f—------------9	x % x T 1	?——f
Prvi slovenski dnevnik v	■ __ L ^ I g ^	The t.rst Slovenic Daily in
Zjedinjenih državah.	M V g ^^ I ^M ff m |f	the United States.
Izhaja vsak dan izvzemsi	^Cil^Kj JL ^ A	Issued every day except *
nedelj in praznikov.	Sundays and Holidays.
^ ■ -List slovenskih delavcev v o4meriki	^
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered u Second-OlaaB Matter, Sep tember 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 1273 RECTOR
NO. 22ft. — ŠTEV. 225.	NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 25, 1906. — V TOREK, 25. KIMOVCA, 1906.	VO LUME XIV. — LETNIK XIV.
Otvoritvena seja konvencije Narodne Hrvatske Zajednice.
Takoj prva seja, ktera se je nekoliko zakasnila je bila dokaj burna. - Prepiranje, kričanje in žvižganje po uzoru avstrijskega parlamenta.
Izvleček prve seje po stenografiČnem
zapisniku poročevalca Drago-tina Proskowesza.
MNOGO RAZBURJENOSTI.
-o-
Včeraj ob 10. uri dopoludne otvoril je podpredsednik P. Hajdič deveto konveneijo Narodne Hrvatske Zajed-nice v Amsterdam Opera House in pozval delegate, da mu izroee svoja p loblastila. Ko se je to zgodilo so sejo preložili do 2. ure popoludne, toda tudi ob tem času je bilo slišati proti njemu več opazk in predlogov, da se zborovanje brez nje.s^i prične. Ko je ko-ne<no predsednik prijel, se je opravičil in izjavil, da konvenciji ne bode predsedoval, ker ni vse v redu in ker niti knjig Še ni v New Yorku. Slednje so bile namreč v koveesru glavnega tajnika, kteri je pa bil še včeraj nekje na železnici.
Popoludne oh treh so delegat je položili prisego, na kar je predsednik Ivan Ljubil- govoril primeren otvoritven govor, v kterem je povdarjal, da kljub temu. da Zajednica že toliko časa obstoji, piavila vendar le še niso pravilna ali j»opolna. radi česar jih je treba spremeniti na ono stopinjo delokroga, kteri odgovarja modernemu duhu. To je največja in najvažnejša naloga x da nje konvencije. Nada-ljt jt- v -vojorn govoru svetoval, da se 7— i a li p»-»eb«:i .i«>m Zajednice v Alle-irht-nyju ali kje drugod in da se Zajednica v javnosti več tako ne kriti-kuje, kakor sv je dosedaj po lastnih hrvatskih listih. Med govorom na na-»e oh/.alovar i ne opazimo niti besedice, ktera bi se nanašala na Sloven-v< . dasiravr , par tisoč Slovenk in Slovencev pripada Hrvatski Zajed-nici.
Po otvoritvene^ govoru je poslovodja hrvatskega oddelka podjetja Frank Sakser, Mr. Ivan Ubojčič, pro-čital imena delegatov, na kar so se pričele volitve predsednika in njegovih namestnikov. Delegat Marohnič je predlagal sedanjega predsednika Ljubica, kteri se je pa zahvalil za to čast. Potem so nekteri predlagali predsednikom gg. Ubojeiča in Pavlin-ea. dočim je delegat Gvozdanovič predlagal. da so izbere vsaki dan drug predsednik, kar pa ni v soglasju s pravili.	I
Umor ženske?
New Haven. Conn.. 24. sept. Na o-brežju pri West Ilavenu našli so truplo bogato oblečene ženske, stare kakih 30 let ktere ime pa ni znano. Na : < m« j zlati uri je urezana črka F., na leve i roki ima poročni prstan in ! prstan s turkizom.	_
VEDNO PRIPRAVLJENO.
Star pregovor pravi, da doseže le i
vedno priprav, jen i, <la nastopijo proti j nesreči. Vsakdo ima priliko ogniti ali saj zmanjšati nesrečo; kdor pa zamudi prve znake preteče nesreče, je j izgubljen. Kavno to velja tudi za j >a:e življenje. Vi živite morda sreč- j no in zadovoljno, ne da bi mislili na i nezgodo, ktera va« zamore doleteti nepričakovano; vi morda zamudite prvi znak bolezni in slednja vas za- | more potem sevladati. Skrbna rod- j bina vedno računa naprej in ima vedno pri rokah Trinerjevo ameriško : grenko vino, s kterim je mogoče pre- j prečiti mnogo bolezni. Znaki, kakor bledost, zguba teka. bel jezik in druga ' ne čestokrat pojavijo in zopet zginijo, toda ali veste, da bode temu vedno tako? To so morda znaki velike bo-j lezni in Trinerjevo ameriško grenko j vino jih vedno prežene. Rabite pa pri • vseh boleznih, ki nastanejo radi ner-voznosti in nečiste ter bolne krvi. V lekarnah. Joseph Triner, 799 So. j Aiihland Avenue, Chisago, HI.	*
i Končno so bili imenovani predsedniškim kandidatom Mssrs. Hajdič, Pavela in Rev. Grškovič, toda Rev. Grškovič je protestiral proti temu, češ, da seja še ni otvorjena. (Veliko kričanje in žvižganje.) •
Predsednik je naprosil Rev. Grško-viča, naj položi prisego, kakor ostali, , kar pa ni storil, na kar je predsednik pročital imena novih kandidatov: Pavlinac. Hajdič, Pavela in Ubojčič. (Zopet kričanje.) Zotti je nekaj govo-1 ril, toda nihče se nanj ne ozira. Ko 1 se je umirilo, bil je predsednikom ' konvencije izvoljen Pavlinac, dočim sta odbrana Ubojčič in Pavela. Rev. Grškovič je zopet protestiral in predsednik ga je moral pozvati k miru. Jeden delegat je prišel k mizi časni-" ških poročevalcev in dejal: "Napišite. da postajajo ti ljudje vsaki dan bolj neumni!")
Ob 3:45 so sejo za deset minut pre-1 kinili, na kar je stari predsednik pozval Mr. Pavlinea kot novega predsednika k mizi. toda njega ni bilo v dvorani: del. Gurovič je izjavil, da Pavlinac neče sprejeti predsedništva, ' češ, da je protizakonito izvoljen, da
pa pride, ako se iznova A*oli. 1 Po tem je zastopnik Ivan I~bojčič odprl sejo in pozdravil delegate. Rev. Grškovič se je na to zahvalil za čast delegata ter odšel iz dvorane z vzklikom: "Živila Hrvatska, dočim se je v dvorani pričelo kričanje in žvižganje. kakor v avstrijskem parlamentu.
Nekdo je predlagal, da se samo Za-jedničarjem dovoli pristop v dvorano, in zopet se je pričelo kričanje in pre-pimaje radi izključenih in neizklju-čenih članov, na kar je Mr. Ul>ojčič < ital pooblastila. Pri tem je prišlo na vrsto tudi pooblastilo Mr. Hinka Si-rovatke, kteri je bil izvoljen delegatom nekega društva v Chicagu, III. Ker je pa tamošnjo hi*v. čašniško u-(1 rugo ostavil in izjavil, da se vrne v Evropo, jx> pravilih ne sme biti odbran delegatom. Radi tega so inu de-legatstvo odvzeli in izbrali drugega. Sirovatka je pa odpotoval v Cleve-•1.. Ohio, in je bil izbran delegatom : o tem so delegatje na desni protestirali in kričali proti Sirovatku. Slednji je potem povdarjal. da je zakonito odbran delegatom in tako je tudi ostalo, kljub vsim protestom nje-: govih nasprotnikov.
Potem je Mr. Ubojčič zaključil včerajšnjo sejo, ktera se danes ob 9. uri I dopoludne zopet prične.
V VARNEJ LUKI.
Vesti o potopu topničarke Helene so neresnične.
Washington, 25. sept. Iz Shanghaja j se poroča mornaričnemu uradu, da je
j 1 »puičarka Zjed. držav Helena, srečno ' dospela v tamošnjo luko in so toraj ' vesti o nje potopu neosnovane.
<
-o--j
i
Zamorski napadi na ženske.	(
Atlanta, Ga., 23. sept. Tekom vee-; ] | rajšnjega popoludne in večera so v < tukajšnjem mestu zamorci izvršili pet < napadov na bele ženske. Gospo F. Ar- 1 noidovo je neki zamorec napadel na -i dvorišču neke hiše v zapadnem delu' 3 mesta, vendar je pa ušla svojemu napadalcu.	^
Na jednak način je nek zamorec napadel gospo Chaffinovo tekom po-poludneva in potem ušel v gozd, kjer ga sedaj iščejo. Tekom tedna so za- r morci napadli sedem belih Žensk in r beli so radi tega ustrelili deset zamor- o cev. Boji med belimi in zamorci se še č vrse in posredovati bode moralo vo- s jaštvo.	s
ž
1100,000 škode.	0
Vsi stroji in velikanske zaloge ° lesa Central City Planing & Lumber ° Mills pri Maoonu, Ga., so zgoreli in ^ škoda znaša najmanj $100,000.	g
Varani Slovenci.
$18,000 zgubili.
•	DENAR SO IZGUBILI V SLED
BANKEROTA MILWAUKEE i	AVENUE STATE BAN-
KE V CHICAGU.
Neprevidnost pri vlaganju denarja
v hranilnice. * ®
STENSiaANDOVE ŽRTVE.
-o--
Bamkerot Milwaukee Avenue State
>	Banke v Chicagu, 111., o kterem smo
-	natančno poročali, pomenja tudi za , chicaške Sovence hud udarec. Ka-
>	kor se nam javlja iz imenovanega mesta, imeli so tamošnji naši rojaki
-	v omen jene j hranilnici za .kacih J.S ,	tisoč dolarjev vlog, kteri denar je se-
•	daj izgubljen, oziroma zašpekuliran :	in zapravljen po ubeglem bančnem
•	predsedniku Stenslandu, kteri je ušel
-	v Maroko in kojega so ravnokar pri-
>	gnali nazaj v Zjedinjene države.
1	Kcmkurzno postopanje proti imeno-
1	vanej banki še ni dokončano, vendar
•	so pa vlagatelji že dobi .i po 'JO odstot-"	kov svojih vlog. Ko> i ko bodo še do-
•	bili od svojega težko prihranjenega
■	denarja, se še ne ve, vendar se pa za-
■	trjuje, da dobe še kakih 40 odstot-1 kov. —
Ta izguba težko prisluženega in še ' težje prihranjenega denarja tamoš-
■	njih Slovencev je obžalovanja, kakor
■	tudi graje vredna. Obžalovati mora-' rno namreč izgulbo prilirankov mnozih 1 Slovencev, a graja-ti njih lahkomišelj-
>	nost. Vsakdo dobro ve, da so banke-; roti denarnih zavodov na dnevnem
redu in da je torej zelo nevarno in ' negotovo nalagati denar takim zavodom. Hrani iniee na Slovenskem, zla-; sti pa Mestna lirani-mic-a ljubljanska.
■	so iz vseh ozirov popolnoma varne. ' Glavni zastopnik Mestne hranilnice
■	ljubljanske za Ameriko je naš rojak Frank Sakser v New Yorku in kedor
■	je njemu ke-daj izročil denar v svrho
-	naloženja v kak denarni zavod, še nikdar ni izgubil niti pennyja. Ako
■	>i ehicaški rojaki tr.tko ixistopali. bi jim sedaj ne bilo treba tarnati, a njihov denar bi jim nosil tudi po
in več obresti. Radi tega danes ope-tovano svetujemo, naj vsakdo dobro ; premis i. predno komu izroči denar v s.rho hranitve ali pošiljanja v stani domovino.
-o-
BISERI IZ ORIJENTA.
V Evropi so pričeli knezi prodajati i svoje dragulje.
i
<
Uvoz dragocenih biserov v Zjed. ; države se je v novejšem času izredno i povečal in vsi trgovci z dragulji, kteri i so bili v Evropi, so tamkaj iskali naj- i boljše bisere, za ktere so plačevali tu- » di najboljše cene. Sedaj pa dobivajo j naši trgovci bisere iz povsem novih « virov in radi tega jim je bilo mogoče P dobiti prav krasne eksemplare, dasi- i ravno postaja cena biserov vedno večja. To dejstvo je tudi vzrok, da so j tudi evropski knezi pričeli prodajati i svoje bisere. Največ sedaj uvoženih v biserov pa prihaja iz orijenta, od raz- i nih pašev in drugih mogotcev, kteri dobivajo za svoje zaklade ameriške 1 dolarje. Tudi ni več daleč čas, ko bodo t ostali indijski raje in kitajski manda- b rini brez biserov. Novih biserov se vedno manj dobi, kajti teh školj je t čedalje mani. Te dni se je sodnik Ga- r ry vrnil iz^Evrope in prinesel seboj dva bisera, za ktera je plačal $54,000, 1" od ktere svote je plačal deset odstot- p kov carine. Včeraj so v nekej proda- k jalnici na 5. Ave. prodali tri bisere za v $110,000. ii
zi
-o-
Rusi in Japonci.
