DA^tnliM nlilina m MAlAwlnl
Oma Din
Stev. 254
V Ljubljani, sreda 8. novembra 1939
Leto IV
Uradne nemške izjave po prvih dveh mesecih voine
Nemčija računa z zanesljivo svojo zmago
Berlin, 8. nov. o. Nemški poročevalski urad Je ob začetku tretjega meseca vojne izdal poluradno poročilo, katero obravnava sedanji politični in vojaški položaj ter pravi, da sta prva dva meseca vojne potekla ugodno za Nemčijo. To dokazujejo naslednja dejstva:
1. Angliji in Franciji je spodletel načrt, da bi se Nemčija morala vojskovati na dveh frontah. Nemčija je z boljševiško pomočjo uničila Poljsko ter se rešila nevarnosti na vzhodu.
2. Angleška blokada na morju se je izkazala za brezuspešno, ker je Darodno socialistično vodstvo Nemčiji zagotovilo skromno^ toda zadostno prehrano za več let, po drugi strani pa je učinek blokade Nemčija izpodbila s tem, da si je zagotovila gospodarsko pomoč Sovjetske Rusije in južnovzhodnih evropskih držav.
3. Spremembi ameriškega nevtralnostne-ga zakona ni treba pripisovati prevelike važnosti. Amerika ne bo šla v odkrito vojno proti Nemčiji, ker ameriški narod take vojne noče. Zato sedanjega položaja ni mogoče primerjati s položajem v zadnji svetovni vojni, ko je Amerika naravnost posegla v vojno.
Zaradi tega — tako zaključuje uradno poročilo, Nemčija računa z zanesljivo svojo zmago v sedanji vojni.
Rim, 8. nov. m. >Messaggero< prinaša izjavo, ki jo je dal njegovemu dopisniku maršal Goring. Izjava se nanaša na letalsko vojno in pravi med drugim:
Nemci se ne razburjajo zaradi vesti, da sta Anglija in Francija v Ameriki naročili 8000 najmodernejših letal. Združene države sedaj nimajo
Čemu pošilja Nemčija vojsko na belgijsko in holandsko mejo
London, 8. novembra, o. Belgijski časopisi vztrajno poročajo, da Nemčija dovaža vedno več čet k holandski meji. Zadnje dni so spet prispele nove nemške napadalne čete s poljskega bojišča.
V	vojaških krogih so mnenja, da Nemčija nima več prostora na Siegfriedovi črti, zato pošilja svoje čete na holandsko in belgijsko mejo. Kljub nemškim zagotovilom, da bo spoštovala nevtralnost Belgije in Holandije, pa sta ,obe državi odredili Varnostne ukrepe za slučainostni vdor nemških Bet ria ti dve zemlji.
Papenovo delo v Turčiji
Ankara, 8. nov o. Nemški poslanik in Hitlerjev zaupnik von Papen 6e je danes vrnil v Ankaro. Turški politiki pripisujejo velik pomen njegovim posvetom v Belgradu in sestanku z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjoseivanovim. Pričakujejo, da bo Papen po Hitlerjevih navodilih razvil takoj veliko delavnost, da bi V6aj delno izpodbil angleški in Irancoski vpliv, pod katerega je Turčija zadnje ča6e prišla.
Predsednik Roosevelt ne veruje, da bi se Amerika zapletla v vojno
Newyork, 8. novembra. Predsednik Roosevelt le včeraj 6prejel časnikarje in jim izjavil, da je Prepričan, da ni nevarnosti, da bi se Amerika pletla v vojno. Poudaril je, da bi pomorski odbor najbrže ne dovolil prepisa nemških ladij v 6ezna«ne drugih držav, če bi bilo nevarno. Dalje je Koosevelt rekel, da 6e je odbor za pomorstvo -6ey Ponoči in sporočil ladjarjem, naj vse odloze <lo danes. Ameriška trgovina ni v nevarnosti, ker ima vsak Američan pravico prodajati svoje blag° nevtralnim državam.
Amster am, 8. novembra. Iz zanesljivega vira ee je zvedelo, da so holandska vojaška oblastva kljub mirovnemu klicu belgijskega kralja in holandske kraljice odredila, da se razširi poplavljeno varnostno območje še na nov pomemben odsek.
tolikega Števila letal pripravljenih. Vprašanje je tudi, če bodo tako množino sploh lahko izdelale, ker tehnične zahtevo same stavijo meje izdelovanju letal. Glede 800 ameriških letal, ki so že naložena za prevoz v Anglijo in Francijo, je maršal dejal, da je to pomembna številka, toda še vedno nezadostna. Glede vprašanja, ali bodo nemška letala nadaljevala t napadi na angleško brodovje v Severnem morju in ali bodo napade raztegnila
tndi na angleško obalo, je maršal Goring odgovoril, da za zdaj predstavljajo angleške bojne ladje za Nemce dosti dragocenejši cilj — najbrž zaradi uspešne blokade — kakor pa angleško ozemlje. Razen tega pa Nemce pri vojskovanju vodijo človekoljubna čustva, zaradi česar bodo cilji nem. ških letalskih napadov ostali vedno zelo omejeni. To je pravilo, katerega se bodo Nemci držali, dokler se ga bodo držali tudi njihovi nasprotniki.
Mirovno posredovanje belgijskega kralja in holandske kraljice
Angleški tisk pravi, da je odgovor Anglije na ta poskus odvisen od Hitlerjevega odgovora in stališča
joče države udrle tudi na njuno ozemlje, se havi danes ves evropski tisk. Angleško časo-isje pravi v uvodnikih, da bosta Anglija in
Haag, 8. nov. o. Navzlic zagotovilom, da nenadni sestanek belgijskega kralja Leopolda s holandsko kraljico Viljemino ne bo služil kakemu mirovnemu posredovanju, je _ vendar uspeh sestanka bil ta, da sta vladarja obeh nevtralnih držav snoči poslala angleškemu kralju Juriju VI., predsedniku Francije Lebrunu in poglavarju Nemčije Hitlerju nujno brzojavno prošnjo za premirje. Posredovalna brzojavka se glasi:
»V tem, skrbi polnem trenutku, preden bo začela na zahodu divjati vojna v vsej_ sili, sva prepričana, da je najina dolžnost, da še enkrat povzdigneva svoje glasove. Vojskujoče se države so pred kratkim izjavile, da ne bodo odklonile pametnih in utemeljenih _ predlogov za obnovitev miru. Zdi se, da jim je v sedanjih okoliščinah težko obnoviti stike za določitev in zbližanje njihovih stališč. Midva, vladarja dveh nevtralnih držav, ki imata dobre odnošaje z vsemi svojimi sosedi, sva jim pripravljena nuditi svojo uslugo. Če jo sprejmejo, sva pripravljena z vsemi sredstvi, ki so v najini moči, olajšati in nnjti pot za morebiten sporazum. To nalogo sva pripravljena izpolniti zaradi najinih lastnih narodov in zaradi koristi vsega sveta. Upava, da bo najina ponudba sprejeta in da bo s tem storjen prvi korak za ustanovitev trajnega miru.c
Belgijski kralj je po včerajšnjem zadnjem sestanku po kosilu na holandskem dvoru odpotoval domov.
S tem mirovnim vabilom, katerega je rodil strah Belgije in Holandije, da ne bi vojsku-
fisje pravi v uvuuuum, uu uosiu Anglija m rancija spoštljivo proučili vsak resen predlog, ki ga navdihuje visoka odkritosrčnost. Angleški odgovor na to vabilo je odvisen od odgovora, ki ga bo poslal nasprotnik. Njegov odgovor pa mora upoštevati angleške vojne cilje, katere je zunanji minister lord Halifax včeraj jasno povedal. Ni dvoma, da belgijskega kralja in holandsko kraljico vodi odkritosrčna in nesebična želja po miru. Da sta izbrala za svoje vabilo sedanji trenutek, je treba iskati razloga v nevarnosti, ki vedno bolj ograža nele nevtralnost, marveč tudi neodvisnost Belgije in Holandije, odkar je Nemčija začela zbirati ob njunih mejah številne čete.
Po vesteh, ki so prispele iz Berlina, je Hitler Se sinoči preučil predlog nizozemske kraljice Vi-ljemine in belgijskega kralja Leopolda. Pričakujejo, da bo Hitler povabil Ribbentropa k sebi Se danes, da bi z njim o tem vprašanju razpravljal. Nevtralni krogi v Berlinu smatrajo, da bo haaško mirovno vabilo našlo v Nemčiji prijateljski sprejem, dasi o tem na uradnem mestu ne dajejo nobenih izjav.
Angleškega uradnega odgovora na ta mirovni klic ni pričakovati pred prihodnjim običajnim tedenskim političnim poročilom predsednika Chamberlaina v poslanski zbornici.
Wath1H9m, 8. novembra. Predlog kraljice Vi-Ijemine in kralja Leopolda je bil sprejet v ameriških parlamentarnih krogih z odobravanjem, dasi ne verujejo v uspeh.
Novi načrti za balkansko nevtralno zvezo
Ankara, 8. nov. o. Turški zunanji minister Sa-radzoglu bo danes na seji velike narodne skupščine imel govor o vzrokih, ki so Turčijo privedli, da je z Anglijo in Francijo sklenila vojaško zvezo. Za govor vlada v Turčiji veliko zanimanje. Turška narodna skupščina bo omenjeno pogodbo danes potrdila.
Včeraj je izredno pozornost turških tn tujfh političnih krogov vzbudil dolg sestanek, ki ga je
zunanji minister Saradzoglu imel z romunskim poslanikom v Ankari Stoikom. Domnevajo, da je razgovor veljal novim načrtom za ustanovitev balkanske zveze, pri kateri bi sodelovali tudi Romunija m Turčija in za katero si zadnje dni veliko prizadevata Anglija in Francija. Načrti za to nevtralno zvezo 60 drugačni, kakor pa italijanski načrti.
italijanski odgovor na razglas Kominterne
Čemu obtožuje Kominterna sovjetsko zaveznico Nemčijo? Čemu laie, da ima boljševiška Rusija mirovne načrte glede Evrope in Balkana?
Rim, 8. nov. m. V današnji številki lista »Giornale d’Italia« objavlja Mussolinijev zaupnik Virgilio Gayda uvodnik, v katerem brani stališče Italije proti Sovjetski Rusiji. V_ uvodniku se Gayda bavi najprej z oklicem izvršilnega odbora Kominterne ter pravi, da ima fašistična Italija vse razloge, da se čuti čisto varno pred nevarnostjo komunistične propagande. Italija ne pozna razdiralnega dela in razdiralne propagande
Hrvaško stališče do bosenske avtonomije:
Ali četrta banovina - ali povečanje banovine Hrvatske
Belgrad, 8. nov. m. Po predvčerajšni izjavi ministra za gozdove in rudnike dr. Džafera Kuleno-viča, v kateri je zahteval za končno ureditev dr-Žave še Četrto banovino, Bosno in Hercegovino v »jenih naravnih in zgodovinskih mejah, se razvija predvsem v bosanskem časopisju oster boi za m Proti. Med drugimi sarajevska »Jugoslovanska pošta« odgovarja »Jutarnjemu listu« o tem vprašanju
naslednje:
»Vsak razumen politik, Srb, Hrvat pa mufjj' man ve za neovrgljivo resnico, da nobene uredit-ve vprašanj'a o Bosni ne more biti proti volji bosanskih Srbov. Bosanski Srbi, posebno bosanski erbski kmetje ne bodo nikdar dopustili, da bi se postavljala meja na Drini in da bi 6e poleg slovenske, hrvaške in srbske banovine postavila še četrta, bosanska, banovina z odcepitvijo 1,100.000 ljudi iz srbskih pokrajin. Tisti, ki še ne verjamejo, da so si bosanski Srbi kljub strankarski razcepljenosti edini	vprašanja	se bodo o tem
kmalu imeli priliko prepričati. To stališče Srbov, je popolnoma v skladu 6 politiko sporazuma in z njenimi osnovnimi načeli ter predstavlja samo izvajanje načel sporazuma v teh krajih. To stališče se lahko spravi tudi s koristmi in razpoloženjem bosanskih muslimanov, toda nikdar in za nobeno ceno v okviru kake četrte bosanske-hercegovske banovine.
V	Zagrebu se s tem vprašanjem bavi tudi današnji »Hrvatski dnevnik«, ki na eni strani objavlja izjavo ministra za gozdove in rudnike dr. Dža-
farja Kulenoviča, na drugi pa izjavo Dobroslova Jevdževiča, ki je bila objavljena v »Jugoslovanski pošti«.* »Hrvatski dnevnik« prinaša po razmo-tritvi obeh izjav naslednji sklep:
»Kakor se vidi, sta za Jugoslavijo* enako v skrbeh dr. Džafer Kulenovič, kakor tudi Dobro-slav Jevdževič. Dr. Kulenovič se boji za Jugoslavijo, da ne bi trpela zaradi delitve Bosne in \"rceS°yine, toda ne navaja zakaj bi se to zgodilo. Očividno je pri tem, da se on s tem pridružuje jezi tistih, ki so sploh proti ustanovitvi banovine Hrvatske, ker bi to moralo po njegovem mnenju biti prvi korak za ločitev. Jevdževič pa omenja skrb, da bi se v avtonomni Bosni in Hercegovini razplamtel boj med Srbi in Hrvati, kar bi spet škodilo državi. Torej dva človeka branita dvoje naziranj in vsak zase prinašata za 6voje na-ziranje isto razlago.
