PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Četo XX. St. 60 (5743) TRST, sreda 11. marca 1964 ODGOVOR CIPRSKEGA PREDSEDNIKA TAJNIKU OZN U TANTU Makarios obtožuje turške ekstremiste da namenoma povzročajo ineidente Včeraj so uporniki na nekaterih področjih položili orožje - Turška mornarica znova izziva - Spinelli ho začasno nadomestil generala Džanija - Minister Arauzos izročil Hruščovu Makariosovo pismo NIKOZIJA, 10. — V Kitmi, na jugozahodnem delu Cipra, kjer so včeraj trajali skoraj ves dan spopadi med Grki in Turki, je danes mirno; ponoči ni bilo incidentov. V vasi Malia, kjer je včeraj prišlo do spopadov, so Turki vso noč streljali proti orožništvu in niso hoteli izročiti orožja varnostnim silam. Te so po kratki prekinitvi operacij nadaljevale davi akcijo proti upornikom. Predstavnik ciprske vlade je izjavil, da so britanske čete obkolile šolo v tej vasi, kamor so se zabarikadirali številni Turki, in so s tem zaščitile upornike. Predstavnik je dodal, da so varnostne sile pozvale angleške vojake, naj se umaknejo, da se preprečijo neugodne posledice, toda angleški vojaki so zavrnili poziv trdeč, da se ravnajo po dobljenih navodilih. Do streljanja je prišlo ponoči tudi v Limasolu. Ciprski predsednik Makarios je poslal nocoj brzojavko tajniku OZN U Tantu. V brzojavki zagotavlja, . da se trudi, da se položaj ne bi poslabša’1. Pri tem pa dodaja, da je obsojanja vredno, da turški ekstremisti namenoma povzročijo . incidente z oboroženimi akcijami, Makariosova brzojavka je odgovor na včerajšnji U Tantov poziv voditeljem obeh skupnosti na otoku, naj vplivajo, da prenehajo spopadi. Zvečer pa je predstavnik vlade javil, da so se Turki v Malii predali in izročili orožje. Varnostne sile seda- nadzorujejo vse področje. Orožje, ki so ga izročili Turki. so naložili na policijsko vozilo, ki pa so ga kmalu zatem Turki napadli iz zasede. Vendar pa se je moglo vozilo oddaljiti, čeprav so bili vojaki v njem ranjeni. Varnostne sile so začele ofenzivo proti napadalcem. Prav tako kakor v Ktimi je danes mirno tudi v Kazafaniju, kjer so bili zadnje dni hudi spopadi. Tudi tu so Turki izročili orožje varnostnim silam. irnosinim snam. ni i • ciprski tisk Piše, da Turki izzi- Francosko posredovanje vajo krvave spopade na Cipru, * * seer resolu^a Varnostoe^a^vela , HUMI MijO \W PakiStailOm ? OZN ne da izvajati. Dalje obtožu- MiiiiMikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiitii«iiiiiiitiiiti>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii|||||iUl(1,,,i",i"|i Protest Vzhodne Nemčije v zvezi z zahodnim Berlinom Pogrešajo ameriško letalo, ki je zašlo nad Vzhodno Nemčijo BERLIN, 10. — Vzhodnonemška vlada je objavila nocoj izjavo, v kateri obsoja dejstvo, da se zahodni Berlin uporablja kot prednja postojanka za napadalno in revanšistično politiko Bonna. Izjava poudarja, da Berlin ni sestavni del Zahodne Nemčije, ker je na podlagi pariške pogodbe bonska vlada prepustila trem zahodnim državam odgovornost za zahodni Berlin, in zaradi tega nima pravice izvajati nobene oblasti, nad Zahodnim Berlinom in tudi ne, kar se • tiče vprašanj, ki so Povezana s tem delom mesta. Vzhodnonemška vlada protestira, ker sta se komisiji za obrambo in za zunanje zadeve zahodno-berlinskega parlamenta sestali v zahodnem Berlinu, in dodaja, da to pomeni izzivanje. Vzhodnonemška vlada pravi dalje, da sestanek komisije za obrambo teži za tem, da se prouči možnost mobilizacije civilnega prebivalstva v zvezi z vojnohujskaško politiko Bonna. Vzhodnonemška vlada izjavlja dalje, da je mnenja, da vse to kaže namen zahodnonemških reakcionarnih sil, okrepiti nadzorstvo nad zahodnim Berlinom, da napravijo iz njega mostišče za svojo revanšistično in napadalno politiko proti Vzhodni Nemčiji in proti evropskim socialističnim državam. Zaradi tega vzhodnonemška vlada protestira zaradi tega protizakonitega uporabljanja zahodnega Berlina in svari pred hudimi posledicami, ki bi jih taka neodgovorna politika mogla povzročiti. raketi pa so bili v ločenem podzemeljskem prostoru. Po eksploziji je bilo nevarno, da se požar razširi na skladišče goriva, toda 'gasilske skupine so nevarnost preprečile. To je že tretja eksplozija raketnega izstrelka v tem oporišču v enem letu. Izstrelek «Atlas» stane poldrug milijon dolarjev' (približno milijardo lir), podzemeljski bunker pa stane 11 milijonov dolarjev (približno sedem milijard lir). je ciprski tisk Angleže, da podpirajo Turke. Včeraj so britanski vojaki ubili enega Grka. Tisk piše, da so v Ktimi našli pri Turkih zaboj angleškega streliva. V neki drugi turški utrjeni postojanki pa so našli šlem turške vojske. Medtem pa je turška vojna mor. narica znova zapustila svoje oporišče v Aleksandreti in odplula na odprto morje. Turški voditelji, ki so odgovorni za številne incidente, ki jih uprizarjajo Turki na Cipru, pa z druge strani vodijo diplomatsko ofenzivo in dan za dnem pošiljajo note tajniku OZN in raznim vladam. Voditelj ciprskih Turkov Kučuk je poslal U Tantu ter zunanjim ministrom Veiike Britanije, Grčije in Turčije pismo v katerem trdi, da «grozi ciprskim Turkom nevarnost popolnega uničenja«. Pri tem dodaja, da je nujno potrebno takoj izvajati ukrepe, «da se ciprskim Grkom prepreči, da bi do kraja izvedli svoj načrt«. Zunanjim ministrom pa piše Kučuk, da če ne bo v najkrajšem času prišla na Ciper u-činkovita policijska sila OZN, »poziva države, ki jamčijo za Ciper, naj izpolnijo svoje obveznosti in rešijo ciprske Turke pred nevarnostjo genocida«. Kakor je znano, ima U Tant velike težave pri sestavljanju varnostne sile OZN. Kar se tiče imenovanja posredovalca, pa so prav Turki krivi, da se je zadeva zavlekla, ker so odklonili imenova- nje gvatemalskega predstavnika, ki ga je bil predlagal U Tant. ga je bil predlagal Predsednik turške vlacre Inonu je dal nalogo zunanjemu ministru, naj sporoči ameriški in britanski NEW YORK, 10. — Tednik «Newsweek» piše, da bo posebni odposlanec francoske vlade Edgar Faure ponudil »diplomatsko pomoč Francije za rešitev spora med Pakistanom in Indijo o Kaš-miru«, ko bo v kratkem obiskal Pakistan. Tednik piše dalje, da bo Faure izročil pakistanskemu predsedniku Ajubu Kanu posebno pismo z obrazložitvijo de Gaullovega načrta o nevtralizaciji jugovzhodne Azije. Razen tega bo de Gaulle predlagal sestanek z Ajubom Kanom. Obstrukcija ameriških senatorjev proti državljanskim pravicam NVASHINGTON, 10. — Ameriški senat je začel razpravo o državljanskih pravicah. Senatorji iz južnih držav, ki nasprotujejo načrtu zakona, katerega je že odobrila predstavniška zbornica, grozijo z obstrukcijo. Opoziciji je z zavlačevalnimi spletkami uspelo zavleči več ko tri ure predložitev resolucije senatorja Mansfielda, s katero predlaga, naj se takoj razpravlja o načrtu zakona na plenarni seji, ne da bi prej o njem razr pravljale komisije. Na podlagi pravilnika senata ne bi mogli razpravljati o tej resoluciji, če bi bi* io Mansfieldu uspelo predložiti jo v prvih dveh urah seje. Toda demokratični senator Russell, ki je voditelj opozicije proti temu zakonu, je dosegel, da so začeli brati zapisnike prejšnje seje senata, in je predlagal razne popravke, in je s tem sprožil bitko, ki bi utegnila trajati tudi več mesecev. Ko je Mansfield lahko predložil svojo resolucijo, ni bilo več moč preprečiti, da bi o njej razpravljali. Razprava bi utegnila trajati zelo dolgo, če bo obstrukcija, ki jo je napovedala opozicija, uspešna. Senator Hill iz Alabame je takoj po predložitvi resolucije začel brati govor tridesetih strani. Ben Bela na Reki in Brionih Kraigher in Krajčir o gospodarskem sodelovanju med SFRJ in ČSSR - Razgovori L. Koliševskega v Gani, Gvineji in Maliju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Predsednik Alžirije Ben Bela je po Štiridnevnem potovanju po Jugoslaviji, kjer je obiskal Niš, ________ _________ Sveto zarevo, Sarajevo, Zenico, Zagreb in Reko, prispel nocoj na Brione, kjer bo jutri nadalje- val s predsednikom maršalom Titom v Beogradu začete razgovore o aktualnih mednarodnih vprašanjih, o pripravah za konferenco nevezanih držav in o jugoslovansko-alžirskih odnosih. Predsednik Alžirije Ben Bela, ki so ga danes zjutraj toplo po. zdravili številni meščani glavnega mesta Hrvaške in najvišji za-stopniki SR Hrvatske, je odpotoval z vlakom na Keko. Med potjo se je zadržal pol ure na železniški postaji v Ogulinu, kjer mu je prebivalstvo mesta priredi, lo topel sprejem. Globoko ganjen je Ben Bela pozdravil prebivalstvo rekoč; »Nisem samo vaš prijatelj temveč vaš brat.« Dodal ie, da bo po vrnitvi v domovino pov. sod govoril o prijateljskem spre-jemu v Jugoslaviji. Na Reki je več desettisočev prebivalcev pozdravilo visokega gosta, maršala Tita in njegove spremljevalce. Z železniške posta, je se ie Ben Bela odpeljal z avtomobilom v ladjedelnico «3. maj«, kjer si je ogledal številne ladje, ki jih gradijo. Po ogledu vseh ladjedelniških obratov, ki so napravili velik vtis nanj, je Ben Bela dejal, da je Alžirija za- PREDSEDNIK VLADE NADALJUJE POSVETOVANJA 0 KONJUNKTURI Moro bo slišal danes mnenje predstavnikov Confindustrie Deželni zakoni pred komisijo za ustavne zadeve - Komisija za financ« in zaklad odobrila spremembo davka na dividende Novo pristojbino za nakup avtomobilov bodo znižali za okrog 30 % Dokument omenja zatem pogajanja o propustnicah in izjavlja, da je bonska vlada izvajala pritisk na zahodnoberlinski senat, da »o pogajanja propadla. Dalje pravi izjava, da imajo zahodnonem-čki reakcionarni krogi, predvsem Pa tisti, ki pripadajo krščanski demokraciji, namen povečati svoj pritisk, da ovirajo možnost vsakega sporazuma med Vzhodno Nemčijo in zahodnoberlinskim sena tom. BONN, 10. — Ameriško letalsko poveljstvo v Wiesbadenu javlja, da Pogrešajo ameriško reakcijsko letalo «RB-66» in domnevajo, da je bi, lo sestreljeno nad Vzhodno Nemčijo. Letalo je prihajalo iz nekega oporišča v Franciji in je bilo «na rednem vežbalnem poletu v Zahod ni Nemčiji«. V letalu so bili trije člani posadke. Ameriško poveljstvo trdi, da je posadka verjetno »zgrešila smer in je nehote prodrla v vzhodnonemški zračni prostor«. Pozno zvečer so javili, da je a-meriška vlada protestirala pri sovjetski vladi zaradi sestrelitve letala, ki je letelo nad Vzhodno Nemčijo, ter je zahtevala repatriacijo treh članov posadke, ki so se rešili s padalom. Eksplozija rakete «Atlas» «Izvestija» o letalu «A-11» MOSKVA, 10. — «Izvestija» pišejo nocoj, da je le ameriško letalo «A-11» naslednik letala «U-2». List piše, da je letalo »A-ll« lovsko letalo, ki lahko leti s hitrostjo nad 3200 km na uro. Ameriški tisk je te dni mnogo pisal o tem letalu. Neka ameriška revija pa je pisala, da letalo lahko izvrši izvidniške polete v zelo veliki višini, podobne poletom letala «U-2». «Izvestija» omenjajo vse te komentarje in tudi zanikanje nekega ameriškega vladnega funkcionarja glede trditev, da je letalo prekršilo mejo vzhodnoevropskih držav. Časopis obsoja nejasnost in previdno obliko zanikanja in piše. da to zanikanje pušča vtis, da so v ZDA ljudje, ki komaj čakajo, da bodo razpolagali z novo varianto vohunskega letala «U-2». List pravi dalje, da je izzivalni polet letala «U-2» zelo škodoval miru in ugledu ZDA. Malo verjetno je, da bo usoda letala «A-11» drugačna, če bodo prekooceanski vojni hujskači poskušali uporabiti to letalo za podobne poskuse, kakršen je bil Povversov. vladi, da bo Turčija «uporabila vsa sredstva spričo krvavih dogodkov na Cipru«. Turški zunanji minister Erkin je izjavil nocoj v par. lamentu, da so ukinili vse dopuste v mornarici v južnih pristani ščih Turčije. V uradnih krogih sg potrdili, da so začele tuiške vojne ladje »manevre« na odprtem morju. V New Yorku so danes javili, da je predstavnik OZN na Cipru in poveljnik mednarodne sile OZN, indijski general Džani zaprosil za en teden dopusta iz nujnih osebnih razlogov; jutri bo odpotoval v Indijo. Med