i i “4-2-Fortuna-Nikola” — 2010/5/10 — 10:45 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 4 (1976/1977) Številka 2 Strani 83–86 Tomaž Fortuna: NIKOLA TESLA – RAZSIPNI GENIJ, I. DEL Ključne besede: fizika. Elektronska verzija: http://www.presek.si/4/4-2-Fortuna.pdf c© 1976 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. FIZIKA NIKOLA TESLA - RAZS IPNI GENI J l . DEL IC®I Ma lo je ljudi v zgod ovin i znan os t i in teh nike, ki bi tol iko prispeval i k splošnemu napr edk u č l o v eš tv a kot prav Nikola Tesla . Postavimo ga lahko ob Arhimed a a l i Leonarda da Vincija . Res pa je, da je njegovo delo ma nj zna no l a i ku . Nismo daleč Gd resnice, če iščemo vzrok t emu v z n a č a ju velike ga rojaka. Verjetno ga je najbolje označil njegov prija t e l j in bio gr af , ki ga je i menoval ra zsi pni genij. Ni kola Tesla se je rodil v no č i od 9. na 10. julij 1856 v va- s i Smilja n blizu Gosp i ča , že zgodaj je ka za l izredno sposobnost pomnenja. To naj bi podedoval po mate r i. čeprav ni znala ne pi - sati ne brati, je znala na pamet ves Go r s ki venec . Zelo zgodaj je mali Ni kol a kazal zan imanj e za naravo. Pozne- je je sam dostik rat pr a vil , da mu je bil a najboljša šola. Iz o- pazovanja nar ave so sled i li t udi nj ego vi pr vi poskusi . Ko mu še ni bilo pet let , je s kušal l ete t i kot pt i č. Njegov polet se je kon čal s hudim pr e t r es om možganov. Osnovno šolo je obis koval v r odni va s i , nižjo re a l ko (da nes 5. do 8. raz red osnovne šole) pa v Gospič u, kamor se je prese - l ila družina . V mestu se ni mo gel vž i ve ti v novo okolje in je zara di tega prišel v sp or s sk or a j vs o mestno srenjo . Pa se j e zna š e l in si vrn il ugle d! Ko so mestn i gasil ci demonstr irali gas i ls ko čr p a lk o, ta ni in ni hote l a delov ati . Sedeml e t ni Niko- l a se j e ponudil , da jo sp ra vi v t ek. Op az il je, da je sesal na cev, ki j e bila na enem koncu v vod i, popol noma ploska . Skočil j e v vodo, odveza l voze l na c~ v i i n črpa lk a je delova la. Last- nos t , da vidi bist vo pro bl em a in hkrati nj egovo r eš i t ev, je nj egove mu geni j u omo go č a l a , da j e razum el i n videl r eš i t ev tudi 83 ne želje za znanjem in za radi telesnih naporov , koi sij i h jenala gal, j e hudo zbol el . Višjo realko je nadaljeval v Karlovtu in jo je s kupaj z zre- lostnim izpitom končal v t reh letih . V tem času se je odločil, da bo postal elektrotehn ik . Po vrnitv i v Go spiC je zbolel za kol e r o in sam j e pravil, da j e ozdravel le zaradi tega, ker mu tam , kjer se drugim še sanjalo ni, da bi lahko obs tajala. V šo l i j e bi l ves čas odličen učenec, čeprav se ni mnogo u- čil. Nje gov izredni s pornin mu je pomagal, da si je zapomni 1 u- či tel jev o razlago v ce loti . V Gospicu je prvič pokazal razsip- nos t s vojega genija. ~ek njegov sošolec ne bi dobil štipendije, č e bi ime l v razredu najslabšo oceno iz r isanja . Tes la mu je pom agal t a ko , da je sam i mel najslabšo oce no . Ze lo r ad j e imel matema tiko . Matematične nalo ge je reše val ta ko hi t r o , da so nje- govi u č i t el j i dvomili o njegovi poštenos t i. P r e p r i č a ni so bili, da j ih spretn o vara. Kma lu pa so spozn a li, da j e izredno spos o- ben u č e n e c . Bis tvo prob - l ema je dojemal že, ko so