne organizacije spada grafična (tiskarska), ki je bila ustanovljena leta 1868. Pozneje so snovale tudi druge stroke svoja društva, tako krojači, čevljarji, kovinarji in lesni delavci. Vsa ta društva so životarila, ker razen grafičnega, kovinarskega in lesnih delavcev res niso poznala svojega pravega namena. Pozneje so se tudi zbudili rudarji, ki so postali prav kmalu najbolj žilava organizacija. V letih 1897. in 1898. je pri nas dozorel princip centralističnih delavskih strokovnih organizacij. Pričel se je težki proces izvajanja te organizacije. Prvotna je bilo načelo našemu delavstvu tuje, polagoma pa je zmagovalo, ker je delavstvo uvidelo, da so le centralistične strokovne organizacije sposobne za uspešne delavske boje. In tako je prišlo končno 1898 do ustanovitve prve Strokovne komisije v Ljubljani, ki je poslovala po takratni kranjski deželi. Štajerski del Slovenije je bil namreč prideljen strokovni komisiji v Grad- cu. Od tedaj je v Ljubljani obstojala Strokovna komisija za Kranjsko, po prevratu pa se je nje delokrog razširil na vso Slovenijo. Strokovne organizacije v Sloveniji so se razvijale polagoma, toda vztrajno in če se spominjamo na ogromno delo in požrtvovanje mnogih in mnogih so-drugov, smo lahko ponosni na uspehe ter se opravičeno tudi mi spomnimo štiridesetletnice obstoja Strokovne komisije v Sloveniji. Ne bomo omenjali sodrugov in sodru-žic, ki so pri tem preporodu sodelovali. Dovolj je, da kažejo dejstva in razvoj, kako smotreno so sodrugi mislili in kako smotreno je delovala cela generacija sodrugov in sodružic za razcvit našega strokovnega delavskega gibanja. Lepe organizacije, lepi njih uspehi; vse to nam veleva, da se ob tej priliki tudi mi spomnimo velikega dela. Najlepši spomin in najlepšo zahvalo pa izrečemo s tem, da obljubimo, da hočemo te organizacije ohraniti in povečati v svoj lastni prid. Spomin na žive in nežive sodelavce te naše zgradbe bomo s tem najbolje počastili. Anglija v neprijetnem položaju Predsednik Chamberlain pravi, da vodi politiko sporazuma. Sporazumeti se hoče na desno in levo, čeprav je v zadnjih letih večkrat videl, kako je sporazumevanje dvomljive vrednosti z ljudmi, ki ne priznavajo ne mednarodnega prava in ne mednarodnih pogodb. Angleška javnost to čuti podzavestno. Javno mnenje se obrača neprestano proti politiki vlade. Angleška vlada bi bila morda premagala to težkočo, če bi se ji bil po- srečil sporazum glede španskega vprašanja. Vidimo pa, da tu nastajajo nove težkoče v glavnem pri Francu, deloma pa pri republikanski vladi, ki ne more sprejeti zanjo poniževalnih predlogov. Politični položaj v Angliji je kritičen. Prav lahko se zgodi, da dobi delavska stranka mandat za sestavo vlade. V taki priliki bi morala delavska stranka poseči po konsolidaciji politikov, ki hočejo isto kakor delavska stranka, ali pa razpisati nove volitve v parlament. ČehoslovaSki manjšinski statut Vlada je manjšinski statut izdelala. V bistvu obseza bolj administrativne stvari. Tako določa proporcionalno nameščanje uradnikov, razširjene samoupravo deželnih in okrajnih oblastev ter končno dodele se sredstva za šolstvo sorazmerno po manjšinskem ključu. Vlada namerava predložiti statut parlamentu, neglede na daljnje zahteve manjšin. Tedaj pa nastane vprašanje, če bodo krkonoški Nemci hoteli ali mogli glaso- vati v parlamentu za statut in kakšne bodo posledice, če tega ne bodo storili. Vlada se opravičuje, da je storila vse, kar ji je po ustavi mogoče. Veliko in važno je vprašanje, kako bo reagirala Nemčija, kakor pravi angleški tisk, če bo statut v parlamentu sprejet, krkonoški Nemci pa ne bodo zadovoljni. Važno je pa tudi vprašanje, kaj bo rekla mednarodna politika, ki se nahaja sedaj pred važnimi odločitvami sploh. jtaotna politika angle* **e delavske in^ francoske socialist, stranke Angleška delavska stranka in fran-c°ska socialistična stranka sta se dogo-za en°tno taktiko v zunanji po-'ki. Ta korak delavskih strank je sil-važen in je v intencijah delavske sofistične internacionale, j Napletena mednarodna vprašanja de-avskemu gibanju diktirajo čimširšo ednarodno akcijo v vseh vprašanjih, . asti pa glede kolektivne varnosti miru n prijateljskega sodelovanja med na-r°di. Volna Izčrpava laponsko Skoro 8 milijard jenov za vojno na Kitajskem. Japonska vojna proti Kitajski stane Japonsko že doslej okrog 8 milijard jenov (skoro 90 milijard dinarjev). Razen .tega imajo Japonci po lastnih Central 36.629 mrtvih, Kitajci pa 130.000. V tem številu pa niso všteti invalidi oz. ranjenci. Čim dalje traja vojna na vzhodu, tem bolj slabi Japonska, tem manj bo sposobna igrati ono vlogo proti Rusiji, katero ji je namerila os Rim—Berlin v zvezi s protikomunističnim paktom. Japonski vojni stroški znašajo po priznanju japonske vlade doslej okoli 90 milijard dinarjev. To so tudi za Japonsko ogromni stroški, ki se jih ne bo dalo prištediti s politiko —• stradanja Japoncev. 34 japonskih letal je napadlo in bombardiralo mesto Han-kov. Ubitih in ranjenih je bilo nad 200 oseb. Z Sitnega trga Po sklepu ministrskega sveta je dof-bila družba Prizad nalog, da izvede intervencijo z nakupom žita (pšenice) po cenah in v okolščinah, kakor jih je določil trgovinski minister s kmetijskim ministrom. V ta namen oskrbi obratni kapital finančni minister, in sicer v znesku 250 milijonov dinarjev. Osem driav sprejme emigrante Na konferenci v Evianu, kjer razpravljajo o težkem problemu emigrantov, se je izjavilo osem južnoameriških držav za sprejem emigrantov, ki jih preganja današnja evropska »civilizacija«. Te države so Argentinija, Brazilija, Ecuador, Mehika, Uruguaj, Peru, Columbia in Dominikanska republika. —-Načrt pravi, da je za vsakega emigranta treba 1000 funtov. Emigrantom bi se ali kupila zemlja, da bi se priučili novemu življenju in tretja naloga pa je preskrbeti denarne pomočke. Neil Malcolm meni tudi, da bi Zedinjene države posredovale omiljenje preganjanja nemških emigrantov. NemCiia zopet v podunavski komisiji Donava je internacionalizirana. Iz komisije, ki upravlja Donavo, je bila Nemčija izstopila. Po zasedbi Avstrije pa smatra Nemčija, da je ta komisija zanjo važna, ker vodi pot po Donavi na Balkan. Sedaj hoče zopet vstopiti v to komisijo, kar je v nje velikem interesu. Tudi Madžarska bo ustanovila propagandno ministrstvo. Madžarska vlada je sklenila ustanoviti propagandno ministrstvo, ki ga bo prevzel državni tajnik Štefan Antal. Če bodo naloge tega ministrstva enake nemškemu, poročila ne povedo. Neislc karani eisKreno barantanje s S V