njegovo odsotnostjo ga bo nadomeščal ravnatelj evropskega urada Združenih narodov, italijanski diplomat Pasquale Spinelli. Znano je, da je Spinelli sposoben diplomat in je večkrat posredoval v imenu Združenih narodov na Srednjem vzhodu in v drugih krajih. Ne izključuje se možnost, da je U Tant pooblastil Spinellija, naj skuša posredovati med Grki in Turki. Agencija Tass javlja, da je predsednik sovjetske vlade Hruščov sprejel v Gagri ob Črnem morju ciprskega ministra za trgovino in Industrijo Andreasa Arauzosa, ki začasno nadomešča tudi zunanjega ministra. Govorila sta o položaju na Cipru ter o razvoju sovjetsko-ciprskih odnosov. Arauzosa spremlja član ciprskega parlamenta Li-saridis. Arauzos je izročil Hruščovu pismo predsednika Makariosa, ki se zahvaljuje Sovjetski zvezi za podporo Cipru v sedanji krizi. Hruščov se je zahvalil Arauzosu za Makariosovo pismo in je zaprosil ministra, naj sporoči ciprskemu predsedniku in ljudstvu voščila sovjetske vlade RIM, 10. — Po zaključku posvetovanj z delavskimi sindikati v zvezi s sedanjo neugodno gospodarsko konjunkturo in z ukrepi, ki so potrebni, da bi zagotovili nadaljnji gospodarski in socialni razvoj dežele, se bo predsednik vlade Moro sestal jutri s predstavniki delodajalcev (zveze industrijcev, trgovcev in zemljiških posestnikov). Zbornična komisija za usiavme zadeve bo jutri proučila v poročevalski stopnji zakonske osnutke, ki jih je vlada predložila za uveljavljenje deželne u- redltve. Na dnevnem redu je tudi zakonski predlog Pajette (KPI) glede deželnih volitev, o katerem bo poročal poslanec Cossiga (KD). Poslancem so danes dostavili vladni zakonski osnutek o ukinitvi državnega monopola nad prodajo banan. Senatna komisija za finance in zaklad je odobrila z majhnimi nebistvenimi popravki zakonski o-snutek,' s katerim postaja zakon nedavni vladni ukrep, ki zadeva spremembo dosedanjega davka na dividende, potem ko je finančni minister Tremelloni obrazložil smotre, ki jih zasleduje ta ukrep. Na seji te komisije je bil navzoč tudi državni podtajnik za državne soudeležbe Donat Cattin, ki je po seji izjavil novinarjem, da je na pobudo ministrstva za državne so. udeležbe, ki je bilo zaskrbljeno Lancia Fulvia 93.550 namesto 136 tisoč 291;, za Giulia TI 120.691 na-mesto 176.300. Po mnenju Donat Cattina ima formula finančnega ministrstva to slabo stran, da favorizira inozemske avtomobile: sedanja pristojbina za Volkswa-gen 1200 znaša 87.800 lir; po tej formuli bi znašala 70.000 lir, medtem ko ministrstvo za državne soudeležbe pa predlaga 100.500 lir. čujejo način kako bi Kraljica Elizabeta bo imela 21. a-prila 38 let. Poročila se je 20. novembra 1947 s princem Filipom, ki ima sedaj 42 let. Prvi sin Karel, ki je prestolonaslednik, se je rodil 14. novembra 1948, hčerka Ana se je rodila 15. avgusta 1950, tretji sin Andrew se je rodil 19. februarja 1960. Danes rojenemu sinu niso še dali imena. Jutri bodo iz london-skega stolpa izstrelili 41 topovskih strelov, enote britanske vojne mornarice pa bod<) izstrelile 21 topovskih strelov. V Edimburgu pripravljajo številne svečanosti, da proslavijo rojstvo kraljičinega sina. zaradi posledic, ki bi jih povzročil vladni ukrep o pristojbini na nakup avtomobilov, finančno ministrstvo načelno pristalo na pripombe in predloge ministrstva za državne udeležbe glede tega u-krepa in izdelalo svoje protipred. loge, ki dosežejo v bistvu isti u-činek. Gre namreč za to, da se ta pristojbina zniža za okrog 30 odst. Na podlagi te spremembe bo pristojbina za nakup avtomobila Fiat 500 D znašala 22.550, namesto sedanjih 31.550; za Fiat 600 D 35.281 namesto 50.112; za Fiat 1100 D 67.201, namesto 91.008; za in sovjetskega ljudstva. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllMllllfllllllltllllllllllllllllllillllllllMIIIIIIIIIIMimillllHIHIIiniItHIIIIimiHIIIIIIIIIIIIIHIHKIll GOVOR TAJNIKA CGIL SANTIJA NA KONGRESU F10M Dela vd bodo odloino nastopili proti spletkam Confindustrie Danes bo pred zaključkom kongresa* govoril tajnik CGIL Novella ROSVVELL, 10. — Med vežba-hjem v oporišču Roswell v Novi Mehiki j« na svojem podstavku Pod zemljo eksplodiral medcelln-*ki raketni izstrelek «Atlas«, Ni bilo žrtev in tudi ne ranjenih. Pri eksploziji je bil popolnoma razdejan podzemeljski bunker rakete. Predstavnik oporišča je izjavil, da so vzroki eksplozije neznani in da bodo šele čez več dni mogli iti v podzemeljski prostor, kjer je bila velika medcelinska raketa. Pri tem pripominjajo, da med eksplozijo raketa ni imela RIMINI, 10. — Na kongresu FIOM, ki bo zaključil svoje delo jutri, je danes med drugimi govoril podtajnik za delo in socialno skrbstvo Gatto, ki je poudarjal važnost programiranja in dejal, da to predstavlja nov element v današnji italijanski družbi. Pripomnil je, da vlada gleda z zaupanjem na organizirane delavske sile in na njihov čut odgovornosti, ki ga bodo pokazale, da prispevajo k premaganju sedanje konjunkture in k prehodu v fazo programiranja. Govoril je zatem glavni tajnik CGIL Santi, ki je poudaril, da odgovornost za sedanje konjunktur-ne težave ne sme pasti na delavce. Zavrnil je blokado ali zadrževanje mezd, ki jo zahteva Confin-dustria, in izjavil, da po sobotnem razgovoru s predsednikom vlade Morom ne misli niti vlada predlagati ali, zahtevati blokade mezd. Santi je kritiziral prikrito grožnjo z odpustom ali z ustavitvijo produktivnega procesa in je dejal, da je umetni alarmizem ŽENEVA, 10. — Na današnji seji odbora osemnajsterice so zno-__ _ Iva govorili o tako imenovanem jedrske konice tehniki, dodeljeni med glavnimi vzroki sedanje ko- atomskem dežniku. Britanski de- njunkture. Santi je nadaljeval, da so voditelji CGIL med svojim razgovorom z Morom predlagali pozitivne rešitve. Toda hkrati so poudarili, da se ni moč povrniti k nizkim mezdam. Omenil je, da so delavci pripravljeni, boriti se proti tem grožnjam z vsemi svojimi pravicami in z vso svojo silo. »Napad na sindikate, je poudaril Šantl, je napad na demokracijo. Ne moremo sprejeti povezave mezd s produktivnostjo, ker bi to pomenilo priznati sedanjo porazdelitev dohodka, priznati, da je povišanje mezd odvisno izključno od gospodarja.« Jutri bo kongres zaključil delo z izvolitvijo novega vodstva. Govoril bo glavni tajnik CGIL Novella. Ženeva legat Mason je vprašal, zakaj niso v načrtu o tem dežniku vključeni tudi izstrelki »Polaris«. Pri tem je kritiziral dejstvo, da sovjetski načrt določa tudi, naj se obdrži določeno število protiraketnih izstrelkov. Trdil Je, da bi izvedbo takega načrta uničili sedanje ravnotežje. Sovjetski delegat Carapkin je odgovoril, da predstavljajo izstrelki «Polaris» klasično orožje presenečenja, in atomski dežnik mora preprečiti nenadne napade. Prav zaradi tega je Gromiko predlagal takojšnje uničenje izstrelkov »Polaris«. Kar se tiče proti, raketnih izstrelkov, pa je Carap-kin poudaril, da ti izstrelki nu-dijo dodatno jamstvo in da gre vsekakor za obrambno orožje in ne napadalno. Bolgarski in romunski delegat sta v svojem govoru podprla so. vjetsko tezo, medtem ko je italijanski delegat Cavallettl zagovar. jal zahodno tezo. Po plenarni seji je bila kratka »zaupna« seja. Delo konference s« be nadaljevalo v četrtek. Sedaj prou______________, ____ odpravili to pomanjkljivost, ker je smoter tega vladnega ukrepa tudi v tem, da se v največji meri zajezi uvoz. Jutri in pojutrišnjem bo seja zbornične komisije za proračun in državne soudeležbe; na jutrišnji seji bo govoril minister za dr. žavni proračun Giolitti, ki bo podrobneje poročal o stanju italijanskega gospodarstva in o ukrepih, ki jih je vlada nedavno sprejela, da bi premostili sedanjo konjunkturo; na četrtkovi seji pa se bo minister za državne soudeležbe Bo zadržal zlasti na vlogi industrije z državno soudeležbo v gospodarskem razvoju dežele, tako kar zadeva raven proizvodnje, kakor tudi kar zadeva raven zaposlenosti. Na današnji seji vodstva PSI so proučili zaključke vsedržavne agrarne konference, ki je bila v soboto in nedeljo v Firencah in »prejeli sklep o vrsti pobud za popularizacijo agrarne politike PSI. Vodstvo se bo ponovno sestalo v četrtek, da bi globlje proučilo politično in gospodarsko stanje v deželi. Danes se je sestalo tudi vod-stvo PSIUP; na seji je Vecchiet-ti poročal o splošnih političnih vprašanjih, zlasti v zvezi s stanjem gospodarstva, in o notranjih organizacijskih vprašanjih. Kar zadeva ^zaostritev gospodar, ske krize«, je Vecchietti dejal, da ae je ta kriza »premaknila na politično področje in zajela vlado, in da bo zato vlada v bližnjih tednih predmet napada obeh ■levic v parlamentu in v deželi«. Kar zadeva vladne ukrepe proti konjunkturi pa je Vecchietti dejal, da »ne zadenejo bistva krize«. Vodstvo je sklenilo, da se glavni odbor stranke sestane 17. in 18. t.m., na dnevnem redu pa bo poglobitev tematike, ki jo je Vecchietti obravnaval v svojem današnjem poročilu, ki nosi naslov: »Zaostritev politične in gospodarske krize«. V poslanski zbornici so počastili spomin nedavno umrlega gr- Anglija predlaga izpustitev Hesseja BONN, 10. — Angleške oblasti so predlagale izpustitev bivšega Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hesseja, ki je zaprt v zaporu Spandau v zahodnem Berlinu, ki je pod štiristranskim nadzorstvom. Izpustili naj bi ga 26. aprila, ko bo imel 70 let. Sovjetska zveza pa nasprotuje njegovi izpustitvi. Argentinska vlada je pooblastila sodno oblast, da prouči zahtevo zahodnonemške vlade za izročitev nemškega advokata Gerharda Bohneja, ki je obtožen, da je sodeloval pri izvajanju načrta tako imenovane evtanazije. Odločitev o morebitni ekstradiciji pripada sodišču. čkega kralja Pavla II., nato pa sta bili na dnevnem redu dve in- terpelaciji (Pisetlli Kd in Paolic-chd PSI), ki sta zahtevala, naj vlada čimprej pravno uredi vpra-ianja tako imenovanih »obiettori di coscienza« (oseb. ki se iz svetovnonazorskih razlogov upirajo »lužiti, vojsko in upravljati z o-rožjem ali ga celo uporabljati), da se ne bi več dogajalo, da sodišča obsodijo take osebe na hude zaporne kazni. V senatu so prav tako počastili spomin pokojnega grškega kralja Pavla II., nato pa so soglasno o-dobrili zakonski osnutek, ki predvideva državno integracijo občin- integracijo skih proračunov po ukinitvi občinske trošarine na vino. Angleška kraljica rodila sina LONDON, 10. — Angleška kraljica Elizabeta je nocoj rodila sina. interesirana za zgraditev ladjedelnice in trgovske mornarice in da pričakuje tudi v tem pogledu bratsko pomoč Jugoslavije. Po o-gledu ladjedelnice je Ben Bela odpotoval s svojim spremstvom na Briqne. Danes se je začelo prvo zasedanje mešanega jugoslovansko-česko-s) o vaškega odbora za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, na katerem bodo proučili rezultate in možnosti razširitve gospodarskih odnosov med obema državama. Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Češkoslovaško je lani znašala nad 80 milijonov dolarjev v obeh smereh, letos pa se predvideva povečanje na okrog 100 milijonov dolarjev. Čeprav tl rezultati odkrivajo velike možnosti razširitve, še vedno niso v skladu z objektivnimi možnostmi, ki so mnogo večje. Naloga mešanega odbora je, da najde nove oblike sodelovanja, da se gospodarsko sodelovanje postavi na mnogo širšo podlago, predvsem na področju Industrijskega sodelovanja, financ, turizma, transporta in znanstveno-tehničnega sodelovanja. V govoru vodje jugoslovanske delegacije Borisa Kraigherja, ki je prikazal dosedanji rezultat sodelovanja in je opozoril na nekatere nove možnosti, je vodja češkoslova. ske delegacije podpredsednik vlade Krajčir izrazil prepričanje, da bo zasedanje odbora odprlo novo etapo v jugoslovansko-češkoslovaških gosopdarskih odosih, in je dodal, da je želja češkoslovaške vlade, da se odnosi z Jugoslavijo čim uspešnejše razvijajo. Krajčir je prav tako opozoril na konkretne možnosti sodelovanja na področju proizvodnje posebno v metalurgiji in kemijski industriji, zatem v turizmu, v prometu in skupnih nastopih na tretjih trgih. Popoldne je češkoslovaška delegacija odpotovala na dvodnevni obisk v Bosno, kjer si bo ogledala tovarni »Famos« in «Energoinvest». Vodja Jugoslovanske državnopar-tijske delegacije, Lazar Koliševski, ki se je vrnila z obiska v Maliju, Gani in Gvineji, je izjavil, da so se med obiskom manifestirali trdni prijateljski stiki, ki se več let razvijajo med Jugoslavijo in omenjenimi državami, solidarnost v uresničevanju skupnih smotrov politike aktivne miroljubne koeksistence, privrženosti politiki nevezanosti in borbi za mir. V republiki Mali se je delegacija razgovarjala z zastopniki vlade in partije z Mobidom Keltom na čelu o razširitvi partijskih stikov, o meddržavnih odnosih in važnih mednarodnih vprašanjih. V razgovorih s predsednikom Gane Nkrumahom in vodilnimi osebnostmi republike so, po besedah Koliševskega, ugotovili popolno enakost pogledov o važnih mednarodnih vprašanjih. S predsednikom Gvineje Seku Turejem in člani politbiroja demokratične stranke Gvineje je jugoslovanska delegacija izmenjala poglede o raznih oblikah sodelovanja in v razgovorih ugotovila enakost pogledov na važna mednarodna vprašanja. Predsednik Seku Ture je sprejel vabilo predsednika Tita in bo letos obiskal Jugoslavijo. B. B. pozdravili maršal dvora Szafos, ve. leposlanik Grčije v Jugoslaviji Ni* kolareizis, jugoslovanski veleposlanik Peko Dapčevič in osebje poslanstva. Jordanski kralj v Kairu KAIRO, 10. — Danes so bile v Egiptu volitve, na katerih je sedem milijonov volivcev izvolilo 350 članov narodne skupščine, ki bo začela zasedati 26. marca. Na kandidatnih listah je bilo 1668 kandidatov arabske socialistične Kambodža Kardelj v Atenah ATENE, 10. — Danes popoldne je prispela z letalom v Atene jugoslovanska delegacija pod vodstvom predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja, ki se bo v imenu predsednika republike maršala Tita udeležila pogreba pokojnega kralja Pavla I. Na atenskem letališču so predsednika Kardelja in ostale člane delegacije Medtem ko je bilo po krvavih spopadih V zadnjih dneh na Cipru včeraj zopet mirno, ao se zaostrili odnosi med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Vzhodnonemška vlada je sinoči objavila izjavo, v kateri obsoja dejstvo, da se zahodni Berlin uporablja kot prednja postojanka za napadalno in revanšistično politiko Bonna, zlasti pa: ker sta se komisiji za obrambo in za zunanje zadeve zahodnoberlinskega parlamenta sestali v zahodnem Berlinu, kar pomeni izzivanje; ker je bonska vlada izvajala pritisk na zahodnoberlinski senat v zvezi s pogajanji o propustnicah in so zaradi tega pogajanja propadla. — Iz Bonna pa je prišla vest, da pogrešajo ameriško reakcijsko letalo »RB-66», za katerega domnevajo, da je bilo sestreljeno nad Vzhodno Nemčijo. V Dallasu se nadaljuje proces proti Oswaldovemu morilcu Rubyju. Nadaljuje se zasliševanje prič, ki pa ne prinaša nič posebno novega. Na sliki vidimo Rubyja (na levi spredaj), ki ga policaji spremljajo ▼ v sodno dvorano Predsednik Naser je odšel na volitve zgodaj zjutraj, takoj zatem pa je odšel na letališče, kjer je sprejel jordanskega kralja Huseina, ki je prišel na uraden obisk v ZAR. Na letališču so bili tudi vsi podpredsedniki ZAR, člani predsedniškega sveta, člani vlade, načelnik združenega arabskega poveljstva, tajnik arabske lige Ha-suna, zunanji ministri in ministri za informacije arabskih držav, ki so sedaj v Kairu. Navzoč je bil tudi novi jordanski poslanik v ZAR, ki ni še izročil poverilnic. Huseinov obisk v Kairu bo trajal tri dni. Kakor je znano, je na konferenci arabskih državnih poglavarjev, ki je bila pred dvema mesecema v Kairu, prišlo do ponovne sprave med Jordanijo in ZAR. PNOM PENH, 10. — Kamboški predsednik Norodom Sihanuk Je danes sporočil, da so spodleteli kamboški načrti za sklicanje konference štirih v Pnom Penhu in zatem mednarodne konference v Ženevi, da bi razpravljali o nevtralnosti Kambodže. Sihanuk je pripomnil, da ZDA in kamboški sosedje nočejo priznati kamboških meja in imajo Kambodžo za »neobstoječo državo«. # Kljub temu, da včeraj ni bilo na Cipru spopadov, stanje nikakor ni rožnato in ciprski tisk piše tudi danes, da Turki izzivajo krvave spopade, ker bi hoteli s tem dokazati, da se resolucija Varnostnega sveta OZN ne da izvajati, ter da so voditelji Turčije odgovorni za številne incidente. Hkrati pa voditelj Turkov Kučuk poHlja U Tantu pisma, v katerih trdi, da grozi ciprskim Turkom nevarnost popolnega uničenja ter da je nujno potrebno izvajati u-krepe, da se ciprskim Grkom prepreči, da bi do kraja izvedli svoj načrt. Toda v turških uradnih krogih so včeraj potrdili, da so začele turške vojne ladje manevre na odprtem morju. U Tant pa ima še vedno velike težave pri sestavljanju varnostne sile OZN, kakor tudi glede imenovanja posredovalca. Ciprski minister za trgovino je včeraj obiskal Hruščova in mu izročil pismo Makariosa, ki se zahvaljuje vladi SZ za podporo v sedanji krizi. Predsednik Naser in jordanski kralj sta se včeraj sestala v Kairu, ker je med njima prišlo do ponovne pomiritve pred dvema mesecema med konferenco arabskih državnih poglavarjev. V E-giptu so bile včeraj volitve, na katerih je sedem milijonov volivcev izvolilo 350 članov narodne skupščine izmed 1668 kandidatov na listah Arabske, socialistične zveze. V Ženevi so na razorožitveni konferenci govorili ponovno o »atomskem dežniku«, in britanski delegat je vprašal, zakaj niso v ta načrt vključeni tudi izstrelki »Polaris*. Sovjetski delegat mu je odgovoril, da so izstrelki klasično orožje presenečenja, medtem ko mora »atomski dežnik* preprečiti prav nenadne napade, in je Gromiko prav ■ zaradi tega predlagal, naj se »PolarisU takoj uničijo. Hkrati je bila včeraj tudi nova tajna seja, na kateri bi morali končno določiti spored konference, in zelo verjetno je, da niti tokrat v tem niso uspeli. In končno še ena zanimiva vest lz Londona, od koder poročajo, da so angleške oblasti predlagale Izpustitev znamenitega Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hesseja, ki je zaprt v Spandau v zahodnem Berlinu pod nadzorstvom vseh štirih velesil. Izpustili naj bi ga 26. aprila, ko ho imel 70 let, toda SZ izpustitvi nasprotuje. Vreme včeraj: najvišja tempenatu-ra 9.1, najn.iija 2.4, ot> 19. uri 8; vlage 70 odst., zračni tlak 1014.6 stanov., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7.4, Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 11. marca Krištof Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 1«.05. Dolžina dneva 11.39. Luna vzide ob 5.24 in zatone ob 15.00 Jutri, ČETRTEK, 12. marca Gregor SKLEP UPRAVNE KOMISIJE ACEGATA Občutno zvišanje tarif mestnih prevoznih sredstev Sklep morata odobriti še občinski odbor in svet - Doslej so krili primanjkljaj s črtanjem amortizacijskega sklada in sklada za obnovo Upravna komisija občinskega podjetja Acegat je na svoji zadnji seji razpravljala o hudem finančnem položaju, v katerega je podjetje zabredlo predvsem zaradi pasivne bilance mestne prevozne službe. Zato je upravna komisija sklenila, da bo predlagala občinski upravi zvišanje tramvajskih, avtobusnih in filobusnih tarif. To sicer ni nič novega, ker smo že pred dvema mesecema pisali, da je ravnateljstvo podjetja sestavilo načrt za zvišanje prevoznih tarif, da se bo vsaj delno kril vedno večji primanjkljaj podjetja. Z e-nakimi argumenti je upravna komisija Acegata opravičila lanskoletno povišanje mestnih prevoznih tarif. Kot torej vidimo, je minilo komaj leto dni in se ponovno postavlja zahteva po zvišanju mestnih prevoznih tarif. Sklep upravne komisije še ne more stopiti v veljavo, ker mora zvišanje tarif najprej proučiti oJ>-činski odbor, pripraviti ustrezen sklep in ga predložiti v obravnavo ter odobritev svetu. ložnosti odgovorilo na poziv zdravstvenih organov in da cepljenje poteka v naj lepšem redu. Odbor je tudi sklenil, da popravijo vodnjak «Mazzoneri», ki je nekoč stal na Trgu Unita pred občinsko palačo. Za razna popravila in druga dela bodo porabili okrog 7 milijonov lir. S tem pa odbor še ni sklenil, kam bodo obnovljeni vodnjak ponovno postavili. O vodnjaku je bilo že večkrat govora tudi v občinskem svetu. Nekateri menijo, da bi ga lahko postavili v parku pred železniško postajo, kjer je sedaj navadna cvetlična greda. 17. t.m. seja pokrajinskega sveta Po predlogu upravne komisije naj bi se cena navadnega listek zvišala od sedanjih 40 lir na 50 lir. Poleg tega je upravna komisija sprejela tudi predloge ravnateljstva podjetja glede sprememb v zvezi z olajšavami, ki jih imajo delavci in dijaki odnosno vse o-sebe, ki se v jutranjih urah vozijo na delo. Upravna komisija, predlaga, da se obdržijo abonmaji za delavce, ki so za 40 odstotkov nižji od navadne tarife, kot določa ministrska okrožnica. V ta namen predlaga uveljavitev treh in šestih tedenskih listkov za dve vožnji na dan s pogojem, da imetnik listkov opravi prvo vožnjo v jutranjih urah naj. kasneje do 8.30. Vsak listek bo 6tal 60 lir, tako da bo delavec plačal vsako vožnjo po 30 in ne po 50 lir. Z uveljavitvijo tega sistema bi bil jutranji zeleni listek, ki sedaj stane 40 lir za dve vožnji na dan, odpravljen. Kot torej vidimo, predlaga upravna komisija podjetja ukinitev zelenega listka, ki je do sedaj stal toliko kolikor navaden dnevni listek; dvojna vožnja po novem sistemu pa bo stala 60 lir, se pravi 10 lir več kot navaden listek, ki bo stal 50 lir. Da je občinsko podjetje Acegat zabredlo v hude finančne težave, ni nobena novost. Stomilijonske in celo milijardne primanjkljaje beleži podjetje .že- nekaj let, samo da je doslej občinski odbor te primanjkljaje uravnovesil s črtanjem številnih postavk za dela, ki niso bila izvršena, in s črtanjem amortizacijskega sklada, ki ga je podjetje vneslo v svoj proračun. Ta rešitev pa je samo na zunaj uravnovešala primanjklja-je, ni pa rešila dejanskega stanja podjetja, ki mora nujno upoštevati amortizacijski sklad, hkrati pa vnesti v nove prorašune obvezna dela, ki niso bila izvršena v prejšnjih letih. SiceT pa se bomo pri tem vprašanju bolj podrobno pomudili, ko bo v kratkem času prišlo pred občinski svet in ko bo pristojni odbornik predložil proračun Acegata s popravki, ki jih bo vnesel odbor. Pokrajinski svet bo nadaljeval s svojim rednim delom 17. t. m. občinskemu IPrva seja bo ob 18. uri omenjenega dne v sejni dvorani pokrajinske palače. Poleg že znanih točk dnevnega reda bo pokrajinski svet razpravljal tudi o teh vprašanji!