Tokio, 24. sept. Semkaj je dospela ribiška ladija Kjetei Maru, ktera poroča, da so njeni mornaiji našli na ® obrežju Kamčatke v ustju reke Kaj-čave enajst trupelj Japoncev in o-stanke neke zgorele ladije. Slednjo so spoznali kot Kayeton Maru, ktera se že od 1. julija naprej pogreša. Na b obrežju so našli tudi krvave ostanke j oblek in orožje. Japonci so ribarili ob jf obrežju Kamčatke, dasiravno je to za-branjeno in ker niso na poziv ruakih ' vojakov odšli, so jih slednji jedno- ^ stavno postreljali	"V
Bomba za Schiffa. i. Sumljiva pošiljatev.
D NEWYORSKI BANKAH JAKOB 1 SCHXFF JE BIL V PEXLA-DELPEXJIV SMRTNI NEVAB-	| NOSTI I a —o—
Slučajno so odpošiljate v nevarnega ] zavoja še pravočasno preprečili
:e PO CIFUTSKEM NAČINU.
to
-o-
a	,
Philadelphia, Pa., 25. sept. Zamor-
:a ski deček D a rid Thompson je včeraj	'
našel blizo nekega poštnega nabiral-	\
g nika zavitek, naslovljen newyorškemu	'
bankarju Jako-bu Sc-hitfu. Deček je	1
n izročil zavitek pošitnemu uradniku	1 n Henry Sulzmamu kteri je pošiljatev nesei pod{x>staji v svrho odjx)šiljatve.
[. Superintendentu McKnightu se je	*
čudno zdelo, da je bil zaivtek raztr-	*
j- gan in ko je pošiljatev natančneje	'
tr pregledal, opazil je, da je iz škatlje	1 t- padlo zrno smodnika. Radi tega je
vrgel zavoj takoj v škaf vode.
a Ko je sumljiva pošiljatev ležala	J
i- par ur v vodi, so jo preiskali in naš.i	'
t- v "jej škatljico žveplenk postavljeno	x
tako, da bi se pri odprtju užgala in	1
e vnela smodnik, kteri je bil v drugem	' j- de*!'u škatlje namešan s krogljami.
r Sedaj iščejo od>pošilatelja bombe, ka-	*
L- tera k sreči ni napravila kakeira zla. ^ -.-
I-
;; Revolucija na Gubi.
Za poravnavo.
_ -	T -°
-	CUBANSKA VLADA JE VOLJNA, j
e
k SKLENITI PORAVNAVO	i
r	Z VSTAŠI.	1
i
o e
0	Predsednik Palma tode po možnosti '
.	C
•i	uvazeval zelje vstasev in
liberalcev.	i
11 NADALJEVANJE VOJNIH PRI- ( PRAV.
-o--
Havana, 25. sept. Tukaj krožijo vesti, da je vlada na tajno skleni a * privoliti v vse zahteve liberalcev in vstašev.
Včeraj se je vršilo posvetovanje
1	med odborom vstasev in mirovnimi komisarji Zjedinjenih držav in po 2 tem zborovanju je izgledalo vse tako, 1 da je vstalem, oziroma liberalcem s
.. zmaga zagotov.jena. Med delejrati 3 vstašev in vojnim tajnikom Tai'ton ^ i ni nikakili diferenc in najbrže bode
-	načrt za sklenitev miru že danes iz-
-	delan. Včeraj so tudi vlada in vstaši
>	podpisali premirje, zajedno je pa via- ^ i da obrambene točke v Havani pomiio- P ; žila. Vlada nikjer ne more dobiti
-	novincev za svojo vojsko.	r'
Washington, 25. sept. Dasiravno ^
>	prihajajo iz Cube mirne vesti, se vrše ® i t>ovsodi vojne priprave za poslanje
i vojaštva na Gubo in vlada marljivo ^
-	išče potrebne transportne pa mike. ^ i Washington, 24. sept. General
i Fi tisto n je odpotoval i"K> želji vojnega
P
i tajnika Tafta na Cubo, <_nl kjer se r! . bode pa najbrže takoj vrnil. Tako se C] i namreč zatrjuje v vojnem uradu, kaj-t ti general Funston bode na Cubi ne-
-	pogreben.	n
Havana. 25. sept. Vstaški genera. 111 Ferrara se je v mil iz Havane, .kjer je P* prisostvoval mirovnim pogajanjam. s k svojim vstašem in izjavlja, da bodo ^>1 vstaši vztrajali pri svojih zahtevah ® in da bodo energično zahtevali, da se V{ zadnje volitve razveljavijo.	u;
d<
-o-
USTAJA V METTTKI.	ni
tu
Naperjena je proti predsedniku Diazu.
Coatzaeolos, Mexico, 24. sept. Prebivalstvo mest Minstitlan, Suehil, San	mi Juan, Exquimula in San Jeronimo se je uprlo proti predsedniku Diazu in	^ upornikom se je pridružilo tudi voja-	m< štvo. Ustaja se razširja po državah	eij Vera Cruz, Tabasco in Chiapas.	vo
Vesti iz Rusije.
Proti kadetom.
B VLADA JE ENERGIČNO NASTOPILA PROTI POSLANCEM, KI SO PODPISALI VI-|	BORŠKI MANI-
'	F E S T.
a Rusi so zaplenili švedski parnik, ki je bil nakrcan s puškami.
ARETOVANI AGITATORJI.
-o-
Petrograd, 25. sept. Vsle<l od red-r be Tverskega gube rna to rja so bivšim (j poslaneem Ivanu in Mihajlu Petrun-[_ kjeviču ter Dimitriju Jakovljeviču Medvjedovu odvzeli pravico biti čla-je ni provineijalnega zemstva, ker so toženi radi podpisa znanega revo.uei-v jonamega manifesta v Viborgu.
Stockholm, Švedska. 25. sept. Tu-e kajšnji '' Aftonbladet " poroča, da sta ._ dve ruški vojni ladiji blizo otoka e Bornholma uplenili nek švedski par-0 nik, na kterem so našli 3000 pušk. e Ve^t še ni uradoma potrjena.
Helsingfors, Finska, 24. sept. Car a Nikolaj in njegova rodbina odplul je ^ za par dni v Bjorkosund. Na njego-
0	vem ]x»tu ga spremlja vč vojnih ladij, tako da vse potovanje Lzg.eda zelo
n bojevito.
Tambov, 24. sept. V Borisoljevsku, kjer je doma morilka policijskega še-( fa Luiženovskega, so iteroristi napadli JK) ieajsfkega prefekta Tomušina in ga težko ranili. Napadalci so ušli.
Vilna, 24. sept. Tukaj so zaprli HS članov revolueijoname vojaške lige, kteri so mwl vojaštvom agitirali.
Petrograd, 24. sept. V Tiflisu je ■ (nlpeljal Student Armenak Maniko-njac lGletno trgovčevo hči Hajkanušo Manve'ovo. Dekle je vze o očetu ček ~ za 5000 rabljev, dvignilo v banki denar in se jxxlalo s svojim trubadurjem na p<4. Oče je zasleiloval potovanje in zvedel v Curihu v Švici, da -e mudi mladi parček na Dunaju. Na-zuanil je zadevo oblastim, ki so študenta zaprle, dekleta pa izročili očetu. Denarja sta ime a še 1250 rublje v. 200 frankov in 70 kron.
rt--
SLOVENSKO - HRVATSKI G O-LJUFL
u
, Se enkra "Črne bukve" in "Koloma-
d
a	nov žegen".
e
1	V New Yorku se je v novejšem času , zbralo par Slovencev in Hrvatov, kteri se ne morejo ali nečejo preživljati
j s poštenim delom ter so pričeli na go-\ ljufiv in kaznjiv način izvabljati ne-j vednim rojakom in Hrvatom denar. ; Imena teh korifej, kakor tudi njih temna zgodovina na Slovenskem in j Hrvatskem so nam znana in skrbeli bodemo, da se proti njim uvedo vsi . postavni kazenski koraki. [ Znano je še, ko smo v "Glasu Naroda*' nastopili proti katoliškem , dnevniku "Novi Domovini", kteri je . objavljal inserat imenovanih newyor-, ških goljufov, kteri so ponujali lju-> dem prismodarijo, takozvane "Črne bukve" in "Kolomanov žegen". "Nova Domovina" je bila vsled tega prisiljena prenehati tiskati oni inse-, rat in se pred javnostjo opravičiti, dočim ostali slovenski listi sploh kaj tacega niso sprejeli.
Ker toraj newyorski goljufi s pomočjo listov svoje lopovščine niso za-mogli spraviti v denar, razpošiljajo ' poštenim rojakom po pošti cirkularje, : s kterimi ponujajo svoje umazano 1 blago in sicer pod imenom nekega Fr. i Dolenca, za kterim imenom se skri- ] vajo trije Slovenci, kterih jeden je uslužben v nekem denarnem zavodu, dočim se ostala dva bavita z drugimi ' "deli".	1
Za danes naj to zadostuje; pri pom- 1 nimo naj le Še, da ima že vso z- 8 v rokah pošta, ktera ukrene vse potrebne korake.
i
-o-
c
"Graft" v San Franciscu. j
San Francisco, Cal., 24. sept. Med mayor jem Schmitzom in bivšim ma-	i yorjem Phelanopi prišlo je do prepira	i radi dobave vode za tukajšnje mesto,	c Phelan je namreč obdolžil mayorja in	S mestne svetovalce goljufije in korupcije, ker niso hoteli napeljati v mesto	L vodo iz Sierra Nevade.	$
Iz Avstro-Ogrske. Volilne reforme.
VPLIV AVSTRIJSKIH VOLILNIH REFORM NA TAMOŠNJE NEMCE. — SCHOENE-RERJEV POZIV.
Nemci bodo v naprej trajno v manj-l	šini. — Njihove grožnje.
POMILOŠČENA MORILKA. -o-
Dunaj, 25. sept. V prepiru) radi volilnih reform se je končno oglasil tudi L Vsenemee Sehoenerer. On je objavil poziv, s kterim naznanja, da bode vo-l lilna reforma, kakoršnjo predlaga vla-. da, Nemce za vedno potisnila v rnanj-, smo in da bode Avstrijo hitro pos.av-janila. Kadi 'tega bodo Nemci prisiljeni skušati, da se pridružijo Nemčiji . in da postanejo protestantje. t Dunaj, 25. sept. Cesar Fran Josip ! je pomilostiri morilko Frideriko Zel-. ler, ktera je bila obsojena v smrt i.a vešalih, v dvajsetletno ječo. Zeller-jevo je porotno sodišče v Ljubnem na Štajerskem obsodilo v .smrt radi ro-, parskega umora kuharice Maier. -o-
O RAZKOSANEM TRUPLU.
P
. Glave v New Yorku umorjenega Asir-ca še niso našli.
Glave umorjenega Asirca, čegar razkosano truplo so našli v nedeljo zjutraj v jami na 36. ulici v New ' Yorku, še vedno niso našli, pač pa je prodajalec premoga Jos. Flynn dobil 1 v praznem premogovem vozu jedno : stegno nesrečnika, kakor tudi jeden dolenji del noge.
Flynn je po naročilu policije skrbno preiskoval svoje dvorišče in tu je našel dva zavitka z zgoraj omenjeno vsebino. Ivedo je umorjeni in kedo je morilec, še vedno ni znano. Policija išče tudi neko žensko, ktera je baje zapletena v grozni umor.
Italijanski detektivi so mnenja, da je umorjeni Italijan. Na vreči, v kte-rej so našli truplo, je utisnjeno ime uvoznika Z. K. Mano, kteri je uvažal asirske orehe in čegar prodajalnica se nahaja na Washington St. Mano je pred šestimi tedni umrl in njegova žena je prodajalnico prodala, med drugim tudi GO vreč, tvrdki Balan & Balisli. Razun tega so našli krvave hlače in spodnjo srajco. Umor se je izvršil med polunočjo in 3. uro zjutraj in sicer najbrže v jednej bližnjih tenementnih hiš, v kterih stanujejo Italijani in Asirci. Pokojnika so umorili najbrže med spanjem, ker je bil pokojnik oblečen v spalno srajeo.
Vdova asirskega uvoznika Mano, čegar ime je utisnjeno na vreči, v kte-rej je bilo najdeno truplo, je mnenja, da je umorjeni njen svak John Mano, kteri je pred dvema dnevi prodal svojo prodajalnico slaščic in potem z že- ( no in otroci neznano kam zginol. j
-o-
1
USTAJA NA SAN DOMINGU. 2
<
—,.— | Pred odločilno bitko.	j
—o—	(
Washington, 24. sept. Iz San Do-	| minga se poi*oča, da je vsak trenotek
pričakovati odločilne bitke med vladi-	,
nimi in ustaškimi četami. Sovražne	^
čete so zbrane pri Monte Christi, kjer	^ se bode vršila glavna bitka.