»Hrvatski dnevnik« navaja tudi pisanje »Jugoslovanske pošte«. Na ta članek »Hrvatski dnevnik« odgovarja:
»HSS nikdar ni pristala na to, da bi se iz vseh državnih področij izven _ sedanje hrvaške banovine in — razume se — izven Slovenije ustanovila srbska banovina. Predsednik dr. Maček je v tem oziru podal čisto jasno izjavo na zadnji seji hr-vakega narodnega zastopstva. ^ če se bodo v državi ustanovile samo tri_ edinice, je tedaj jasno, da se bo področje banovine Hrvatske moralo povečati. To je vsakomur jasno, sklep, ki bi bil temu nasproten, bi bil samo račun brez krčmarja.«
V	dobi, ki jo zdaj preživlja Evropa, opo zorilo Italije na komunistični oklic, lahko koristi obrambi pravic in evropski civilizaciiji. Kominterna bi rada obdolžila Anglijo, Francijo in Nemčijo, da se vojskujejo zato, da bi si pridobile novih dobrin. V čem se Kominjerna, ki ima svoj sedež v Moskvi, in ki jo vodijo ljudje iz Moskve, razlikuje od sovjetske vlade? In v čem se komunizem razlikuje od uradne sovjetske politike?
Ta vprašanja niso bila nikdar nenavadna. Razodevajo se vsak dan z novimi značilnimi epizodami. Danes Kominterna postavlja na zatožno klop ne samo imperialistične velesile, temveč tudi Nemčijo, katero ljudje iz nioskov-ske vlade pozdravljajo kot zaveznico. Torej to
fiomeni, da ni še končnega sporazuma med Ber-inom in Moskvo in da komunizem s svojimi razruševalnimi načrti prevzema vodstvo iz rok sovjetske vlade. Če v Evropi danes teče boj med imperializmom in bogataškimi koristmi, je v ta boj Sovjetska Rusija zapletena nič manj ko druge države. Kdo v Evropi bi mogel verjeti oklicu Kominterne, da Sovjetska Rusija deluje že dvajset let za ohranitev^ miru? Kavno nasprotno! Že dvajset let sovjetska vlada dela samo na to, da bi prišlo do vojne, od katere se nadeja, da bo povzročila komunistično revolucijo.
Gayda navaja za primer Španijo, Kitajsko in Zunanjo Mongolijo. Kdo v Evropi more verjeti trditvam Kominterne, da se sovjetska pogajanja s Francijo in Anglijo morejo uvrstiti v vrsto poskusov za rešitev miru?
Oklic Kominterne še enkrat potvarja jasno in preskušeno resnico, ko hoče pripisati Rusiji sveto poslanstvo za ohranitev miru . v Podonavju in na Balkanu. Samo Mussolinijeva Italija je tista, ki ima to pravico in ne komunistična Rusija. Italija je tista država, ki je prevzela nase to poslanstvo. S tem, da se je Italija vzdržala vsakih vojaških korakov, je omilila v Evropi spopade, ki so se že tako razširili z ruskim posredovanjem. Jasna italijanska politika v podonavskih in balkanskih državah, ki je potrjena z najnovejšimi dogodki, varuje mir v Podonavju in na Balkanu, kjer zdaj že tako čutijo nove, nevarne elemente. Ti so nastali s tem, da se je približal tem področjem sovjetski pritisk. To je edina resnica
Vesti 8. novembra
Vrhovni poveljnik boljševiške vojske maršal Vo-rošilov je pri včerajšnjih proslavah rdeče revolucije imel govor, v katerem je med drugim dejal, da se sovjeteka vojska v baltiških državah ne bo mešala v notranje zadeve teli držav. Izjava je vzbudila v baltiških državah precejšnje odobravanje, čeprav so tamošnji listi do nje nezaupni, ker vedo iz dalnje in in bližnje skušnje, koliko pomenijo slovesne izjave takil^ in podobnih tujih voditeljev.
Judje na ozemlju okoli Vilne prosijo litvansko oblasti, naj jim dovolijo izselitev v Sovjetijo zaradi preganjanj, katerih so deležni, odkar je Vilna prišla pod litvansko oblast.
0 hudem napadu nemških letal na angleško brodovje poroča berlinski »Angriff«. Vest je do bil od poveljnika neke norveške ribiške ladje, ki je ta napad videla. List pravi, da so norveški ribiči razločno videli velike stebre ognja in dima, ki so začeli vstajati iz zadete velike angleške bojne ladje.
Angleški minister za gospodarsko vojno je vČerai povedal v zbornici, da so angleške bojne ladje do 4. novembra zaplenile 420.000 ton blaga, namenjenega za Nemčijo.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj sprejel prefekte vseh italijanskih pokrajin ter jim dal običajno letno poročilo in navodila za bodoče delo.
Sovjetski zunanji minister Molotov je kot predsed-sednik vlade priredil za proslavo obletnice boljševiške revolucije razkošno pojedino, katere so se udeležili vsi tuji zastopniki v Mo-*kyi in vsi boljševiški dostojanstveniki.
Nemški poslanik v Bruslju je vložil pri belgijski vladi ugovor proti temu, da nabirajo med poljskimi delavci v Belgiji prostovoljce za poljsko vojsko v Franciji.
Nemška podmornica je včeraj na Atlantskem morju brez opomina torpedirala angleško potniško ladjo »Matador«.
Slovaška policija zahteva, po nalogu nemške vlade, naj ji Angleži izroče bivšega slovaškega konzula v Londonu, inž. Harininca, ki se je v imenu Slovakov v sedanji vojni pridružil Angliji.
Količine življenjskih potrebščin bodo, kakor napovedujejo uradne izjave, od 20. novembra dalje v Nemčiji znatno zvišali. Masla bodo dobivali skoraj dvakrat toliko kakor sedaj, to je namesto 4 dkg tedensko 7 dkg. Dovoljeno 1)0 kupovati tudi več mesa, jajec, riža in sočivja, kadar ga bodo imeli trgovci na razpolago.
0	drugem dezerterju iz francoskih častniških vrst poročajo uradna poročila. Je to- neki jnidčasl-nik, ki je pobeguil v Belgijo. Prvi dezerter je bil glavni tajnik francoske komunistično stranke Thorez. Njegovo dejanje dokazuje, da komunisti v Franciji — in drugod — niso drugega kakor izdajalci domovine.
Nemški tisk pravi o snočnem govoru angleškega zunanjega ministra, da je bil nesramen in podel. Anglija, ki se je leta in leta pripravljala za napad na Nemčijo, hoče zdaj Nemčijo obsojati.
Finska vlada je poslala svojemu zastopstvu v Moskvi včeraj nova navodila. Pričakujejo, du se bodo pogajanja s Sovjeti danes nadaljevala. Nemški listi razpravljajo o sedanjem položaju malih nevtralnih držav in pravijo, da te države niso poslušale Hitlerjevega vabila in se niso uprle angleškim načrtom za blokado, marveč se proti blokadi branijo samo pasivno. Zaradi tega so se nekako pridružile Angliji in se postavile proti Nemčiji.
Predsednik francoske vlade Daladier je odobril izreden dopust mobiliziranim kmetom, da bodo lahko šli pospravljat domov svoje pridelke. Ravnatelj mehiške družbe za izvoz petroleja je izjavil, da Nemčija od začetka vojni ni dobila niti kaplje mehiškega petroleja.
Neki kanadski inženir je ponudil britanskim vojaškim oblastvom takšne motorne ladje, da se lahko ognejo plavajočim minam in da prenesejo udarec torpeda.
Angleški zunanji minister lord Halifax je imel snoči napovedani govor o angleških vojnih ciljih Anglije. V govoru je dejal, da hoče Anglija v bodoče onemogočiti vojno, zagotoviti mir in pravice vseh narodov do samostojnega življenja. Nadomestiti hoče surovo silo s pravico. To pa bo mogoče le tedaj, kadar bo Nemčija razumela, da njenih napadov ne bo nihče več trpel. Sedanjo vojno bi bilo mogoče preprečiti, krivda zanjo pa naj ostane na vesti tistega, ki je napadel nedolžen narod.
Glasilo angleškega kolonial. ministra Edino piše, da bosta angleška in francoska aripada v začetku leta 1940 popolnoma pripravljeni na končen obračun z Nemčijo in da morata biti potem edinici Anglije in Francije pripravljeni, da vkora kata v Berlin in v Nemčiji postavita demokratično vlado.
Angleško informacijsko ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem odgovarja na izvajanja sovjet skega zunanjega ministra Molotova. V njem pravi, da po Molotovih izvajanjih ni mogoče pričakovali dejanskega posega Rusije v sedanjo vojno na strani Nemčije, sovjetski cilji pa so najbolje izraženi v manifestu Kominterne. Kominterno in sovjetsko vlado vodi isti človek, to je Stalin, zato so cilji Kominterne in sovjetske vlade isti.
Odgovoriti je treba še na tiste odstavke moskovskega oklica, v katerih Kominterna Ita: liji pripisuje namen, da čaka ugodnega trenutka, ko bi se vrgla na premagance in pograbila svoj plen. lo je samo namen boljševiške Rusije in vlade v Moskvi, namen, ki ga je izvedla Rusija meseca septembru 1939 po Hitlerjev, zmagi na že osvojenem in ne brunjenem poljskem ozemlju.
Politika |talije ima svoje cilje. Njene nacionalne in imperialne zahteve so znane. Nič manj niso znana njena prizadevanja, da bi se ohranil v Evropi mir. Ta je Italija izkazala vse do zadnjega trenutka s stvarnimi in jasnimi predlogi, ne pa s spletkarskimi manevtf. Njeno delo je zakonito in zanj Italija odgovurja. Kominterna ni poklicana, da bi to delo Italije ocenjevali*
Sokol meče Glasbeno Matico na cesto
Žalostne! ugotovitve no |ubile|nem občnem zboru Glasbene Matice
dinarjev letne najemnine. Tolikšne najemnine Matica seveda ne bi zmogla. Ponudila je 8000 din, kar pa je Sokol odbil ter je nato prostore sodnim potom odpovedal. Odpoved je postala pravomočna in Glasbena Matica se prav za svojo 20 letnico nahaja tako rekoč na cesti.
Da pa Glasbena Matica takega postopanja ne zasluži, dokazuje bilanca njenega 20 letnega dela, s katerim se pač ne more tako kmalu postaviti kakšna naša ustanova v Mariboru. Prav gotovo to delo po svojem obsegu in važnosti za utrditev slovenstva na severni meji dosega, če že ne presega pomen dela organizacije, ki sedaj meče Matico na cesto. Pevski zbor Glasbene Matice je imel v 20 letih nad 100 velikih koncertov, njen društveni orkester je priredil veliko simfoničnih koncertov, šola Glasbene Matice pa je izobrazila 4070 učencev. V teku 20 let svojega dela je bila Glasbena Matica nekakšna centralna glasbeno-kulturna organizacija na severni meji, ki je s svojim delom zajela vse to območje ter vršila važne kulturno-narodne vplive. Povrhu je Glasbena Matica izvršila tudi veliko propagandno delo za slovenstvo in za našo državo z mnogimi uspelimi koncertnimi turnejami, na katerih je žela najlepše uspehe ter je ponesla našo slovensko pesem v širni svet.
Občni zbor se je zaključil z volitvami, pri katerih je bil izvoljen na čelo ustanove spet dosedanji odbor. Imel bo težke naloge, da nafde društvu primerne lokale, v katerih se bo lahko nemoteno naprej razvijalo.
Maribor, 7. novembra.
Sinoči se Je vršil v zgornjih prostorih union-ke dvorane občni zbor mariborske Glasbene Malice. Bil je to 20. občni zbor, s katerim je Glasbena Matica praznovala svoj dvajsetletni jubilej. Žal pa Je prišel ta jubilej v najbolj kritičnem položaju in žalostnem času, v katerem se društvo nahaja. Novi gospodar unionske dvorane, društvo Sokol-Matica v Mariboru, je sodnim potom odpovedalo Matici prostore ter se bo moralo društvo s 1. januarjem prihodnjega leta izseliti. Pod vtisom tega dejstva se je razvijal sinočnji občni zbor ter Je bil prav porazna obsodba narodnega pojmovanja nekaterih organizacij, ki so si še do nedavnega časa lastile ves monopol na nacionalno mišljenje v naših krajih.
Občni zbor Je vodil predsednik dr. Rudolf Ravnik. Obširno je poročala zlasti tajnica Rozmanova, ki je imela tudi vsebinsko najbolj zanimiv referat. Poročala je namreč o pogajanjih med Glasbeno Matico in med novim lastnikom unionske dvorane, da bi ostala Matica v dosedanjih prostorih. Ta pogajanja so pokazala, da so imeli prejšnji, nemški lastniki dosti več razumevanja za delo in poslanstvo Glasbene Matice, kakor pa ga ima sokolska organizacija. Matica je doslej plačevala za vse svoje poslovne prostore v zgornjih nadstropjih Uniona, ki za kaj drugega skoraj da niso uporabni, na leto 4000 din najemnine. Sokol pa je zahteval še zase dva poslovna prostora in 18.000
Ukinjene vlake dobimo nazaj
Ljubljana, 8. novembra.