londonskem odboru za nevmešava-nje so sklenili dogovor, po katerem naj se umaknejo prostovoljci iz obeh španskih vojujočih taborov. Pristala je na predlog celo Rusija, čeprav je bilo oči-vidno, da se iz te diplomatske akcije razvije navadna komedija. Angleška in francoska vlada sta sklep odbora za nevmešavanje poslali vladama v Barceloni in Burgosu. Vladi pričakujeta odgovor še ta teden, prej pa, pravijo v Londonu, preden odgovorila obe španski vladi, ni mogoče ničesar dalje ukrepati. Nedvomno bosta obe vladi dodali načrtu vsaj svoje pripombe, ki jih bo morala mednarodna politika vpoštevati. V Angliji so tudi mnenja, da se v Španiji odigravajo precej važni dogodki, ki položaj bistveno iz-premene. Dočim Anglija hladno motri špansko vprašanje, je pričelo italijansko časopisje novo vznemirljivo polemiko. Tako pravi. Po odobritvi načrta za likvidacijo španske vojne v londonskem odboru bi se bila morala mednarodna situacija razčistiti, toda mesto teiga je nastala nova zaostritev. Nova kriza je jako akutna. Listi očitajo sabotažo Barceloni, Franciji podpiranje Barcelone in Angliji, da hoče zavlačevati rešitev, da se dovolj oboroži za vojno. Italijansko časopisje trdi dalje, da more biti napravljen mir v Španiji samo z zmago Franca. Obenem hočejo saboteri londonskega odborovega sklepa preprečiti, da bi stopila v veljavo že sklenjena angleško-italijanska pogodba. Italijan-sko-angleška pogodba je pravzaprav zamišljena samo zato, da narkotizira Italijo. Ta sumnja preplavlja italijansko časopisje, ki obenem ostro napada zahodno demokracijo. Tem opombam pač ni potrebno dostavljati svojih pripomb. Iz njih je razvidno, da je zavlačevalna politika naperjena proti španski republiki, zlasti od onih, ki se hočejo kazati kot nedolžni angeli miru. panljo? Hudi boji na vzhodni fronti Na vzhodni fronti se vršijo južno od Artano in Seuras hudi boji, pri katerih so republikanske čete uspešno branile svoje postojanke, odbile napade nasprotnika in podvzele uspešne protinapade. V nedeljo so nacisti šestkrat napadali pri Fuenta de la Leo, njih napadi pa so bili odbiti. Kljub težkim izgubam nacisti na ca-stellonski fronti silno pritiskajo. V odseku Nules je bilo prodiranje nacistov ustavljeno. Oba tabora se pripravljata na nove boje. Letalci generala Franca so zopet bombardirali pristanišče Va-]pncije. Med drugimi je bil ranjen tudi član angleške kontrole za nevmešavanje Albert Leman, ki se je nahajal na krovu britanske ladje »York-Brook« v pristanišču. Ustavitev obratovanja v libojskem rudniku Ker TPD ne dovoli, da bi obratovali. < Dolgo se nam je obetalo, a sedaj je prišlo do tega. S 15. julijem se neha obratovati pri tukajšnjem premogovniku vsled izčrpanja premogovnih plasti do meje, čeravno je še tega črnega zaklada tukaj v izobilju. Zgodilo se je pa to vsled nesoglasja med sedanjimi najemniki in TPD. Lahka je zadeva sedanjih gospodov najemnikov in TPD. A za nas, izčrpane in stare rudarje je pa druga stvar. Že sedaj se je poročen rudar z več otroci težko preživ- ljal vsled nizke mezde in vedno naraščajoče draginje. Kaj sedaj, se pa nihče ne vpraša. Dela ne boš več dobil pri drugem 'premogovniku, ker si že prestar; vpokojitve ne moreš doseči zaradi strogih predpisov. Ram se hočemo sedaj podati? Apeliramo na vse merodajne kroge in javnost! Gre za usodo osemdesetih rudarjev! Prizadeti rudarji. Ali sl ie poravnal naročnino? Ako Se ne, Izpolni svojo dolžnost! Dotna ih- svetu Borba nameščencev zavarovalnic za uvedbo kolektivne ipogodbe bo najbrže v kratkem zaključena. Zastopniki merodajnih zav,arovaln|ic so namreč dali zagotovilo, da se ne bodo upi-.rali sklenitvi kolektivne ipogodbe. Sklenitev te pogodbe, za katero se je vršila borba nad eno leto, bo lepa pridobitev teh nameščencev. Beograd pošilja srednješolce na Čehoslova* ško. Občina beograjska je iposl-ala 50 srednješolcev na 40-dnevne počitnice v čehoslovaško republiko, v zameno pa sprejme 50 čehoslova-ških srednješolcev za 40 dni na počitnice. — To dokazuje voljo za sodelovanje Jugoslavije in Čehoslovaške. V Beograd je prispela nova skupina čeho-slovaških dijakov, ki so člani društva prijateljev Male zveze. Dijaki bodo ostali več dni v Beogradu in nato obiskali še nekatere kraje v naši državi. Minister telesne vzgoje dr. Miletič se nahaja v Pragi, kjer se bo udeležil sokolskega kongresa. Emigranti se vračajo v Jugoslavijo. Te dni se je vrnil iz emigracije dr. Mile Budak, ki je ' bil prvotno obdolžen sodelovanja pri organiza-j ciji umora kralja Aleksandra. Sodna ipreiskava je dognala neutemeljenost obtožbe. V zadnjih J dveh letih se je vrnilo v Jugoslavijo 76 hrva-j ških emigrantov, kakor poroča »Neue Ziiricher ; Zeitung«. Med Jugoslavijo in Turčijo je bil dosežen sporazum o izselitvi v Južni Srbiji živečih Turkov v Turčijo. Pogajanja so se vršila v Ankari. Bodoči vsesokolski zlet (slovanski) bo, kakor so sklenili v Pragi, čez tri leta v Beogradu. Takrat bo polnoleten tudi kralj, ki je prvi starosta jugoslovanskega sokolstva. 45,000 vagonov pšenice bo baje izvozila letos naša država. Ali ne bomo prihodnje leto kupovali zopet tako drago moko, kakor letos? Morda pa cene moki, ki je sedaj za naše razmere izredno draga, sploh ne bodo več padle? S, Ciril Štukelj je odšel na studijsko potovanje v Francijo. Ogledali si namerava pred vsem ljudske knjižnice in druge ljudske kulturne ustanove. Potovanje mu je omogočila štipendija francoske vlade. Rumunski nadškoi Jurij se bo moral zagovarjati radi poneverbe. Obtožen je, da je radi čudnega življenja vzbujal nerazpoloženje med verniki, zapravljal javni denar v sebične namene itd. Vojaški uporniki iz Nemčije, ki so se pobu-nili radi slabe hrane, so pribežali v ČSR. Kakor poroča »Socialdemokrat«, se nahaja v mestu Tahau 15 beguncev, med njimi tudi eden častniški pripravnik. Kardinal Innitzer dela hude preglavice višjim cerkvenim forumom. Z,a časa -pok. Avstrije jfc igral v dobi Dollfuss-Schuschniggovega režima veliko vlogo in bil glavni inicijator za zatiranje avstrijskih socialistov. Bil je tudi hud nasprotnik narodnih socialistov in priključitve Avstrije k Nemčiji. Sedaj ipa poročajo, da bo baje ustanovil nemško katoliško nacionalno cerkev. Kaj poreče k temu naš »Slovenec«, ki je Innitzerja vedno stavil drugim za vzgled. Gestapo in pisemska tajnost. »Prager Presse« poroča, da je odpiranje pisem dovoljeno samo nemški tajni policiji Gestapo. Drugi uradi tega posla ne smejo vršiti. Sporazum med Francijo in Turčijo o prijateljskem sodelovanju obeh držav je stopil v veljavo in je