JU-------■--wai.i.	J
Denarje v staro domovino r
pošiljam*:
sa S 20.50 ............ 100 kron, (
sa | 40.90 ............ 200 kron, (
■a $ 204.00 ............ 1000 kron, c
ca |1020.00 ............ 5000 kron. r
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma -y izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarne pešiljatve izplačuje eJtr. poštni hranilni urad ▼ 11. d« 12. B inch.	S
Denarje nam poslati je najprilič- L ieje d* |25 00 v gotovini v priporoča- A lem ali registrovanem pismu, večje E maske p« Domestic Postal Money S Order ali pa New York Bank Draft. L FRANK 8AKSER.	F
109 Greenwich Street, New Yerk. & <104 St. Glair Ave. NJE. Cleveland, a K
Razne novosti
iz inozemstva.
i
PO TAJFUNU V HONGKONGU; NABIRANJE TRUPELJ; U-TOPLJENEGA ŠKOFA HOARE SO NAŠLI.
Štrajk kotlarjev ladjedelnice v Ayde na Angleškem.
AMERIČANI V MAROKU.
-o-
Hongkong, 25. sept. Iz Macao se poroča, da so na tamošnjem obrežju našli truplo škofa Hoare, kteri je povodom zadnjega tajfuna tukaj utonil. Kantonški podkralj je podaril *3000 za podporo žrtvam tajfuna v Hong-kong^u.
Glasgow, Anglija. 25. sept. Kotlarji ladjedelnic v Ayde so pričeli štra.jicati — 10,000 mož počiva. Štrajk bode dolgo trajal.
T anger, Maroko, 2">. sept. Tukajšnje ameriško poslaništvo naznanja, da Zjed. države nimajo v Maroku ni-kakih političnih namenov, kakor se v raznih krajih trdi, radi posebnega od-poslaništva, ktero je obiskalo sultana v Fesu.
Paris, 24. sept. Naučili minister Briand je izjavri, kako naj postopa francosko duhovstvo, da ust reže zahtevam papeževe eneyklike in zahtevam nove postave o ločitvi cerkve in države. Minister pravi: Verske občine ali združenja, kakoršne zahteva nova postava, naj sklepajo ve- liki sajni med seboj brez duhovnikov. Ko taka verska občina izjavi, da hoče nadaljevati kult prejšnje cerkvene občine, izroči se jej v ta namen cerkev v porabo. Na Wi naj se ta nova in postavna verska občina obrne na duhovnika, kteremu poveri službo dušnega pastirja, ktero službo vsax duhovnik tudi lahko prevzame, ne da bi bil sam član verske občine in prišel tako v konflikt papeževo Micik i ko. Tako bi se dalo izogniti nada jnnn sporom med duhovstvom in državo.
• ' -- ji *-r>i-- ^-s^S^vtS^"
OtETANJE FARNIKO;; Dospeli se:
Prinz Adalbert 24. sept. iz Genove *
711 jx)tniki. Ryndam 24. s^'jjt. iz Kotteixlania z
U4t3 {x»t.niki. Erny 24. sept. iz Trsta z 2S0 potniki. Georgic 24. sept. iz Liverpoola. La Savoie 24. sept. iz Havre s 1117 potniiki.
Finland 24. sept. iz Antwerpeua s 168 potniki.
Despeti imaje:
Victorian iz Liverpooia. Astoria iz Glasgowa. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Georgic iz Liverpoola. Koenig Albert iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburga. Neckar ix Bremena. Sofia Ho h en berg iz Trsta. La Provence iz Havre. Korea iz Libave. Celtic iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Coiunbia iz (ila>uowa. Bluecher iz llam'juiira. Zed and iz Antwerpena. Cevi iz Liverj)ooJa. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Potsdam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Carmania 25. sept. v Uverpwol. Barbarossa 25. sept. v Bremen. Carpathia 25. sept. v Reko. Prinz Adalbert 25. sept. v Genovo. Cretic 25. sept. v Genovo. Victorian 25. sept. v Liverpool.
04p]«U Me:
3altic 26. sept. v Liverpool. Statendam 26. sept. v Rotterdam. ja Savoie 27. sept. v Havre. Amerika 27. sept. v Hamburg, irnv 27. sept . v Trst. >t. Louis 29. sept. v Southampton, jueania 29. sept. v Liverpool, inland 29. sept. v Antwerpen. >1. Andrew 29. sept. v Antwerpen. voeaiig Albert 29. sept. v Genovo.
"GLAS NARODA"
LUt slovenskih delavcev y Ameriki.
Izdaja »lovenako tiskovno društvo
F^ANK SAK^ER, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. i.5o
Za Evropo, za vse leto....... 4.50
" polleta.......2.50
" četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ____Številki.
"GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays, and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING company
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Z.i oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Do pisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Urder.
Pri spremembi kraj a naročnikov trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo > aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Gla« Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Preganjanje zamorcev v Atlanti.
Atlanti, (ja., vršili so se .krvavi iii poročalo se je o splošnem lin-
V boji
eanju množili zamorcev in velikem prdii vanju krvi med belimi in zamorci. Toda to ni bilo linčanje, temveč pravo k. trnje jx> ruskem vzoru, kadar se ere za klanje eifutov. Povod za klanje so imeli tudi, toda i brez tega ■neznatnega vzroka bi se vse to pripe-tilo. kajti že dolgo je v Atlanti pripravljal vihar. Niti mal one dvomim.., da so zamorci v Atlanti mnog« zakrivili s svojimi napadi na be~e ženske. Toda z ozirom na pravico in ■pravilnost tudi v Atlanti še ni tako slab.., da bi vse to ne da'.o poravnati postavnim potom. Tako malo vplivno tamošnje meščanstvo vendar še ni, da bi izročilo svoje žene navadnej beli druhali v varstvo in tudi justica še ni i ako nizko padla, da bi ne zamori a obsoditi kakega zamorskega zločinca, ktereira želi druhal linčati. In tudi ako bi vsemu temu bilo tako, ako bi bile ob asti brez vpliva in ako bi so-<iiš<"-p ne mr^rlo več izvrševati obsodb — ittai potem bi bili dogodki v Atlanti - ved'!).« zlovin, kteri zasluži osve-t(«.	Atlanti drulial ni kaznovala
a. kteri ji* izzval vse nemire, pa i"- je j «a |m» mestu morila in pretepala \ >»-, kar je bilo črno in kar je bi o bre/. varstva, kajti, kakor je vsaka drulial surova, ravno tako je tudi st > ; i"[»i t ,ia in njene žrtve -?o le oni, ki st- ne znajo braniti.
M.*l južnimi mesti, ktera so se teki ni zadnjih desetletij razvijala, za-\zema Atlanta prvo mesto, in sicer radi naseljevanja iz severnih krajev. Kadi t«'ira bi bilo napačno, ako bi pripisovali sedanje nemire ie sovražnosti. ktera vlada med jnižnimi be imi in zamorci. V ostalem se pa kaj ta-ee^a »logaja tudi v severnih .krajih.
Druhal v Atlanti. ktera je napada a zau irce. • bstala je večinoma iz sa-mib mladih l j udi j in povprečna starost belili morilcev je jed v a prespala 20. leto. To je pri tem barbarskem povelju jrntovo najbolj žalostno. Kjer .je m adina tako podivjana, da se ne ustraši umorov, tain je s časom pričakovati se hujših dogodkov, ko {*> stanejo ti mladeniči možje. Vzgoja, tako doma, kakor tudi v šoli, je zgreši.a »voj cilj. ako se mladina pridruži navadnej druhali.
Parniski promet na velikih jezerih.
Ako hoče človek seznaniti se z velikostjo prometa na velikih ameriških jezerih, zlasti pa na Michigan-skem, Superior, Huron, Erie in Ontario, treba je, da se mudi le jedem dan v mestu Detroit. Tu ob luki se nudi obiskovalcu kar najživahnejša sf ika. De v malokterej lttki se vidi toliko in tako različnih ladij, tovornih, potniških in zabavnih, kakor baš v imenovanem mestu.
Skoraj neprestano se tudi vidi, kako ]>o jednej strani te Iadije prihajajo in po druge j zopet odhajajo.
Leta 1905 prišlo in odšlo je v imenovano lufco 35,599 parnikov in ladij, oziroma desetkrat toliko, kakor jih je plulo po Sueškem prekopu. Blaga je biio na teh ladijah 55,50S,000 ton, oziroma za 20,000,000 ton več, nego -e ga v angj ežkih hikah nakrea in iz-krea na augležke in druge parnike.
Ladije, ki plujejo }>o naših velikih jezerih, so zelo različne. Mesto prejšnjih jadran.k zavzeli so najpreje le--eni parniki, kteri so vozili seboj od dveh do sest jadrank. Potem so na-stopili jekleni tovorni parniki, kteri
prav nič ne ločijo od velikih ocean-skih j>a mikov. Parniki, dolgi po 600 čev.jev, ki nosijo po 14.000 ton in več, niso redka prikazen. Tako je nedavno znana United States Steel Corporation nabavila dva velikanska par-nika, kterima se bode v kratkem pri-Iružil Še tretji. V vseh ladjedelnicah b jezerih grade sedaj 25 velikih parnikov. kteri bodo veljali nad 12 milijonov dolarjev. Gotovo bi zgradili na jezerih še večje parnike, toda radi plitvih prostorov ni mogoče rabiti parnikov, kteri bi segali več nego 19 čevljev globoko v vodo. Tudi dalj-ih in širših parnikov ni umestno graditi, kajti viharji na jezerih so obi-•ajno mnojro hujši in nevarnejši, ne-iro na morju.
Število žrtev, ktere zahtevajo viharji na jezerih, kakor tudi vsled njih nastala škoJa postaja vsako ieto večja. Samo leta 1005 se je potopilo 79 ladij in škoda je znašala 5,3/5,000 dolarjev.
DOPISI.
Coal Basin, Colo
Dragi 4'Glas Naroda":—
J'> i < ;iti nimam nič kaj posebnega. Z delom	tukaj precej slabo, ker
delamo le štiri ali pet dnij na teden.
!.< to- na- je obiskala po teh hribih z^odii j a zima. I>ne 14. sept. je začelo «nežiti; k., vam to pišem, imamo že j .hI .-d« :i »-evelj snega, a še vedno Ikim() jednaJio.
IN /.d ra vi j am vse rojake.
Martin Peča ver.
POGODBA ZA IZDELOVAJTJl DO«.
Ml kupujemo in izdelujemo pof»4lM u francoska da<a in u ioga sa kadi
Posodimo tudi potrabni denar ta izdelovanje dog. Ako Imata do« ma yrt-daj ptaiu nam. nail pogoji ao ngadnL FWEDLAENDE1 h OLIVE* OO-fhmciwrt La	P. O. Btx Ml
Dogodki na Reki in latinsko=s!ovanska zveza.
Nebrzdani Lahi na Reki so izzvali v družbi z nekterimi Mad j ari znane dogodke. Izzvali so vse, kar se je zgodilo, le oni, in le nje zadene vsa odgovornost za to, kar se je pretekle dni godilo na Reki in na Sušaku. Dobro premišljen je bil njihov napad na Da Ima t in ee in Čehe, saj so jih čakali tam ter pozdravi i" z izzivanjem, in kako so oslejK-ni v narodni strasti, kaže dejstvo, da po demonstracijah proti Da matincem ni varen svojega ivljiiija nijeden Hrvat v reškem mestu. Narodno sovraživo Lahov je kipelo v orgijah, ves svoj žolč so izlili na Hrvate, da.-i niso imeli za to nikakega vzroka. Iz vsega moramo beležiti dejstvo, da v Lahih živi še velikansko narodno sovražtvo do Slo-\ anov.	* •
Kljub temu dejstvu pa se vendar govori o zvezi latinsko-slovaiiski. V večnem Iiimu je bi a tudi zasnovana podružnica latinsko-slovanske zveze. Laški list ''Tribuna" se je bavil te lili na široko z dogodki na Reki, potem pa se je dotaknil tudi latinsko-slovanske zveze. Pravi, da prej, nego se je ustanovila podružnica v Rimu, se je potrudil neki ugleden Slovan v uredništvo "Tribune''", da bi podpirala prizadevanje za lat insko-slovan-sko zvezo. V uredništvu so vprašali, kake garancije za resno sporazumlje-nje morejo dati Slovani. To vprašanje se zdi kot nezaupanje, pa je le ]posledica dnevnih dejstev, ki se dogajajo t&m ob Adriji. Vendar se je osnovala latinsko-sloranska zveza v H i mu. Sedaj je razglasila "zveza" oklic, .ki dokazuje, da je rimska sekcija še pred dogodki na Reki in v Zadrti poklicala Slovence in Hrvate k dolžnostim nasproti Lahom. Dostojen in plemenit je oklic zveze — pravi "Tribuna" — ter želimo, da doseže uspeh, kteri obljubuje, ali vendar morali beležiti, da se l>ahi in Slovani, namesto da bi se zbliževali, vedno bolj oddaljujejo. Ti dogodki morejo omejiti upanje v latinsko-slb-vansko zvezo, ali nadejamo se, vzklika "Tribuna", da se ne poizguibe d»bri nameni. Treba točne in energične akcije in propagande, ki naj se razširi na široke (mase.
