KATOLJSK GKRKVKN LJST.
fiSS^i*F"6*™ ?e}1 ?oli; in velj* P° p®".1 za cel° let0 4 60 kr-> za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr.
tti;„u„_• . - . * v ,— r v — ■	v.civ iciu ki. ou kt., /.<* uui icia « ei. Kr., za eetert leta i si.
V tiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2gl„ za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik.izide „Danica dan
poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 23. listopada 1888.
List 47.
Božič v Rimu.
Preljubi verni Slovenci in blagi čitatelji mile »Zgodnje Danice!" Sprejmite blagodušno še nekoliko čortic iz potovanja k zlati maši sv. očeta Leona XIII in bivanja 27 dni v Rimu.
Spodobi se in prav je, da se verni sinovi in hčere sv. matere katoliške Cerkve spominjamo slavnosti petdesetletnega svečeništva našega sv. očeta, poglavarja vesoljno Cerkve; katera slavnost se je pričela že v četertem oddelku leta 1887 in se je nadaljevala do polovice tekočega leta 1888.
Pred milim in veleslavnim praznikom iojstva Gospoda našega Jezusa Krisusa se opravljajo po vseh cerkvah v Rimu slovesne devetdnevnice. Ta devetdnevna pobožnost v pripravo za Božič se godi po naslednjem načinu: Jeden oltarjev v cerkvi s podobo rojstva Gospodovega se posebno okinča, osobito z mnogimi lučimi voščenih sveč. V nekterih cerkvah se obhaja božična devetdnevnica v jutro in redoma do poldneva, v druzih začenši ob tretji uri popoldne in zopet redoma do šestih zvečer. Pervo se moli pred odločenim oltarjem koralno ■v. rož. venec, potem se izpostavi Najsvetejše in pevajo se lavretanske litanije; zatem se molijo tri ginljive molitve, k presv. Detetu Jezusu in trikrat Očenaš, če-ščena si Marija s trikratnim čast bodi Bogu Očetu, Sinu, in sv. Duhu itd. Naposled slovesen blagoslov z Najsvetejšim. Pri sklepu devetdnevnice na vigilijo božično, na post pred svetim dnevom, so iskrene in mnogo-pomenljive pridige z ozirom na rojstvo Siuu Božjega in vredno pripravo za sprejem nebeškega Deteta v serce, ter našega prerojenja v Kristusu Jezusu. —
Ne da se dopovedati, kako čudovito in vspešno delujejo te devetdnevne pobožnosti po nebeško lepo okinčanih in razsvitljenih cerkvah v sercih in dušah vernih za pravo pripravo na rojstvo Odrešenika našega in za Njegov sprejem. — Prav in dobro bilo bi, ako bi se v naših slovenskih krajih devetdnevna božična pobožnost v cerkvah slovesno obderžavala s primernimi premišljevanji v podobi duhovnih vaj —; kajti ouda ima narod več časa v cerkve dohajati.'") To leto (1887) so imele devetdnevnice božične v Rimu dvojni namen: kot priprava na rojstvo Boga-človeka, kralja večne časti,
*) Op. Ta pomen imajo pri nas tudi „zoraice."
in za zlato mašo poveličanje namestnika Njegovega na zemlji, sv. očeta Leona XIII. Velekrasne, umetno, pomenljive in v dušo ginljivo so božične predstave, sv. jaslice, v rimskih cerkvah.
Ni ga svetišča od največjo baziliko do najmanje cerkvice, v kteri bi ne bilo ljubkih in milih božičnih jaslic. Te predstave pa niso kakove male igračarijo, temveč dostojne versko-zgodovinske velike predstavo, v primeri, kakor pri nas božji grobi sveti veliki teden. Ako se pretresljivo-pomeoljivi Božji grobi veliki teden in vstajenje Gospodovo v dejanskih predstavah v naših cerkvah predstavljajo; zakaj bi se pa ne predstavljale čudovito mila božična dogodba, sv. betlehemske jaslice? Sej je betlehemska štalica, jaslice in ubogo presvet0 nebeško Dete Jezus v njih, z goro Kalvarijo. križem in božjim grobom v tako tanki zvezi, tolikega pomena in poduka. — Nekdaj se je ta božična sv. predstava nahajala bolj pogosto v naših cerkvah, sedaj je pa, zvan samostanskih cerkva, skoro zginila in se opustila.*) Naj bi se po izgledu rimskih cerkva povsod dostojno vsta-novila. Kajti dostojne podobe io predstavo mnogo koristijo k premišljevanju in zapopadku verskih skrivnosti in dogodb pri mladih in starih; osobito v cerkvi in oni čas, ko sv. cerkev ta ali oni god m spomin obhaja. Naj večji godovi v Cerkvi so gotovo: Božič, Velika noč in Binkošti.
Sveto noč se polnočna služba Božja v Rimu ne obhaja očitno in odp^rto, od kar je italijanska vlada in nje grešna in laži-rliberta" v sv. mestu postavila svoj sedež.
So sicer slovesne polnočnice sveto božično noč v mnozih cerkvah rimskega mesta, toda pri zapertih vratih; vhod je le znanim, pobožno vernim kristjanom dopuščen; — drugim so cerkvene vrata zaklenjeno. Tako bilo bi marsikje prav storiti na Avstro-ogerskem, — ne pa zbog rogoviležev službe Božje sv. noč o pol noči popolno opustiti, — ali pa jo imeti pri grešnih nezgodah in med bogoskrunskim počenjanjem malopridnih samo po imenu kristijanov. — Sveti večer vsi zvonovi pri 400 cerkvah večnega mesta Rima slovesno zadonijo in naznanujejo milo-veličastno sveto noč in presveti-velo-slavni dan rojstva Sinu živega Boga, Odrešenika sveta.
*) Katoliške družbe imajo sicer božičnice bolj pogosto, kakor tudi osebne stanovanja bolj obilno.
Pomenljive, ginljive, spodbudne in nedolžno sveto-vesele predstave Betlehema in njegove okolice; dup-linske-podzemeljske štslice pri mestu, presv. Deteta v jaslicah z Marijo Devico in deviškim sv. Jožefom pri njih; angelje in pastirje predstavljajo žive osebe. Nebeško-mile božične pesmi se pevajo, ginljivi govori, »dekla-macije* se veršijo. Slike in rezbarski kipovi se postavljajo: Betlehem, štalica in okolica; rastlinstvo je naravno. Mnoge sveče in svetilke nadomestujejo zvezdnato nebo in božično svitlobo. Take božične dramatične predstave so v dvoranah cerkvenih vzgojališč. po izobraževališčih in po pobožnih zavodih za otroke in za že bolj odrastlo mladino.
K tem predstavam se zbirajo sv. večer kardinali, škofje, prelati in drugo svečenstvo, odlični verniki rimskega mosta in tam bivajoči ptujci. Družine imajo doma napravljene lepe božične jaslice, pri kterih se domači družinsko-pobožno razveseljujejo, molijo in popevajo.
Tujci, ki so prišli v Rim rabutat, se pa razveseljujejo z Dijano, Venero, Bahom; nu, pa tudi med temi ki so iz mest po Italiji v Rim naseljeni, je poštenih in vernih kristjanov dosti.