Po svoji včerajšnji vrnitvi v Belgrad se Je gradbeni minister dr. Miha Krek v spremstvu bivšega poslanca Pavla Mašiča podal na konfe-renoo s prometnim ministrom, da bi z njim razpravljali o vprašanju novega voznega reda v Sloveniji. Sedanji vozni red je za naše razmere zelo neugoden Minister dr. Krek se je zavzel za to, da bi začeli spet voziti vsi tisti vlaki, ki so bili s tem neugodnim novim voznim redom ukinjeni. Minister Beslič je obljubil, da bo v tem oziru storil vse, kar je v njegovi moči. Zaradi tega se lahko nadejamo, da bomo dobili kmalu nazaj z novim voznim redom ukinjene vlake, ker so nujno potrebni. To upanje slovenske javnosti podpira tudi dejstvo, da je ljubljansko železniško ravnateljstvo na predlog bivšega poslanca g. M a š 1 č a že včeraj začelo izdelovati načrt za obnovo prometa in za zopetno uvedbo večjega števila vlakov.
Skupščina Kluba lekarnarjev v Mariboru
V nedeljo popoldne se je vršila v Mariboru pri Orlu skupščina Kluba lekarnarjev v Mariboru. Klub zavzema področje cele bivše Mariborske oblasti ter so v njem včlanjeni vsi lekarnarji s tega teritorija. Poročilo o dogodkih na stanovskem polju je podal klubov predsednik mag. Vidmar, o tajniških poslih je poročal mag. Minarik, ki je nato podal še poročilo za odsotnega blagajnika mag. Maverja. Sledile so volitve. Predsednik je zopet mag. Vidmar, taj-nik mag. Minarik. blagajnik mag. Maver, odborniki pa so gospa mag. Orožen iz Ptuja, mag. Savost in mag. Rems. Preglednika računov sta mag. Devide iz Št. Lenarta v Slov. Gor. in mag. Tomič iz Marenberga. Klub namerava tudi letos izdati red lekarniške nočne službe s seznamom zdravnikov, kakor ga je izdal lansko leto v splošno zadovoljstvo mariborskega občinstva.
Izsifjevalne metode sleparskega strokovnega tajnika1
Ljubljana od včeraj do danes
Tudi včeraj emo imeli lep dan. Dolgo časa se je držala megla, proti poldnevu pa se je razkadila, posijalo je sonce, ki je bilo še prav gorko. Takole do štirih popoldne je bilo zunaj kar prijetno, tako da je mnogo tistih, ki imajo popoldne čas, porabilo lepe ure in odšlo na izprehod. Oživele so gozdne poti pod Tivolijem, na Rožniku, pota na Gradu in na Golovcu. Ob štirih pa je že postalo hladno in pusto. Kmalu seje spustil mrak, ki je privedel z Barja meglo. Večerne ure so še kazale zvezdnato nebo, kmalu pa se je vse zagrnilo z belim, gostim dimom. Megla je trajala vso noč — in tudi davi je bila prav gosta, tako da se lahko nadejamo za danes lepega vremena.
Električna cestna železnica
Na občnem zboru SMD, ki je last mestne občine ljubljanske, so bili zaradi tega, ker je družba postala mestno podjetje ter računski zaključek prilagodila proračunskega letu ljubljanske občine, objavljeni podatki, ki obsegajo petnajstmesečno dobo od 1. januarja 1938 pa do 81. marca 1939. Prav zanimivo je, kako so razdeljeni izdatki pri ljubljanski električni železnici. V 15 mesecih je za plače uradnikom in uslužbencem prišlo 4 milij. 587.527 din. Uradništvo in poduradništvo je dobilo 538.433 din, za plače voznega osebja, voznikov in sprevodnikov, je šlo 2,674.977 din, za plače delavskega osebja 802.666 din, za plače progovnega osebja 432.052 din, za božičnico 49.400 din. Pokojnine so znesle 118.848 din, bolniško in pokojninsko zavarovanje 404.505 din, za službene obleke pa je šlo 125.756 din.
Zaradi poživljenega in povečanega tramvajskega prometa Je prav močno seveda narasla tudi poraba električnega toka. Tako je naša električna cestna železnica leta 1930 porabila 358.535 kv ur. Leta 1981 so bile že nove proge v obratu ter je električna cestna železnica porabila 635.890 ko ur. Leta 1948, ko se je spet razširilo tramvajsko omrežje, je poraba toka narasla kar na 972.100 kv ur. Potem je Slo pa kaj naglo navzgor. L. 1937 je bila za porabo toka zabeležena že številka en milijon 421.600 kv ur. V zadnji poslovni dobi je nastala nova proga proti Sv. Križu in je bila podaljšana proga proti Rakovniku. Poraba toka je dosegla številko 1,987.880 kv ur. Ne bo dolgo, ko se bomo vzpeli čez številko dva milijona. V tej zadnji dobi so znašali stroški 1,278.952 din. Vsota 1,162.695 din odpade na tok, ki je bil porabljen na progah. Za vzdrževanje prog in vozov je šlo 703.505 din. Državna vozarinska taksa je znašala 1,478.807 din. Odplačila za obresti posojil so znašala malo manj ko 2,000.000 din. Vse skupaj, z večjimi in manjšimi stroški, Je tvorilo vsoto izdatkov, ki je kar velika: 12,081.129 din. Zanimivo je, da so samo vozni listki veljali 76.849 din. Vseh nameščencev je bilo v zadnji poslovni dobi 211. Na upravo je odpadlo 18 oseb, na vozno službo 139 oseb, na delavnico 43. na progovno službo 18, na podStacijo pa 8 osebe. Točno sliko o razvoju in o gospodarski sanaciji ljubljanskega tamvaja ho seveda podal šele zaključek prihodnje poslovne dobe, ki bo že obsegal čas enega samega leta.
Dan za dnem odmeva pesem
Jesen je v deželi, čemerno je zunaj v megli. Po vaseh pa je živahno. Dan za dnem odhajajo z domov novi rekruti, stopajo v vozove ter se vozijo v kraje, ki so jim bili določeni za čas, ko
bodo morali izpolnjevati svojo dolžnost do kralja in domovine. Vesela pesem se ori iz železniških vagonov. Kakor na svatovščino odhajajo fantje, vsi so okrašeni s cvetjem in zelenjem. »Nageljček, fajgeljček, rožmarin«, — tako poje naša slovenska narodna pesem. Odhod k vojakom predstavlja vsaj na deželi še vedno dogodek prvega reda. Vsa vas natančno ve dan, vsa vas se zbira okrog rekrutov in se od njih poslavlja. Tisti, ki so že služili, vedo svetovati v tisočerih malenkostih. Že teden ali pa še več prej skoraj ni drugega govora kot o rekrutih in o dnevu, ko bodo odšli. S pesmijo se poslavljajo naši fantje od domače vasi, z veselim petjem in vriskanjem odhajajo.
Tudi v mestu še tisti dan, preden nastopijo rok v kasarni, pojo in vriskajo. Po mestnih ulicah odmeva vesela pesem z dežele. Tudi danes 60 prišli taki veseli fantje, ki so peli in vriskali. Jutri pa zanje že začenja pravo vojaško življenje.
Gospodarstvo v septembru
letošnjem
V septembru 1939 Je imel OUZD v Ljubljani zavarovanih povprečno 101.687 delavcev. Letni padec je znašal — 2285 delavcev. Nazadovale so zlasti sledeče industrije: gradnje nad zemljo (stavbarstvo) — 1056 delavcev, gozdno-žagarsica industrija — 979 delavcev, hišna služinčad — 434 delavcev, industrija kože in gume — 402 delavca itd. Večje konjunkturno napredovanje zaposlenosti sta v tem mesecu zabeležili le industriji: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) +1194 delavcev in javni promet + 488 delavcev itd. :'
Vsezijskem pogledu je znašal celokupni mesečni padec — 6714 zavarovancev. Razen malenkostnega prirasta v treh industrijah je nazadovala zaposlenost v vseh industrijah, zlasti pa pri gradnjah nad zemljo z mešanim padcem — 1389 delavcev, v gozdno-žagarski industrili —1185 delavcev, v industriji kamenja in zemlje — 1063 delavcev, v gostilnah, kavarnah in krčmah (tujski promet) — 768 delavcev, pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb — 479 delavcev itd.
Vsak dan nove nesreče
Sedeminpetdesetletno kuharico Francko Zelnikov iz Slomškove ulice je hud pes v Kolodvorski ulici močno ugriznil v nogo.
Gobe je nabirala v gozdu osemnajstletna po sestnikova hči Jožefa Prepeluhova iz Sostrega, pa ji je na spolzkih tleh spodrsnilo. Padla je tako nerodno, da si je zlomila nogo.
Oblarja Lojzeta, posestnikovega sina iz Zagradca na Dolenjskem, je v hlevu brcnil konj tako hudo v desno nogo, da mu jo je zlomil.
Doma v veži je padla petletna posestnikova hčerka Jožica Jančarjeva iz Velikih Lašč. Padla pa je tako nesrečno, da si je zlomila desno ključnico.
Včeraj dopoldne se je na novi stavbi v Dravski ulici tam za Bežigradom pripetila težja nesreča. Podrl se je oder. Pri tem sta padla z višine dvainštiridesetletni zidar Jožef Lavša, ki stanuje v Knezovi ulici, ter devetnajstletni zidarski delavec France Omahen, ki stanuje v Medvedovi ulici. Oba sta se pri padcu močno potolkla; dobila pa sta tudi težje notranje poškodbe.
Vse navedene so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so iih vzeli v oskrbo zdravniki.
Maribor, 7. novembra.
Avgust Vidic, 35 letni bivši zasebni uradnik iz Ljubljane, ki sedi danes na zatožni klopi pred mariborskim okrožnim sodiščem, ima za seboj pisano preteklost. Že večkrat je bil predkaznovan, pa je vedno znova zašel na krivo pot. Dejanje, za katerega daje danes odgovor, si je mož zamislil na zelo rafiniran in prav originalen način.
Dne 18. avgusta se je Vidic pojavil v Maj-špergu ter se zglasil v pisarni tamošnje tovarne. Predstavil se je kot delegat Zveze združenih delavcev v Ljubljani, ki ga pošilja z namenom, da jreišče razmere v tovarni, ki da so baje za de-avstvo neznosne. K tej reviziji da ga je pozval neki Korošec, ki mu je dal potem na razpolago tudi razne zanimive informacije o tovarni. Ko ga e lastnica tovarne g06pa Kubrihtova pozvala, naj se legitimira, je pokazal razne dopise z štampiljko Zveze združenih delavcev ter osebno legitimacijo, s katero se je izkazal kot tajnik »Delavske politike« v Mariboru. Tudi je pokazal potrdilo, da zamore za »Delavsko politiko« nabirati oglase. Nobenemu v tovarni ni padlo v glavo, da sta Zveza združenih delavcev v Ljubljani in pa »Delavska politika« v Mariboru dva popolnoma različna, ne-
združljiva pojma. »Delegat« Je potem začel s preiskavo, ki se je zaključila na ta način, da sta se lastnica tovarne in »delegat« odpeljala na okrajno glavarstvo v Ptuju, kjer so se vršila neka pogajanja. Tam je »delegat« izjavljal, da je ugotovil razne gorostasne zadeve v tovarni, toda okrajni glavar ga je zavrnil, češ da je on sam za preiskavo takih stvari odgovoren. Na poti iz Ptuja v Majšperg pa je potem »delegat« začel prikrito namigovati, da ima slabo plačo in da bi bil pripravljen za primerno nagrado zatisniti eno roko ter bi potem vsa napovedana preiskava z odkritji vred padla v vodo. Potem se je odpeljaL Kmalu pa so začela prihajati v tovarno pisma, v katerih zahteva »delegat« 2000 din za svoj molk, drugače pa bo iznesel v javnost vse, kar je v tovarni ugotovil. Ta pisma so prihajala iz raznih krajev, zadnjemu je celo priložil žaljivo in zbadljivo pesem o lastnici tovarne, katero bo objavil v »Delavski politiki«, če zahtevanih dveh tisočakov ne dobi. Ta pesmica pa je imela samo ta uspeh, da je lastnica tovarne celo zadevo ovadila sodišču in tako je prišel Vidic danes pred sodnika. Zagovarja se, da je hotel z denarjem, katerega Je zahteval od tovamarke, samo izboljšati položaj delavstva.
Razprava ob času poročila še traja.
Strašne posledice alkohola
Mladoletniki se koljejo med seboj
Maribor, 6. novembra. V Slovenskih goricah, posebno še v mariborski okolici in v mestu samem se letošnjo jesen zelo opaža, da se je alkoholizem nenavadno razpasel. Ali je to posledica negotovih dogodkov, ali dobre trgatve in velikega _ pridelka sliv, katere kmetje ravno sedaj najbolj kuhajo v žganie vsekakor je to žalosten pojav, ki ne meče samo grdo senco na naše ljudi, temveč povzroža žalibog tudi nepotrebne žrtve. Ne mine sedaj nedelja, da ne bi prišlo do pokolja brez vsakega vzroka. Tako je bilo tudi včeraj. V mariborsko bolnišnico 60 spravili celo vrsto ranjenih ljudi, ki so dobili svoje poškodbe v pijanosti. Najbolj značilna pa sta dva dogodka, ki eta se odigrala blizu skupaj med samimi nedoletnimi fantalini.