Iz take pisave uglednega lista Tribuna moremo presoditi, da mislijo v Italiji kolikortoliko resno z latinsko-slovansko zvezo ter najbrže sodijo malce drugače o dogodkih na Reki, nego naši zagrizenci. Laški politiki v kraljestvu so se mogli pač tekom let že prepričati, kako pogostoma pretvarjajo ti naši neodrešenci razne dogodke med nami ter kako le prevečkrat hočejo zflorabiti njihovo moč v nečedne namene. Zategadel pa sicer razpravljajo široko o dogodkih na
veljave latinsko - slovanske zveze, marveč upajo, da se kljub temu dobri nameni ne izgribe, dajejo s tem našim Lahom lekcijo, naj se spametujejo ter naj nikar ne izzivajo. Govorijo o akciji in propagandi, ki naj se razširi na široke mase. V teh masah so razumljeni pač Slovani in Lahi. Res je treba za uresničenje ciljev la-tinsko-slovanske zveze v pravem pomenu akcije, v ktero se potegne široke mase; mi pristavljamo na to, da take akcije potreba v glavnem med Lahi. Slovani so že tako spravljivi, še preveč j dogodki na Reki pa kažejo jasno, kam treba zategniti v prvi vrsti akcijo, ki bi stremila po ciljih la-tisko-slovanske zveze.
Vsak razsoden Jugoslovan je pač vnet za sporazumi jen je z Lahi, ali taki napadi, kot v Zadri* in na Reki, ne vedejo do nikakega sporazumi je-nja. Škodo -po teh dogodkih bodo imeli Lahi; to so mogli vedeti že naprej. ali vsejedno niso mogli brzdati svoje strasti in svojega sovraživa; bruhnili so na dan s svojim divja-štvom, dobili pa tudi plačilo. In pri tem izbruhu so sodelovali vsi: visoki in nizki. Se pač vidi, da pri Lahih treba delati za sporazumljenje v vseh slojih, pri Slovanih pa bi se doseglo pošteno sporazumljenje mnogo hitreje. Akcije in propagande so potrebni torej v prvi vrsti Lalii To pa kaže, kako daleč smo še proč od ciljev la-tisko-slovanske zveze; kajti narodni fanatizem in nestrpno sovražtvo do slovanskega rodu še živo gorita v srcih potujčencev ob Adriji.
Pot skozi mladost.
Spisal Fr.,Sr. Tr.
(Konec.)
Na velikem kolodvoru so gorele luči. . . Na peroni* so žvižgale Lokomo-tive in vozovi so udarjali drug ob drugega...
Culo se je težko sopenje stroja___
medtem so pa upili sprevodniki -neprenehoma . ..
V čakalnici se je gnetlo ljudstva, pisanega ljudstva, ki se je stakalo od raznih strani in istotako bode odšlo na vse štiri vetrove...
Danes so skupaj ijudje — in pozneje se oie vidijo več — morda celo življenje ne...
Med množico je bil tudi Rafl-... Sedel je na stolu ob steni. Podprl si je glavo in zrl ven v noč...
Enakomerno žvižganje, vpitje, premikanje vozov.,. težka sapa stroja, vse mu je delalo omotico v glavi.
Zadnji drobiž je poiskal iz žepov in stresel tam na mizico pred blagajno, da je dobil vozovnico do postaje:
ioval je druge, ki morajo biti, kakor priklenjeni doma — a njemu je odprt ves svet. Oni niso smeli od doma, a oo si je zaželel tujih krajev, tujih ljiudij in odšel je ponosen, ker šel bode po srečo, nekdaj ga bodo pa občudovali, ker vrnil se bode s polnimi rokami...
Tako je bilo takrat. S takimi domišljijami si je polnil hrepenečo dušo. .. Danes pa nič več. V duši mu živi gf.oboko spoznanje. Mesto upov, ki jih je nosil tedaj s seboj, ima v duši sedaj vseh vrst prevare, ki so ga sre-čavale na tujih cestah ter se ga oklenile, kakor žrtve svoje...
Mimjo okna kupe j nega so hitele znane mu vasi... Vstajale so po plani in množile so se ena k drugi; Ra-flnu pa so s budili spomini — budili so se, kakor bi jih nalahno poklical... prvič— v drugo, tretjič pa močnejše. t.
Raflna je postalo sram samega sebe ob teh spominih: kaj bodo rekli na vasi, .ko bode šel med hišami___
Glejte ga, nekdaj — takrat je bilo... odhajal je ponosno, možko... danes se pa tak vrača. Kakšen pa tudi je — kakor bi bil ciganom ušel.
Ogledoval se je Rafl... pa res je bila videti njegova obleka v slabem stanju... pri suknji nobenega gumba več in po laktih se mu je s\etila od maščobe...
Prvi hip si je zažele/1: da bi se obrnil vlak in jo odkuiril nazaj, odkoder je pri vozil, da bi se skril domačim krajem, da bi ga ne srečavali znanci in se ozirali sredi pota za njim___
Trenotek pozneje pa ie opustil vse to, ko se je spomnil svojega življenja med tujim svetom. Njegovo življenje dosedaj v tujini se mu je zdelo težka izkušnja in uganka, ki jo je rešil danes.
Postaja: "Listje."
11 Listje... Listje... je zaklical parkrat sprevodnik in obšel vozove.
Dve minuti.
Rafl sam je izstopil na tej postaji. Vstopilo pa jih je več. Med zadnjimi moaki in ženska.
Rafl ju je videl postrani.
Sosedova sta bila.
Rafl ni maral, da bi ga opazila. .. Hotel bi ju vprašati: kako pa doma, mati zdrava, kako pa z braitom; pa bilo ga je sram. Prišla mu je na misel: slaba obleka brez gumbov in vsa zamazana od maščobe.
Bog varuj, da bi mu bil kdo povedali v obraz takrat, ko je odjahal: Fant, le zapomni se, nekdaj bodeš pa prišel nazaj v zašiti, umazani obleki, v čevljih brez podplatov.
To bi mu bil posvetil ponosni Rafl Šinkovcev.
Stal je na domačih tleh. Z radostnimi .pogledi je objel malo, ravno pilan... V tem hipu mu je vstala iz duše vsa ljuibezen do svojih lepih krajev, vse bi pritisnil k sebi na ljubeče srce. Zaživel mu je znova ponos: saj
"Listje"---
Nemirno beganje je bilo zunaj na | sem sin teh .poljan...
Pod gričkom stoji hišica.
peronu... vslužbenci so pohiteva.i z
zelenkastimi luči sempatja___ RaH
se je ozrl skozi okno — in od tam daleč videl prihajati vlak, spredaj z
zelenimi in rdečimi luči.___ Bližal
>e je sem iz temne plani... Krepko je zažvižgal — in komaj se je prikazal, pa že je bL zutiaj na peronu. Kolesa so škri;	dokler se niso
ustavila popolnoma. Odklepale so se zaklopnice in udarjala so vrabca ku-pejev, iz kterih se je vsul o ljudij, kakor drobiža iz nezadrgnjene mošnje. ..
Pisani valovi so se va.'i.i proti izhodu — iz čakalnice so paa silili na vlak... Prava mešanica.
Sprevodniki so pa upili na vso moč in brleli krog vozov z zelenimi lučmi na prsih.
Iz čakalnice je odšel Rafl na peron k vlaku. Sprevodnik mu je odkazal voz in preskrbl jen je bil potem za celo pot.
Stisnil se je na sedež .k oknu, stegnil noge — in udal se je brezskrbnemu spancu — —
V	pol snu pa je slišal vrvenje lju-dijT ki je prihajalo od zunaj.. .. v vozu so govorili — pa pal glasno, ni se jim ljubilo — spane ejini je siiil v oči--
V	polsnu je sHišal še pisk stroja — škripanje koles in lopo t an je kupejnih vratc. Začutil je še, da so se premaknili, potem pa nič več--
Vlak je vozil mirno, čez tiho nočno plan...
V	.kuipej, kjer se je vozil Rafl, je stopil sprevodnik. Za rameni ga je .porukaj', vozovnico je hotel imeti od njega. Rafl je odprl oči — in na največje začudenje — bil je že dana. Prvi žarki jesenskega soinea so se lovili jkozi okna liitečih vozov___
Rafl je odprl oroseno okno in pogledal ven... Neka tiha sreča mu je si.ila v dušo, ker ugledal je domačo zemljo, ki jo je bil malone že izgubil iz spomina...
Bil je zopet srečen, tako še nikdar, odkar ni videl domačih svojih krajev. ..
Takrat, ko se je vozil v svet — pa od tega je že davno — se je zdel neizmerno srečen, zdelo se mu je, da hiti po srečo, da jo bode lovil v naročje in potem bode prišel ž njo domov— Doma pa jih bode obdaroval s to srečo v znak ljubezni in hvalež-
Reki, ali ker objednem ne odrekajo • no6ti... Tako je bilo takrat. Pomi-J ravno imel drobiža.
čedna,
nizka, spredaj z malim vrtom; ob okna se naslanjajo veje češpe.j in v vetru udarjajo ob steklo, kakor bi kdo lahno trkal na okno...
In včasih pride k oknu suhotna ženska, velega obraza, v kterem so vdol-bene črte, zarisane od težkega življenja, od moreč i h skrbij___ Pod visokim zgubanim čelom ji sveti dvoje živih očij, večjidel mehko vlažnih... Njene roke odpro okno, oči pa ji hite prek vasi v dolino, koder se vije bela cesta iz sveta...
Rafl stopa po cesti... Zdi se mu, da vidi domačo hišo, solnee jo sveti, na steklih blišče žarki... Okno, kakor bi kdo trkal. Mati je odprla okno — pogledi ji silijo v dol na belo pot, z roko si zasenči oči in gleda___
"Vidi me —"
Rafl je rpospešil korake. Ni ga bilo več sram. Če ga je kdo srečal in začudeno pogledal v oči, ni povesil pogledov v tla. Vsakemu je pogledal v obraz: kaj mi hočeš, na domačih tleh sem, ničesar mi ne moreš--
In stopal je dalje samozavestno, še na misel mu ni prišla več njegova zamazana obleka, suknja brez gumba, čevlji brez podplatov.
Prišel je do vasi, do rojstne koče pod bregom bi imel še dobre pol ure. Pa bil je žejen in zaželel si je kozarec pijače... Iz žepov je zgrebel izmed kruhovih drobtin, talbakovih vlaken še nekaj drobila, kvečjemu za pol litra vina___
Naj bode že kakor hoče. Rafl je vstopil k "Sodčku". Znani so mu| ijudje, pa ne boji se jih, da bi mu kaj očitali.
Vse polno je bilo pri "Sodčku", ko je vstopil Rafl. Na stežaj je odprl vrata — v mislih mu je že bilo: notri so ljudje, ki me poznajo — in to bode začudenja, ko bode stal pred njimi nekdanji Šinkovčev Rafl. Vabili ga bodo k mizi pit, ali pa ga bodo gledali začudeno samo, pa reči se mu ne bodo upali ničesar___
Na stežaj je odprl vrata — pogledi izza mize so se obrnili k vratom. .
Rafl je sedel k oknu v kot, pri drugih mizah pa je bil pogovor kakor prej...
Pogledali so sprva Raflna, pa zdel se jim ni pravi, zato ga niso vabili.
Samo domača punica ga je vprašala, kaj hoče. Zahteval je, kolikor je
Rafla je ujezilo, da se nikdo ne' zmeni zanj. DeSkile mu je prineslo pi- j jače, potem pa odhitelo k drugim mi- j zam.	! q
Rafl je bil spet sam... Hitro je pil,, roke so se mu tresle jeze, da je polival in z gladke javorje ve mize je stekal curek aia tla.
Najraje bi bil vstal, stopil k mizam . pred fante... pogledal jih s hudim, ^ očitajočim pogledom ter jih vprašal: Me ne poznate več — Šikovčevega Rafla? Nečete več svojega tovariša, ki ste ga imeli nekdaj v svoji sredi. In takrat ob slovesu sem vam dal za pijačo... Pili smo... In sedaj?
Pa čemu, pa naj pustijo, če necejo. Izpil je, plačal in vstal, k mizam pa ni pogledal, za njim se ni ozrl nikdo, samo domaČa natakarica, če je mislila, da še ni nemara plačal...
Pred gostilno se je oddahnil. Kaj, če me ti prav nečejo spoznati, da me bode le doma mati, ki odpira okno in gleda na cesto, kedaj pridem po belo posuti poti..
Ko je odhajal, so ga poznali in želeli so mu: srečno pot! Ko pa se vrača. mu nikdo ne stisne roke v pozdrav ter ga ogovori in povpraša: kako je bilo...
Dobre pol ure je liodiil še, da je prišel do rodne koče.
Marsikaj novega, kar še takrat ni bilo — pa kdo bi našteval malenkosti.
Prvi hip je človeku novo, potem pa uiome v spominih na staro...