Sveti oče Leon XIII pa sv. večer s svojimi domačimi pobožno molijo in premišljujejo, v svoji domaČi kapeli pred Najsvetejšim v presv. Zakramentu oltarja; tu imajo tudi velelepe božične jaslice z nebeško milo podobo, kipom Deteta Jezusa.
Kaj pa počne slovenski peš-romar sveti večer v Rimu?	(Dalje naal.)
Čertice iz Serbije.
(Katoličan med serbskimi nekatoliČani.)
(Dalje.)
Sedaj me vpraša mlad in bistroumen serbski mladeneč: »Pobratime, takov je jezik u vaših rimo-kato-ličkih latinskoga obreda crkvah. jerbo jeste vi Slavenci?" Povedal sem: Sv. liturgija (maša) in vsi drugi liturgični čini overšavajo se v latinskem jeziku. Pridige, pobožnosti in očitne molitve ho v slovenskem jeziku, cerkveno petje enako večinoma slovensko. Imamo pa tudi slavno vladikovino Senjsko, v kteri se overšava sv. liturgija in vsi sv. cerkveni čini v slavonskem jeziku. Tam preko Save, vam naj bližnji sosednji katoliško latinski vladikovini Sriemski, sedaj pod slavnim vladikam Stros-majerom; je samo tri dele sv. maše latinske, vse drugo in pri vsih cerkvenih činih slavensko.
„Zašta nije u vas služba Božja u narodnom, razum-Ijivom jeziku ..."
Povedal sem jim, da se svečenstvo trudi vse svete liturgične djanja in besede ljudstva raztolmačiti, da imamo slovenske knjige, ktere to podrobneje razlagajo. Odvernili so nekteri, da je »liepo i dobro," vendar so bolj vneti za slavensko liturgijo.
Ta razgovor so tudi povedali svojemu župniku, čez nekoliko časa se snideva s popom v meani (gostilni); med pogovorom mi prijazno in smeje reče: »Prijatelj, ti si mnogo kazao našim ljudem o katolički stvari; ništa zato, neka znajo šta i kako jest. Vrlo liepo mi se čini, da pristojno, uljudno i čestito govoriš i o našoj pravoslavnoj crkvi. Jesu pako mnogi katolici, koji se nami rugajo, nas prezire i svakovrstno slabo o nas, naši crkvi i obredu govore; podavajo nam porug-Ijive i žaljne naslove, to pak osobno i književno. Ovako zlo još večje zlo načinja. Naši pako tako katolikom povratjevaju. Ja bih od srdca rado našomu narodu kazao i tumačio istinitost vjerovanja katoličkoga i po-
trebnost pojedinenja; pak tc^a učiniti nesmiem. Ako bi saznao ovake stvari vladika, onda me protjera i izbaci iz službe cerkvene. Šta ču, imam ženu i mnogo djece; želim pojedinosti sa sv. Stolicom u Rimu; pako u nas se još sada to nemože učiniti; kod vas bih bio težko primljen kod sjediojenoga vladike, jerbo neimam dostojne vede; jesu pak i mnogi drugi uzroci. U Bugarsko iči sa ovolikom obitelju, a sa malo imetkomt — Znaj dragec, ja sam u duhu sjedinjen sa rimskom stolicu: uviek molim Boga za milost, da bi se čitava Srbija pojedioila. Tako jesi i ti mnogo u duhu moje župljane poedinio; ufam u dragoga Boga, da oče nas pomilo-vati."
»Znaj, da nije više tolike ogorčanosti i kriva poj-mova medju pravoslavno crkvo i katoličko; a potrebita jest osobita velika milost Božja, da se prolazi prepad medju obojicama cerkva. Pomolimo se vruče i ustrajno Bogu, da podjeli ovu veliku milost."
Potožil se je tudi, kako je pravoslavna cerkva v Serbiji z vladiki in popovi vred vladina služkinja i. t. d.
Zatoraj, ljubi katoliški Slovenci, molite pogosto za milost pojedinjenja naših bratov po rodu, ki so v pravoslavni, toda razkolni cerkvi. Čul sem na kakem božjem potu mnogo in vsakoverstne reči moliti, tako pri domači molitvi moli se za mnogo reči in priporoča, ali za zjedinjenje vzhodnje kerščanske cerkve s pravo rioo-katoliško nisem čul še moliti. O bratovščini ss. Cirila io Metoda, ki so jo vstanovili blagi pokojni škof blomšek, je nekako vse potihnilo. Dragi, molimo, mnogo prosimo v ta dobri in sveti namen; darujmo za to milost sv. rožne veuce, sv. križev pot, več očenašev in češčena-Marij in druzih dobrih del. To je Bogu dopad-Ijivo, misijonsko, sveto iu dobro delo!!
Ozrimo se še nekoliko na nektere običaje cerkvene in narodne v Serbiji na dalje.
V času posta božičnega, 40danskega, Petrovega in k veliki Gospoji, dojde pop v vsako hišo, opravi cerkveno molitvo io blagoslovi s »sveto vodicou vso družino.
Kadar je velika suša, naznani pop svoji cerkveni občini, kje in kedaj naj se verni snidejo; kar se vselej in običajno dogodi pri reki, potoku ali zdencu. Ob vodi moli svečenik v cerkvenem ornatu, blagoslavlja vodo; kropi v podobo križa z vodo v zrak, na vse čvetere strane sveta in prosi »roseu (dežja) spod neba; ljudstvo zraven moli in kliče: »Gospodin pomilujl"
Vsaka cerkva ima naj manj jedenkrat v letu še posebno slovesno praznovanje, na primer: kakor pri nas praznovanje cerkvenega ali župnijskega zaštitnika (patrona), kakor tudi cerkveno »žegnanje." Mnoge cerkve pa trikrat in še večkrat v letu to obhajajo.
Kadar je pri kaki župnijski cerkvi tako posebno slovesno praznovanje, ali shod, dojdejo tudi iz sosednjih cerkvenih občin številni ljudje, kakor tudi svečeniki. Služba božja v cerkvi je osobito slovesna. Pred cerkvijo v šotorih so prodajalnice s sladčicami, kolači, medico, vsakoverstnim lepotičjem, kakoršni nadležniki tudi po Slovenskem službo Božjo motijo, ali tudi še s spodtikljivimi napisi na sladčicah pohujšanje delajo! V šotorih iz plaht, pa tudi iz zelenih vej so kerčme z vinom in pivom. Na mnogih mestih se na prostem pri oguju pečejo cele ovce, jagnjeta in praseta (kermaki). Tudi domači župljani ne idejo onaki dan domov k obedu, temveč ostanejo pri cerkvi. Mnogi si že prej ta dan napravijo okolo cerkve zelene šotore. Proti poldnevu donesejo od doma vsakoverstne boljše hrane k cerkvi. Vsaki »gazda" poišče svoje rodbince, prijatelje, pobratimo, ki bivajo v druzih cerkvenih občinah,
ter jih povabi na obed. Kadar se v cerkvi služba božja zverši, zbero se svoji k svojcem na lepi zeleni trati okolo cerkve. Tu se rokujejo, starejim mlajši roke poljubljajo, osobito pa kumom in kumicam. Pervo prašanje je, ko se snidejo: Brate, pobratin, ujak, striče, otac, majko, sestra, posestrima, kume, kumica i. t. d. — kako ste? Nagovorjeni odgovori „falatt (hvala) Bogu, dobro! Pervi zopet ponovi, hvala Bogu! Sedaj drugi pervega vpr, ša: Brate, kako ti? Pervi odgovori dobro, hvala Bogu i Drugi ponovi: hvala Bogu! za tem se prijazno popraševajo o tem in onem.