Prvi dogodek se je pripetil v Zg. Dupleku. V vinotoču je popivala družba fantov, samih nedo-letnikov v starosti od 16 do 19 let. Naenkrat je nastal med njimi spor. Ker so bili vinjeni, se je razvnel iz spora pretep, fantalini so zgrabili za nože in naenkrat je obležal na bojišču 17 letni Ivan Muršec. Zabodel ga je njegov najboljši prijatelj ter mu ranil pljuča. Fanta, ki ima nevarno poškodbo, so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Drug, dosti bolj žalosten slučaj se je pripetil pri Sv. Martinu pri Vurbergu.
Pri posestniku in trgovcu Kostajnšku pri Sv. Martinu pri Vurbergu sta bila zaposlena dva mlada 19 letna fanta. Matija Pečar kot trgovski pomočnik in Mirko Petek kot pastir. Med obema je bilo, kakor je to na deželi pri ljudeh, ki služijo istega gospodarja, prijateljsko razmerje, dasi je Pečar kot socijalno višje stoječ trgovski pomočnik gledal zviška na svojega tovariša — pastirja. Hodila sta skupaj ter nihče ni opazil, da bi bilo med njima kakšno nasprotstvo. Tako sta se tudi v nedeljo popoldne napotila skupaj od hiše svojega gospodarja. Podala sta se v gostilno lopiait pri Sv. Martinu. Pred to gostilno se. je potem zvečer v mračni temi odigral prizor, ki se seaaj ni povsem pojasnjen. Kakor pripovedujejo Priče, ki so dogodek gledale, je ob pol 8 z^??r ■ ^ * Pečar iz Toplakove gostilne na cesto, tedaj se je
pojavil na cesti Mirko Petek, ki je prišel od nekod iz teme. Pečar in Petek sta se ustavila ter je Pečar začel svojega tovariša nagovarjati, naj se vrneta sedaj domov k gospodarju. Ker Petek še ni hotel domov, ga je Pečar očividno nekoliko nahrulil. Posledica je bilo kratko prerivanje, naenkrat pa je Pečar presunljivo kriknil, se zgrabil za prsi ter se opotekal nekaj korakov naprej, nato pa padel na tla. Iz prsi, v katere je bil zaboden, mu je privrela kri ter je v nekaj minutah izdihnil. Zadet je bil pod prsni koš v sredini telesa, rezilo noža pa je očividno ranilo važne življenjske organe in najbrže tudi srčne žile, tako da jo v nekaj minutah izkrvavel. Njegov morilec le ne-, kaj časa toj>o zrl na žrtev na tleh; očivldnd se1 fe' šele tedaj začel počasi zavedati, kaj je napravil. Potem je vrgel okrvavljeni nož iz rok ter jx>beg-nil v temo. Mlado žrtev usodnega spopada so prenesli v mrtvašnico, kjer bo truplo raztelešeno,’ ubijalca pa iščejo sedaj orožniki. Pravi vzrok dejanja se bo razkril šele po zaslišanju morilca, najbolj verjetno pa je, da je Petek izvršil dejanje v veliki pijanosti
Pogajanja za novo trgovsko pogodbo med nami in Romunijo
Bukarešta, 8. novembra, m. V Bukarešti se nadaljujejo pogajanja med jugoslovanskim in romunskim trgovinskim zastopstvom za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema prijateljskima in zavezniškima državama. Pogajanja potekajo v najboljšem razpoloženju ter bodo v kratkem uspešno končana.
Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države
od 7. nov. 1939 št. 35-39 je bil obsojen bivši podnad-zomJk policijske straže iz Blagaja v mostarskem okraju Ivaniševič Bogoljub Simin zaradi prekršitve člena 1, točka 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na kazen večne robije in na trajno izgubo častnih pravic.
Haročajte in širite
Slovenski dom!
Peti ga je tolažil:
»Treba je znati živeti!«
V razbojniškem gnezdu je zavladalo divje veselje. Nihče ni vedel, kam bi s toliko denarja. Vsi so delali načrte, kako bodo bankovce čim prej in čim izvirneje zabili.
Najbolj razposajeni so bili kuštravi, črnooki, ciganski Soapy, Swing ter pritlikavi, zviti Bim.
Veselje bi bilo trajalo kdo ve kako dolgo, če bi bili imeli pri sebi kaj, s čimer bi bili lahko ta veseli dogodek praznovali. Toda preiskava je pokazala, da premorejo vsi skupaj samo nekaj oskrbljenih piškotov, nekaj načetih jabolk ter tri že premehke paradižnike.
To je bilo kaj malo, niti najskromnejši med njimi bi si s tem ne upal začenjati praznika.
Zato 60 začeli ugibati, kam bi jo mah nili. Narazen se jim ni dalo, hoteli so ostati v druščini.
Nenadno pa 60 kakor na mah vsi utihnili...
Vrata v stropu kleti so ee bil* na tihem odprla, da niso vedeli kdaj. Kar na lepem so na stopnicah, ki so držale s stropa v klet, zagledali neznanega človeka silno strogega in mrkega obraza. Gledal je po kleti, potem pa začel počasi, s trdimi koraki stopati po železnih stopnicah.
V kleti je bilo zdaj tiho kakor v cerkvi. Staro železje pri stopnicah je neprijetno, grozeče škripalo, da so se kar sami od sebe začeli fantje razmikati.
Toda niti strogi, mračni pogled, niti škripanje stopnic jih ni jxrestra»ilo toli-
Angeli garjevib lic
Roman s »liLami
20
ko kakor dejstvo, da je neznanec držal desnico v žepu suknje. Po obrisih blaga je bilo jasno videti, da drži pod obleko namerjen samokres.
Fantiči so bili že toliko doma v zločinstvu, da so jim bile take poklicne reči dobro znane. Zato so nehote začeli iskati zavetja.
Toda, ko je neznanec videl, da se bodo skušali izmuzniti, je obstal na stopnicah ter s hladnim, zapovedujočim glasom zavpil:
»Roke gor in miri Naj se nihče ne gane!«
Pri tem je samokres pod obleko s poudarkom privzdignil, da se je vsakomur od fantov zdelo, da meri ravno nanj.
Polagoma, drug za drugim, je druščina mladih razbojnikov začela vzdigovati roke in se udaiati. Z izbuljenimi očmi so v strahu gledali čudnega, pošastnega prišleca.
Prav za prav, ko so se malo navadili, so videli, da možak ni prav vsem nepoznan. Soapy, Bim in Swing so ta trenutek čutili v srcu precej hujši strah in nemir kakor drugi tovariši v kleti. Lica so jim bolj in bolj bledela.
V nepričakovanem in neprijetnem obiskovalcu so takoj, ko je spregovoril in pokazal obraz, prepoznali gizdalina z
=rf
Počasi, drug za drugim, so začeli dvigat! na neznančevo povelje roke..,
ulice, čigar premoženje so si bili ravno dobro razdelili.
V vseh je kar na lepem vstalo tesnobno vprašanje.
»Kaj pa zdaj?«
Odgovor ni mogel priti od nikoder, zakaj tujec je zdaj naglo stopil še čez zadnje 6topnice. Samokres še vedno držal po staTem pod obleko, da se njhče ni upal ganiti. Njegove blisketajoče se oči niso obetale nič dobrega.
Fantiči niso gledali toliko njegovega obraza kakor njegovo roko, katero je držal v žepu in ki je njegovi obleki dajala tako grozeč videz . ..
Vse je bilo tiho, skozi tišino so udarjali samo zamolkli koraki Rockyja, ki se je bližal odreveneli skupini.
Ko j* bil tik pred njimi, jim je veem nekako odleglo, zakaj zavedali so se, da jih'zdaj s samokresom ne drži več tako v šahu, kakor jih je lahko držal od daleč. Zaceli so se prestopati in premi-
. ,?r.v‘ 4e ie znašel Soapy, ki se je jecljajoče začel čuditi:
*Kaj hočete od na«? Kaj smo vam naredili? Mi sploh nismo bili nikjer zunaj. Tu se igramo,*
Rocky je revenil na kratko:
»Jezik za zobe!«
Soapy ie utihnil, kakor bi migml, tako močan in zapovedovalen je bil gangsterjev glas.
Rocky se je zdaj, ko je stal pred njimi, malce nagnil naprej, še bolj grozeče sprožil roko v žepu ter z zamolklim, pretečim glasom spregovoril:
»Vaša ura je prišla . •. Molite!«
tu in tam
Ministrski predsednik bo odločal o vseh osebnih in materialnih izdatkih v proračunu za poslansko zbornico, toda le do izvolitve predsedništva nova skupščine — tako določa uredba, ki jo je ministrski svet piipravil že 16. septembra letos. Uredba bo stopila v veljavo 26. novembra in bodo s tem dnem prenehale funkcije predsedništva in vseh odborov narodne skupščine, ki je
jl k??!! '? letos. avgusta. Predsednik vla-ae do lahko te svoje nove funkcije prenesel na P°mocnike, oziroma na načelnike. On je prismojen za izdajanje vseh sklepov glede 6lužbenih odnosov skupščinskega osebja v smislu določil uradniškega zakona. Vse račune skupščine za proračunsko leto 1938-40, za katere odbor do 26. ?°'too'kra ne bo predložil poročila v smislu s 1L8 zakona o poslovanju v narodni skupščini, oo predlagala in likvidirala glavna kontrola.
O	izvozu egiptovskega bombaža sta te dni govo-fila na svojem sestanku naš »minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres in zastopnik egiptovskih trgovcev, ki prodajajo bombaž, Graso. Egiptski zastopnik je trgovinskemu ministru tudi predložil načrt za Drodajo bombaža v Jugoslavijo. Minister dr. Andres ®u je obljubil, da bo takoj začel ta načrt preučevati m da bo v najkrajšem času odgovoril, ali ga sprejema, ali ouklanja.
Sprememba uredbe o trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornicah je bila izvedena v ministrstvu za trgovino in industrijo. Po spremenjeni uredbi mora v primeru, če bi bil večji del zborničnih svetnikov poklican na orožne vaje, voditi vse ostale posle predsed-aištvo samo. Za primer, da bi bili člani predsedništva tudi vpoklicani, mora predsedništvo določiti ustrezajoče število svetnikov, ki bodo opravljali vse posle namesto vpoklicanih članov predsedništva, to pa samo toliko časa, dokler se ti ne vrnejo z orožnih vaj.
.... ^eset novih ljudskih iol bodo prihodnje leto zgradili samo v Belgradu. Belgrajsko časopisje poroča, da 6e )e od svetovne vojne sčm vedno kazala velika potreba po graditvi novih ljudskih in ostalih šol. Vsako leto je belgrajska mestna občina stavila v proračun večje zneske v ta namen, Kljub temu pa je to vprašanje čedalje bolj pereče zaradi velikega razvoja mesta samega kakor tudi zaradi tega, ker se je število ljudi v prestolnica v zadnjih letih neverjetno povečalo. Tako se je belgrajska mestna občina odločila, da prihodnje leto zgradi kar deset novih šol in si je tamkajšnji župan tudi že ogledal kraje, kjer bodo te šole stale. Predvsem jih bodo postavili tam, odkoder so do zdaj imeli otroci predaleč v šolo Nekateri pa imajo k temu sklepu belgrajske občine tudi svoje pripombe, ker smatrajo, da bi bilo ljudske šole kje drugod prav tako potrebno graditi, kajti dosti je še krajev, kjer do zdaj šol sploh ni bilo, ali pa so imeli otroci v*aj tako daleč v šolo kot v Belgradu, kjer so na razpolago naj-raznovrstnejša prevozna sredstva.
Bencina ne bodo pri nas prodajali vsaj za nekaj časa nič več v neomejenih količinah, pravijo poročila iz Belgrada. To pa zato, ker se je zmanjšal uvoz iz Romunije. Naše petrolejske družbe, ki prodajajo bencin, eo izdale svojemu osebju strog nalog, da sme prodajati bencinsko mešanico z alkoholom le stalnim odjemalcem, toda tudi njim le dve tretjini prejšnje količine. Ta odlok velja toliko časa, dokler ne bo zagotovljen uvoz zadostnih količin nafte iz Romunije. Približno ena tretjina manj nafte prihaja zdaj iz Ro-®unije kot prej, cene pa so ostale še nespremenjene. Nase trgovinsko zastopstvo, ki se 6edaj mudi v Bukarešti, rešuje tudi to vprašanje. Pogajanja potekajo ugodno in bodo po dosedanjih napovedih v najkraj-SfijP končana. Zato obstoji upanje, da bodo gornji strogi ukrepi naših petrolejskih družb spet ukinjeni, ker potem ne bo nevarnosti, da bi nam tako hitro zmanjkalo pogonskih sredstev.