Bistveno pa še kakor nekdaj. Hišica, spredaj z vrtom, ob hišnem zidu slone češplje, nad vrtom pa vise veje orehove.
Stopil je Rafl na dvorišče. Iz veže se je zagnal proti njemu roj otrok, ki jih Rafl ni poznal.
Cegavi so? — — —
Otroci bo ga naivno izpraševali: Kdo si pa?
Bridko se je nasmehnil Rafl. Hotel jih je prašati po maateri, aJi opustil je...
Otroci ne bi vedeli, kaj hoče.
Stopil je v vežo.
Mož srednjih let je hodiL po kame-ni't-em tlaku, v zadnjem trenotku se je ozrl po prišlecu.
Rafl je vprašal po materi. Mož ga je gledal debeJo.
Kdo ste pa?
Rafl mu ni mogel dovolj povedati aHi ga pa mož razumel ni.
Tončka, nekdo je tukaj, vpraša po materi", je poklical gospodar ženo iz zgornje hiše.
Po stopnicah je prišla radovedna ženska gledat tujca, ki vpraša na tujih tleh po materi.
I o v ©risk 3 katoliško
podp. društvo

svete Barbari

ZJ«din]ene drzav& Severne A meriko.
Sedež; Forest City, Pa
januarla I903 v državi Penn»"»-Sifon*
ODBORNIKE:
Predsednik: JOSIP Z AT, AR ml., Boz 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVrAJN FELBAN, Box 3, Moon Run^ Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN. B(»07. Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZA VER L, 374, Forest Citv, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER. Box 2.S. Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box Si, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Lu zerne. Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL Z At AR; Box 28, Forest Citv, Pa. IVAN ŠKODI,AR. Forest Citv, Pa. " ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Žena Raflna ni spoznala, Rafl pa jo je in dopovedal ji je toliko, da se je z globokim''<la", spomnila njegove matere in brata njegovega.
"Veš, Marijanin je", je dopovedovala možu.
Raflu pa je razodela žalostno povest. Mati je umrla, pred tremi zimami so jo pokopali — brat se je pa izselil v Ameriko in poprodal 9voje domovje. Zanj pa vedeli niso, vsi so mislili mrtvega že in mati je žalovala.
Rafl je 'pogledal Tončki v oči — v duši pa so mu vstajali grobovi. . .
Najraje bi bil povprašal: Ljudje, ali mi imate še kaj povedati, ali je to že mar vse?
sunkom ira je zarezalo v sam takrat tudi ni bil
Prijazen grospodar ga je peljal v sobo in gospodinja mu je postregla...
Raflova tako znana asobiea. Najljubša mu je bila — bila je nekdaj njegova. .. Takrat je bil v nji najbolj domač. Sedaj si pa skoraj ne upa stopiti čez prag. Te čudno pobarvane stene upirajo vanj svoje mrzle oči: čemu si prišel ?
Povsem tujca se je čutil Rafl.___
V tej sobi je imel vse drugače urejeno. Pa tudi samega sebe je ogledal.
Z močnim dušo: oh, in tak...
Povsem drugačen je bil. Ta čudna sedanja zamazana obleka, suknja brez gumbov in sveti se od maščobe.
Kako si upa vstopiti v to nekdanje svetišče — pa tak...
Sklonii je glavo na prsi — in kesal se je vsega. . .
Sklenil je sleči to zamazano obleko in obleči se v novo, v ka.koršni je bil preje, ko so ga še vsi poznali in ljubili. ..
* * *
Tisti večer so se dogovorili pri O-mejčevih radi hlapca. Rafl se jim je ponudil. Omejec je bil zadovoljen in Raflu je dal še tisti večer drugo obleko. Tudi sobica je bila zopet njegova.
Nedeljo pozneje so pa videli vašča-ni Rafla pred cerkvijo —--
"Pri Omejeevih imajo hlapca —"
"Kdo pa je?"
"Šinkovcev Rafl; vrnil se je, ko je že toliko časa tavail po svetu, da niso vedeli ničesar o njem... Umrl je — so govorili pred ietom dobrim."
In ljudje na vasi so zopet poznali Sinkotvčevega Rafla---
Preobrat v zdravaišhn.^
Vsak bolnik bodisi od blizu ali o<l dal^č, alio se ubrne na nov, velik, UNI= VERSAL MEDICAL INSTITUTE t New Yorku, Zadolii znova svoje zdravje.

Vsak dan dospe več sto zahval!
Gospod profesor I
Berite, strmite!
Tem potem se Vam j - v no zulivajju ji m <i spod profesor, strokovnjak Universal Midi Institute \ 2št-w VoiUu. L ciste me ozdravili, pram- bolezni, krouičoe bolezni v dusi.ikn, zapiranja, splošne osla be h rsn. Ujisij.u potenja pu m či, , omuij-Aanje teku, bolezni na niute. niči, lielega toka; ter me j<- zdravilo t> zdravnikov, kteri so vsi reku, da se m orani «»pei;aiji podvreči. Ali ozdravt la sem tekom enegi ines« en, 11» se še enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem iu Viis toplo priporočam vsem slovenskim ženam, ktere so bolne, da se obrnejo na Vaš Institut, kjer se jih bode njih Loh zi i rešilo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo sliko s pristavkom, da jo ponatisnete v listih ali novinah. Toliko resnici na ljubo.	Marija Dragar, 520 Ave. C., Bayonue N. Y.
Spoštovani gospod t
Jaz podpisani potrjujem, da sem oolebal več kot leto dnij na vnetju mehurja, ter vnetju spolnega uda, bolečine v hrbtu zaprtje, in občem oslabljen ju, ter me je več zdravnikov neu-spešuo zdravilo, in pri Vas sem dosegel toli zaželjeuo zdravje ko sem pričel rabiti Vaše zdravila ktere ste Vi gospod profesor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in sicer v kratkem času enega meseca, li ado vol j no Vam pošljem to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko ste me tako uspešno zdravili; ter Vam obenem stem listom skup i j dovoljtiiem svojo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim še, da lahko prise- / gam na to, kar sem pisal.	Ivan Mankoč, 75 14th A ve., Newark, N. Y.
Če stanujete v 5few Yorku pridite osebno in se Vas bode preiskalo s
X ŽARKI
F pomočjo teh je mogoče Vaše truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam bode dal najboljša zdravila; noben drug zdravnik nima t liko zaupanja v svoje zdravila kot naš profesor v svoja.
TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ!
Ako stanujete daleč izven New Yorka, ter bi radi vedeli, kak osi in, je Vaša bolezen, teko mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja:
Ali trpite na: trganju, utripanju srca, kake druge b« lezni, kožnih bolezni, r>«'i. u-šesa. v nosu. v grlu ali |»rsih ? Tam izpadajo lasje l Vas boli v želodcu l Trpite 1» i-a kr»a-venju (hemoroidah)? Imate sifilijo na spolnih udih l Ali >te inerde nc/iueži i i Trpite na ner rodnosti 2 Šteli navdušlji vi (navdnba) l Čutite loderiii vtrHuihu a i črevih J Ne morda onesvešeat«, ali da padate v omotice? Hodite ti r«dno lm potrehn ? ('Mite b 1» ein«- > maternici! Ali trpite morda na belem toku ter nepravilnem mesečnem toku f Zdravila Vam nemilimi : obratno poŠto pošljemo, če se nahajate v kterej koli državi Zjedin jenih držav, Meksiki ali Kanadi.
Zdravilom ktere mi pošiljamo, lahko slepo verujete, ker one Vam bodo prej^uj; z»lravje povrnile, ker so tudi pri drugih bolnikih pomagale.
Ni uikakošna prevara ali goljufija ali ste v bližini ali daleč od New Yorka, se Vas zd a-vi, ne da bi z mudili svoje delo.
Ako ote bolni m Vas niso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite še do Uni. versal Medical Institute.
Uradne ure so: vsak dan od 10 do 12, in od 2-6 p. p. V nedeljah pa od 10 do 1 ure popoldan.
To je naslov:
^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^
30 West 29th St.,
(poleg Broadway)
NEW YORK, N. Y.
• -- --——
Jugoslovanska Katol. Jednota.
======= ^^ggg^ =========
Inkorponriuaa dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpre,Ued-ik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pnu < -ii lajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FR AN ME DOS. pre<l*e*lnik radzomeea odbora.
Ewing Ave.. So Chicago, 111-IVAN PK1MOŽIČ IL nadzornik. B x 641. Eveleth. Minn. I A'AN KKtf/.i ^NIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNT ODBOR: 1 \Ki)!( Z \ !;1'K<>Vl'r, i re<1sednik porotneza odbora.
4^24 Blackberry St., Pittsbunr. Pa. MllIAFL KI.OP.l'rAR. II. porotnik. 115, 7th St., Calumet, Mich.
P'l 7.1)ih'<\ Ill- T.^r.itnik, 1401 So. 13th Sr.. Omaha, Neb. V .	. Jt--'aot'er Dr.MARTIN J. 1VEC, 711 N. Chicago
Street. J< iet. 111. Kr-i V • i tin;-1 - a na j blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov iri dr " -'j..i- r.a glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Bos 424, Ely, Minn., io -vojein tajniku in nobenem drugem,
- ar.-.e |«>ši!j:itve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika:
JOHN r,( I rž K I'"\ 1""». Elv Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-i-eii 7/ist- i inkiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na plavnecra tajnika Jednote.
\ ve p rito/be od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj f=e ( . V io ria predsednika porotnega t dbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4«24 Blackl - rrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
QR03N0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 9. sept. odpeljale z južnega kolodvora v Ljubljani v A-
mt-riko 120 Slovencev, Hrvatov in Macedoneev.
Smrt pred zidom. V Studencu pri Postojni so 3. sept petim gospodarjem zgorele hiše. Pri tem je čevljar J. Sever delal na pogorišču svojega brata. Kar se je zvrnil nanj s konca hi-podstrešni zid in ga popolnoma zmečkal. Sever je prišel šele pred par meseci domov iz Amerike.
Suša in pomanjkanje vode vlada na Krasu in se slabi nasledki tega poznajo na poljskih pridelkih, zlasti pa po vinoeradih, kjer grozdje odpade. Iver je še toča precej pobila, preti Kraševcem veliko pomanjkanje.
Vsled opeklin umrla. V Cerovcu pri Litiji so pastirji na travniku zanetili ogenj. Pri tem se je Štiriletna Martina Pograjec tako opekla, da je vsled tega umrla drugi dan.
Ogenj. Dne 9. sept. popoludne je pogorel v Zakraju, občina Bloke, Matevžu ŽniderŠiču gospodarsko poslopje. škode je 1500 K. zavarovan je pa za 300 K. Ogenj so zanetili otroci.
Otroka je povozil dne 6. sept. zjutraj v Dol. Ijogatcu Pogorelčev hla-1*M . ko je peljal jmoj. 21etna Skrot-nikova deklica iz Čeve je zašla pod voz, ne da bi bil hlapec kaj videl. Zadnje kolo je šlo deklici čez glavo in je bilo rev še takoj mrtvo. V ročici je držalo košček sladkorja, ki ga ji je malo preje dala Tollazijeva Milka.
Napad s težko telesno poškodbo. Dne 27. avg. proti 7. uri zjutraj srečije železniški premikač Jakob Kovač v Spodnji Šiški neznanega postopača. kteri ga je pričel zmerjati. Kova«- se je na to ujezil in zgrabil neznanca za vrat. Med ruvanjem zabodel je neznanec Kovača trikrat, najbrže z nožem in mu tudi prereza! žilo. vsled ktere poškodbe je zgubil Kovač toliko krvi. da se je onesvestil in se moral prepeljati v deželno bolnišnico. Neznanec, kteri je imel seboj dva fanta v starosti deset do dvanajst let— skoro gotovo njegova sinova — je star približno 40 let, z rdečkastimi, močnimi brkami, srednje velikosti in medlega obraza, nosil je ob času napada bel slamnik ter sivo že obnošeno obleko, obut pa je bil v škornje — ter se je podal proti Jezici. Orožni-štvo ga zasleduje.
Ovaduh? Sumljivega človeka so nedavno prijeli na Vrhniki, ko je ri-s-al pokrajino, sedeč na griču ob izvirku Ljubljanice. Pravijo, da je ovaduh.
Obesil se je na Žagarskem vrhu pri Javoru v ljubljanski okolici neki kočar vulgo Žabiček. dne 3. septembra. Vzrok neznan; zapušča vdovo in troje
o t rok -
Umrli so v Ljubljani: Franja Komar, delavčeva hči. 11 mesecev. Ivan Bezlaj, 3 mesece. Andrej Brosen. natakar, 56 let, Tadeekega cesta 11, J. Bučar, gostač, 68 let, Antonija Bene-'_!:ilija. rudarjeva žena. 56 let, Franja Herman, tesarjeva žena, 43 let.
PRIMORSKE NOVICE.