^: 1. razširitev na devinsko-nabrežiri-sko občino dobave posebnih obrokov hrane za šolsko leto 1964; 2. prispevek v znesku pol milijona lir v korist ribičev, ki so bili o-škodovani zaradi ribolova na vleko; 3. ustanovitev vseučiliškega konzorcija za okrepitev znanstvenega raziskovanja v inštitutih za fiziko na tržaškem vseučilišču. Sestanek Humorja s parlamentarci KD Politični tajnik KD Mariano Ru. mor je včeraj v Rimu sprejel parlamentarce KD iz naše dežele ter razpravljal z njimi o deželnih vprašanjih. Sestanka so se udeležili tudi ministri za državni zaklad. trgovsko mornarico, industrijo im delo ter podtajniki predsedstva vlade, obrambe, pošte in telekomunikacij. Zborovanje KPI nje na Trgu Sv. Antona, kjer bo govoril poslanec Degli Esposti o temi; «Problemi državnih uslužbencev in stališče KPI*. Predsedoval bo inž. Antonino Cuffaro. Če bo slabo vreme, bo zborovanje v Ljudskem domu v Ul. Madonnina (vhod iz Ul. Capitolina 3). Odobritev sklepa združenih bolnišnic Pokrajinski odbor za nadzorstvo nad bolnišnicami in podpornimi ustanovami je odobril več sklepov, ki so jih sprejeli upravni odbori nekaterih ustanov. Med drugimi je odobril sklep združenih bolnišnic, s katerim so ustanovili zdravniški center za borbo proti boleznim srca im ožilja in proti revmatskim obolenjem. «SABINOVO» CEPLJENJE V OTROŠKIH VRTCIH ' : : & r Dnevno število cepljenih otrok proti poliomielitisu s Sabinovim cepivom se veča iz dneva v dan. Včeraj so samo v ambulantah tržaške občine, odnosno v občinskih vrtcih, cepili skupno '1.194 otrok, kar je najvišje dnevno število, ki so ga doslej zabeležili. Predvčerajšnjim je občinski zdravnik začel cepiti otroke v otroških vrtcih. Prvi so bili na vrsti otroci v vrtcu «Hortis» v U-lici Scoglietto, kjer so cepili 120 otrok. Včeraj pa so cepili 133 o-trok v Istrski ulici, 26 v vrtcu v Rojanu in 122 v vrtcu na Greti. Občinski zdravnik ima v programu cepljenje otrok v vseh otroških vrtcih tržaške občine v tem in v prihodnjem tednu. Zato še enkrat priporočamo staršem, ki pošiljajo svoje otroke v otroške vrtce, naj jih prijavijo za cepljenje proti poliomielitisu v otroškem vrtcu, da jim ne bo treba še posebej izgubljati časa. sestal občinski odbor devinsko-na. brežinske občine, ki je med drugim odobril vlogo na prefekturo v zvezi z občinskim sklepom, sore-jetim na seji 20.5.1963. o gradnji slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu. Ker je realizacija tega sklepa odvisna od odobritve pre-fekturnih oblasti in ker te doslej še niso dale svojega odgovora, je občinski odbor sklenil s posebno vlogo apelirati na prefekturno o-blast, naj da čimprej svoj pristanek na sklep občine. Vloga, ki je že bila odposlana, se sklicuje na soglasno odobreni sklep občinskega sveta št. 36 z dne 20.5.1963, s katerim so določili ustanovitev novega občinskega otroškega vrtca s slovenskim učnim jezikom v Sesljanu s predhodno privolitvi-Za danes ob 18. uri je federaci-|jo šolskega skrbništva v Trstu in ja KPI napovedala javno zborova-' določili tudi, da bo vrtec v pro- 111111111111111111111111111 iiiiiii n iiiiijiiiii iiiiiii m iiiiiiiiiiiiiuitiiiiii n n mi iii m min n imiiiiiiiiiiin nuni iiiiiuii IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Popolnoma uspela stavka delavcev čevljarske stroke Razbitje pogajanj o proizvodnih nagradah v CRDA in Tržaškem arzenalu - Prekinitev stavke RAI-TV - Stavkali bodo tudi gasilci tiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiinniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniMfiifiiiiiiii RESOLUCIJA ODBORA DEVINSKO-Nfl BREŽINSKE OBČINE Prefektura še ni odobrila sklepa o gradnji otroškega vrtca v Sesljanu Zahvala ribičev nabrežinskemu županu v zvezi z odklonilnim stališčem občine do gradnje naftovodnih naprav ob nabrežmski obali * Posojila za gradnjo šol m cest V ponedeljek 9. t. m. se je tal občinski odbor devinsko- Seja obč. odbora Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora so odobrili okrog 100 navadnih upravnih sklepov. Na seji so tudi sporočili, da je župan dr. Franzil povabil beyruthskega župana Emila Beya Yannija na obisk v Trst ob letošnjem velesejmu Po raznih sporočilih je odbornik za zdravstvo in higieno dr. Blasi-na podal kratko poročilo o poteku cepljenja otrok proti otroški paralizi. Dr. Blasina je dejal, da je tržaško prebivalstvo tudi ob tej pri- Včeraj je bil po vsej državi prvi dan stavke delavcev čevljarske industrije. V Trstu je bila stavka v edinem čevljarskem pod. jetju, to je v tovarni Lucky Shoe, v kateri je zaposlenih okrog 1000 oseb, pretežno žensk. Stavka je bila stoodstotna in je delo v tovarni popolnoma počiy.alo. Stavka se nadaljuje tudi danes. * * * Včeraj je bil tudi prvi dan ponovne stavke uslužbencev radia in televizije, zaradi česar so bili programi okrnjeni. Stavka bi morala trajati še dva dni, pa sp jo sindikati prekinili, ker je nasta-la možnost pogajanj. * » * Včeraj je bil na Intersindu sestanek predstavnikov podjetij IRI, to je Združenih jadranskih ladjedelnic in Tržaškega arzenala, v katerega je sedaj vključena tudi ladjedelnica Sv. Roka v Miljah, ter predstavnikov obeh sindikatov iii iiiiiii iiiiiiiii Hiiiiiiiiiii»iiiiiniiiiiiiiiiiiim*iiuiiiiiiiimiiiiii«iimimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiniiii NEPOBOLJŠLJIVI MLADOLETNIKI Kradli so v stanovanju nato odnesli še denarnico Gre za trojico mlečnozobcev, ki »o že imeli večkrat opravka s sodiščem Ni kaj reči, 15-letni Oskar Z., 14-letni Libero F. in 14-letni Fran: co M. imajo za seboj, kljub svoji mladosti, celo vrsto tatvin in nepoštenih dejanj, ki bi jim jih lahko zavidal še tako izkušen gangster. S tem se lahko ponašata posebno Oskar Z. in Libero F.. Oba so policisti že nekajkrat prijavili sodnim oblastem zaradi tatvin z obteževalnimi okoMščinami. Toda fantiči so nepoboljšljivi, še posebno Oskar, s katerim se je morala zadnje čase večkrat ukvarjati črna kronika. Nekoč pred meseci je skupaj z drugimi mladimi pajdaši kradel v slačilnicah delavcev v pivovarni «Dreher». Nadalje sta Oskar in Libero pred enim mesecem zbežala z doma ter se zatekla v neko jamo v Bazovico, kjer sta snovala načrte, da bi ušla v Milan, nekaj dni pozneje sta na Lonjer-ski cesti ukradla motorno kolo in se vozarila po mestu pozno v noč, dokler ju niso v Ul, F. Severo zasačili policisti. Predvčerajšnjim zvečer pa so trije «nadobudni» fantiči opravili še eno tatvino. Okrog 19. ure so Oskar, Libero in Franco prišli iz veže neke stavbe v Ul. San Cili-no, kjer so kradli v nekem stanovanju. Eden oa njih je imel s seboj torbo, seveda ukradeno, v katero so spravili daljnogled, portret Garibaldija v okviru iz kristala in prgišče starih novcev; to je predmete, ki so jih pokradli v omenjenem stanovanju. Ko so bili že na cesti, so nepridipravi videli 65-letno Costanzo Ferraro iz Ul. S. Cilino 29, ki je govorila z neko prijateljico. Ferrarova je imela v rokah polno paketov, na vrh katerih je že prej položila listnico iz plastike. Ko so trije fantičj šli mimo, se je Ferrarova prestopila in zaradi tega ji je listnica padla na tla. To okoliščino je izkoristil Libero, ki je z bliskovito kretnjo pobral listnico in se nato skupaj s svojimi pajdaši spustil v beg. Ferrarova m njena prijateljica sta takoj obvestili karabinjerje z vrdelske postaje in čuvarji reda pod vodstvom podčastnika Tiezza so šli na lov za mladimi izprijenci. Pol ure kasneje je karabinjerjem uspelo prijeti Libera na Trgu Gioberti. Odpeljali so ga na karabinjersko postajo, kjer je po dolgem zaslišanju povedal tudi za ostala dva pajdaša. Oskarja in Franca so karabinjerji našli doma, uspelo jim je tudi dobiti ves plen, ki so ga vrnili lastnikom. Oskarja, Franca in Libera so nato prijavili sodišču za mladoletnike, kjer ležita precej debeli mapi o raznih tatvinah, vsaj kar se tiče Oskarja in Libera. NOV URNIK POKRITEGA BAZENA Od četrtka, 12. t. m. bo pokriti Dazen na razpolago občinstvu v naslednjih dneh ln ob naslednjih urah: v torkih in četrtkih od 13. do 17. ure, v sobotah od 13. do 19. ure in v nedeljah od 10. do 19. ure. kovinarjev. Razpravljali so o proizvodnih nagradah v obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu, za kar ni pokazal Lntersind doslej pravega razumevanja, čeprav bi morali to vprašanje rešiti najkasneje do konca februarja, kot določa vsedržavna kovinarska pogodba. Predstavniki jntersinda in podjetij so zavzeli tudi včeraj takšno stališče, ki ga predstavniki kovinarjev sploh niso mogli sprejeti, tako da so se pogajanja dejansko razbila. Zato sta sindikata predložila vso zadevo osrednjim sindikalnim organizacijam kovinarjev, da bodo skušali reši. ti spor v Rimu. Vest o razbitju pogajanj pa je povzročila veliko nezadovoljstvo med delavci. Ze danes se bodo sestali delavci, včlanjeni v FIOM, in zavzeli svoje stališče do razbitja pogajanj. Če se bo stvar zaostrila, ni izključena stavka. • • • Osrednje sindikalne organizacije uslužbencev kinematografov so so se po dvodnevni stavki sestale in sklenile, da bodo nadaljevale stavkovno gibanje. Sindikati bodo napovedovali stavke sproti in ne po več dni prej. » • • Jutri in pojutrišnjem bodo zopet stavtkali gasilci. Stanko sita napovedali sindikalni organizaciji OGIL in CISL. Seveda bo poskrbljeno za nujno pomoč in se bo stavka omejevala le na notranje delo. Od 12. do 17. t.m. pa ne bodo gasilci opravljali varnostne službe v gledališčih, kinematografih, v pristaniščih, na letališčih itd. Gasilci stavkajo predvsem zato, ker niso sprejeli njihovih zahtev glede skrajšanja delovnega umika, povečanja števila osebja in izboljšanja plač. Uradnik Acegata je z avtom podrl kontrolorja Acegata Uradnik Acegata je včeraj na Trgu Cagni z avtom podrl acegu-tovega kontrolorja. Nesreča se je dogodila okrog 8. ure zjutraj, ko je 32-letnj kontrolor Redento Can-dot iz Ul, S. Caterina 5 prečkal trg, namenjen na glavno postajo filobusa štev. 19. V tistem trenutku je s Trga Valmaura proti Miljam s svojim fiatom 1100 TS 39923 privozil 45-letni uradnik Al-do Scucchi iz Ul. Vittorio Colon-na 7, ki je prepozno opazil pešca in čeprav je takoj pritisnil na zavore se ni mogel izogniti trčenju. Z desno stranico avta je dregnil Candota in povzročil njegov padec. Pri padcu si je Candot zlomil levo ključnico ter se ranil nad desnim očesom in po desnem sencu. Ponesrečencu so mimoidoči priskočili na pomoč in nekdo je telefonsko poklical rešilni avto RK, s katerim so Candota odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na orto pedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 30 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. štorih neke občinske stavbe, ki je na razpolago'. Vloga omenja nato, da prefektura še ni odobrila sklepa občinskega sveta, čeprav ji je občina nudila zelo obširno in popolno dokumentacijo, ki je u-pravičila sklep, kateri je nastal iz nujnih socialnih in didaktičnih potreb občine. Gre namreč za dejansko vsakodnevno potrebo, ki se ji ni mogoče izogniti. V vlogi se nato občinski odbor pritožuje nad neupravičeno zamudo, ki jo je pokazala prefektura, ker še, ni .odobrila občinskega sklepa. V tem vidi tudi narodnostno diskriminacijo, zlasti če se pri tem upošteva, da na tržaškem ozemlju odpirajo otroške vrtce z italijanskim učnim jezikom za mnogo manjše število otrok, kakor se jih je prijavilo za otroški vrtec v Sesljanu. Nato poudarja, da je neupravičena zamuda prefekture povzročila precejšnjo škodo zlasti družinam otrok, ki že toliko let zahtevajo, da se odpre v Sesljanu otroški^ vrtec. Vloga nato pravi, da je občinski odbor soglasno zahteval, naj prefektura čimprej odobri o-menjeni sklep iz maja 1963. Na seji odbora je župan Sknk poročal tudi o obisku 5-članske delegacije ribičev iz ribiškega nase-Ijo.Sv. Marka. Delegacija ribičev-gojiteljev školjk (pidočev) se je županu zahvalila za odklonilno stališče devinsko-nabrežinske občine glede gradnje izhodiščnih naprav za naftovod Trst-Dunaj na o-balnem področju občine. Delegacija, ki je govorila tudi v imenu vseh ribičev ob nabrežinski obali, je poudarila, da bi gradnja teh naprav spravila ob vsakdanji kruh najmanj 100 družinskih cčetov, ki so vložili znatna sredstva v gojišče školjk-pidočev, ker je povsem razumljivo, da bi naftovod ne samo umazal temveč tudi okužil o-balne vode in s tem uničil obstoj gojišča školjk in seveda tudi tisto malenkost ribjega zaroda, ki g še premorejo naše obalne ved« Delegati so tudi zaprosili župana, naj občinska uprava še naprej ščiti interese ribiških družin in obenem tudi interese lastnikov hotelov ob obali in lastnikov kopališč, ki so zelo zaskrbljeni spričo nameravane gradnje naftovoda. Zupan je delegatom zagotovil, da bo občinska uprava storila vse kar je v njeni moči, saj gre končno za očuvanje turizma ob naši obali, ki predstavlja pomemben vir dohodkov in ki bi ga morali prav zato še bolj razviti, ne pa uničiti z gradnjo naftovoda in z njim povezanimi uničujočimi posledicami za razvoj turizma. Na seji odbora je župan tudi poročal o 'raznih sklepih v zvezi s programom gradnje šolskih poslopij ip cest. Tako je med drugim povedal, da bo obči: a zaprosila za posojila in sicer 20 milijonov lir za gradnjo slovenske o-snove šole v Slivnem z dvema učilnicama in ostalimi prostori, 20 milijonov lir za gradnjo slovenske osnovne šole