besedilo sporazuma francoska vlada že objavila. Podržavljanje gospodarstva v Mehiki. Mehi-kanska vlada namerava podržaviti vso gospodarstvo in izločiti vse vplive inozemskega kapitala. Amerikanski letalec Harold Hughse je preletel v 16. urah 35 min. Atlantski ocean. Rabil je za ta polet 16 ur 25 min. manj kakor svoje-časno Lindbergh. Nek slaboumnež je nameraval izvršiti atentat na Roosevelta. Slaboumneža je pravočasno prejel detektiv in s tem preprečil napad na predsednika Amerike. | Avstrijske novice Resnica o 11. marcu, ko je Schuschnigg odstopil in je postal zvezni kancelar Seyss-In-quart, še ni pojasnjena. O tem obstojajo doslej samo protislovne trditve. Prejšnji teden je salcburški gauleiter Rainer imel pred salc* burškimi nacisti predavanje o dogodkih dne H-marca, pri katerih se je tudi sam udeleževal. Ker je v predavanju postavljal samega sebe in svoje zasluge v čim svetlejšo luč, se njegovim trditvam ne more pripisovati popolna verodostojnost, vendar pa utegnejo nekoliko pripo* moči, da se dožene resnica. Rainer trdi, da sta ob 7. zvečer prišla on in Globočnik v zvezno pisarno k zveznemu predsedniku Mi-klasu in da sta zahtevala, da sprejme Schuscti-niggovo ostavko in da imenuje za zveznega kancelarja Seyss-Inquarta. Miklas je bil Pri' pravljen imenovati bivšega voralberškega deželnega glavarja dr. Enderja. To sta Rainer in Globočnik odklonila. Tudi navzoča ‘ministra Glaise-Horstenau in Schmidt sta pritiskala na Miklasa, naj imenuje Seyssa. Miklas je Pa dobesedno izjavil: »Apeliram na ves svet1- Ne morem imenovati nacionalsocialista za kan-ceiarja! Bog mi pomagaj!« — Rainer je na to dal zasesti s četo nacistov zvezno pisarnO’ Do 10. ure zvečer so bila zasedena tudi že vsa ministrstva. Ob pol 11. uri je Miklas izrazil željo, da bi zapustil zvezno pisarno. To mu nl' bilo dovoljeno. Ob 11. uri je na to spreM Schuschniggovo ostavko in je imenoval Seyf lnquarta. — Tako Rainer. Niti svet niti BoS nista pomagala Miklasu, ker Avstrijci safii niso branili svoje neodvisnosti. A Prejšnji predsednik avstrijske republike1 M>* klas živi sedaj na deželi na svojem kmetsken' posestvu. Vidijo ga vsako jutro, ko gre v cerkev k jutranji maši. i Novinarska zbornica je v zaupni okrožni^ št. 7 pozvala vse avstrijske časnikarje, da pre” kinejo vsako zvezo z Mednarodnim urado® dela v Ženevi in da tuidi nikakor ne sodelujej0 pri njegovih znanstvenih raziskavanjih in pU" 'blikacijah. Nt živilskem trgu v Ottakringu in v Florids* dorfu je prišlo do demonstracij gospodinj proti oderuškim prodajalcem, ki so proti vsem uradnim naredbam zviševali cene. V Floridsdorfa so se gospodinje v sprevodu podale pred poli' cijski komisarijat, kjer so klicale, naj stranka preganja oderuhe, ne pa samo jude vse vprek' Nekaj gospodinj so zaprli. Kdor je socialist, je član »Cankarjeve družbe«. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev »OGENJ4 MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Raze!l tega nimajo člani s pogrebom nobenin stroškov. Zahtevajte pravilnik «fl’ ..OgenJ", Maribor, Koroščeva ulica 8 Holetie MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 31 Starec se je še naprej kričal in kričal prismuknjene besede, ki so frfotale po zraku kot netopirji. Iz svojih vrat je vzplaval kakor temni oblak zaspani, težki stražnik in se lenobno približal vojaku. Ljudje so odstopili in Gnjedoj je ostal sam v velikem krogu, le starka Lapteva je stala za njegovim hrbtom in je še vedno držala njegovo kapo v svojih rokah. — Jaz imam križec na prsih! Sem si ga zaslužil v vojski! — je kričal vojak in topotal z nogama. — Nehaj tuliti! — je mrko rekel stražnik. — Pusti me! — Hajdi! Hajdi! — je hropel stražnik in suval vojaka proti občinski hiši, kjer je bila keha. Starka Lapteva je tresoč z glavo molče stegnila roko in dala Gnjedomu kapo; ta jo je vzel, vrgel na glavo, počasi korakal pred stražnikom in rjul: Naj te vrag vzame, gobec črni! Sram te naj bo, prodana duša, tatove ščitiš! Pa še vojak si bil! Vojak bi moral bit zaščitnik pravice, kaj pa si ti? Govedo, mutasto! Semjon je molčal. Vsi, ki so videli njegov obraz v takih trenutkih, so pravili, — da ima strašnega. Ljudje so se rogali in razšli po domeh. Šli so v gručah, se tiho razgovarjali in niso kazali nič več zanimanja za Gnjedoga. A nad vasjo se je še vedno vil zločest in vznemirljiv krik: — Pobiti? Poobesiti, a-a-a?! Ta škandal smo presojali, ko smo se zbrali ob reki. Jegor Dosjekin je kadil in odganjal z jedkim dimom svojega tobakovega zelišča prijeten vonj gozda in gob in je vpraševal: — Zakaj ti, prijatelj, tako lahkomiselno dopuščaš, da se tvoja čredica razhaja? Nikin se je tudi oziral vame strogo in nezadovoljno. -— Gnjedoj nas bo s svojimi škandali upropa-stil! — je rekel in se namrščil. — Čemu je treba razvijati sovraštvo med ljudmi? Ko so me zadosti obdelali, sem jim začel pojasnjevati, da vojakove besede niso blie tako hude in nevarne kakor se jim to dozdeva, toda Jegor je jezno odbil moje opravičevanje. — Ne, dragi moj soimenec, tako to ne gre! Če-orav si tudi ti kmet, vendar že davno ne živiš več kmečko življenje in mi poznamo vas bolje kakor ti, ker jo ne gledamo skozi knjige. Resnica je to kar je, ne pa to, kar si tvoja dobra duša želi. Naši kmetiči radi pokramljajo, radi slišijo tudi kake ujedljive in uporne besede, najbolj pa jim je še pri srcu njihova do kosti obdrgnjena koža. Vse bolj pogosto je on na tak način z menoj govoril in če hočem biti odkrit, moram priznati, da ne samo on. Razumel sem to: imeli so me za premalo vedočega, izčrpali so iz mene že skoraj vse, kar sem jim mogel dati. Med menoj in med njimi je bil nek prepad, neka razlika, ki je nisem prav razumel, — za mene ima beseda mehko dušo, prožno, ni'1}1 besede so pa čisto vsakdanje, oni polagajo v svoje govorjenje drugačen smisel, ki mi ni jasen. Ali & se bolj točno izrazim, oni vzamejo neko besedo in i° začno skrbno odvijati in razgrinjati, da bi našli tis*0 kar se nahaja v njenem jedru. Vse, česar se oni 1°' tijo, izpade bolj jedrnato in krepkeje, čeprav bolJ surovo in neprikrito, vendar jasno in čisto opravičeno; — vse to sem videl in se mi je dopadalo, da so me tako hitro začeli prekašati. Kaj sem hotel, ' svojo nalogo sem opravil, kar sem mogel sem ji]11 dal in sedaj naj gredo sami kamor bo potrebno, če jih ne morem več dohajati, — se radi tega ne vzne-mirjam. / Aleksej mi je nekoč rekel: - Ti, Jegor Petrovič, si se na kmetih čisto zmedel! — Da-a, brate, ta reč ni tako enostavna! — ie smeje povzel Jegor l^osjekin. — Vedno manj