Na to posedajo po travi in obedvajo, ter si z vinom ali lahko rakijo (slivovico) nazdravljajo. Pred večernico v cerkvi in po večernici svirajo cigani pod lipami pred cerkvijo. Devojke igrajo kolo med pevanjem lepih in čednih narodnih pjesem; mladenči, očetje, ma-tere in drugi poleg stojijo, gledajo slovansko rajanje „Kolo/ ki ni spotikljivo, kakor so plesi pri nas. Pri tej priliki mladenči zvolijo si prihodnjo zaročnico. To se pa godi tako-le:
Ko device (smem popolno reči: device) igrajo kolo, so med gledajočo množico tudi oni mladenči, ki imajo dozvolo ženiti se. Ktero si jedni in drugi izvoli, pove to svojemu pričujočemu očetu; ako tega več ni, svojemu starejemu bratu ali onemu, kteri je starešina družine njegove. Ta ide k očetu devojkinemu, ki je tudi pričuicč, — ako ni več živ, pa k starejemu bratu ali starešinu njenemu. Naznani mu, da ta mladeneč si je izvolil njihovo hčer, sestro i. t. d. za svojo zaročnico. Ako se obe stranki po dogovoru sporazumite in devojka v znamenje zaroke da roko; to rokovanje pa je sveto, kakor prisega.
Ni li to pošteno: Očitno, v pričo starišev ali starešinov se izbere nevesta in zaroka se napravi. Tu ni prešnjih skrivnih, ponočnih shodov, grešnih znanj, vlaženja po shodiščih, kerčmah in plesiščih; tu ni pod-okenskih in druzih zarok. Tu ni videti, nikdar, da bi deklo s fantom kam in kod klatilo; nikdar ni devojke videti v kerčmi. Tu ni ponočnih kvakarskih čukov, ni nesramnih pjesem, ni podokenskih in še slabejih obiskovanj. Zatoraj z istinitim prepričanjem rečem, da mladeneč iu devojka obranita naj lepši, naj častitljivši in naj dražji cvet in biser mladenštva in devištva, to je: naj lepše čednosti sv. čistosti, ter ga doneseta pred oltar, kadar si pred v zakon roke podasta za dosmertno zakonsko zavezo med sabo. Imel sem sam obilno vsakoverstnih prilik dve leti v Serbiji tudi v tej stroki opazovati; pa prepričal sem se, pri mladenčih in devicah, kako skerbno čuvajo ta velekrasni cvet in biser čistosti; kako se ogibljejo vsake slabe prilike in nevarne priložnosti. Ravno tako sem pa tudi prepričan, da tudi sami pri sebi in na skrivnem so v čistosti in sramožljivosti silo strogi, natančni in pošteni; z jedno besedo: verlo pošteni, častni in res moralični. Večje sramote jim na svetu ni, kakor oskruniti mladenško, deviško čast in čistost. Vsim mladim in starim bi se jako zamerzil oni, ki bi tudi ie z besedo kaj proti čistosti govoril. Gorje oni, — ktera bi se v devištvu pregrešila (kar se izvanredno redko kedaj pripeti); takova je ob vso čast in poštenje, — „kopriva,w ktere nikdar nikakov mladeneč ue sprejme v zakon. — Takovi so pravi Jugoslovani v Serbiji, Bosni, Čemi gori, Dalmaciji... Tako verli in pošteni, častni, lepi in istinito cvetoči so on-dotni mladenči in dekleta. Kaj pa mnogi Jugoslovenci v Kranjski, Štajerski, Koroški in Primorski zemlji? Koliko nedozvoljenega, grešnega se godi med nami zoper naj lepšo čednost, sv. čistost? Koliko nečistih, klafar-skih pesem; koliko tacega govorjenja, šaljivosti, pogledov, mišljenja in poželjenja? Koliko nespodobnega obnašanja
in dejanja? Žalost velika! — Koliko pa strašnega, ostudnega vsakoverstnega. celo podnaravnega, mutastega greha že pri mladini! Červ nagnjusni spodjeda sv. čistosti cvet že pri otrocih, in dalje pri starih tako, da pošteno in verno serce strah in zona pretresa. Ka) bo, kaj bo iz take mladine!
Napuh, nečistost vseh verst, do naj ostudnejše in protinaravne, nepokorščina, to dandanes kakor motna povodenj vse topi; v tej skaljeni povodnji satan silo veliko število neumerlih duš vlovi v svoje železne mreže!
Dragi slovenski mladenči in dekleta, kaj bo!
Nekaj strašnega bo. — Sodoma in Gomora priča to. Kristus, Bog-človek večna resnica, pravi: Kedor v mesu seje, bo od mesa žel pogubljenje. Nič nečistega ne pojde v kraljestvo nebeško. Apostoli, cerkveni očetje svarijo strogo zoper te pregrehe!
(Dalje nasl.)
Verska šola — verska srenja.
Naslednja resnična dogodba naj pojasni, kakošni prijatelji ljudstva so katoliški duhovni, kakošni pa so mnogi, ki se kažejo za svobodoljubne olikovalce ljudstva, ki so pa nasprotniki verske šole in občiustvu lažejo, da so bili pod kdo ve kakim terdim jarmom, ko so bile šole verske.
Leta 1793 je bila v malo znanem kotu okrajine obojnega Sevres-a srenja sv. Agate, ki je štela kacih 40 hiš. Ob tistem času so bili oa verhu ljudje, ki se bahajo, da so prijatelji svobode, bratovstva in enakosti, bili so pa tolovaji io strahoviti klavci ubozega človeštva. Tudi zdaj imajo tam prostomišljake, ki hočejo celo še tudi veselo obhajati stoletnico tistega človekoklavstva. Dali so bili takrat med drugim take postave, ki jih pošten deržavljan ne more ne podpisati in ne spolnovati, in to so imenovali »civilno vstavo.* Ti svoboduharji so deržavljane silili tisto brezbož-no8t podpisovati, zlasti pa duhovne.
Tudi župnik pri sv. Agati je dobil tisto trinoško povelje, kterega si pa kakor pošten katoličan ni upal podpisati. Kakor drugi tako je bil tudi on preganjan zarad tega. Zadevni komisarji so imeli neomejeno mi 5 v tem opravilu. Eden tacih beričev ie bival v Niort-u, in ta kervoločnik je uporne duhovne dal v ječo vlačiti in kterega ni mogel dobiti, je obljubil veliko denara tistemu, kteri bi mu ga pripeljal in izdal.
Nekega dne se bliža Št. Agati kardelo beričev pod poveljstvom niorškega komisarja. Srenjski odbor pri sv. Agati se zbere in prosi g. župnika, da naj se umakne v pribežališče, ktero so mu pripravili, da se pred beriči skrije. Starček duhoven se tega brani, češ, naj se zgodf po previdnosti božji. Farani pa so ga prisilili stanovanje zapustiti in pribežati v oglarsko kočo, ki je bila sredi gojzda. Štirje oboroženi možje pa so bili na straži blizo njega, ki so ga imeli braniti, pa tudi obvarovati, da bi se gospod duhovni pastir sam ne izdal sovražnikom, ako bi ga zasledili.