Iz Sv. Križa pri Trstu. Dne 7. sept. i>o 7. uri zvečer je začel iz neznanih vzrokov goreti borov gozd med Presekom in Sv. Križem. Nevarnost je bila velika, da zgori cel gozd, ker je \ -ded velike in dolgotrajne suše vse suho. V tem kritičnem času so se peljali po cesti v kočiji štirje gospodje, kteri so že od daleč zapazili ogenj.
Vozniku so ukazali, naj hitreje vozi, da se požar omeji, ako je to sploh mogoče, ker se je ogenj že precej razširil. Kočija se ustavi in gospodje lete ' v goreči gozd, ki je oddaljen kakih ' 400 metrov od ceste. Priskrbijo si v j naglici vsak svojo borovo vejo in gase L | ogenj z nečloveškim naporom. V krat-. i kem času se jim to v njih največ zado-1 ščenje tudi posreči. Na lice mesta je pritekel in pomagal gasiti poljski ču-' vaj iz Sv. Križa, Bogateč. Gospodje, ki so obvarovali društvo za pogozdovanje Krasa v tržaški okolici brez-dvomno velike škode, so: Fr. Ferluga, okrajni glavar na Proseku, dr. Bellen iz Opčin, E. Pakiž, nadučitelj v Sv. ' Križu in okrajni živinozdravnik Mor-purgo.
Eleganten žepni tat. 361etnemu prodajalcu Peršiču v Trstu je neki
jako elegantno oblečen mladenič ukra del na cesti iz žepa denarnico z 22 K in potem bliskovo pobegnil.
Redar prišel pod voz električne železnice. Nedavno se je redar Anton Kleč v Trstu peljal po električni železnici. V ulici Stadion je skočil z voza. ki je. bil v hudem diru. Pri skoku se je Kleču zapletla sablja med stopnice, tako da je padel po tleh in ga je voz vlekel več metrov daleč, ker voznik sprv a ni zapazil, kaj se je zgodilo. Ponesrečencu je bila uniforma vsa raztrgana in ko so ga potegnili izpod voza, je bil ves v ranah, dasi pod kolesa ni prišel. Prepeljali so ga v bolnico. Poškodbe niso smrtno nevarne, dasi toži Kleč tudi o notranjih bolih.
Skala je padla na nogo osemnajst-letnemu Milošu StojanoviČu v kame-noiomu v Sistijani, da mu jo je skoraj popolnoma zmečkala.
Obesil se je v Gradišču ob Soči 34-letni kmet Valentin Mijan. Vzrok samomoru ni znan.
Z drevesa je padel v Št. Ferjanu na Goriškem 91etni Franc Doraik, ko je obiral Češplje. Pobil se je po glavi, hrbtu in nogah.
Nogo si je zlomil 231etni Andrej Frandolič v Doberdobu na Goriškem, ko je padel z voza, kterega je vlekel splašeni konj.
Električni tramvaj v Gorici. V Gorici v kratkem dobe električni tramvaj, ki bo %*ozil od postaje južne železnice do postaje bohinjske železnice. —
35 let je bil zaprt 571etni postopač Ivan Cekado iz Jelšan. Vendar ga tolika vrsta let kazni ni izmodrila, ampak je še vedno sovražil vsako delo in se preživljal na stroške drugih, zato so ga nedavno znova aretovali v Gorici, odkoder je bil že večkrat izgnan.
Nesreča. Ivan Škrk, posestnik v Trnovici pri Nabrežini, je šel zvečer zapirat klet. Tu pa je padel v nezavest in. plamen luči. ki jo je imel v roki, mu je zažgala levi rokav srajce, da je nesrečnež po roki in prsih ožgan in opečen. Ker so otroci kmalu opazili nesrečo, so moža rešili gotove smrti vsled zadušenja. Značilno je, da na-brežinski zdravnik ni hotel ponoči k ponesrečencu, čea, da v tem času ne hodi nikamor.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Črešnjevica pri Slov. Bistrici. Obesil se je tu 3. sept. Frane Falež, železniški delavec, na svojem skednju z žico (dratom) okoli vratu. Sodnijska obdukcija je pokazala, da ni bil normalen — pil je rad žganje — je vedno šel s štajercijansko Kresnikovo stranko. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
Vlom v celjsko protestantovsko cerkev. Nedavno so neznani storilci vlomili v novosezidano protestantov-
j	Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©) I
K	Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne,
B	^^^ vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko,
K	^ sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
I	tajne moške In ženske bolezni.
I	Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e*Topejsko
1	^H in ameriško zdravniško prakso.
I	^^^^ Roj t-ii Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-
]	ko r r< t iča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem
predpisu. Kecept je vsakemu bolniku na vpogled.
I	V Govori se slovenski in hrvatski.
I	£ At, Ordinactjske ure so vsaki dan od. 9 zjutraj do 6 zvečer,
I	v sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 3 popol.
I	7 JTHE, WORLD'S MEDICAL' INSTITUTE,
g	138 kEAST 7th?fSTREET, NEW YORK, N. Y
sko cerkev v Celju. Odprli so baje eno pušieo brez denarja, nanesli nekaj kamenja v cerkev in kakor poroča •"Vahtariea,% zapisali nekaj slovenskih psovk na steno. Iz tega se razvidi. da so Nemci ta vlom fingirali, kajti če bi bili storilci, kakor trdi •• Vahtarica". Slovenci, bi pač hoteli zasledovalcem sled zmešati in zapisati kako psovko v nemškem, s takim! cvetkami zelo bogatem jeziku.
O velikanskem požaru pri Sv. Frančišku pri Gornjem Gradu smo že poročali. Sedaj se naznanja, da je po-irorelo sedemnajst poslopij, nektera med njimi nezavarovana. Gasiti so pomagala gasilna društva iz Mozirja, I-jubnega, Rečice in Gornjega Grada.
HRVATSKE NOVICE.
Italijanski izgredi proti Sokolom.
Reškim Lahom se je zljubilo napraviti veliko demonstracijo proti dalmatinskim Sokolom, vračajočim se z zleta v Zagrebu skozi Reko domov. Policija je s tem, da je Sokolom prepovedala korakati skozi mesto z razvitimi zastavami in z godbo, vede ali nevede se postavila nekako na laško j stran in tako laško vznetljivost in j osvetljivost nasproti Hrvatom še bolj raznetila. Policija naj bi ne bila iz-' dala te naredbe in naj bi bila samo pazila na to, da brzda fakinažo, za vse drugo bi bili Sokoli sami skrbeli, j Toda uradna modrost ni od tega sveta j
—	zato ne zna na tem svetu niČ sla- \ bega preprečiti. Tako je bilo tudi na Reki. Sokoli niso mogli zadržavati svojega navdušenja in se niso ozirali na tisto nepotrebno in nemodro poli- ^ cijsko naredbo. Korakali so z godbo in z razvitimi zastavami skozi mesto. Prišlo je do pretepov po ulicah in kavarnah. Bilo je ranjenih mnogo oseb (
—	nekteri so bili tudi zaprti. Italija- J nom pa to še ni dovolj. Zadrani so se pripravili na nove demonstracije proti vračajočim se Sokolom ter so sklenili šiloma zabraniti izkrcanje hrvatskih ( telovadcev z motivacijo, da je Zader italijansko mesto in da morajo na ta način njega italijanski značaj varovati. — Na tak način so še samo Nemci branili nemški značaj Inns-brucka proti italijanskim študentom. To je bilo od Nemcev grdo in nespa-netno in je od Italijanov še grje. Če je Zader tako italijanski, bo tudi o-stal in naj se izkrca v zaderski luki tudi na milijone Sokolov, kteri morajo vendar le s parnikom dalje in ne ostanejo v mestu. Proti laškiin nakanam je vložil deželni glavar Ivčevič protest. Zupan zaderski je zahteval, naj so zabrani pribrežiti na molu par-niku, na kterem so bili Sokoli in naj se te prisili, da se izkrcajo v wine, na kterih naj se potem v kakem kotu postavijo na suho. Sokoli sb se tej na-redbi uprli, niso se hoteli izkrcati v čolne. Parnik je moral čakati ter je imel zamude pet ur. Ta čas so hrvat- ' ski poslanci posegli vmes pri namestniku, kteri je naposled storil, kar je ! bilo edino pametno, dal je dovoljenje,' da pa mik pribreži na molu in da se Sokoli na molu izkrcajo. Fakinažo in ' vročekrvno gospodo zadersko je pa brzdalo par policajev, da niso delali preveč nepotrebnega krika.
RAZNOTEROSTI.
Surovost. "Alto Adiare" poroča, da je nek vojak Bertotti od 2. tirolskega j strelskega polka prosil svojega poročnika, naj mu dovoli izstopiti iz vrste, ■ da se napije. Lajtnant mu tega ni do- ! volil. To je vojaka z jezilo in vrgel je togatno steklenico za vodo od sebe. j To je pa poročnika tako stogoti'o, da je potegnil sabljo in vojaka posabljal. j Lajtnant Kremi, tako se imenuje ta vročekrvnež. je bil nato takoj suspendiran ter poslan v Trident, kjer se bode imel zagovarjati pred vojaško sodni jo zaradi svojega zločina.
Vezuv v službi poljedelstva. Najnovejša raziskavanja so pokazala, da imajo izvržki Vezuva mnogo dušikovih tvarin, posebno smonij-klorida. Pri zadnjem izbruhu je dal Vezuv iz sebe nad 500 milijonov meterskih sto-tov vulkanskega blata, peska, lave, lapila in pepela. Če računamo na vse izvržene tvarine le 0.1 odst. dušika v obliki amonijaka — v resnici ga je mnogo več, — tako je v vseh tvarinah najmanj 500,000 meterskih stotov dušika v vrednosti 60 milijonov kron, množina, ki se v obliki amonijaka in salpeterske kisline v letu ne porabi v celi Avstriji. Kako to ugodno upliva na kraje krog Vezuva, sledi iz tega, da jih nikdar ne gnoje, in vendar spa-/lajo med najrodovitnejše dela sveta. Izbruhu Vezuva so oplodili zemljo z redilnimi snovmi: amonijakom, fos-forno kislino in kalijem. Iz vsega sledi, da ne samo izbruhi Vezuva, ampak S
že izpuhtevanje plinov iz njega oploja njegovo okolico.
Lovski dogodek. Na lovski veselici v Malhovu so godci pozno v noč igrali, potem pa se utrujeni vozili na skupnem vozu domov. Veliki bas, ki je bil na koncu voza. je zdrknil na cesto, ne da bi ga bili godci pogrešali. Kmalu pa je prišel mimo lovec, ki je zapazil čudno pošast na cesti. V temi je mislil, da leži jelen ter je ustrelil po njem. Začulo se je sumljivo renčanje, vsled česar je lovec še enkrat ustrelil. Tedaj pa se je žival prevrgla na drugo stran ter še bolj zarenčala. Lovec je brž izdrl svoj dolgi nož ter se previdno bližal, da zada zverini zadnji sunek. V tistem hipu pa je pritekel po eesti godec, ki je bil pogrešil svoj bas. Lahko si mislimo neumna obraza, ki sta ju napravila lovec in godec.
Listnica uredništva.
.1. P., Ca ume t, Mich. Prejeli smo Vaš dopis, v kterem nam poročate o seji. ktera se je vršila v cerkvi radi nekega dopisa v ehicaških listih. Va-jšega dopisa ne moremo vsprejeti. ker j odklanjamo vsa podobna poročila. Obžalujemo pa, da so se godili prizo-' ri, .kteri na on niso v čast. Če se je seja sklicala v namen, da se pojmi razbistre, je bilo v interesu dotičnega j po dopisu prizadetega, da za jamči svobodno <b«sedo vsakemu. Le na ta ( način bi bili na čistem, zdaj pa je — kljub seji — vse pri starem in vsakdo Jahko misli, kar hoče in to tem lažje, ker se je zabranjevala svobodna be-Ueda z grožnjami in pestmi: S kolom ni še ni.kdo opral svoje časti nikdar in nikoli se ne boderao strinjali, če se ravna z rojakom tako grdo zato, ker se je oglasil na poziv k besedi. ! Vsak ima pravico do svojega prepričanja in nikdo na svetu nima pravice (zaničevati človeka, kteri ima druge ^ misli kot on. Če bi se še kdaj primerilo kaj tacega, hočemo govoriti dru-Igače. Pozdravljeni!
....................i .rni »-»\iuuuirmjiiij.
Rojaki, naročajte se na "Glaa Na roda", največji in najcenejši dnevnik?
VABILO
na
i	VESELICO,
ktero priredi slovensko delavsko pevsko društvo "Planinski Raj" t v soboto dne 29. sept. 1906
v Hrvatski dvorani na 7. Avenue v Cambria City, Pa.
i Cenjene rojake in rojakinje, .kakor
tudi vsa bližnja društva iz okolice,
]H»sebno pa sosedno pevsko društvo
/'Bled" v Conema^h, Pa., vabimo,
<da se te veselice gotovo udeleže.
| Vstopnina za gospode $1.00, gospe
m gospice vstopnine proste.