mu ga post avlj a l i. ~ Hk r a t i pa j e že vi de l re šitev. Ker je i zre dno hit r o na pame t računal, j e takoj lah ko povedal re zult a t in t o so vzro ki za njegov e uspe he v poz- nej š em znan stv enem in kons t r ukc i j sk em delu . Zelo lahko se je nau čil tu j ih jezi kov. To znanje j e kori stn o uporab i 1 , ko j e bral knj i ge i z bogate o četove knj i žni ce . O če, ki se je bal za sinov vid, mu je odv zel vse sveče. Enajst letni Ni ko- la pa jih je začel sam vlivati . Zaradi te izred- \,::,~ G4 je oče dovolil študirati elektrotehniko. Z devetnajstimi leti je začel v Gradcultudirati. študija se je lotil s tako zagnanost jo, da je dekan fakultete celo pisal njegovemu očetu, da sina vzame i z šole , ker študij škodljivo vpliva na njegovo zdravje. Očetu je moral obljubiti, da si bo privoščil tudi razvedrilo. Začel je igrati karte . Zaradi sposo- bnosti kombinatornega mišljenja je večinoma dobival. Denar pa je na koncu vedno vračal tistim , ki so ga izgubili. Ko je bil drugo leto v Grazu, so tja dobili dinamostroj za enosmerno napetost. Takrat nekako se je začel ukvarjati s pr- vim kasnejšim velikim odkritjem - elektromotorjem za izmenično napetost. Zaradi preobremenjenosti z delom je spet hudo zbolel. Bolehal je za neko vrsto hipersenzib ilnosti čutil. Bolezen ga je toliko ovirala, da je princip elektromotorja za izmenično napetost spoznal šele l. 1882. Svoje odkritje je sam pozneje opisal kot vizijo. Na vizije se je mnogokrat zgovarjal tudi ka- sneje, vendar bi temu lahko rekli drugače. Tesla je imel nekaj, kar večina ljudi nima . Imel je i z r edno fantazijo in bil je skrajno pogumen. Ti lastnosti pa sta nujni pri raziskavah na popolnoma neznanih področjih. Ker je hit ro razumel bistvo prob - lema, je lahko našel rešitve tam, kjer jih drugi zaradi pomanj- kanja ene ali druge lastnosti sploh ne bi iskali. Večinoma tudi ni risal skic za svoje naprave, ampak je vse podatke hranil v spominu in jih je tako praktično imel ves čas na razpolago. I- mel je tudi navado, da sploh ni delal modelov, ampak je že prvi izdelek bil kar prototip. Sam je to imenoval vizijo . V resnici pa gre tu za znanstveno metodo, ki je večina ljudi sploh ni sposobna posnemati, kaj šele uporabljati na novih področjih. Ideja, ki jo je takrat Tesla našel s svojo metodo, se nam danes zdi preprosta, takrat pa je bilo potrebno veliko razmiš - ljanja in jasnovidnosti. Izumi l je asinhronski električni motor. Hkrati je spoznal, kako lahko napravimo vrteče magnetno polje . Skuša l je prepričati evropske elektrotehnike o prednostih svo- jega motorja, pa pri njih ni našel razumevanja. Brez sredstev in le s priporočilom za Thomasa Edisona je od- šel v ZDA. Ta je hitro spoznal Tesline sposobnosti, kljub temu pa mu ni hotel pomagati. Ed ison je pr ihodnost videl le v eno- smernem toku. Malo več razumevanja je imel za njegovo del~ G. Westinghouse, ki je od Tesle odkupil avtorske pravice za izde- 85 lavo IzmealEnfh dfnasostrojev in jih zaE@l izdelovatf v ra ti- s t e Ease yeliklh serifah. Vendar de drutba We~tinghousa Teslo rapletla v njemu nerazumljive finanEne Epekulacije, zaradi tega Jo 3c zapustil in se posvetil raaiskovalnemu delu v lastnem la- boratort ju. Brer pridrzka Tahko reErsmo, da Je I lko la Teiila utemeljitelj drug@ znanstvena tehnfCne revcluci je .