enostavna! Razdelitev zemlje nam to pokazuje v vsej nagoti. Vanja, tih in mehak kakor vedno, jim je skuša ugovarjati: ... — Bratci, veste, to se samo ,na zunaj tako vidu kakor razpoka na posodi, ki pa je na njej glina s vseeno od znotraj cela. Aleksa se je smejal: I seveda, a po teh razpokah bo vendar nekoč raznadel na’ kosce, tvoj počeni lonec! Ne taK Vanja, ti bi moral nekaj dobrih knjig prečitati, si s preveč moker za ušesi! A meni je rekel Jegor: ^ 1& MPsiU Ucajev TRBOVLJE I* °bčinske seje, V sredo, dne 6, t. m. se je rsila občinska seja. Župan s. Klenovšek je vo oma povdaril, kako velikega pomena bi , . *? ,za Trbovlje zidanje zdravstvenega doma, ,* “‘P.11 v zyezi s šolsko polikliniko in dečjim avetiščem. Že v lanski proračun je bilo vne-ena postavka, žal, da banovina in ministrstvo diSja Pr®dvidela v to svrho ničesar. Občina je MARIBOR na razpolago brezplačno zemljišče in se _ ze vršil komisijski ogled, dalje pa ni prišlo, upan je omenil glede panike, ki je nastala necL°^roci ob priliki proslave 1501etnice šole l *em ne za^ene občinsko upravo ,a krivda. Zgradbo nove šole na Vodah Ve' 1Zv.ra’ TPD, ker je v to obvezana po re-da^zi' >z leta 1882. Občinski klavnici se zniža ud Občinska uprava je dobila o,d banske na^azan znesek din 3.000 za najnujnej-a6la. (Da bo ta veliki znesek res pravilno t Ijen, je bil izvoljen v odbor za porabo «a zneska tudi g. Križnik). Da se odpomore nianjkanju stanovanj, se je sklenilo razpisati ®rtalno licitacijo za gradnjo družinskih hiš vPokojence. Sklenjeno je bilo tudi, da se k oda interesentom nekaj manjvrednih travni-,°v v stavbne svrhe. Občina da do 100 m-2®splačno, kupec pa mora dokupiti 200 do | m- za ceno po din 5.— za m2, — V dobi ret> let mora kupec postaviti stavbo vsaj v royem stanju, sicer pripade zemljišče občini kupec dobi vrnjeno kupnino, manj stro-,Ke Prepisa itd. Do danes se je zglasilo že 39 ^“teresentov. Iz tega se vidi, da je akcija v 0r*st delavcem. Nadalje se je v načelu že pri-'opilo k izvedbi regulacijskega načrta za na-jn m®s*0, Na Sv. Planini nad Trbovljami se bo Instaliral telefon. Nekaterim občinskim usluž-0va5em se ie priznala rodbinska doklada, a finskemu zdravniku se je priznala stalnost. ,albolj težko je s socialnimi dajatvami. Ob-4Ofuio6 V kratki izdala v to svrho din za ”^° 'e na*^eP*' dokaz, da skrbi za ne- aPoslene, ubožce in siromake. Na prošnjo za-Pnikov cementarne je bil soglasno odobren od!p3evek '^’n ®000 za otroke, ki pojdejo na ^dih. Kmetijski družbi se odstopi prostor za Jadišča. Hišnim posestnikom se bo pomagalo ri Prekrivanju kanalizacije in popravljanju ,®*t. Gasilski četi pri Sv. Katarini se je odo-,r*lo prispevek za napravo cisterne. Občina j*. odklonila, da bi postala akcionarka tiskarne, io namerava nekdo odpreti v Trbovljah. e^lo se je tudi, da bo trgovec Zupanc na °ie stroške uredil na trgu lopo za prodajo i °rskih rib. Razpaslo se je tihotapstvo, zato T? morala občinska uprava glede poostrene r^fedbe postopati s tihotapci rigorozno. Ob-tflska uprava je odpovedala stanovanja v 'obiski kloniji tistim, ki imajo nad din 600 po-jPinme, to pa vsled tega, ker je veliko takih, i imaio komaj nad din 300 mesečnih dohodkov. Občinski odborniki so stvarno posegali debato pri posameznih točkah in soglasno odobrili poročilo občinske uprave. Navzoča pa 0‘sta bila odbornika, ki se stalno rada prito-®uieta nad delom občinskega odbora in tudi J*di nameravane zidave občinskega doma. —■ ^bčan. HRASTNIK Zveza rudarjev Jugoslavije, podr. Hrastnik, Obredi v nedeljo, dne 17. julija t. 1. ob 4. uri .P- v prostorih Konzumnega društva rudar-!ev veliko vrtno veselico, na kateri bo razvit *rasno renoviran društveni prapor. Upamo, da °do naši delavci, kakor tudi rudarji sosednjih Udhikov, to našo prireditev polnoštevilno po-®tili. Sodeluje hrastniška rudarska godba na ^mala. Vstopnina se ne bo pobirala. Prodajali ^a se bodo slavnostni znaki, zato bo pa dobil 'sak udeleženec, ki kupi tak znak, brezplačno nekaj za spomin. Vabljeni vsi! Družnost! Odbor. GUŠTANJ v Protidraginjsko zborovanje, ki se je vršilo . nedeljo, dne 3. t. m. v »Sokolskem domu«, ,e Prav lepo uspelo. Zborovanju je predsedoval ■ Verčko Ivan, ki je uvodoma pojasnil pomen .“orovanja. Nato je poročal tajnik SMRJ s. °vljanski iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru aztolmačil vzroke, zakaj je nastala draginja n manipulacije žitnih baronov, ki vršijo Jpekulacije na račun delovnega ljudstva. — ^“orovalci SQ sodjasno sprejeli tozadevno re-0|ucijo, ki je bila predložena na merodajno ”’esto. Pozivamo vse zavedne sodruge, da naj aeum0rno širijo organizacijsko misel in solidar-°st med delavstvom, zlasti pa agitirajo med neorganiziranimi delavci, da se včlanijo v naše vobodne strokovne organizacije, ki so nam anes bolj kakor kedajkoli potrebne. Poleg te-? moramo še bolj razširjati naš delavski tisk, Jast> pa v redu plačevati naročnino. »Delav-io ^°^I*ka« izhaja sedaj trikrat tedensko in le ?.ar°en"k' prejemajo za isto naročnino, to ^ din 10 mesečno, kakor so jo prejemali po-samo dvakrat tedensko. »iDelavska Poli-boJ* !e naš zvesti prijatelj, ki nas podučuje, še h 'n ^ran* *er nam P°ma£a v boju za bolj-k delovne pogoie in lepšo bodočnost. Prav ta-tr i m°rai° zavedni delavci kupovati svoje po-2 ebščine v svoji lastni zadružni trgovini Kon-^mnega društva za Mežiško dolino. To so na-ak n^°^e' ki i'*1 bomo lahko uspešno izvršili, n. 0 bomo pri našem delu vztrajno in discipli- Llni bojevniki. Na delo torej in uspehi ne "Odo i - - Železničarji morajo zopet čakati na dobavo premoga. Neki železniški uslužbenec je pred enim mesecem naročil premog, pa ga še do danes ni prejel. Urgiral je ponovno, odgovor pa se je glasil, da premoga ni. To je tembolj nerazumljivo, ker poleti le .malo železničarjev naroča premog, temveč šele avgusta meseca prihajajo večja naročila. Železničarsko osobje ne dobi premoga zastonj, temveč samo po znižani ceni, pač pa morajo plačati premog takoj ob naročilu. Uslužbenci bi želeli, da bi jim uprava ta v naprej plačani premog dobavila vsaj v teku 14 dni, ako poprej nikakor ni mogoče. Sedaj morajo često čakati po več tednovi kar je tem hujše, ker nimajo denarja, da bi mogli nabaviti premog pri trgovcu. Uslužbencem bi se naj vsaj v tem oziru pomagalo, ako se jim ne more zvišati prejemkov. Železniško osobje prejema tudi premajhno količino režijskega premoga, kakor ga potrebuje za lastno uporabo. Km-rduri je zlasti tudi to, da je treba premog plačati takoj ob naročilu, saj najbrže tudi železniška uprava