I Začetek ob 7. uri zvečer. Za dobro
postrežbo skrbi	ODBOR.
j	(24-27—9)
i __
I
Išščem prijatelja IVAN CIMERMA-NA. Prosim njega samega, da se mi javi, kakor tudi rojake Slovence in brate Hrvate, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti: John Gašparovič, P. O. Box 51, Rath burn, Iowa. ((22-26—9)	Tp
I	Rojakom na znanje !	j
| Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakai bi kupovali za drag de-nar, kar si lahko sami napravite in sicer ra 80 odstotkov ceneje. Mi prodaia- 1 | mo izvleček napravljen iz Žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Iwilaiiu. ( Ii ■ "X]eCek kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker J Je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.	S
I	Napravi jati žganje in likerje ni težko.	(
9' Če imate jedro steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nii : f a tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker Jam-1 |	vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pal
| Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolaria, ktereea bi (6 g morali izdati, plačate le 20 centov.	3
I SPRICEVAI O Fo italijanskem zakonu 643, sklenjenem 24 iuniiaS
I	, , v	U 3 95 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po Ar*av-8
^ nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat.	|
D	Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.	I
g\ Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo« mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja:	J.
l liter slivovke i liter Pelinovca 1 liter Chartreussa	j
1 „ • Vlahova i „ Konjaka 1 „ Ferneta	/S
» 1 „ Maraskma j >f Brinovca 1 „ Absinta	j
1 „ Kimljevca i „ Ruma i „ Anisetta.	J
I 12 litrov (3 salone) samo za tri dolarje.	|
l se di2?o arSaznaYgan£ilOŽim° ^^ jCdn° knjig°' V	^ P°Pisa*°> |
J Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- f | koj rečene izivlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja.	®
I	NADALJE PRODAJAMO	I
f vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer j-edenli^r za en dollar. 1
£ Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišle na niei: naše l r iztelesa napravljeno 12 čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago $
I	MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI.	®
r) £išjtc rarn ZE uF|ivo» karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraiu	®
j)ko boj°2en Slte prav ° zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-
j) Pisma in vse?j)oizvedbe naslovite na
j AMERICA-EUROPE COMPANY S
161 COLUMBUS AVE.,	NEW YOFK. N. T.
I"	--*—-
IVA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA*
Dobro črno in belo vina od 35 do
■45 centov galona.
Staro belo ali črna vino 50 centov
ga ona.
Reesling 55 centov galona. Kdor ikupi manj kakor 2S galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovan j em
ŠTEFAN JAKŠE,
P. 0. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., C al.
ROJAKI, NAROČAJTE SE N.'. "GLAS NARODA*', NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Kedo vam zamore pomagati.
Ako ste bolni, slabi ali v nevolji?
Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni,
trpljenja in slabosti!
ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boieznij!
Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniško pomoči, vedite, da je naš stari, izkušeni in po celem svetu zuami in slavni:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronione ali zastarele bolezm kakor: bolezni naplučah, prsih, želodcu, črevah, ledvi .»-h, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebusm votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje m bolezui srca, katar, prehlajenje, naduho, biouhialni, pljučni in prsni kašelj, bluranje krvi mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, gi! \ trganj, in bolečine v križu, rokah, nogali, ledjih m boku, zlato žilo (hemeroide), grižo aii pre iiv, nečisto in J. Zvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polueijo, uaslerikt* onanije (san.oizrabli-e vanj a), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh. izpadauje las, lu.-ke aii prh na glavi,
srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezui na notranjih organih, nenrastJLieni
glavobolj. neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t d. kak« r tudi vse ostale notranje iu zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in S.tiiis kakor tudi vse
tiijuo spolne bolezni moške in ženslce.
POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zah\al ali >lik od ozdravljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili — potem je popoln na naravno, da se jiui ljudje ne zahvaljujejo.
Tudonašamo par slik onih bolnikov katere ;enaš slavni Dr. E. C. COLLINS. M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega o7,i_n,I- ,, .	t	- Ozdravljena: Mlečni v prsih želodčnega
i A1U T	MARKO TRBOVIČ	MICHALINA MOKRAWICKA,
.New Albany, Ind.	23 River Bank> Kansascny.Kans. 45—oth Street, Passaic, N. J
Imamo še na stotine dmgih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vsih naeukrat abjaviti. — Ziltoraj rojaki Slovenci ! Preduo se obrnete na
kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako Ste bolni, slabi ali IicmOČI)i _
ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramolauja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna. ke bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastonj ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk
za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov •
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.j	IVOEW YOBK, ^V-
potem ftmete z
mirno dušo biti prejpričam Vašega popolnega ozdravljenja.
Kedor hoče osobno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io predpotdnem do 5 popoludne. —ob nedeljah in prazni! ih od 10 do 1.
Rojakom v Chicago, 111., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, II!., vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
i
Upravništvo "Glasa Naroda".
v
IZDELOVALCI BOO DOBE DELO!
Dober les, velika plača in stalno delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 2oS Grove St., Memphis, Tenn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., : Ark.	(IS-£3—IS-10)
iP PREPRIČAJTE SE SAMI!!!
Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljud je, kterih niso moeli ozdraviti drugi zdravniki! 91 i jim nameravamo poslali zdravila
0	zastonj na poskusu j o. da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kterimi seje mogoče popoln« ma ozdraviti.
vj Naj nikdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store pa malo.
n Isaš zdravnik za slovenski oddelek v America Europe Company je proučaval kronične in zastarele bolezni celih dvajset let. On dela zdravila po predpisih ljndij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou-čavali te bolezni, da so iznajdli zdravilu, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga Iju-dem,vkterih niso uio^li ozdraviti drugi zdravniki.
Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da V>i Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je Je povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo.
Kje je resnica?
V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila, _ ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravljajo najnaravnejša in naj-B boljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih |J J zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iz-f> našli zdravila, ktera gotovo pomagajo.
S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; t tka zdravila predpisuje J ter pripravlja naš zdravnik iu taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri
1	nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih bo-) leznij, kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite.
J Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne j zdravnika ne zdravil.
I	Naš zdravnik Vas ozdravi!
I Nova knjiga Slovence.
^ Izdala America-Euro]ie|Company po zakonih uržave New York.
/ Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito, jasno / in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo naj-večjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod I, v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in I izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, Š kako nastaue bolezen, kako sejo zdravi, kako in iz česa so u a pravi je ^ nja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta '/ knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iz-^ našli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi, j ^ Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam } pošlje naslov dveh o»eb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso J mogli ozdraviti, ]>ošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk I za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le / pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno u nam, svetujemo, da pridejo ) vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj.
Pridite h nam ali pa pišite na:
)	Zdravniški oddelek za Slovence v
J AMERICA=EUROPE CO.,
161 COLUMBUS ATE.,	NEW YORK, N. Y.
t
"Winnetou, rdeči gentleman". !
Spi-jil Karl May. Prire HI za "Glas Naroda" R.	!
(Nadaljevanje.)
Hitro tečeta do mesta, kjer je nekaj vojniko* ostavilo svoje puške in j si vzameta vsak po jedno. Mala dečka sta vedela cisto natančno, kako se ! ravna z i>r->žjem. Poklekneta na breg in pomerita na Rattlerjevo glavo. "Ne streljaj t a, za Boga, ne streljajta." vpije on ves prestrašen. De.-ka --.\orita par besedij med seboj; ta slučaj se jima je zdel mala zabava iti sta _a pustila plavati ve-lno dalje, kar jima je glavar molče privolil. Iz tega izprevidim, da je dobro vedel, ali znata streljati ali ne. Nato zakričita z otročjimi glasovi medsebojni poziv in izstrelita puške. Rattler je zadet v glavo in zgine v trenutku.
Nobenega veselega vzklika ni bilo, kot je običen pri Indijancih, kadar uničijo svojca nasprotnika. Tak strahopetec ni bil vreden, da se zgubava jrlw radi nj«'<_ra. Zaničevanje Indijancev je bilo tako veliko, da se ni nikdo zmenil za njegovo truplo. Pustili so ga in nikdo se ni več ozrl po vodi. On i.- zan < _(•! biti >amo ranjen namesto ustreljen: ali pa se je mogoče samo tako di-la!. k- t bi bil zadet, se p »topil in prišel na drugem kraju vode zopet na površje. A ni se jim vredno zdelo, se brigati zanj. Inču-čnna pride k meni in me vpraša: 4'Ali je moj l>eli brat zdaj zadovoljen z menoj?" " Da. Hvala ti."
"Ti nimaš vzroka zahvaljevati se. Jaz bi bil prav tako ravnal, četudi l.i ne bil velel za tvojo željo. Ta ]>es sploh ni bil vreden, da prestane muče-,t rt. R - si videl razloček med nami podani in vami kristjani, med junaškimi rdečimi vojniki in belimi strahopetci. Bledoličniki so zmožni za vsako vražje delo: ko se pa gre za to, da pokažejo pogum, pa kriee in cvilijo kot pes. kterega se našvrka s korobačem."
"(ilavar apa-ki naj ne pozabi, da so povsod junaški in strahopetni, dobri in slabi ljudje."
"Ji>,aš prav, jaz te nisem hotel s tem žaliti; zato pa ne sme misliti i obeno ljudstvo, da je kaj boljše od druzepra, ker ima mogoče drugo barvo." Da ga odurnem od te prepome točke, poizvedujem:
•■Kaj 1 m m 11 ]»a zdaj storili vojniki apaški ? Ali bodo pokopali Klekih-
petrof"
"Da."	'
".Teli smem biti poieg s svojimi tovariši?"
" t >a. ('<■ bi me ne bil vprašal, bi te bil sam povabil. Ti si tedaj •j v. nI o Iv!--ki!;-petru, ko smo šli po konje. Ali je bilo kaj navadnega?"
"Ne. ampak samo resno in zanj tudi važno. Ali vama smem povedati, o čem sva govorila?"
Jaz se n >ai "•( ! Lrovoriti d ven", a, ker je bil med tem prišel tudi Winnetou poleg.
"Povej!'* pravi.
"Ko >tm vid\a odšla, sedla sva midva. Kmalu zapaziva, da imava -kupno .1. t- .. in se začneva pogovarjati v našem materinem jeziku. On n i: :ogo o«».' i\ ••• in veliko pretrpel. Rekel mi je. da je njegova želja, umreti za Wit netouva. Veliki duh mu je par minut pozneje izpolnil željo." "Zakaj je hotel umreti zame?"
"Ker te je ljubil in pa še iz nekega druzega vzroka, kterega ti povem pozneje. Njegova smrt bila je kazen."
"Ko je !< žal umirajoč na mojem sreu, govoril je s teboj v jeziku, kterega ne razumem. Kak je bil to?" "Najin materni jezik." "Ali je erovoril tudi od mene?" "Da." " "Kaj?"
"liekel je. naj ti ostanem zvest."
"Ti men: — zvest--? Saj me še poznal nisi!"
"Jaz -em te poznal, kajti jaz sem te videl in kdor vidi AVinnetouva, ve, koL'a ima pred seboj: tudi on mi je pripovedoval od tebe." "Kaj si mu ti odgovoril?" "Obljubil sem mu izpolniti njegovo željo."
••To .j.- >:! t : ji iva zadnja želja v življenju. Ti si njegov dedič. Ti si r!:ii obljubil biti meni zvest, si pazil name. si me varoval in mi prizanašal, medtem ko sem te jaz preganjal kot sovražnika. Sunek z mojim nožem bi bil za v-aeeiru >mrten. le tvoje krepko telo pra je preneslo. Jaz ti veliko, veliko dolgujem. Bodi moj prijatelj!" "To sem že davno." "Moj brat!" "Iz srca rad."
"Potem hočeva skleniti zvezo na grobu tistega, kteri je svojo dušo izročil tvoji! Plemenit bledoličnik se je poslovil od nas, a nam dopeljal dru-zecra. prav tako plemenitega. Moja kri naj bode tvoja in tvoja moja! Ti ltodeš pil mojo in jaz tvojo. Inču-čuna, veliki glavar apaški, moj oče in vzgojitelj mi bode dovolil!"
Inču-čuna nama poda roki in govori s prepričevalnim, od srca prihajajočim glasom:
"Jaz dovoljujem. Vidva ne bodeta Ie brata, ampak jedna duša v dveh telesih. Howgh!''
Oremo do kraja, kjer bi imel biti napravljen grob. Jaz poizvedujem, koliko meri. kako je zidan in koliko visok: potem pa izprosim nekaj toma-:iawkov. Zatem crrerno jaz. Sam, Dick Stone in Will Parker ob reki navzgor t gozd, k ier poiščemo primeren les ter napravimo s pomočjo toma-liawkov kri/. S tem se vrnemo na taborišče, kjer so se bile že pričele žalne slovesnosti. Rdečniki posedejo okrog zgradbe, ktera je bila kmalu dokončana, in začno peti svoje jednoglasne. posebne in globoko gineče mrtvaške pe>mi. Teman, jednoličen odmev pretrese včasih rezko, kratko, tužno vpitje, ktero je prišlo nenadoma in vzkipelo kot blisk iz temnih oblakov.