O	pobijanju draginje v Bosni so razpravljali te dni na občnem zboru Zveze mtbavljalnih zadrug, katerega se je udeležilo 53 zastopnikov iz raznih krajev Bosne in Hercegovine. Po razpravi o poslovanju te zveze so bili sprejeti nekateri sklepi, ki jih je treba takoj izvesti. V prvi vrsti so poudarili v tej resoluciji, da mora ravnateljstvo za prehrano čimprej dobiti odobrena sredstva, s čimer bo podprlo delo nabavljalnlh zadrug. Odbor za pobijanje draginje naj bi imel tudi več pravic kot do zdaj, ker je drugače navijalcem cen nemogoče stopiti tako občutno na prste, da bi kaj zaleglo. Treba se je zavzeti tudi za to, da ne bi izvažali takšnih stvari, ki jih sami nujno potrebujemo za prehrano prebivalstva. Med drugim so zborovalci zahtevali, da se prepove izvoz masti, prašičjega mesa in drugo, dovoli pa izvoz tistih surovin ,ld so potrebne industriji, predvsem oljnatih semen. Neobhodna «2h t araah”^ na(^zorstva na<* zalogami v posameznici^!! 01^ro“me palače kaj hitro gradi Državna hl-
banka izroM^Ll ?	^ j® °”en>ena
svojemu namen»T '?eda,vnml, novo Pala£o v Zemunu ke za veT& ?“ >e zda<	podružnica	te	ban-
in seveda tudi pi*^1 f 50	^aditi moderno
hipotekarne bankVv iCiano\^ov.°. Pa>^ Državne čna podružnica za veT £& CMlrf?- n ^ banki že zdaj napoved,,!^ ,0dloču'?« Ml? ▼ te) prinesla nova Podružnfi^A^ veJ'ke k°n,JtiRbo
nat«. Delavci, VT^doPgirjUZnTI! ^
koristih« ne govore preveč, pač nJ *a	»bodočih
1«, ker bodo spet lahko n^ z^^ltev odobravajo
izposUvi*T*Sp1ih! IdSri*a8^ii^^™,r,u 1® skupnem znesku 5,183.000 din. Za doflradT?,. edi.te ,v Oceanografskega instituta je v Soliti. Poslopja 2,409.000 din za zgraditev kleti v držaLi ^^?®-v Splitu 1,548.000, za dovrfitev gospodar^,, i^C1 ja pri drž. bolnišnici tudi v Splitu 737.000 din ^° p' širitev vodovoda v Sinju 36.000 din, ostala vsota™" M popravo nekaterih cest na tem področju.
Pravi orkan je divjal nad Dubrovnikom predvčerajšnjim. Povzročil je ogromno škodo po tamkajšnjih vinogradih in po oljčnih nasadih. V Konavlju je samo tamkajšnjemu županu vihar naredil nad 100.000 din škode. Koliko je vse Škode po tem viharju, do zdaj
ni točno ugotovljeno, ker ogledne komisije svojega del* *e niso končale.
ita^iandcih motornih jadrnic je te dni pri-/ .“'tenisko' pristanišče. Nanje bodo tu naložili tega ie°i u	m	ga	odpeljali	v	Italijo.	Poleg
Cananjvi , prispel tudi italijanski pamik »Ana naložili iz ŠIPADovih »kla-manjkuje.	V	kakor	kaže,	vedno	bolj	pri-
Izpred oltarja Je ulel nevesti v neki vasi blizu Karlovca mladi Marko Jambrošič, »in uglednega trgovca. Zaljubil se je bil v lepo Milko in jo sklenil poro-cih. N,egova izvoljenka ,e v zakon privolila, čeprav je vedela, da je Marko «nel ^ ^ bogalejše dekle, neko Katan o. Ko pa pred 0itar)-em gred; poročnih obredov vprašal župnik ženina, ali hoče vzeti za ženo svojo izvoljenko Milko, se je Marko enostavno obrnil od oltarja in jo popihal iz cerkve Na-^zočni so sprva mislili, da si je privoščil šalo, kajti “ji je vedno precej »muhast«. Ko pa so videli, da že-*jj®a le ni nazaj, so na žalost morali spoznati, da gre Cte‘o zares. Marko je od oltarja zbežal naravnost k s^°ii prejšnji ljubici. Njegovi starši so ga morali s ®*° odvesti dcmov. On pa je zatrjeval, da bo v~J Katarino in nobene drug®
Tudi oktobra živahne kupčije s hišami
in zemljišči
Ljubljana, 8. novembra.
Veliki mednarodni dogodki in konflikti, ki so se septembra pojavili na obzorju Evrope, so močno vplivali in odjeknili tudi na nepremičninskem trgu. Zemljiškoprometna komisija je sicer ta mesec zaznamovala veliko prijav kupnih pogodb, toda mnogi interesenti so že skoraj dogovorjene pogodbe preklicali, ali jih zavlekli, ker niso mogli lcupci dobiti na razpolago večjih denarnih sredstev, da bi prodajalce zadovoljili, ki so zahtevali takojšnje plačilo kupnine. Oktober je položaj na nepremičninskem trgu že znatno izboljšal, kar je bila splošno posledica razvoja notranje- in zunanjepolitičnih prilik.
Zemljiško prometna komisija okrajnega sodišča, ki ima običajno 2 seji na mesec, je oktobra zaznamovala i04 kupne pogodbe za večje vsote. Prav živahno je bilo povpraševanje po stavbnih parcelah ob glavnih prometnih žilah, zlasti v kat. občinah Zgornja šiška, Dravlje, Vič, Stožice, Moste in Vižmarje. Prav okoli Dravelj in Zgor. šiške je mnogo velikih njiv in travnikov razparceliranih v posamezne stavbne parcele, ki je njih cena splošno od 10 din za m® in celo nad 100 din. Mnogi Dra-veljčani in Šiškarji so prodali že lepe njive. Pojavljajo pa se tudi špekulanti, ki pokupljajo večje zemljiške komplekse, da potem razdele na manjše stavbne parcele. Mnogi zaslužijo pri tem špekulacijah kaj čedne dobičke Nekateri so zelo prebrisani pri zemljiških kupčijah. Informirani so za vsako parcelo v vseh podrobnostih.
Kakor rečeno, so bile oktobra pri komisiji zaznamovane 10-i kupne pogodbe, katerih celotna kupna vrednost predstavlja nad 10,400.000 dinarjev. Od mesta oddaljeno podeželje se za zemljišča in hiše toliko ne zanima. Na Burju in drugod je svet še prav po ceni. So kupue pogodbe, ki navajajo, da je bil kak travnik v velikem obsegu kupljen za malenkost, je svet po raznih vaseh v ljubljanski okolici še prav po ceni, celo po 0.25 din za m3 Nizke so cene tudi raznim gozdnim parcelam. Posekani gozdovi predstavljajo izredno nizke cene, kajti lastnik mora čakati po desetletja, preden dobi kaj iz posekanega gozda.
V	Ljubljani sami je bilo oktobra prodanih več hiš in vil, pa tudi mnogo stavbi.šč, zlasti se
H udje zanimajo za zemljišča v kat. občinah radiško, Kapucinsko in Petersko predmestje. Mani kupčij je napravljenih v središču mesta.
Mnogi petični ljubljanski možje in bogate žene se tudi zanimajo za razne travniške in gozdne parcele ob Savi tam pon šmarno goro. zlasti Ljubljančani kupujejo ra/ne parcele v kat. občini Spodnje in Zgornje Pirniče. Na prodanih travnikih so si že mnogi Ljubljančani zgradili lične letne hišice ter uredili krasne vrtove, ki dajejo zlasti poleti prav pestro sliko, ko na vrtovih bujno klije razno cvetje, tako dalije, lepodišeči nageljčki in druge rože. V novembru je bilo do danes zemljiškoprometni komisiji prijavljenih že nad 10 kupnih pogodb. Tuintam se primeri, da kako kupno pogodbo komisija takoj ne odobri in zahteva razne listine, da kupec dokaže naše državljanstvo.
Kontumac - dve veseli in žalostni o njem
Ljubljana, novembra. 2e nekaj dni Imamo v, Ljubljani kontumac na pse in mačke. Ljubitelji teh živali so nevoljni in žalostni hkrati: zaradi garjavega potepuškega psa, ki se Je bog ve od kod pritepel na Vic, pa morajo vsi žlahtni luksuzni in lovski psi nositi nagobčnike, psi čuvaji morajo biti trdno priklenjeni, najhujše pa je z mačkami. Mačke so nekakšni bohe-mi, svobodoljubnejši in uporniki med domačimi živalmi. Pes je navezan na človeka, mačka pa na hišo, toda le tedaj, kadar ji je v hiši prijetno, drugače se rada izmuzne v zlato svobodo.
Hudo je bilo neki priletni gospe tam okoli Vrtače, ko le brala v časopisih, da morajo biti mačke doma. Njena lepa »Mietze«, kakor jo je imenovala po starem ljubljanskem žargonu, pa je bila tako zelo navajena potepanja. Stara gospa je mačko skrbno zaprla v kuhinjo in pazila, da ne bi »Mietze« ušla. Toda »Mietze« je ljubila svobodo gibanja, mačjih shodov in sestankov nad vse. Prebrisanka se je skrila v zaboj za smeti in tega je dekla odnesla in izpraznila na smetarski voz, s smetmi seveda tudi mačko.
Zadnji hip se je prestrašena gospa spomnila, da ljubljene muce ni več v kuhinji in da je smetarski zaboj tako čudno škripal, skoraj mijavkal, ko ga je nesla dekla navzdol po stopnicah. Gospa je stekla — kljub svojim visokim letom — po stopnicah, dohitela smetarja, ki je ogorčeno zagodrnjal, naj ga gospa in njena mačka pustita pri njegovem »uradnem poslu« na miru. Sele, ko je gospa odštela smetarju za eno merico, se je dal preprostiti, odprl voz ln ven je planila gospej v naročje* lepa, toda sedaj umazana mačka. Dlaka ji je bila polna pepela, jabolčnih lupin in podobnega. Gospa je blaženo vzdihnila: »Du majne libe arme mice!« in jo odnesla nazaj v stanovanje.
Nekaj še hujSega pa se Je pripetilo plemenitemu lovskemu psu »Leo«, katerega gospodar je visok ljubljanski gospod. Ta gospod je pred dnevi odšel s svojo družbo na Gorenjsko, kjer ima lov. Ne gospod in seveda še manj Leo nista natančno brala časopisov ter nista vedela; da je v Ljubljani kontumac. Lovska družbica je srečno prišla na svoj cilj, toda vreme Je nagajalo tako, da z lovom ni bilo nič. Zato pa se družbe ni prijela slaba volja, poskrbela je pač za drugo zabavo. V dobrem, prijetnem razpoloženju se je družba vra-
Športne vesli
Razpis propagandnega atletskega tekmovanja ASK Primorje v Ljubljani dne 1. decembra 1089. »Tek zedinjenja«. SK Primorje v Ljubljani, pri-redni dne 1. decembra propagandno atletsko tekmovanje po Ljubljani in preko Ljubljanskega grada »tek zedinjenja« v proslavo državnega in nacionalnega zedinjenja.
Star ob 11 dopoldne.
Tekmovanje se imenuje »tek zedinjenja« in se vrši vsako leto ob 11.30 dopoldne dne 1. dec. kot športno-spominska proslava zedinjenja. Tekmovanje se vrši po dveh različnih prograh s skupnim startom pred Narodnim domom in skupnim ciljem istotam.
Tekmovalne proge so naslednje: 1. proga — daljša: Aleksandrova, Tyrševa, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Krekov trg, Študentovska. Na okopih, Grad, Pot na grad, Karlovška, Privoz, Prule, Trnovski pristan, Krakovski napis, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, šelenburgova, Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge okrog 5000 metrov.
2.	proga — krajša' Aleksandrova, TyrSeva, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg. Stari ti g, šentjakobski trg, Trubarjeva, Cojzova. Emonska, Vegova, Kongresni trg, Selen-burgova in Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge okrog 2700 metrov.
Tekmovalci se delijo v naslednje kategorije: *• vojska. 2. člani Saveza Sokola kr. Jugoslavije, ®lso verificirani za športna društva, 3. člani
4.	smučarji, 5. neverificirani atleti do 1.1918, o. neverlficirani atleti 1. 1918, 1919 in 1920, 7. ne-atleti 1. 1021, 1922, 1923, 8. juniorji in -1®22’ 1923> 9 juniorji 1. 1924, 1925, 1926, Se »eplasirani na progah preko 800 m ’ n.' 1Beniorii že plasirani na progah preko ‘leti, rojeni 1. 1921 in mlajši, ne morejo tekmovati v disciplini, omenjeni pod točko 1.
tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih Jugoslovanske lahkoatletske zveze.
Fravico nastopa imajo vsi verificirani ln neverificirani atleti, kakor tudi oni, ki se nahajajo pod zabrano nastopa zaradi prehoda ali kaznjeni člani klubov JLAZ in včlanjenih klubov IAAF, kakor tudi klubov, ki niso včlanjeni v JLAZ.
Prijavo s priloženo prijavnino 5 din za ne-verificirane atlete, 20 din za verificirane atlete, inozemski atleti so prijavnine prosti, je poslati do 30. novembra ob 12 na naslov »Odbor teka zedinjenja«, Tavčarjeva ulica 1-IV. Prijave brez priložene prijavnine se ne sprejmejo. Naknadne prijave se sprejemajo še na dan tekmovanja eno uro pred pričetkom ?tarta, in sicer proti enoinj prijavnini v areni Narodnega doma.
čala proti Ljubljani. Pozabila je medtem na Lea, ki pa je tudi na svojo roko — hočemo reči taco — skočil na vlak in zlezel pod klop v kupeju ter tam zadremal V sosednjem kupeju pa 6e je gospodar spomnil: »Jej, kje je pa Leol« Vrli Leo pa se je mirno peljal do Ljubljane. Niti en sprevodnik ga ni pobaral za karto, saj kdo ve, če jo je pes sploh imel, kdo pa naj bi gledal pod klop!
Družba je v Ljubljani izstopila, za njo pa je planil na začudenje drugih potnikov tudi Leo.