ne plača premoga v naprej, vrhu tega pa ima možnost, da v obrokih odteguje uslužbencem znesek za dobavljeni premog. Tako je postopala tudi bivša južna železnica. — Železničar. Kopališka uprava mariborskega otoka je predpisala, da morajo moški nositi dolge ko-palnike, ženske pa ne smejo biti oblečene v moderne kopalne kostume. Ravnotako se ne smejo majhni nedolžni otroci kopati nagi, ker bi to menda vzbujalo pohujšanje. — Da bi pri nas le ne pričeli v tem posnemati Tirolcev, ki so v nekem kopališču nasuli razbito steklo v bazen, ter tako onemogočili kopanje v prekratkih in preveč izrezanih kopalnih kostumih. Dajte subvencijo mariborskemu gledališču. Na kongresu »Udruženja gledaliških igralcev«, ki se je vršil začetkom tega meseca v Splitu, sta delegata mariborske sekcije apelirala na vodstvo udruženja, naj podvzame vse potrebne korake, da bo gledališče v obmejnem Mariboru dobilo subvencijo od države. Z ozirom na spremembo v sosednji državi, ki je že doslej polagala veliko pažnjo na uspeh gledališča v Gracu in Celovcu, je sedaj še bolj nujno potrebno, da se omogoči tudi upravi mariborskega gledališča, da bo lahko tudi naše mesto uspešno delovalo na polju gledlaiške kulture. Tudi poslopje, ki ga imenujemo »Narodno gledališče«, je že davno odslužilo svojemu namenu, zato bi bilo potrebno, da se zgradi novo gledališče, ki bo odgpvarjalo razvoju našega mesta. Dolžnost vseh itierodajnih faktorjev je, da se zavzamejo za rešitev tega perečega vprašanja. VII. Mariborski teden, jubilejna kulturna razstava in narodni tabor. Naš Maribor se že intenzivno pripravlja na letošnji Mariborski teden, ki bo od 6. do 15. avgusta. Ta velika, sedaj že tradicionalna gospodarska in kulturna revija slovenskega severovzhoda, bo letos še posebno pomembna in veličastna, ker bo združena z mogočnimi javnimi proslavami dvajsetletnice osvobojenja in ustanovitve kraljevine Jugoslavije. Da dobi prireditev ves potrebni vsebinski in zunanji poudarek, se je doseglo vzajemno sodelovanje zadruge Mariborski teden, mestnega Odbora za proslavo dvajsetletnice osvobojenja in več ali manj vseh pomembnih društev, ustanov in korporacij. Poleg razstav bodo tudi druge koncertne, gledališke, športne in zabavne prireditve v veseličnem parku na razstavišču, ki bo letos preurejen in deloma povečan. Vrhunec prireditev pa bo gotovo veliki narodni tabor 14. avgusta. Ta tabor bo manifestacia vsega slovenskega Podravja, organizirana v velikem in veličastnem obsegu, pri kateri bo sodelovalo vse naše meščanstvo in podeželsko ljudstvo brez razlike strankarskega prepričanja. Letošnje prireditve VII. Mariborskega tedna bodo zgodovinski dogodek, ki bo še dolgo ostal v spominu vsemu našemu obmejnemu ozemlju. Za obisk Maribora je dovolilo prometno ministrstvo za čas od1 4. do 17. avgusta 50-odstotni popust na vseh državnih železnicah in ladjah. S. Ivan Richly Kopalne obleke, najnoveiše pri Jakob Lah, Maribor V skladišču trgovca gosp. Laha na Glavnem trgu je minuli pondeljek pričelo goreti. Mariborskim gasilcem se je posrečilo pravočasno udušiti ogenj, ki bi bil lahko postal usoden za bližnjo okolico. Licitacija za prodajo lip na Teznu se bo vršila dne 15. t. m. ob 11. uri v pisarni Garnizijske uprave v Mariboru. Delovni čas pri davčni upravi za mesto Maribor traja od 11. julija do 31. avgusta 1938 od 7, do 14. ure, blagajna pa posluje le od 8. do 12. ure, kar naj blagovolijo davkoplačevalci vpoštevati in naj plačujejo davke v obojestranskem interesu s poštno položnico, ki jo sprejmejo vsako četrtletje. Streha avtobusne postaje na Glavnem trgu bo kmalu dogotovljena. V ostalem pa je Glavni trg še popolnoma razkopan in gradnja le polagoma napreduje. Iz Vidma pri Krškem smo prejeli žalostno vest, da je tamkaj preminul eden naših najboljših sodrugov Ivan Richly, vpokojeni progovni zidar. Pokojnik je bil rojen 29. avgusta 1887 v Žur-kovem dolu pri Sevnici. Še majhen je postal sirota in se je po dovršitvi ljudske šole lotil zidarskega poklica. V svetovni vojni je bil dvakrat ranjen in je sedaj tudi na posledicah prestalega trpljenja legel v prerani grob. Od 1. 1920. je bil zaposlen pri železnici. Takoj se je vpisal v Savez železničarjev Jugoslavije in je bil dolgo let predsednik podružnice v Vidmu in pozneje tajnik. Dasi so nasprotniki mnogo pritiskali nanj, ni klonil, ker ni bil vajen menjati prepričanja. Kot prepričan socialist je bil tudi politično silno aktiven. Zadnji dve leti je bolehal, pa kljub temu ni počival kar se tiče dela za idejo socializma. S pok. s. Richlem izgubi naš socialistični po-kret vnetega sodelavca in propagatorja, zavedni železničarji pa svojega najboljšega tovariša. Ni mu bilo dano, da bi bil učakal obnovo svoje razredne železničarske organizacije in obnovitev Socialistične stranke. iZ.ato pa nam je zapustil oporoko, s katero nas podžiga na delo, za iste cilje, za katere se je boril on. Njegovi družini, za katero je lepo skrbel, izrekamo iskreno sožalje. Slava spominu s. Richleja. izostali. Družnost! STUDENCI PRI MARIBORU v kult. društvo »Vzajemnost« priredi nr6?°e]i°, dne 31. t. m. II. mladinski dan, na s ,vvečer. v soboto, dne 30. t. m, pa akademijo WtICetkom °k ur* zve6er. Naproša se vse ne *Ir.ne' športne in strokovne organizacije, da se na {a dan nobene pireditve in da ^ležijo te proslave. — Odbor. ZAGORJE OB SAVI Zopet smrrtna nesreča. V četrtek, dne 7. t. m. se je na dopoldanski tretjini v kotrede-škem rovu pri spravljanju lesa smrtno ponesrečil 45-letni oženjen rudar Ivan Šinkovec. Pokojnega Šinkovca je zadel ročaj bobna na katerega se navija železna vrv, in sicer tako nesrečno v trebuh in noge, da je čez nekaj ur trpljenja izdihnil. — Pokojni zapušča težko prizadeto ženo in enega posinovljenca. — Novi žrtvi dela ohranimo trajen spomin, njegovi družini pa izrekamo naše iskreno sožalje. V kolikor smo do sedaj informirani, je to zgolj nesrečni slučaj. Mislimo pa, da bi se nesrečni žrtvi premalo oddolžili, če ne bi pri tej priliki zopet povdarili, da se silno čudimo, kako, da je ravno na tem obratu toliko smrtnih nesreč. Na vsak način bo poklicno vzgojnih tečajev še treba. JESENICE Povratek jeseniških Sokolov iz Prage. Iz Prage so se vrnili jeseniški Sokoli, 38 po številu. Nad dogodki v Pragi so navdušeni in vzhičeni, saj so preživeli teden dni med brati, ki se res v polni meri zavedajo vrednosti in pomena prave demokracije ter narodne in državne svobode. Doživeli so trenotke, ko je ves narod pokazal, kako je treba stati za obrambo teh svetinj svobodnega človeka. Nas to prav veseli. Želimo si le, da bi to čehoslovaško svobodoljubje prešlo našim Sokolom prav tako v meso in kri, kakor je to prešlo čehoslova-škim, da ne bodo mogoči več taki pojavi, da so bili ti razni Sokoli, ki so danes doživeli slavne praške dni, zagovorniki in izvajatelji raznih avtoritarnih in diktatorskih tendenc in misli, pa tudi ukrepov kakor se je godilo na Jesenicah pred nekaj leti. Če so jeseniški Sokoli spoznali, da je edino prava in brezkompromisna demokracija pot k napredku človeštva, potem so praške slavnosti izvršile več, kakor svojo zgodovinsko dolžnost do naših Sokolov. Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko je imela v nedeljo, dne 3. t. m. svoj redni občni zbor. Pred občnim zborom se je vršilo sedem članskih zborovanj, kjer so bili izvoljeni delegati za občni zbor. Občni zbor je bil lepo obiskan. Predsedoval mu je podpredsednik zadruge z. Jože Sušnik, ker je bil predsednik zadruge z. Čelesnik nujno zadržan. — Predsednik je pozdravil navzoče, počastil spomin umrlih zadrugarjev, zlasti zz. Maleja Valentina, Franca Florjančiča, Čeplaka Ivana, Stareta Ivana, Kusterla Franca, Gerdeja Otona, Roze Pesjakove in Angele Komarjeve, zatem so pa sledila poročila, ki iih je v glavnem podal poslovodja z. Cvetko Kristan. Iz vseh poročil je sledilo, da je bil kljub krizi, ki je na Jesenicah lani nastala zaradi znižanih mezd, uspeh zadruge v lanskem letu zadovoljiv. Odveza načelstvu, potrditev računskega zaključka, ter odpis raznih dubioz so bili soglasno sprejeti. V načelstvu sta bila na novo izvoljena zz. Mur Janez in Noč Anton, v nadzorstvo pa zz. Triplat Albin, Bartoli Anton in Noč Janez starejši. Med predlogi je bil sprejet med dru- gim tudi sklep, da se ukinja tkzv. posmrtnin-ski sklad, ker ima samo še enega člana, vsi drugi so pa že dobili svoje dobroimetje izplačano. Ob J47. uri zvečer je predsedujoči zaključil lepo uspeli občni zbor. VELENJE Važno zborovanje rudarjev se bo vršilo v nedeljo, dne 17. julija s pričetkom ob 10. uri dopoldne v hotelu Rak z dnevnim redom: 1. Poročilo .o konferenci mednarodnega urada dela v Ženevi; 2, poročilo o občnem zboru glavne bratovske skladnice; 3. razno. Poročal bo s. Arh iz Zagorja. Rudarji, udeležite se zborovanja polnoštevilno. — Odbor ZRJ. Civilizacija dvajsetega stoletja. Zelo neradi se javljamo z dopisi takšne vsebine kakor je današnji, ker ni umestno, vsako dogodivščino obešati na takozvani »veliki zvon«. Toda razmere nas silijo, da povemo javnosti, kaj smo doživeli zadnje dni. V našem drž. premogovniku se nahaja nek mladi gospod1, ki na povsem svojevrsten način postopa z rudarji v jami. Na svojevrsten način, ker namreč ne zna, ali noče občevati z ljudmi drugače kot skrajno izzivajoče. Pred kratkim je prišel v jamo in vprašal rudarja »kako je kaj«? Rudar mu je med drugim omenil, da delo ni ravno prijetno, ker curlja voda na tem mestu iz stropa. Tedaj se obrne mlad gospod in pravi: »najrajše bi te z lampo pritisnil...« Drugemu delavcu, ki se mu je pritožil zoper hudo vročino in dejal, da bi se moralo uvesti za tako naporno delo 6-urni delovnik, je ogorčeno zabrusil: »molčite vendar o 6-urnem delu, če Vam ni všeč, pa si preskrbite delo na pripravi, kjer je hladneje.« Rudarji bi pričakovali od človeka, ki ima akademsko izobrazbo, nekoliko več takta in srčne kulture. Po vsem tem bo imel prav ,oni univerzitetni profesor, ki je pred 10. leti na predavanju na univerzi v Chicagu dejal, da bo človeštvo v dvajsetem stoletju padlo nazaj v popolni barbarizem, ker je človek v tehniki silno napredoval, dočim je njegov srčni kult ostal na isti nizki stopnji, kot pred razvojem J tehnike. Rudarji smo imeli v teku našega truda- 1 polnega življenja priliko spoznati mnogo in-ženjerjev in predpostavljenih, ki niso bili ošabni in brezobzirni ter so občevali z rudarjem kot sočlovekom, z zaupniki so razpravljal pri eni mizi, tako da smo rudarji spoštovali te ljudi in z veseljem sledili njihovim navodilom. Marsikateri današnji mlad gospod pa bi si moral po dokončanih študijah nabaviti knjigo o lepem vedenju. Nekdaj je bilo izobražencu pod čast, da bi bil navadho orodj^ priganjaškega sistema, a danes se nekateri ponašajo s pri-ganjaštvom in p.oniženvanjem delavca, ki mora vse molče požreti, če noče zleteti na cesto. — Vodilno in nadzorno osobje bi se moralo zavedati, da se zaupanje in vdanost delavca pridobi z vzpodbujanjem in dobro besedo, ne pa s psovkami. Tudi pri nas je vsepolno oboževalcev kljukastega križa. Ti imajo kaj lahek posel s svojo propagando, ko vidijo nerazpo-loženje, ki vlada med našim delavstvom. Zato je tembolj obsojanja vredno tako postopanje, ki prav gotovo tudi ne pospešuje domoljubja in narodne zavednosti med delavci. Tega bi KRANJ Nova državna cesta Stražišče—Kranj je bila 10. t. m. izročena prometu. Kakor pa se razglaša, je nova cesta odprta samo za avtomobilski promet, dočim bodo z vprežno živino morali voziti še do jeseni po stari cesti, ko menda cesto še s kockami obložijo. Po našem mnenju se cesta z vozovi manj razkoplje, kakor s težkimi avtomobili, zato je nesmiselno, da se živino še nadalje trpinči po starem Ga-štejskem klancu, kjer je strmina proti vrhu, vsled nove ceste, še večja kot prej. Delavska veselica »Vzajemnosti« in SGRJ, ki bi se morala vršiti v nedeljo, dhe 10. julija pri Slavcu v Struževem, je bila radi slabega vremena preložena na nedeljo, dhe 17. julija. Vršila se bo po istem sporedu. Naše mesto dobi meščansko šolo. V Kranju osnujejo letos meščansko šolo. Meščansko šolo so imeli v Tržču in Škofji Loki in sedaj jo dobe še v Kranju. Sprejemi učencev se še vrše. TRŽIČ Kakor med tovarniškim, tako pri nas tudi med stavbinskim delavstvom vlada popolno mrtvilo. Naših stavbincev ne zbudi iz zaspanosti niti aktivnost stavbinskega delavstva v drugih industrijskih krajih, kjer se kot organizirana celota borijo za boljši zaslužek in za znosnejše delovne razmere. Borba ie seveda uspešna le toliko, kolikor so v današnjih razmerah uspehi sploh mogoči, zlasti, ker se žal ogromna masa delavstva še ne zaveda, kje ji je mesto. Vendar pa so teh skromnih uspehov, ki jih je izbojevala stavbinska organizacija, deloma deležni tudi naši stavbinski delavci, da se pa kolektivna pogodba v celoti ne izvaja, temu se ni čuditi, kajti, kjer ni tožnika, tam ni sodnika. Mnogo je tudi takih, ki te skromne, obenem pa pomembne uspehe, smatrajo za tako malenkostne, da v njih ne vidijo nobene vrednosti. Ne upoštevajo pa, da bi bil položaj stavbincev še bolj obupen, če bi teh malenkostnih uspehov ne bilo in