Kakih dvanajst Indijancev je zidalo grob pod vodstvom obeh glavarjev; med njimi in četo je plesala v polalinih skokih posebna, zagrnena in z vsemi mogočimi znamenji obložena postava.
"Kdo je to?" vprašam. "Medicinec?" "Da." odvrne Sam.
" Indijanski običaji pri pogrebu kristjana! Kaj pravite vi k temu, ljubi Sam?"
"Ali ni za vas?" "Prav/.yprav ne."
"Kar le]>o pridni bodite. Sir! Ne ugovarjajte ni z besedieo. Vi bi Apache silno razdražili."
"Toda ta možicelj mi je vse prej kot ljub."
"Ej — pa dobro misli. Ali mislite, da je pogan?"
"Clotovo!"
■ * N i t n t • -» ! Ti dobri, pošteni ljudje verujejo na velikega duha. h ktereitn je ><■! >.>:;. ini prijatelj in učitelj. Oni opravljajo smrtno slavje !>o svoje in vm . kar dela ali govori pri tem medicinec, je simboličnega pomena. Zato jih kar v miru pustimo. Oni nam tudi ne bodo branili okrasiti •_Tob s križem."
Ko položimo križ poleg krste, vpraša Winnetou: "Ali pride to znamenje krščanstva na kamenje?" "Da."
•■To jo r.rav. Jaz bi bil prosil mojega brata Old Shatterhanda, da •••ti kri/, kajti Klekih-petra je imel tudi jednega v svoji sobi. pred kte-i i m ; je molil. Zato želim, da je zasadeno to znamenje njegove vere tudi na
r.je'jrovem crobu. Kje naj ;ra postavimo?" "Nad groltom pri glavi naj stoji."
• Ta . 1:m i k<;t j«- ra velikih, visokih zgradbah, v kterih molijo
dobri kristjani k svoje?: u Duhu? Prav. jaz ga tako postavim kot ti želiš. <edite in jrlejte. če ira prav postavim!"
Za nekaj časa je bila zgradba dodelana. Vrh nje zasade naš križ. Zaprta je bila kr< Lr in kroir, le spredaj je bila odprtina za krsto, ktera je bila ^e zunaj.
Z'laj pri<le Nšo-či. Šla je bila baš prej v pueblo po dve glinasti posodici. s kterinii je šla k reki po vodo. Ko postavi skledico na krsto, se vrne k nam. ('emn ima služiti ta, zvemo pozneje.
Zdaj je bilo vse pripravljeno za pogreb. Inču-čuna da z roko znamenje, na kar potihnejo žalni spevi. Medicinec počene na zemljo. Glavar stopi h krsti in začne s slovesnim glasom:
"Solnee vstaja zjutraj na vzhodu in zahaja na zahodu, leto se rodi ppomlad in zaspi na zimo. Prav tako je s človekom. Ali ni tako?" "Howgh!" odmeva temno od vseh stranij.	1
(Dalje prihodnji!.)
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se nd parkrat nariba z
Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželali proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neurafgiji, ^^ bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. ^IT V vseh lekarnah, 25 in ^r 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
V prevdarek.
Ni ga skoraj dneva, da ne bi brali v časnikih, da je ta ali ona banka propada; nje vodja ali blagajnik pobegnil, ko je ukral velike svote denarjev, in kedo je naposled oškodovan f Narod, oni lahkoverni narod, ki nosi svoje težiko zaslužene denarje v razne banke, ali zaupa osobam, ktere o tvorijo banke in gostobesedno obečajo vse PO CENI, ALI CELO ZASTONJ. Na tisoče ljudi se je že hudo opeklo pri taeih ljudeh, a vse-jedno se lahkoverni narod še zateka ik tacim ljudem, ktere ne pozna dobro, ali pa celo ve, da nimajo pravega mnenja z bližnjim ali le gledajo, ke-daj bodo veliko mgrabili in se v noči zgubili.
Koliko pisem dobimo, ko naši rojaki tarnajo, da njihovi denarje že j>o več mesecev romajo po svetu, samo tja niso dospeli, kamor hi morali. Kolika šikoda se lahko pripeti v taeih slučajih, ako ima kedo rešiti svoje posestvo doma, denarje izroči v pošiljanje kakemu širokoustnežu, pa ga ni o pravem času doma. Posestvo gre za slepo ceno, škoda in žalost je velika, a brezvestnež ne da nič za to; enaikih slučajev je mnogo.
Ko .ikra t čujemo tarnanje, "ta ali oni agent mi je "obljubil" vse prosto do doma, brzoparnik, a obsedel sem; povsodi doplaeevati, okolu me vlačijo ljudolovci in mešetarji, a vse za drag denar."
Kolikrat beremo: ta ali oni je bil pokraden, doma v hiši, ko je šel na delo, ali na potovanju itd.
Vsemu temu se izognete, dragi rojaki, ako se v, vseh taeih s.ueajili obrnete na: PRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK. Tu ste brzo in pošteno postreženi; v vseh slučajih, bodisi pri pošiljanju denarja v staro domovino, bodisi pri kupovanju parobrodnih listkov, ali pri nalaganju prihrankov; vsakdo dodo dobi originalno hranilno knjigo trdne hranilnice, v potrebi se mu pa tudi takoj izplača z obresti vred.
Torej počemu drugod iskati negotovosti in si kratiti spanje ter delati nemirno vest, ko pri domačinu vse v najlepšem redu dobite! Mr. Frank Saikser je poznan v Ameriki med rojaki in tudi doma na Slovenskem, njemu je v čast, ako so rojaki brzo in pošteno postreženi in njegov narodni ponos to zahteva.
M vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že veiikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati ja zaupne ljudi in j eden teh je gotovo Fr. Saksfr, ioq Greenwich New York.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
!'riporuča rojakom svoja iz vrste« VINA, ktera v kakovosti aadkrilju jejo vsa druga ameriška vina.
Radeče vinp (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 76c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem import iral onnje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2 .50 ga iona DROŽNIK $2.75 ga-Iona. — Najmanj« posode za žganje so 4% galone.
Naročilom j« priložiti denar.
Za obila naročila ae priporoča
JOHN KRAKER
Euclid, Ohio.
MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
PRANE SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor" boleha na želodcu ali jgj prebavnih organih, naj ga pi-zjs j£ redno.
V: Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-» nih držav Severne Ameri ke.
V obilna naročila se priporoča |	JOSIP RUSS
432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
Iščem brata FRAN GODEC. Pred ne-advno je bival nekje pri West Elizabeth, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Blažu Godec, Box 273, Turtle Creek, Pa.
Z a vsako hišo*
koristne in ja-ko potrebne s t van iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
III If " vezana II lil) 75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la,-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, ientjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov.
Priporoča se
K. AUS^NIK, 1146—40th Street. Brooklyn, N. Y.
FRANK S. BAUDEK, 342 Reed Street, Milwaukee, Wis.
Sprejema naročnino za "G.as Naroda" ter upravlja vsa druga posla.
V zalogi ima razne zabavne in pod-ueljive knjige.
Vsim rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKi NAROČAJTE SK NA "GLAS NVRODA", NAJVEČJI L\ NAJCENEJŠI DMEVNIK!
JOHN VENZEL, 1017 E. <55fnd St., N. E., Cleveland O
Izdelovalec kranjskih in Demškib
harmonik:
se priporoi« rojaitnm z» izdelovat » in popra vi jen je harmonik Dei pravim o* zahte\ar.jf naročnikov. Cene so primerno aizke. a de o no in dobro. Cene trivivtai^ .d t'i> do »45. Ploiif jo i/ najholjaeifj* ev ka. Izdeniijtm tudi pioščf t? *l'im» nija, nikelja ali medenine Te.,, rr
VTvtnim -i« od fc-l.S
• r^FrqpairgiarTgpi i^ft Tpt^ y.^im ig,- r. •^••-s.
Telefon 2034.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
Frank Petkovsek
714-218 Market Street	Waukegan, 111.
]>rij)orora rojakom svoj
^SALOOIN, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in »hiskey, ter ima na razpolago fine sniotfke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjein v New Yorku.
i-rtA -q I J^^gja-.^,,,,^ I si':., rjit	I cflj...^
i -
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I^adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
CompagniB Generale Tiansailantipe
(Francoska parobrodna družba.|
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnje s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpeoom *** 4 ♦ ♦ ♦ * Fhiladelphijo in Antwerpenom

DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARMKI SO i
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,000 konjskih moči.
"La Savoie" „ ,, „ .................12,000	„	25,000
"La Lorraine" ,, „ ,, .................12,000	,,	25,000 „	„
"LaTouraine" ,, ,, ,, ........ ........10,000	,,	12,000
"L'Apuitaine" „ „ ,, .................ln(iMHl	,,	10, U0
"La Bretanpe" ............................... 8,000	,, *>,<« o tj
"La Chamqagne" ............................ 8,ii00	., 0;)
"La Gascogne"............................... S.OOO	,, 11,000 ,,	'
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki od pi njej o od sedaj linprej vedno ol> čftrtkih ob 10. nri dopolndue iz pristanišča St. 42 Korthltiver, ob Morton St., N.I.
•LA SAVOLE	27. sept. lOtlo *LA TOUR A INK IS. okt. 1006.
La Gascogne	29. sept. lf)o<i *LA SAVOIE 23. okt. I9<>6.
•LA PROVENCE	4. okt. l!mi; T.n GasW)«me 27. okt. 1!W6.
•LA LORRAINE	11. okt. 190i> *LA J'HOVENCE 1. nov. 1900.
La Bretagne	13. okt. 190« *LA LORRAINE S. nov. 19O0. Parnika z zve/.do zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. w, Kozminski, p neralni ;^'ent za zapail.
___TI Deaborn St.. Chicago, III.
iABSTBB-AllEirAK LIP
i
Regularni potni parniki
"SOFlA^HOnENBERG" odpluje 3. okt.
o<l]»lnje 20. oktobra. "QiULlA'* odplnjo'31. oktobra "FRAINCESCA" od].lajeC3
novem bi a.
v o/IJo med;Ne ^ York um, Trstom in ktko.
Naij ripravnejša 'n najcenejša jsrt lndi;, ;I ta v ;
Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica \ elja do Ljul>- ^
Ijane le £0° centov. Potniki dospo isti dan na paru ik, ko _
od doma gredo.	*
it
PhelpS|Bros. Co., General Agents, ij
2 Washington St., New ^'ork.	_
pciliiite. c SitrUočiird r«ožtnim! pain j k? „
WOtffUSD '!j3K3 Ica.iKHuCfiLASD.........12760 ton
ZEtLAHO...........305 ton, i FENNLAHC.............I27S0 toa
Pri cenah za ir-Hlki-ovie ŠO vpoSiete ^ potrebščine- dobre hrana, nojbon^K poetrviba.
Pot čez Antwernen je jedua najkrajših in narprijetn-iSih za potnike IzaD ■V A.v«ti-ijo : Kranjsko. Štajersko. koroftkov Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo r druge dele Avstrije.
is NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30ur* dopo-tudne od pomola štev. 14 ob vmožn Fulton Street. — Iz P* MI LAO^I^i PlilJE. vsako drugo sredo od pomola cb vznožju Washington Street* dede vprašan; ali kupovanja voinilh listkov se je cbrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike
jgj Velika zaloga vina in žganja
Matija Grill,*	i
Prodaja "belo vino j>o 70c ga'lon	lS'
„ črno „ „ 50c „	$
Brožnik 4 trallone za.......SI 1.00	T
Br'njevec 12 steklen5«; gl2.00	9
ali 4 gall, (sodček) za........816.00	§
Za obilno naroČilo se priporoča	|
Matija Grill, -	J
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O.
Bojaki, naročaju ae na "(Haa Naroda", najrečji in najeenejii dnemik.
Nižje poapie&i.ft psipo^o '5ani f»otujočim SlovenceE in Hrvatom svoj........
SALOON
»vt*iuy urccnwibu _____
NEW YORK c
katerem fočins pivor doma ^rešana in icopor+irana vina, fine likerje ter prodajane' i? vratne sroodke.
Imam vedno pripravljen dobei • prigrizek.
"otnjoči Slovenes m H? fatje dobč...............
stanovanje in hrano
prori nizki ceni. Postre iba solidna..............
Za obilen poset sse priporoča
FRIDA V0N*KR0GE
M7-I99 OreeawVA Street. New Yeriu
CUNARD LINE
F>ARrNIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM,
PARNIKI I Ji A JO JAKO OBSEŽEN" POKIilT PliOSTDII N\ KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R \ZiiED\.
SLAfOIA
PABN0BI1 S"
TTLT0NIA, SLAV0NIA in PAN N0XIA
so ]»arniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež^na.
Vožnje listke predajajo pooblaščeni ageatje in
Tie Cnnarfl SBBomsbtp Co., Ltd,
BOSTON s	A1IIVIVE-AF»OL.ISs	CHICAGO-
|26 State St. Ouaranty Building. 67 Dearborn št
STATE ST., NEW YORK.