Drugi dan pride 80 prostovoljnih beričev z dvema topovoma, da obležejo s slamo krito kočo, ktere prebivalec je 751etin starček, namreč omenjeni g. župnik, ki bi se bil pa precej podal, ako bi bil doma.
Poveljnik se ustavi sredi vasi in zahteva, da mu morajo župnika izdati. Ker se nobeden noče temu vdati, se derve k župnikovi kolibi, vanjo vlomijo, oskrunijo sveti kraj, in ko ga ne dobe, stikajo še po hišah vse srenje. Poslednjič poveljnik postavi ceno 20.000
frankov tistemu, kteri bi ga izdal, in ukaže požgati cerkev, duhovsko hišo in vsa stanovanja cele vasi! Lepo »bratovstvo?" Potem tolovaji odbobnajo.
Zvečer župnik zve, da so sovražniki odšli; ne pa, za koliko ceno je njegovo življenj* rešeno. Ni pa prišel z možmi več v Št. Agato, ampak na prežalostni požar kraja s tem imenom.
Kdo je zmožen popisati žalost io nezmerno bridkost vrednega starčka? Vidil je svoje verne ovčice na polji zraven živine in kar so mogli oteti, ki so v tihem obupu gledali na grozno pogorišče, na gole rebra svojih stanovanj, svojega pohišja, svojih pridelkov, ker vse to ao še oblizovaii plameni. To so naredili tisti jakobinarji, ki pravijo, da učijo oliko, da učijo bratovstvo, da učijo enake pravice vsih! To so djanja tistih, ki sovražijo vero, sovražijo duhovne, sovražijo čednost!
Poglejmo pa, kaj je storil duhovni oče tega vernega ljudstva?
Vprašal jih je s solznimi očmi, zakaj grozovite nesreče niso raji odvernili s tem, da bi bili pokazali, kje se nahaja tisti, po kterem so vohunili?...
Io kako so odgovorili ljudje? Rekli so. da ker je on občinski oče, so ga po vsaki ceni morali oteti in da tudi še zdaj ne mislijo, da bi bilo predrago odkupljeno njegovo življenje.
Duhovni starček pa je povedal svojim podložnim, da to, kar so zanj storili, tudi njemu daje spoznati, kaj naj on zanje stori, in da kmalo bodo spoznali, če je bil vreden, da so tako nezmeren dar zanj darovali, ter ga smerti oteli.
Tri dni potem, ko je bil niorški glavar Št. Agato požgal, je bil v skrivoem stanišču v Niortu in se je posvetoval s svojim očitnim ovaduhom in rabeljnom, kako bi s skrajnimi trinoštvi ljudi bolj in bolj preplašil in k pokorščini pripravil. Kar pripeljejo predenj starčka § plešasto, uklonjeno glavo. Opiral se je na ternjevo palico, čevlji ao mu bili oprašeni in dolga duhovska obleka mu je vsa razdjana visela na merševih udih. Naravuost pred vradnika stopa in ga nagovori tako-le:
»Deržavijanski zastopnik! Pri 8v. Agati ste dali oklicati. da tisti, ki izroči župnika te občine, bo dobil 20,000 frankov. Ponudim se, da za to ceno ga Vam pripravim v roke.u
Kakor koli je bil zastopnik vajen človeške spače-nosti, se je vendar zoper svojo voljo zgrozil pri besedah starega človeka, ki mu je bilo le še malo dni živeti in mu tu pride izdajat glavo svojega sobrata.
»Mašnik", reče mu, „za moža tvoje starosti in tvojega stanu ti meni prav silo čudno ponudbo delaš.u
„Ne čudne, kakor Vi morebiti menite; ali jo sprejmete?*
„Kdo si ti, ki mi izdajaš glavo svojega sobrata?"
„Kaj Vam je to mar? Zadosti, izdam ga Vam. Tedaj še enkrat: sprejmete li ponudbo?"
»Sprejmem, toda kri, ki se ima priliti, naj se verne na-te."
-Čisto prav; ali 20,000 frankov, ki ste jih obljubili, jih bom li tudi dobil?"
»Dam ti jih."
nDovolite... bi se li ne mogel znesek še nekaj povišati ?"
»Kervoločni starec! ali meniš, da tvoja ničvrednost ni še dosto plačana?"
-Že, že — le nikar se ne jezite. Dobim tedaj teh 20,000 frankov?"
„Pač da, ako izročiš Št. Agatskega ..."
»Toda — ne pozabite — jaz tudi še zaht.am, da mi zagotovite potrebnega časa in pomoč, da storim
z denarom, kar za prav spoznam, ko sem ga zaslužil
in dobim.*
.Kako te morem glede na obrok in pomočke
zaderževati? Ko si svojo plačo dobil, sej je tvoja lastina."
»To dobro vem; vendar obljubite mi; imam k temu vzrok iu to moram zahtevati."
-Ni mi jasno, čemu to; vendar ti rad priterdim na besedo in čast republikanca: bodi ti čas in pomočki, da ceno svoje černe hudobije oberneš, kakor boš določil."
»Dobro tedaj, dajte kar precej denar, ker jaz sam sem župnik sv. Agate in izročim se s tim Vam v roke."
»Vi!" zavpije namestnik, glas mu upade, obraz obledi.
„Da, da, jaz sam," odgovori župnik hladnokervno.
»In Vi sami se mi izdaste?"
»Izdam se Vam, da dobim 20,000 frankov, ki ste mi jih zagotovili."
»Kaj čete s tem? Sej vender veste, kaj Vas čaka? Vi ste preklicani, ter Vas postava več ne varuje."
„ Ravno zato Vas prosim, plačajte mi znesek in dajte me peljati k mojim župljanom k sv. Agati.*
»Čemu pa to?"
»Spremljavci Vam bojo potem povedali, ako bojo hotli, kako se je reč izšla."
»Pa še ne vem, če smem."
»Reprezentaut, Vašo besedo imam!"
»To je res. Bodi tedaj, kakor ste želeli in kakor sem obljubil."
Namestnik izplača 20,000frankov in duhoven zahteva, da naj ga precej skoz pogorišče da peljati k srenji sv. Agate. (Nasledek si po nekoliko blagi čitatelj najberže že sam misli, da je preblagi g. duhovni pastir veliki znesek izročil pogorelcem itd.; vendar pa prihodnjič sledi dokoučanje.)
Elementa disciplinae asceticae.
Impedimenta a passionibns inordinatis.
1. Pericula sensuum externorum eo graviora sunt, quo vehementiores internae passioues: hae quippe sunt venenatae radices, contra quas ardentiori zelo pugnan-dum. Contra pericula sensuum mortificationem externam necessariam esse diximus. Contra inordinatas passionea interna mortificatio est exercenda.
Haec est autem praecepta: »Sub te erit appetitus tuus et tu dominaberis illius." Eccli. 18. — Christus porro ait: »Qui vult venire post me, abneget seme-
tipsum......et sequatur me." Matth. 16. 24. Negare
ergo propriam voluntatem seu mili mortem dare, hoc dicit Christus omnino oportere ad salutem, quae haberi nequit absque sequela Christi. — Unde aiebat Apostolus: »Quotidie moriorJ (1. Cor. 15.), quatenus mortem sibi inferebat constanter, passiones inordinatas refra-enans iuxta divinum praeceptum.