Gospodar psa, ves žalosten, na ljubljanskem peronu niti slutil ni, da išče zvesti mu pes med množico potnikov sled za njim. Gospodar in njegova družba Je odšla s perona, pes pa se je dolgo drenjal me<1 mokrimi plašči in suknjami, da si je priboril pot do izhoda. Železniški vratar ga je prezrl, ni ga vprašal za vozno karto, mitničar je tudi kar domneval, da nima pes nič zatrošarinjenega pri	sebi,	da,	celo	strogi stražnik je takoj uganil,
da	spada ta	pes	v boljšo družbo in da ga ne
kaže zato aretirati.
Leo,	ves	vesel	svobode in Ljubljane, Je planil
na	ulico	Stekel je	po znani mu Resljevi cesti in
veselo zalajal. Tedaj pa se Je pojavil strah vseh mestnih psov: gospod konjač. Ena, dve in že je bil Leo zaprt v konjaškem vozu ter odpeljan v pasjo keho v Mestnem logu, da si bo zapomnil, kdaj se Je pregreiil zoper pasji kontumac.
Medtem pa Je Leonov gospodar 2e prosil železniške oblasti, če kaj vedo o tem in takem psu, ■ki je vreden med lovskimi brati 6000—7000 din, njemu samemu pa je še dražji. Sporočil Je tudi opis psa.
. , .Železniške oblasti so najprej poizvedovale, če •Je pes plačal vozno karto, če je ni, jo mora njegov gospodar. Noben sprevodnik se ni mogel spomniti, da bi tega in tega dne preščipnil kakšno pasjo karto.
Toda na železnici so bili usmiljeni in so rekli: »Čeprav pes ni imel karte, naš potnik je bil, vsaj nekatere priče povedo, da so baje videle takega psa! Poskrbeti moramo zanj!«
Zgodilo se je, da je moral uradnik železniške policije k mestnemu konjaču v Mestni log.
Dva krasna psa Je tam odkril železniški detektiv. Oba sta žalostno tulila in moledovala. Uradnik je zaklical: »Leo!« in že je lepši pes ošpičil ušesa, pritekel k ograji, raddstno sprejel košček sladkorja in takoj je bilo vse jasno: tu je pogrešani pes. Ostalo je šlo vse gladko. Gospodar bo rade volje plačal vozno karto in vse druge stroške, samo da ima Lea zopet pri sebi. Prihodnjič bo gotovo vedel, da mora dati ob času pasjega kontumaca psu potrebni nagobčnik in pa zlasti — da ga ne sme pozabiti pri vstopu na vlak J
Odprite srca - in blaga ne
Deset tisočakov za mestno kuhinjo v stari cukrarni in za revno deeo je daroval dobrosrčen industrialec iz Ljubljane, ki je tako plemenit dobrotnik revežev, da ne mara biti imenovan. Vodilni ljubljanski gospodarstvenik je tako na naj lepši način dal dober zgled vsem našim gospodarskim krogom za posnemanje in tudi za spod budo drugim krogom k dejanskemu sodelovanju * mestno upravo na socialnem polju. Mestno poglavarstvo « hvaležnostjo ugotavlja, da že precej denarnih zavodov in gospodarstvenikov podpira mestne socialne akcije * rednimi mesečnimi prispevki, ki jih pa večino niti od daleč ne moremo primerjati z višino prostovoljnih prispevkov zavodov in podjetij po drugih mestih naše države, še manj na tujine. Zato pa moramo podčrtati, da je ta neimenovani dobrotnik mestnih revežev med najizdatnejiimi rednimi podporniki s svojimi prav znatnimi rednimi mesečnimi prispevki, poleg te Ra pa njegovo dobro irce poišče še vsako drugo priliko za izkazovanje resnične ljubezni do bližnjega. Tako ta dobrotnik brez posebnih prošenj redno pošilja po 500 din mesečno prostovoljne dav-ščine in se je tudi že odkupil od razkošja na grobovih. sedaj Je pa po Vseh svetih polee vseh teh daril nakazal še 10.000 din, da mestna občina revežem in revnim otrokom ublaži tegobe zime Tako nas izredna požrtvovalnost dobrotljivega go spodarstvenika spominja na dobrotnike za zimsko pomoč revežem po drugih državah in ojsominja s svojim zgledom vse naše gospodarske kroge na moralne naloge, ki Jih drugje smatrajo za svojo dolžnost Zlate srce blagega dobrotnika naj ogreje tudi srca drugih premožnih občanov ln zavodov., da se bodo zavrteli zarjaveli ključi v še mnogo težjih blagajnah! Mestno poglavarstvo Izreka bla Remu dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu tolikokrat in tako izdatno podpiranih
Za mestne reveže je darovalo Nemško pomožno društvo v Ljubljani 2.500 din kot božično darilo Ta dobrodelna organizacija uživa v našem mestu posebno spoštovame, ker že dolga leta podpira reveže ne glede na narodnost in prepričanje ter daje dober zgled tudi vsem občanom s svojimi vsakoletnimi posebnimi prispevki za socialne akcije mestne občine Pri tem pa ne smemo pozabiti ustoostav trnih Ariav «ai u m nsehia konzulatov
		leinpe-					Pada-	
Kra|	o> 3 a ? s ° s w M as	v’ O'		ca a t>	& c	Veter	vine	
		. s = >	.s »s o * E	■— X « X £-	- _ e — g J	(mer. i aknflt	S g	m m t
Ljubljana	769 0	10-7	42	94	mg). 10	0	0*5	Iz mam
Mariboi	763-4	163	o-c	90	10	NE,	—	—
Zagreb	7 :8 i	151)	60	90	5	NE,	—	—
Belgrad	769-/	15D	7 0	90	0	ENE,	—	—
Sarajevo	768-8	13D	6-0	81	0	0	...	—
Vis	768-t>	120	9-0	Sli	4	NNW,	—	_
Split	766'	19-0	11-0	60	2	NE,	—	—
Kumboi	765-3	20-0	130	7i>	4	N.		—
Rab	768 1	150	101)	70	0	N.		—
Ounpovnm	765-0	JOO	I41i	50	0	NE,	—	—
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Vremenska napoved: Zjutraj in ponoči megla ter hladno, Čez dan večinoma jasno vreme.
Koledar
Danes, sreda« 8. novembra: Brigita, Bogomir, četrtek, 9. novembra: Božidar, Teodor, mučenec.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne« mr. Bakarči«, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c 20; Murmayer. Sv. Pe-.ra c. 78.
Ljudska univerza t Ljubljani. Danes So predaval univ prof. dr. Mako Samec o temi: Nadomestki (surogati) in umetna tvoriva. Predavanje se bo vršilo ob 20 v mali dvorani Filharmonije. Brez vstopnine.
Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi in t četrt ek, obakrat ob 20 važni pevski vaji vsega meianega zbore. Nova navodila! — Odbor.
Rokodelsko društva V sredo, dne 8. novembra, bo ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulic« 12 predavanje o Zavoda u pospeševanje obrti. Predavaj bo g. Ivan Ogrin, predsednik Zavoda. —- Vsakemu obrtniku je nujno potrebno, da se udeleži predavanja, da spozna pomen Zavoda za pospeševanje obrti, njegovo dosedanje 10 letno delovanje in program dela za bodočnost.
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 20:
Sreda, 8. nov.: »Hudičev učenec«. Red Sreda. Četrtek, 9. novembra: »Antigona«. Red Četrtek, retek, 10. nov.: »Neopravičena ura<. Izven. Zni žane cene od 20 din navzdol.
Sobota, 11. nov.: »Kozarec vode«. Red A.
Opera — Začetek ob 20:
Sreda, 8. novembra: zaprto.
Četrtek, 9. novembra:: »Figarova svatba«. Premiera. Premierski abonma.
Petek, 10. nov. ob 15: »Trubadur«. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol.
Sobota, U. nov.: »Pri belem konjičku«. Znižane cene od 30 din navzdol,
»Hudičev učenec« je naslov Shawomnu del«, v katerem je orisal pisatelj mladega človeka, ki postane J2 odpora do svoje licemerske družine hudičev učenec ui dokaže z žrtvijo svojo človeško vrednost. Predstava drevi bo za red Sreda.
Klasična drama je osnova, na kateri se je mrvila ’ vsa kasnejša dramatika. Sofoklej spada med prve dramatike, ki eo vpeljali psihološko tragedijo. »Antigona« ja veličastna umetnina žrtvovanja za prepriča-nje. Naslovno vlogo bo kreirala Šaričeva, Kreona pa Skrbinšek. Režija: Fran Lipah. Predstava jutri, v četrtek, bo za red Četrtek.
^ petek zvečer bodo ponovili popularno Bekef-lijevo igro »Neopravičena ura« kot predstavo izven aborttnana po znižanih cenah. V glavnih vlogah: Levarjeva in Kralj, v ostalih: Lipah, Nablocka, Slavčrva, Drenovec, Mira Danilova, Jerman, tokrat bo igral profesorja Wagherja namesto Daneša Cesar, nadalje: Gabrljelčičeca, Rakarjeva, Vida Juvanova, Sever, Polonca Juvanova in J. Boltarjeva. Režija: prof. šestova.
Premierski abonma bo imel v četrtek zvečer v Operi premiero Mozartove »Figarova svatbe«, sijajnega odrskega dela, za katerega je libretist Lorenzo da Pomte povzel dejanje po znani istoimenski Beaumar-chaisovi komediji, Mozart sam pa mu je vdilmil ves čas svoje bogate in tenkočutne glasbene Invencije. V naši uprizoritvi, ki jo pripravljata kapelnik dr. Švara in šef-režiser ljubljanske Opere Ciril Debevec, bodo nastopili: grof Almavifva — Janko, Rozina —- Vidali-jeva, Suzana — Ribičeva, Figaro — Betetto, Besilio
—	Marčec, dr. Bartolo — Zupan, Marcelina — Koge-jeva, Kerubin — HeybaIova, Antonio — Orel, Barb-ka — Polajnarjeva, sodnik — Rus oz. Sladoljev, Verdijev »Trubadur« je po svoji izvrstni zasedbi ena izmed najpriljubljenejših oper našega stalnega repertoarja. Sodelujejo: Franci, Janko, Lupša, Bašičev«, Španova in Barbičeva. Dirigira kapelnik dr. Švara. Petkova predstava bo dijaška, popoldanska, po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol.
V	soboto se ponovi spet izvrstna opereta »Pri belem konjičku«, katere dosedanje predstave so bile skoraj povsem razprodane - Temperamentna hotelirska Polonca je Poličeva, pristen natakar Leopold M. Sancin, advokat dr. Kalin B. Sancin, neprekosljiva pa sta Zupan in Peček, prvi kot tovarnar Kotenina, drugi kot Stanislav Šušteršič, a tudi Barbičeva in Japljeva poleg oetalih lepo izpopolnjaujejo ves okvir predstave. Kupite vstopnise v predprodaji!
Mariborsko gledališče
Sreda, 8. novembra: Zaprto Četrtek, 9. novembra ob 20: Piesm večer Kttrbos-Litvinova. Izven.
Petek, 10. novembra: Zaprto. (Gostovanje v Celju.)
Londonski slum v mariborskem gledališču. Slum, to so najbolj zanemarjene ulice posebnosti Londona. Brezvestno izkoriščanje brezdomcev, bivajočih po brlogih v teh ulicah, je v zelo zanimivih zapletljajih svetovno sloVeči socialni kritik Bernard Shaw vporabil t svoji tudi po večjih odrih z velikim zanimanjem sprejeti igri »Hinavci«. V Mariboru se ta igra vprizori v Skrbinškovi režiji in debutjem gdč. Sernečeve.
Celjsko gledališče
Petek, 10. novembra, ob 20: »Navihanka«. Gostovanje mariborskega gledališča.
odkupila od razkošja na grobovih s hvalevredno darežljivostio m ie italijanski generalni konzulat o Vseh svetih razsvetlil tudi grobove vojnih žrtev na svojem pokopališču t belozelenimi svečami vse-svetski- akcije Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom naitouleišo zahvalo tudi v imenu Dodoi-
rantV
Veliki umetniki v zasebnem iivljenfu:
Schubert je bil v večnih stiskah
Znameniti skladatelj Franc Schubert, ki je svet obogatil 6 603 pesmimi, od katerih vsaka predstavlja dragulj zase, se je moral dan za dnem boriti z najmalenkostnejšimi in najvsakdajnejšimi skrbmi. Neprestano je bil v denarnih zadregah, ker pa je imel srečen značaj, je vso revščino in bridkosti prenašal z otroško brezskrbnostjo in brezbrižnostjo. Srečo je imel v tem, da je dobil dobre prijatelje, med katerimi je treba na prvem mestu omeniti pesnika Franca von Schoberja, pisatelja May«rhoferja in Bauernfelda, slikarja Morica von Schwmda in Kupelwieserja ter glasbenika Franca Lachnerja in Huttenbrennerja. V tem krogu so prvič zazvenela nesmrtna Schubertova dela Prijateljstvo je bilo iskreno in prisrčno. Kadar so se ponoči vračali iz gostilne, so se odpravljali spat zdaj na dom k enemu, zdaj k drugemu, da se jim ne bi bilo treba razhajati. Pri tem niso prav nič pazii na udobnost, ampak so pogosto ležali kar 'e.po na golih tleh. Tudi vprašanje zasebne lastnine enega ali drugega med njimi jim ni bilo prav nič važno.