v Stivanu z dvema učilnicama in ostalimi prostori, 23 milijonov lir za razširitev italijanske osnovne šole v Sesljan 65 milijonov za gradnjo podružnico nabrežinske enotne srednje šole v Sesljanu in 40 milijonov lir za zgraditev telovadnice za to šolo, to je skupno 105 milijonov lir. Tako šola kot telovadnica ngj bi bili zgrajeni v bližini osnbvne šdle, da bi telovadnica lahko služila za obe šoii. Za gradnjo novih cest pa bo občina zaprosila za posojilo 70 milijonov lir. Ta znesek bo služil za gradnjo nove ceste v Nabrežini proti kamnolomom, kjer je v zadnjem času zrastlo mnogo stanovanjskih hiš, za gradnjo nove ceste v Sesljanu od gostilne Kralj, za gradnjo nove ceste v Devinu v Črnici, za kar je odstopil, zemljišče devinski princ (v bistvu gre za razširitev sedanje ceste in zg njeno asfaltiranje), za cesto blizu vojašnice gozdne milice v Devinu proti, avto cesti, kjer je zrastla vrsta malih hiš, ki praktično nimajo dostopa in še za gradnjo drugih cest v zgornjem delu občine. Tajna igralnica na Trgu Goldoni Z malo zvijačo so v nedeljo zvečer agenti s komisariata na Tirgu Dalmazia vdrti v prostore kluba «Tergeste» na Trgu Goldoni 10 i,n zasačili devet oseb pri hazardni igri, tri osebe pa so prijavili sodnim oblastem zaradi u-pravljanja in vzdrževanja igralnice. Policisiti so že pred nedavnim zasumili, da obstaja neka igralnica na Trgu Goldoni 10. V nedeljo zvečer je na vrata kluba potikal neki agent v civiliu in s pretvezo, da išče nekega prijatelja, prisilil ravnatelja, da ga je pustil v igralnico. Za njim so vdrli še drugi agenti in zasačili pri igri ((Chemin de fer» devet "oseb. A-genti so tudi zaplenili za 310.000 lir žetonov ter 145.000 lir bankovcev po 10 in 5 tisoč lir, neke škatle za hazardno igro »Chemin de fer», varnostne predale za žetone in denar ter 27 šopov francoskih in italijanskih igralnih kart. Klub «Tergeste» je v prostorih Krščanske socialistične stranke, katere predsednik, 37-letni Egidio Odino iz Ul. Oristoforo Belli 5 in ravnatelj 29-letni Desiderio Ora-mestetter iz Ul. Malino a Vento 10-1 sta vzdrževala in upravljala igralnico. Za igro je skrbel 42-letni krojač Flaviano D’A‘lessio iz Ul. Vasari 4, ki je služil po 8000 lir na večer ter si nekaj denarja od igre pridržal za potrebne stroške. Odina in Cramestetterja so agenti prijavili sodnim oblastem zaradi vzdrževanja igralnice in zaradi prodajanja alkoholnih pijač in kuhanih hranil v baru, kd je bil priključen klubu. Bar je deloval brez potrebne licence javne varnosti. Brija-vili so tudi D’A-lessia zaradi sodelovanja pri hazardni igri. Vse osebe, katere so zasačili pri igri so agenti povabili na komisariat, kjer so jih zaslišali. Vse so prijavili sodnim oblastem, da so se udeležile hazardne igre in jih nato izpustili na začasno svobodo. Po natančnejšem pregledu v policijskih arhivih so agenti u-gotovili, da so skoraj vse omenjene osebe že imele opravka s policijo in sodnijo. S strašilno pištolo se je ustrelil v roko Na prvi kirurški oddelek bolnišnice, kamor je sam prišel, so včeraj sprejeli 63-letnega upokojenca Amedea Carluzzija iz Ul. Cavana 2, zaradi rane na levi dlani z verjetnimi kitnimi in žilnimi poškodbami. Carluzzi, ki se bo moral zdraviti od 15 do 25 dni je izjavil, da se je ponesrečil malo prej, ko je doma pregledoval strašilni samokres, ki ga ima žes več let. Nenadoma je nevede sprožil orožje, v roko pa ga je ravnil tulec, katerega je iz cevi Izgnal avtomatični samokres. Planinsko predavanje SPDT V četrtek dne 12. t.m. ob 20.30 priredi. SPDT v Gregorčičevi dvorani planinsko predavanje z lepimi barvnimi diapozitivi. Predaval bo znani planinec in plezalec Sandi Bla-žina o domačih planinah in o Mont-blancu. iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiim Prsti pod desko V starem prostem pristanišču se je včeraj ponesrečil 63-le:tni u-službenec SAIME Giuseppe Gre-gori iz Ul. del Rivo 3. Ko je postavljal desko na neko stolico, da bi potem z železniškega vagona raztovarjal vreče kave, je nerodno postavil desno rok med desko in stolico in deska mu je hudo poškodovala členke na sredincu in prstancu. Z zasebnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Gregori se bo moral zdraviti 40 dni. Smrtne posledice padca v stanovanju Na ortopedskem oddelku ‘ j Kaj je pravzaprav telepatija? Pojav, ki ga na splošno označujemo kot prenos misli. Gre za znano dejstvo, ki ga dokazuje cela vrsta preverjenih primerov, ki pa ga do sedaj še nihče ni z neizpodbitno prepričljivostjo pojasnil, a tudi ne prikazal, kako pravzaprav vsa ta zadeva deluje. Sovjetski raziskovalci sodijo, da človek oddaja misli s pomočjo elektromagnetskih valov in da imajo nekateri ljudje sposobnost, da igrajo vlogo oddajnikov, drugi pa sprejemnikov. Ce gre za elektromagnetske valove, je torej v takšnem primeru prenos misli podrejen zakonom, ki veljajo za elektromagnetnem in po katerih se intenzivnost zmanjšuje v obratnem sorazmerju med oddajnikom in sprejemnikom. Z namenom, da bi preveril to domnevo, se bo A. Cornell, dolgoletni blagajnik družbe za parapsihološke raziskave na univerzi v Cambridgeu, te dni odpravil v Grčijo, kjer se bo sestal z admiralom Tanagarusom, predsednikom grškega združenja za parapsihologijo in vedo o okultnih pojavih. KAKŠNI SO RAZLOGI PODPOVPREČNE RAVNI SODOBNE POPEVKE Socialna praznina in odsotnost humanizma Gospod A. Cornell in upokojeni grški admiral Tanagarus sp bosta sporazumela o vrsti poizkusov, ki naj bi bodisi dokazali, bodisi ovrgli podmeno, da se tudi misli širijo v skladu z zakonom, po katerem . intenzivnost popušča v obratnem sorazmerju s kvadratom razdalje (ali tako nekako). V preizkušnjo tega »temeljnega načela* bi vključili več ljudi: take, ki jih je moč hipnotizirati, in tiste, pri katerih to sicer ne gre, vendar se jih glede na prenašanje misli lahko uporabi kot »sprejemnike* ali »oddajnike*; seveda sodi zraven še cela vrsta pripomočkov. Cornell ni docela prepričan o uspehu: »Morda iz vsega skupaj ne bo nič. Pred štirimi leti so napravili poizkus te vrste med Cambridgeom in Chicagom. Uspeha ni bilo, vendar je treba poizkusiti večkrat, kajti podro'čje je svojevrstno in neraziskano*. Cornell, ki se poklicno udejstvuje v komercialni službi in slovi kot strokovnjak za gospodarsko plat reklame, je v okultnih vedah popoln amater, ven--dar »to nič ne de», je rekel, »kajti vse poklicne parapsihologe bi skorajda lahko sešteli na prste obeh rok*. Kot ekonomski izvedenec, pa je bržkone zelo dobro podkovan v matematiki. Ali mu bo ta sposobnost kaj koristila pri preverjanju zapletenih zakonov — postavimo onega o »kvadratu razdalje* pri prenosu misli — bodo pokazali poizkusi, ki pa bodo najpoprej traiali precej časa ... G. «Adriano na vzmeteh«, ki pač ni nihče drug kot znani pevski kričač Celentano, je zagotovo bolj znan od marsikaterega Nobelovega nagrajenca. Rita Pavo-ne, pravijo, pa da zasluži cel milijon v enem samem Večeru, vtem ko je Modugno s svojimi 750 tisočaki nekoliko bolj skromen. V Italiji prodajo v letu dni okrog 20 milijonov' plošč lahke glasbe, njeni glasovi nas zasledujejo prav povsod; mlada Cin-quetti nam v radijski oddaji zaupa, da še ni v letih, ko bi smela ljubiti: brž ko se vsedemo v enem ali drugem baru, že nam Bobby Solo iz juke-boxa zakriči, kako da mu po licu polzi ena solza; pri svojih nakupih v sodobnih veleblagovnicah so kup <*i' dobesedno preplavljeni od pes mi, ki jim jih iz zvočnika po v italijanski Inhki glasbi Knjiga, ki je nekakšen «raanifest», naperjen proti kričanju, a tudi proti melodiji - Kaj pravijo o tem pisci knjige, Mi-chele Straniero, Emilio Jona, Sergio Liberovici - Razvojna pot italijanske popevke, ki pomeni nazadovanje - Spolnost, banalnost in konformizem - njeni bistveni elementi Miivajn ^l Fooaccia Popevke predstavljajo danes e nega od glavnih elementov da našnje družbe. Zelo redki so ti sti, ki menijo, da ne gre za resno zadevo. Za te redke je sedaj nastopil trenutek maščevanja: izmislili so si, oziroma so napisali nekakšen svoj «manifest», naperjen tako proti kričanju kot proti melodiji. Napisali so «Le canzoni della cattiva coscienza« (Bom-piani, lir 1500), oziroma po naše «Pesmi slabe vesti«, katerih avtorji so štirje intelektualci in glasbeniki skupine ((Cantacroni-che»; Michele Straniero, Sergio Liberovici, Emilio Jona in Gior-gio De Maria. Le-ti imajo namen ustvariti nov tip pesmi, začenjajo pa s tem, da hočejo najprej uničiti staro. Da bi njihov napad bil kar najbolj smrtonosen, so poskrbeli, da je uvod k njihovemu delu napisal Um-berto Eco. univerzitetni docent za estetiko in avtor dveh učenih monografij o estetskem vprašanju v zvezi s sv. Tomažem ter o razvoju srednjevešlke estetike. Na tristo straneh njihove knjige je italijanska popevka do konca ponižana, uničena od ognja petih neusmiljenih razprav. Oglejmo si v kratkem rezultate njihove analize. Tematika. Michele Straniero v svoji razpravi govori in dokazuje, kako je v pesmih prišlo do postopnega poneumnjenja njihove vsebine. V dobi tako imenovanega «cafč chantant«, so teme vsaj do neke mere vsebovale določeno socialno vsebino in bile prežete z nekim, čeprav bledim socialnim humanizmom, kot n.pr. v pesmi »Sinovi ceste« (Toda, čimu naj zdaj služi objokovanje? — Potisnila si nas v zlo, žalostna družba!), ali v «Zbogom, nočno zabavišče« (Zasramovanje revnih — ki beda jih mori! — Pazite se — Zakaj, če kan-kan karnevalski zatreti hotel bi ta krik, ki dviga se usodno — prišel bo punt!). Zatem Je nastopil fašizem. Brž ko se je kot režim utrdil, je kvantarsko-surove pesmi škvadri-stov spravil v podstrešje in začel spodbujati kovanje »tihov nekakšnih pesmi pozabljenja, kot na primer »Zapoj, da te mine«, ali «Valzer trullalero« (Ce hočeš živeti pa se dobro imeti — nikar se ne jezi! — Jemlji ta svet pač, kakršen je — za, nič se ne meni!). S to praznino v možganih se približujemo vojni, in ko je ta prišla, pravi Straniero, je tudi pesem takoj pokazala svojo prizadevnost, da jo ublaži, da jo spremeni v nekakšno simpatično «vojnico» iz bajke; «Bel sol-dari.n« (Ti si moja strast). In vtem, ko je prišlo do splošnega umika tako v Afriki kot v Rusiji, so radijske postaje nemoteno nadaljevale s svojimi oddajami, kjer so se opevale razne Carmencite, Margheritelle, «fiorellin del prato» in podobno. Vojna pa je italijanske glasbenike in sestavljalce besedil kaj malo naučila. Tega so se kmalu začela zavedati tudi razna italijanska glasbena založniška podjetja, tako da je nekega dne po 1. 1945 v «Canzoniere della Radio« bil objavljen naslednji oglas; «Iščemo avtorje za besedila pesmi, ki imajo nekaj fantazije«. Slo je za povsem brezuspešen poizkus in napor. Zdi se, kot da bi se nihče ne mogel ogniti nekemu zakonu, ki omogoča to revščino idej in najnavadnejše banalnosti! Simboli. Najsi bodo to bedaste teme kot banalnosti in konformizem, vse so izpremešali nekakšni ((okultni pridigarji« — pravi Emilio Jona — ki se pri tem predvsem opirajo na podzavest poslušalcev in jim za reakcionarne ter paternalistične cilje spodbujajo razne nagone, in to samo zaradi tega, da bi ohranili red ter obvarovali privatno lastnino. Jona je mnenja, da je spolnost v sodobni lahki glasbi prevladujoč motiv. Pornografija, po njegovem, ne preži samo v zasedi številnih ljubezenskih in odkrito spolzkih pesmih, marveč tudi v mnogih na videz povsem nedolžnih refrenih, kot n.pr. v onem «Evviva la torre di Piša« («Se tu verrai con me Maria Luisa — la guarderai e poi esclamerai; — mamma mia che effetto mi fa! — Evviva la torre di Piša — che pende — che pen-de — e che mai non cadrši!«). Simbolov nič koliko. V pesmi »Papaveri e papere« (»Lo sai che i papaveri — sono alti, alti, alti — e tu sei piccolina — e tu sei piccolina...