Qui vult ergo ad perfectionem tendere, concupis-centiis fraena ponere tenetur. Ad rem S. Augustinus: »Nutrimentum charitatis est imminutio cupiditatis. Quis-quis ergo eam nutrirevult, instet minuendiscupiditatibus.* Liber porro de imit. Christi monet: »Ibi homo plus proficit et gratiam meretur ampliorem, ubi magis seipsum vincit et in špiritu mortificat.... Tantum proficies, quan.um tibi ipsi vim intuleris. Lib. 1. C. 25.
2.	Radix autem omnium passionum ioordinatarum 681 egoiimus, seu ioordinatus amor suiipsius, quo oempe bomo sdfpsum unice quaerit, iuribus etiam aliorum de-ipectis, et sibi i o omoibus placere vult, licito item ac fllicito modo. Hostis iste nune aperte, nune secrete aggressidnes ac insidias parat: in ipsis bonis operibus egoisartts non raro se abseondit eaque vel maculat vel -dertruit. Unde dicit Liber de Imit. Christi: »Passione interdum movemur et zeluro putamua."
Attendendum est ergo vigilanti cura ad hunc •hostem oppugnaudum, ad hanc malam suprimendam radicem, quae omma mala efficere ipsaque bona veneno inficere valet. Cum porro baec radix in omnibua inve-niatur hominibus, nemo se putet a praedieta cura exemptu*n; nec ullus se penitus bostem devicisse exi-stimet. Ab hoc boste iam vietus est, qui necessitatem luctae constantis contra ipsum non admittit. Studium est et conatus totius vitae pro quolibet homine, ut egoismo bellum indicat eiusque tortuosas artes cogno-scat et vitet. Verba S. Bernardi de vitiia in genere applicanda praeprimis sunt egoismo, omnium vitiorum patri: „Quantumcumque in hoc corpore manens pro-feceris, erras, si vitia putas emortua et non magis suppressa. Intra fioes tuos habitat Iebuseus: subiugari potest, sed non exterminari.u
3.	Praeter hanc genetalem malarum passiooum radicem, egoismum, aliqua datur inordinata passio, quae apecialem vigilantiam requirit: haec est passio prae-dominans. Haec, diversa in diversis hominibus, ea passio est quae prae ceteris efteratior ostenditur et ad quam specialis inclioatio hominem trahit, unde pugnae gra-viores et frequcntiores. Agendum in eam est, sicut arcis defensor, cuius dextrum vel sinistrum latus debilius existat. In quo maior debilitas, in eo maior est cura impendenda: ubi maius periculum, ibi vigilantiae maioris necessitas. De hac repetimus, quod superius de egoismo diximus: contra passionem dommantem semper pugnan-dum, numquam acquiescendum ac si ea fuerit eradicata. De ea quotidianum instituatur examen, et oratio fiat constans ad Deum, ut dominanti passioni valide semper resistamua.
4.	Magnum autem mali? passionibus fomentum praebet phantasia, vivide obiecta depingens iuxta cor-ruptam naturam. Phantasia, velut equus indomitus, praecucurrit saepe rationi; unde in suo primo cursu vix compesci potest. Sed statim ac phantasiae opus agnoscitur, illud sine mora abrumpi oportet, ne volun-tatem ad illicita potenter trahat, itaut vel ea amplec-tatur, quae sunt fugienda, vel ea fugiat, quae forent lacienda. Tempore tranquillo ad opus phantasiae iam pr&eterlapsum refleetere aliquando juvabit, ad eius impetum vel processum alia vice praecavendum: ca ven-dum tamen, ne propterea lubricae revocentur cum peri-culo tentationes.
5.	Passionum initia sunt diligenter advertenda et suffocanda. Hic quoque tritum illud verbum applican-dum: Principiis obsta. Passiones in principio facile domantur, cum autem creverint et radices altas egerint, difficillime eradicantur. Experientia abunde docet, passiones initio non domitas ad extrema quaeque perduxisse. Exemplum sufficit Iudae, qui, pecuniarum affectum non moderatus, ad proditionem usque Christi prolapsus est. Initia passionum levia sunt peccata, aliquando torte ne peccata quidem, sed imperfectiones; sed ejus semper meminisse oportet: gutta ca vat lapidem et scintilla magnum parat incendium. Passionis principium subtili •comparemus tilo: hoc in manu diaboli funis evadit, qua ipse hominem ad ruinam trahit.
6.	Si plures in homine, qui in virtute proficere studet, inveniantur passiones inordinatae, vigilantia generali contra omnes adhibita, consultius erit unam passionem post aliam praesertim oppugnandam susci-pere. Hac vero per exercitium peculiare edomita, ad aliam vincendam gressus fiat, sicque facilius plures superantur passiones. Tamdiu autem est exercitium prosequendum. per hebdomades vel menses, doneč revera constet mortificatam esse inordinatam illam inclinati-onem. Exercitium hoc fieri potest multipliciter, sive meditationem matutinam saepe contra hac passionem convertendo, sive examen particulare de hanc instituendo, vel poenitentiam, si quis in eo peccat, sibi proponendo. Continuatum hoc exercitium in passione cradicanda indubium proferet fructum. Quid non facit, quid non sustinet infirmus, qui certo scit se per longam etsi difficilem curam a gravi morbi sanandum? Probabile iudicium, spes tantum sufficit ad aspera quaeque tole-randa.
7.	Non autem sufficit ad inordinatam passionem vincendam, ut quis ab illicitis huius passionis desideriis abstineat, verum a licitis quoque est ioterdum absti-nendum, ut tutius illicita vitentur. Mortificationes ergo voluntariae repetantur, ut si quis v. g. oculorum lapsus vitare cupiat, ab indifferentibus etiam aspeetibus ali-quando abstineat et curiositatem in rebus omnino licitis retundat: aut si saepe quis lingua labatur et huic vitio mederi optet, non tantum a noxiis verbis caveat, sed silentium sibi etiam in licitis quandoque imponat. Sicut enim obiectum, quod reeta in medio consistere debet, ad sinistram partem inclinet, ad oppositam est incli-nandum, ut in medio remaneat; ita si inclinationes malae fuerint subortae, ad oppositum est tendendum, ut virtus, quae in medio est, habeatur.
8.	Remedia quaedam contra praecipuas passiones indicamus:
a)	Contra superbiam: consideratio propriae infirmi-tatis, vanitatis gloriae humanae, et humilitatis Christi; silentium de se et de propriis bonis factis; subiectio aliis in licitis.
b)	Contra avaritiam: consideratio vanitatis rerum terrenarum, infelicitatis, duritiei cordis et plurium malorum consectariorum in proximum.
c)	Contra luxuriam: oratio frequens, custodia sen-suum, occasionum et otii fuga, carnis mortificatio, temperantia, Sacramentorum frequentia; cogitatio frequen8 mortis et inferni.
d)	Contra invidiam: consideratio turpitudinis et iniustitiae huius passionis, officia charitatis in proximum, praeprimis oratio, humilitatia exer-citium.
e)	Contra iram: propositum quovis mane renovandum quoad omnia contraria patienter toleranda, consideratio malorum irae, et mansuetudinis Christi.
f)	Contra gulam: consideratio turpitudinis vitii et malorum eius effectuum quoad auimam et corpus; mortificationes in cibo, sibi quaedam d~oegando delicatoria vel minuendo.
g)	Contra acediam: consideratio periculorum huius teporis, qui ad ruinam adducit; fervens oratio, pia lectio, frequens confessio. (Goriški nadškof list št. 10.)	A.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Z Dolenjskega. (Šepanje.) Ni davno, kar sem vidil človeka, ki je jako šepal, tako, da je rabil palico. Kljubu tej podpori je padel večkrat na tla, io se je močoo poškodoval.
Zakaj aem to napisa), kaj hočem ubogemu revežu? Opazovavšemu šepavca se mi hitro vrine v glavo dobra miael. Gledal sem v šepavcu podobo današnje omahljivosti. Mislil sem si, tudi današnji svet je ves šepast. Koliko šepavcev ima pač šolsko vprašanje? Kako šepajo ljudje za časa volitev. Šepa ta stan, šepa oni stan; šepa ta stranka, šepa ona stranka. Tudi slovensko časopisje dobi semtertje tako bolezen. Šepa društvo. Šepajo poslanci. Danes mož na levo šepa, jutri na desno; Čestokrat se prigodi, da šepa nekteri doma na eno, ko v Ljubljano pride, kar na mah začoe šepati na drugo stran. O to šepanje; koliko je že prineslo hudega! Marsiktero rano je vsekalo, pa globoko rano katoliški stvari to mehkužno šepanje. Marsiktera dobra reč bila je o začetku zadušena, predno je zagledala beli dan, po šepanji. Ko bi ne bilo šepanja; bi se lepše marsiktera katoliška stvar razvijala; zato bi pač šepavcem lahko klical s Shakespearom:
„Nicht durch die Schuld der Sterne, lieber Brutus, durch eigene Schuld nur sind wir Scbwachlinge.u Zana-prej naj živi kerščanska odločnost; pereat omahljivost. Fiat! — Ne tedaj šepetati, ampak po ravni, pravi poti se mora naravnost hoditi. Samo to se mora opomniti: ako na primer kdo spazi, da je na lažnjivi poti in se oberne na pravo, kerščansko pot, se to ne pravi šepati, ampak šepanje pustiti in pravo pot nastopiti.
Adrijanopol, 14. nov. 1888. (Poterdilo in stan ondotnega misijona.) Hv. b. J. Kristus! Preč. g. kan.! Od kod dobim besed, da se prav naj serčniše zahvalim za lepi misijonski dar 65 gld., ki sem ga prejela danes od V. m. po poštni nakaznici. — Res, ljubi Bog naj poverne tisuč- in tisučkrat! —
Bila sem ravno že v taki denarni stiski, da že osem dni nUem imela ne enega para (solda) v kasi. Zato sem že vse Svetnike obsipala s prošnjami in ravno danes sem obljubila tudi ubogim dušam (v vicah), ako dobim pomoč, da hočem z razpetimi rokami obmoliti rožni venec. Zdaj bom pa tudi rada precej spolnila svojo obljubo.
S tem denarom bom kupila derv, ki so nam tolikanj potrebna, ker zima je že nastopila z vso svojo ostrostjo, in me smo še brez derv, — brez zaloge za zimo. Ljubi Bog bo že spet pomagal, sej smo otroci božje previdnosti. Sej njegova zadeva, njegova čast je, za kar se tukaj trudimo in borimo.
Naš Monsignor (Hopperger) so bili pri nas osem dni, obhajali ao z nami duhovne vaje in 4. novembra ste Sestri Antonija in Mihaela storile slovesno obljubo pred njimi. Ti dve novinki ste iz Filipopola in ste biii preoblečeni tu pri naa. — 6. t. m. so se poslovili naš predragi gospod duhovni oče. Vzeli so seboj v Zagreb eno Bulgarko, postulantinjo za pristop v red. Nadjamo se, da izmed naših sirot bodo saj marsiktere imele poklic za redovni stan.....(Zahvala, prošnja za blagoslov . . .) Angela Pojč, prednica.
V prejšnjem pismu (15. okt. t. 1.) pravi ravno ta verla redovnica med drugim: „Zopet sem se tukaj zadolžila za več kot 1000 gld. in nimam upanja do kake nagle podpore. — O kako bridke so denarne skerbi za redovno osebo, kako mi to obtežuje delavnost! Še zmeraj
imamo 26 sirotek — in globoko v serce me boli, ako bom morala število zmanjšati in jih zarad pomanjkanja domu pošiljati. Prav res, to bi se reklo jagnjiče volkovom metati, in predno se kaj tacega zgodi, bodem vse poskusila in zopet na vse strani terkala.
Z velikim veseljem Vam naznanjam, da 13. julija t. 1. so 4 naših Bulgarkinj dobile diplom kot poterjene učiteljice io da ste se dve izmed njih odločili v naš red pristopiti...
Tukaj v tem mestu je zdaj zarad velike vročine in suše prav veliko za kozami bolnih; kajti že 3 mesce ni bilo dežja, zato se vse draži....
Sad ene spovedi.
Čast. g. Prevost, župnik pri sv. Nikaziju v Rouen-u, je prišel neki dan k grozno prostomišljaškemu tergovcu z namenom, da mu izroči 600 frankov, ki so mu bili ukradeni in mu jih je spreobernjeni izmikavec želel po svojem spovedniku poveruiti, kakor mora sleherni kri-vičnik storiti, ako hoče odpuščenje grehov zadobiti.
Zahteval je s tergovcem, ki ga ni bilo v štacuni, govoriti o neki dušnopastirski zadevi.
Leta pa mu je sporočil, da je zdaj z opravili tako obsut. da ne more k njemu priti.
Župnik tiši, da mora priti. Tergovec pride med jezo in psovanjem zoper duhovna, češ, da ga moti v opravilih in kriči: BGospod, ako hočete z menoj govoriti o spovedi, vedite, da s tem nimam nič opraviti."
„Nisem prišel," odgovori župnik mirno, „da bi Vam govoril o spovedi, temuč prinesem Vam le sad eno spovedi."
Potem mu da denarje s potrebnim pojasnilom in odide.
Tergovca pa so pri proste mašnikove besede tako pretresle, da je za njim tekel in ga prisilil, da je denarje sprejel za ubožne.
Ob enem je bila ta dogodba vzrok, da se je liberalni giospod popolnoma spreobernil in je postal katolik v spodbudo ljudstvu.
Oče sinu dijaku v Lj. za Božič.
Tako-le je pisal eden slovenskih očetov svojemu sinu, dijaku v Lj.:
„Hvaljen bodi Jezus Kristus!"
„Ljubi otrok!"
„Listnico tvojo sem prejel; ti že verjamem, da je tam zlo mraz; kajti tudi pri nas je tolika zima in toliko snega, da ni bilo moč nikamor spod strehe, posebno zavoljo burje, ktera nam je celo hiše tresla, da je bilo joj \u
Obleko ti počljem, obuteli pa ne, ker je čevljar tako medljiv; dobiš jo pa drugi teden. Suknje ti pa zdaj ne morem napraviti, ker mi gre terdo, — obleci pa po dve srajci, da te ne bo zeblo; spomni se, da drugi tudi nimajo vsega po svoji volji.
Praviš, da si bil zgodovino „na bolje" imenovan: hiti popravit, — vse rede moraš imeti lepe ali dobre, da boš imel veselje, ko prideš na božične praznike domov, — morebiti pa ne domov, temuč v T .... k stricu mojemu, ker bi te rad videl, da bi le ne bilo preveč plačati na železnici, — prosi, da bi dobil pol karte in poskusi zvediti, koliko bi stalo naravnost v T.,
potem mi piši, da bom vedel, ali bo mogoče, ali oe; jest bi rad vedel io slišal, ker tam bi ti mnogo videl in slišal, kako je treba živeti. Na stricu in celi njegovi družini boš imel lep izgled: oni gredo vsi vsak dan k sv. Obhajilu, so udje mnogih bratovščin. Stric je romal spomladi v Rim, ko so tudi Avstrijci tje romali, in je meni dosti pripovedoval, ^o sem bil ... v T. pri njem. Vse mi je bilo v spodbudo, kar sem videl in slišal pri njem.
Glej tedaj, otrok moj, da sorodovina tvoja je bila in je še sedaj pobožna in se terdno deržf zapoved katoliške Cerkve. Tudi ti moraš hoditi pot, ktero so hodili naši predniki in ktero hodi še zdaj naša sorodovina. Grozno sramotno bi ti naredil, ko bi drugače živel, kot so živeli tvoji predniki in kakor vidiš živeti vso „žlahto.u Reke) sem ti že, da bi jest rad videl, da bi ti še naprej tekel po tej lepi poti, po poti, ktero smo nastopili s svetim kerstom. Tam smo nastopili pod Kristusovo zastavo, pod to se moramo bojevati, kakor pravi vojaki.
Ali pa ne veš, kaj lepotiči vojaka?
Vojaka lepotičijo križci in svetinje na persih; izmed vsih vojakov se nam zablišči tisti, ki ima svetinje in križce na persih.
Za vsako — vsako premagano skušnjave nam deli naš Kralj svetinjo, za vsako dobro delo križec. Poglej, koliko svetinj, koliko križcev lepotiči kristjaua, kteri živi po Božjih zapovedih. Ti si še mlad, ti si lahko pridobiš nezmernih zaslug vsaki dan; ti imaš morebiti skušnjavo, da bi šel kam s kakimi tovarši, kjer se nič dobrega ne godi, pač pa slabega dosti; reci: Ne grem ne, i o ne! Glej, svetinjo si si pridobil.
Ti si morebiti doma pri svojih tovarših, pa slišiš kako besedo, ktera žali Boga; ali boš ti molčal? Ne, temveč reci: Tovarši, to je greh! Glej, križec si si pridobil.
Tako lahko nezmerno bogastvo za večnost pridobiš. Vsako stopinjo, ki jo storiš, vsako besedo, ki jo izrečeš in vse, kar storiš, Bogu v čast daruj!
Pri stricu v T. boš se vsega tega učil, če pojdeš tje o božičih.
Piši mi, če ti dobro stoji obleka, in koliko bi stalo po železnici v T., se ve, da polovica karte, in če je še kaj druzega potrebnega.
To pismo večkrat preberi, smeš ga tudi pokazati tovaršem ali gospodinji ga prebrati. (Sledi še lepo pozdravilo do par dobrotnikov.)
Bog poverni vsim dobrotnikom stokrat z večnim življenjem.
Z. 9. listop. 1883.	Z Bogom!
Tvoj oče M.
Pri p i s. To pismo kaže, kako goreče žele skerbni starši, da bi bili njihovi sinovi v šolah lepo in kerščansko odgojevani; zato smo ga dali natisniti.
Razgled po svetu.
Ce se svet obrača lia bolje? Po zapovedi in izgledu Leona XIII je svet začel moliti in vsled tega se skoro povsod razodeva boljši duh — kdo bi verjel, da to še zlasti med krivoverci in razkolniki? Pred nekaj leti si v visokih vradnih krogih skoro niso več upali nBogaM očitno imenovati, — stari pruski „01em" sicer se ni ustrašil v javnih pismih kar naravnost dajati Bogu časti. Sad — recimo rajše „osat" — tistih »pustih let" se le preveč kaže v mnogih krogih še zdaj. Obrača pa se vendar očitno že na bolje, in sicer tudi pri drugo-
vercih. Car ruski s svojo družino je bil pred nekterimi dnevi v veliki nevarnosti na železnici. Vlak je pri nagli vožoji ušel iz tira, veliko ljudi se je usmertilo. hudo poškodovalo, in sama rodovina s čarom vred ni ostala brezi škode. In spodbudno je, kako car sam vsled te nesreče daje Bogu čast, rekoč: „Previdnost, ktera je obvarovala naše, blagru domovine posvečeno življenje; naj nam podeli tudi moč, da bodemo zmožni spolno-vati velike dolžnosti, k čemur smo poklicani po njeni volji."
Malopridnost pa hoče tudi ta slučaj obračati na svoj mlin, češ, božja roka je rešila caru življenje zato, da bi še z večo goropadnostjo širil razkolno cerkev, druge pa zatiral. Toda Bog, ki daje mogočnemu vladarju svoje moči, mu bode, tako upamo, tudi razsvetljeval pamet, da bo vedno bolj spoznaval, kje da je resnica in kje pa nosrečna zmota in fanatična lažnji-vost. Govorijo tudi res, da carovemu blagemu občutku nasprotuje trinoško pritiskanje na katoličanstvo.
Dunaj. Veliki katoliški shod, ki se je imel obhajati od 26. do 29. t. m., so odborniki odložili na začetek mesca majnika v prihodnjem letu. Vzrok temu, pišejo, je nekaj ta, ker so presvitli cesar dali naznaniti, da naj se nobene vradne svečanosti več ne obhajajo z ozirom na njihovo 40Ietnico, katoliški shod pa je namreč ravno hotel tudi ta jubilej posebno počastiti. Oglasilo se jih je sicer že mnogo na ta shod, vendar pa bi jih veliko ne bilo, na kterih je veliko ležeče, da se vdeleže. Odbor naznanja, da je to preloženje sam storil, brez kacega vpljiva ali pritiska od drugod.
Leon XIII in Viljem II. Amerikanski „Wandereru pravi med drugim: Katoliški svet po naši misli nima za zdaj ne najmanjšega vzroka, kako zaupanje slaviti na obiskanje Viljema II pri Leonu XIII... Zakaj sedanji nemški cesar je čisto po želji in volji smertnega sovražnika Cerkve, framasona Crispi-a, v pervo obiskal usur-patorja Umberta... Viljem si hoče za vojsko na vzhod in zahod, kolikor moč, varnost zagoviti. Da mu za tak primerljej mora ležeče biti tudi na dobri volji milijonov njegovih katoliških podložnikov, je gotovo. Zato pri svojem obiskanji v Rimu papeža ni mogel čisto na strani pustiti. Toda, kolikor je znano, je v tem položaju storil najmanjše, le česar se dosončno ni mogel ogniti, da bi svojih podložnih kar naravnost ne bil razžalil. Mogoče pa je, da iz cesarjevega obiskanja vendar pozneje pride kas prilajšek za sv. Stol ali za Cerkev. — Tako Ameri-kanec; nam katoličanom se je zanašati na molitev Leona XIII in vernikov, na drugo malo.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. (Vesoljni namen za mesec gruden (december.) a) Glavni namen:
Kerščanska šola.
(Spis, v ta namen poterjen in blagoslovljen od papeža,
prihodnjič.)
b) P o s e b n i nameni:
1.	Blaženi Edmund in njegovi tovarši. — Priporočene vse na ta in vsak dan v mescu naznanjene in ne še zaznamnjane ali oeprevideoe zadeve. — Spreoberojeoje Anglije.
2.	I. Adventna nedelja. S. Bibijana. — Avstrijaoski cesar. — Odprava pohujšanj. — Mnogi posvetnomisleči. — Mlačni. — Napuhnjeni.
3.	S. Frančišk Ksac. — Japonsko in Kina. Pobožna dela za razširjanja s?, vere in spreobernjenje grešnikov. Premnogi dijaki.
4.	S. Barbara. — Vredno prejetje ss. zakramentov na zadnjo uro. - Prestop otrok iz mešanih zakonov h katoliški veri. — Mnogi jetniki, moteni, mnogi v zadregah, zapuščeni.
5.	Blaženi Simon. — Družba Jezusova. — Mnoge redovne osebe in duhovni pastirji. — Več nekatoli-čanov. —
t). S. Nikolaj. — Bogoalovska družba in več du-bovskih in deških semenišč. — Mnoge poklicne zadeve. — Stiska zarad denara.
7. S. Ambrož. Duhovski pastirji mladine. Važne volitve. Več pod)etji na čast Jezusov, presv. Serca, zlaati nakup temelja za cerkev Jezusov, presv. Serca.
(Dalje nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagorain Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Trikrat sirota za dobro odgojo. — Nekdo se priporoča v bratovsko molitev za mirno vravnavo neke silne zadeve. — Nekaj porednih dečkov, kakoršni se težko poboljšajo. — Dve osebi v dušnih potrebah.
Listek za raznoterosti.
Novosti. Iskrice. Zbirka pesem in povesti. Spisal za slovebsko mladino Janko Leban, učitelj v Avberu pri Sežani. I. zvezek 1888. Cena 20, po pošti 25 kr. — Knjižica s 40 str. obsega kratkočasne in bu-divne nauke za ljubo mladino in je priporočevanja vredna. —
Prihodnjo sredo (28. nov.) prično se navadni večerni govori v Katoliški družbi, ki bojo potem redno vsako sredo ob 7ih zvečer.	Jarc.
Dober dijak staršem je to-le govoril: Bil sem se zapisal v realko, pa nismo nič molili, ,ako smo prišli in nič ne, ko smo šli iz šole in me je tako serce bolelo, da nisem več mogel tie hoditi in šel sem (na tuje) v pervo latinsko, in zdaj &em zadovoljen — pervi mesec sem bil v šoli pohvaljen. — To je pravila fantova mati.
Nauk: Gospodje naj ne mislijo, da staršem ali tudi njih nespridenim otrokom strežejo, ako v šoli ne molijo. Tudi bo uk brez molitve imel malo teka.
Osoljenka. Gospodičina više mestne šole je zamerdljivo rekla enemu svojih profesorjev: „Gospod profesor, ali je res, da Vaš oče je bil zgoli priprost pastir ?"
Učenik: »Prav res, gospica; sej jaz sam moram še zdaj goske pasti."
Poskušnjo za veroučitelja na srednjih šolah je delal 19. t. m. č. g. Jan. Smrek ar, katehet na ljubljanskih mestnih šolah.
Uršulinska cerkev dobi začasni lesen tlak za zimor kakor ga imajo nektere dtuge cerkve.
Cerkveno vmeščen na župnijo Planino je bil 19. t. m. čast. g. Ivan Podboj. Na njegovo mesto v Št. Peter pride č. g. Ant. Verbajs, kapi. v Cerkljah.
+ V7 Zarečji, Pičanski dekaniji na Istrijanskem, je umeri naš rojak, č. g. Jak. Volčič, rojen pri sv. Andreju v Loški fari 14. jul. 1815, posvečen 1. 1842. Kot nekdanji karlovški dijak je bil goreč priverženec nekdanje tako imenovane »ilirske" stranke ter vnet Slovenec. Bog mu daj večni mir.
Solnograd, 17. listop. 1888. (Poterdilo in naznanilo.) Kot pooblaščenec č. P. Edmunda Hagerja za nadšktfijo Solnrgraško z naj serčnišo hvaležnostjo naznanjam, da sem po poštni nakaznici prejel 225 gld. po „Zg. Danici" v prid djanja sv. Detinstva (namreč: za miaijone med neverniki, za odkup Dahomejskih otrok, za Kino, Ton-king, Japon. najpotreb. misijoue... Vr.) Č. P. Edmund biva od mesca julija 1888 kot vodja vstanove Jezusovega Serca, kupljene od družbe detoliubov na Martina-buchel-u oa Tirolskem pri Zirl u, od koder se razpošiljajo vse družbinake reči — knjižice, svetinjice, sprejemne podobice sv. Detinstva, razširjanja sv. vere itd.
P. Gregorij Reitlechner, benediktinski redovni duhoven pri sv. Petru v Solnograda.
Nič hudega. Gospodinja: ,0h! Trinajst nas je pri mizi, kaj bo?"
Soaed: „Nič hudega, — sej jaz jem za dva!"
Marsikteri imajo namreč prismojeno vražo, če jih je 13 pri obedu, da bo skoz leto in dan gotovo eden umeri.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: G—r 50 kr. — Čast. g. župnik Fr. Jarc 1 gld. — Č. g. duh. pastir Fidel Okorn 10 gld.
—	Z Brezovca dve veliki suknji s pristavkom: „Na-znanil si, da si postal krojač in sicer taki, da iz starega novo obleko narejaš. Pošljem za ta posel dva komada; ako se bode dalo kaj narediti. (Bo, bo!) Min.) Da si pa za to potrebnega „cvirna" kupiš, ti priložim še 5 gld."
—	Ste videli, kakošne prijatelje ima financministerl Zdaj se bo pa že šivalo, če tudi brez šivljarske strojbe.
Za sv. Detinstvo: Z Bevk Č. g. Ant. Vonča 4 gld.
—	Iz daljne po č g. župniku L Urbanjju 9 gld. 70 kr. Po č. g. župniku Fr. Jarcu 5 gld. — Č. g. duh. pastir Fidel Okorn 5 gld.
Za spominek r. g. Jož. Jeriča: Anton Jerič 2 gld.
—	J. L. 5 gld. — J. M. 2 gld.
Za Tirolce z veliko povodnijo poškodvane: Po č. g. Jož. Erkerju 5 gld. — Z Brezovca po preč. g. župuiku J. Potočniku 15 gld.
Za bratovščino N. lj. G. presv. Serca: G. Jož. K.
1	gw.
Za razširjanje sv. vere: Iz Mengša po č. g. Ant. Koblarji 71 gld. 50 kr.
Za pariško bratovščino za duše v vicah: Iz Žal j ne po č. g. župniku L. Urbaniju 7 gld. 32 kr.
Za sirotišnico v Kočevji so darovali p. n. gg.: Ignacij Vrančič, župn. v Zagradcu, 5 gld. — Matej Rebolj, župn. v Truškah v Istri, 5 gld. — Jernej Jarc, župn. v Dolu,
2	gld. — U. Ferjan 5 gld. — Blaž Justin, duh. pastir v Novi Oselici, 5 gld. — A. Verbajs, kapi. v Cerkljah, 2 gld.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožei Blazmkovi nasledniki v Ljubljani.