»Občinski" klobuki, čevlji in kravate
Klobuki, čevlji, kravate, pa tudi suknje so bili skupna last; kdor je kaj rabil, je kar vzel in oblekel. Kdor pa je kakšen predmet dalj časa nosil, ga je potem brez razpravljanja kar obdržal. Kadar je kdo med njimi priel do denarja, je povabil ostale prijatelje na tečen prigrizek in dobro kapljico.
V	tej neprisiljeni, prirodni druščini se je Schubert počutil prav dobro. Ničesar ni podvzel ali napravil, da bi bil drugim všeč, in tudi v salone prijateljev lepe glasbe ni zahajal, ker se tam ni počutil prav nič domače. V krogu svojih prijateljev pa je bil vesel, humorističen, zabaven in prešeren. Nikdar se ni zmrdoval nad dobrim vinom, ker pa ie imel sušo v žepih, ni utegnil delati prevelikih «kokov vstran. V poslovnih stvareh je bil popoln noma nebogljen, tako da so ga založniki lahko pogosto prav pošteno potegnili, kadar se jim je le zazdelo. Z izskreno ljubeznijo je bil vdan svojim staršem in imel rad brate, katerih ni bilo nič več in nič manj kakor — devetnajst! (Oče se mu je bil namreč dvakrat oženil. Deset bratov je umrio že ▼ rani mladosti.)
Rad |e imel vse lepo In plemenito
Navduševali sta ga priroda in umetnost. Kadar so ga mučile brige in skrbi, si je poiskal utehe v umetnosti. Pesem je tedaj vrela za pesmijo. Nje-j<ova ustvarjalna sila je ostala do smrti neokrnjena. Z Beethovenom ni prišel v ožji stik, čeprav je sta-novan v neposredni bližini. Slučaj je hotel, da sta oba velika mojstra tudi po smrti počivala drug zraven drugega. In ko so izkopali njune kosti ter jih prenesli na dunajsko osrednje pokopališče, sta spet dobila mesti blizu skupaj; le Brahms je ležal med njima.
Samčevo gospodinjstvo
Jasno je, da Schubertovo perilo ni bilo v najlepšem redu, saj ni bilo ženske roke, ki bi se bila za to pobrigala. Nekega dne je Schubert oblačil svoje gate, pa se je na ves glas zasmejal. Ko so ga prijatelji vprašali, čemu sc 6meje, jim je Schubert pdgovoril: »Ta beštija lttta toliko lukenj, da ne vem, v katero moram etopitil« Pa tudi z nogavicami ni bilo nič boljše Nekoč je prišel Schwind ponj, da bi šla skupaj na sprehod. Schubert je med svojimi nogavicami začel iskati par, ki bi bil cel, pa ga pri najboljši volji ni mogel najti. Na koncu se je Schubert iznebil naslednje: »Slišiš, meni se zdi, da celih nogavic dandanašnji sploh več ne pleto!«
Nekega dne so se prijatelji dogovorili, da bodo šli na izlet. Denarja pa niso imeli. Tedaj je Lachnerju prišlo na misel, da bi prodal Schubertove pesmi. »Ne verjamem, da bi jih kdo kupil,« je dejal Schubert. Lachner pa ni popustil, ampak je odšel k založniku in je toliko govoril, da mu je založnik samo zato, da bi se ga končno že iznebil, ponudil za pet pesmi deset forintov. Lachner je zahteval dvajset, končno pa sta se zgovorila za petnajst. In kaj je bil založnik kupil za 15 forintov? Pet prvih pesmi iz cikla »Lepa mlinarica«! Isti raložnik je pozneje Francu Lisztu plačal za prepis ene same Schubertove pesmi 500 forintov!
Prvi pevec Schubertovih pesmi
Schubertove pesmi so bile skraja kakor skrite vijolice. Nazadnje pa so se prijatelji, ki so bili navdušeni nad njimi, odločili, da bodo zanje dobili pevca. Po soglasnem mnenju za to reč ni bii nihče
sposobnejši kakor dvomi pevec Johann Michael Vogl. Vogla ni bilo lahko pridobiti. Bil je v prvi vrsti precej nedostopen, pa tudi v razne »genije« ni prav nič veroval, preveč so mu jih bili že priporočili. Končno pa je bil glasbe že tudi toliko sit. da se ji je hotel dokončno odreči in se umakniti v zasebno življenje. Vendar se je končno le dal pregovoriti, da je prišel k Schubertu ter poslušal njegove pesmi. Schubertove pesmi so ga tako navdušile, da je postal njih prvi pevec, in da se je spet nanovo začel zanimati za glasbo. Kljub vsemu pa se je čutil nad Schubertom vzvišenega ter ga je pomalem tudi tiraniziral. Marsikakšno mesto v Schubertovih pesmih je spreminjal, da bi mu bilo lažje in pripravnejše za petje; na-žalost so se števil« take njegove korekture vtihotapile tudi v prve izdaje Schubertovih pesmi. Toda v splošnem je imelo občevanje s Voglom na Schuberta zelo ugoden učinek. Od Vogla je dobil mnogo inspiracij. Vogl mu je nosil pesmi (besede), ki jih je Schubert kar po vrsti komponiral. Vogl mu
1'ih je najprej deklamiral, Schubert pa je nato ta-coj napisal glasbo. Kljub temu, da sta se poznala s Voglom leta in leta, pa se med njima ni moglo razviti kakšno globlje, prisrčnejše prijateljstvo. Ko je Vogl leta 1822. stopil za vselej z opernih desk, je nadaljeval s propagando za Schubertove pesmi, in to prav uspešno Še po Schubertovi smrti je Vogl, ki je bil tedaj star že 60 let, opravljal svojo misijo.
Zakai ni postal operni dirigent
Schubert je, kakor znano, napisal tudi osem oper. Rad je bil svoboden, nekoč pa je vendarle poskusil postati operni dirigent. To je bilo leta 1826., ko se je ▼ dvornK operi izpraznilo dirigentsko mesto. Dvorni pevec Vogl se je potegnil in se močno potrudil, da bi to mesto dobi) Schubert. Njegov vpliv je bil tolikšen, da se je ravnateljstvo v resnici odločilo za Schuberta. Nastavitev pa je bila zvezana z majhnim izpitom: Schubert je dobil majhno opero, ki jo je moral skomponirati. Svojo nalogo je izvršil na splošno zadovoljstvo vseh odgovornih činiteljev. Opero 60 že začeli študirati, prijatelji niso prav nič dvomili v uspeh, razen tega
pa so bili tudi že povsem prepričani, da bo Schubert postal dvomi kapelnik. Solo-partijo je v tej operi pela tudi pevka Schechnerjeva, ki se je svoje vloge vadila s Schubertom. Pri študiju pa je neprestano zahtevala od Schuberta, da mora spreminjati razne intervale, da bi lažje pela, *o pa je 6eveda Schuberta, ki je bil 6icer trde kože in ga ni kmalu kakšna stvar utegnila spraviti v slabo, pomalem Ie začelo jeziti. Posebej pa še, ko se je pri prvi orkestralni skušnji pokazalo, da je instru-mentacija ponekod pregosta, in ko so vsi — tudi orkestraši — začeli Schuberta nagovarjati, naj izvede neka] retuš, je Schubert vzrojil. KaT na lepem je jezno zavpil: »Ne menjam ničesar!« Zaprl je partituro, jo stisnil pod pazduho in odšel meni nič tebi nič iz gledališča. Seveda po tem dogodku ni postal nikdar dvorni kapelnik.
Kavni mHnček ga ie navdahnil
Nekega dne je prišel Lachner k Schubertu na obisk, pa ga je zalotil 6ilno slabe volje in nerazpoloženega »Dobro je, da 6i prišel,« je dejal Schubert, »kajti danes imam svoj nesrečni dan. Prav nobena reč mi ne gre izpod rok Vse se mi izmaliči. Bolje bo tedaj, če si skuhava črno kavo.« In Schubert je vzel svoj 6tari kavni mlinček, odmeril na žlici določeno število kavnih zrn — pri tem je snel očala — in začel vrteti mlinček. Kar na lepem pa ga je zadeg&l od 6ebe, da so 6e vsa kavina zrna raztresla po tleh, skočil pokoncu in začel radostno vzklikati: »Imam ga, imam ga! Ves dan sem iskal ta motiv in ga nisem mogel najti! Tale »ra-rara« tegale starega mlina mi je dal inspiracijo!« »Oho.« mu je odvrnil Lachner, »torej tvoj kavni mlinček potemtakem ustvarja, ne pa tvoj duh!« — »Tako je,« je odgovoril Schubert, »česar moji preveč razdraženi možgani ves dan ne morejo najti, to ta mlin najde v sekundi. Poslušaj!« In Schubert je 6edel b klavirju ter odigral motiv, ki ga je pozneje uporabil v svojem prekrasnem godalnem kvartetu v d-molu Ko je končal, sta kleče pobirala raztresena kavina zrnca, potem pa je Schubert mlel ter skuhal kavo, s čemer je dokazal, da ni bil samo umetnik v notah, ampak tudi umetnik v kuhanju imenitne kave.
Franc Schubert je živel od leta 1797. pa do leta 1828. Umrl je za tifuzom, zelo mlad, komaj v svojem dvaintridesetem letu. Delo, zapuščina, ki jo je predal glasbenemu svetu, pa je zelo obsežna in zelo dragocena. Danes menda ni omikanega človeka, ki ne bi znal te ali one Schubertove pesmi.
Milijonarke v življenju filmskih igralcev
Imeni igralcev Johna Garfielda in Jeoffrey Lynna sta bili do sedaj v Evropi neznani, dočim ju je Amerika dobro poznala, ker sta oba z velikim uspehom nastopala v dramskem gledališču v Newyorku. V filmu sta se sedaj prvič pokazala, kritika in občinstvo sta ju sprejela g zelo navdušeno.
Johna Garfielda ime 6e je v Ameriki slišalo prvič po premi-jeri neke nove Sha-wove igre. Kritika je mladega igralca pozdravila kot največjo nado dramskega gledališkega naraščaja. Se istega leta 60 njegovo ime spravljali v zvezo s samomorom osemnajstletne Rozalinde Drmimer, hčerke filadelfijskega milijonarja. Iz poslovilnega pi6ma je bilo razvidno da je šla v samomor zaradi nesrečne ljubezni Ker so Garfielda videli večkrat v njeni družbi ko je bila v New Yorku na obisku pri sorodnikih, so časopisi hitro samomor spravili v zvezo z njim.
Od tedaj naprej živi Garfield sam zase in ne zahaja v družbo. Ima nekaj prijateljev, ki ga dobro poznajo in pravijo, da ima newyorške časnikarje zelo v želodcu in nikakor ne more pozabiti pisanja, češ, da je on po 6redi samomora mlade milijonarke.
Tudi v življenju njegovega tovaria Jeoffrea Lynna je igrala neka milijonarka važno vlogo. Lynn je bil zaročen štiri mesece s hčerko bogatega tovarnarja gumija, enaindvajsetletno Aliče Kruger-jevo, ki je bila na svojega zaročenca s stariši vred tako ljubosumna, da je zahtevala od njega, da naj zapusti igralski poklic. Toda čeprav je Lynn imel
lohn. Garfield v filmu: Naredili so me za zločinca«.
zaročenko rad, se ni mogel odreči umetniškemu poklicu in ni hotel zapustiti gledaliških desk.
Tak osta prišla z zaročenko navzkriž in on je vztrajal pri svojem. Končno je ona popustila, toda Lynn je uvidel, da bi bila taka zveza za njega in za njegov poklic velika ovira. Na vse načine je poskušal, da bi se rešil New Yorka. Čeprav ni nikdar maral za film, je vendar pograbil za prvo priliko, ki se mu je kmalu nato nudila in sprejel posel v Hollywoodu, kar znači za njega še večjo umetniško slavo in večji uspeh.
I** * ■t >y
: " " ':-
Geolirey I-mn y iilmu: »Štiri hčerke profesorja Lempa«
Ali veste, kaj so palindromrf
Palindromi, to so imena, ki se dado brati enako od spredaj in od zadaj (od leve in od desne), obsegajo izvečine osebna in rodbinska imena. Ma-lokatera država pa ima toliko palindromov v imenih mest kakor Francija. Neki statistik-geograf se le potrudil ter je naletel na naslednja mestna imena v Franciji; Calac (Cotes du Nord), Eve (Oise), Erdre (Loire), Eze (Alpes Maritimes), Laval (Ma-yenne), Noyon (Oise), Noron (Calvados), 00 (Hau-
l	JSar0,nn~ ^asas (Haute Garonne), Sarras (Loir-et-Cher). Sennes (Vosges), SOS (Lot-et-Garonne), Sus (Basses Pyrenees), TaXat (Allier). Zanimivo, ka, ne? Kdo ve koliko takih imen imamo mi Slovenci? Prav gotovo jih ne bo posebno mnogo. Če ima kdo kaj preveč časa, kakor ga je imel omenjeni Francoz, pa naj malo razmisli, če jih imamo kaj?
Kdo ie najstarejši na svetu?
V	Londonu že nekaj let obstoji »Klub stoletnikov«. Zdaj ta klub namerava — kljub vojni, Angleži so pač Angleži! — poiskati zanesljivo najsta-rejšega človeka na svetu.
Nobenega dvoma ni, da je to ogromen poseb, delo, ki je silno težavno, že zato, ker so statistike po mnogih državah močno nezanesljive, po nekaterih državah, zlasti še na Daljnem Vzhodu, pa 6ploh ni v navadi, da bi redno zapisovali rojstno leto prebivalcev.