«), naj bi bila po- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi se izognili večji nevšečnosti, se s svojim nasprotnikom pobotajte. Vaše srce bo nemirno. BIK (od 21.4. do 20.5.) V poklicnem okolju bo prišlo do zelo vročih diskusij. Uredite si bolje svoje družinsko življenje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Varovati boste morali neke nove interese. Zelo slabi odnosi z osebo, ki ste jo precenjevali. RAK (od 23 6. do 22.7.) Pripravite se na zelo naporno nalogo, ki bo od vas terjala mnogo energij. Ne .zgubljajte sape, da bi prepričali nekoga, ki se prepričati ne da. LEV (od 23.7. do 22.8.) Posvetite več časa knjigovodstvu svojega podjetja. To, kar ste doživeli, ni bila ljubezen, temveč samo pre- HOROSKOP udarjena in naj bi se opravičevala manjvrednost in podrejenost žene oziroma, če kdo hoče, v delitev človeštva na mogočnike in podložnike. Pesmi s kjmečko motiviko (»Vieni c’č una strada nel bosco«, «La vecchia fattoria« itd.) navajajo na beg pred odgovornostjo in pred vsakodnevno stvarnostjo. Glas zvo; nov, ki izpolnjuje neštete pesmi («Campanaro», »Campane jdel villaggio«, »Campane di nostal-gia« itd.), za Jono predstavlja samo nekakšen poziv k spoštovanju načela avtoritete. Glasba. Globlja je analiza, ki jo Sergio Liberovici podaja v zvezi s tako imenovano {(vsakodnevno glasbeno hrano«. Ugotovitve so resnično presenetljive. Potem ko je proučil dvanajst, povsem slučajno izbranih popevk, je odkril, da so vse napisane po istem glasbenem vzorcu. Kot meni Liberovici, so popevke prirejene z največjo primitivnostjo. A v odnosu glasba — tekst, je prav zadnji vselej na slabšem. V kolikor ni že ob svojem rojstvu reven in prazen, pa ga spremene ali režejo kasneje, in sicer, da bi pevci — katerih lenobg v miseingm, kulturnem in tehničnem pogledu je; /menda kar' prislovična — da bi, torej, ti pevci z njim ne imeli prevelikih težkoč. V treh mesecih so postavili železen most (31 metrov dolg in 10 metrov širok) na železniški progi Ven- timiglia . Mentone g '////////£ V ////i_____ 6 %7////A hodna simpatija. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojimi sodelavci pokažite več potrpežljivosti. Družinsko vzdušje se zdi mirno, v resnici pa še pripravlja vihar. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaša vztrajnost bo poplačana z velikim uspehom. Skušajte urediti svoje odnose s prijatelji, ki postajajo preveč zahtevni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Postavite se po robu nevarnosti, da bi zgubili zaupanje vase. Potrebna vam je večja previdnost v odnosih s svojim okoljem. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vzdušje je danes primerno za va še načrte. Skušajte več prispevati, da bi se družinske razmere čimprej uredile. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spoprimite se s svojim razpoloženjem, ki poraja malomarnost in brezbrižnost. S svojimi elastičnimi stališči, vam bo uspelo odpraviti neko ljubosumnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svojega sebičnega sodelavca pripravite do tega, da ne bo mislil samo nase. Na čustvenem področju se postavite po robu težnji, da bi kdo izkoriščal vašo širokosrčnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dinamično dejavnost pokažite predvsem vi, drugi pa vam bodo sledili. Zanimivo srečanje na nekem sprejemu. Radio Trst A Zaradi stavke nismo prejeli programa. Trst Zaradi stavke nismo prejeli programa. Koper 5.00 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 SREDA, 11. MARCA 1964 glasbe; 19.05 Oddaja za poljedelce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Fantazija; 21.00 Ali vam ugaja Chopin?; 22.15 Koncert. //. program 7.35 Jutranja glasba; 8.35 Poje N. Fidenco; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15 Ritmi in fantazije; 10.35 Najnovejše italijanske pesmi; 11.00 Glasba za dobro voljo; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pre- PeVSWi nroeram- 14 45 Plošče’ Operne melodije; 13A0 Mala pro- 1535 Koncert v miniaturi; 16.00 dajalna plošč; 14.00 Ritim in me- Rapsodija. i8.35 Enotni razred; 1-5'15 7:a4b»Yna glasba, 18.50 Vaši najljubši pevci: 19.50 15.30 Pojo sovjetski operni u- Simfonična g!asba. 2i,00 Prizma: metmki 16 10 Lahka glasba: 16.30 21 45 Vsakovečerna glasba; 22.10 ?rldal?stfčti:h (^žil l7a40 Iz JaZ20VSki k°tiČek' operetnega sveta; 18.00 Prenos /I/ omaram RL; 19.00 Zbor in orkester Petra Program Palmerja: 19.30 Prenos RL; 22.15 18.30 Pregled; 18.45 Biberjeva Rus Garcia in njegov ansambel; glasba; 19.00 Kulturno življenje; 22.40 Klavirski koncert Clauda 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 ska 'jgra; »La dote«; 23.00 Sport- nasveti; 12.25 Ansambel Davida Carolla; 12.50 Poje Rafko Irgolič; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 V svetu slovanske in romanske glasbe; 14.05 Radijska šola; 14.35 Bolgarska, češka in sovjetska zabavna glasba: 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana; 17.05 Ciklus Chopinovih skladb; 17.35 Iz fonoteke radia Koper: 18.10 Orkestralni mojstri; 19.05 Glasbene razglednice; 20.30 Lepe melodije; 21.05 Skupni program JRT; 22.10 Glasbena medigra; 23.25 Zaplešimo z orkestrom Tommyja Der-seya; 23.35 Melodije za lahko noč. Ital. televizija 8.55 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.40 Oddaja za najmlajše: 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Šport; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Tfelevizij- Debussyja; 23.00 Prenos RL. I Nacionalni program 6.35 Tečaj nemškega jezika; 9.15 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 10.30 Šolska oddaja: 11.30 Simfonična glasba: 13.25 Solisti lahke glasbe: 15.30 Parada uspehov; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlaiše: 16.30 Glasba v priredbi sindikata glasbenikov; 17.25 Koncert operne Revija revii; 20.40 Glasba Stravinskega; 21.30 Haendlov koncert. Slovenija 5.00 Dobro jutro; 8.05 Jutianji divertimento; 8.55 Pisani svet pravljic; 9.25 Jugoslovanska zabavna glasba: 10.15 Slovenski zbori; 10 55 Glasbena medigra; 11.00 Oddala za šoferie; 12 05 Zabavna glasba; J2.15 Kmetijski na poročila. Jug. televizija 17.30 Tečaj ruskega jezika; 18.00 Poročila; 18.05 Slikanica za najmlajše; 18.20 Pionirski TV studio; 19.00 TV obzornik; 19.30 Sprehod skozi čas; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Zabavna glasbena oddaja; 21.45 Kulturna tribuna; 22.15 «Skušniava», serijski film; 22.45 Poročila. Cvetoča preproga iz škatlice Marsikomu so živobarvne enoletne cvetice ljubše kot večletne trajnice. Saj je pa tudi zares pestra in venomer spreminjajoča se barvna skladnost v poletnih in jesenskih mesecih prava paša za oči — če je mojster uredil posamezne cvetlične vrste in sorte v ubrano celoto. Nestrokovnjak skorajda ne more doseči trajne barvne ubranosti skupin cvetlic na svojih gredah, saj cve- ; tejo te prej, one kasneje, imajo najrazličnejše barvne odtenke, pa tudi po velikosti se ne ujemajo. Posejati bi bilo treba vsaj dvajset enoletnih cvetlic skrbno izbranih sort, Če naj se razcvetajo v ubranih barvah ves čas od kresa do jesenskih mrazov. Ta izbira pa je za povprečnega goji-telja pretrd oreh, zato prodajajo trgovine s semeni že vrsto let, razen posameznih cvetic in sort, tudi posebne vrečke s sestavljeno mešanico, tako da jih vrtičkar le še poseje. Vendar se tudi setev teh mešanic ne posreči vselej. Zgodi se, da posejemo prenagosto ali pre-naredko, da zaide drobnejše seme pregloboko v tla, tako da mlade rastline ne morejo prv kliti na dan, ipd. Razen tega lahko seme med prstjo — pa tudi že kaleče rastlinice — za-peremo med zalivanjem. Z namenom, da bi ljubiteljem enoletnih cvetic še bolj olajšali setev ali gojenje ter jim prihranili neuspeh iz naštetih vzrokov, so iznajdljivi vrtnarski strokovnjaki izvedli pomembno novost: semenska pregrinjala ali cvetlične tapete («Tapiflor») ipd. Semenska pregrinjala so dvoplastni celulozni trakovi, ki jih izdelujejo v raznih dolžinah (najpogosteje 5 ali 10 m) in različno široke (na primer 30 cm). Med obe celulozni plasti je posejano seme številnih vrst in rort enoletnih cvetic, tako sestavljenih, da tvorijo ubrano celoto (čas cvetenja, višina rasti in barva cvetov). Za setev na vrtnih in obstenskih gredah dobimo drugače sestavljeno semensko pregrinjalo, kakor za pose-tev potnih obrobkov' ali balkonskih koritc, kjer morajo biti cvetice nizke rasti ali celo pove-šavke. Gojitelj, ki se odloči za semensko pregrinjalo, nima drugega dela, kakor da skrbno pripravi (zrahlja, očisti plevela in zravna) zemljo enako kot za navadno setev. Na pripravljeno površino raz-prostremo po potrebi prirezano semensko pregrinjalo in ga posujemo s tanko plastjo drobne prsti, najbolje skozi rešeto. Po-setev še rahlo zalijemo, pa tudi pozneje, med kaljenjem in vznikom semen skrbimo, da je semensko pregrinjalo vedno dovolj vlažno. Ce ravnamo količkaj pravilno, seme kmalu vzkali in pri-klije skozi celulozno plast. Približno dva meseca po setvi se že začnejo odpirati prvi cvetovi, potem pa nas »cvetlična tapeta* razveseljuje vse do zime. Prepričani smo, da bodo semenska pregrinjala kmalu tudi našim gojiteljem enoletnih cvetlic lajšala delo ter večala '-ese-lije in užitek ob gojenju poletnega cvetja. Pa cena? Za primerjavo: v Zvezni rejjubliki Nemčiji stane 5 metrov dolgo in 30 centimetrov široko semensko pregrinjalo znamke »Tapiflor* v kartonski škatlici približno 10 mark. T. B. VPRAŠANJE MARK, ZASLUŽENIH MED VOJNO Banka naj izplača v lirah vložene vsote nemške valute Gre za denar, ki so ga številni Goričani zaslužili na delu v Nemčiji ■ Samo CGIl je na Goriškem izročila zavodu Banca d ltalia v zamenjavo 185.950 mark S sporazumom o izplačilu ob-žkodnine osebam, ki so bile zaradi sodelovanja v osvobodilnem boju ali pripadnosti židovski rasi internirane v nemških koncentracijskih taboriščih, se pojavlja sorodno vprašanje, ki zadeva delavce, zaposlene med vojno v Nemčiji. Na povratku v domovino so prinesli s seboj nemški denar — marke, ki jih niso mogli zamenjati. S posredovanjem raznih organizacij so izdatne vsote izročili državnemu denarnemu zavodu Banca d’Italia, ki jih je sprejel a jih ni pozneje nikoli zamenjal v domačo valuto. Nimamo pri rokah podatkov, koliko nemških mark je prejela Banca d’Italia od italijanskih delavcev, ki so bili med vojno zaposleni v Nemčiji. Razpolagamo samo z zneskom, ki ga je konfe- deralna delavska zbornica kmalu po vojni zbrala in izročila svoji goriški podružnici. Ta znesek je precej visok: 185.950 mark. Delavska zbornica ni bila edina organizacija na Goriškem, ki je zbirala nemške marke in jih izročila banki, da bi jih zamenjala v lire. To uslugo so povratnikom nudile tudi druge organizacije, ni pa izključeno, da so posamezniki tudi osebno nesli prisluženi denar v banko. Med Banco dTtalia ter zakladnim ministrstvom je bilo izmenjanih več pisem, prav tako tudi med državnimi oblastmi in CGIL. Zakladno ministrstvo se je 1957. leta opravičilo, da ni uspelo vključiti italijanske državljane med u-pravičence za zamenjavo mark v italijansko valuto. S takšnim odgovorom prizadete osebe ne morejo biti zadovolj- ■lUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllInflllllllllllllllllllllllllHIIIIIIMIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllll NA ZDRAVSTVENEM URADU V GORICI Cepljenje otrok proti paralizi prav dobro napreduje Odziv je nad 90 odst., cepljenih pa je bilo okrog 80 odst. pozvanih - Poziv za nakup cepiva Tudi včeraj, ko je bil drugi redni dan cepljenja otrok proti otroški paralizi v Gorici, je šlo delo dobro in redno od rok. Po podatkih občinskega zdravstvenega u-rada v Ul. Mazzini, kjer je koncentrirano cepljenje otrok do petih let na območju goriške občine, so včeraj cepili 248 otrok; če k temu prištejemo še 258, ki so bili cepljeni v ponedeljek ter o-krog 100, ki so bili cepljeni pri poskusnem cepljenju prejšnji četrtek, potem je odpravilo to prvo fazo že nad 600 otrok. V celoti imamo v goriški občini približno 3500 otrok v starosti do petih let, ki morajo priti k cepljenju. Na splošno je odziv prav dober in presega 90 odst. Seveda pa je treba od tega odšteti take, ki iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne morejo biti takoj cepljeni. Ce odštejemo te, potem znaša število cepljenih še vedno o-krog 80 odstotkov. Ker je občinska uprava v Gorici kupila potrebno cepivo, bodo v kratkem začeli tudi s cepljenjem otrok po osnovnih šolah, ki jim ne bo treba na zdravstveni u-rad, ampak bodo to opravili kar na posameznih šolah. Tudi po drugih občinah naše pokrajine se razvija cepljenje proti otroški paralizi po določenem načrtu. Tako bodo danes dopoid- liimuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimni VERDI. 