če bi organizacija ne vodila borbo za zboljšanje položaja stavbinskih delavcev. Razumljivo je, da vsled nezavednosti naših stavbincev trpe tudi stav-binci drugod. S svojo pasivnostjo slabe udarno moč strokovne organizacije, na drugi strani pa skušajo podjetniki uvajati delovne metode, ki jih izvajajo pri neorganiziranemu delavstvu tudi drugod. Podjetje Dedek iz Ljubljane se poslužuje napram delavstvu v Tržiču drugih metod, kakor v krajih, kjer je močna postojanka organizacije stavbincev. Nek polir tira delavstvo, da mora pričeti z delom pred 7, uro zjutraj in delati čez 6. uro zvečer, tako, da se »potegne« obakrat tudi do pol ure, za kar se seveda nič ne plača. Mladoletne delavce plačuje pod tarifo, ki jo predvideva kolektivna pogodba in so mezde pri nekaterih nižje, kakor po uredbi o minimalnih mezdah. Nekateri polirji uveljavljajo strog pri&anjaški sistem, tako, da delavci zapuščajo delo. Zlasti se v tem odlikuje nek polir, ki ga bomo primorani ožigosati, ako ne bo prekinil s svojimi nesocialnimi metodami. Naši stavbinski delavci pa naj se zavedajo, da brez svobodne strokovne organizacije ne bodo mogli odpraviti teh krivic in zboljšati svojega bednega položaja. Zato vsi v svojo strokovno organizacijo, v vsako delavsko stanovanje pa mora zahajati tudi »Delavska Politika«. SELNICA OB DRAVI Kako smo dobili blagoslovljeno vodo zastonj? Pred par leti je župnik oznanil raz prižnice, da odslej ne more več blagoslovljene vode dajati brezplačno, ker je veliko truda z njo. Ubogi organist jo mora tako daleč nositi v cerkev, ne dobi pa zato nič. Od takrat dalje se je potem blagoslovljena voda prodajala in sicer steklenica po din 3, manjša steklenica pa po din 2, tako da so nekatere stare žene hodile po blagoslovljeno vodo v Ruše, nekatere pa celo v Maribor, kjer so jo dobile zastonj. Ko je bodil tisto leto organist po zbirco, je pač povsod moral poslušati radi predrage vode. Nato smo Selničani dobili blagoslovljeno vodo zopet zastonj. se v polni meri morali zavedati zlasti oni, ki ob vsaki priliki toliko govorijo o milem slovenskem narodu. Težkoče ljudske fronte v Franciji Kratko smo že omenjali politične dogodke v Franciji, ki so v zvezi z obstojem ljudske fronte. Danes naj položaj orišemo po sedanjem stanju. V senci mednarodnih dogodkov se malo čuje o težkočah, ki jih ima ljudska fronta v Franciji. To še ne pomeni, da je izgubila širši politični pomen. Zakaj, zmaga ljudske fronte v maju 1936 in vlada Leona Bluma pomenita boj proti fašistični nevarnosti v deželi in ustvarjanje bloka demokracije, bloka za obrambo miru in kulture na svetu. Težkoč sicer ni treba precenjevati. Ni pa prav, če bi podcenjevali njih pomen. Negotovost situacije izvira iz samega nje značaja. Predpogoj za uspeh takega političnega bloka je, da stoji pod vodstvom delavskega razreda. In da se do tega pride, je potrebno, da proletarske stranke dosežejo maksimum soglasnosti. Žal, da ti dve dejstvi v Franciji ne obstojata. Vladi Leona Bluma je rušil kapital. Senat je bil orodje v njegovih rokah. Socialisti so vodili oster boj proti njemu. Zahtevali so ali da naj se odpravi ali pa demokratizira. V tej akciji so ostali komunisti rezervirani. — Niso se sicer izrekli proti zahtevam socialistov, a jih tudi podpirali niso. To je bilo dovolj, da so se nastala nesoglasja po znanem članku Dimitrova ob dvajsetletnici Rusije še poglobila. Na drugi strani je pa nastalo vznemirjenje v vrstah radikalne in radikalno-socialistične stranke. Desno krilo se je umikalo. Na zborovanju v Klermon-Ferranu je nedavno Marks Dormoa poudaril, da se v celi vrsti srezov snuje protisocialistični blok tudi z reakcio- narci. V tej situaciji so prišli socialisti v po ložaj obrambe. Zavedajoč se, da je potrebno razširiti in poglobiti program ljudske fronte, so po svojem kongresu predložili konkretne predloge. V odboru predlogov komunisti niso podprli, ker stoje na stališču, da je treba radikalne socialiste brezpogojno obvarovati pred razkolom,. To stališče pa socialistom seveda ni bilo všeč. Diskuzija je potem dobila javen značaj. »Humanite« je objavil 28. junija Thorresovo pismo socialistom. V njem je predlagal skupno akcijo v korist Španije. »Populaire« je objavil 1. t. m. odgovor Pavla Faureja na to pismo. Generalni tajnik Faure poudarja, da je zavezniška stranka zavrgla brez konkretnega odgovora predlog socialistov z dne 4. maja, da se izdela načrt skupne akcije v obče in glede republikanske Španije posebej. Brez odgovora ije ostal enak predlog z dne 27. maja. — Dalje zamerja pisec neprestane napade na socialiste, ki jih objavlja »Humanite«. Tako pravi Faure: Včeraj ste toliko zametavali naše predloge v ljudski fronti, ki so imeli namen, da dajo gibanju nov polet iz leta 1936. ' Prej ali slej se morata rešiti vprašanji zunanjepolitično in finančno, ki ju ima pred seboj ljudska fronta. Istotako se bodo prebrodila nesoglasja med proletarskima strankima. Jamstvo za to so široke ljudske množice, predvsem pro-letarijat, zakaj, razvoj se ne more ustaviti. Ostajanfe na enem mestu pa, žal, le prepogosto Domeni tudi — nazadovanje in zamudo. S tega razloga smo uverjeni, da bo francosko razredno delavstvo presojalo položaj pravilno in pravilno delalo, da podpre razvoj. Iz sprevoda čehoslovaške socialne demokracije v Pragi •mmk Člani Delavskih telovadnih enot s puškami Gospodinjske pomočnice, v rokah košare elki tovaren delavskih konsumov Delavski zlet v Beogradu Nameščenci za svole pravice Letna konferenca Oblastne podzveze »Zveze privatnih nameičencev Jugoslavije«. V nedeljo, dne 10. t. m. so se v Celju zbrali delegati vseh podružnic Oblastna podzveze ZPNJ, kjer se je vršil občni zbor te važne na-meščenske organizacije. Predsednik tov, Pe-tejan je uvodoma pozdravil delegate in zastopnike sorodnih organizacij in otvoril občni zbor. Za centralo je občni zbor pozdravil predsednik tov. Vladimir Pfeifer iz Zagreba, za Strokovno komisijo tajnik tov. Bricelj iz Ljulbljane, za Delavsko zbornico Golmajer, za Medstro-kovni odbor in društvo odvetniških uradnikov Gilčvert, za pomočniški odbor Vrisk. Sledilo je poročilo predsedstva, ki ga je podal predsednik Petejan, ki je obširno orisal delovanje Oblastne podzveze, ki ima v vseh večjih krajih Slovenije svoje podružnice. Oblastna podzveza in njene podružnice so vodile živahno akcijo za zboljšanje plač in ureditev nameščenskih delovnih ipogojev, razširitev pokojninskega zavarovanja na celo državo, zlasti se je organizacija trudila, da bi bili pokojninskemu zavarovanju obvezno podvrženi