Toda »Klub stoletnikov« v Londonu ne pozna zaprek Uprava tega kluba je razpisala že celo posebno nagrado in sicer kar 250 funtov šterlingov (okro 60.000 dinarjev v našem denarju) za tistega, ki bi našel to, kar iščejo.
Kakor hitro pa bodo tega Metuzalema našli, ga bodo sjJravili v London, da bo sprejel predsed-niko mesto v omenjenem klubu.
Dozdaj se jih je prijavilo že precej, med njimi tudi neki črnec iz Bechuane pri Johnstownu v Južni Afriki. Ta zamorec ima 140 let, — seveda, če se »knjigovodstva« ne varajo. Uprava londonskega »Kluba stoletnih« pa še ni dovolila, da bi ta črnec potova lv London, ker domneva, da so na svetu še častitljivejše »6tarine«, ki bi bile vredne, da bi sedle na »prestol« tega znamenitega kluba.
Povrhu j>a niti ni zanesljivo, če ima ta zamorec res toliko let, kolikor jih je bil oznanil 6vetu.
Radio
Program radio Ljubljana
Sreda, 8. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.95 Napo vodi. poročila — 7.15 t*isan venček veselih zvokov (plofiče) — 12 Nekaj Dvorakovih skladb (plošče) — 12.30 Poročila, objave	—	13 Napovedi	— 13.02	Orglice in
harmonika (gg.	Fr	Petan in A.	Sta.iko)	— 14 Poro-
čila — ig Mladin. ura Elektrifikacija Slovenije, reportaža — 18.40 Kmet Ir gruda (g. L. Puš) — 19 Na. j' poročila — 19 30 Nac. nra: Pomen 50 letnega Mestne hranilnice ljubljanske -a slov. denar SJJih? iITO Pe.rl>el- Lj ) - 19.» Objave - 20 Vojaška S1 pp,‘ka »Triglavskega«;	dirigent	viš. kapel-
SJvLhi'	-	M-*0	Po domače (plošče) - 32 Na
povedi, poročila — 22.16 Citraški tri. «Vvna«.
nov'!. Jutranji pozdrav — 7.06 Napo-(^USČei	t L .Pi.e<“ Venček veselih zvokov
(plo«če) —	2 Igračke (plošče) — 12.30 Poročila, ob-
jave — 18 Napovedi — 13.02 Radij. Brainel — 14 .^V)rn čila — M Koncert Radij, orkestra — 1* 4<l Slov<««f*hVu za Slovence (g	<ir	R Kolarič)	-	19 Napovedi, po-
ročila — 19.30 Nac. ura: Telovadno predavanje — lfl 40 Objave - 19.50 Deset minut zabave - 20 Kitara "in klavir (gg. Prek Stanko, Eiletz Rafael) - 20.46 auoirar. koncert simf. glasbe - 22 Napovedi, ttiMHH
—	22.15 Lahka glasba (Radij, orkester).
Orugi programi
Sreda. 8. nov.: Belgrad: 20 Mozartova opera «I)on Juan< — Zagreb: 20 Plošče, 20.30 Ljubljana, 21 Prenos iz Italije — Sofija: 20 Orkestralni koncert 20.45 Ope retna glasba — Ankara: 19.10 Orkestralni koncert,
30.30 Jazz — Beromiinster. 30.20 Narodna glasba, 21.15 Iz ždvljeaija Vincenza Vela - Budimpešta: 20 Igra, 22.05 Sonate, 23.20 Plesna glasba — Bukarešta: 20 Opera — Hilversum: 30.15 Bruoknarjeva maja — S točk-holm-H6rby: 20 Plesna glasba, 30.45 Igra, 22.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Pianino 21 Opera .Orfej in Evridika« — Rim Bari: 21.30 Simfonični koncert — Florenca: 21 Pisana in plesna glasba — Rejjkjavik: 21.15 Islandska oddaja — Riga: 19.15 Ijatiiike narodne,
20.25 Simfonični koncert — Sottens: 20.35 Klavir, 20.46 Orkestralni koncert.
Četrtek. 9. nov.: Belgrad: 19.40 Vokalni koncert, 20 Humor, 21 Narodne pesmi — Zagreb: 30 Vokalni koncort, 20.30 Klavir, 21 Zabavni konoert — Sofija: 19 Orkestralni konoert, 30.15 Vokalni koncert, 20.45 Klavir — Ankara: 19.15 Orkeetrajni koncert, 21 Jazz — Beromiinster: 31 Orkestralni koncert — Budimpešta:
19.25 Orkestralni koncert, 30.55 Klavir, 22 Plesna glas ba. 23.28 Ciganski orkester — Bukarešta: 30 15 Simfonični koncert - Hilversum: 20.1« Orkestralni koncert
21.30 Sekstet - Stockholm-Horb„: 19.80 KabLret S Predavanje o francoski revoluoiji. 22 15 Nordi ki™ o-l "	koncert,	21 Operetna gl!
PliJnlS«	1 ' 'i — Florenca: 21 Opera »Andre
-ki i* vr ;	^ Instrumentalni koncort
^ »%i VoL)M.ttT.t,n<>v«noe - Sottens: 20 Pisan spo rod, 30.30 Vokalni koncert, 31.55 Sonate.
O. Barrili
10
3>VE BEATRICI
»Delo hudobnega duha, hčerka moja) Ni izključeno, da se hudobni duh poslužuje teh sredstev, da bi zavajal ljudi k prevzetnosti.«
»Vi ste torej prepričani, da ni mogoče iti okrog sveta?«
»Brez dvoma, kakor vsak resničen učenjak.«
V tem se ie po hodniku bližal nekdo, kateremu je Talavera zaklical že od aaleč:
»Pridite bližje, gospod. Ali veste, da «e je naša markiza posvetila znanosti? «
»Ne norčujte se!« ga je strogo zavrnila markiza.
»Nikakor ne mislim tega,«	se je branil	Talavera, ki se je takoj
navedel, da ne sme iti predaleč. »Hotel sem	vas le	pohvaliti. Saj po-
znamo v zgodovini učenih žena, ki so celo škofom in učenjakom f omagale z nasveti.«
Medtem se je približal vitez, ki ga je Talavera ogovoril; bil je rnarkizin brat. Spoznati ga je bilo mogoče na prvi pogled, ker ji je bil zelo podoben, čeprav ni bilo na njem niti sence njene lepote.
»To je zares lepa pohvala« je dejal don Francisco de Bovadilla. '■-In odkod je prejela naša sestra toliko modrost?«
V njegovih besedah je zvenel posmeh in markiza je bila takoj pripravljena, da mu vrne milo za drago.
»Učim se,« mu je odvrnila,	»kakor bi se	morali	učiti vsi, ki znajo
še	premalo. Blagor tistim, ki	se zavedajo	svoje	pomanjkljivosti v
manju. A vi, don Francisco, kedaj se boste pričeli učiti?«
»Kar se mene tiče, nisem učenja nikoli zanemarjal. A vi se učite stvari, za katere bi se ne smeli zanimati, če sem prav razumel besede avilskega škofa.«
»Saj sem se le šalil,« je v zadregi zajecljal Talavera. »Markiza mi je govorila o Cristovalovih predlogih.«
»Don Cristovalovih,« ga je prekinila markiza. »Ne jemljite mu naslova, katerega sta mu dala kralj in kraljica, ko sta ga sprejela ned dvorjane.«
»Prav imate, markiza,« je odvrnil Talavera In se priklonil. »Kar naredita kralj in kraljica, je vedno prav storjeno.«
»Imata pa tudi prav, ako nočeta storiti gotovih srtvari,« je pri-
stavil markizin brat. — »Nočeta na primer sprejeti predlogov tega novega dvorjana in vsi moramo njihove odločitve zadovoljno sprejeti. rosebno pa bi vi ne smeli pozabiti, da ste dvorjanica in da se zato ne smete vmešavati v zadeve, ki se tičejo izključno 6amo naših vladarjev.«
Markiza pa je izgubila potrpljenje in ga strogo zavrnila:
»Don Francisco, vedite, da me tudi opominjati na mojo dolžnost, smejo le naši vladarji. Vaš visoki čin vas nikakor ne opravičuje vtikati se v stvari, ki se vas ne tičejo.«
Avilski škof je uvidel, da zadeva postaja resna, zato ni hotel ostati med prepirajočima se.
»Mir z vama, otrokal Moram še dokončati svoj brivir.«
Priklonil se je in se oddaljil z glavo sklonjeno nad knjigo.
»Prav imate,« je medtem povzel don Francisco, »ne bom se vmešaval v stvari, ki se me ne tičejo. Zdi se mi pa« je pristavil s tišjim glasom, »da imam kot brat dolžnost, vam dati dober svet. Vedite, da je zelo nevarno govoriti o zemljepisju v gozdu, v družbi gotovih oseb.
»Res! Nisem še vedela za to vašo novo službo,« je odvrnila markiza. »V vojni je ta služba sicer častna, a v miru bi takega viteza imenovali vohuna.«
»Trda je vaša beseda, markiza!«
»Mogoče res, a vendar dobro izraža mojo misel.«
»Motite se,« je dejal don Francisco. »Sprehajal sem se v parku z don Alfonzom de Ojeda, ko sem vas zagledal v družbi... že veste koga.«
»Tudi jaz sem se sprehajala, kakor vi, v družbi don Cristovala Colona. Moj spremljevalec je bil učenjak, vaš pa tepec. Vidite torej, da sem bila na boljšem kot vi.«
»Naj bo kakor hočete; poudarjam pa, da je kraj, ki ste ga izbrali, bil zelo neprimeren.«
»In če ga je izbral slučaj?«
»Če ga je izbrali.., Mar tega niste gotovi? Razumem ... Nočete lagati.«
»Nobene pravice nimate, da bi vam morala razkrivati svoje zadeve. Sicer pa nisem storila nič takega, kar bi morala skrivati. V dokaz naj vam bo to, da me je don Cristoval spremljal skozi mesto do kraljeve palače.
»Videl sem ga, ko se je vračal,« je dejal don Francisco. »A gorje mu, če se o tej zadevi izve v Cordovi.«
»Zakaj?«
»Vprašate me, zakaj? Ali še ne veste? Ali vam v triumnem razgovoru ni utegnil tega razodeti? Don Cristoval je zaljubljen.«
»Kaj ste rekli?«
»Zaljubljen.«
Lepi markizi se je zameglilo pred očmi in srce se ji je stisnilo. Zdelo se ji je, da se bo zgrudila in je nehote iztegnila roko, da bi našla kakšno oporo. Toda v hipu se je premagala in se skušala celo nasmejati. Prav za prav je bil edinole smeh na mestu Don Francisco je bil zelo prevzeten in hudoben; razumljivo je bilo, da je sovražil don Cristovala, ki se je, čeprav neznaten mornar, s svojo plemenitostjo in učenostjo, znal povzpeti tako visoko, da je postal enak najvišjim osebnostim na dvoru Razumljivo je torej bilo, da je ta izmišljotima izvirala iz njegovega sovraštva. Toda ali ni bil® zanjo žaljiva ta izmišljotina? Ali ni, kakor bi ji hotel reči: čemu izgubljate čas s tem človekom? In s kakšno pravico je don Francisco gledal v njenem srcu to, česar si niti sama še ni hotela priznati?
»Res?« je dejala po kratkem molku. »Zelo me veseli, da je za. ljubljen. A kdo je njegova izvoljenka?«
»Če vam ni mar zanj, nima pomena, da bi vam govoril o njej.«
»Ni mi mar zanjl In kdo vam je rekel, da mi ni mar? Rekla sem samo, da me veseli, da je zaljubljen. Dobro veste, da mi je rešil živ-
Senje. Tisto noč se niste sprehajali s svojim tovarišem tam’ doli. on Cristoval je moj prijatelj; zato se veselim njegove sreče. Kot ženska sem pa tudi radovedna.«
»Zadovoljiti hočem v»šo radovednost. Vedite torej, da je t«š prijatelj in varovanec zaljubljen v neko deklico iz Cordove, ki se imenuje prav tako kot vi. Njeno ime je donna Beatrice Enriauez.«
»Rekli ste donna Beatnce7« je vprašala markiza. »Je torej plemenite rodovine?«
»Da, čeprav je ta rodovina že precej propadla; a sami tega nočejo priznati in	fla	s? njihovi predniki bili pri obleganju
Zamore. Toda saj bogastvo ni neobhodno potrebno, kjer je lepota. Ta je za žensko mnogo večje vrednosti. Vsi občudujejo vašo krasoto,« je pristavil^ »toda v primeri z ono drugo, ki nosi vaše ime, bi bila težka odločitev, kateri naj se prisodi prvenstvo.«
»Kako dobro ste o vsem poučeni!« je ironično vzkliknila markiza
»Vem še več,« je pristavil don Francisco.
»To na primer, da je pred kratkim prejel poroštvo srečne ljubezni.«
i	. ■	. .	‘lakarns	*	Ljubljani: Jole Kramari* - Izdajatelj: Int	Jož« 8odja. _ llrednik: Mirko Javornik - Rokopisni „« travmo
»Slovenski dom« isbaja »»*k delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ia inozemstvo 25 din HredniStvo: Kopitarjeva ulica 6/III Telefon 4001 do 4(H)& llprava: Kopitarjeva nliea «