17.15: «A 007 — Dalla Rus-sia con amore», S. Connery in D. Bianchi. Angleški film v barvah. CORSO. 16.30: Dokumentarni film o španski vojni. VITTOR1A. 17.00 - 20.30: «La spada di Robin Hood«, D. Taylor in R. Beckvrith; ameriški film v barvah. CENTRALE. 17.00 - 21.30: «11 tesoro delTisola proibita«, J. Hall in N. Adams; ameriški film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 11,6 Celzija nad ničlo ob 14.10 in najnižjo štiri stopinje pod ničlo ob 7. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 53 odst. ne cepili otroke iz sovodepjske občine. Zanje je dala občinska uprava na razpolago poseben avtobus, da jih bo pripeljal v ' občinsko ambulanto v Sovodnjah, kjer bo občinski zdravnik dr, Dai-nese opravil kar je potrebno. Zdravstvene oblasti si prizadevajo dobiti sredstva za nabavo nadaljnjih količin cepiva, da bi lahko cepili čim več otrok. Tako je pokrajinski zdravnik dr. Monta-gna zaprosil pokrajinsko upravo, naj bi prispevala iz svojih sredstev za nakup 2000 doz. Pravtako se nameravajo obrniti tudi na razne občinske uprave, d3 bi prispevale v ta namen po svojih močeh. V palec se je urezala Včeraj okrog 16.30 se je zatekla v civilno bolnišnico v Gorici 25-letna Vilma Florenin doma iz Gorice -Ul. Cologna 6. zaradi nezgode pri delu. Pri pregledu so ji zdravniki ugotovili, da Se je na delu v tovarni sladkorčkov, kjer je zaposlena, urezala v palec desne roke. Pridržali so jo za 10 dni ne. Pristojni organi naj se pobrigajo, da se po toliko letih vsaj delno popravijo krivice tistim, ki so bili proti lastni volji prisiljeni delati v Nemčiji. Sindikalno zborovanje javnih uslužbencev V prostorih pokrajinske federacije CISL je bilo v soboto v Gorici zborovanje predstavnikov sindikatov javnih nameščencev, ki se ga je udeležilo kakih 60 ljudi. Na zborovanju je govoril vodja tega sindikata Luciano Bontempi,. ki je obrazložil načrt sindikata CISL za upravno reformo in za izboljšanje položaja javnih u-službencev. Med drugim Je navedel dosežene pridobitve pri dosedanjih pogajanjih. Med temi je dopolnitev trinajste plače za 1963 ter imenovanje posebnega odbora za izvedbo in koordinacijo posameznih delovnih skupin. Temu odboru bo predsedoval minister za upravno reformo, sestavljali pa ga bodo uradniki ministrstva in sindikalni zastopniki. Obravnavali bodo reorganizacijo kategorije, preureditev postopka za kvalifikacijo in plačine lestvice za državne uslužbence, položaj v šolah in v avtonomnih podjetjih. Premalo sredstev za gostilne v Brdih Včeraj je bil zadnji dan za predložitev prošenj tistih gostinskih podjetij z briškega področja, ki so se želela udeležiti natečaja za modernizacijo in olepšavo svojih obratov. Prijavilo se je deset gostincev. Od teh jih je bilo: dva iz Mimika, 2 s Plešivega, 2 iz Ste-verjana ter po eden iz Jenkovega, z Oslavja, iz Grojne in Blachisa. Po predloženih osnutkih naj bi opravili razna izboljševalna dela v vrednosti okrog 20 milijonov lir. Kot je predvideno po pravilniku, lahko dobijo pri tem iz sklada natečaja prispevek v višini do 20 odstotkov predvidenih stroškov, kar bi znašalo okrog 4 milijone lir. Ker pa ima sklad na razpolaga samo poldrugi milijon lir, bo seveda prispevek toliko manjši. Zato bi bilo priporočljivo, da bi prihodnjič določili v podobne namene več sredstev, če se hoče doseči uspeh in res kaj napraviti. 1 pil DANIŠ KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA TOKU Povratna tekma olimpijskih reprezentanc Italije in Turčije Polemike o amaterstvu italijanskih nogometašev BERGAMO, 10. — Olimpijski nogometni reprezentanci Italije in Turčije se bosta jutri spoprijeli v kvalifikacijski tekmi za nastop v finalni skupini tokijskega turnirja. Prva tekma, ki so jo odigrali v Ankari, se je zaključila neodločeno 2:2. To pomeni, da bo Italiji zadostovala zmaga tudi z najtesnejšim rezultatom. Sicer s tem zmagovalna enajstorica ne bo direktno pripuščena k finalnemu turnirju. Jutrišnje zmagovalce čaka namreč še tekma s Poljsko • V zvezi z jutrišnjo tekmo so že nastale polemike glede amaterstva. Turki so se predvsem začudili prisotnosti v italijanskih vrstah Mazzole in Domenghinija, ki sta že oblekla dres italijanske A reprezentance. Italijani so sicer to pričakovali in da bi se rešili v «korner», je nogometna zveza že pred letom dni zahtevala od nekaterih klubov, da so včlanili določene igralce kot «amaterje». Jasno je, da v klubskih arhivih ni nobene pogodbe, iz katere bi bil razviden položaj profesionalca olimpijskih kandidatov. Vsekakor diplomatski način, da se zveza izogne spoštovanju olimpijskih načel, ki pa jo prav gotovo ne reši ostrih in predvsem upravičenih kritik. Brez dvoma je Italija, posebno zaradi «amaterjev» vrste Mazzola, favoritinja za zmago v jutrišnji tekmi s Turčijo. Čeprav trenerja obeh reprezentanc Fabbri in Tusder še nista uradno najavila postav, sta ti v glavnem povsem znani. Fabbrija trenutno moti en sam dvom: komu poveriti majico, ki jo je bil namenil Ceri. Ta se je v zadnji tekmi poškodoval in verjetno ga bo moral zamenjati Sacco. V primerjavi z enajstorico, ki je nastopila v Ankari, je napad sedanje italijanske »olimpijske« reprezentance brez dvoma močnejši. Na stadionu v Bergamu, kjer bo jutri tekma, bi se morali reprezentanci spoprijeti v naslednjih postavah: ITALIJA: Pizzaballa, Poletti, No-dari, Rosato, Magnaghi, Sacco (Cera), Domenghini, Mazzola, Meroni, Lodetti, Fortunato. TURČIJA: Nihat, Attila, Osman, Erol, Fikret, Ihsan, Turga, Ayfer, Turhn, Sanli, Handi. V večernih urah je Fabbri omenil možnost, da bo Petroni zamenjal Meronija in da bo Mazzola ob-lekel majico srednjega napadalca, hčno razpoloženega Dambrosija, ki Vodja turške ekipe je uradno najavil moštvo, ki odgovarja postavi, ki smo jo že navedli iliiiiiiiiiiuiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiimimfmHiiHiuiimtliiuiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiniii ODTUINTAM PO VESTEH IZ ŠPANIJE Real Madrid prodaja stadion? MADRID, 10. — Po vesteh iz madridskih športnih krogov namerava vodstvo kluba Real Madrid prodati za 5 milijard lir stadion «Bema-beu«. Real Madrid naj bi že zaprosil občinsko urbanistično komisijo dovoljenje za prodajo zemljišča, kjer so klubski športni objekti. Predsednik kluba Santiago Ber-nabeu je te vesti zanikal. Gotovo pa je, da voditelji kluba nameravajo v bližnji bodočnosti prodati stadion, katerega bi nadomestili z manjšim. Sedanji «Bemabeu» lahko sprejme 115.000 gledalcev, med- na zdravljenju. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii IZPRED OKROŽNICA S0BISCA Ker ni hotel biti več zaročen sta ga ženski hudo naklestili Mladenič jo ukradel avte v Ločniku - Znižana kazen mesarju iz Tržiča Pred okrožnim sodiščem v Gorici sta se morali včeraj zagovarjati 41-letna Mafalda Gambi iz Tržiča Ul. Galilei 21 in njena 31-letna sestra Maria Luisa, ker sta pretepli 40-let-nega Luiglja Frausina prav tako iz Tržiča Ul. Volta 12. «Bila sem s Franusinom zaročena«, je trdila Mafalda, «potem pa, ko me je zapeljal, me je zapustil.« «Nič ni res,« je ugovarjal Frau-sin, ki je še dodal, da je prihajal le včasih k njej na obisk. Nekega večera pa sta ga obe sestri čakali na cesti, planili nanj iz teme ter ga začeli klestiti. Pri tem sta mu povzročili poškodbe na obrazu, da se je moral zateči v bolnišnico in še kos jopiča sta mu odtrgali. Neka priča je izjavila, da je v resnici rešila Frausina iz rok obeh razjarjenih žensk. Po govoru odv. Glnadija, ki Je zastopal Frausina in Je dejal, da sta obe obtoženki že zreli ženski in ne more biti govora o kakšnem zapeljevanju, ter po govoru branilca odv. Bonija Je sodišče obsodilo obe obtoženki na po 20 dni zapora ter na povrnitev stroškov Frausinu. Kazen je pogojna in Je ne bodo vpisali v kazenski list. Na zatožno klop je prišel tudi 21-letni Geminiano Simčič iz Praprotnega, ki je bil obtožen, da je v noči od 7. do 8. septembra lani odpeljal v Ločniku avto giulietta, ki Jo bil last Luigina Miclauslga in ga Je šofiral brez voznega dovoljenja. Državni tožilec Je zahteval zanj 4 in pol leta zapora in 130.000 lir globe. Sodišče pa Je upoštevalo neka- tere olajševalne okoliščine in ga Je obsodilo na leto dni zapora, tri mesece pripora in 52.000 lir globe. Obtoženca je uradno zagovarjal odv. Ginaldi. Sodniki so obravnavali tudi priziv zakoncev Nikolaja in Danile Verginella iz Gradeža Ul. Pola 23, ki sta bila obsojena, ker nista vodila predpisanega knjigovodstva v svoji mesnici v času pred njenim stečajem. Ker Je vložil priziv samo mož, mu je sodišče znižalo prvotno kazen sedmih mesecev, ki mu jo je naložil okrajni sodnik iz Tržiča, na štiri mesece z zakonskimi olajšavami. Branil ga je odv. Scara-muzza. Državni tožilec dr. Diez, predsednik sodišča dr. Storto, sodnika Ar- tem ko bi jih novi sprejel 75.000. Tega bi zgradili v novem športnem centru, ki je poldrugi kilometer oddaljen od sedanjega stadiona. Do tega sklepa so voditelji Real Madrida prišli zaradi dejstva, da bodo televizijski prenosi sčasoma pripomogli k skrčenju števila gledalcev in tudi, ker bodo davki za stadion, ki bo sprejel 40.000 manj gledalcev, prav gotovo mnogo manjši. V TRIDENTU 18. T. M. Plavalci ČSR za dvoboj z italijanskimi RIM, 10. — Češkoslovaška plavalna zveza je najavila reprezentanco tekmovalcev in tekmovalk rojenih od 1947. leta dalje, za plavalni dvoboj z Italijo, ki bo 18. t. m. v Tri-dentu. Češkoslovaško bodo zastopali: MOŠKI 100 m prosto: Vrsancki (1’00”6), Bublak (1’01"); 400 m prosto: Bo-hac (4’41”2), Kovril <4’45’7, Vacha-ta (4’47”7), Jirušek (4'47”8); 200 m metuljček: Bohac (2’29”); Kovril (2’30”); 100 m metuljček: Petr (1’07’T); Klement G’08”); 200 m hrbtno: Skala (2’24”5), Tichy (2’ in 26”2); 100 m prsno: Hlavac G’ in 24”5); 200 m prsno: Ocenašek (2’38’T), Litera (2’39"5); 200 m mešano: Skala (2’27”4). 2ENSKE 100 m prosto: Tobisova (1’06”), Kozikova U’07”), Wemerova G’ in 09”); 400 m prosto: Kozikova (5’ in 08”2), Frikova (5’24”5), Sebestova (5’29”5); 100 m metuljček: Kiffuszo-va (174”7), Frikova (176”5), Jole-nova G77”), Sebokova (177”2); 100 m hrbtno: Tobisova (172”8); 200 m prsno: Tanuškova (2’55”3), Novakova (2’57”4), Pražakova (2’ in 59”7), Krcmarova (3’01”3); 200 m culeo in De Carlo. 