tudi trgovski sotrudniki, zobotehniki, strojniki itd. Privatni nameščenci so solidarni z ostalimi delavskimi svobodnimi strokovnimi organizacijami in zahtevajo popolno svobodo združevanja, govora in tiska, razpis volitev v vse delavske in nameščenske socialne institucije, zlasti v okrožne urade in Delavsko zbornico itd. Tajnik tov. Vidovič je podal obširno pismeno tajniško poročilo, blagajniško poročilo pa tov. Novak, ki je istočasno poročal tudi o delu delegacije v Pokojninskem zavodu. O delovanju nameščenskega odseka v Delavski zbornici je poročal tov. Pibrovc, nakar je sledilo poročilo kontrole, ki ga je podal tov. Jelen, ki je predlagal odiboru podelitev razrešnice, blagajniku pa zahvalo za vzorno poslovanje. Po daljši debati je bila podeljena odboru razrešnica in sprejeti vsi predlogi in resolucije, ki sta jih predlagala tov. Petejan in Novak. Pri volitvah novega odlbora je bil soglasno izvoljen z malimi spremembami dosedanji odbor s predsednikom tov. Petejanom na čelu. Delegati so se razšli s trdnim sklepom, da bodo v bodoče posvetili vse svoje moči za pro-cvit in napredek svoje strokovne organizacije. Delavski pravni svetovalec Rubež mezde (Trbovlje) Vprašanje: Po novem izvršilnem zakonu so mi zarubili mezdo, nato pa sem dobil zarubljene zneske zopet vrnjene. Sedaj pa mi je upnik mezdo ponovno zarubil. Ali upravičeno? Odgovor: Če ste rudar, odnosno če ste zaposleni pri kakem drugem podjetju, kjer ste zavarovani pri bratovski skladnici, Vaša mezda ni rabljiva, tudi ne po novem zakonu. Predlagajte zato pri sodišču, ki je dovolilo izvršbo, da rubež ustavi in da naloži upniku, da Vam vrne tudi že odtegnjene zneske. Cenitev posestva (Podkraj) Vprašanje: Za pribo*dnje dni je odrejena cenitev mojega posestva. Ali mi lahko posestvo ocenijo, ko sem ga dovolj drago plačal? Odgovor: Niste navedli zakaj in kako je prišlo do tega, da se Vaše posestvo ocenjuje, radi česar Vam na vprašanje ne moremo odgovoriti. Ako ste komu dolžni in žene ta upnik Vaše posestvo na dražbo, je seveda upravičen predlagati cenitev in se cenitev pred dražbo mora izvršiti. Terjatev žene (Litija) Vprašanje: Moja žena, ki sem jo pripeljal seboj iz Rusije, s katero že več let ne živim skupaj, me naenkrat terja za plačilo nekega zneska, češ, da mi ga je pred' leti posodila. Dala me je že kar odvetniku. Ali je k temu upravičena? Odgovor: Če Vam je Vaša žena res posodila denar in ji ga niste vrnili, ji ga seveda morate vrniti in Vas je upravičena tožiti, če ji prostovoljno ne plačate, To zlasti, ko pravite, da sploh nista bila poročena, ampak sta brez poroke živela skupaj. Kdo je dolžan plačevati prispevke za zavarovanje za bolezen in nezgodo pri OUZD? (Slov. Javornik) Prispevke za nezgodno zavarovanje nosi v celoti delodajalec, prispevek za bolniško zavarovanje pa nosita z delojemalcem vsak polovico. V kakem razredu ste upravičeni in koliko odpade z ozirom na razred na Vas mesečnih prispevkov, povprašajte pri pristojni ekspozituri OUZD. Beograjsko delavstvo se vrlo (pripravlja nal delavski zlet v Beogradu, ki se bo vršil v dneh od 6. do 7. avgusta 1938. Zletni odbor je izdelal obsežen program za proslavo 40-letnice ustanovitve »Radničkih Novin«, 25-letnico ustanovitve otroške skupine »Budučnost« in 10-letnico ustanovitve centrale za radnič-ko vaspitanje. Dne 6, avgusta bo izlet na Avalo in kongres kulturnih in športnih društev. Dne 7. avgusta 1938 dopoldne razstava delavskega tiska, amaterskih del in rokopisom popoldne športne tekme na železničarske!" igrišču in zvečer festival pevskih, -diletant' skih in godbenih društev na igrišču Bask D* Topčiderskem brdu. K sodelovanju se je priglasilo doslej okoli 30 organizacij iz raznih delov države. Zlet r velepomemben za enotnost delavskega giba* nja in je zato naša dolžnost, da ga kar naj' iskreneje pozdravljamo. Mariborski franiiikani in študentki kapucini so podedovali 400.000'— Din Petrin Josip: »Hodil sem stalno k njemu (to je k pok. Pavliču), ker je bil zanimiva osebnost. Njegova karakteristika bi ibila: Bil je ,do skrajnosti konservativen, odklanjal je vse novotarije, kar se je lahko opazilo na prvi mah. Hotel je imeti vse pri starem. Bil je do drugih zelo nezaupljiv. Če je kaj povedal, je znal sijajno debatirati in dokazoval je, po svoji zdravi kmečki pameti, dia ima on prav. Ljubil je take debate. Ker je bil na saimem, si je takih debat tiudi želel. Res je bil hudo zanemarjen in ni skrbel zase, toda on je gledal s tega stališča: Čim manj človek porabi in čimbolj je sam nase navezan, tembolj je popolen. Pokazal je na kmete, ki se preveč nosijo, a so zdaj vsi v dolgovih, o sebi pa je trdil, da je brez vsakega dolga. Nikakor pa ni bil nor, pač pa je bil čudak, kar je izviralo iz njegovega samotarstva. V verskem ozirtu je imel posebne nazore. Imel je doma svoje sveto pismo, ki ga je stalno prebiral, kakor dobro vem. Na domačo cerkev pač ni nič dal, ker je pač imel svoje predsodke. Mogoče je doma opravljal svoje molitve, rabil je tudi večkrat razne pobožne vzklike, zlasti, ko je začel slutiti, da se mu bliža smrt. Oblak Janez, župnik pri Sv, Lovrencu: »Niti najmanj ne more biti res, da bi ibil pokojnik nor, neumen, ali celo blazen. Nasprotno1, bil je zelo brihten človek. Pač pa je bil čudak in posebne vrste čloivek, kakor jih je več iv pohorskih hribih. Popolnoma j as no se je zavedal, kaj je govoril. Že po tem se vidi, da je bil brihten, ko je vendar 2 leti pred) svojo smrtjo delal testament in je celo vstavil točko, da dobi tudi njegova sorodnica Katarina del zapuščine, če ga preživi, s čemur je hotel zadostiti zahtevku zakona. (G. notar Ašič, ki je bil tudi zaslišan kot priča, je povedal, da je pokojni postarvil to svojo sorodnico za dedinjo šele na njegovo prigovarjanje.) Če je imel hišo v neredu in zanemarjeno, ie to pač čudaško in nenavadno, ni pa blazno. Saj so tudi drugs hiše zanemarjene in tudi drugi ljudje spijo na deskah. Čim višje se gre v hribe, tem večja je zanemarjenost. Zadnja leta, kakor pripovedujejo ljudje, je Pavlič spal na deskah radi tega, da je delal pokoro. Sorodstva res ni maral, kar je bilo obče znano, a vzrok za to mi ni znan. A takih ;primerov je več in tudi jaz sam ne maram preveč za svoje sorodnike. Znano mi je, da v cerkev ni zahajal, baje pa je doma bral sv. pismo in našli so po njegovi smrti pri njem več teoloških knjig, celo latinske in nemške, seveda tudi slovenske, imel je sv. pismo aU* gleške biblične družbe. O posečanju cerkve se je izražal v tem smislu, da se ljudje tam le ra*' kazujejo. Me