1 j mešano: Sebokova (2’45"7). Zaradi uživanja bodrilnih sredstev V petek razsodba proti petim igralcem Bologne BOLOGNA, 10. — Državno pravd-ništvo nadaljuje s preiskavo v zvezi z obtožbo petim bolonjskim igralcem, da so pred tekmo s Torinom zaužili bodrilna sredstva. Verjetno bo sodna oblast imenovala izvedence za analizo vzorcev, na podlagi katerih so športni zdravstveni organi izrekli obtožbo. Disciplinski odbor nogometne zveze pa se bo o prekršku Foglija, Pascuttija, Pavinata, Peranija in Tumburusa izrekel verjetno v petek. KOLESARSKA DIRKA PARIZ-NICA VII. etapi zmaga Belgijca Vannitsena Van Looyu začasna prepoved nastopov? MONTCEAU LES MINEŠ, 10. — Belgijec Vannitsen je danes zmagal v drugi etapi kolesarske dirke Pariz - Nica V zvezi s to dirko se je izvedelo, da je predsednik francoske zveze poslal predsedniku mednarodne kolesarske zveze telegram z vabilom, da prepove Belgij- cu Van Looyu v času dirke Pariz NAMIZNI TENIS Tretje mesto za B. Košuto Dambrosi: novo ime na vrhu lestvice Sinoči se je zaključil namiznoteniški turnir tretjekategomikov. Tekmovalec, ki si bo v šestih turnirjih nabral največ točk, bo izšel kot zmagovalec. V prvem tovrstnem turnirju je zmagal član Bora Boris Košuta, ki pa v sedanjem ni bil več tako uspešen in se je moral zadovoljiti z delitvijo tretjega in četrtega mesta. Turnirja so se udeležili vsi tre- nutno najboljši tržaški igralci. Zaradi tega lahko trdimo, da je to tekmovanje prava kopija pokrajinskega prvenstva z edino izjemo, da je član Soffitte Birsa prodrl do vodilnih položajev. Borovca sta tokrat naletela na od- je izločil najprej Tomšiča in nato v polfinalu še Borisa Košuto. S prikazano igro je Košuta precej razočaral, medtem ko se je Tomšič odlikoval le v prvih nizih, ko je gladko odpravil svoje tekmece. Skoda, da je v nadaljevanju zaradi živčnosti popustil in ni zmogel enakih podvigov. Domovec Kuret je kljub porazu s Schiozzijem zapustil zelo ugoden vtis. IZIDI: Dambrosi-A. Tavčer 2:1 (21:8, 17:21, 21:12) » Schiozzi • Kuret 2:1 (21:13, 21:23, 21:13) Birsa - M. Tavčer 2:0 (21:18, 21:12) Runco - Pierberger 2:0 (21:14, 21:17) Ragusin-Pacchielat 2:0 (21:13, 21:18) Birsa - Runco 2:0 (28:26, 21:16) Košuta - Schiozzi 20: (21:13, 22:20) Dambrosi - Tomšič 2:1 (15:21, 21:17, 21:16) Dambrosi . Košuta 2:1 (21:14, 17:21, 21:16) Birsa - Ragusin 2:1 (15:21, 21:19, 22:20) Dambrosi - Birsa 2:0 (21:14, 21:17) LESTVICA 1. DAMBROSI 2. Birsa 3. in 4. Košuta, Ragusin SMUČANJE ŽENEVA, 10. — Francoz Arpin in njegova rojakinja Annie Famose sta zmagala v slalomu za Veliko nagrado Chamroussa. Nica kakršen koli nastop. To p» zato, ker se Van Looy, kljub izrecni obljubi, ni predstavil na startu te prve sezonske francoske etapne dirke. Vrstni red na cilju etape Anterre-Montceau les Mineš (200 km) je naslednji: 1. VANNITSEN (Belg.) 5 ur 31’45” 2. Altig (Nem.) 3. Simpson (VB) 4. Darrigade (Fr.) 5. Janssen (Hol.) 6. Sels (Belg.). 7. Melkenbeec* (Belg.), 8. Ramsbottom (VB), 9. Geldermans (Hol.), 10. Elliot (Irska), 11. Milesi (Fr.) itd. SPLOSNA LESTVICA 1. SELS (Belg.) 9 ur 30’40”, 7 točk 2. Janssen (Hol.) 9.30’40”, 7. 3. Van Coningsloo (B.) 9.30’40", 15 4. Annaert (Fr.) 9.30’40”, 15 5. Milesi (Fr.) 9.30’40”, 16 6. Mahe (Fr.) 9.30’40”, 18 7. Melckenbeek (B.) 9.33’45”, 14 8. Vannitsen (Belg.) 17 iiiiiiiiiiiiiiuimiiiiitiHiMMiiiiiitimiinitiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiuiiimmntiiiiiiiumiiHiliiini111 MOŠKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO A LIGE Vse je odločeno: Reyer že prvak Za Don Bosca ni več rešitve Z nedeljskim uspehom Triestine nad APU Lignano in z uspehom nad Recoarom je že danes, dvoje kol pred zaključkom tega dela prvenstva, beneška Reyer gotova končne zmage in nastopa na nadaljnji fazi tekmovanja za vstop v I. ligo. Reyer ima zdaj kar 4 točke naskoka in v preostalih dveh kolih je ne more nobena druga ekipa dohiteti, četudi bi se beneški igralci odpovedali preostalim tekmam. V nobeni drugi skupini ni stanje tako jasno in le v Eminilji si bo verjetno priborila isto pravico ekipa AirOnesta. C skupina ima dva voditelja in bo treba počakati do zaključka tekmovanja, da bo znano ime zmagovalca, medtem ko bomo za D skupino to vedeli z vso verjetnostjo še pozneje, ker trenutno vodijo ples z istim številom točk kar tri ekipe. V nedeljo je Reyer zlahka nabrala še zadnji odločujoči uspeh in si SVETOVNA PRVAKA MED PROFESIONALCE fer ?• v, v -1 IRANKFURT, 10. — Svetovna prvaka v umetnem drsanju parov Nemca Marika Kilius in Hans Juergen Baumler sta danes javila, da sta prestopila med profesionalce. Drsalca sta namreč že podpisala pogodbo z dvema organizacijama drsalnih revij in sicer z vodstvom Wiener Eisrevue in s Holiday on Ice. dokončno priborila prvo mesto. Med ostalimi izidi izstopa uspeh Ginnastici, ki je naslanjajoč se pred vsem na odločno voljo, premagala videmsko petorko. Po tem uspehu tržaških Igralcev, ki so tako potrdili svojo prav dobro kvaliteto, moramo obžalovati njihove nerazumljive neuspehe v uvodnih nastopih, ko so prepustili točke tudi takim ekipam, ki jim ne bi nalagalo v običajnih razmerah prav nobenih težkoč. Za obžalovanje je že prepozno, a Ginnastica je letos zamudila odlično priložnost, da bi sama prevzela mesto, ki danes pritiče Re-yerju. Don Bosco se bolj m bolj pogreza. Tudi v nedeljo je moral premagan z igrišča in ni več zdravila, ki bi mu pomagal pred izpadom. Virtus Friuli in Treviso sta postavila na kocko vse svoje upe in sta v medsebojnem obračunavanju iskala pot do rešitve. Trevisu ni uspelo odnesti zmage iz Vidma in tako sta ekipi trenutno z enakim številom točk in bosta morali zaigrati v naslednjih preostalih kolih z vsemi svojimi močmi, da bi iztrgali nasprotniku kako točko, ki bi tako bila odločilnega pomena. Goriško Safog lahko primerjamo z Livornom. Tudi soške atlete poganja izmenični tok, ki tu pa tam dobi v tokovodnikih prevelik odpor. Po trošteviičnem uspehu preteklega kola, so Goričani v nedeljo okusili grenkobo poraza. IZIDI Triestina - Lignano 71:68 Staroura - Don Bosco 68-50 Soja • Safog 78:65 Friuli - Treviso 47:45 Reyer . Recoaro 65:55 I. P. JOŽA M T/ Tudi zdaj nihče ni odgovoril, a Kapara opazi, kako se vojaki zbirajo, se dogovarjajo in to ga vznemiri. Takoj reče svojim: — Fantje,- držite se v kritju! — Počaka še malo in spet zavpije: — Kdo je gori? — Partizani! — mu nekdo odgovori s pobočja. — Kateri bataljon? — Tretji! Kapara se ugrizne v ustnico. Napako je že napravil, nepopravljivo napako! Le kako se je mogel tako izblebetati! Kaj naj napravi? Od vrha, kjer so se zbirali neznani vojaki, je bil oddaljen za streljaj, najugodnejša oddaljenost za mitraljezca. Pazi, Kapara, pazi..! Kaj naj jih zdaj vpraša? — Kdo Je vaš komandant? — Pridi pa boš videl! Da, to je vražja zadeva! Zdaj se začenja tisto, čemur pravijo — vzpostavljati zvezo! Zato so pa poslali tebe, Kapara, napni zdaj oči, migni z brki, ovohaj zrak! Ugani, kdo je pred teboj! — So partizani? — Partizani! — Ustaši? — Ustaši! — Lepo! Vprašaš, če «partizani», pravijo »partizani«, vpra- šaš, če ustaši, pravijo «ustaši»! Tako je, če greš na svatbo brez godcey in vzpostavljaš zvezo brez znakov za spoznavanje! Kaj zdaj? Ce stopim še korak naprej me ustrelijo, če so ustaši. Ce pa so partizani, bi me tudi lahko ustrelili. Namesto z Jovico, bom vzpostavil zvezo z nebesi! Kaj bi, kako bi? — Domisli se in poskuša še zadnje. Zavpije, kar Je najbolj mogel: — Tu je Kapara!. Ti s pobočja zakrakajo hkrati kakor vrane: zdravo, Kapara! Kapara! Kapara, ti si, Kapara? Pridi gor, Kapara! O Kapara, Kapara! Pridi gor, Kapara...! Prekleto življenje! Kaj naj stori, kaj naj stori? Nenadoma se Kapari porodi sum: Kaj je že rekel komandant — ali je bataljon na desnem ali na levem hrbtu? Kajti res, če tako gledaš, vidiš tudi levi hrbet in na njem bi prav tako lahko bil bataljon. — Fantje! — se obrne Kapara k desetniji — kdo se spominja, ali je komandant rekel, da je Joviča na levi ali na desni strani? — Na levil — se takoj oglasi Brlco. — Kaj ti je, Brico? Na kakšni -levi? — se začudi Tamburica. — Na desni, na desni...! se vmešata hkrati Vodenjak in DJak. Kapara reče previdno: — Tovariši, zdaj ste še mene zmešali. Vrag naj me, če se spomnim! Komandant je tako nava jal desno in levo, gor pa dol, da se mi Je vse obrnilo. Ne vem. Medtem ko Je desetnija razpravljala, kaj bi po komandantovih besedah moralo biti na desni in kaj na levi, se prikaže Martin in obvesti desetarja, da je tudi drugi tank nepopravljivo izgubljen. Takoj Jih vpraša: — Kdo je na vrhu? Joviča? — Sami ne vemo. Martin se oddalji od zaklona, si naredi z rokami streho nad očmi, napne oči, če bi morda rešil to neprijetno uganko. V hipu se mu zazdi, da se mu je posrečilo. Pokliče desetarja in Kapara je brž pri njem. — Tovariš desetar, tam na levi... ali ni tisto podstavek in cev težkega metalca? Ce je tisto težki metalec, bežimo hitro, ker je gori banda! — Kje pa vidiš metalec? — Glej... glej... zraven tiste druge zidanice. Levo! Medtem ko se je Kapara trudil, da bi odkril, kje neki je ta sovražni težki metalec, na lepem tam na pobočju poči puška. Samo ena. Martin smukne v kritje, Kapara pa... Kapara najprej pbčuti kot da ga je kdo udaril z betom po glavi, nato mu klecnejo kolena, vse se mu zavrti, zamegli, stemni, on omahne, pade in se zgrudi — mrtev! Seveda! S pobočja odjeknejo veseli klici sovražnikov: — Padel je Kapara! Zbogom Kapara, Kapara, Kapara, padel je Kapara! O Kapara...! — A sovražnik se je prenaglo razveselil. Kapara ni padel. Ko je z glavo treščil ob tla, se mu je vrnila zavest! Res, res. Pri navadnih ljudeh — ko z glavo udarijo ob tla, se jim naredi tema pred očmi — pri Kapari je to narobe! Brž ko je s čelom butnil ob tla, se mu povrne življenje, čuti, da še lahko giblje z rokami, da ima še moči v telesu. Ziv je! Skoči na noge, se opoteče, pa se vendar obdrži, zamaje se korak dva in že Je v kritju. Oni s pobočja začnejo besno streljati, ali zamujeno je, zamujeno! Kapara Je že bil med svojimi in tu na varnem spet klone in se zruši v Jarek. Priskočijo boroi, da bi videli, kaj se je zgodilo z njihovim desetarjem. Preiščejo ga, pa nikjer ne najdejo rane, nikjer niti kaplje krvi. Zalili so mu usta z žganjem in Kapara odpre oči. Najprej Je zagledal pred seboj obraz — mitraljezčev obraz! — Martin, prosim te, odmakni se mi izpred oči! — je tiho zahteval, potem se vzravnal, sedel in zajecljal: — Zadela me je v glavo, že sem mislil, da je vsega konec! Sname šlem, da bi videl, kam ga je zadela krogla. Primoj da se je videlol Krogla je na srečo priletela od strani, se ploskoma odbila in pustila na železu šlema jasno, globoko sled. Ali se je odbila od jekla ali od trde glave, kdo naj ve. Tudi ni važno. Kapara poljubi šlem in priseže pred vsemi: — Rešil mi je življenje, do konca vojske ga ne snamem z glave! — Potem otiplje buško, ki je zmeraj bolj rasla na mestu, kjer ga je malo prej zadela krogla in vzdihne žalostno: — Tovariši, nalogo smo opravili, zvezo smo vzpostavili- — Vrag pocitraj zvezo in bataljon! — se razjezi Stevica —■ glavno je, da si nam ostal živ. Kaj bi počeli brez tebe, Kapara? — Mi? Ce pade Kapara, kaj bi počela divizija brez Kapa-re? Kar brž naj se spravi nazaj na Kalnik, tu ne bi imela obstanka...! — doda Martin, da se vsaj malo prikupi svojemu nesrečnemu desetarju. — Ti, Martin, pa kar molči! Tovariši, varujte se tega človeka in njegovih sanji — Kapara, ne bodi smešen — potrto odvrne Martin — to Je naključje! Neverjetno naključje! Jaz sem stal zraven tebe in krogla bi bila lahko zadela mene, a Je ustaški «snajper« čisto slučajo izbral tebe in te vzel na muho. Ti Je že bolje? Zal ml je, Kapara, verjemi... na, mojo čutarico, nagni, kolikor hočeš! In nagnil je pa mu je bilo bolje. Pomagali so niu i a noge in ko se je še enkrat okrepil, mu je bilo že popolnoma do-bro. Kot da ni bilo nič. Kapara vzdigne desetnijo, Jo i vrsti v kolono in odrine. Kmalu so bili pri tisti zidanici, kjer so zvedeli, da so partizani in ustaši odšli na vse štiri strani sveta — kar Je bilo tudi res, o čemer so se ravnokar prepričali. V hladu pred zidanico je sedel Joviča in pil — vino' Vzdolž vinograda je poležaval tretji bataljon, ki Je prišel malo prej-Ko je Joviča zagledal Ilijo, mu Je zaklical: — Kapara, gotovo iščeš mene. — Tebe, tovariš komandant. — Ali veš, kje so naši? — Vem. — Je kaj novega? (Nadaljevanje tledl) UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCH1 8 II TELEFON 93 808 in 94 83» - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pplllco 1 II Telefon 33« - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 dm, letno 1920 din. poUetno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — za SFRJ- ADIT DZS Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603 88 - OGI.ASl: Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine •• naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajin Italija pri »Socleta Pubbllcltš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst