Poštnina plačana y eotovlnl. Leto XII., štev. 182 Upravništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. In sera t ni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. E'odružruca Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180. Wien št 105.241. Ljubljana, nedelja 9* avgusta I93I mi Cena 2 Din BBS -M t m 1 ! i Naročniu* iuasa mesečuo 25.— £Hn, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafijeva ulica 5. Telefon šl 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Usodna plebiscitna nedelja v Prusijj Obsežni varnostni ukrepi - Prepoved objavljanja plebiscitnih izidov pred službeno objavo - Komunistični izgredi Berlin, S. avgusta, č. Za jutrišnjo plebis« eitno glasovanje so se vršile v Berlinu že danes velike priprave. Oblasti se zavedajo, da bo jutrišnji dan huda preizkušnja za nsmšiko varnostno službo. Že danes je bila v^a policija konsignirana in v najstrožji pripravljenosti. Nocoj je policija prepove« dala vsa zhorovanja in vse obhode po mestu. Prav tako so zabranjene vse agis tacije. Na ta način hoče policija prepre« čiti spopade med pristaši raznih strank. S posebno zasilno uredbo vlade je strogo zabranjeno objavljati kakršnekoli rezultate jutrišnjega glasovanja, preden ne bo iz« id glasovanja uradno objavljen. Oblasti utemeljujejo ta odlok vlade s tom, da se delni rezultati vedno izkoriščajo z agita« cijo, kar bi lahko imelo za posledico kr; vave spopade med političnimi nasprotniki posameznih strank. Berlin, 8. avgusta g. Napetost v Berlinu se je zaradi jutrišnjega plebiscita dvignila do mrzličnosti. Izgredi radikalnih eiementov. ki so se pričeli že snoči s pobijanjem šip na Friedrichstrasse, so se opoldne nadaljevali. Na Biilowplatzu, kjer je glavni stan komunistov, se je zbralo več sto komunistov, da bi priredili demonstracijo in odkorakali v notranjost mesta. Pozvan je bil močan oddelek policije, ki je skušala najprej razgnati množico z gumijevkami. Komaj pa so se demonstranti razšli, so se na drugem mestu zopet zbrali, tako da policiji ni preosta-jalo drugega kakor uporabiti orožje in oddati salvo v množico. Neki demonstrant jo bil smrtnonevarno ranjen, več' drugih pa je bilo lažje ranjenih. V prvih popoldanskih urah so se nemiri zopet ponovili v še ostrejši meri. Množica je na več krajih obkolila stražnike in jih dejansko napadla. Tudi tukaj so stražniki odgovo rili s streli, pri čemer je bil en komunist ubit, dva pa sta bila hudo ranjena. V ostalih mestnih delih o jutrišnjem plebiscitu ni mnogo videti razen propagandnih lepakov, ki kričeče napovedujejo jutrišnji dogodek. V popoldanskih urah je policija znatno ojačila svoje straže v Friedrichstrasse in Leipzigerstrasse. Po drugih cestah hodijo stražniki s karabin-kami preko ramen ali pa patruljirajo na konjih z nalogom, da morajo vsak poizkus kršenja miru brezobzirno preprečiti. Po mestu ni vrvenja kakor je sicer običajno pred volitvami, ker Je vsaka propaganda prepovedana. London, 8. avgusta, č. Vsi današnji listi se bavijo z jutrišnjim plebiscitom na Pru« skem. Soglasno prihajajo do zaključka, da bo jutrišnja nedelja usodne važnosti ne samo za Nemčijo, marveč za vso Evropo. Dokaj ostro kritizirajo postopanje pruske vlade! ki je prisilila opozicijske liste, da so objavili vladni proglas proti jutrišnjemu plebiscitu. Londonski listi poudarjajo, da je pruska vlada zagrešila s tem veliko strategično napako, kj more vznemiriti še one trezne elemente, od katerih je odvisna pri jutrišnjem glasovanju usoda Braunove vlade. Vsekakor pa večina angleških listov izraža upanje, da bo pri jutrišnjem plebiscitu zmagala treznost. Finančna reševalna akcija za Nema jo Tudi francoske banke so sklenile podaljšati svoje kredite v Nemčiji za tri mesece - Omiljen je nemške devizne zapore Paril. S- avgusta, d. Na včerajšnji seji zastopnikov francoskih bank je bil soglasno sprejet predlog podkomisije, da se podaljšajo francoski bančni krediti v Nemčiji za tii mesece. O tehničnih podrobnostih se nor.i doseči še sporazum med nemškimi in francoskimi bankami, kar se bo najbrž zgodilo v teku jutrišnjega dne. Kratkoročni krediti francoskih bank v Nemčiji znašajo približno 1500 milijonov frankov. London, 8. avgusta, s. Pogajanja londonskih bankirjev in odbora denarnih zavo« dov z nemškimi bankami so toliko uspela, da je bilo mogoče natisniti pogoje pogodbe. Kakor upajo, bodo sedaj pristali nanje tu« di Francozi, Nizozemci in Švicarji. Berlin, 8. avgusta. AA. Nemška vlada je ■obvestila nemške zavode, ki se bavijo z nabavljanjem deviz, da tvrdkam. ki se fcihko izkažejo s potrdilom trgovinskih zbornic, da smejo kupiti devize, lahko izdajo te devize, ker so tem tvrdkam devi- ze potrebne za finansiranje uvoza, izvoza in tranzita blaga. Basel, S. avgusta. AA. Danes so se sestali na sejo strokovnjaki, ki imajo nalogo proučiti možnosti stabilizacije kreditov NemfMJi. ■ Berlin, 8. avgusta. AA. Po pisanju lista »ibeutsGJie Allgemeine Zeltung« se zdi, da je nemška vlada na ponudbo ameriške vlade, da bi dobavila sirovine, izjavila, aa nemška vlada ne interesira za pšenico,. Ker bi prej hotela vedeti, kako bo pšenica obrodila v Nemčiji. Glede ponudbe o dobav! bombaža je nemška vlada izjavila, da znaša letošnja potreba kakih 600.000 bal, ki bi se utegnila povečati še za kakih 200 tisoč bal. Glede cen Je vlada predlagata, naj bi se vzele za podlago cene, ki notirajo v Liverpoolu. List zaključuje, da stališče ameriške vlade na te propozicije Se n! znano. Velika železniška nesreča na Poljskem Ekspresni vlak je na progi z vso brzino zavozil v osebni vlak — 6 oseb je bilo ubitih 35 pa ranjenih Varšava, 8. avgusta d. Na železniški progi Varšava—Vilno—Riga je zavozil ekspresni vlak včeraj ob 3.20 zjutraj pri Bia-lystoku v osebni vlak. Pri trčenju je bilo ubitih 6 oseb, 35 pa jih je bilo ranjenih. Osebni vlak, ki je bil ves zaseden in ki je vozil iz Varšave proti poljsko-ruski obmejni postaji Baranowiczi, se je moral ustaviti na odprti progi, ker se mu je pokvaril stroj. Poročilo o tem je bilo sicer od bližnje čuvajnice oddano na sosedne postaje, ki pa niso razumele telefoničnega poročila in tako se je zgodilo, da je bila ekspresnemu vlaku na zadnji postaji do- voljena prosta vožnja, zaradi česar se je zaletel s polno paro v stoječi osebni vlak. Oba uradnika, ki sta zakrivila, da po nesrečnem naključju poročilo o postanku osebnega vlaka na odprti progi ni bilo prav sprejeto, sta bila aretirana. Neki potnik, ki je zaradi gneče v zadnjem vagonu osebnega vlaka moral stati, je edini v poslednjem trenutku opazil bližajočo se nevarnost ter. je skočil z voza s svojo hčerko. Vsi drugi potniki v vagonu so bili več ali manj ranjeni. Pri reševalnih delih, ki so povzročale velike težave, je bilo še nekaj železničarjev precej ranjenih. Otvoritev Masarykovih iger Dosedaj so pretežno zmagali čehoslovaki — Maratoijski zmagovalec je bil Avstrijec Tuschek Pardubice, 8. avgusta, h. V tukajšnjem sadionu so bile danes popoldne slovesno o tvor jene Masarykove igre. Defile atletov, ki so korakali pod zastavami svojih držav, jc spremljala vojaška godba. V sprevodu je bilo 6 Belgijcev, 5 Francozov, 1 Italijan, 5 Jugoslovenov, 2 Madžara, 12 Nemcev, 6 Poljakov, 7 Avstrijcev in končno 142 čehoslovakov. Inozemske goste je v Imenu prireditelja pozdravil mestni župan. I?re se vršijo pod pokroviteljstvom prezi-denta Masarvka. Ob 16.10 je startalo 35 atletov za maratonski tek. Proga je šla najprej 3 in pol-krat po stadionu, nato pa na ceste. Med ti^m »o se vrnila v stadionu lahkoatletska tekmovanja, ki so se končala naslednje: Skok v daljino: 1. Hofma.n (ČSR) 7.13 ("tkiv č si. rekord). 2. Sikorski (Poljska) 7 07. 3. Nowak (Poljska) 6/S3, 4. Sievert (Nemčija) 6.83. KrogJa: 1. Douda (ČSR) 14.SS; 2. Sievert (Nemčija) 14.24, 3. Heljasz (Poljska) 14.05, šesto mesto je z znamko 13.815 m zasedel Jugosloven dr. Narančič. 1500 m: 1. StrniSte (ČSR) 4:03.8, G. Drozda (ČSR) 4:06.8, 3. Keller (Francija) 4:10. V predt.ekmovan.in v teku na m Je zasedel tretje mesto Jugosloven Tučan. Maratonski t^k je postal plen Avstrijcev. Prvo mesto je dosegel Tuschek, drugo tn tretje pa Čehosiovaka šule in StaneR. Mfri .Tugosiovem" je bil v tej konkurenci prvi Stane '&porn. Točni časi še niso Izračunani. . Dan požarov v Italiji Rim, 8. avgusta, g. V zadnja 24. urah je bilo v Italiji več požarnih katastrof, ki so povzročile večmilijonsko škodo. V Sciaci na Siciliji je izbruhnil požar, katerega žrtev je posta.l mlin, velika tovarna za testenine in dve drugi poslopji, škodo cenijo na 2 in pol milijona lir. Na obronkih Astromontea blizu Regia Calabria divja gozdni požar, ki ga do sedaj še ni bilo mogoče lokalizirati in se je razširil žc več kilometrov daleč, škodo cenijo na nad poldrugi milijon lir. Tndi blizu Orgozoia na Sardiniji divja gozdni požar, ki je tudi povzročil mnogo škode in jo cenijo na dober milijon lir. Na kolodvoru v Napolju je zgorel vagon I. razreda, 4 drugi vagoni pa so bili težko poškodovani. Blizu Avellina je nastala v pirotehnični tovarni eksplozija, ki je povzročila velik požar. Detonacijo so slišali več kilometrov daleč. Tovarna je popolnoma porušeno, škoda znaša nad dva m;lijona lir. Pogreb Marije Hiibner jeve Praga, 8. avgusta, h. Popoldne je bil izpred Narodnega gledališča nad vse svečan pogreb velike češkoslovaške umetnice Marije Hiibner jeve na pokopališče na Olšanih. Vsi listi pišejo o današnjem dnevu kot žalnem dn evu vsega češkoslovaškega naroda in beležijo tudi glasove jugoslovenskega tiska o izgubi Marije Hubncrjeve, ki si je s svojo zadnjo turnejo po Jugoslaviji pridobil a tudi tamkaj mnogo novih simpatij. Velik požar na Slovaškem Praga, 8. avgusta AA. V Baržijovski Novi Vesi na Slovaškem je požar uničil 42 hiš. Navzlic velikim naporom ni bilo mogoče požara omejiti. TESNEJŠE SODELOVANJE MED NEMČIJO IN ITALIJO Rezultati rimskih konferenc - Enotno postopanje na razorožitveni konferenci - Mussolini vedno iznova poudarja potrebo pomirjenja in mednarodne solidarnosti Rim. 8. avgusta. AA. Pri včerajšnjem sestanku v vili D'Este v Tivoliju sta predsednika italijanske in nemške vlade ter oba zunanja ministra nadaljevala razgovore. ki so jih začeli včeraj v oakči Ve-nezia v Rimu. Razgovori so se nadaljevali tudi danes. Snoči ie predsednik Mussolini priredil svečano večerjo na čast kancelarju Brii-ningu in zunanjemu ministru Gurtiusu. Udeležili so se je tudi nemški poslanik v Rimu .v. Saliubert. predsednik senata Fe-derzoni. minister za zunanje zadeve Grandi, mnogi drugi ministri in številni ugledni Italijani in Nemoi. Ob koncu večerje je imel Mussolini govor. v katerem je pozdravil nemške so-ste. Deia-i je. da mu je posebna čast, ker jih more pozdraviti ravno v Rimu. ki je bil vsem nemškim mislecem in umetnikom vedno ljubo mesto. Fašistična Italija razume v tem trenutku popolnoma svoje dolžnosti ter je posebno preoričana. da ustvarja sodelovanje med vladami in narodi najboljši način in najboljšo možnost za oremaganie sedanjih težkoč ter ustvaritev napredka in dobrobiti narodov s pomočjo zaupanja in pravo garancijo za mir. nad katerim bo vladala pravica. Italijanski narod spremlja s simpatijo nano-re Nemčije, da obvaruje nemški narod pred katastrofo ter mu da novo moč ki zavest lastne sile pod modrim in enersrič-nim vodstvom sedanjega predsednika nemške vlade. Na koncu je Mussolini napil predsedniku Hiiideuburgu. nemškim ministrom in napredku Nemčije. Kancelar Bruning je v odgovoru izrazil svoje posebno veselje nad besedami dobrodošlice, namenjenimi njemu in njegovemu tovarišu. Prepričan je, da ne more ničesar ustvariti boliših rezultatov kakor osebni stiki ter odkriti pogovori med predsedniki vlad. Spominjal se je starih rimskih tradicij ter novih si lil nih upravičencev. Proti je bilo oddanih 30.000 glasov, dočim je bilo 12.000 gla«ov neveljavnih. Poslanci katalonske levice bos do prihodnji torek odpotovali v Madrid, da slovesno izroče ta statut osrednji vladi. Glede na neprijazno stališče madrid« Skih političnih krogov proti katalonskemu statutu je Macia sklenil, da potuje sam v glavno mesto. Alcala Zamora in finančni minister Indalesio Prieto proučujeta sedaj osnove, na katerih bi 6e mogla izvesti združitev posameznih področij. Socialne in gospodarske težkoče morejo povzročiti tudi politične posledice. List »El Sol« pi- še, da vladna kriza ni izključena v name= nu, da se odstranijo trije socialistični mi= nistri iz kabineta. Vlada stremi za tem, da bi bila čimprej sprejeta ustava. Komisija, ki izdeluje načrt ustave, zaseda permanentno. Madrid, 8. avgusta č. Komisija ,ki sestavlja novo špansko ustavo, je že dokončala načrt poglavja, ki ureja odnošaje države do cerkve. Po tem načrtu Španija ne priznava nobene cerkve ali vere za špansko državno cerkev, niti ne bo podpirala ali subvencijonirala nobene vere in cerkve. Vsi redovi bodo razpuščeni, njihovo premoženje pa zaplenjeno in nacionalizirano. Nezgoda angleškega zračnega orjaka London, 8. avgusta, s. Največje angleško potniško letalo, ki je sedaj opremljeno s štirimi motorji, je moralo v bližini vasi Tonbridge za silo pristati. Z letalom je letelo -8 potnikov približno 6000 metrov visoko, ko se je nenadoma razletel eden izmed vijakov. Drobci so težko poškodovali tudi druge vijake, tako da je nazadnje deloval samo en motor. Pri zasilnem pristanku se je pilot le za las umaknil udarcu v neko hišo. Potniki so ostali popolnoma ne-»škodovani. Rodbinska tragedija na Bodenskem jezeru Friedrichshafen, 8. avgusta. č. Na Bo* den^kem jezeru so našli danes prazen čoln. Ugotovili 60. da je najela čoln vče* raj dopoldne družina nekega trgovca, ki se je pripeljali z avtomobilom in 6e nasta« nil v nekem hotelu v Irmnersteinu. Pri na« tamonem preiskovanju so našli v jezeru truplo enega sina, dočim truplo trgovca, hčerke in dveh sinov še po«reša?o. Ni še ugotovljeno, ali gre za -nesrečo ali pa gre morda za kak zagoneten zločin. Ministrski predsednik ie nato omenil vezi civilizacije in kulture, ki že stoletja vežejo italijanski in nemški narod, in izjavil, da hoče fašizem mir in red v politiki in gospodarstvu, da bi moarli vsi narodi s skupnim stremljenjem posvetiti svoje sile uspešnemu delu za civilizacijo in napredek. Nemška državnika in 011 so bili v priznanju nujne potrebe sodelovanja za dosego teza cilja popolnoma edini, kakor tudi v tem. da je treba storiti vse. kar ie v njihovih močeh, da bo zagotovljen uspeh prihodnje razorožitvene konference, ki bo imela velike posledic? za obnovite-" pravega miru. Nemška državnika • pri papežu Rim, 8. avgusta. AA. Nemški kancelar Bruning in zunanji minister Curtius sta bila vsak zase sprejeta v posebni avdijenci danes popoldne pri papežu. Ob tej priliki so bile običajne recepcijske ceremonije. Po obisku pri papežu sta nemška državnika obiskala državnega tajnika kardinala Pa-cellija, ki je vrnil obisk v nemškem poslaništvu še danes popoldne. Pred odhodom iz Rima Kim, 8. avgusta AA. Pred svojim odhodom iz Rima, ki je bil določen za nocoj ob 10., sta bila nemška državnika Bruning in Curtius gosta nemškega poslanika pri Vatikanu, ki je priredil njima na čast večerjo. Večerje se je udeležil tudi kardinal Pacelli ter drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Mussolini poseti Berlin Rim, 8. avgusta, č. Nocojšnji listi poročajo, da je nemški državni kancelar dr. Bruning povabil ministrskega predsednika Mussolinija na poset v Berlin. Mussolini ie povabilo sprejel ter bo do konca tega noseča obvestil berlinsko vlado, kdaj se bo odzval vabilu. Rim, 8. avgusta. AA. Mussolinijev sklep, da poseti Berlin, smatrajo za zelo važno odločitev, ker bo to prvi uradni Mussolinijev obisk v inozemstvu. Istočasno trdijo dobro obveščeni krogi, da je treba Musso-linijevo odločitev smatrati kot znak, da sta dosegla nemška državnika v Rimu uspeh. Na konferenci med nemškimi in italijanskimi državniki je bilo tudi sklenjeno uvesti pogajanja o novi trgovinski pogodoi med Nemčijo in Italijo. Grški tisk o našem kralju Afeue, 8. avgusta. AA. Grški listi prinašajo izredno toplo pisane članke za desetletnico zasedbe prestola kralia Aleksandra. »Ethnos« se spominja hrabrosti kralja Aleksandra I. med voino in r.aglaša njegovo visoko modrost, ki jo kaže od prvega dne, ko je stopil na prestol, in s katero vrši svojo visoko kraljevsko dolžnost. V imenu grškega naroda, pravi list, želimo, da bi kralj Aleksander jugoslovenski dolgo živel, da bi videl v celoti izvršeno delo združitve naroda v takem smislu, kakor bi to hotel videti. »Athenaia Nea- piše: Kralj Aleksander L je vesten suveren velikega patrijotizma, ki je pogosto zastavil svoje življenje v blagor in rešitev domovine. Kralj Aleksander je oboževan od vsega jugoslovenskega naroda, ki mu izkazuje globoko zaupanje. Hraber med vojno je kralj Aleksander I. hraber tudi po vojni- Izdaja novih potnih listov Beograd, 8. avgusta. A A. Ministrstvo za notranje zadeve je predpisalo nove knjižice za potne liste. Po naredbi ministrstva bodo izdajale upravne oblasti v vsej državi nove knjižice za potne liste začenši od 1. septembra, ko stare knjižice izgubijo veljavo. Po sporazumu med ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za zunanje zadeve bodo kraljevska poslaništva v inozemstvu začela izdajati nove knjižice v evropskih državah začenši od 1. septembra v ostalih pa od 1. oktobra. Iz prometne službe Beograd. 8. avgusta AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za načelnika gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani v 3. skupini Pavle Star-žik, načelnik gradbenega oddelka državnih železnic v Subotici. po potrebi službe. Požar sredi Ljubljane Sinoči okrog 9. je iz dosedaj še nepojas* njenega vzroka izbruhnil ogenj v skladišču veletrgovca Gregorca v Kapiteljski ulici, t. j. v bivši garaži avtopodietnika Steleta. V skladišču je bilo 14 zabojev jajc. Tz neznanega vzroka se je vnela lesna volna v katero so bila jajca zavita. Jajca so bila last trgovskega zastopnika Tartaroviča. iz Bosanske Gradiške. Mohameda Sabiča. Slučajno je onazil Sabič sam, da v skladišču gori. Inž. Debelak, ki je prišel slučai:nq mimo, je takoj aviziral gasilce. V par trenutkih so prihiteli gasilci z motorno briz* galno in kmalu pogasili ogenj. Uničenih je bilo 6 zabojev jajc, vsak po 1440 komadov. Ob 10. je bilo že vse oogašeno in vsaka nevarnost odstraniena. Lahko pa bi prišlo do katastrofe, če bi ogenj ne bili pravočasno opazili in bi bfl zavzel že večje dimenzije. V tem primeru bi se požar lahko razširil na ves kompleks hiš med Liubliianico in Poljansko cesto. Znižanje rudarskih mezd Odličen socialni delavec nam piše Suho in kratko je bilo znižanje rudar« skih mezd, zabeleženo v časopisju, kakor se na primer poroča o nedeljskih dogodkih. Mnogi so to sporočilo čitali in si zraven niso nič mislili, mnogi pa so to sporočilo sploh prezrli. Zgrozili so se samo rudarji in pa vsi oni, kateri žive sredi njihovega trpljenja in z njimi sočutijo, kaj je beda. Znižanje minimalnih rudarskih mezd zna« ša 5 odst., znižanje akordnih postavk pa do 12 odst. TPD je novo regulacijo pre« jemkov diktirala, ker rudarji na tak 6po« razum niso mogli pristati. V koliko in v kakšni obliki so oblasti proti poslabšanju socialnega položaja rudarjev protestirale in podvzele potrebne mere, da sc v rudar* skih revirjih beda ne potencira do obupa, nam ni znano. Jasno pa je, da oblasti hlad« no mimo tega dejstva ne morejo iti, ker ta stvar ni privatna zadeva družbe, tem« več velevažno socialno vprašanje, ki ga je treba rešiti v skladu s socialnimi po« trebami rudarjev in v skladu z gospodar« sko jakostjo družbe v zaščito mirnega socialnega sožitja in zdravega gospodarske« ga niveliranja v času krize. Krize ne sme nihče zase izkoriščati. Napačno je, ako je breme krize neenakomerno prevaljeno samo na ena ramena, dočim drugi z vso doslednostjo od sebe odvali vsak vpliv krize na svojo gospo« darsiko moč in na svoj podjetniški dob'.« ček. Ukrepi, kakor je znižanje niez>l v Pa.su teake gospodarske krize, ne morejo biti več privatna zadela podjetij; odločil« no ingerenco za reševanje tega problema mora imeti država Tj je tudi umevno -n vidimo, da tako rudi p&vsod po svetu de« laio. Nič ni boli razumljivega, kakor da močnejši skuša ohraniti svoje interese ne» "krn ione n» račun slabejšega. V sološ« nem prepričanju, da je res vsepovsod kri->.a, gredo taki poskusi pogo->to preko mej dopustnosti pod domnev >. da ukreDov itak nihče kontroliral ne bo, ker jih bo vsakdo smatral za same po sobi umevnt,. Zato sc v drugih državah znižavanje mezi, kot velevažen in zelo dalekosi-žen socialno-gospodarski ukrep, vrši pod kontrolo in vodstvom posebnih državnih organov. Na t« načm se hoče preprečiti, da dobički bo« g ataše v ne bi ostali neokrnjeni, račun go* snodarske krize pa bi plačali samo socialno šibki sloji. To potrebo je pred kratkim e prav jasnimi besedami podčrtala tudi an« g'eška državna komisija za štednjo. Ko« misija se je po skoro dveletnem temelji« tem študiju celega kompleksa vprašanj iz« r cikla proti redukciji mezd in plač, dokler nI podano jamstvo, da bodo v zdravem Ttrmeriu reducirani tudi podjetniški dobički. Vsaka nasprotna rešitev bi pravil« no, pravi komisija, povzročila občutek , skrajne socialne krivice # ' Trboveliska premogokopna družba je v 1 10V) iziolocala 25 Din kot dividendo. Ni znakov, da bo ta odstotek v letu JI 931 ?a-de!. Znano jc. da so se na primer plemiče /ajamelle večii odjem nremoga. Večjih obratnih omejitev v naših industrijah tu« di ni. Najbolj omejujejo obratovanje lesne industrije, ki imajo vodni ali električni pogon iz vodnih central. »Gradivo za gospodarsko statistiko v Sloveniji« pravi, da je bilo ob koncu 1. 1925 26.653 obrti, ob koncu 1. 1929 pa že 31.416 in ob koncu 1. 1930 celo že 32.412. Statistika industrije kaže ob koncu 1. 1927 samo 507 industrij« skih podjetij ob koncu 1. 1929 že 517, ob koncu 1. 1930 pa 544. Možnost konzuma premoga torej raste. Število socialno zava« rovanega delavstva je sicer nekoliko pad« lo, toda v pretežni večini le v lesni indu« striji, kjer konzum premoga ne pride v poštev. Zato nj utemeljeno, ako je TPD hotela višino dividende zaščititi z znižanjem mezd in to celo z odstotkom, ki je previsok, čoprav bi tj razlogi za znižanje držali. V drugih krajih so industrije, ki so bile resno prisiljene k redukciji mezd, znižale mezde le za 2 do 3 odst. Izkazani čisti dobiček TPD je v letu 1930 znašal 32 milijonov dinarjev in to pri dejstvu, da je d.užba v tem letu od naprav in strojev odpisala celih 18 mjH« jonov dinarjev in da je vrednost strojev •zvišala od 13 na 25 milijonov. Te številke *o v svojem bistvu dobiček, ne izguba. Družba je od 1. 1927 odpisala od strojev 72.646.000 Din, dočim je v bilanci za leto 1930 vrednost strojev in drugih naprav rudnika označena samo z 81 milijoni di« narjev. Družba obratuje z lastnim kapitalom :?! bančne obresti ne pridejo v po« stev. V letnem poročilu je ugotovljeno, da dolžniiik.i, zlasti železnice znatno hifrej* poravnavajo svoje obveznosti. Povprečna cena tone premoga je po p?* dafckih rudarskega glavarstva znašala 170 dinatjev; od tega je odpadlo na plače 65 Din, na druge izdatke in na dobiček -na 105 Din. Cena premoga ie napram ccni iz •leta 1925 (ICO) znašala 71. torej je padla za 29 enot, plače pa so padle od 100 ria 66, torej za 34 enot: najmanj so padli dru« gi izdatki (z dobičkom vred), in sicer od 100 na 79 enot, torej samo za 21 er.ot. Ta indeksna primerjava kaže, da ni pojavov, ki bi zahtevali znižanje mezd za celih 5 odst. Železnica je znižala cene premoga za približno 6 odst. Te izgube družba ne bi smela kriti z znižanjem mezd, ker jc z novimi investicijami dosegla pocenitev pro« duikcije, železnica pa po lastnem priznanju družbe račune hitreje likvidira, kar po* meni dobiček na obrestih. Prizadetih je 10.000 rudarjev in več ti« s oče v trgovcev in obrtnikov. Ali bi ne bilo nujno potrebno, da javna oblast v in* teresu utrditve socialnega miru objektiv« no ugotovi, v kolilko je bila TPD po zdravih s oci alfio «gosipodar»ki,h načelih upravi« čena. da tako' ostro zareže v socialni po'o« žaj revirjev? Finančno najmočnejša družba bi morala imeti več obzira na razvoj n«* še-ga socialnega življenja. Živliienski in« deiks. v kolikor je po naših podatkih sploh zanesljiv, se je le neznatno premaknil n« boliše, morda pa tudi samo zato, ker je način preživljanja postal _ drug — pod si« lo b^de in JVrezpospln^sti. Odgoditev angleškega parlamenta London, 5. avgusta. Angleška zbornica je odšla na počitnice. D j 20 oktobra bo imel Macdonald čas, da brez stalnih napadov konservativne ooozioije v miru rešuje ogromne probleme, s katerimi se mora boriti njegova vlada. . . l>cbata na zadnji seji parlamenta je jasno pokazala, kako so te težave res velike. Laburis-ti so si priborili večino pri zadnjih volitvah pod geslom, da ie konservativna stranka prestara in preveč reakcionarna. da bi labko stala na vodstvu imperija ob njegovi veliki uri. Delavska vlada #na svojih "velikih obljub ni mogla držati. Šc več. od kar je prišla na vlado, so se razmere še poslabšale, brezposelnost se je skoraj potroiila in brezposelne podpore obtežujejo državni proračun do neznosnosti. Govornik opozicije Neville Chamber-laui je na zadnji seji ostro kritiziral vladi no delo- zlasti njeno finančno politiko. iDokazoval je. da krije vlada svoj proračunski primanjkljaj samo s tem. da nf.če-aiia zadnje finančne rezerve in da z davč-njminimi bremeni ubija vsak gospodarski polet. Izvoz ie pod sedanjo vlado nazadoval za 41 odst., uvoz pa je za 21 odst. na-trascl. Poleg številk, iznešenih v parlamentarni debati, dokazujejo nezdrav gospodarski položaj Angiije najboljše veliki finančni procesi zadnjega leta. kakor jih doslei Anglija ni poznala. V Londonu ie ravnokar bil obsojen mogočni lord Klysant na eno leto zapora, ker ie v svojih prospektih preveč rožnato slikal akcijonariem finančni položaj svojih neštevilnih Dodiietii. Pred kratkim je pod podobno obtožbo sedel pred sediščem finančni velemagnat atry. V bistvu sta pa oba bik žrtev razmer. ker sta današnjo gospodarsko krizo smatrala samo za začasno. To ie bila lorda Kljsanta in Hatryja velika napaka: ee bi se pa niih računi ujemlai. bi danes stala pred javnost^o kot finančna Naooleona. kar sta še Dre J letom bila za vso angleško javnost Danes pa ne vejo samo Kiysant. Hairv dn Snovvden. temveč tudi zadnji delavec ■v londonskem pristanišču. da sedanja kriza ni samo kratek prehoden pojav. Ako na bi se vendar še našel kak optimist, mu mora nade Dodreti poročilo »Anketne komisije za štednjo«. ki io je bila pred dvema letoma postavila država, da prouči finančni položaj države Poročilo začenja naiprei z ugotovitvami. da je vrednost denarja danes večia. kakor je bita neposredno oo vojni, da se moraio narodi enako kakor ooedinci ori svojih izdatkih ravnati po dohodkih in da le skrajna varčnost lahko vrne Angliji njeno nekdanje blagostanje. Na osnovi teh ugotovitev priporoča komisiia ukrepe, ki br-Jo pomenili, če bodo izvedeni. popoln preokret v državni socijalni no-Jitiki. Ni čuda. sai se gre skoraj za 100 mi!iijonov funtov (27 milijard dinarjev). !<> naj bi jih vlada prihranila letao z znižanjem plač vojski m mornaric*, policiji in uč fceBjstvu, z zmanjšanjem oodnore brezposelnim, z omejitvijo programa iavnih de' itd. Predlogi komisije so torej tako raiikil-ni. da celo žilavi Snowden nima dovoli poguma, prevzeti vso odgovornost na svoje rame. V svojem referatu v spodnji zbornici je zato apeliral na .iarodno Čustvovanje vse opozicije, ker so žrtve, ki jih vlada zahteva od naroda, tako velike, "da iih lahko samo ves parlament naložii narodu. A ravno zaradi tega, ker so žrtve tako ogromne, se tudi vsaka stranka, ki se želi držati na vladi, ali pa potom volitev priti na vlado, brani prevzeti odgovornost za nje. Zato iz opozicije ni odmeva. Konservativne »Times« pišejo, da konservativci vladne zakonske predloge o štednji sioer lahko podprejo v parlamentu, nočejo pa prevzeti nobene odgovornosti za Snovvdenovo finančno politiko. V samem vladnem taboru se je pojavila huda kritika, ker gredo nameravane operacije skoraj izključno na stroške so-cijalnih in kulturnih na tog države in na račun prejemkov državnih nameščencev. Docela pravilno očitajo laburisti komisiji, da je pristranska. Ako ima denar res višjo vrednost, s čemer utemeiluie komisija predlagano redukcijo plač in sooialnih dajatev, zakaj potem komisija ne zahteva tudi znižanja rent. tantijem in dividend? Umevno ie, da vsi prizadeti sloji prebivalstva tej argumentaciji živahno pritrjujejo. Snowden in njegovi tovariši bodo imel« sedaj skoraj tri mesece časa. da razmišljajo o teh zelo neprijetnih zadevah. Indeks cen na debelo Beograd. S. avgusta. AA. Indeks cen na debelo Narodne banke z dne 1. julija jo ta-le: Proizvodi: julija 1031 junija 1931 biljčni 78.9 77.8 živinorejski 74.7 71.7 mineralni 7^.0 77.4 industrijski 71.3 71.7 totalni indeks 74.4 73.8 izvozni proizvodi 75.3 73.7 Uvozni proizvodi 69.4 70.1 Kakor se vidi, je v indeksu cen izvršen preokret v povolinem smislu za agrarne proizvode. Njihov padec ne samo da se je ustavil, temveč prikazuje celo skok, ki znaša pri živinorejskih proizvodih 3 točke, pri bi ličnih 1.1- Cena industrijskih izdelkov je padla za 0.4, mineralnih za 1.4. Totalni skok indeksa znaša 0.6. Skupina izvoznih izdelkov je narasla za 1.6, uvozna pa padla za 0.7. Sofijsko pismo Razpad bemoaratičeMiega sgovora — Pred izrednim zasedanjem Narodnega sobranja — Spremembe v vodstvu od države odvisnih denarnih zavodov Sofija, 5. avgusta. Kakor ae bilo pričakovati, se duhovi v ;>Demokratičeskcm sgovoru«, sedaj potisnjeni v opozocijo, nikakor niso pomirili po zadnjem zasedanju glavnega odbora, temveč se spor ip še razrašča in zaostruje. Prav posebno so nezadovoljni naprednjaki v starozagorskem okrožju, kjer se je td dni zbrala okrožna konferenca bivše napred-njaške stranke, ki tvori sedaj sestaven del »Demokratičeskega sgovora«. Na konferenci so posebno ostro grajali delovanje treh glavnih voditeljev Sgovora: Ljapčeva, Burova in Molova. Sklenili so, da napred-njaki sicer še ostanejo v Sgovoru, toda samo pod pogojem, da se ti trije voditelji, ki so v bivši vladi zavzemali najvažnejša me sta (predsedništvo ter zunanje dn finančno ministrstvo) odrečejo vodstvu Sgovora in da se vodstvo poveri Cankovu. če bi bq ne ugodilo tej njihovi zahtevi, bi napre kopala ovinke reke na grajskih travnikih tja pod Gomilsko. Tako so se rešitli poplav na. travnikih in so celo nekaj tisočakov prištedili od dobljene vsote. Za nje je bila regulacija v glavnem končana in so bili zadovoljni. Nezadovoljni so pa postali niž« je ležeči Kapijamčani, ki jim je pričela pritekati voda visoko v hiše, in Šentpavlanl, ki 60 jim hujiše poplave delale vedno vec •j škodo. Oškodovani so se pritožili na bansKo upravo, ki je razpisalo za 24. julija komisijski ogled, toda brea navedbe ure in kra» ja. Vsi so sodili, da se bo oglasila komisija najiprej v najbližnji občini St. Pavlu in so 6e zbrali na občini poleg kmetov zastop« niki treh vodnih obratov in tkalnice Pre* bold. Pa so oČekavah ves dan komisijo. Popoldne so se šele razšli v dobri veri, da se je komisija preložila. Komisija je pa vendarle prišla in sicer kar v Grajsko vas. A nihče ni obvestili o tem glavnih intere* sentov in pritožnikov v Št. Pavlu, dasi so vedeli nekateri člani grajske vodne zadrege, da ti čakajo v Št. Pavlu. Komisija vod* nogradbenega oddelka banske uprave je potrdila dosedanja regulacijska dela m odobrila nov kredi* v iznosu 150.000 Din za regulacijo navzgorž toika proti Gomilsiki. Ke^ se dosedaj ni dogajalo, da bi pri* čeli z regulacijo take reke, kakor je Bol-ska, sredi toka, in ker grozi ni^je letečim krajem in kulturam še to jesen ponovna katastrofa, se obračajo prizadeti - *" .- w — * _ * " " v ' -t - _ -i . > ~ - < t . «« a t & t i '■ * C da se pričnejo regulacijska dela navadno pri iz« livu, včasih pri izviru, nikoli pa ne v gre* dini v vsem toku regulacije potrebne reke. Šemp£.velski občani. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje še kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vpora-ba »Franz Josefove« vode kot prava bla-godat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Peto »Jutrovo« potovanji v Pariz na kolonijalno razstavo, ki je biilo prvotno določeno za dobo od 2. do 12. septembra t. L, smo moralj preložiti na par dni prej in sicer iz naslednjega tehtnega razloga: Za potovanja od 1. septembra t. 1. dalje bodo morala kompetentna oblastva izda« jati glasom nove odredbe ministrstva no» tranjih poslov potne liste na novih obraz* cih in po novih pravilih. Nemogoče bi bilo torej, da bi »i udeleženci našega petega potovanja v Pariz, katerih bo — ka. kor kažejo že dosedanje prijave — pre* cejšinje število, mogli- preskrbeti nove potne liste in obenem francoski in avstrij« sk; vizum v tako kratkem roku, če bi hoteli odpotovati 2. septembra. Z druge strani pa imajo že večinoma stare potne liste v rokah, katerih veljavnost je treba 'le podaljšati. Stari potni listi na doseda* njih obrazcih pa bodo veljavni za poto* vanja v inozemstvo, ako potnik izstopi iz clržave do 31. avgusta t. 1. opolnoči, /a povratek vsaj še za en mesec. Ce bi hoteli preložiti peto »Jutrovo« po» tovanje na kasnejši čas, da bi 6i lahko vsi udeleženci oskrbeli potne liste na no* vih obrazcih in potem še potrebna vizu« tna, potem bi morali preložiti odhod za najmanj 10 do 14 dni, tako da bi se potovanje izvedlo šele v drugi polovici sap* tembra. Mi bi pa radi na željo Izraženo od raznih strani, završili septembrsko po« tovanje v Pariz še pred začetkom šolske« ga leta. Zato smo se odločili, da preložimo naše peto septembrsko potovanje v Pariz na čas od 31. avgusta do 10. septembra. Taka preložitev ne bo dosti motil?, dispozicij posameznikov zaradi dopustov in za« radi začetka meseca, bo pa omogočila po» tovanje še s potnimi listi na# dosedanjih obrazcih. Zato je potrebno, da si vsi in« teresenti za to potovanje takoj oskrbi jo podaljšanje veljavnosti 6tarih potnih listov ali pustijo izdati nove potne liste, četudi na 6tarih obrazcih. Za naše potovanjp^ z odhodom 31. avgusta bodo veljavni. Ker niso pristojbine za novi potni list po dosedanjih predpisih visoke, se bo spla* čalo priskrbeti si za to potovanje če po* trebno, tudi nov potni list, kdor še nima starega 6 podaljšano veljavnostjo do 31. avgu6ta. V ostalem bodo program in pogoji potovanja isti, kakor s n bili oni dosedanjih, tako dobro uspelih 4 potovanj v Pariz. Na prihodnji strani objavljamo danes tudi podrobni program in pogoje septembr* skega potovanja z odhodor'. 31. avgusta zvečer. Prijave za to potovanje pa 6preje« ma že sedaj tajništvo našega uredništva, Ljubljana, Knafljeva ul. 5, ki darje tudi vsa potrebna pojasnila. Vsem onim, ki 60 se že prijavili za to potovanje, bomo v tem tednu doposlali po pošti tiskan prospekt in obrazec za obvezno prijavo. Rok za prijave bo trajal le do 22. avgusta. »j utro«. Senzacija! Danes gostuje pri nas mojster vseh pevcev, slavni tenorist Metropolitan opere v New Yorku DENIS KING v bajno razkošnem velefilmu divne lepote, očarljivih lepotic, krasnih plesalk, omamljivih arij, bleščečega petja Kralj potopn hov Po slavni operi: »Si jetais roi« Partnerica slovita primadona ifeanette •Macdonald Senzacija, kakršne Ljubljana še ni imela! Predstave ob 3., 7* in 9. uri zvečer Kot dopolnilo Paramountov zvočni tednik! Premiera! Popolnoma novo! Film, ki je žel triumfe navdušenja po vsem svetu. Telefon 2124 Blejska tujsko prometna razstava Bled, 8. avgusta. Veliko zanimanje bo gotovo vzbudila,, blejska tujsko - prometna razstava, katero so sklenili prirediti na pobudo banske uprave vodilni blejski krogi na jesenskem velesejmu v Ljubljani- Vodstvo in organizacijo razstave je prevzel gosp. inž. Ulrieh z Bleda. Razstava, za katero se že več mesecev zbira potrebni materijal, bo razdeljena na tri dele. Prvi del bo obsegal statistiko tujskega prometa od 1. 1934. do 1930., iz katere bo razviden natančni razvoj Bleda. Statistiko bo preskrbela Zdraviliška komisija, ki je že pridno na delu. V svrho statistike bodo služile razne grafične ponazoritve in diagrami. Rame slike bodo predočevale zne ske vplačane zdraviliške takse, klavniške pristojbine, doklade na meso in na opojna odjače, vodovodne, stavbne ter tržne takse itd. Zanimiv bo tudi drugi del razstave, kier bodo razstavljene starinske in zgodovinske slike P'eda od l. 1SG0- t3osp. dr. Scbwarz z Dunaja je poslal v to svrho več slik iz minulega floletjai kjer se kaže Bied v najpn-mitivnejši stopnji tujskega prometa. Več zgnaovinsk.h slik je dal v ta nan-en nn razpolage tudi naš poslanik v Ameriki «C3p. diniste. Švegel. V tem oddelki? razstave bomo videli tudi zgodovinska darilna ustanovna p-sma iz početka blejske žnpne cerkve, graščine in pogodbo servitutnih p*-a-vic z otoka ter dve originalu- pismi iz 15. in 16. stoletja, v katerih so popisane srevi-tuine pra' ice za župnijo ZasiD pi; W"du. V tret;.?m oddelku pa bo razstavljano več ookraiinskih oljnatih sin> akvarelov več li togi ali j in bakrorezov. Sike so v ta namen posodili gg. minister Švigei dr. Va-lenta, Miha Cerne, Bamberg & Kleinmaver, Tome. Jula Mclnar in Tila Vovk. Narodna galerija pa bo dala nekaj slik gosp. Peru-barda na razpolago. Parkhrtel. Toplice in Pefcian bodo imeli na razstav; poseber oddelek, ki bo prav za-n.aniv ?*rntka: na razstavi bo razviden v>«s naprt dek tujsko - orometnih naprav. IrilHov. zgradb, adaptacij itd. Razstavljen bo tuo: reber Blee veliko zanimamje za kongres m se po vseh revirjih rudarji pripravljajo na pohod v Trbovlje. Na kongresu bo imel podpredsednik dr. Joža Bohinjec vežen referat o gospodarskem stanju v naši državi io o načelih naciooal* nega delavstva. O priliki kongresa se bo vršil tudi delegatski zbor NSZ io sicer se bo vršiJ v soboto 15. t. m. ob 16. Že dopoldne pa se bo vršila seja Federacije nacionalnih strokovnih organizacij, kateri Bodo prisostvovali delegati vseh nacionalnih delavskih organizacij iz vse kraljevine. Nadalje bo v soboto popoldne ob 14. 6eja uprajve Jedoote slovansEkih narodno stro* kovnih organizacij, kateri bodo prisostvovali poleg zastopnikov jugoslovenskega nacionalnega delavstva tudi delegati češko« slovaškega nacionalnega delavstva. Na tej važni se(ji se bo izvolila definitivna nova uprava. V nedeljo 16. t. m. ob 9. bo slovesen sprejem gostov na kolodvoru. S kolodvora bo šla povorka do rudniške restavracije, kjer bo došle goste pozdravil trboveljski župan g. Vodušek. Od tu krene sprevod v Sokolski dom, kjer se bo vršil kongres. Na kongres so vaibUjema vsa nacionalna dru« štva brez razlike io so svojo udeležbo tudi že obijuibila. Kongres Narodne strokovne zveze bo ena največjih manifestacij nacionalnega delav« sbva in vabimo vso naciooaloo javnost, da s svojo prisotnostjo podpre težnje jugoslo* venskega delavstva. Trboveljska nacionalna javnost bo v dneh kongresa okrasila okma z zastavami io z njimi pozdravila jugoslo« venskega delavca. Narodna strokovna zve« za vaibi po tej poti vse prijatelje jugoslo« venskega nacionalnega delavskega pokreta, da se pridruži veliki manifestaciji delavstva io pohiti 16. avgusta v Trbovlje. Modernizacija šoštanjske pošte Šoštanj, 8. avgusta Včeraj in danes se seli naš poštni urad v prvo nadstropje ravnateljskega poslopja Woschnaggove tovarne, kjer se je do-sedaj nahajal v pritličju. Pošta v Šoštanju je nastanjena že od pamtiveka pri Woschnaggu. Svoječasno so Woschnaggi bili tudi poštni ,ekspedijenti, kot zadnja še mati sedanjega* lastnika tovarne, danes pa je podjetju mnogo na tem, da ima to okno v veliki svet čim bolj pri rokah. Kako močan je promet na naši pošti, se vidi iz naslednjega: Lani je bilo 97.900 delovnih enot pri sta-ležu 3 uradniških moči. Videč, da to število uradništva ne zadostuje, je poštna direkcija dodelila še eno moč za brzojav in telefon, oktobra 1929 jo je pa v juniju 1930 zopet vzela. Da promet vzlic vladajoči krizi narašča, pove dejstvo, da je bilo letos junija in julija 17.083 enot, med njimi 1809 brzojavk, telefonskih pogovorov, medkrajevnih in mednarodnih 820, krajevnih pa čez 500, razen tega se še tranziti-rajo brzojavke za pošto v Topolščici, Ra-dio-naročnikov je 44, telefonskih pa 9. Ves denarni promet gre pa v visoke milijone. Poleg pomanjkanja uradniških moči je bil doslej še velik nedostatek v obsegu in značaju uradniških prostorov. Ti so obstojali iz ene pisarne za upravnika in drugega uradnega prostora za vso manipulacijo. če se je že tukaj občutila tesnoba, velja to še posebej poudarjati o prostoru za stranke. Ta je bil, kar se zdi skoro neverjetno, širok le poldrugi meter, stala je pa še tu telefonska celica, pisalni stenski pult in steklena pregrada pri vhodu. Jasno je torej, da stari prostori že davno niso več odgovarjali naraščajočemu prometu. Poleg tega so bili vlažni, temni, zaradi severne lege brez vsakega solnca, nezdravi. Ni torej čudno, da se je upravnica ga, Pavla Jar-hova že dalj časa prizadevala, preskrbeti pošti nove primerne prostore, nujno potrebne za uslužbenstvo in občinstvo. Po daljših pogajanjih z direkcijo in tovarno kot najemodajalcem se je doseglo, da je dala tovarna pošti nove prostore v prvem nadstropju primerno preurediti. Adaptacija je trajala nekaj mesecev in sedaj je tako daleč, da se pošta že seli. Novi prostori obstojajo iz predstojniške pisarne, uradnega prostora, sobe za špedicijo in iz arhiva, So zelo svetli, na solnčni legi ln prostorni, posebej velja to o prostoru za stranke. Dohod k pošti je začasno po lesenem stopnišču skozi glavni tovarniški vhod, pozneje bodo pa zgrajene posebne stopnice naravnost s ceste. Vso adaptacijo je izvršilo tovarniško podjetje brezplačno, poštna direkcija je dobavila precej novega pohištva, starega pa dala prepleskati, postavljena Je telefonska cen- ■ (ga 20 mif^ifi^tengi jn jjmiMni^ J za 42 naročnikov poštnih predalov s ključi Prostor za stranke je od uradnih prostorov ločen po lepi novi stekleni pregraji, tla so pa parketirana. Linic bo četvero, tri redne, ena pa za nedeljsko izdajo pošte in za ojačenje v primeru večjega prometa. Da smo prišli v Šoštanju do zares krasnih poštnih prostorov, je pripisati prizadevanju ge. upraviteljice, velikodušnosti tovarne in uvidevnosti poštne direkcije v Ljubljani. Zgodovinska razstava v Škofji Loki Škofja Loka, 8. avgusta. I* vrst tujsko prometnih interesentov Škofje Loke je izšla misel, naj se za ožji škofjeloški okoliš priredi še pred razstavo mest na jesen v Ljubljani prva zgodovinska razstava v Škofji Loki, ki natj v vsej skrbnosti, obsežnosti in izbranosti gradiva prikaže posetnikom zgodovinske zanimivosti našega stareda mesta in njegove soseščine. Tujsko prometni odsek se je za stvar takoj zavzel in pričel s pripravami, da stvar čim lepše uspe. K sodelovanju so povabljene vse javne korporacije, društva, organizacije, ustanove in zasebniki iz Škofje Loke, pritegnjene pa so s prispevki tucH vasi Suha, Visoko, Poljane in PuštaL Razstavni prostor bo v štirih učnih sobah zunanje dekliške šole, verjetno pa je, da bo potrebno še več prostora, ker je za* nimanje za razstavo med razstavljale i, kakor tudi med ostalim meščanstvom prav zadovoljivo. Poleg raznih slik slovitih slikarjev Groharja in Janeza in Jurija Šubica bo razstavljena cela vrsta strinskih spisov, dokumentov in tiskovin iz šolstva, cerkvene in sodne gosposke, obrtniki bodo prispevali s spomini cehovstva. Skrinjice, ce* hovska prava in bandera bodo našla na razstavi svoje hvaležno mesto. Na občini je lepa skupina orožja iz polpretekle dobe, hrani se žezlo, ki ga je uporabljalo nekdanje sodišče v prostorih sedanjega samo« stana; bogat je knjižni arhiv cerkvenih oblasti in samostana; zanimali bodo para-menti, narodne vezenine in narodna oblačila, ki so posebno v škofjeloškem okraju raznolika. Na vrsto pridejo starinski spo« mini vseh vrst, tako razni kipci, lesorezi, slike na steklo, leseno orodje, oprava itd-, tedaj toliko gradiva, da bo razstava prav« cati zgodovinski muzej. Razstavo pripravlja posebni odbor. Od-prta bo od 15. do 24. t. m., nakar prijatelje škofjeloškega sveta opozarjamo. KMETIJSKI VESTNIK Nase kmetijstvo pred propadom Zadnja leta bije naše slovensko kmetijstvo obupen boj za obstanek in kakor vse kaže brez upa zmage. Naše kmetije pridelajo pšenice in drugega žita komaj za lastno potrebo. Edina panoga, ki je doslej dajala kmetu nekaj denarja za davke in najnujnejše potrebe, je bila živinoreja. Vsa leta jk> vojni ni dosegla cena živine predvojnega stanja Dočim smo prodajali takrat po 1 K je 11 Din kg krave, smo danes doživeli, da se ponuja po sejmih le po 2 Din za kg. Kje je Iskati vzrok za tako silni padec živinskih cen? Ker so druge kmetijske panoge odrekle, smo se vrgli vsi na živinorejo kot poslednjo rešilno desko, zato je zadnja leta število vse živine pri nas znatno poraslo. Velika množina živine pa bi sama na sebi še ne dovedla do takega zloma cen. Pridružila se ji je druga nesreča, ki jo ne more predvideti in z njo računati niti najboljši raziskovalec konjunkture, ker je nepredviden elementarni pojav — namreč suša. že letošnja pomladna suša je tako zredčila naše travnike, da nas je košnja sena močno razočarala, poletna suša nam je vzela eno košnjo lucer-ne in napravila iz otave le prav redek ota-vič. Sredi leta se vrtijo spet rezilni stroji na skednjih in kopnijo pičle zaloge krme, ki je bila pripravljena za zimske mesece. Zato so cene za krmo vedno bolj napete. Kje naj vzamemo denar za drago krmo, da prevlečemo živino preko zime. Pa četudi bi ga imeli, se nam pri dragi krmi in nizkih živinskih cenah živina čez zimo zaje. Za vsako nedeljo in praznik zakolje eden v vasi živinče, da ga vnovči po 10 Din za kg mrtve teže sosedom, ki solidarno skušajo pomagati drug drugemu vkljub silnemu pomanjkanju denarja Zelo težko je namreč danes dati kovača za meso. Vendar pa ta samopomoč ne bo dolgo trajala, ker, kakor hitro se pričnejo svinjske koline, poneha vsak konzum govedine na kmetih. Tudi pri svinjah se bo začelo prisilno klanje po domeh. čudno se le zdi vsem svi-njerejcem, zakaj plačujejo dražje in sploh kupujejo naši mesarji napolžlahtne hrvaške prašiče, ko je doma dovolj spitanih žlahtnih. Slovenski kmet visi v zadnjih vzdihih, dočim se prepirata za njegovo kožo mesar in konzument, kdo bo imel od kmetove z gube večji dobiček. Nikogar pa ni, da bi se potegnil za kmeta Glavni odbor Kmetijske družbe je pač zahteval maksimalne cene pri mesarjih io prosto prodajo mesa konzumentom naravnost od kmeta Obe meri pa sta v prid edino konzumentu, ker mu zagotavljata nizke cene. Kmet pa nima od vsega ničesar drugega kakor nado, j. da bo že boljše«. Naši gospodarstveniki trdijo, da ni mogoče določiti za kmeta in za konzumenta znosnih minimalnih cen kakor so v veljavi na pr. za pšenico (ki so pa tudi za polovico nižje od predvojnih), ker ni nikogar, ki bi pokupil živino po teh cenah, kakor dela to pri pšenici Priviligirana izvozna družba. Kakor imajo na videz prav, je vendar njihovo tolmačenje položaja napačno. Količine izvozne živine v Sloveniji so namreč napram količini domačega konzuma prav neznatne in to vsa zadnja leta če se že ne more dati kmetu vsega, kakor je to mogoče pri prodaji pšenice, vendar ta okolnost nikakor ne preprečuje, da bi mu zagotovili vsaj za glavnega odjemalca, ki je naš domači trg, znosnejše cene. če bomo imeli zakonito zajamčene najnižje cene, bomo prišli tudi do potrebnega denarja, da bomo lahko s samopomočjo poklali in sami konzumiraii še ostali del presežka naše živine. Zaradi suše in pomanjkanja denarja za nakup krme se bo do prihodnje pomladi decimiralo število naše živine in bomo imeli .Izgubo le kmetje, ki bomo morali tudi pri srednjih minimalnih cenah, recimo 9 dinarjev, odprodati dragocen rejski materi-jal z izgubo. Pa pravijo bukovski ljudje, da bi moral kmeta že davno vrag vzeti pri ve dni izgubi in dvomijo nad to izgubo. Takim povemo kmetje: Poglejte v zemljiških knjigah naše dolgove, ki so nastali vkljub stotisočem dinarjev kapitala, ki je investiran v vsako našo kmetijo in povprečno 16-urnemu trdemu delu vseh članov družine, kakor da smo prikovani na galeje, štirikrat bi zaslužili dobiček, pa imamo vkljub vsemu temu izgubo. Zastopniki našega javnega življenja vseh strok se morajo že vendar enkrat otresti svoje konzument ar ske ozkosrčnosti, ki gleda le da pride čim ceneje do živil, temveč mora uvideti, da je nemoralno iskati lastnega dobička pri nezgodi največjega siromaka, kmeta Pa ne le nemoralno je tako početje, temveč tudi nespametno je. Saj so podobni naši bukovski ljudje na las tistemu brihtnemu Ribničanu, ki je skušal navaditi konja, da je delal brez hrane. Kar se je njemu zgodilo, preti tudi tem ljudem. Če hočete, da bo kmet še naprej prideloval vam z izgubo cenen živež, ga ne smete pustiti poginiti. To svetuje kmet v korist konzumentu, sad dobro ve, da so časi, ko bo imel tudi pri nas kmet koristi od svojega dela. Se zelo daleč, « a - Z grozdjem na trg Že v starih časih so zdravniki priporo« čaili u zlivanje grozdja okrevaj očim bolni« kom. Svetovnoznana zdravilišča na juž« nem Tirolskem predpisujejo uživanje gro» zdja. Tjakaj prihaja proti jeseni veliko število bogatih tujcev, Angležev in Američanov, ki se vraačjo iz zdravilišč ter kopališč ter da tam nekako zaključujejo svo» je zdravljenje. Nedvomno prinašajo ti1 ljudje v dot ione kraje mnogo denarja. Vi* nograidnikom je s tem silno pomagano, ker odprodajo velikanske množine grozdja za. drag denar. Sicer bi se nekaj sličnega delo tudj pri nas organizirati, ko imamo vsepolno leto« višč in svetovnoznanih zdravilišč, ka pri« vabi ja jo veliko število tujcev v našo kraje. S samim tarnanjem, da pritiska huda kriza naše vinogradništvo, ne bomo prišli daleč, če se pri tem krčevito držimo staa rih običajev. Velikanske množine nepro« danega vina raznih letnikov, ki so jih pol« ne kleti, pričajo, da se nismo o pravem času zavedali nevarnosti in se poprijeli novih načinov vnovčenja grozdja. Vzemimo samo Ljubljano s približno 60.000 prebivalci. Koliko grozdja bri se dalo tu vnovčiti. Sicer so tržne razmere V Ljubljani slabe, o tem bi se dalo mnogo govoriti, toda skrajni čas je že, da 6e tudi tu tisti, ki imajo gospodarsko vodstvo V rokah, pobrigajo in napravijo tem žalostnim razmeram konec. Ztgreb naj nam bo v tem pogledu v zgled! Omeniti simo morali potreibo ureditve zdravih tržnih razmer, v katerih naj organizira prodaja grozdja za sveže uži* vanje po zmernih cenah. Prebivalstvo, zlasti meščanstvo, ne glede na sloje, na^ ravnost hrepeni po grozdju. Samo v Ljub* Ijani bi se gotovo dalo prodati dnevno na stotine kilogramov grozdja, če bi se pro* dajalo na drobno po zmernih cenah. Na splošno prihaja kot namizno grozdje končno le grozdje srednjih in debelih ja* god v poštev, ki je sladko, sočno in prijet« nega okusa. Sicer je pa pojem »namizno grozdje« jako raztezljiv. Koliko ljudi užm va najrajše grozdje raznih ameriških sort, Na primer grozdje izabele, otela, huntoing* tona itd., ali kaj, ko tega grozdja na trgu sploh ni dobiti, ali pa le kot manjvredno in nezrelo. Vinogradniki so ga 6evada pri-morani predelati v zdravju škodljivo pijačo. Namizno grozdje v ožjem pomenu je pa le ono, ko ima poleg lepe oblike tudi lepo rumeno ali rdečo barvo, ali oelo črno. Na« miizno grozdje naj ima bolj podolgovate nezažete grozdje z redkimi trdimi jagoda« mi, da se med vožjo tako lahko ne zrna« ste. Najpniporočljivejše vrste so n. pr.; imperial, ganuezec, beli damascenec, mas deleine angevine, madeleine royale, rume« na sviljevka ali avguštana, zgodnji rdeči malvazinec, razni muškati, n. pr. rdeči mu« škat, muškatna žlahtnima, aleksandrijski muškatelec, muškat Ferdinand Lessepse itd. Od navadnih sort pa špaejoli ali žlaht« nine, rdeči in beli španjol in c*d črnih sorfc zgodnji črni burgundec, črna poirtugallka in tudi črna kavščina ali žametasta črnino. Vprašanje nastane, kako spraviti to grozdje na trg. V to svrho nam služijo prav dobro razne košare, pa tudi leseni zabojoki, v katerih se lahko naloži 4 do 5 kg grozdja. V nekaterih državah kakor na Madžarskem imajo okrogle koše iz ne« obeljenega protja za razpošiljanje grozdja na manjše daljave. V te košare denejo na dno leseno volno in nekaj trtnega listja ali papirja ter se potem vlaga grozdje tesno skupaj. Na vrh pride zopet nekoliko papirja, odnosno listov, čez se pa zašije platno. Grozdje se med prevozom ne srne premetavati, zato mora biti tesno vloženo. Najboljši so taki vagoni, kjer se lahko na* pravijo police, na katere se potem lahko namesti zabojčke ali košare; take vagone da železniška uprava vinogradnikom na razpolago. Lepo namizno grozdje se razpošilja ta* di v zabojokih, ki so 40 om dolgi, 25 cm široki in 12 cm visoki. Na dno se dene nekoliko fine lesne volne ali pola perga« meotnega, ob robeh pa 4 pasove čipkaste« ga papirja. Grozdje se potem ^previdno vlaga tesno skupaj. Ko je zabojček poln, se pokrije grozdje zopet previdno s per-gametndm papirjem in se natrosi čez lesne volne ter pokrov zabije. Tako zapakama grozdje se lahko pošilja na daljše razdalje^ ne da Hi se pri tem pokvarijo. Za naše razmere bi tudi kazalo, da M železniška uprava dala vagone na razpo« Igo, v katerih bi se lahko namestile police, in se grozdje razipošiljalo brzovozno kar v košarah na trg. Pozneje pa, ko bi pričela splošna trgatev, naj bi se omogočil • tudi prevoz zoiaščenega gTozdja in mostov ba» zovozno v nevinorodne kraje. Naši trgovci s sadjem io tudi drugi IS vprašanje prodaje grozdja za uživanje in za izdelavo vina v nevinorodnih krajih prav lahko rešili. S tem bi odpomogli vin« ski krizi in poleg tega tudi primerno zaslužili. Fr. K, Pristopajte k Vodnikovi dražbi Praznik domžalskega Sokola Dvajsetletnica Sokola v Semiču Obupane zene ne imejte nikakega strahu, ako izostane mesečno perilo! POMOČ Vam prinaša pri poškodbi ali izostanku mesečnega perila, perijode, dolgoletno preizkušeno ti-sOcirat poverjeno in zdravniško priporočeno. 6anesijivo učinkujoče sredstvo, ki ni odpovedalo tudi ne v uajtežjih in trdovratnejšib slu čajih, v nasprotju ? drug-.mi sredstvi, ki niso očinkovala: Prof. dr. R&ttiha »Erose a«, ki učinkuje že po (*sr urah. ne da bi Vas o-vi-raio pri Vašem d%!u. Cena JO Din. za starejše poškodb? 100 Din. za bolj odporne žene 150 Din, dvojno, za stare poškodbe in zelo od pome 2;a in je ta proslava obenem tudi proslava našega sphv-i eaa napredka, kajti šel-' 7 ustanovitvijo ,>:k ii se je pričelo pri nas z intenzivnim di.'8:n ra f.it^vetnem poun. Pod (4;r:iiem a'kola so se ustanavljale knjižni«*. prir**-jale igre, predavanja itd. Sokol ima ▼ našem življenju sploh veliko pomena in zaslug, tako n. pr. 90 i njegov« ustanovitvijo preuehaH fantovski pretepi m bilo je lav Ob Vilharjevem slavju G. Janezu Pretnarju v spomin Liiub?! ana. 8 avgusta. Nedavno smo kratko naznanili proslavo zlate poroke z. Janeza Pretnarja in njegove soproge Frančiške, rojene Likar. Omenili smo že tedaj • veliko priljubljenost jubilanta, ki je bil mnogo let nosestmk in lje bilo tudi nekaj starega denarja, tako: nemške marke in stari ruski rublji in več vinjet z napisom »Hochwild-Knoblach-kase«. Vlomilec je nato odprl s pomočjo vitriha še stranska vrata trgovine, nato pa razbil pri oknih pisarne šipo. Skušal je sprva odpreti okno z lepa. A ko je slednjič razbil šipo, se je obrezal na roki. Policijski organi so našli tamkaj krvave sledove. Kot vlomilec je osumljen neki okrog 20 let star mladenič, bolj majhne postave in svetlih las. Mladeniča je opazilo tamkaj več ljudi. Kakor domr.eva policija, je bil to najbrž 20-letni zidar Franc F., ki je šele pred nekaj dnevi prestal 12-mesečno kazen in se je zadnji čas potepal po Ljubljani. rrazairski mojster v Begunjah, kjer se je udejstvoval pri razndh društvih, posebno na med srasiloi. Po svodi dobrodušnosti in po svojem zdravem humorju je bil priiijub-lden vsepovsod. G. Janez Pretnar se ie zelo veselil zlate poroke s svojo dobro življenjsko družico. Kruta usoda oa je ukrenila tako. da je baš na da-n. ko se je zbra-k> šest njegovih sinov, dve hčerki in še mnogo prijateljev, da mu čestitajo, podlegel težki bolezni. Hči ga je mučila že dalje časa. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohraniM v blagem spominu. Nova planinska koča na Mrzlici (1119 m) Domžale, 8. avgusta. Člani našega Sokolskega društva proslavljajo to nedeljo dvanajstletnico, od kar deluje njihovo društvo pod krovom lastnega doma. Nocoj so v svojem domu priredili dobro uspelo akademijo s pozdravom kumice ses. Blažene Šetinove, jutri zjutraij ob 8. pa bo najprej služba božja za umrlimi člani in člamicami, katerim bodo položeni na grobove tudi venci. Ob 14. bo spre« jem gostov na kolodvoru ter od tam povor-ka pred Sokolski dom k razvitju društvenega prapora. Po razvitju bo zopet obhod po trgu, potem javna telovadba na letnem Veliki železni silosi, ki so avtomatično polnili zaboje s karbidom in umetnimi gnojili so se med požarom zrušili, ko so se zvile močne železne traverze, na katere so Mi oprli Ljubljana, 8. avgusta. O požarni katastrofi v Rušah, ki je dole« itela tovarno delniške družbe za proizvajanje dušikovih gnojil in karbida, so naši časopisi že med tednom obširno poročali. Daikies priobčuyemo še par slik in krajše poročilo za nedeljske bralce »Jutra«. Požar v tovarni je nastal v ponedeljek zjutraj ob 4. uri v zgradbi, kjer so sušili umetno gnojilo superfosfat, ki ga rabijo kot sestavino mešanega gnojila nitrofoskala. Prav ob izbruhu požara pa je pihal močan veter od sušilnice, ki je zunanje poslopje tovarn e, proti skladiščem, ki so bila lesena in krita s katranizirano strešno lepenko. V skladiščih je bilo shranjeno par vagonov lesa, žakljev, več sto vagonov nitrofoskala ;ai karbida v pločevinastih okroglih škat- lah. Ogenj je uničil popofo»oma oddelek za odpremo umetnih gnojil m karbida, kar (j® opravljalo poleg več manjših strojev 16 velikih železnih silosov — napajalcev. Vroči« na je bila tako velika, da je teklo oteklo kot močnik po zidu, da eo se krivile na* vadne železniške tirnice in debele traver-ze kot tenka žica. Sreča v nesreči je bila, da je ob 6. ubral veter nasprotno smer po pogorišču nazaj, sicer bi postal žrtev ognja tudi oddelek, v katerem izdelujejo pločevinaste posode za karbid. V tem oddelku so sami speciabiS novi stroji, ki delajo po amerikanskem sistemu na tekočem traku. Kako precizno delajo ti -stroji, kažejo tisoči sodov, poln Hi karbida, ki so zdržali ogenj in kasneje tudi deževnico, ki bi sicer, ako bd vdxk. T sode. I Nov vlom odpuščenega kaznjenca Ljubljana, 8. avgusta. Včeraj med opoldanskimi urami je bfl izvršen izredno drzen vlom v trgovino, odnosno v pisarno trgovca Julija Zupan-c a na Sv. Petra cesti St. 35. Vlomilec je najbrž že dalje časa oprezoval tam okrog m slednjič napravil načrt. Vedel je, da v opoldanskih urah nihče ne ostaja v trgovini, izvohal pa je tudi, da je mogoče priti v hišo skozi vrata na Resljevi cesti. Tako se je splazil včeraj kmalu po 12. v vežo, od koder je prišel do vrat pisarne, iz katerih je snel šipo in skočil v pisarno. Tam se je predvsem zanimal za suknjič, ki ga je videl viseti d* obešalu. Na svoie nemalo presenečenje je našel v suknjiču, ki je bil Zupančeva last, rjavo usnjato listnico s 4182 Din gotovine. V listnici je nada- nec razn i t* služnostnih zabav, ki so se po-navadi t>Iabo končale. Mlademu društvu je dal br. Bukovec na razpolago svojo dvorano ter tako pripomogel. da se je društvo lahko lepo razvijalo. Tudi njegova ga. «oproga ima velike zasluge za društvo in je takorekoč ta jubilej tudi njun družinski praznik- Udeležencem proslave, ki so se prijavili iz mnogih slovenskih in tudi hrvatskih krajev, je dovoljena polovična vožnja in poleg vseh lep: h prireditev slavnostnega dne bodo imeli tudi priliko za ogled naših lepih krajev. Glede njegovega pesniškega delovanja velja pripomniti, da je bila njegova prva kitica spisana v nemškem jeziku, a s krasnim besedilom. Od njegovih pesmi so čisto ponarodele »Po jezeru«, »Slepec«, »Mila lunica« in »Slovenska deklica«, a -Jamska Ivanka« je bila kot opereta uprizorjena še na starem gledališču v Zvezdi. Leta 1864. je skomponiral koračnico, katero je posvetil takratnemu »Južnemu Sokolu« v Ljubljani. Miroslav Vilhar je umrl na Kalcu julija 1871 in je pokopan na pokopališču v Knežaku. Takoj po njegovi smrti je vrli narodnjak, dobri trgovec in posestnik Al. Domicelj v Zagorju sprožil idejo, naj bi se zaslužnemu možu postavil spomenik. Pričel je v ta namen nabirati prispevke, ki so spočetka še precej dohajali, slednjič pa je akcija zaspala. Domicelj je nabral do 300 gld, katere je naložil v hranilnici, knjižico pa je dal v varstvo in shrambo •Slovenski Matici v Ljubljani. Preteklo je več ko 20 let, vendar Domicelj ni opustil svojega namena. Stopil je -v dogovor s svojim svakom Josipom Lavrenčičem iz Postojne, ki se je pozneje preselil v Ljubljano, in pa z železniškim uradnikom pesnikom I. N. Resmanom na Rakeku, ki je bil kasneje prestavljen v Zalog. Lavrenčič in Resman sta imela dosti tozadevnih konferenc. Domicelj je hotel, naj bi se postavil spomenik v Knežaku, čemur pa se je Lavrenčič upiral, poudarjajoč, da se mora postaviti spomenik v Postojni, ki je vendar metropola Notranjske. To je slednjič tudi obveljalo. Po smrti I. N. Resmana je Lavrenčič zasnoval v Postojni odbor, ki je pridno deloval, tako da se je mogel odkriti pokojnemu Vilharju namenjeni spomenik v Postojni dne 12. avgusta 1906. Doprsni kip pesnika bi imel izdelati pokojni kipar Gangl, ki pa je delo odklonil, ker je bil takrat preveč zaposlen s strukturo sedanjega opernega gledališča v Ljubljani. Po nasvetu ravnatelja obrtne šole, vlad. svetnika I. šubica se je poverila naprava doprsnega kipa kiparju A. Repiču. V Postojni je takrat bival tudi tehnik in kipar Jager, ki je nasvetoval, naj bi se doprsni kip postavil na kraško skalo. Napravil je načrt za spomenik, pa takoj odšel v Ameriko, kjer še sedaj živi. Kraške skale ni bilo mogoče v nepokvarjenem stanju spraviti v Postojno, zato je podstavek za spomenik napravil po navodilih kiparja Re-piča znani in spretni kamnosek I. Caha-rija v Nabrežini. Proslave dne 12. avgusta 1906 se je udeležila v Postojni ogromna množica ljudstva, kar tudi današnji proslavi v Planini želimo. Ker se sedanji spomenik nahaja v Italiji, se je vrlemu narodnjaku I. Blažonu v Planini rodila misel, da bi se spomenik našemu nepozabnemu pesniku postavil v Jugoslaviji pred njegovo rojstno hišo v Planini. To idejo je g. Blažon in na njegovo inicijativo voljeni odbor s pomočjo ameriških rojakov izvršil, želimo, da bi današnja slavnost na čast našemu notranjskemu slavčku« imenitno uspela! telovadišču in velika ljudska veselica. Pred jai med vojno so bile Domžale torišče težkih nacionalnih bojev, v katerih j® bil Sokol s svojim požrtvovalnim članstvom vedno v prvih vrstah. Požrtvovalni člani se niso plašili nobenih žrtev in tie tudi lep Sokolski dom plod njihovega požrtvovanja. Slika nam predstavlja odbor za zgradbo domžalskega Sokolskega doma ter so v ospredju: Petrovec Tomo, Ravnikar Franc, Skok Anton in Kuhar Fr;?nc. za njimi pa: Majzelj. Franc, Jenčič Mibfci, Javoršek Ignac, Adamič Josip in Slok-ir Andrej. Danes bodo vrli Planinci odkrili svojemu ožjemu rojaku, notranjskemu pesniku in skladatelju Miroslavu Vilharju spomenik pred njegovo rojstno hišo. Na mestu Je, da se podrobneje spomnimo Vilharje-vega delovanja kakor tudi dogodkov po njegovi smrti. Rodil se je v Planini 7. septembra ISIS, njejov oče je bil poštar. Iz Planine so se preselili Vilharjevi v Senožeče, kjer se je Miroslav seznanil z .ugledno rodbino De-akovo, katere hčerko je zasnubil in potem poročil, že takrat je bil narodno zaveden in delaven, tako da je bil leta 1861. izvoljen za poslanca deželnega zbora kranjskega, kjer je zastopal kmečke občine Notranjske. Mandat je izvrševal tri leta; 1864 ga je izgubil, ker jc bil zastran lista :>Naprej« obsojen v zaporno kazen, katero je prestal na ljubljanskem žabjeku ... Fran Levstik je bil vstopil jeseni 1858 kot domači učitelj v Vilharjevo rodbino. Začela sta v začetku 1863 z Miroslavom izdajati list »Naprej«, katerega urednik je bil Vilhar. V zaporu na žabjeku še je dal za rešetkastimi vrati slikati v spomin svojega preganjanja. Te slike se pri prijateljskih rodbinah pokojnega Vilhar ja še sedaj dobijo. Zadnja leta svojega življenja je preživel na svoji graščini Kaleč pri Zagorju na Notranjskem. Kot navdušen narodnjak je dal inicijativo, da se je sklical in vršil 1869 veliki ljudski tabor na njegovi graščini. Tabor je bil mnogobrojno obiskan. Narodno navdušenje se je s tem zelo dvignilo, pospeševal pa ga je Vilhar, ki je bil s preprostim ljudstvom v vednih stikih in lahko rečemo, da je njegova zasluga, ako je bil narod na Pivki tako pro-bujen in zaveden. Od solnca ogcreLo zdravo kežo mladeniške svežosti, zdravega izgleda daje Vam NIVEA-CREME NIVEA- ULJE OLJE ZA KOŽO IN MASAŽO. Oboje vsebuje edinstven svoje vrste — Eucerit, ki neguje kožo, oboje ublaži nevarnosti solnčarice in daje . telesu prekrasno barvo, tudi pri oblačnem nebu. NI- j VEA-Creme hladi telo, kadar je vroče. NIVEA-olje vas ' ______varuje prehlada radi prenaglega ohlajenja, kadar je slabo vreme. Tako se morete tudi v hladnih dnevih kopati na zraku in v vodi. NIVEA-CREMA: Din 5— do 22.—. NIVEA-OLJE Din 25.— do 35.—. Jugoslovan. P. BEIERSDORF & CO. d. s. o. j., Maribor. MUČILNICA Liudski glas ie božji glas pravi star pregovor. Zato je vsega uvaževanja vredna govorica: OBLAClLNICA »ILIRIJA« z ugodnimi kreditnimi pogoji je trgovina za Tvojo obleko, perilo in čevlje! Ostanki poletne sezone za zelo nizke cene! — Zahtevajte potnika! _ILIRIJA NA OBROKE I LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 Domače vesti * Kraljev teden. 17. avgusta letos bo minilo 10 let. odkar je po smrti kralja Petra I. Osvoboditelja zasedel prestol Nj. Vel. kralj Aleksander I. Vsa država bo ta radostni dan proslavila s posebno slovesnostjo. saj je naš narodni kralj uspel med vojno in v teh 10 letih svoje vlade pro-nikniti s svojo ljubeznivostjo in dobrohotnostjo in s svoio državniško modrostjo v srca vseh jugoslovenskih državljanov. Mesta in pokrajine bodo tekmovale, kdo oo bolj imenitno in primerno proslavil 10-ictnico kraljevega vladanja. Ljubljanski občinski svet se ie tudi že bavi! s tem vprašanjem ter je poleg drugih sklepom cnodušno sprejel nasvet, naj jesenski festival v Ljubljani, ki bo dosegel svoj vrhunec v odkritju spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju, nosi ime »Kraljevega tedna. S tem se oddolžimo spominu kralja Osvoboditelja in hkrati dostojno proslavimo obletnico vladanja Nj Vel. kralja Aleksandra 1. Ogromne množice, ki bodo privrele v Ljubljano k odkritju spomenika kralja Petra se bodo udeležile tudi vseh drugih gledaliških in pevskih svečanosti ter bodo pod geslom »Kraljevega tedna« manifestirale svoio zvestobo in ljubezen do našega narodnega kralia. * Društvo Pravnik ie ob smrti svojega predsednika dr. Danila Majarona prejelo od Pravniškega društva v Zagrebu naslednjo brzojavko: Žalimo smrt nestora slovenskih pravnika, iskrenog saradnika na pravnome području. prekušanot* suborca za pravne ideale. Slava Dami'u Maiaronu! * Osebna vest. Pomočnik bana dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer v torek 11. in v petek 14. t. m. zaradi službene odsotnosti nc bo sprejemal strank. Bežekove testenine so pa zajamčen domač 8-jajčni izdelek, ki Vas ne bo razočaral. ---> - * Odhod udeležencev IV. »Jutrove« ekskurzije v Pariz. In zopet je odšla včeraj zvečer nova »Jutrova« ekskurzija, četrta po številu, v Pariz. Z gorenjskim brzo-vlakom ob 20.50 je včeraj zvečer odpotovala naša družba v Pariz na kolonijalno razstavo in na obisk svetovnega centra in njega okolice. Izlietniška družba ie štela 17 oseb. 9 dani in 8 gospodov, pod vodstvom našega urednika g. dr. Stanka Jutra. Prvotno ie kazalo, kakor da so se interesenti ustrašili ekskurzije v avgusta radi pasjih dnevov. pa so vendar zaupali nekako našim prerokbam, da vročina ne bi dolgotrajna. In res so imeli udeleženci potovanja, ki so se priglasili v lepem številu, še ored odhodom zadoščenje, d« ie zadnji dežek vendar ohladil ozračje, tako da bo to potovanje čisto prijetno. Pred odhodom ie v vrtnem salonu kolodvorske restavracije, kjer se je družba zbrala, pozdravil udelcžence zastopnik direkcije ».Tutra« in jim voščil srečno pot. Po kratkem slovesu od številnih svojcev, ki so se zbraH na oeronu. so izletniki odpotovali preko Jesenic - Schwarzach - St. Ve it - Innsbruck - Buchs - Curih - Basel v Pariz. kamor dospejo danes zvečer po 11 uri. »Jutrova« družba bo liožirala v Parizu v modernem, komfortnem hotelu »Charleston« na Boulevardu Rochechouart št. 55. na kateri naslov se lahko pošilja pošta za izletnike. »Jutrova« družba ostane v Parizu do ponedeljka 17. t. m. pred-poldne in se vrne v torek. 18. t. m ob 8.40 predpoldne zopet v Ljubljano. * Novi grobovi. V koloniji Stan in Dom je umrl g. Lovro G a b e r š e k. Pogreb bo jutri ob 15. k Sv. Križu. — V celjski bolnici so umrli: sinček jetniškega paznika Prane Bole iz Celja. 401etna žena cinkar-niškega delavca Ana Jančičeva s Teharja in 641etna vdova po železniškem delavcu Neža Železnikova s Teharja. — Pokojnim blag spomin. Žalujočim naše iskreno so-žal je! * Maturanti VIII. b razreda I. državne gimnazije v Ljubljani iz leta 1931. proslavijo desetletnico mature dne 5. septembra 1931 v Ljubljani. Potrebne informaciie daje Dolfe Schauer, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 8. * Pravilnik za hranilno ln čekovno službo pri poštah je izšel te dni ter bo prav dobro služil vsem račun oimetnikom in vlagateljem, zlasti pa še šolskim vodstvom. glede katerih ima posebna določila. Pravilnik ie vzoren prevod službene izdaje Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije. Ker doslej nismo imeli Slovenci nobenega takšnega pripomočka, nam je prelagatelj gosp. dr. Janko Tavzes, svetnik Dravske direkcije pošte in telegrafa s slovenskim prevodom zelo ustregel. Brošura obsega 56 strani. Vsebina je razdeljena Pa deset poglavij, ki so poučna in zanimiva Knjigo bo s pridom v roke vzel slednji računoimetnik in vlagatelj, zlasti bo pa dobro služila šolskim vodstvom, glede kateri!) so še posebna določila. Tudi zunanja oblika jp lepa. * Sprejem v kmetijsko gosipodinjako šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S 1. oktobrom se otvori 30. tečaj kmetijskogospo-dinjske šole v Ljubljani, ki bo trajal 11 mesecev. Podrobnosti glede sprejema so bile že objavljene v »Kmetovalcu« io v dnevnem časopisju. Pripomniti je samo, da znaša oskrbnina in šolnina mesečnih 450 Din. Ta mesečni prispevek se sprejema tudi v živilih, ki se primerno vračunajo. V zavod se sprejmejo dekleta, ki se želijo izvežbati v dobre gospodinje. Dovršiti morajo 16. leto starosti, predložiti zadnje šolsko in zdravniško spričevalo. Zaže-ljene podatke nudi Kmetijska družba v Ljubljani, na katero je nasloviti lastnoročno pisane prošnje najkasneje do 24. t. m. * Natečaj za absolvente tehnične srednje šole. Kr. uprava dravske banovine potrebuje za vršitev lokalnega nadzorstva pri gradnji carinskih poslopij ob državni meji do 20 absolventov tehnične srednje šole, oziroma sličnega tehničnega zavoda gradbene stroke. Zaooslenost bo predvidoma trajala do konca junija 1932. Prijave naj se takoj predložijo tehničnemu oddelku kr. banske uprave z naslednjimi podatki: ime in sedanji poklic, bivališče, starost, državljanstvo, tehnična izobrazba in zahtevana mesečna nagrada. * Praktični tečaji za kmetovalce na češkoslovaškem. Po vesteh iz Beograda je s češkoslovaškim poljedelskim ministrstvom sklenjen sporazum, da bo iz vsake banovine v Jugoslaviji deset poljedelcev obiskovalo enoletni praktični tečaj kmetijstva na češkoslovaškem. Banske uprave posameznih banovin bodo določile kmetovalce, ki se bodo udeležili tečaja. * Službeni list dravske banovine objavlja v 46. številki med drugim: Pravilnik ea voditev zemljiških knjig; pravilnik o sprejemanju bolnikov in plačevanju taks za zdravljenje z radioaktivnimi snovmi v zavodu za proučevanje in zatiranje raka: odločbe državnega sveta ter popravek k naredbi o lovopustu na področju dravske banovine". * Triglavski starešine! Odbor starešinj-skega društva JAD »Triglav« vas nujno poziva, da se v čim največjem številu udeležite triglavskega zbora, dne 15. in 16. t. m. v Ptuju v Narodnem domu. Ta zbor naj bo impozantna manifestacija tri-glavanske ideje, ki preveva ne samo našo mladino — aktivne člane, ampak živi ne-omaieno tudi v vaših srcih ter že desetletja spaja našo triglavansko družino vseh generacij. Blagovolite torej prijaviti na naslov: inž. Mate Zajšek. Ptuj svojo udeležbo in to čimprej, da bo prirediteljem delodelo in posebno naročilo na skupen obed olajšamo * Odbor zagrebškega Triglava poziva svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu triglavanskega zbora v Ptuju v dneh 15. in 16. t. m. Program zbora je razviden iz vabil. Vožnja iz Ljubljane v skupinah četrtinska. Ker je zbor eminent-ne važnosti za nadaljnje udejstvovanje Triglava in obenem naš počitniški sestanek. ie udeležba dolžnost. * Tovariši bojevniki! Kakor že javljeno, se bo vršil na Brezjah v soboto 15. t. m. naš tabor. Polovična vožnja dovoljena za vse udeležence, ne samo za člane in svojce, temveč tudi za druge. Pri odhodu kupite celi vozni listek in ga pustite žigosati z mokrim postajnim žigom. Te vozne karte veljajo za brezplačni povratek, zato jih ne oddajte nikomur. Potrdilo o udeležbi dobite na Brezjah. Spored še objavimo. Tovariši, vsi na tabor na praznik 15. t. m. — Osrednji odbor Zveze bojevnikov v Ljubljani. * Podružnica Slov. plan. društva Bohini. naznanja, da se bo vršil 1. občni zbor 16. t. m. ob 16. v restavraciji g. Resmana ob Bohinjskem jezeru K obilni udeležbi se prijazno vabi vse člane ter interesente, ki še želijo pristopiti. * K pariškim telovadnim tekmam. V naše svoječasmo poročilo o mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu se je vrinila pomota. na katero smo bili sicer naknadno opozorjeni, a ie nismo popravili, ker ji nismo pripisovali tako velike važnosti. Poročali smo namreč, da sta gg. Primožič in Stukelj dobila nepravilno oceno pri poljubni vaji na bradlji, dočim sta jo v resnici dobila pri o b v e z ni vaji. Sedaj smo izvedeli. da ie bila ta naša pomota povod za razne neutemeljene komentarje, ker ie bil pri noljubni vaji med sodniki tudi g. Smertnik iz Celja. Zato sedaj svojo pomoto popravljamo, čeprav že malo zakasnelo, in pristavljamo, da so sodniki ki so izrekli nepravilno oceno za naša tekmovalen nri obvezni vaji na bradlji, bili sami tujci. * Ant Hfcri. Legatov Enoletni trgovski tečsj v Mariboru (odobren (od ministrstva ra trgovino in industrijo v Beogra- du). Legatova šola je bila ustanovljena že leta 1913. in obstoji nad 18 let. Zavod je poznan radi prav dobrih učnih uspehov, odličnega učiteljskega zbora, ozorne discipline reda in nadzorstva, kakor tudi strokovnega ravnaetljstva. Na zavodu poučujejo samo strokovni profesorji in spretna praktiki. Novi tečaji se začno 9. septembra t. 1. Vpisovanja in pojasnila, tudi pismeno, v Slovenski ul. 7 Zraven trgovine VVogerer. telefon 21—61 in sicer od 8. do 12. in 2. do pol 7. ahtevajte brezplačno učne programe! aZradi splošne gospodarske krize znatno znižana šolnina. Lastni internat. * Razid društev. Po sklepu občnega zbora sta se prostovoljno razšli društvi »Podporno društvo Providentia« v Ljubljani in »Društvo finančnih pravnikov v Ljubljani«. * Razstava psov na Bledu od 15. t. m. bo dobro zasedena ter bodo imeli obiskovalci razstave priliko videti in občudovati res lepe pse raznih pasem. Razstavljalce opozarjamo, da znižana vožnja ni dovoljena. Domači razstavljalci, ki ne pridejo na Bled že pred dnem razstave, se moraio poslužiti izletniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 5i21 ter pride v Ljubljano ob 22.10 Za ta izletniški vlak velja itak že znižana voznina. Razstavljalci, ki hočejo iti na Bled s tem vlakom, naj se javijo takoj Klubu Ujubiteljev športnih psov v Ljubljani, ki mora vedeti njih število, da bo lahko rezerviral v izletniškem vlaku potrebne orostore za razstavljalce in njihove pse. * O policijskem stražniku v službi je te dni izšla učna knjiga pod naslovom »Gradski policijski stražar na dužnosti« (v cirilici). Vsebina knjige je točno obdelana in neobhodno potrebna vsakemu policijskemu stražniku. Cena lični knjigi '*e 20 Din. Pisec razpošilja knjigo proti povzetju ali proti predplačilu 20 Din. Naročila sprejema pisec Tahir Alagič, komandir gradske policijske straže. Šabac. *' Drobne koroške novice. Pevsko društvo »Košat« je kupilo hišo Vetrinjsko ob-mestje 15. kjer uredi Košatov muzej in društveni dom. — Maturanti gimnaziie le ta 1906. so praznovali 22. julija 2Sletnico mature Proslave se je udeležil tudi dr Boštjan Schaubaeh, odvetnik v Slovenski Bistrici. Prof. dr. Janko Kotnik in sodraij-ski uradnik Jakob Podlesek iz Maribora sta poslala pozdravna pisma. — Dne 25. julija so zabeležili na Koroškem 5353 pod-piranih brezposelnih. Število se je v tednu pred tem datumom znižalo za 164 oseb — 60 let stara gostja Matilda Močnik na Libeliški gori je padla s črešnje 6 met-rov globoko. Pri tem si ie zlomila roko in dobila notranje poškodbe. — Od novib duhovnikov je bil nastavljen za kaplana v Železni Kapli č. Jpsip Kandut. v Pliber-ku č. Josip Koglek in v Hodišah č. Lipe Milonik. — Pliberškj mestni očetje si belijo glavo, kako bi pomnožili število kopalcev v novem mestnem kopališču. Ljudje se rajši kopajo v toplejšem Libuškem potoku nego v mrzlem Bistriškem. Naprava kopališča je seveda mnogo stala in se daj ne nese obresti. Veseli se menda samo stavbenik Glavar. — Požar Se uničil tovarno sodov in žago bratov FriCk v Škofjem dvoru. Škoda je velika in pove-čini krita z zavarovalnino. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Gašentja se je udeležilo 5 požarnih hramb. * Naši v Ameriki. Znani ameriško-slo-venski slikar Gregor Perušek je nedavno razstavil svoje slike v mestu Bois v državi Idaho. Razstavo so aranžirali tamkajšnji mestni očetje. Bila ie prav dobro obiskana. Mestna občina je nakupila več Peruškovih slik. — V Clevelandu je na-gloma umrl rojak Anton Schmidt. star 49 let, doma iz šmihela na Dolenjskem. V Ameriki ie bival trideset let. Zapušča ženo. eno hčer in sina. Istotam s.ta preminula Ladislav Suštaršič. rodom Ljubljančan star 19 iet, no dolgotrajni mučni bolezni, ter Franc Miramor, star 53 let. rojen v Selščku ori Cerknici. — Dne 6. julija se je v naselbini Tower v državi Minnesota vršil pogreb Marije Rus. rojene Bajuk. ki ie umrla na porodu dvanajstega otroka Doma je bila iz Rodice pri Metliki. V Ameriki. kjer ie bivala 19 let. zapušča moža in enajst otrok. — V Mc Kitilev je umrla rojakinja Marija Mahar. stara 43 let. doma z Vrhnnke. V Mc Kinley je bivala 17 let. Zapušča moža iti petero- otrok. — V Clevelandu je preminul Fran Peternel v starosti 61 let. Rojen je bil v Begunjah pri Lescah v Ameriki pa je bival 25 iet. V Ameriki zapušča enega sina in eno hčer v starem kraju pa tri hčere. — V La Sal-le ie nagle smrti umrl rojak Jože Gande v starosti 53 let. Peljal se je s svojim sinom na farmo po češnje. Med ootom pa je omahnil in izdihnil. Zadela ca fe kao — V Clevelandu je preminul Josip Gornik star 63 let, doma iz Majtinjaka pri Cerknici. V Ameriki je bival 29 let in zapušča sina. v starem kraju pa ženo in tri hče- Dr.V. STACUL speci jalist za otroške bolezni lorvu ne ordinira od 13.—21. avg. ■ Stanovanje dveh sob in pritiklin v pritličju, pripravno za zdravnika ali dentista v bližini sodišča oddam s 1. novembrom. Natančneje se poizve v pisarni dr. Fetticha, Dalmatinova ulica 7. 10330 NAZNANILO! Trajna ondulacija s 5-mesečno garancijo Din 100.—. Priporoča se HIJTAR MAKS, damski frizerski salon 10306 Trbovlje n. pri Tratnika. Halo! Nada! 1 Ali si ti ?v Tukaj Ljerka. Poslušaj draga moja, jaz sem pravkar naletela na izvrstno odkritje!... Ne! ne tiče se šivilje, nego nove pijače. Nekaj povsem novega, nekaj izvrstnega... Da! da, Ovomaltine, ali hladne Ovomaltine, ali razumeš? To je naravnost božanski in najboljši način, da se lahko Ovomaltine pije skoz celo leto. Kako? — ne, nikakor ne. Ker je prirejanje tako enostavno kot abeceda. V Ovomix čašo vliješ hladnega mleka, dodaš 2—3 žlički Ovomaltine za eno čašico, sladkorja pa po volji. Ovomix čašo zamašiš, vse skupaj za nekoliko sekund premešaš, in pijača, ki Te izvrstno osveži in Ti pogasi žejo, je gotova. Ako nimaš na ledu ohlajenega mleka, postaviš zamašeno čašo s pripravljeno Ovomaltine pod tekočo vodo, in pijača se Ti kaj kmalu ohladi. Jaz pijem hladno Ovomaltine vsak dan ter se izvrstno počutim, dočim sem v prejšnjih časih, zlasti v poletni dobi, stalno hirala... Da, baš zato! Pri tej pasji vročini ne moreš drugega jesti kot samo salato in sadje, a vse to ni posebno hranilno ... Poskusi enkrat hladno Ovomaltine in daj jo tudi Tvojim. Dragan je od nje kar vshičen in pravi, da je to res izvrstna pijača... Torej v redu. - Zdravo Nada - nasvidenje vaju obeh na danes zvečer, ali ne? Dobro, — Vam jo bom pripravila, ker naposled je to že od nekdaj moja najbolj priljubljena pijača. Pijte poleti hladno s •35 Dobiva se v vseh večjih kopališčih v naši državi. Mali zavojček Din 16. KIS za vlaganje sočivja v zalogi drogerija KANC, židovska ulica. 10039 re. — V Sheboyganu je na posledicah neznosne vročine umrl Franc Part. star 34 let in doma iz Gornjega grada. * Najtoplejši dan v Beogradu. Predvčerajšnji dan ie bil v Beogradu najtoplejši v letošnjem poletju. Maksimalna temperatura je ob treh popoldne znašala 46.7 stopinj Celzija v senca. Že zjutraj !e termometer kazal 28 stopinj in opoldne je zrak bil že neznosno gorak. Proti večeru pa so nebo zakrili temni oblaki in ob sedmih zvečer ie ploha prijetno ohladila ozračje. * Spor zaradi velike zapuščine občini Milni. Pred desetimi leti je v mestu Iqui-que v republiki Chile umrl Ivan Sargo. po rodu Dalmatimec iz Milne na otoku Bra-ču. Bil ie sodrug v velikem podjetju za saliter »Sargo & Sabioncello«. Svoje premoženje. ki je bilo cenjeno na 40 milijonov chilenskih pezosov. je zapustil občini Milna. Občina pa nikakor ni mogla priti do te zapuščine. Prejela ie doslej komaj tretjino omenjene vsote. Sedai prihaja sporočilo, da se ip Milni posrečilo izpo-slovati. da so chilenske oblasti odredile zaporo nad premoženjem podjetja Sabion-ceilo. katero občina Milna toži. da je zadržala ostanek zapuščine pokojnega Sar-ga * Smrt zaradi kačjega pika. V Starih Banovcih pri Zemunu ie uglednega posestnika Bačo Jakiča zadela tragična nesreča. Ker te bil utrujen od težkega dela. se ie na travniku vlegel, da bi si nekoliko odpočil. Vzbudila ga je bolečina, ki jo ie začutil pod grlom. Pičila ga je strupena kača. Nesrečni mož ie usodnemu piku v en? uri nodlegel. * Mlado ženo le zaklal zaradi premajhne dote. Iz Banjaluke poročajo o grozni rodbinski tragediji. V selu Siljegovcu je živel mlad seljak, ki se je nedavno oženil z 18Ietno vaško lepotico Mando Juridevo. Že v prvih drieb zakona pa je prišlo do ostrega prepira, ker mladi mož ni bil zadovoljen z doto. Zahteval je, naj se žena vrne k staršem ter prinese večjo doto. Žena je zahtevo odklonila, nakar je prišlo do besnega, pretepa. Podivjani mož ie svoji ženi v pravem pomenu besede odrezal slavo, naslednji dan* pa se sam iavi! sodišču. Dogodek je izzval veliko ogorčenje * V priljubljenem Grosuplju bo danes popoldne sokolski nastop in veselica. Pričetek bo ob 15. in so vabijen? vsi jri.a- te'ji! * Danes vrt Mi Jcffriko na gasilske svečanosti in veselico! Redni avtobus vozi iz Kranja ob pol 7., ob 10. in ob 13., nazaj pa ob 17., ob 20. in po potrebi tudi kasneje. * Prave Lubasove harmonike se dobijo v Ljubljani, Dunajska oe la 12. * Nagrobne spomenike v nai moderne jših oblikah vam nudi naiceneie kamnoseško-kioarsko podietie Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ. Ljubljana, tel. 2787. (TO zobna pasta n a f b o 11 š a ! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva. Dlislra In lika tovarna Jos. Relch. * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2—III. 4 Uradniška posojila dale »Beoeralska zadruea« LJubljana n^tni nredal 307. * Vse barve, Jaki. lirneži najceneje pri »LUSTRA« Gosnosvetska cesta 12. Dr. Ljudevit Merčun specijalist za notranje bolezni se je preselil na Aleksandrovo eesto št. zl* »Palača Viktorija« ordinira od 11.—12. in od —3. ure 10271 Iz Ljubljane ti— Smrt hčerke »starega Slovenca«. Kakor smo včeraj beležili, je na Rimski cesti 12 umrla ga. Frančiška Z a b r e d, rojena Ličan, iz znane ilirskobistriške rodbine, vnukinja Matije Ličana, takrat na notranjskih narodnih taborih splošno imenovanega »starega Slovenca«. Po zgodnji smrti soproga železniškega uradnika Avgusta Zabreda je imela 32 let trafiko na glavnem kolodvoru v Gradcu, odkoder sc jie. u— Jč liga opozarja na diplome dr. Karlu Chodounskemu v izložbi Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici, posebno na diplomo društvo »Ilirija« v Pragi, delo mojstra Vavpotiča, izročeno jubilantu pod predsedništvom dr. Egona Stareta v Pragi 1903. Odkritje spominske plošče bo v soboto 15. t. m. na Jezerskem, proslav« se med drugimi udeleži tudi minister trgovine ČSR g. dr. Matoušek, za Klub čeških turistov, Klub čeških alpinistov in Savez smučarjev pa general v p. dr. Jaro-mir Pečirka. Prijave za avtobuse sprejema tajnik lige g. Klapalek najkasneje do torka 11. t. m. v češki industrijalni banki, telefon 21-04. u— Z univerze. Za asistenta-pripravnika na tehnični fakulteti sta imenovana inž. Dr. Drago švajger ne ordinira do 1. septembra 10303 DR. JUG ne ordinira do 10. sept. Še mnogo zanimivejše posnetke bost« prinesli iz dopusta, če si izberete pri nas pravo Voigtlander kamero. Zahtevajte pravkar izišli brezplačni fo tocenik. DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova 5 265 Slovita tovarna fotografskega materijaia Lumiere S. A., Paris-Lyon nas pooblašča, da ji preskrbimo 30 negativov, ki jih imenovana potrebuje za svojo* propagando v Franciji in Južni Ameriki. NAGRADIMO 30 NEGATIVOV če odgovarjajo sledečim pogojem: 1.) Slike naj predstavljajo stvari, ki so karakteristične v Sloveniji. Slovenski običaji, ornamentika, razni slogi, narodni običaji, narodne noše, naše planine in sploh vse, kar more doprinesti k poznavanju Slovencev. 2.) Negativi poklicnih fotografov se ne morejo sprejeti. 3.) Rabimo 20 negativov, ki so posneti na Lumierovih filmih in 10 negativov, ki so posneti na Lumierovih ploščah. . Negativov, ki so posneti na drug kot Lumierov materijal, ne moremo sprejeta. 4.) Do 1. X. 1931 naj se vpošlje po 1 slika od vsakega negativa na naslov: Lumičrov razpis, Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5. Na hrbtu slike naj se notira geslo. Naslova odpošiljatelja ne rabimo. Gesla izbranih slik se bodo objavila v časopisih ter v našem izložbenem oknu, nato bodo lastniki izbranih slik predložili negative in prejeli nagrade. Pri oddaji negativov bodo morali lastniki negativov podpisati reverze, da so negativi res posneti na Lumierov materija!. V sumljivih slučajih se bodo negativi zavrnili. 10319 5.) Nagrajeni negativi preidejo v popolno last Lumiere S. A, Pariš-Lyon. Nena-grajene slike se bodo na zahtevo vrnile. Nagrajene slike bodo odtisnjene v ljubljanskih časopisih in revijah, potem pa — seve — pomnožene tudi v Parizu in drugje. 6.) Nagrade: za najboljšo sliko .................. za naslednjo najboljšo sliko............... za 3., 4. in 5. sliko.....................po Dm 500— za 6., 7., 8., 9. in 10. sliko............., po Dm ,-00.— za 11. do 20. slike.................po Dm 100.— za 21. do 30. slike.................po Dm 3U.— Nagrade se bodo izplačale ob predložitvi negativa in reverza kot navaja točka 4. takoj v gotovini. 7.) Oceno slik prevzemo iz prijaznosti gospodje: J. Godina C. M., urednik Ljubljana-Domžale in profesor Božidar Jakac, akad. slikar, Novo mesto. 8.) S tem, da vpošlje slike, prizna vsakdo te pogoje in sklep ocenjevalne komisije. Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica 5« fezeršek Jože in inž. Vajda Branko. V vnšjc Doložajno skupino pa ie pomaknjen arhivsk; uradmiik Ivan Rozman. u— Rajanje pod staro lipo, ki ga je priredila Dvorska knjižnica prošlo nedeljo, je v vsakem oziru prav dobro uspelo. Prireditev je pokazala, da je med našim ljudstvom še mnogo ljudi, ki cenijo in vpo-števajo kulturno smer tega zavoda, ki deluje že 33 let. že izprememba Borštnikovega trga samega je prav prijetno vplivala na vseobče veselo razpoloženje. Raz sosednje hiše so plapolale državne zastave, raz lipo mogočna trobojnica, pod njo pa je veselo rajala mladina. Posebno očarljiv je bil pogled ob bajni razsvetljavi. Splošno je bilo mnenje, da se ta prireditev vsako leto obnovi. Da pa more biti Dvorska knjižnica s svojo prireditvijo zadovoljna v vsakem oziru je v prvi vrsti zasluga našega gospoda župana dr. Dinka Puca, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad prireditvijo, za kar mu bodi izrečena prav topla zahvala. Enako dolguje knjižnica zahvalo vsem udeležencem, osobito onim, ki so se je spomnili s preplačili, kakor tudi časopisju, ki je s posebno naklonjenostjo prinašalo tozadevne notice. Hvala vsem, ki so po svojih močeh pomagali, da smo sicer vsakdanji Borštnikov trg mogli spremeniti v ve-selični prostor. Posebno zahvalo smo dolžni g. vrtnarju Ivanu Šimencu, ki nam je dal brezplačno na razpolago lepotično drevje in cvetlice. Zahvalo dolguje knjižnica tudi cenjenim damam in gospodičnam, ki so rade volje prevzele kavarno, slaščičarno in prodajo vstopnic. Pa tudi gostilničarjem gg. Novaku, Useniku in Vrhovcu hvala, ker so ob navadnih cenah postregli dragim gostom s prav izborno pijačo in jedjo. u— Učiteljski tečaj za radio amaterstvo. Kakor v drugih naprednih državah, se namerava tudi pri nas uvesti šolski radio, ki bo pričel poslovati že prihodnje šolsko leto. Zato pa je predvsem potrebno več strokovno naobraženih moči, zlasti učiteljev radioamaterjev, ki bodo uvajali in razširjali radio po naših šolah. Tako je bil 13. juiija otvorjen tečaj za radioamaterstvo kot odsek splošnega tečaja za ročna dela, ki ga je razpisala kr. banska uprava. Tečaj, ki je trajal 4 tedne, je po-sečalo povprečno 50 učiteljev in učiteljic iz raznih krajev dravske banovine. V 16 zanimivih predavanjih, ki so bila združena z mnogimi poizkusi, je prof. Andree seznanil in navdušil tečajnike z radiofo-aoijo. Pouk se je vršil v fizikalni dvorani I. drž. realne gimnazije. V četrtek 6. t. m. so si ogledali udeleženci tečaja studio na Bleiweisovi cesti, kjer je g. prof. inž. Osa-na razkazoval in pojasnil zanimive naprave. Včeraj pa je bil tečaj zaključen s poučno ekskurzijo v oddajno postajo pri Domžalah. Tako je dobil pokret za šolski radio zopet več sodelujočih moči. u_ Obsojenci in interniranci v 1.1914-15 iz Ljubljane naj pridejo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 21. na sestanek v restavracijo »Zvezdo«, da se dogovorimo radi kongresa dne 6. septembra. Na sestanku bomo sestavili akcijski odbor za konares. — Rasto- Pustoslemšek. u— Prosvetno društvo »Tabor«. Pevski zbor sodeluje danes na prireditvi primorskega društva »Zarje« v Kranju. Društveno zastopstvo se tudi udeleži odkritja spomenika M. Vilharju v Planini, na katerega položi z zastopniki kluba jugoslovanskih primorskih akademikov in »Zore« v imenu primorske mladine venec. TVRDKA 10343 Fotomaterijal JANKO POGAČNIK se je preselila iz Tavčarjeve ulice 4 na Dunajsko cesto JEO (nasproti kavarne Evropa) u— Oblastna strelska družina obvešča svoje članstvo, da je prekinila z rednim streljanjem do 13. septembra, u— Dar. V počaščenje blagopokojnega g. dr. Daniiila Majarona sta darovala Mira in Josip Costaperaria 100 Din za Ciril-Metodovo družbo. u— Namesto venca za g. dr. Ravniharja sta podarila gospod in gospa Olga in Josip Reich 200 Din za slepe. u— Z ljubljanskega trga. Sadni trg je bil včeraj izredno založen z vsem sadjem. Na trg je prišlo prvo dalmatinsko grozdje, ki so ga prodajali po 8 Din kg. Lepo ln zdravo je. Tržno nadzorstvo je včeraj odredilo zaplenitev 2 zabojev morskih rib. Tržne cene so v splošnem stalne. Kljub veliki gnječi ni bilo včeraj incidentov, pač pa so se znova pojavili žeparji, ki so neki kuharici izmaknili ročno torbico s ključi In denarjem ter neki deklici celo moške hlače, ki jih je nesla za svojega očeta. u— Tromostovje ali trimostje ? Zdaj,, ko se poleg zidanega . frančiškanskega rnosta gradita dva nova betonska mostiča, se je pojavila potreba, dati tej skupini značilno ime. Naše dnevno časopisje jo naziva »tromostovje«. Ta očividno nova tvorba je malce dolgovezna in značaju našega jezika manj prikladna. Bolje bi se prilegalo »trimostje«, kakor imamo že starejše slovenske besede: tridnevnica, trikraljevo, trinoga (ponev), trizob, trikrat, tripetrna ladja (Dreidecker), Triglav (v Dinari in v Raški pa: Troglav), ter novejše strokovne izraze: trikotnik, tristranski, triogelnik, tripotje, triletje, trimesečje itd. Res da so se udomačili tudi izrazi: trobojnica, tro-členski, troglasen itd., pač po vplivu srb-skohrvatskega jezika, odnosno po analogiji tvorb s števnikom »dvo-«: dvorezen, dvoumen, dvočlen, dvokis, dvoboj, vendar našemu jezikovnemu čutu bolje ustreza besedna sestava s »tri-«. Torej: trimostje. W. u— Zidanje nebotičnika poleg Ljubljanske kreditne banke dobro napreduje. Poslopje je že doseglo višino palače LKB in so napravili tudi že opaž petega nadstropja. Seveda je poslopje še v sirovem stanju im bo do dograditve poteklo še precej Save. u— Barake podirajo. Nedavno so se odločili da podro vse barake, ki so stale na Sv. Petra nasipu še izza časa prvih regulačnih del Ljubljanice. Te barake je uporabljala mestna občina za skladišča težaškega orodja in razno drugo ropotijo. Zdaj pa, ko so pričeli z,ravnavati breg nad zidom Ljubljanice, je bilio potrebno odstraniti vse barake, ki že davno niso spadale na prostor sredi mesta. Nekaj barak so podrli že pred dnevi, včerai pa so spravili v kraj še zadnjo, ki je stala poleg Fajmoštrove gostilne. u— Nesreča na cesti. Na Dunajski cesti v bližini mitnice je včeraj okrog 15. podrl neki kolesar delavko 351etno Marijo Križ-manovo, doma iz Trzina. Križmanova se ie pri padcu precej poškodovala po rokah in nogah, najbolj pa se je udarila na desno ramo. Ponesrečenko so prepeljali z re sevalnim avtom v bolnico, kjer so ugotovili. da ima na-lomlieno ključnico. u— Prijet tat koles. Policija je bila v petek opozorjena na 211etnega krojaškega pomočnika Simona K. iz Karlovca, ki sc je baje namenil ukrasti v Ljubljani več koles ter jih spečati po deželi. Na Simona je pazil že policijski agent, ki ga je včeraj zjutraj res zalotil na Vodnikovem trgu. ko se je Simon baš pripravljal, da odpelje dobro ohranjeno kolio neznanega lastnika s prostora, kjer prodajajo cvetlice. K. je bil takoi aretiran in ga ie agent odvedel na policijo. Tam so pri telesni preiskavi našli tablico, rna kateri je bila številka kolesa. ki ga je K. najbrž ukradel že kje na Hrvaškem. Drznega tatu so vtaknili v zapor. Otroški zdravnik DR. DRAGAŠ se je preselil v Beethovnovo ulico 4 pri Hranilnici dravske banovine Tatvine. Te dni je bito vlomljeno v mesarsko stojnico Antona Škerjanca na Vodnikovem trgu. Ukradene so bi.e razne uteži s šatuljo vred. škarje in okrog 6 mesarskih nožev v vrednosti okrog 260 Din. Tatvine je osumljen 454etni moški, zagorelega obraza in velikih rjavih brk. ki se je dalje časa sukal tam okrog. Iz predsobe dr. Milana Drobnica na Miklošičevi cesti 7 je nekdo ukradel sive dolge hlače in nogavice v vrednosti okrog 300 Din. Z balkona Julijane Nusdorferieve na Glincah ;e nekdo ukradel listnico z vsebino 100.— Din in železniško legitimacijo Ferdinanda Nusdorferja. Predvčerajšnjim je neznan žepar izmaknil Ani Golobovi pred glavnim kolodvorom denarnico z 280 Din in raznimi papirji. u— Danes vsi v Zgornjo Šiško po bob. Pri gasilski veselici sodeluje godba »Zarja« pod vodstvom g. Dolinarja. u— V nedeljo k »Tičku na Gričku« na prijazen zračnii vrt u— Kopališče v hotelu »Slon« je prenovljeno ter odprto vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 7.30 do 18.30. Maser in pediker sta na razpolago. u— »Dancing« v hotelu »Tivoli« vsak večer! Ples. mednarodni artisti! Cene obi- čaj ne! Iz Maribora a— Na monakovskem vseučilišču je pro- movirala za doktorja zobozdr&vništva ga. doktor filozofije, Bosiljka Krajnovič, soproga obmejnega komisarja g. Steve Kraj-noviča. K drugemu doktoratu najiskrene-je čestitamo. a— Akcija za zgraditev pohorske železnice lepo napreduje. Tekom tedna so se vršili zaključni razgovori med predstavniki monakovske tvrdke, ki bo delo izvršila, in člani načelstva zadruge. Pri teh razgovorih je bila definitivno določena pogodba za gradnjo železnice, ki bo podpisana 14. t. m. potem, ko pade odločitev mariborskega občinskega sveta o prispevku mariborske občine, od katerega zavisi tudi ba-novinski prispevek v višini 500.000 Din. Obenem je bila vložena na bansko upravo prošnja za podelitev gradbenega dovoljenja ter določitev datuma za prvi komt-sijonelni ogled terena. Pričakovati je, da se bo pričelo z delom kmalu po podpisu pogodbe. a— Prva strelska družina. Danes popoldne se bo vršila v Hotinji vasi slovesna otvoritev prvega strelišča in razvitje prapora streljaških družin. Otvoritev stre-Ijaške družine se bo izvršila pod pokrovitelj stvom g. bana Marušiča. katerega bo zastopal sreski načelnik dr. Hiačin. Iz Maribora povede predsednik streliaške družine g. polkovnik Putroikovič z vlakom-ob 13.25 vse goste z glavnega kolodvora v prijazno Hotinjo vas. a— Za drž. žensko učiteljsko Solo v Mariboru velja za šol. leto 1931/32 glede vpisovanja, izpitov itd. tale spored: Vpisovanje v 1. razred 11.—13. sept., vpisovanje v 2.—5. razred 12. sept,, ponavljalni izpiti za razrede 9. sept., diplomski izpiti 15. sept. a— Prijave za enoletni trgovski tečal Slov. trg. društva, Maribor, se sprejemajo dnevno od 10.—11. na Zrinjskega trm 1. (Drž. trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. a— Uradni dan zbornice za TOI v Mariboru se bo vršil izjemoma v četrtek 13. t. m. in ne kot običajno v sredo. Interesenti iz Maribora in okolice, ki želijo dobiti pojasnila, odnosno prijaviti zbornici svoje zadeve, se zato opozarjajo, da se zglasijo v četrtek dopoldan v uradnih prostorih trgovskega gremija v Mariboru, Jurčičeva ul. 8/H. a— železničarska godba igra danes pod vodstvom g. Schonherra v parku. Na programu je več koncertnih točk. a— Kinematografske predstave. Grajski kino od nase dalje 100% nemški govoreči in zvočni film »Končana je pesem«. Union kino od danes dalje 100% nemška govoreča in zvočna veseloigra »Pariška ljubav«. a— Iz valov Drave je rešil 6. t. m. ob 17. trgovski pomočnik Rihard Mestner gostil-ničarjevega sina Kuralta in njegovega prijatelja. Vsi trije so se kopali v Dravi pod cerkvijo sv. Jožefa v Studencih. Nenadoma se je pričel Kuralt potapljati in klicati na pomoč. K njemu je plaval njegov prijatelj, katerega pa je tudi zagrabil krč. Videč opasni položaj je skočil v valove Mestner ter se prebil z odločnimi sunki do obeh potapljajočih se mladeničev ter jih z naporom vseh sil rešil sigurne smrti. a— Z vrelo vodo se je polil 4-letni Mirko žugman ter se precej hudo poparil po levi prsni strani in na levem podlehtju. Prepeljali so ga v bolnico. a— Tatvina dvokolesa. iz veže okrožnega sodišča je bilo ukradeno popolnoma novo kolo, zeleno pleskano, upokojenemu detektivu Venčeslavu ščuki. Kolo je znamke »Lion«, vredno 2000 Din. Iz Celja e— Zadnji dan za obnovo srečk je danes, zato nikar ne odlašajte. Žrebanje bo v torek 11. t. m. e— V oznanilu smrti g. ravnatelja TPD v p. Adolfa Widre se je zgodila pri telefonskem sprejemanju zaradi slabe zveze, nastale po hudi nevihti, napaka, ki jo s tem popravljamo. Pogreb pokojnikovega trupla bo danes ob 18. na mestno pokopališče v Laškem, maša zadušnica pa se bo darovala jutri ob 9. dopoldne v župni cerkvi v Laškem. e— Nočni požar. Predsnočnjim okrog 22. so bili obveščeni celjski prostovoljni gasilci, kakor tudi njihovi tovariši v Ga-be-ju, da je izbruhnil med hudo nevihto nekje v okolici Dramelj velik požar. Gasilci so se takoj odpeljali z avtomobilom v omenjeni smeri, vendar niso mogli stopiti v akcijo, ker se zaradi nedostopnega terena niso mogli niti na manjšo daljavo približati pogorišču. Gorelo je baie na Glinskem pri Ljubečni. Brez možnosti intervencije pri požaru, ki Je, po silnem svitu in žarenju sodeč, zavzemal velike dimenzije, so ee morali gasilci vrniti v Celje. e— Reševalna postaja ima instaliran svoj lastni telefon št. 1. Stranke naj se v bodoče poslužujejo predvsem te zveze. e— »Kolesarji« zopet na delu. Po večmesečnem presledu so se zopet pojavili prijatelji tujin koles. V četrtek opoldne je bilo ukradeno iz veže poslopja OUZD v Vodnikovi ulici delavcu v kemični tovarni Karolu Kovaču iz Pečovnika moško kolo, vredno 800 Din. Včeraj pa je bilo iz neke veže v Miklošičevi ulici zopet ukradeno kolo. Sumi se, da je obe tatvini izvršil isti »kolesarski« strokovnjak. e— Nesreče. V petek je padel z domačega skednja 8-letni posestnikov sin Štefan Dajčman iz Laz pri Dramljah in si pri tem težko poškodoval desno roko v zapestju. Predvčerajšnjim dopoldne pa je zašla 19-letna posestnikova hčerka Marija Zupančeva iz Podgorja pri Braslovčah pri mlačvi z desnico med pogonska kolesa mlatilnice, ki so ji strla veC prstov. Potrebno zdravniško pomoč je morala kakor Dajčman poiskati v celjski bolnici. e— Izgubljeni otrok najden. Včeraj smo poročali, da je bil 6. t. m. na cesti proti Trnovljam izgubljen 6-letni posestnikov sin Ivan Veternik iz Lokrovca. Dečka so včeraj našli blizu Gaberja. Iz Kranja r— Primorska delavska veselica. Danes ob 15. se prične na vrtu gostilne »pri Graj-zarju« na Primskovem vrtna veselica društva >Zarja«. Sodelujeta kovinarska godba z Jesenic in društveni pevski zbor. Čisti dobiček je namenjen za brezposelne Primorce. r— Pogreb Slavka Masterle. Danes ob 17. bo pogreb Slavka Masterla, ki je kot narednik - dijak umrl pred letom na orožnih vajah. Pokojni je bil vsestransko marljiv sokolski in napredni delavec ter je bil par let vesten načelnik Sokolskega druSlva v Stražišcu. Pokopali ga bodo na pokopališču v Šmartnem pri Kranju. Sokoli in prijatelji pokojnika, spremite ga v kar največjem številu na njegovi zadnji poti! r— Strelske prireditve. Danes se bedo vršile ves dan strelske vaje na strelišču v Struževem pri Kranju. Popoldne pa priredi restavracija »Slavec« veliko vrtno veselico, ki jo bo zaključila zvečer »beneška noč«. r_ Kranjčani se zabavajo. Kljub veliki vročini in splošni krizi naše mesto nI mrtvo; kar na treh mestih se lahko zabavaš. Na vrtu in v kavarni hotela »Stara pošta« je vsak večer pester kabaretni večer, pri katerem sodeluje 12 »moči« obeh spolov. Na programu so plesni, pevski, dramatski in komični nastopi. — Na Glavnem trgu se producirajo na vrvi, ki je napeljana s strehe gostilne »pri Peterčku« na šifrerjevo streho, akrobati iz Ježice. — Končno še zadnja konkurenca: na sokol-skem letnem igrišču prirejajo kubanski kozaki svoje vaje na konjih. Povsod seveda vsak dan nov spored. Z Jesenic s— Sokolsko društvo Jesenice priredi danes 9. t. m., ob 15. uri na svojem letnem vežbališču poleg doma iaven nastop z zelo pestrim sporedom. Sodeluje dru-sodeluieta društveni pevski zbor in društvena godba na pihala. Po telovadbi bo ljudska veselica s oetjem. godbo in plesom v vseh prostorih Sok. doma. Prijatelji sokolstva z Jesenic in okolice ter članstvo bližnjih bratskih društev so iskreno vabili eni, s— Nesreče. V železarni KID na Javorniku je v sredo zvečer bila skupina delavcev zaposlena ori prekladaniu ogromnih do 3000 kg težkih zabojev. Zaradi nekega defekta na žerjavu pa ie en tak zaboj padel z obiema žeriavovih krempljev, ki so zaradi popusta teže zakolebaii ter poškodovala delavca Antona Osredkaria s Save in Jakoba Ravnika z Blejske Dobrave. Oba sta bila prepeljana v bolnico bra-tovske skladndce. — Klančar Leopold je bil zaposlen pri gradbeni tvrdki inž. Josip Dedek iz Ljubljane, ki gradi nove objekte v tovarni KID na Javorniku. Ko se je v četrtek popoldne peljal s kolesom h kosilu na Savo. ie na ovinku v bližini Htaf-nerieve gostilne na Javorniku pridrvel na- Brani OC1 pred blestečo svetlobo! UMBRAL ZAŠČITNA STEKLA.' Točna reprodukcija naravnih barv pokrajine po nevtralnem Umbral-bar-vanju. širok razgled kakor pri steklih Punktal-Zeiss. Dobijo se v vsaki strokovno-optični trgovini, ki se odlikuje z reklamo Carl Zeissa. Prospekti Umbral 8 brez- _ ______plačno pri Carl Zeiss, Jena r?flR|7PK>i ali M. Pavlovič, generalno H-niM.tX.lJJ I zastopstvo za Jugoslavijo, J ENA I Beograd, Milana Draškovi---ča (Sremska) 9. Tel. 37-00 9312 sproti neki avtomobil ter Ktančarja podr! na tla. Klančar je dobil občutne poškodbe. Iz Tržiča 5— Kino predvaja danes sijajni zvočni film »On in njegova sestra« in Para-mounthov tednik«. Iz Trbovelj t— Francoski politehniki so v četrtek' obiskali Trbovlje v spremstvu višjih uradnikov ministrstva za šume in rudnike, zastopnikov generalne direkcije drž žele*z-nic in zastopstva vojnega ministrstva podpolkovnika g. Velikoviča. Na kolodvoru so iih sprejeli zastopniki rudnika z e. ravnateljem inž. Paurom. S kolodvora so se odpeljali v avtomobilih, ki so bili okrašeni s francoskimi in jugoslovenskimi troboj-nicami. v rudniško ravnateljstvo. Ogledali so si vse najvažnejše naprave rudmika. nekatere delavske kolonije in tudi trg. na kar so se vrnili v rudniško restavracijo, kjer iim je priredila rudniška uprava banket. Tu ie pozdravil sroste v francoščini g. ravnatelj Pauer. v imenu občine oa v slovenščini s. župan Vodušek. Obema se ie zahvalil akademik s. Dutiel. Med banketom je svirala delavska godba. Gostje sc se odpeljali ob 15. proti Varaždinu. t— Seja občinskega zastopa je bila v petek in so bili soglasno sprejeti pravilniki vodovodne uprave, za občinsko klavnico in tržno nadzorstvo, o občinski ekonomiji in dopolnilo za občinsko kopališče, o nabavi službenega orožja in oblek za občinske redarje ter o pobiranju občinske trošarine. Načrt za regulacijo potoka Boben je napravil banski inženjer in bi znašali stroški blizu 600.000 Din. K tem strojkom bi prispevala občina 25%, banovina 30%, cestni odbor 25% in TPD 20%. Za pred-dela bi se rabilo okrog 6000 Din, ki jih bo plačala občina. Sklene m, da se napravijo najnujnejša dela takoj, končna regulacija pa se začasno odloži. t— Nogometna tekma med Old boys SK '.Trbovlje in dramo Sokola bo nepreklicno danes nonoldpe. t— Kino Sokol predvaja danes ob 16. iri 20. »Pekel ljubezni«, dramo iz boljševi-škega prevrata z Olgo čehovo in »Gospodična porednica« z Dino Grallo. Iz Novega mesta n— Sanitetna komisija, ki je bila sestavljena pretekli mesec po občinskem za-stopu na predlog sreskega načelstva, je pričela te dni s svojim poslovanjem. Komisija ima nalog, da odpravi v mestu vse higijenske nedostatke, predvsem pa je stremljenje, da se izvede popolna kanalizacija. Podreti se bo moralo tudi precej starih stanovanjskih hiš z lesenimi obodi, ki že same od sebe lezejo k tlom. n— Krka ie v teku minilega tedna dosegla 27 stopini C. Ni se tedaj čuditi neštetim kopalcem, da se drže v tako topli vodi po cele dneve. Zlasti ob večernih urah postaja življenje na Krki sila živahno in to tja do 21. ure. n— Na Loki se odigra danes ob 17. uri prijateljska nogometna tekma med SK Karlovcem in domačim klubom SK Ela-nom. n— Prvo letošnje grozdje so v petek prinesli na trg viničarji s Trške gore In prodajali lepe grozde po 1 Din. n— Neznosna nadlega komarjev. Nenavadni vročini so se pridružili še komarji, ki se zlasti zvečer radi zatekajo v stanovanja in povzročajo ljudem srbeče bolečine. Nadležne krvosese občutijo zlasti ljudje iz okolice, pa tudi v mestu samem je opažati zabuhle obraze... Nekateri ljudje prenočujejo kar na prostem. Iz Ormoža DR. ANTON HROVAT ordinarij bolnice križn. reda v Ormožu je odsoten od 10. avgusta do 31. avgusta. V tem času se ne bo sprejemalo operativnih slučajev v bolnišnico. 10285 • Nov planinski dom na Ljubniku Škofja Loka, 7. avgusta. Priprave in dogovori za zgraditev pla» ninske koče na Ljubniku so v toliko uspeli, da je škofjeloška podružnica SPD pričela te dni s prvimi deli za postavitev novega planinskega hrama. Koča bo stala skoro tik pod vrhom, na svetu posestni-ce in gostilničarke ge. Ivane Guzeljeve iz Štemarij, ki je pokazala za uspešni razmah turizma v škofjeloškem okolišu polno razumevanje. Na terenu, ki je iz večine skalnat, podirajo sedaj drevje, nakar bo podjetnik g. Anton Ogrin takoj pričel s temeljnimi deli. Spodnje ogrodje koče bo betoni rano. V koči bo kuhin ja, okrepče« valnica in nekaj spalnic. Načrte je izdelal škofjeloški stavbenik g. Ogrin. Graditev koče bo združena s precejšni- mi težkočami, ker je zadmji del skalovitega pobočja precej strm in bo treba ves materi jal znositi samo tež. Z vozom je mogoče samo do Kopiš. Koča bo veljala 40.000 Din. Znesek še ni ves zbran in je zato loški SPD vsak nadaljnji dar hvaležno dobrodošel. Mnogi člani podružnice so se obvezali pomagati s prostovoljnimi prispevki po 100 in 50 Din. S koče bo jako lep razgled, še posebno ker bodo vse odvisno drevje odstranili Do nove planinske koče uredi SPD tudi markirano pot, da posetniki ne bodo po nepotrebnem tavali križem po gozdu. Ker se bo z gradbenima deli pohitevato, bo koča najbrž sredi septembra dograjena, blagoslovljena in izročena svouemu name« nu. Skrb za kočo ima v rokah posebni odbor s trgovcem usnja g. Jankom Potočnikom na čelu. Zanimanje za novo gorsko postojanko je v vrstah škofjeloških plani-narjev prav veliko in je gotovo, da bo Ljubnik sčasoma tudi za vse druge turiste postal prav priljubljena izletna točka. Iz življenja na deželi MOSTE. Kakor v območju ljubljanske mestne občine, bi bil že skrajni čas, da bi se tudi pri nas pričela izvajati strožja cestno-polieijska kontrola. Po tukajšnjih deloma ravnih, po večini pa krivuljastih ulicah različnih širin, drve brezobzirni kolesarji po zelo ozkih hodnikih tik hiš ter ogražajo varnost pešcev, kakor tudi hišnih stanovalcev, ki morajo pri izstopu iz hiše vedno paziti, da se izognejo karambolu s kaktm kolesarjem. Če se kak pešec drzne kolesarju pokazati sredino ulice, tedaj ga brez-obzirnež nahruli ter posmehujoč se dirja dalje po hodniku. Uvidevamo, da je vožnja f kolesi zaradi skrajno površnega vzdrževanja ulic nemogoča. Nadalje drvijo po ozki Društveni ulici tudi težko natovorjeni avtobusi s čezmerno brzino, tako da stresajo hiše. V času slabih vremen pa vsa hišna pročelja gor čez okna z blatom obrizgajo. Prosimo merodajno oblast, da bi nam v toliko pomagala, da bi se uveljavil mestno-policijski cestni red vsaj v takozvanem Novem Vodmatu in to do končne, zaželjene inkorporaeije k ljubljanski mestni občini- JEŽICA. Naše gasilno društvo si ie nabavilo pred nekaj meseci novo motorko, katero bo danes slovesno blagoslovilo. Ku-mica je ga. Vilfanova in kum župan gospod Sever. Slovesnost bo ob pol 14. in na to veselica na vrtu načelnika društva g. Peršina na Jezici — ori »Štremfelnu«. V občini sta sedaj obe gasilni društvi opremljeni z motorkama in je tako za primer požara preskrbljeno za hitro An izdatno pomoč. RAKEK. Sokolsko društvo na Rakeku je imelo preteklo nedeljo svoj letni javni nastop, da pokaže uspehe svojega dela v telovadnici. Nastop je povsem zadovoljil. Vsi oddelki, po številu 6, so nastopili s prostimi vajami, člani, članice in moški naraščaj so izvajali proste vaje za Prago 1932, ženski naraščaj društvene vaje, moška deca vaje s palicami in ženska deca vaje s cvetličnimi loki in kolo. Vse vaje so bile izvajane ob spremljevanju godbe gasilnega društva iz Cerknice točno in skladno ter v splošno zadovoljstvo, izraženo z živahnim odobravanjem. Od domačega društva je nastopilo 31 moške in 24 ženske dece, 12 ženskega in 5 moškega naraščaja ter 8 članic in 22 članov. Z lepim številom je sodelovalo tudi sokolsko društvo iz Dol. Logatca in Planine ter po 1 telovadec iz Starega trga in Ribnice, člani so se poskusili tudi na drogu in krogih, ženski naraščaj pa na konju. Zadevno kritiko prepuščamo tehničarjem. — Glavno je za društvo, da je nastop tako v moralnem kakor gmotnem pogledu sijajno uspel. Kakor vedno, so tudi tokrat pokazali Ra-kovčani, da stojijo trdno in zvesto za svojim sokolskim društvom ter so napolnili obširni prostor do zadnjega kotička; zmanjkalo je ne samo prostora, temveč tudi slaščic, jestvin in ražnjičkov. Prireditev je povzdignilo tudi lepo vreme ter navzočnost prijateljev iz sosednjih društev. Zahvala gre tudi vsem sodelavcem, posebno pa darovalcem peciva, ki so se pozivu z veseljem odzvali. Tudi ostalim, ki so prispevali v gotovini, kakor tudi odsotnim bratom se društvo za predplačila najlepše zahvaljuje. Gotovo pa je tudi župni delegat odnesel lepe vtise, ko je videl našo veliko obmejno sokolsko družino. Zdravo! ŠKOFJA LOKA. Po kratkem bolehanju je preminul v Ljubljani starejša loški generaciji obče poznani gosp. Jože Svoljšak, posestnik na Strmi poti. Pokojnik se je kljub lepi starosti 74 let počutil še do zadnjih dni prav trdnega, ko mu je v sredo iznenada odpovedalo^ srce. Zapušča, poleg soproge hčer in sina. Pogreb v petek ob 17. na ljubljansko pokopališče je bil lep dokaz pije-tete do pokojnika. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje! — Poleg zgodovinske raz-siave, ki bo za Loko nekaj izrednega, nam obetajo športniki mnogo razvedrila in novosti SK Sokol organizira za mesec avgust dvodnevni športni spored, ki bo zelo pestro izbran. Poleg nogometnih tekem se bo vršila plavalna tekma, stafetni tek po škofjeloških ulicah, tekma hazenske družine, tekmovanje v lahki atletiki itd. Razgledni napisi v loškem okolišu so zelo potrebni. Poslednje čase se postavljajo ob cestah kilo-meterski kamni. Ali se ne bi dala stvar urediti tako, da dobe istočasno cestna križišča in razcestja dovolj pregledne orijen-tacijske table, M bi bile posebno tujcem dobrodošle? BLED. Za sreskega šolskega referenta radovljiškega sreza je imenovan g. Egidii Schiffrer, šolski upravitelj na Breznici. ki je že v minilem šofekem letu vršil dolžnost šolskega preglednika. — Zaradi prekrasnega vremena je dosegla blejska sezona višek. Vseh gostov je okrog 3000. ki so večinoma nastanjeni v moderno zgrajenih blejskih hotelih. Značilno pa je, da so mlinski hoteli boli prazni. — Napis na Prešernovem spomeniku pod Gradom je popolnoma nečitljiv. črke bi bilo treba prenoviti in pozfottti. ČADRAM. V četrtek popoldne smo spremili k večnemu počitku tragično preminulega podporočnika « lovca g. Kalšekjji Alojza. Že mnogo pred napovedano uro pogreba;. so se začele zbirati pred hišo žalosti ogromne množice ljudstva, da tako izkažejo poslednjo čast pokojnemu, med katerimi smo opazili predstavnike vojske, udruženjai rezervnih oficirjev, Sokol se je v častnem številu udeležil pogreba z zastavo, ter še mnogo drugih. Krsta, katero so nosili Sokoli, je bila popolnoma zasuta z venci in cvetjem, katere so darovali med drugim tudi njegovi stanovski tovariši. Posebno pozornost je pa vzbujal mal aeroplanček, katerega so mu poslali na zadnje spremstvo njegovi mehamičarji. Ob grobu so se poslovi« li od blagopokojnega gg. župnik, vojni referent in načelnik Sokola br. Petelinšek. Nobeno oko ni ostalo brez solz, ko je njegova neutolažljiva mamica raztezala svoje vele roke, hoteč še enkrat pritisniti svojega ljubljenčka na ljubeče materinsko srce. —. Dragi Lojze, višave, katere si tako ljubil, so sprejele Tvojo blago dušo. Večna Ti slava-' Sv. JAKOB pri Sv. JURIJU ob j. ž. Preteklo nedeljo se je vršila pri nas iprva prosvetna prireditev, ki je v vsakem pogledu izvrstno uspela. Mnogobrojni gosti iz Šentjurja in Celi a so občudovali lep in siguren nastop šolske mladine kakor tudi drugih igralcev. Na sporedu je bilo tro-glasno petje mladinskega šolskega zbora, tamburanje, odlomek iz pravLjične igre »V kraljestvu pailčlkov«, trodejanka »Vdova Rošlinka« in srečolov. Tako obširen spored je pač zahteval ogromno truda In potrpežljivosti od strani prirediteljev. Vsa čast in priznanje požrtvovalnemu šolskemu upravitelju g. Vladimiru Kodriču. ki je vse točke sam vežbal, obenem pa še napravil okusen oder na prostem. KONJICE. Proslava desetletnice vladanja našega kralja se bo vršila pod vodstvom občinske uprave s sodelovanjem vseh narodnih društev. Sestanek za določitev sporeda bo 10. t. m. ob 10. v občinski posvetovalnici- — Sokolska tombola bo to nedeljo 9. t. m. ob 15. na Gglavnem trgu, na kar ponovno opozarjamo občinstvo. Po tomboli bo družabni sestanek Sokolov in prijateljev Sokolstva na dvorišču Narodnega doma. — Medtem, ko vlada kriza v lesni stroki in se naklada dnevno le malo lesa, je izredno živahen promet z granitom iz Pohorja. Tako nakladajo te dni 300 vagonov granitnih kock iz Oplotnice, katere se bodo uporabile za tlakovanje ljubljanskih ulic. — Gozdarski referent na sreskem načelstvu Ter-ček Franc zapusti te dni naš trg ter se naseli v svoji vili v Kranju, kjer bo užival zasluženi pokoj. Terček je stara, napredna narodna korenina, že 27 let član Sokola. Želimo mu prijetno življenje v Kranju še mnogo let. — Sokolska prireditev v Zre-čah v nedeljo 2. t. m. je uspela vsestransko najiliepše. Mnogoštevilno občinstvo sta pozdravila br. Vidmar Ludvik v imenu društva Zreče in starešina br. dr. Mejak v imenu župne uprave. — Knjižnica ZKD v_ Sko-marju prične delovati te dni. Za knjižnico je darovala večje število knjig dijakinja Boža Terček. — Ustanovitev gozdne iin pa-šniške zadruge v Vitanju se je vrstila 7. t m. in sledi te dni ustanovitev take zadruge tudi v Oplotnici. ŠOŠTANJ. Za provizorja župnije Belevo-de ie imenovan slovenjebistriški kaplan g. Franc Klasinc, ki je svoje novo službeno mesto te dni tudi že zasedel. Dosedanji župnik g. Anton Essenko je odšel po desetletnem pastirovanju v Belih vodah k Št. Janžu pri Dravogradu. — Mestna občina je začela s 1. avgustom pobirati vodari-no ter pristojbine za pipe itd. in to za oas od 1. januarja do 31. julija, v višini, določeni po vodovodnem odseku občinskega odbora. O vodovodnih pristojbinah smo v »Jutru« svoječasno že poročali. Marsikdo^ bo težko zmogel plačilo vodarine za pol leta hkratu, zato je želja vseh prizadetih, da se te pristojbine pobirajo v bodoče sproti. — Nedeljska dostava pošte po mestu odslej odpade. V novih poštnih prostorih bo za izdajanje pošte ob nedeljah otvorjena posebna lina. Toliko v vednost občinstvu. HOLMEC PRI PREVALJAH. 26. julija je bil pri Kralju občni zbor Živinorejske zadruge za Libuče in okolico s sedežem v obmejnem Pliberku, v proslavo 201etnega obstoja. Lepo število prekomejnih slovenskih zadružnikov je to proslavo tem bolj dvignilo. Večina članov in načelstvo je namreč" izza državne razmejitve na avstrijski strani. Gosp- načelnik Lojze MilaČ iz Blata je pozdravil navzoče ter poročal o 201et-nem delovanju zadruge. Gosp. tajnik Lov-ro Potočnik pa je njegovo poročilo izpopolnil ter v lepo zasnovanem govoru orisal veliko važnost zadružništva. Nato je bil soglasno izvoljen za častnega člana gosp. Štefan Kralj, prvoboritelj in glavni pobonnik za ustanovitev zadruge in nakup Štibarje-vega zadružnega pašnika, za kar mu gredo največje zasluge. Iskreno mu čestitamo k tej izvolitvi. Obenem smo čestitali njegovi ženi Ani k njenemu godovanju, nakar je g. načelnik zaključil ofieijelni del shoda. Nato se je razvila prav prisrčna zabava, ki se je nadaljevala še nekaj časa pri Havzarju. — Zadrugi želimo tudi zanaprej mnogo uspehov v njenem delovanju v korist in napredek slovenskega kmeta ob državni meiL GORNJA RADGONA. Tretji letni živinski in kramarski (Lovrenčev) sejem bo v ponedeljek 10. t. m. — Posestvo z gostilr no v Gornjem Gmureku (Vratji vrh št. 15) sta kupila od tamkajšnjega župana in gostilničarja Viiktorja Madtza bivša latsnika gostilne pri Pošti v Gor. Radgoni Rogan Henrik in Ana. — Modistiaja Marica Kež-mah se je (preselila v novourejeni lokal pri Juršu na Spodnjem girisu. Njene p rej š tuje prostore v hiši M Neudauer na Spodnjem grisu pa je vzel v najem ter izvršuje tamkaj čevljarsko obrt mojster Ludvik Kola-rič. — Sokollski prireditveni ožlji odbor bo imel važmo sejo v torek 11. t m, ob 18. v ,posebni sobi gostilne pri Pošti, ker je društveni lokal na Spodnjem grisu radi pr ©urejevanja začasno neuporaben. Društvo si je nabavilo novo desko za objavo društvenih obvestil, ki vasi stalno v hodniku pred društvemiim lokalom. — Poslovil se je od nas dolgoletni vodij a sreske uprave in glavnega oddelka finančne kontrole g. p od inšpektor Prane Dohaja. Kot večletnemu članu mu ie na predvečer odhoda priredil Sokol poslovita večer. V zbranih besedah so se poslovili od njega podstaro-sta br. Ludvik Kline. žuipam g. dr. Boezio ter sodnik g. Sohweiiger. — Novi podin-spektor finančne kontrole g. Anton Fab-jan j-e prispel v Gornjo Radgono ter nastopi! službo ŽeHiuno mu prijetno bivanje! SEMIČ. Prostovoljno gasilno društvo v Semiču priredi danes dopoldne zlet na Smuk ob priliki žeginanja na Smuku. Gora Smuk je kaj priljubljena izletna točka turistov im ljubiteljev narave ter starozna-na romarska pot. katero posečajo bližnji in daljni izletniki ob času žegmauja. Ker ie isto poooMne v vinorodnem Semiču izlet Sofcofo, ie vsem cietoflaom omogočeno I po dopoldanski prireditvi na Smuko udeležiti se popoldne tudi sokolske prireditve. LJUTOMER. Podružnica sadjarskega m vrtnarskega društva priredi dne 15. t m. sadni obhod po svojem okolišu. Zbirališče je na Miklošičevem trgu. Odhod ob pol 9. Udeleženci si bodo ogledali sadovnjake na Spodnjem Kamenščaku, v Radomerju, Ra-domerščaku, Cubru, Gresočaku, Slamnjaku, Podgradju, Nunski grabd, Presiki, Stročji vasi in Pristavi. Naučili se bodo marsičesa glede pravilnega sajenja in negovanja sadnega drevja ter ugotovili po možnosti tudi nekatere, sadjarjem neznane sorte. Strokovno vodstvo bo imel sreski kmetijski referent gosp. Žnidarič. Udeležbo je do 9. t. m. javiti gosp. Zacherlu. — Cena sadju je pred kratkim zelo padla. Medtem ko so sadni trgovci kupovali jabolka poprej po 1.75 Din za kg, so zdaj vsaj začasno ponehali z nakupom ter pravijo, da še najbrž 1 Din ne bodo plačevali. Nemška kriza se Avtomobilisii Jugoslavije Kapitan Campbell je postavil svetovni rekord v brzini, a pri njegovi tekmi so igrali usodno vlogo obroči. Kajti naj tudi motor ne dela tako kot treba, to še ne znači nobene nevarnosti, toda ako v brzini popusti ali poči guma, tedaj je katastrofa neizbežna. V te svrhe je po komisiji strokovnjakov izbrana DUNLOP-guma, in to tembolj, ker se je kapitan Campbell že prej pri svojih novih rekordih popolnoma prepričal o zanesljivosti teh gum. Vozite tudi vi z DUNLOP-gumami in uver-jeni smo, da vam bodo ostale trajne prijateljice. Emem. torej čuta tudi pri nas, saj je precejšen del sadja šel v Nemčijo. Tudi Dunaj in Praga sta rezervirana, povpraševanje iz Danske je neznatno. Upamo, da je ta padec samo začasen in da se bodo cene popravile. GOSPODARSTVO Novi žitni režim v praksi Beograd, 8. avgusta. Po vesteh iz žitorodnih krajev naše države je Privilegirana izvozna družba dobro zdržala v novem žitnem režimu prvi navai ponudbe nove pšenice. Danes je pretežni del našega izvoznega presežka v pšenici že v rokah te družbe. Kakor smo informirani, je Privilegirana izvozna družba doslej nakupila že skoro 40.000 vagonov nove pšenice; znaten del tega blaga je tudi že od-premljen t skladišča, 10.000 vagonov pa je že izvožene po Dunavu. Družba neprestano prevzema kupljeno pšenico in kupuje nove partije Računajo, da bo nakup pšenice v kratkem dosegel ono količino, ki nam bo v letošnji kampanji preostajala za izvoz. S tem bo glavna naloga, bi jo mora izvršiti družba v letošnji žitni kampanji, izve-dona. Kakor znano, je naš trg le toliko časa pod pritiskom nizkih zunanjih cen, dokler ni absorbiran prvi iKkval ponudbe ob novi kampanji in dokler ni izvožena ona količina, ki presega domačo potrošnjo. Že vrsto let smo lahko opažali, da se naš domači trg avtomatično izloči iz svetovnega trga in prične svoje več ali manj samostojno življenje pri višjih cenah, čim prestane potreba po izvozu. Že parkrat se je zgodilo, da smo izvozili deloma preveč blaga, kar je imelo za posledico, da so naše cene ob koncu sezone narasle znatno preko svetovne paritete. Tako je pred meseci prekoračila naša cena pšenici celo 200 Din za meterski stot v času, ko je bila svetovna cena skoro za polovico nižja. S tem, da bo Privilegirana izvozna družba v kratkem izločila iz prometa ves predvideni presežek produkcije nad konsumno potrebo, bo glavni namen novega žitnega režima dosežen. Ni izključeno, da pozneje intervencija Privilegirane izvozne družbe dejansko sploh ne bo več potrebna, ker se bodo cene same obdržale na sedanji višini in se bodo najbrž tudi dvignile preko dosedanje minimalne meje. Privilegirana izvozna družba namerava, čim bo prenehal prvi naval ponudbe, tudi minimalne cene od meseca do meseca zvišati. . Trenutno pa je najvažnejše vprašanje, koliko bo znašal naš letošnji izvozni presežek v pšenici. Pred žetvijo se je v splošnem računalo s tem, da bomo imeli za izvoz 35.000 — 40.000 vagonov; glede na dober uspeh letine v pšenici pa sedaj računajo z večjim presežkom, nekateri celo s 50.000 do 55.000 vagonov. V zvezi s tem se tudi naglaša, da bodo zlasti pasivni kraji (Bosna, Hercegovina, Dalmacija) v večji mera prešli od konsuma pšeničnega bruha, ki se je zadnja leta zaradi nizkih cen precej povečal, zopet h konsumu koruznega kruha, ker je danes koruza znatno cenejša kakor pšenica. V kakšnem obsegu se bo izvršil ta prehod, za enkrat ni mogoče predvideti. Kakor je podoba, pa se delovanje Privilegirane izvozne družbe ne bo ustavilo pri tem, da družba pokupi presežek za izvoz, ker bo morala pri običajni večji ponudbi v početku kampanje nakupiti tudi znaten del onih količin, ki se bodo pozneje porabite v notranjem konsumu. Po prvi cenitvi kmetijskega ministrstva, znaša letošnja letina pšenice 231.000 vagonov, mnogi pa računajo s tem, da je pridelek dosegel količino do 250-000 vagonov. Ce vzamemo, da od skupne produkcije porabijo producenta sami za prehrano 90.000 vagonov in da postavijo na stran za setev nadaljnjih 30.000 vagonov, tedaj polovica pridelka, t j. okrog 120.000 vagonov za trg ne pride v poštev. Od ostale polovice bo znašal izvozni presežek 50.000 vagonov, 70.000 vagonov pa bo porabil konsum mest m pasivnih krajev. Teoretično obstoja torej možnost, da se Privilegirani izvozni družbi ponudi vsega okrog 120.000 vagonov. V tem primeru bi družba postala ne samo edini izvoznik, temveč tudi edini prodajalec pšenice m oskrbovalec mlinov v državi. Do tega pa najbrž ne bo prišlo, ker je po zakonu on po izvršilnih predpisih le v vojvodinskih srezih dana družbi možnost, da pokupi vso^ razpoložljivo pšenico. Vsekakor pa je računati s tem, da bo Privilegirana izvozna družba pokupila še znatne količine pšenice preko izvoznega presežka, kar bo imelo v finančnem .pogledu to dobro stran, da se bo izguba pri izvozu lahko nadomestila m povsem pokrila z dobičkom, ki ga bo imela družba pri prodaji nakupljenih količin po višjih cenah. Tehnično tak način vnovčenja pšenice ni povsem neizvedljiv. Sicer nimamo za vzkladišcenje pšenice potrebnih modernih elevatorslrih naprav, vendar so družbi na razpolago v raznih krajih dobra skladi Ka, kjer je mogoče vzkladiščiti do <».000 vagonov pšenice, kar bi bito za potrebe družbe popolnoma zadostno. Tudi tehniški in organizatorični nedostatbi niso nepremostljivi, zlasti če bo rešeno tudi vprašanje financiranja. Vsekakor ne more biti ni-kake bojazni, da akcija v pogledu m-tnega režima ne bi uspela. V tem pogledu vlada tako v trgovskih kakor tudi v producent-akih krogih popolno zaupanje- = Novosadski detajlisti v borbi % vele-trgovri s sladkorjem. Med novosadskimi trgovci detajlisti m veletrgovino s sladkorjem se vodi že dalj časa težka borba. Kar-telirani veleprodajaki so doslej prevzemali sladkor od karteliranih tvornic in ga oddajali detajlietom po taki ceni, da je sladkor v detajlni prodaji stal 13 Din, pri čemer je detajlist zaslužil komaj 1 Din pn kg. Nedavno pa se je večja skupina detajlastov odločila, da se reši posredovalcev v veletrgovini. Ti detajlisti so skupaj za gotov denar kupili sladkor od tvornice, nakar so ga razdelili med seboj; na ta način je bila zanj nakupna cena znatno nižja. Ta korak pa je izzval odpor pri veletrgovcih, bi so sklenili, da prisilajo detajliste h kapitula- ciji. Uspelo jim je tudi, da so iz tabora detajlastov pridobili nekoliko trgovcev, ki so se obvezali, da bodo nadalje jemali sladkor od veletrgovine. Preko teh trgovcev so potem vrgli na trg sladkor celo po nižji ceni (11 Din), kakor so si ga nabavili združeni detajlisti. Sedaj pretijo, da bodo ceno še nadalje znižali za 25 par pri kg, tako da bodo detajlisti, ki so si sladkor nabavili direktno od tvornice, utrpeli pri prodaji znatno izgubo. Kako se bo borba končala, še ni jasno, vendar so detajlisti odločeni, da izdržijo do konca. — Ta primer nam ponovno kaže, da so razmere v prodajni organizaciji za sladkor nezdrave in da bo tudi to vprašanje treba končno razčistiti. Novosadski primer nam je pokazal, da dobivajo gotove organizirane veletrgovine, ki imajo v rokah vso kupčijo, sladkor po takih cenah, da je dana možnost za znatno znižanje detajlnih cen, ne glede na to, da je že cena tvornic zaradi visoke zaščitne carine mnogo previsoka, kar omogoča tvornicam, ki so večinoma v rokah inozemskega kapitala, tudi v sedanji svetovni krizi na trgu sladkorja prekomerne dobičke. Ce bi se carina znižala, bi tvornice šle s ceno navzdol do uvozne paritete, organizira nim velerazpečevalcem pa bi bilo onemogočeno samovoljno držati previsoke cene, ker bi v takem primeru takoj nastopila možnost uvoza cenejšega inozemskega sladkorja. Potrebno pa bi bilo tudi, da obe državni sladkorni tvornici izstopita iz kar-tela. Če je med sladkornimi tvornicamt sploh potreben kak dogovor, tedaj bi vsaj državnim tvornicam zadostoval enostaven dogovor glede enotnih prodajnih pogojev brez skupne prodajne organizacije, v obliki bartela, s čimer bi se tudi v veletrgovini ustvarili konkurenčna pogoji. = Plačevanje skupnega pošlo mega davka na promet podružnic. Kakor znano, je finančno ministrstvo izdalo odlok, da se mora za vsako podružnico ločeno prijavljati promet in vplačevati odpadajoči skupni davek na poslovni promet oni daivčni upTavi, na čije teritoriju se nahaja podružnica. Sedaj je Centrala industrijskih korporacij poslala vsem gospodarskim organizacijam okrožnico, v kateri pojasnjuje, da finančno ministrstvo ne zahteva, da bi se v vsaki podružnici, v vsakem skladišču in v vsaki ločeni poslovalnici brezpogojno vodila posebna knjiga opravljenega prometa, tudi tedaj, če se knjigovodstvo podjetja ali vodstvo podjetja nahaja drugje, kjer se vrši tudi prodaja in evidenca vsega prometa. Ministrstvo nima namena nalagati podjetjem nove posle. Ministrstvo je namreč sporazumno s tem, da knjigo opravljenega prometa vodi centralno vodstvo za vse poslovne edinace in da to vodstvo vlaga prijave in odplačuje odpadajoči davek. Zahteva pa, da to centralno vodstvo predloži za vsako podružnico, ki blago spravlja v promet, ločeno prijavo in to oni davčni oblasti, na čije teritoriju se nahaja podružnica. Tej davčni oblasti je treba davek tudi ločeno odpremiti. S tem si hoče ministrstvo ustvariti možnost kontrole o tem, če je ves promet vseh podružnic prijavljen. Davčne oblasti bodo od časa do časa pregledale pri podružnicah skladiščne knjige ali druge beležke, da kontrolirajo promet = Gradnja Baf©ve tvornice. Iz Zagreba poročajo, da je uprava drinske banovine izdala koncesijo za gradnjo Bat'ove tvornice v Borovem poleg Vukovarja in da se bo z gradbenimi deli takoj pričelo. To poročilo ni povsem jasno, ker ni razvidno, ali je bilo dovoljenje izdano za gradnjo popolne tvornice čevljev ali pa samo za gradnjo tvornice za usnje, ki jo namerava Bat'a najprej zgraditi. Vsekakor je ta vest zlasti med hrvatskimi čevljarji vzbudila vznemirjenje. V četrtek se je vršilo v Skoplju veliko zborovanje Udruženja čevljarjev in opankarjev, ki so mu prisostvovali tudi trgovci s čevlji in predstavniki industrije Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri se zaradi težke krize v čevljarski obrti zahteva omejitev uvoza čevljev, prepoved popravljanja čevljev v delavnicah, ki so priključene trgovinam čevljev, zlasti pa je bila postavljena zahteva, da se nobeni tuji tvrdki ne dovoli gradnjo novih tvornic za čevlje. Izvoljena je bila posebna delegacija, ki se bo udeležila velikega kolgresa čevljarjev v Beogradu 16. t. m- = Vozni popust za kongres trgovcev in obrtnikov usnjarske stroke v Beogradu. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila 50% popusta normalne tarife vsem onim, ki se udeleže državnega kongresa trgovcev in obrtnikov usnjarske stroke 15. t. m. v Beogradu. Popust velija od 12. do 20. t. m. za vse vlake razen ekspresa. = Uvozne carine na oljne plodove in oljno semenje. Nj- Vel. kralj je na predlog finančnega in trgovinskega ministra podpisal in proglasil zakon o spremembah in dopolnitvah tar. št. 30 in 3l uvozne carinske tarife, ki se tičejo oljnih plodov in semenja in čijih uvoz je bil doslej prost. Se daj pa znaša carina po tar. št. 30 na oljne plodove (repica, kitajska oljna redkev, bukov žiT itd.) maksimalno 0.60, minimalno 0.40 zl. Din za 100 kg; carina po tarifni številki 31, točka 1 na solnčnice in točka 2 na sezamovo, makovo in bučno semenje znaša prav tako 0.60 odnosno 0.40 zl. Din., dočim ostane uvoz semenja po tar. št 31, točka 3 (bombaževo, laneno, konopljeno in ricinovol in točka 4 (ostalo) nadalje prost. Uvedba teh carin ima namen zaščititi domače kulture oljnih semen in oljnih plodov. Semena, omenjena v točki 3. in 4. tarifne številke 3l uvozne carinske tarife, se bodo še nadalje uvažala brez carine, ker služijo izdelovanju olja za tehnično uporabo in so naši interesenti izrazili željo, da ostanejo še nadalje prosta. — Na banaškem vinskem trgu vlada zatišje, kakršnega trgovina ne pomni. Privilegirana izvozna družba je do nedavno kupovala večje ali manjše količine za izvoz, v zadnjem času pa so prenehali tudi ti nakupi. Nekateri vinogradniki, ki potrebuj«*-jo gotov denar, so pričeli nuditi bela namizna vina že po 1.10 — 120 Din liter, pa tudi pri teh cenah ni prometa. Povsod vlada rezerviranost, zlasti ker še ni jasno, kako se bo razvila nova letošnja trgovina z grozdjem. Vinogradi obetajo kvalitativno zelo dober pridelek, čeprav letina po količini morda ne bo dosegla lanske, ki je bila zelo obilna. Položaj na naših borzah Ljubljana. 8. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet nekoliko manjši kakor zadnje tedne; znašal je 16.5 milijono Din nasproti 20.5, 18.2, 20.5 in 23.4 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz so se v splošnem v preteklem tednu nekoliko okrepili, le devizi Newyork in London sta zadnje dni nekoliko popustili. Deviza London je v sredo in v četrtek zopet padla pod spodnjo zlato točko, s čimer je bilo znova omogočeno, da se zlato izvaža iz Londona v Pariz. Med efekti je na ljubljanski borzi prišlo do prometa tekom tedna v Kranjski industrijski družbi jx> 328. Na zagrebškem efektnem tržišču se nazadovanje Vojne škode še ni ustavilo, čeprav nudijo sedanji tečaji zelo ugodno ob Poslovanje pri naložbah v tem papirju. Promptna Vojna škoda, ki je ob koncu zadnjega tedna notirala še 354 do 356, se ie na tej višini obdržala v ponedeljek in torek, pozneje pa zopet pričela popuščati iu se je včeraj trgovala po 330 do 331- Dolarski papirji pa so obdržali stare tečaje. 8% Blairovo posojilo se je trgovalo po 80 do 82, 7% pa po 69 — 71 in včeraj celo pr. 72 — 73. Nekaj prometa je bilo tekom tedna tudi v 4% agrarnih obveznicah po 43 do 44. Na tržišču bančnih vrednot ni bilo opažati pomembnejših sprememb v tečajih m tudi promet je bil slab. Med industrijskimi vrednotami pa je popustila Drava in se jo trgovala po 220 (zadnji teden po 235); prav tako je popustila Šecerana, ki se je trgovala po 216 do 218. V ostalih industrijskih papirjih je vladalo popolno mrtvilo in le včeraj je bila zaključena še Trboveljska po 230. 06T1ZG Curih. Beosrad 9.0825,' Pariz 20.06, London 24-86, Ne\vyork 512.50, Bruselj 71-35, Milan 26.79, Madrid 43.90. Amsterdam 206.45, Dunaj 72.04, Sofija 3.7175, Praga 15.185, Varšava 57.50, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.0475. Žitni trg Novosadska blagovna borza (8. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 12 vaji. pšenice, 14 vag. koruze, 1 v. ovsa, 8 vag. moke in 1 v. otrobov. Pšenica: sremska, nova, 78/79 kg 162 — 164 ; 79/80 kg 163 do sremska, nova, Dunav šlep, 79/80 kg 168 do 170. Oves: baški, sremski in slavonski novi 130 _ 135- Ječmen: baški in sremski, novi, 63/64 kg 117-5 — 122.5. Koruza: baška in okolica Sombor 99 — 100; banat-ska 92.5 — 95; sremska, okolica Indjija 100 do 101; okolica Šid 101 — 102.50. — Fižol: baški, 2% 180 — 190. — Otrobi: baški, stari 105 — 110. — Moka; baška, banaška »0« in t,00« 290 — 300; >2< 270 — 280; 250 — 260: 225 — 235; >7< 180 — 190; 125 — 135; sremska, slavonska >0« in »00« 270 — 280; >2« 250 do 260; >5< 240 — 250; 7,-6« 220 — 230: >7« 170 _ 180; >8« 125 — 136 Štepanjski Sokol praznuje Štepanja vas je že od nekdaj predstraža Ljubljane, je z mestom v tesnih stikih, sodeluje z njim v vseh nacijonalnih in kul» turnih pokretih, ima pa vendarle svoje lastno življenje. Prebivalci Stepanje vasi so skromni in delavni ljudje, ki nikdar ne razobešajo na veliki zvon svojih uspehov in svojih žrtev. Velik del prebivalstva je zaposlen v mestu ter se šele zvečer po težkem delu vrača domov. Pri vseh težavah pa imajo ti ljudje še vedno cas za intenzivno prosvetno delo. Sokola so si ustanovili že pred 20 leti in pri vsej svoji skromnosti so se vendarle odločili k proslavi današnjega njegovega jubileja. Vsi člani Sokola v Štepanji vasi so bili vedno vzorno marltjivi in požrtvovalni. V vojnih časih so morali mnogi zaradi svojega delovanja v tem društvu in zaradi svoje odločne narodnosti tudi marsikaj pretrpeti. A danes je lastni Sokolski dom njih ponos ra torišče pridnega sokolskega dela. Ustanovitelj in prvi ter sedanji starosta Sokola v Štepanji vasi je IvanBricelj. Pnrf društveni načelnik je bil Ivan Brunčič, ki je vzgojil domačega člana Rudolfa Žitnika za svojega naslednika in je ta 10 let na« daljeval pričeto delo. Lani je naoelnistvo preložil na name svojemu učencu Franu Baj-di, ki je sedanji marljivi načelnik Načelstvo zgradbe Sokolskega doma je v rokah Ivana Kregarja., ki je vseh 20 let vzorno agilen delavec dn tie bil daljša leta tudi pod-starosta. Društvo je imelo nadalje mravljično -pridnega blagajnika Selana, ki je vrv šil to funkcijo v najtežji dobi; sedanji njegov naslednik je br. Genussi, tajnik pa Edo Ropič. Krepko v -pomoč je štepanjskenra Sokolu že od ustanovitve znani gostilničar Anžič. dočim je sedanji podstarosta Fran Kregar, ki je obenem načelnik prireditve« nega odseka. K zbirki lepih knjig za sokolsko knjižnico so mnogo pri-pomogli dT. Jan* ko Lokar, Ivan Selan in Vinko Vizjak. Čestitamo štepanjskemu Sokolu in ma želimo ne samo lenega uspeha jubilejne proslave temveč tudi nadaljnjega razveseljivega razvoja v lastnem Sokolskem do-mu! AG si že član Vodnikove družbe? KRALJESTVO MODE Stilizirane večerae obleke Stilizirane večerne obleke so se polagoma tako udomačile, da trenutno pomenijo oiovo modno smer, ki ima nedvomno zanimivo prihodnost. To so vseskozi svojevrstni modeli, ki se bistveno razlikujejo od (prejšnjih »stilnih oblek«. Kajti prej si nismo mogli predstavljati stilne obleke brez. široko nabranega krila, ki je bilo često podloženo z žičnimi obroči, medtem ko pomenijo nove stilizirane obleke moderno ii ne vanje raznih noš osemnajstega stoletja. Tu se je nekaj časa moda ozirala zgolj na empirsko linijo, sedaj pa se bavijo vsi veliki moderni saloni z nošo za časa du-oiajskega kongresa, ki s svojo ljubko laska-pro linijo vzbuja splošno zanimanje. Vsi komadi, ki se naslanjajo na ta slog, razodevajo nekaj mTadostno nežnega, zato imora tudi barva in vrsta materijala biti v skladu s to črto. Zato uporabljamo razna prozorna blaga, kakor muselin, organdi in vezeni batist. Zlasti vezeni batist v nežnih [pastelnih barvah jako ugaja in v priljubljenosti tekmuje s finimi čipkami iz tula. Pri modernih oblekah je okrasje jako red-!ko, kar je popolnoma razumljivo, ee pomislimo, da so novi modeli izrazito stilizira- ni. Ker se pri tem pripisuje največja važnost silhueti, moramo spregledati podrobnosti, ki bi tudi utegnile škodovati otme-nosti celotnega vtisa. Tako je edini okras nove večerne obleke ali enostaven širok pas, ali trak, ali skromna cvetlica. Največje zanimanje vzbujajo modeli s tako zvanim »angleškim vezenjem«. To je obleka iz batista, luknjičasto izvezena, ki izredno podčrtava vitko linijo. Preko ramen ima taka obleka mala zvončasta krilca in je prepasana s široko progo barvastega sa-tina. Obleka in pas se običajno v barvi strinjata, v tem slučaju pa se prav lepo podajo tudi nežni kontrastni toni (predzadnja skica). Elegantna je obleka, ki jo predstavlja naša prva skica, obleka iz muselinastega organ d i j a z nizko našitimi zvončastimi deli. Pas kontrastne barve in ljubki balonea-sti rokavi še podčrtavajo stiliz.irani videz modela. K tej obleki nosimo širok klobuk z lepim cvetličnim okrasjem. Jako priljubljena so krila s širokimi volani. Naša zadnja slika kaže takšno večerno obleko iz šifona, ki prinaša kot nenavadno novost dolge rokave, ki se polagoma uveljavljajo tudi r večerni modi. Dvostranski paletot iz flanele ;je v jesenskih dnevih najbolj ugodna domača halja. Paletoti iz flanele delujejo jako elegantno in če so .izdelani v lepih barvah, so tudi apartni. Tak dvobarven komad moremo za spremembo tudi obrniti. Pension KALAMOTA NA OTOKU KOLOCEP OBČINA DUBROVNIK 10.190 Najlepše peščeno morsko kopališče Dubrovnika. Veliko gozda, divna priroda brez -vročine in komarjev. Elektr. razsvetljava, tekoča voda, velike solnčne terase, ping-pong, rusko keglišče, radio, motorni čolni, jadrnice. Slovensko podjetje. Zahtevajte 'prospekte. Celokupen pension 65—75 Din. DOBRNA za srčne, živčne in ženske bolezni. Od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1200.— (avtovožnja, stanovanje, štirikrat dnevno hrana, kopeli in zdravnik). Prospekti zastonj. 9484 Nove garniture so deležne prav sedaj splošnega zanimanja, kajti vsaka dama misli že na jesensko garderobo. Izdelane so iz banžuna-stih in bleščečih materialov, v nasprotju z lanskimi, ki so bile pretežno iiz georgettea in kitajskega krepa. Naša prva skica predstavlja ljubek ovratnik iz žvepleno barvnega napol trdega moareja, sledeča skica pa prinaša nežno izvezen telovnik iz sa-tina z majhnimi reverji. Predzadnja garnitura je ,iz svilenega baršuna, na zadnji skici pa vidimo zadaj zapet ovratnik iz zlatega lameja, ki se izvrstno prilega k vsaki temni popoldanski obleki. Vprašanja in odgovori Gdč. S. v š. Po vaših podatkih ne ka-žete pravih bolezenskih znakov, ki bi dopuščali točno spoznavanje vašega stanja in srečavamo te simptome poedino ali vse skupaj pri več bolezenskih slikah. Da bi imeli bolečine, tudi ne navajate, edino kar vam ne prija, je hujšanje v zadnjem času, verjetna malokrvnost, pomanjkanje teka in glavobol, želodec je tudi malo odpovedal. O takih težavah tožijo pogosto mlade dame in vsemu temu je vzrok bodi splošna malokrvnost bodisi pljučna bolezen ali kaj drugega. Ako se poleti pridno kopljete, imate tako rekoč pravico, da shujšate za nekaj kilogramov, ampak kopalci so pri izbornem apetitu, če so le zdravi. Mnenja smo, da se obrnete, preden se odločite za kake toplice, naravnost na svojega zdravnika ali pa na specialista, ki vam po temeljiti preiskavi — pljuča bo še treba v Rontgenu pregledati — najprikladnejše svetuje. Ne ustrašite se zamude in izdatkov, ki najbrž ne bodo veliki, ker morate biti itak zavarovani. — Ga. M. R. v Lj. Vaše vprašanje nam ni popolnoma jasno. Malarijo cepimo nalašč, če gre za sifiliti-ka-paralitika ali pa tudi prej, pri kapavici niso uspehi tako dobri in niso prišli preko poskusov. Druge vročinske bolezni ne prenašamo. Pač pa se vbrizgavajo pri kapavici marsikatere druge snovi, na katere reagira telo s precej zvišano telesno temperaturo, vendar nima to nič opraviti z običajno malarijo. Takšna sredstva dobite že pri vsakem zdravniku, za malarijo pa vprašajte najbolje ravnateljstvo tukajšnje bolnice, če imajo v zalogi slučajno nekaj krvi ali pa takšnega primernega bolnika, ki bi mogel dati malarično kri. — Ga. A. S. v Lj. Ako hočete kombušo ohraniti, morate njene bakterije (ne glive!) prav tako kultivirati. kakor običajno, namreč v oslajenem čaju. Sladkor je bistvena sestavina, ker brez njega se ne pojavi vrenje in se ne bodo razvijale in razmnoževale zaželjene bakterije. Z navadno vodo ne pojde. Vzemite pač manjše količine čaja. V Pragi imajo n. pr. kombušarji svoje posebno društvo. — G. J. I. v Lj. Za točno ugotovitev, je-li bolezen že izlečena ali ne, je, kakor veste že iz lastne izkušnje, potreben osebni pregled kot pri prejšnjem specialistu. To je edina možnost, druge ni. Pač pa se ni treba ustrašiti najmanjšega znaka, ki ga spravljate v zvezo s prejšnjo boleznijo. Morda ste imeli kje na desni nogi boleče gnojno mesto, da so se vam vnele bezgavke v dimljah. Da je sluz v urinu pomnožena, ni čudno, ker pivo zdra-ži sluznico. Ako nimate sredstev, pojdite v ambulanto bolnice ali pa v bolniško blagajno, da vam ne nastanejo stroški, ki jih ne zmorete sami. — G. A. F. P. v M. Soglašamo z vami, da bo vse skupaj povzročeno po živčni razdraženosti, in to je treba zdraviti. Kar je bilo prej, je vse v okviru normalnega dogajanja, da ni treba temu posvetiti posebne pažnje. Skrbite za to, da se telesno utrujate in da živite redno, zdržujte se po možnosti alkohola in nikotina, hrana naj bo mila, in ne dražeča. Ako vam kopeli dobro denejo, tem bolje. če pa ne bi ona razdraženost ponehala, se zaupajte najbolje zdravniku za živčne bolezni. — G. š. J. v K. Za zdravega človeka to ne pomeni prav ničesar, če izpi-jete čašo vode več ali manj, ker telo regulira igraje cirkulacijo vode, zlasti sedaj v vročem poletju, kadar je po znoju oddana voda obilnejša kakor po ledvicah pre-cejana, da ne upoštevamo še v obliki vodne pare izdihane vode. Telo ima vedno vodno rezervo v svojih organih kot tka-ninski sok in ga dovaja onemu organu, ki ga pač potrebuje. To je neštetokrat dognala izkušnja in to so potrdili mnogoštevilni poskusi. Otroški Organizem z večjo površino oddaja v sicer enakih prilikah seveda tudi več vode. To je res, da so tudi ljudje, ki imajo znojne žleze v koži prav slabo razvite, da se torej prav malo potijo. — Drugačna pa je stvar v bolnikovem telesu, kadar gre za bolezen srca ali pa ledvic in drugih organov. Tu igra že mala količina vode veliko vlogo, v takih slučajih bo velel zdravnik točno napisati vso dnevno količino vode, ki jo zauživa bolnik v čisti vodi, v čaju, kavi, juhi itd., prav tako se mora seveda kontrolirati oddana voda. — Gdč. E. H. v Lj. Receptov ne pošiljamo. Take bradavice se odpravljajo najbolje diatermijskim potom in je tudi kozmetični efekt najboljši. Drugi načini so še z jedko kislino ter z ostro žličko. Vse pa le v zdravniški oskrbi. Starih bradavic pri priletnih ljudeh ne mrcvarite, ker se to event. grdo maščuje. Bradavica je že dokaz prekomernega rastenja in tega vendar ne bomo še podpirali s stalnimi mehanskimi dražljaji. PRISTOPAJTE k jugoslovenskemu društvu za proučevanje in zatiranje raka, pododbor Ljubljana, ženska bolnica. AH ste ze naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet"? Na večer še popolnoma gladki, ne da bi se v drugič obrili! Nova flnomehurčasta PENA ZA BRITJE omehča kocine na bradi do korenin. Temeljito, čedno, prijetno, ostanete gladko obriti. Dalje časa Je velikanska razlika med navadno grobomehurčasto peno in novo, fino, drobno-mehurčasto Colgate-peno — razlika, od katere zavisi možnost raziranja brade. Navadna pena za britje obstoja iz velikih, z zrakom napolnjenih mehurčkov. Zrak brade ne more omehčati — to učini mokrota. Drobni Colgate-mehurčki obdajajo kocine bolj na gosto, ker napajajo bolj temeljito kot navadna pena za britje. (Gl. sliko.) S Colgate-kremo se vaša brada takoj napoji do korenin z mokroto in se omehča do kraja. Poizkusite sami. COLGATE Navadna pena. Colgate-pena. Radio Izvleček iz programov Nedelja 9. avgusta. LJUBLJANA 9.: Kmetijsko predavanje. 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.: Plošče. — 10.30: Versko predavanje. — 11.: Prenos plavalnih tekem. — 12.: Napoved časa, poročila in šramel godba. — 16.30: Prenos plavalnih tekem — 20.: Pevski koncert »Slovenskega vokalnega kvinteta«. 20.30: Samospevi g. Mirka Puglja, — 21.15 Prenos z Bleda. — 22.: čas, dnevne vesti. 22.13: Salonski kvintet. BEOGRAD 9.: Prenos iz saborne cerkve. — 11.: Koncert ciganske kapele. — 12.30: Koncert orkestra. — 16.: Predavanje za delavce. — 17.: Medicinsko predavanje. — 17.30: Narodne pesmi. — 20.: Narodni napev:. — 20.40: Plošče. — 21.10: Vokalni koncert. — 23.: Ciganska godba. ZAGREB 11.: Koncert — 16.30: Prenos plavalnih tekem iz Ljubljane, nato plesna glasba. — 20.30: Radio-orkester. — PRAGA 19.: Operetne arije. — 19.25: Jazz -glasba za klavir. — 19.55: Citre. — 21.: Orkester. — BRNO 19.: Folklorističen večer. — 19.55: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Plošče. — 20.15: Popularni koncert. — 22.30: Serenada. — 23.: Godba za ples. — DUNAJ 10.55: Prenos dirke iz Solnograda. — 11.10: Koncert dunajskega simf. orkestra. — 13.05: Plošče. — 15.: Orkester. — 17.30: Petje s klavirjem. — 17.50 Komorna glasba. — 19.40: Nape vi in arije. 20.20: Operetni komadi. — 22.: Orkester. — BERLIN 20.: Komadi iz oper, uverture, nato lahka glasba. — KoNIGS-berg 19.: Opereta »Ciganski baron«. — 20.30: Prenos iz Berlina. — MttHLACKER 22.30: Plošče. — 22.50: Glasba za ples. — BUDIMPEŠTA 16.: Ciganska kapela. — 17.45: Orkestralen koncert. — 20.35: Klavirski koncert. — RIM 17.: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošča. 21.: Mešani glasbeni program. Boben namestu brzojava Kapeitan Reginald Haselden, paleontolog Britskega muzeja je živei več let v Ifoada« hu v Nigeriji in pripoveduje, kako so pre« bivalci tega primitivnega afriškega kraja, ki šteje 200.000 prebivalcev, izvedeli za potoip »Lusitanie« med vojno. Haseldena je neko jutro zbudilo iz spanja glasno bob« nanje. Prihajalo je iz smeri, ki se je v sko« ro ravni črti izgubljalo v daljavo preiko Ibadaha. V začetku je mislili, da imajo divjaki kaiko slavnost, ko pa niso hoteli udarci prenehati, je vprašal črnega služabnika, kaj pomeni bobnanje. Črnec mu je takoj razložil pomen z besedami: »Potopila se je velika ladja belega moža«. Šele čez nekaj dni je prejel Haselden brzojavfko o po« topu »Lusitanie«. Za doglodek so torej izvedeli divjaki prej nego civiliziranec, tako zanesljivo je šel glas o katastrofi po bob« nu od Kaira do Ibadaha in objavil novico na 3900 km dolgi zračni črti živečim divjakom Afrike v vseh njihovih narečjih. No« vico so sprejemali in oddajali naprej tudi rodovi, ki so živeli v medsebojnem 60vra» šftvu. Križaljka-izpopolnjevalka »Skrinja" Vstavi v križaljko tele besede: 2 črki: AC, AS ,AS, LA, NA, OD, OL, ON. 3 črke: ENA, EVO, LE J, LEN, OKO, OTO, PRI, RAN, SRP, TOK. 4 črke: DOGA, ERIK, IKAR, NITI, OKOP, OVEN, PLEN, PLES, RONA, VADA, VILA. 5 črk: ARENA, BREST, LEPID, OMELA, PREKO. 6 črk: RAMONA, TOLEDO. 7 črk: CARINIK, KAMELAR, NE-GODEN, OKARINA, ORINOKO, POD-KOVA, REDITEV, SLEPILO. 9 črk: RAPSODIJA, SAMOTAREC, ZATIRAVEC. 15 črk: ZA NARODOV BLAGOR. Rešitev „Blodišča" 1. Rusalka je vodna deklica (4), kumara, butara, puščava, čutara, Ural, Sumatra. 2. Gavota je star francoski ples (6.), fagot, pastorka, maroga, zaponka, sa-motarec, labod. 3. Dinora je Meyerbeerova opera (3.), limona, slivovka, Simona, pištola, bikromat, sirota. Fr. 2. Iz beležnice letoviščarja Zdaj je čas za to, spodobi se pa sem postal letoviščar, tako rekoč »prometni tujec« in sem vpoštevan v statistika, na zglasilnem uradu in v narodnem gospodarstvu. Pa se človeku prav zdi in pošteno, da je končno vendarle koder-Skoli vpoštevan. In so domačini v tem letovišču tudi drugače silno postrežni in pozorni in naravnost požrtvovalni. N. pr. kar se tiče prahu na cesti. Tukaj ga škrope in zatirajo z jako hvalevredno vnemo in brez slehernega ozira na trud in stroške. Toda ga ne škrope m zatirajo zaradi sebe, nego počenjajo to zgolj zaradi letoviščarjev. Kajti so domačini pametni ljudje in preudarni in brez predsodkov. Dobro vedo, da je prah na cesti zgolj prirodni zakon in so ga vajeni in so ga uživali njih -očetje in očetov očetje in so ob njem prijazno uspevali — pa zakaj ne bi bil dober še zanje! Pametni so in preudarni, toda so obzirni tudi in postrežini pa so se požrtvovalno odrekli prirodnim zakonom in rodbinskim tradicijam in škrope cesto in prah in ju škrope na ljubo in v čast letoviščarjem. S tem je povedano vse! j Toda ni še povedano vse nikakor ne, nego so tukaj tudi kifeljci dvakrat tolikšni kakor v Ljubljani in so jako zgledno zapečeni in okusni in ti pek nazadnje še dva dinarja ali tri preveč vrne iz kovača. Tako vljudni niso peki drugod! Sladoleda pa dobiš veliko porcijo za štiri dinarje, prav dobrega, v trgovini na trgu, tam, kjer prodajajo tudi galo-še. Seveda nisi zavezan si omisliti ga-loš, ako si želiš zgolj sladoleda. Porci-je pa so ogromne kakor za mlatiče. In letošnje kislo zelje tudi že prodajajo, s čimer se ustvarjajo nedogledni kulinarični horizonti. Zraka ima vsak tujec na prosto razpolago, kolikor se ga mu ljulbS, in se vsak dan vsakemu tujcu dostavlja na dom, zajamčeno svež in čisto brezplačno. Kar se tiče duševnih užitkov, stanejo tukaj »Legijonarji« v prvi vrsti le 10 dinarjev, trajajo do pol ene in še dobiš gospodinjsko predavanje povrhu o ka-purijenju. Zelo je vse poceni in sem dal v perilo eno srajco, par nogavic in tri robce, pa me je pranje in likanje vseh šestih kosov stalo skupaj le štiri dinarje. Pa še sem lahko nosil srajco pet dni dalje nego v Ljubljani, toliko je zrak tukaj čistejši. Krofi so štirioglate in narodopisno jako zanimive oblike, ne vem, ali so po vseh gostilnah taki ali sem nanje naletel le slučajno. Toda so bili zelo okusni in takisto poceni. Takorekoč zastonj. Oziroma je naneslo, da sem jih pozabil -plačati. Vsakomur najtopleje priporočam to gostilno. Da, in sploh vse letovišče! Vlaku pa pravijo »hudournik«, toda je beseda očitno pretirana. Gospod župan je jako vljuden in po-strežen gospod. Dejal sem mu: »Gospod župan. Vaša priroda je vsenaokrog jako prvovrstna! Kakor rojena je za priro-do! Dovolite, da Vam čestitam!« »Prosim,« je odgovoril, »tujim gostom na ljubo vse radi storimo, kar je v naših skromnih močeh.« »V ozadju,« sem dejal, »veličastne te planine, jako so posrečene! Večni sneg in led razkošno jim pokrivata častitljive glave in učinkujeta jako osvežujoče.« »O,« je rekel gospod župan, »torej ste zadovoljni s planinami? Ali so dobro postavljene, v redu in v pravi perspektivi, in ali so dovodj visoke? Ako niso, morebiti bi mojster Plečnik... in bi občinski svet sigurno drage volj3...« Presenetljiva ta požrtvovalnost mi je dala pogum in sem nadaljeval: »In kamor se ozre oko, povsod te vabi klopi-ca, da lahko posadiš nanjo od prelest-nih krasot utrujene hlače! Nobeni se nerad ne nameriš — najprimitivnejša kulturnost zahteva, da hvaležno sedeš na vsako, ki te vabi, in nobeni ne daš nevljudne košarice.«* »O,« se je skrbno pobrigal gospod župan, »pa ne, da ste si koderkoli ožulili karkoli na naših klopeh? Ali Vam morebiti postrsžem z obližem?« Pa sem mu naravnost in odkrito povedal: od preobilne vljudnosti da so se m' pregulile hlače in skoznje sije beli dan, kakor pravi pesem. In se je zgodilo: nisem se mogel ubraniti in mi je gospod župan iz lastne garderobe naklonil hlače in so očitno boljšega rodu kakor moje rajnke. Ne, v tem letovišču ne odirajo tujcev! Nego nasprotno, še oblačijo jih! Taki so! Pa imajo tudi luno tukaj, da jo tujec lahko gledaš na daljnogled, in imajo daljnogled tudi, in ne stane gledaimje čisto nič in vem, če bi izrazil željo, kos lune da bi si rad vzel za spomin, ne bi ti je odrekli, kajti so neverjetno postrežni. Toda nisem zahteval lune, seveda n i — tako umazan nisem, jaz ne! * Neprevidno je bilo, da sem priporočil ono gostilno s štirioglatimi krofi, da, in sploh vse letovišče. Kajti dan za dnem narašča število letoviščarjev. Najlepše pa je letovišče, dokler ni letoviščarjev. Na to sem bil čisto pozabil. Zadovoljen sem, da vsaj hlač še nisem dal v novine in izredne prijaznosti gospoda župana. Bojim se, sicer bi bil gospod župan že brez hlač. Toliko jih je kakor kobilic! Krofi se bodo sigurno podražili in sladoled in perilo in zrak. Kifeljci bodo manjši! »Hudournik« pa bo počil od napuha! Nujna je potreba, da pridejo v novine drugačne vesti. Oziroma v vesti da pride drugačen duh, takšen da ne bo semkaj vabil. N. pr. so otvorili novo kopališče in ni nikaka umetnost, ga hvaliti. Toda ga ne bom hvalil, nego grajal. Rekel bom, zakaj ni bilo otvorjeno že lani. Ali pa bom rekel: Cemu letoviščarjem sploh kopališče? Mar naj je kopališče migljaj, migljaj z batino, kaj? — da smo umazani? To reč sd bom še premislil. Gornji grad Mesto po preteklosti, tradicijah in življenju Mesto je sicer šele od 5. avgusta 1918, kajti od tega dne je naš 'k ml j podpisal lis stino, s katero je bil prejšnji trg pomak* njen na znatno stopnjo višje. Po številu hiš in (prebivalstva, po razseinosti in obse* gu mestnega pomerija ga gotovo prekašajo vsa ostala slovenska inasta i'.i mnogi slovenski trgi in .celo nekatere vasi; pa ima vendar mnogo, zelo mnogo Tes mestnega na 6ebi, na svojem zunanjem licu, pa nič manj tudi na svoji velezenimivi in slavni preteklosti in zato tudi v vsem svojem življenju, v duši in srcu svojega prebivalstva. K vsemu temu pa se še pridružuje prijetno dejs',v*>, okolnost in zavest, da je to ljubko mestece postavljeno najbSL-žje izmed vseh osrčju Savinjskih alp in naj* bližje zelenim izvirkom bistre Savinje. Ob njej, takorekoč neprenehoma poslu* eajoč v njenem šumenju in vrvenju veselo in razposajeno pesem naših visokih, zrač* nih planin, se voziš iz Celja skozi dolge špalirje hmeljskih nasadov po 6vet.li cesti, dokler ne zaviješ za Mozirjem pri Vrhovcu in Nazarjih na levo ob Dreti navzgor v Zadreško dolino. Skozi prijazne in čedne vasi D up letin o, Kokarje, Račjo vas, Gori* co, Pusto polje, Podgoro, Zg. Kraše, Šmart* no ob Dreti, Volog in Bočno hiti avto na* prej, za njim pa se poizgubijajo najrazno* kjer se je nekdaj glasila pobožna molitev in tihi brevir, razglašajo sedaj strogi 6od« niki svoje pravične sodbe im uradu je jo uradniiki s reškega poglavarstva v nekem pritličnem kotičku ima »Brlno Idrušttvo« svojo društveno sobo. V stolpu podobnem, enonadstropnem poslopju, ki stoji ob vhodu na dvorišče in v cerkev tam, kjer so nekdaj oboroženi vojščaki čuvali grad in cerkev in menihe, prodaja sedaj prijazna ženica tobak, znamke in koleke. Najfotolja pa je notranjost cerkve, ki je največja iz* med vseh v lavantinski škofiji, da po tem kar še hrani, razbrati kolik sijaj in blesk je ona v boljših slavnostnih časih že videla in gledala. Ljubljanski škofje, ki so tako* rekoč na podlagi svojega gornjegrajskega posestva zrasli v svoje sedanje bogastvo, so vsikdar znali ceniti ta biser svoje škofi* je, si ga ponovno izbrali za svojo rezidon* co, za svoj dvor s številnimi slugami in dvorjani, pa ga znali tudi vsitkidar gojiti, ščititi in braniti proti vsakomur. Cerkev ima sicer samo eno ladjo; a poživljajo jo stranske, visoke in prostorne kapelice z umetniškimi slikami, ki jih je slikal Krem« serschmied. Lepa je tudi Marijina slika v prvi stranski kapelici na levo, ki jo je 1. 1860 slikal P. Kuni z napisom: »Lepa 6i vsa — madeža ni nad teboi.« in njej na* sproti v prvi kapelici na desno z beseda* mi: »Jožef njen nvž — je bil pravičen«. Izredna višina oerkve, v notranjosti, polna svetlobe, ki prihaja skozi številna okna cerkve, in kupola, snežnočista, svetla bar* va visokih sten, okrašenih s kaipiteli ko* rintskih soh. srebrne zvezde na obokanem stroapu zazibiljejo človeka v pobožnost. v katero z rdečo barvo ljubezni zasijejo šte* vilne dragocene zastave sv. Florijana, sv. Lenarta, sv. Joba, ev. Hermagora, sv. Aloj* zija in drugih svetnikov, pa ti pri vsem tem še prav posebno ugaja, da v cerkvi najdeš povsod same slovenske napise. Na* slednriki Tomaža Hrena, ki se je tu znal ubraniti upornih kmetov ravno tako. ka* kor drugod svojih verskih nasprotnikov, so v tej cerkvj slovenski biesedi dajali vsikdar prvo mesto in ;o baš s tem povzdignili v to, kar je sedaj. Ob vhodu v okusno mestno hišo vidiš stari gomjegrajiski grb triperesno deteljico v temnozeleni barvi; za njo strmo goro s cerkvico na vrhu po eno srebrno zvezdo; simbolično prikazana ona pot. po kateri je Gornji grad iz malih početikov že pozabljenega gradišča v tesni dolini Drete, se* strice poskočne Savinje med Menino planino, Rogatcem in kranjskim Črnilcem, vzTasel v jugoslovensko mesto, v mesto Savinjskih ©lanin. Dr. Fr. Mišic. Triglavska kura »Oj Triglav moj dom, kako si... kako me...« Je nekaka skalnata 6'lovenska Me* ka, kakor Brezje, cviček ali kranjska k'1'o* basa, samo da je slednje bolj »komot« in brez klinov. Slejkoprefl 6e Triglava vsak naje, tisti ki ga pa niso okusili iz grenke strani pa kar naprej nore za njim, prita* jeno zdihujejo, v nedeljskem razpolože« vrstnejše pokrajinske slike. Šumovito Do- | nju korenito krulijo in^ddajo sijajne na brovje z dslgo vrsto strmih, a vendar po* ' ~~ ~ ~~ gozdenih piramidastih in tolstih gor, hrt* bov in vršacev, potem pa sevefno pobočje in hladno vznožje Menine planine na levi na južni 9trani; na desni na severo*za* padni pa ostroobrezani in izoblikovani Rogatec po svojih značilnih potezah ime« novan tudi Kapucinar, in Lepenatka se vedno bolj zbližujejo in pritiskajo na potok in njegovo dolinico tako, da je za njo in belo cesto komaj še dovolj prostora. Zdi se ti, da se voziš v gorenjsko Kamno gori* co ali Kropo. In res! Preden zavije avto v mestece, mora še prej skozi majiOkeno se* lo. Samo štiri hiše stoje tam, v katerih imajo blagoslovljeni starši nič manj kot štirideset otrok; to je vas Kropa ob Dreti. Se nekaj ovinkov skozi ozko, naravnost stisnjeno dolinico, in že se zasvetijo na vznožju temnozalene Menine planine s prijazno cerkvico sv. Florjana tam, kjeT silijo k njej zadnj- južni razradki Rogatca in Lepematke, svetlo beli v solncu in zelenju 6e lesketajoči visoki zidovi impozantne cerkve z visoko kupolo pred njo pa obširno. dvonadstropno, ponosnemu gradu po* cobr.L.- poslopje, to je Gornji grad, grad, ki je tesno združeni naselbini, ki je tekom stoletij nastala okoli njega, dal svoje ime. Mesto Gornji grad ima samo eno cesto ali ulico. Kar je v njem še drugih pro* metnih žil in zvez, so same ozke poti in steze in brvi preko Drete. Pa tudi ona edina cesta je ozka: samo tam, kjer zavije v lepo speljanem loku okoli vzvišeno stoje* če, nekdaj ograjene cerkve, se prijetno in mestno razširili tako, da je tu celo zado* etno prostora z« okusen kratek drevored, v njegovi senci stoji majčken paviljon, pa tudi klopi, ki v vročih poletnih dneh niso nikdar prazne, ker v tem času Gornji grad ni nikar brez mnogoštevilnih letovišeajev, ki sc zaradi sveče g a gorskega in gozdnega Zidka- zatrdi prije*ne solnčne toplote, pa tu* di za rad' zelo umerjenih cen vsako leto zo* pet vračajo semkaj. Nekaj onega sijaja, ki je v srednjem veku in v poznejših časih obdajal gradove, cerkve in samostane, rije tu še vedno skozi line starega stolpa, se zliva skozi okna široke kupole v tiho notranjost v renesančnem slogu zidane katedrale in objema ka* kor bršljan nerazdružljivo bele zidove nek* daj ponosnega in bogatega benediktinske* ga samostana. Če stojiš pred visokim por« talom cerkve, stojiš ob enem stredi pn> 6tornega, s cvetličnimi gredicami okrase* nega dvorišča, ki ga z odprtimi arkadami, na treh straneh obdaja samostansko poslop* je. Iz njega so že davno izginili menihi; črte, kii jih pa večinoma požre peza let in ablilneiga ospredja ali pa vsakdanji kruh. Sivi oča Triglav, ki mu je vrh razo* rane pleše nastavil rajnki Aljaž fletikan rožiček s štampiljko in spominsko knjigo, oča, ki se mili z meglo in oblaiki in brije z burjo, se samo parkrat poleti zablešči v slovensko deželo ves čist in svež in pri* stušficuje kako brenče v zakajenih oštarijah »šuštarbasi« svoj besni »Oj Triglav moj dom« — v vseh durih in moilih hkrati. Razumem zakaj se zopet odene s kopreno tudi za tiste, Iki so si naitovorili poslednjih sedem reči v nahrbtnike, brez žiuljev in voljnimi udi, na ofbisk Ik godrnjaču uža* •ljenemu. Vsi ti so oboleli na bacilu Tri-glavensis. Razllikujemo akutne in kronične pojave te bo!lezni morilke. Kronično bolne spoznamo po izkaznicah SPD, ki jih no* si jo s seboj, akutni bolniki pa hodijo brez ■njih, včasih sj jih pa izposodijo za zniža* no vožnjo na skupno ležišče v planinskih kočah. Pa pustimo to zadnje, -reveži 60 s posvetnim blagom, idealisti z mrzlico ka* dar se lažejo. Idealistov ne smemo zatira* ti, naj žive in »zbrišimo to«. One dni sem akutno*kronično obolel in se znašel na Jesenicah. V Mojstrani me je čalkal drugi tovartiš-bioToiik Gizi pri vlaku ob tej in te(j uri. Stoj;m pri oknu in občiu* dujem imenitni kolodvor, se pa ustavi, nebodiigatreba, nekakšen »lampanpucer« pred menoj in me vpraša: Kam pa vi? — Mojstrana—Vrata—Triglav —. (Takih ti* rad se naučiš iz planinskih spominskih knjig). — Le brž se presodite za en vagon naprej, koj hitro! — Jaz in nahrbtnik sva kar sfrčala po povelju. Vlak (vrag) zatuli in že smo drveili proti — Bledu. Ko so me na Dobravi postavili v čakalnico sem prav pettisocič poslal šegaveiga lampista k vra« govi tašči, sebi pa p rim a z al odličen cvek iz zemlijepisja. Gizi je klel v Mojstrani, mene je lomilo v Dobravi. Tri ure čakanja! Srečno sem v nesreči spoznal sestri po* kojnega doktorja Prešerna, ki sita pokopa* ni na Dobravskem pokopališču. Tri ure pozneje v Mojstrani. Gizi in jaz v objemu. Na hitrico sva 6e preskrbela kruh in cigarete in ugotovila kje ni Trigla* va. Večer krasen, pot krasnejša, najkras« nejši pa pristanek v lepem Aljaževem do* mu. Na mizah raizstava planinskih želodcev, za mizo trije ljubljanski visokošoCci s huronskim apetitom. Pri drugi mizi dve Angležinji, s katerimi se je seznanil Gizi že v Mojstrani s pomočjo nemško*angle« ške jeznikovn«; berglje. Minuto kasneje smo se že poznali in bučali s harmoniko propagando naše narodne umetnosti An- gležinjama v prepadeno uho. Medicinec 6e je poizkušal na predpotopnem »čelu«, ki je doslej sloneli turoben v svojem kotu. Po* tem smo šli. Vrh s klini blagoslovljenega Tominško-vega pota je na skalo naslikan rdeč vabljiv napis: VODA. Bili smo pa tako pripaJjeni, da si iz betonskega zajetja, v katerem je bilo par funtov mokre mivke, pest raz* mrcvarjenih limon in mastnega papirja nismo znali kljub napredku našega veka napraviti kozarca užitne vode. V kemiji cvek in naj oproste ustrežljiveži, ki so nam pripravili to mešanico v dobrem namenu. čakali smo pri kaplji iz stene ka« kor zaljubljenec nasmehljaja svoje drage, ki je imela to srečo, da je v odločilnem hipu 6edla v koprive. O ja, tisto pa ja — poil ure afriiške oaze za požirek. Kredari* ca pa še tisoč kilometrov proč! Triglava nikjer na platnu, razgled: siva plahta na še bolj sivem ozadju, bržčas planinska ne* jevolja, hladitlen obliž za naše skalnato na» vdušenje. Noge težke, rame brez občut« ka. »Koman vouz piaže noštri Alpi?« Razumem zakaj sta plavio ostali tam doli.. Ta čas se je natekla voda v kozarec, ki je bil k sreči iz aluminija -.. Sedaj smo v koči na Kredarici. Previd* no je storila, da je pognala iz tail v streho železne rozge, ker bi 'jo odneslo sicer v Benečijo brez potnega lista dn ^aks. Kakšne sitnosti bi nastale v arestih. Narava že ve... Zunaj so vihrale sive plahite in rezale osle oči Triglavu, jaz b{ si kaj ta« kega prepovedali. Triglav še lažje, 6aj ima za seboj celo armado od Kolovrata do Urala in še čez. Užaljen nad tem, sem se umaknil v tih kotiček, da tam si spočije v samoti srce. Na tristopetnajstem klinu . Triglava je poginila polovica bacila Triglavensis. Utonila je v dežju, megli, vinarju in ožuljenih podplatih. No, tak dom! Hvala, rimska 2. Razgled, navzgor podplati (manjka 14 in pol žebftja mojega »sotrudnega« medicin« ca. Navzdol nisem upal flirtati. Zastor! Lezemo čez snežišča ,in polegamo pred burjo v ©neg. Petsto metro" dodd: vstopiti — drugi svet brez nahrbtnikov. To je vrag, kadar sopiha Triglav... Pri Doliču je italijanska meja. Ne razumem, kako more piškav betonski stebriček presekati telo zemlje. Na prednji strani črka »1«. naj tej naši »SHS« Kdor je zaljubljen, mu ni pomoči. Poti čez Hribarico ne bom nikdar pisal tele-banastih zaljubljenih pisem. To pa zato ne, ker je strašno nedostopna in pa, kako naj popeljem v družbo 2337 metrov dol« go ženško. Ne, zaljubljen nisem in sedem ur take hoje zapahne vrata najzaljublje-nejšemu trubadurju. Nenavadno tiho jo postalo v naši družbi, ki je od časa do ča* sa kratkočasila svoje telo, da je zlagala vsebino z nahrbtnikov v podhrbtnike. Ti* sto kamenje doli do drugega Triglavskega jezera naj bli pospravil cestni odbor. Sra« mota mu: tujski pTomet, pa taka revščina. C. Kr: Ček Oče je bil prvič -dobil nakazilo v obliki čeka. Ko so mu ga izročili, ga je skrbno otipal, prečital in obrnil proti luči. S strahom je ugotovil, da je papir brez vodnega tiska. Ozrl se je na moža, ki mu je bil dal nakazilo in ko je videl, da se smehlja, je zatrl v sebi izbruh dvoma, ki mu je bil že na koncu jezika. Delal se je, kakor da pozna to vrsto plačilnih sredstev. Z ravnodušno kretnjo je vtaknil ček v žep, češ, je že v redu. To je storil zato, da bi ljudje mislili, da ima vsak dan opravka z bankovci, čekovnimi nakazili in kreditnimi pismi. Na cesti pa je potegnil ček zopet iz žepa in ga skrbno zaprl v listnico. Najboljše bi bilo, če bi jo zdaj mahnil naravnost v banko in dvignil denar. Vendar je to odgodil, deloma iz pedagoških razlogov. Hotel se je doma postaviti s čekom in ga pokazati vsej družini, ki se je zaradi tega polnošte-vilno zbrala okoli mize. Vsi so strmeli v ček. Oče je pokazal na rjav madež v kotu. Na čeku je bilo zapisano: »De-pozitna blagajna Trgovske banke Y v naj izplača prinoscu tega čeka iz mojega tekočega računa toliko in toliko ...« Beseda »prinoscu« je bila prečrtana, namestil nje je stalo očetovo ime in priimek. Tega je bil posebno vesel. Saj se mu je bilo že nekajkrat primerilo, da se je komu predstavil, pa mu je odvrnil: »Močno obžalujem, jaz vas ne poznam.« — Zdaj bo vsekako drugače. Ha, zdaj stoji njegovo ime črno na belem! Oče je vzel ček še enkrat v roko in se postavil v pozo krotilca. Rekel je: »Vidite otroci, to je ček. Ček. Pravijo, da je beseda angleškega izvora ...« Sin je pripomnil, da se tega niso učili. Materi se je zdelo, da posluša še nekaj bolj učenega, kakor se pripoveduje v cerkvi, kjer je vedno slišala kaj lepega, poučnega in zanimivega. Ta vtis je bil očetu tako pogodu, da je snel površnik s klina in se napotil v banko, da mu izplačajo denar. Vzlic vsemu ni imel v ta čudno potisnjeni in popisani papir nikakega zaupanja. V banki so sedeli za zelenimi mizami mladi ljudje, moški in ženske. Nekateri so tudi stali pri pultih. Svetile so jim svetiljke z zelenimi senčili. S sklonjenimi glavami so pisali, da so peresa škripala. Eden izmed njih, ki se je kazal zelo visokega in je s prezirom oši-nil vsakega došleca skozi vrata, je pristopil. leno vprašal, kaj želi ter mu vzel ček in rekel: »Podpisali se niste.« Oče ie prelbledel. »Takoj sem si mislil, da nekaj ne bo v redu,« mu je šinilo skozi možgane. In je dejal uradniku: »Opazil sem, da manjka vodni tisk. Takoj bom ovadil izročitelja.« »Koga boste ovadili?« je rekel visoki one pri okencu. »Ček je vendar v redu. Tu, tukaj na drugi strani se morate podpisati!« Oče je tedaj vzel v roko pero in se podpisal. Visoki, hladni in prezirljivi gospod pa je izginil s čekom za okencem in se izgubil med pulti in zelenimi svetiljkami. Oče je bil razburjen. Prečital je bil nebroj kriminalnih romanov in skoro v vsakem se je primerilo, da je prijela kriminalna oblast kakega sleparja s ponarejenimi čeki. To mu je bilo nekako utrdilo prepričanje, da pravih čekov vobče ni, ampak da krožijo namestu njih samo falsifikati v bančnem prometu. Zato je zdaj trepetal. Bal se je, da ne bi vsak trenutek stopil izza kakšnih vrat civilno oblečen moški, ki je na videz brez poklica, pa ima vendar poklic, da opazuje in zalezuje ljudi. Tak bi mu lahko položil roko na ramo in ga v imenu postave pozval, naj gre z njim... Če bi pa prišel v pest pravici, kdo ve. ali bi še kdaj videl ženo in otroke? Svoboda je draga stvar, kdor io imaš, je nikar ne nosi naprodaj! Oče je postal kar žalosten, ko je pomislil, kaj vse bi se utegnik, Tramp, tramp... Nas ne zanimajo kra* sote, tramp, tramp, svišč, resje, vijolice in mačehe ob potu. Tramp, tramp. je pesem naših žebljev. V četrtem jezeru ai rib. Voda je kar plava od mraza in zaradi ve* tra v Kurji polti. Tramp,tramp... Koča pri jezerih mora biti tamle za ovinkom.. Gizi je izgubil peto. Govorico V6i. Tr*ramp, ttramp... Se pet minut, nas tolaži izkušeni jurist. »Oiti« — zavriska Gizi. Odmev mu pomaga. Tam! Na skali napis! Napisi ne pomenijo prida. A v tem slučaju, po* zdrav Men. Da bj te ne rodila skala! V6i, ki ste šli tod mimo, ste se brez težav naučili zakleti kakor Romeo. Plavali smo že v objemu mehke postelje. Sedaj pa tuš. Rdeče na sivem (je zapisano: še štirideset minut do koče! — O prevarani up. p^okleti napisi! O jej, te noge brez toiiažbe. In jaz pa ti, pa židana marela; naprej! Na vislice. Oni napis naj tujski promet od* strani, brez rofoicev in nagrobnih govorov Nimam morda robca za to žalost. Saj ne denem, v koči se naspiš m ti je dobro. Padli smo '."a ležišča kakor po izgubljeni bitki. Blagioslovljen ti dan lenobe in ko* pania v koči pri jezerih. Vpliv nadležnega bacila se ije zopet pojavil. To pot s kom* plikacijo: popoldne sva se (mesečnost ali kaj) nenadoma znašla na polici Tičarice. - To jc hrib.) Planike! To je nevarna strast pogubna past. Imam 84 kilogramov, polica je široka 2 decimetra, prepada kakih 6to metrov. Kdo mi pamaga v varni pristan? V kolenih me več ne drži. roke se pote, ob meni pa planik, da se kar bliska. De* lam propagando za monopoli tobaka. ZE« TA — je akademski odgovor na to vpra« šanje. Ko sem jo pokadil, sem jo srečno prilomil na tla. vseh toliko funtov, manj dva funta dvojnokisle aquae deetilatac. Iz kota sem. se je poleg Lepe špice pri« ja/no mrgodilo Čelo, kakor bi razmišljali o kdo ga najrorej poseti. Jaz že ne ... V bliž-nii lovski koči so botanizirali ljubljanski filozofi. Zvečer so tamburali in pelj v na* ši koči in želim sijajnih uspehov. Življenje je lopo. Samo ta bacil (zapet), to not v žepu. Snloh morda napišem o bacilih podrobnejšo študijo. Le dalje po kameniti poti. Noge so lažie in lažje. To je tako kot z (grehi.....Komarča. Najmanj, reci* mo 100 metrov visoka skala nad izviram Savice nima zveze s komarji Hva'a bogu, zadosti me pikaio doma. Po trebuhu strme Komarče v bohinjski paradiž. Za 10 Din smo se vozili po jezeru celo uro. Gizi in Hahinj-fika vila. ki izposojuje čolne, sta :mela pri slovesu zanimive pogovore, v katere se nisem vtikal. Tod se je nehala moja kura, amen. Ami. Kitajsko zelje Novost za ljubitelje salate V Nemčiji so začeli gojiti novo vrsto salate, kitajsko zelje, ki se je že precej razširilo zaradi svojega dobrega okusa. Ta nova salata tvori glavo dobro zvito kakor pri endiviji, salati starih Rimljanov. Da se lepo rezati in pripraviti za prikuh in jo hvalijo tudi razvajeni salatniki. Druga prednost kitajskega zelja je ta, da se da pripraviti tudi kakor pravo zelje, pri tem pa ije mnogo okusnejše od navadnega zelja. Ta povrtovina je doma ne, kakor bi iz imena sklepali, na Kitajskem, temveč v Severni Ameriki in je bila doslej le malo znana. Zadnja lefca so jo pa začeli mnogo saditi na Holandskem in lani tudi v Nem« izcimiti iz tega nesrečnega čeka. Nazadnje se je le zopet prikazal mladi visoki mož z hladnim prezirljivim pogledom. Mrko je položil pred očeta nekaj bankovcev in jih poštel samo z očmi. Očividno se mu ni zdelo vredno odpreti usta za tako vsotico. Ko je porinil bankovce z razmaknjenimi prsti očetu pod nos, je izginil, kakor da ni imel z rečjo nobenega opravka. Rentnik Rusoglavec je pri izhodu iz banke srečal očeta. Zelo se je začudil in od samega začudenja privzdignil klobuk, kajti navadno je bilo narobe. Oče se je moral brzdati in premagovati, da ni prišel takoj na dan z besedo o čekovnem postopku. Šele potem, ko sta oba drug drugega izprašala o vsestranskem zdravju družine in s par besedami ošvrknila vsakdanje razmere, je oče zinil: »Veste, pravkar sem si dal izplačati ček. Recite kar hočete, ta način izplačevanja je res prijeten. Ne le da je praktičen, ampak je tudi na moč preprost in ne dopušča nikakih dvomov o denarju, ki vam ga izplačajo.. Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije „2ivljenfe in svet"? čijL Na Holandskem se je že prav posebno priljubila. Pridelovanje kitajskega zelja je prav enostavno in se prav dobro izplača. Seje se šele v začetku avgusta, ker se pre*je ne sme, ker ga sicer velika vročina požene v cvet. Čeprav tako pozno sejana salata nam da na isti gredi še en drugi pridelek. Sadi se v vrste 40 do 15 cm v kvadratu. Zemlja mora biti dobro pripravljena in dobro ugnojena. V 8—10 tednih napravi glave in doraste.' Nemci gojijo zlasti vrsto can^on-ner in si mnogo obetajo od nje. SOKOL Jubilej Sokola v Ribnici Letošnje poletje je bilo že precej jubilejnih proslav ustanovitev sokolskih društev širom Slovenije. Društva so praznovala desetletnice, dvajsetletnice pa tudi petin-dvajsetletnice. Slednjim se pravkar pridru« žuje tudi ribniško Sokolsko društvo, ki ije bilo v starem naprednem mestu ustanovljeno leta 1906. Takoj po sokolskem zletu 1. 1906 v Zagrebu so se združili napredni Ribničani in ustanovili lastno sokolsko društvo. Prvi člani so pa bili le starejši in debelušni možje, ki so koj po ustanovitvi društva pričeli z redno telovadbo v sedanjem 36 kv. metrov velikem skladišču E. Pakiža, ki so ga takrat preuredili v zasilno telovadnico. Društvo je hitro naraščalo in leto po ustanovitvi je že razvilo 6voj prapor. Isto leto se je tudi ustanovil odsek društva za zgradbo doma, ker je bila telovadnica za naraščajoče število telovadečega članstva vse premajhna, čeprav je dal 1. 1908 gostilničar in posestnik Andrej Podboj na razpolago svojo novozgrajeno dvorano. Pred šestimi leti je dala posojilnica brezplačno na razpolagu prostore, ki so pa po velikem razmahu sokolstva v naši svobodni državi postali tudi za Ribnico premajhni. Zamisel lastnega doma je dobila realnejšo podlago, ko je darovala Posojilnica ob priliki 40*letnice svojega obstoja stavbno zemljišče na najprioravnejšem prostoru oh Kolodvorski cesti tik meščanske in osnovne šole. Do letošnjega leta je gradbeni fond narasel na 156.000 dinarjev in se je dru» štvo odločilo, da proslavi svoj oetrt6toletni jubilej s pričetkom gradbe. Po načrtih, ki jih je izvršil domačin stavbni tehnik Fr. Arko, so pričeli na zemljišču 1. julija kopati temelje. Na 2600 kv, metrov velikem zemljišču bo 590 kv. metrov zazidane ploskve. Večji del doma bo zavzela telovadna dvorana s stransko ladjo in s prostornim glediškim odrom, ki bo jamstvo, da bo nekdaj v Ribnici tako živahno diletantsko delovanje zopet oživljeno. Kot otvoritveno predstavo namerava društvo uprizoriti »Legijonarje« z orkestrom, igro, ki se je Ribničanom izmed vseh drugih vedno najbolj dopadla. Z graditeljem doma Alojzijem Hrenom je društvo pogodbeno domenjeno, da spravi stavbo letos v surovem stanju pod streho, 1. julija prihodnjega leta pa izroči društvu ključe popolnoma dogotovljenega doma. Da bo društvo v tako kratkem času last« nik svojega doma. je predvsem »asluga Posojilnice, ki je bila vedno največja podpornica vsega naprednega in kulturnega življenja v Ribnici. Zasluga gre pa tudi daro-vateljem za nabiralno akcijo, med drugimi knezu Auerspergu, ki je daroval 300 kub. metrov stoječega lesa, grajščakoma A. Rudežu in 0. Koslerju iz Ortneka, ki sta darovala les in gotovino. Opekarna I. Klun in tovariši je darovala 20.000 zidakov, ključavničarski mojster in instalater Alojzij Češarek pa bo zastonj napeljal vso vodo-vodsko napravo. Hvala gre tudi ostalim darovalcem manjših zneskov, ki pa so skupno zbrali lep delež za zgradijo doma. Ob priliki proslave 25*letnice društva, ki bo 15. avgusta, pa bo slavnostno razvit tudi naraščajski prapor, drugi v ljubljanski župi. Načrte za prapor je narisal ravnatelj meščanske šole I. Trošt, ki je zanj uporabil le ornamentatne motive iz Ribnice in okolice. Velik bo 80 X 80 cm, drog bo napravila znana tvrdka sokolskega telovadnega orodja Oražem, Sokola bo zmodeliral prof. A. Sever, prapor v slikarski tehniki z iglo pa veze gdč. Fr. Fricova, učiteljica ženskih ročnih del na meščanski šoli. Društvo šteje sedaj 150 članov in 70 na. raščajnikov. Od ustanovitve mu je nepretrgoma 20 let starosto val pokojni zdravnik dr. Schifrer. Sedanji starosta je lekarna* Josip Ančik, podstarosta br. Oražem, načelnik pa Ivan Debeljak. K proslavi se bodo danes teden zbral! v Ribnici Sokoli z vse Dolenjske, da počasta praznik svojega bratskega društva in poka-žejo, da je ideja Sokolstva v tem lepen* delu naše domovine trdna in živa. Sokolsko društvo Ljubljana - šišk* poživlja vse svoje članstvo, da se dane a dne 9. avgusta t. 1. udeleži sokolske slav-nosti v Domžalah, člani v kroju. Zbirališče na gorenjskem kolodvoru ob 13. uri. Sokolsko društvo aa Vranskem priredi danes javni nastop na vrtu br. Franca Oseta. Po telovadbi, sodeč po pripravah in prijavah, obeta biti zelo pestra veselica.-Pri vsej prireditvi s vir a godba iz Trbovelj. Vsi prijatelji sokolstva iz bližnje in daljne okolice vabljeni! Sokolsko društvo Ribnica - JosiptdoH na Pohorju bo priredilo 15. t. m. ob 15. prvi iavni nastop v zvezi z otvoritvijo letnega telovadišča v Josipdolu. Po telovadnih točkah bo prosta zabava ob godbi in plesu. Ker se nahaja naše društvo v leoem zelenem Pohorju ob vznožju Jezerskega vrha in ker ie drugi dan po prireditvi nedelja, se nudi ugodna prilika udeležencem in vsem ljubiteljem narave, da se povzneio k Jezerom ter uživajo lepoto Pbhorja. Na Jezerskem vrhu se nahaja tudi dobro oskrbovano zavetišče in ie možno tudi prenočevanje. Ako žele Dosetniki Drevoz, naj to iaviio društvu, ki ga bo po možnosti preskrbelo. K obilni udeležbi vabimo sestre in brate ter vse prijatelje sokolstva in ljubitelje narave. Gimnazijci — vlomilci Policija v Kielcah na Poljskem ie prijela tolpo mladih vlomilcev, o katerih se je izkazalo, da pripadajo naiodličnejšim me« ščansknm rodbinam in hodijo še v gimna« zijo. Tolpa je izvršila več vlomov v šole in trgovine, poglavitno z namenom, da bi si prisvojila čimveč orožia, ki naj bi ji služilo za nadaljnje podvige. Mladoletni vlomilci so se bili dobro založili celo z ročnimi granatami, ki jih je zdaj policija zaplenila, [ Državno prvenstvo na vseh Srontah V Ljubljani: Gradjanski (Zagreb) : Primorje, ob 17.30 na igrišču Primorja; rezervi ob 15.45 Dvatnajsto kolo drž. prvenstva pomenja sicer zadnjo fazo tega tekmovanja, je pa vkljub temu eno najvažnejših. Po svojem obsegu — ker prvič sodeluje vseh dvajset klubov — in po svoji vsebini: skoro gotovo se bj danes odločila usoda preostalih šestih kompetentov zai jesensko tekmovanje za državno prvenstvo. V tem pogledu bo usodepolna, v naši ligi, tekma Hajduk : Concordija. Zmagovalcu bo pot naprej prosta, ll.ir.iija lahko pokvari I lasku šanse, če mu odščipne vsaj eno piko, v nasprotnem primeru Hašk še vedno ni odžagan. Primorje lahko -pokvari Gra>djanskemu samo placement. Sicer je Gradjanski že izven nevarnosti. Toda, ali imaijo Primorjani šanse? Grad« janski nekdaj, in Gradjanski sedaj sta dva povsem različna pojma. Veže ju en sam moment: borbenost in neizmerna) volja po uspehu. Lani je bil Gradjanski sploh vržen iz tekmovanja za drž. prvenstvo. In tudi v letošnijih tekmovanjih ni delal čudežev. Zadovoljil se je običajno z enim golom razlike, tako je od tekme do tekme nabiral točke, ki so ga s prav skromno diferenco golov spravile na čelo tabele. Ilirija je pokazala, da se mu da celo na Lastnih tleh priti do živega. Ali ima- Primorje šan- se? To zavisi samo od moštva! Črno-beli so nekoliko handicapirani. Re-alizator v napadu, Erman. je nastopil ka>-aersko službo, desni krilec Zemljak leči posledice Cindričeve »nežnosti«, sicer pa bodo kompletni. Dovolj so močni, da lahko računajo na uspeh, če bodo zaigrali pa* metno in pogumno. Predvsem srce na pravem mestu! In malo opore pri občinstvu, kajti Zagrebčani so si preskrbeli cel vlak take opore! V predtekmi se bosta ogled.sli rezervi obeh klubov. Tudi za ta nastop vlada pri-lično zanimanje, ker ni rezerva Gradjan-skega doslej uspela niti proti Iliriji v dveh tekmah) niti proti Primorju. Purgerji so prispeli sinoči z zadnjim zagrebškim vlakom. Za današnjo prv. tekmo Gradjanski ASK Primorje (je delegiran zagrebški sodnik g. Mikutičič. Mi ne dvomimo o sposobnosti in objektivnost g. Makuličiča, vendar se nam vsiljuje vprašanje, zakaj se za važno prvenstveno tekmo delegira sodnik iz kraja, odkoder je eden izmed nasprotnikov. Sličen primer se je pripetil za tekmo Hašk : Ilirija, za katero je odbor za dele« giranje pri JNS delegiral g. Goraniča-, tudi Zagrebčana. Državno prvenstvo v plavanju in waferpolu Ob številni udeležbi občinstva so se danes ves dan nadaljevala plavalna prvenstva v kopališču Ilirije — Doseženih je bilo pet novih jugoslovenskih rekordov — Jug (Dubrovnik) siguren favorit za drž. prvaka v waterpolu Ljubljana, 8. avgusta 1931. Letošnja seniorska konkurenca se vrši razven skokov, ki so bili že absolvirani _v Karlovcu, v športnem kopališču Ilirije. Če jo presodimo po samih začetnih fazah, moramo priznati, dai je nekoliko v opadanju, predvsem kvantitativno. Že prijave so bile zelo skromne, za damske discipline so a priori odpadla izločilna tekmovanja., ker je prišlo za vsako disciplino po največ osem prijav, tako da sc je lahko določil takoj finale. Pozneje je pa odpovedal svojo udeležbo eden naših najmočnejših klubov, Vic* torija s Suš a k a, ki si je še nedavno priborila drž. iuniorsko plavalno prvenstvo: baje [jie bil gmotni moment merodajen za ta korak. Prva izločilna tekmovanja v waterpolu so se vršila že v petek popoldne, današnji dan ie bil ves posvečen moškim predtekmo-vanjem, v kolikor so bila potrebna, in nadaljevanja vaterpola. Med spored sta se vrinila poskusa rušenja rekorda na 100 m prosto (\Vilfan) in 100 m prosto (Lampretova); oba sta uspela. Dopoldanski program Seniorji 1500 m prosto. predtekmovanje se ni vršilo, ker so nekateri tekmovalci odpovedali udeležbo in gredo ostali naravnost v finale. Seniorji 200 m prsno. (Jugosl. rek. Birimi-ša, Jadran, 3 : 13) 1. 1. M.idžor (Jadran) 3 : 10.0; 2. Kramar (Ilirija) 3 : 28; 3. Jelič (Jug) 3 : 33.3: 4. Jamnik (Ilirija) 3 : 34; II. 1. Frankovič (Gradjanski*Karlovac) 3 : 17.6; 2. in 3. Sever (Iliriiia) 3 : 18.7 in Birimiša (Jadran) 3 : 18.7; 4. Fabris (Jug) 3 : 41.4. — III. Ferček (Gradi.) 3 : 24.4; 2. Nikolajevič (Beograd) 3 : 2S.8; 3. Pazinovič (Jadran) 3 : 33.6. — Od 21 prijavljenih jih je startalo dobra polovica U; od teh se jih je osem z najboljšimi časi kvalificiralo za finale: Mid-žor, .Telič. Kramar, Sever, Frankovič, Birimiša Ferček in Nikolajevič. V pavzi do naslednje točke je bil Draško Witfan (Primorje) nripuščen k poskusu rušenja rekorda. Oficielen drž. rekord: Senjanovič (Jadran) 1 : 05.9. Wi.Ifana sta spremljala na progi Ciganovič (Jug) in Ma-tejan (Jadran) vsak po 80 m. Prvih 50 m ie preplaval v 27.8 in prišel v cilj v času novega rekorda 1 : 03.2; torej je poskus uspel. Seniorji 100 m prosto. (Jugosl. rekord Senjanovič Jadran 1 : 05.0, svež. rek. \Vilfa-na. 1 : 03.2). T. 1. Matic (Jug) 1 : 04.8: 2. Brainovič (Jadran) 1:06; 3 Marovič (Jadran) 1 : 07.3: 4. Bettncr (Jug) 1 : 12. — II. 1. Senjanovič (Jadran) 1 : 04.8; 2. Gaz-zari (Jadran) 1 : 05.4: 3. Žirovnik (Ilirija) 1 : 09.1; 4. Turnšek (Ilirija) 1 : 10: — III. 1. Fritsch (Ilirija) 1:03.4; 2. Grbič (Jug) 1 : 11; 3. Cvjetkovič (Jug) 1 : 11.2. — Prijavljenih je bilo 25 tekmovalcev, na start jib je prišlo II. Osem finalistov: Marovič, Brainovič. Matic, Senjanovič, Gaz-zari, Žirovnik, Turnšek, Fritsch. V pavzi re poskusila Nada Lamnrit (Ilirija) zrušiti lasten rekord na 200 m r> ros to, 2:59.6. Po 50 m so jo snremljali: Kodre, Jamnik (oba Ilirija) in Ciganovič. Plavala je 50 m 38.3, 100 m 1 : 24.4 in prišla v cM i v č&su novega rekorde) 2 : 56.9. Waterpolo: Ilirija : Bob 8 : 5 (3 : 1), (4 ; 4), (2 : 0), (2 : 1). Ilirija: F»var*Jamnik, Žirovnik-Turnšek-Je«sih, Otruba, Fritsch. Bob: Veličkovič-Gjurič, Dukič-Rsdovano-vič. Popovič, Kangrga. Ilirija je v startu dobro odrezala, vodila je že 3 : 0, pravtako se je obnesla) v podaljšku z ostrim finishem, ki ijri je prinesel zanesljivo zmago. Taktično je bila znatno nadmočna. Bob, taktično šibkejši, je pač utegnil sredi igre izravnati, na koncu so pa bili njegovi plavači povsem izčrpani in so bitko po vsej pravici izgubili. Sodnik g. dr. Ožanič. Po točkah se bodo torej borili: Jug, Jadran, Ilirija in Primorje za prva štiri mesta. Peto in šesto mesto bo odločila tekma. Bob : KSU, ker Gradjanski ni nastopil proti KSU. Popoldanski program Popoldne se je vreme zboljšalo, temperatura je poskočila, tako da tekmovalci niso bili v toliki meri vremensko ovirani kakor dopoldne.' Program se je začel z disciplino: 1. Seniorji 40« m prosto. (Jugosl. rekord Bula t Gajo, V. K. Beograd 5:44 min.) I. 1. Senjanovič Ante (Jadran, Split). 5:33.8 min., 2. Bibiča Marko (Jug. Dubrovnik), 5:52.6 min., 3. Dabrovič Jožo (Jug. Dubrovnik), 6:14.2 min. — II. 1. Bonačič Filip (Jadran, Split), 5:44.8 min.. 2. Bulat Gajo (V. K. Beograd). 5:45 min.. 3. Jesih Julij ('Mirija), 4. Turnšek Viktor (Iflirija, Ljubljana). — V finale pridejo: Bibiča Marko, Senjanovič Ante. Dabrovič Jožo, Jesih Julij. Turnšek Viktor, Bulat Gajo. Bonačič Filip, Marovič Uroš, Jadran Split, ki se je v prvi grupi plasiral kot tretiii, je bil radi postajanja pri obratu diskvalificiran. Prijavljenih je bilo šestnajst tekmovalcev. startalo jih je devet. Senjanovič Ante (Jadran. Split) ie izboljšal državni rekord, ki ga je dosedaj branil Bulat Gajo. V. K. Beograd, z 5:44 min, na 5:33.8 min. 2. Kot naslednja točka se je vršil re-kordmi poizkus na 50 m prosto, ki ga brani Vilfan Draško. ASK Primorje, Ljubljana. z 28 sekundami. Naston-ila sta W.il-fan Draško in Matic Ante (Jug. Dubrovnik). Alatiču je rekordni poizkus us.pei in je progo preplaval v novem rekordnem času 27.S sekund. Wirlfan Draško je zaostal za eno desetino sekunde, in beleži poraz samo radi prepoznega starta in ker ie parkrat zaletel v progo med plavanjem. Kot naslednja točka bi se bik morala vršiti seniorji 100 m hrbtno predtekmovanje. Ker pa se ni javilo na startu od dva-naist prijavljenih več kot osem tekmovalcev. se ta disciplina vrši danes takoi kot finale. Plavalni nrograrn ie s tem bi1 zakiju-čen. tekmovanje se ie nadaljevalo z dvema waterpolo tekmama, ki jih obe po pravici lahko imenujemo derbv-tekme. V nrvi tekmi sta se srečata domača rivala Ilirija in Primorje iz katere je Ilirija izšla kot siguren in zaslužen zmagivaiec z rezultatom 7:1 (5:0). Moštvi sta nastopili v postavah: Ilirija : Hovar. Jamnik. Žirovnik, 1 urnšek, Jesih, Otruba. Fritsch. Primorje: T.rampuž. Sketeli, Son-dav, Bleiweis M.. Erbežnik. Kolar. Gahr-sek. . ®'riia 'e znatno prevladovala v hitrosti'| m taktiki, zaradi česar ie tudi zadušeno zmagate. Moštvo ASK Primorja. akoravno bandikamrano. ker *» moralo nastopiti z dvema rezervama, ie taktično in v kritju mnofio grešilo in ni znalo izrabiti par zre- Ifh situacij. Sodil je tekmo e. Šerid, rigo-rozno, objektivno in dobro. Publika ie to tekmo spremljala z velikim "»drukaniem«. Kot drugi par sta nastopili moštvi državnega prvaka Juga iz Dubrovnika in njegovega starega rivala Jadrana iz Splita. To tekmo, ki je vsakoletni water-polo derby našega državnega plavalnega prvenstva, je zasluženo odločilo v svoio korist moštvo dosedanjega državnega prvaka. Juga iz Dubrovnika z rezultatom 3:1 (3:0) in si je s to zmago takorekoč že zasigu-riralo naslov waterpo!o državnega prvaka za leto 1931., ker je z njo odpravil sigurno svojega najresnejšega tekmeca Jadrana. Mbštvi sta nastopili v postavah: J u g (Dubrovnik) : Fabris - Samardžič, Cvetkovič - Ivica Dabrovič - Jožo Dabrovič. Bettner. Statinger. Jadran (Split); Majic - Kuzmanič, Culič - Birimiša, Zdravko - Roje, Senjanovič. Bonačič Tonko. Akoravno je Jadran postal v boj hitrejše plavačc. ga je Jug tehnično, taktično in tudi glede odločnosti nadkrlljeval za razred. Zlasti se je to opazilo v prvem rfol-času. ko je Jug d:ktiral peklenski tempo in ima Jadran zahvaliti le sreči, da ni bila razlika še večja kot ra tri gole. V drugi polovici je temno znatno poou-stil: Jadran si ie opomogel in beleži*_svoj častni zasluženi zgoditek no Bonačlču. Gmercifri pa ie treba, da je tudi v tej nofo-vici .Tfig po Stat ngerju zastreljal par sigurnih šans. Zelo ostro tekmo, ki so jo diktirali v veliki meri Jadranaši. je rigo-rozno in dobro sodil g. Kramaršič. Kot zaključek se je vršil rekordni poskus na 200 m prn=to. pri katerem so nastopili W.ilfan (ASK Primorje), Gazzari (Jadran) in Bulat (V. K. Beograd), ki je tudi uspel, kajti Wilfan je preplaval progo v novem rekordnem času 2:28 min. r,i s tc:n izboljšal svoj lastni rekord za preko dve sekundi. Sledil mu je Gazzari v času 2.34 min. To, tekmovanje ni v polni meri doseglo namena. Vodstvo saveza je želelo sestaviti izmed vseh najboljših jugoslovenskih »printerjev štafeto 4X200 m. ki naj bi zastopala našo državo na prvenstvu Evrope. Tekmovalci bi za to izbiro morali nastopiti popolnoma spočiti; v ostalem tudi niso nastopili sigurni kandidati, kakor Senjanovič, Bonačič, Mairovič, Brainovič itd., zaradi utrujenosti ali iz razloga, ker so imeli težko vaterpolo tekmo Jadran : Jug v nogah. Zlasti se nam zdi pogrešeno forsu^ti na tako težko progo najboljšega sprinteria v naši državi, Wilfana, ker je že v par tekmovanjih dokazal svojo absolutno superior-nost v disciplinah 100 in 200 m prostega stila. kongresa NSZ. ki je za takratne nogometne tekme podarila krasen pokal. Lep uspeh Concordije nad praško Sla- vi jo v hazem. Odlična hazenska družina praške Slaviije, ki je, kakor znano, odnesla v Ljubljani proti družini Atene pičlo zmago 6 : 5 je morala v četrtek zvečer v Zagrebu spraviti poraz 5 : 7 (3 : 1) v srečanju z našo najboljšo hazensko družino. Concordia je s to zmago dokazala, da je res najboljša hazenska družina v srednji Evropi. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje; igro je spremljalo skoraj 2000 gledalcev. Danes igra Slavija v Murski Soboti. Iz odbora za delegiranje sodnikov. Namesto obolelega g. Mahkovca vrši službo stranskega sodnika pri tekmi Gradjanski. Primorje I. g. Zuccato. ASK. Primorje (nogometna sekcija). Službo na igrišču vršijo danes sledeči gg. Zupane, vrhovno nadzorstvo, blagajna: Von-čina, Sancin M., Saksida, Gostiša. Bilje-terji: Baučič in Glinček. Reditelji: Fuchs, čuk, Podbevšek, Juntes, Jurkas, Gorjane, Coradini, Sketelj ml. Vsi nominirani morajo biti na igrišču ob 14.30 uri. Ob 15.15 liri morajo biti v garderobi sledeči igralci: Peter, Šinkovec, Gjorgjevič, Hassl, Baum I., Pišek I., Pišek II., Trajkovič, Jež, Begovič, VukadinoviC, Peterlin, Caleari, Golob. Ob 16.30 pa Jančigaj, Svetic, Jug I., Jug n., Sočan, Slamič, Slapar, čebohin, Uršič, Vrhovnik. Prvo moštvo se mora javiti v garderobi najdalje do 16.30 ure. ž. S. K. Hermes. (Nogometna sekcija ) Pozivljem vse igralce, da se danes udeležijo kuluka za ograd, igrišča. Naslednji igralci naj prineso do srede na vpogled šolsko izpričevalo ali pa rojstni list zaradi nastopa za juniorsko tekmovanje: Oblak, Ferjan, Jeglič, Bežan, Simčič II., Kretič, Močnik, Zupančič, Primar, Kerpan II., Runko, Mar-tinšek, Starman. Vsi igralci, ki še niso oddali podsav. legitimacij ali slike za nove sav. legitimacije, naj to storijo do srede. Redni treningi se vršijo od danes dalje ob torkih in četrtkih. Za druge dneve glejte objavo v garderobi na igrišču. VSK Triglav : VSK 16. art. polk Danes ob 17.15 bosta na igrišču SK Ilirije odigrali vojaški enajstorici Triglava in 16. art. polka prvo javno prijateljsko tekmo. Igra z žogo je našla mnogo pristašev tudi v naši vojski, kjer se zanimanje zanjo vedno bolj širi. Triglavski klub obstoja Že od 1. 1928. in je letos odigral že tri tekme z vojaškimi tekmeci, dve pa s civilnimi enajstoricami. Obe moštvi imata v svojih sredah odlične moči iz naših najboljših klubov, ki služijo sedaj obvezni vojaški rok v Ljubljani. Za tekmo vlada med vojaštvom veliko zanimanje; prepričani smo, da bo tudi ostalo občinstvo v lepem številu posetilo prireditev ter tako pokazalo, da hoče podpreti športno misel, ki jo goje naši vrli sinovi tudi tedaj, ko služijo kralja. Vstopnina za tekmo je neznatna (10 Din za sedeže, 5 Din za stojišča ter 2 in 3 Din za dijake in vojake) in gotovo ne bo nikomur v spodtiko, če bo hotel pogledati, kako zaigrajo >Triglavck in »artiljerijok med seboj. Smuk! Mogoče smo malo zgodnji s leni pozdravom, saj po snegu niti še diši ne in se smučarji sedaj, z bosimi nogami seveda, smučajo v ilirijanskem bazenu, Savi in drugih takih tekočinah. Je pa ta naš pozdrav vsekakor umesten, ker velja agilnemu odboru SK Ilirije, ki si je nadel hvalevredno nalogo postaviti lep smučarski dom v Ratečah v Slatni, ki naj nudi prijazno in ceneno zavetišče vsem smučarjem in turistom pozimi in poleti tudi ugodno bivališče letoviščarjem. Graditelji si niso mogli izbrati priklad-nejšega kraja; saj so ravno Rateče, odnosno Planica znani po svojih naravnost idealnih smuških terenih, na katerih leži sneg od najzgodnejše jeseni do najpoznejše pomladi — celo do binkošti. Parcela je kupljena, z graditvijo se bo pričelo v najkrajšem času, tako da bo prvi sneg padel že na streho smučarskega doma. V svrho financiranja tega projekta je SK Ilirija izdala obveznice po Din 100.—, ki bodo amortizirane v nominalni vrednosti z izžrebanjem pod državnim nadzorstvom in sicer vsako leto 100 kmd. Vsak posestnik 5 obveznic ima pravico do prostega vstopa, znižano ceno prenočišča ter ugodnost rezerviranja sob. Denar bo torej varno in koristno naložen ter vsled tega priporočamo vsem smučarjem in turistom, da pridno segajo po teh obveznicah, agilnemu odboru pa kličemo — Smuk! posebni izletniški vlak v Zagreb, ki ga je pripravljala SK Ilirija povodom današnje prvenstvene tekme Hašk : Ilirija v Zagrebu, je odpovedan, ker se do včeraj ni prijavilo dovolj udeležencev. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. Na igrišču Ilirije nastopijo danes dopoldne ob 8. juniorji Slovana in Korotana I., ob 9.30 pa juniorji Reke in Istre. Vsaka tekma traja dvakrat 35 minut. Športni klub »Radar« v Hrastniku bo imel danes ob 19. v gostilni gospoda Drago Logarja prvi letni občni zbor, na katerega, poleg članov, vabi tudi vse ostale prijatelje športa, ki nameravajo pristopiti h klubu. Poraz SK Jadrana v Trbovljah. Preteklo nedeljo je odigralo moštvo ljubljanskega SK Jadrana prijateljsko tekmo z Amaterjem v Trboviiah. Tekma je potekla v rahJi premoči SK Amaterja in Trbovelj-čani so že vodili z 0:4. Drugi polčas se ie SK Jadran malo rehabilitiral in popravil rezultat na 3:4. Ta tekma ie bila zadnja, ki se je vršite na starem igrišču SK Amaterja. Novo moderno igrišče bo otvoril SK. Amater v dnevih 15. in 16. t. m. ob priliki Drobiž iz Bolgarije Športni pokret v Bolgariji se je v zadnjih letih silno razmahnil. Med bolgarsko mladino je zavel nov duh in želja, da bi čimprej dosegla druge narode v borbi na športnem polju, je v kratki dobi razvoja rodila že lepe sadove. Med športnimi panogami, ki so se najhitreje in najbolj razširile, je na prvem mestu lahka atletika. Prva lahkoatletska prvenstva so se vršila 1. 1924., tik pred pariško olimpijado. Zanimivo je, da je na tem tekmovanju sodelovalo komaj 40 atletov. Ideja pa je našla pristaše, uspehi so bili vedno vidnejši in 1. 1926. se je število udeležencev ob enaki priliki že podvojilo. Padlo je nekaj rekordov in polagoma so lahko Bolgari že primerjali svoje rezultate z inozemskimi. Zaradi pomanjkanja športnih prostorov, metodičnega vežbanja in dobrega tehničnega vodstva je bil napredek počasen in skromen. Toda na lanskem prvenstvu v Sofiji je bilo izboljšanih zopet nekaj rekordov; prireditelji in atleti so dokazali, da so tudi organizatorno in tehnično storili pošten korak naprej. Na teh tekmah so bili izbrani atleti za balkansko olimpijado, ki se je vršila malo pozneje v Atenah, kjer so Bolgari doživeli svoje prve mednarodne zmage. Takratne najboljše znamke so bile n. pr.: Gančev (100 m — 11.2, 200 m —- 24), Nikolov (400 m — 54), Pejev (800 m — 2:04), Petrunov (skok v daljino — 6.49 m) itd. Poleg lahke aUetike uživata vedno več simpatij — sabljanje ln tenis. Zanimanje za sablje se je iz vojske polagoma preneslo tudi na meščane in 1. 1925. je bila ustanovljena sabljaška zveza, ki prireja vsako leto več dobro obiskanih prireditev. Znana sabljača, ki sta ponesla glas o bolgarskem sabljaškem športu preko meje, sta poročnik Vasiljev in kapetan Lekarski. Bila sta na Madžarskem in tudi v Franciji so jima bili le s težavo kos. Tudi beli šport je že pred leti pognal v Bolgariji zdrave korenine. Največ tenišč imajo Varna, Burgos, Sofija in Plovdiv. V Sofiji je močan teniški klub, ki ima nekaj prav dobrih igralcev. Trenutni mojster v tenisu je Vladimir Surugjev iz Sofije, ki že tri Ista zaporedoma brani svoj naslov. Najbolj razširjeni športni panogi pa sta v Bolgariji nogomet in kolesarstvo, ki štejeta na tisoče navdušenih pristašev. Državni prvak v nogometu je sofijska Slavija; znane enajstorice so dalje Vladislav v Varni, Botev v Plovdivu in Levski ter FCB v Sofiji. Početki bolgarskega nogometa segajo v leto 1912., po končani balkanski vojni. Igra se je naglo priljubila najširšim krogom in kmalu je imelo vsako mestece svojo enajstorico. Med vojno je seveda zopet vse počivalo... Po vojni so se zbrali stari prijatelji žoge (tudi zgodovina nogometa v območju ljubljanske nogometne organizacije je približno enaka, obnovili predvojna društva in ustanovili številna nova. Organizacija je lepo napredovala in v zadnjih petih letih se vršijo vsako leto tekme za državno prvenstvo, zvezane obenem s tekmami za kraljev pokal. Prvaki so bili dosedaj: 1. 1926. in 1927. F. C. Vladislav iz Varne, 1. 1928. Slavija iz Sofije, 1. 1929. Botev iz Plovdiva in sedaj Slavija iz Sofije. Nogometna zveza žrtvuje mnogo za razvoj svojih klubov; med drugim ima angažiranega odličnega trenerja Nemca, ki je uvedel skoraj v vseh moštvih prizemno igro kratkih kombinacij. Končno kolesarji! Ceste po Bolgariji niso ravno idealne, tako da so jim bolgarski vozači izročeni na milost in nemilost. Zaradi slabih cest trpijo v nemali meri tudi rezultati, ki se zaenkrat še ne dajo primerjati z mednarodnimi. Industrija za kolesarstvo nima smisla in zato se kolesarji-amaterji zbiraio v svojih številnih kolesarskih društvih. Kljub težkim pogojem za razvoj so že večkrat potrdili svoj sloves tudi v inozemstvu. Cestnega prvaka imajo v vozaču Nikolovu iz Varne, ki vozi s povprečno hitrostjo 31 km na uro. Hitrost sicer ni neverjetna; vedeti pa je treba, da je bilo še to treba doseči na cesti, ker so maloštevilna dirkališča primitivna in nesposobna za mednarodne kolesarske dirke. Naši stiki z bolgarskimi športniki so v splošnem skromni. Razen ofic'elnih srečanj v nogometu za balkanski nokal je nač le nekaj klubov (med njimi tudi ljubljansko Prfmorle). ki so navezali vezi z bo1ear»kiTwi kbibi. VseVak^r gre tudi med rs mi in Bolgari športna ideja zmagovito pot! V Hocah in tam okrog Hoče, v avgustu Komaj stopiš v Hočah iz vlaka, že ti splava pogled na vinske gorice ob obronkih Pohorja. Ni čuda. če so poleg drugih krajev v prelepi mariborski okolici tudi Hoče ena najpriljubljenejših točk za nedeljske izlete. Prijetno je že v dolini sami. kar hitro pa se lahko povzpneš do vil in hišic, skritih med vinogradi in košatim sadnim drevjem. V njih prebivajo gostoljubni ljudje. Na mizo ti ne prinesejo samo sladkega vna, ki ga hranijo v velikih sodih, marveč tudi drugih dobrot za pod zob, izmed katerih pohorska specialiteta »ašenkol« in pa svinjska ribica, vložena v mast, nista od muh. Ce se zbere prijetna družba takole pod košatim orehom in vidiš na mizi vse tisto, kar se ti ponuja, zraven pa še kmetiča-domačina. njegovo zgovorno ženico in še kako mlajše sorodstvo, si zaželiš prebiti svoj dopust kar tam in pozabljaš celo na vročino £er hladno Dravo, ki te vabi spodaj v dolini, da se ohladiš v njenem naročju. Z našim kmetičem se lahko pomeniš marsikaj prijetnega in bo mož jel celo pozabljati na krizo in težave, ki ga tarejo iz dneva v dan: »Saj kruha bi bilo tu gori pri nas zadosti, toda manjka denarja za vse drugo. Iskati je treba zaslužka v dolini in se včasi tudi najde. To se pravi, najdejo ga mladi ljudje, ki delajo v tovarnah, na progi in drugod. Celo dekleta pridejo do zaslužka, odkar imamo spodaj v Hočah tovarno za čokolado.« Pogovor se suče še nadalje o vsem mogočem, toda čas teče in treba je spet v dolino. Ustavim se za nekaj ur v Spodnjih Hočah, v prijazni vasici, ki si jo ogledam vzdolž ceste. Zare3, prikupen kraj. Od nekod tudi prihaja duh po čokoladi — o, saj stojim baš tik tovarne »Sana«. Stopim bliže in že me povabijo v poslopje, kjer me zajame še močnejši vonj po čokoladnih izdelkih. Bože. saj to je pravcata Indija Koromandija za otroka, a bogme tudi za naše punčke in slednjič tudi za nas velike, ki se nikakor ne branimo sladkosti življenja ... Tovarna »Sana« obratuje že okrog 8 let !n zaposluje lepo število delovnih moči. Odkar je obrat pod strokovnjaškim vodstvom sedanjega ravnatelja, se je podjetje popolnoma prenovilo in pričelo delati s polno paro. Izdeluje najfinejše mlečne čokoladne izdelke, druge fine mešanice v najrazličnejših oblikah in navadno jedilno čokolado. Tovarna je razdeljena na več prostorov, kjer delajo stroji s pomočjo ve-ščakov in ženskega osobja, ki je v večini. Pokušamo najrazličnejše izdelke in se samo čudim, čemu je treba, da si nabavljajo nekateri naši trgovci še vedno blago raznih tujih tovarn. Tovarna nudi tudi fine bonbone »Soleil«, produkte sestrinskega podjetja. Zanimam se za cene in čujem, da je naše domače čokoladno blago na razpolago celo cenejše nego tuje, pri tem pa garantirano higienično pripravljeno, iz najboljših sirovin. In če pomislim na zaloge lešnikov, mandeljev in kakaoa, se mi še zdajle cede sline. Odhajam zadovoljen iz naše mariborske okolice, ki zna dati kruha ljudem iz mesta in hribčkov naokoli in sem ponosen, da znamo i mi izdelovati stvari, ki sladiio življenje. Stvar naših trgovcev pa je. da podpirajo tudi te vrste domače industrija Tako bomo daH kruha samim sebi! Iz akvaristove torbe Lepega nedeljskega poipoldne sem (»e po. dal s kolesom čez Log proti Bev!kam, da pregledam glede rib tamošnje potočke ^ in jarke. Posebno me je mikal »črni potok«, katerega je g. dr. A. Munda v kmiigi j R'= be v slovenskih vodah« omenil kot rečico, kamor prihajajo androge, ribice z rdečimi plavutmi in s ploščatim životom. V stari specialni karti 6em našel samo »Crnica p<>* tok«. Misleč, da je isti, sem med Bevkami in Blatno Brezovico stopil na mostu čez Crnico s kolesa in šel vzdolž potoka proti izlivu v Ljubljanico. Našel sem pa samo kline, zelenke, pisanke, pisance. Na neka* terih mestih je bilo dno kakor posejano s ornimi luknjicami: to so bile šfcoljike e svo« jimi dihalnimi odprtinami, zarite do rr-Sa v blato. Zelo težko sem prišel iz potoka, ker sem se do pasu pogreznil v blato .. Dospevši do Ljubljanice sem šel navzdol proti Komimu v peset g. Lichtenbergu, ki je vsem ribičem znan strokovnjak. On mi je objasnil, da Crnica ni identična 6 črnim potokom ter da teče Črni potok pri vasi Sap, 1 km pred Vrhniko, čez cesto m od tod vzdolž Sinje Gorice v Ljubljanico. Ob* jasnil mi je tudi, da naziv »Crnica« ni točen, ker narod pravi »Zrnica«. (Avstrija nam je poslala maperje, ki niso znali s!cx venščine, ki so pač vsa imena po svoje pre« krstili in spačili. Zanimivo je n. pr.. kako je tak nepoznavalec slovenščine prekrstil »Sinje Gorice«. Nazval jih je »Schveins« biichel«, ker je pač zmenjal Sinjo s Svinjo). Ker je bilo že pozno, nisem mogel vec v Sap. zato sem se pa odzval povabilu, da si ogledam vrt lokvanjev v biližini Komi* na. V mrtvem, skoraj usahlem rokavu Ljubljanice je bil ta vrt, cvet pri cvetu, kakor sneg belih v solncu se bleščečih lok* vanjev z velikimi okroglimi, na vodi plavajočimi listi, na katerih so zelene žabice prežale na žuželke. Prava krasota! Ko sva se vračala in ker še nisem nvc ujel za sobno ribogojnico, sem šel s sin= kom g. Lichtenberga k usihajoči mlaki, ki je bila polna malih ribic. Mnogo takih ribic sva prenesla v Ljubljanico ter jih re* sila gotovega pogina, dva petcentimetersKa peišlja (ostrižka) sem pa vzel seboj domov. Ostriž tudi peršeli (Perca fluviatilis, der Barsch) je ribica z debelo glavo, stisnjenim podolgovatim, na hrbtu zbočemkn zivortom-Prsne plavuti so zelo velike m okrogle m z njimi stalno deluje, stoječ na enem mestu, kakor vse ribe roparice. Persdj ima 2 hrbtni plavuti, sprednja je bodičasta. > a obeh straneh so temne navpične pege. Bar* va je sivo ali zeleno rjava. Ima velike cr« ne oči oraožasto obroMjene. Na škrgah in na straneh se 6veti kovinaeto zeleno. V ribogojnici se kmalu udomači, vendar napada druge vrste ribic, zato je potrebno, da ga gojiš v posebni ribogojnici v društvu drugih peršljev. Hlastno je tubifekse, a navadi se tudi na piecidin, na ostrugano meso ki pa na male kosSke giist. Ker je lepa ribica fn ker je študija njegovega življenja in tem« peramenta zanimiva in ker je trpežna trd* na ribica, ga priporočam za 6obno ribo* gojnico. Po možncwti naj bodo ostrižlki prav majhni. Nad 8 do 10 cin dolgi se že težje privadijo, ker so precej ptaUjivi. medsebojno pt se bore io se stalno za* sledujejo. O. S. Iz življenja Zvezde tolmačijo zgodovino Visoke kulture pred Egiptom in Babilonom - Koledar v podobi solnčnega svetišča Antropologi in kulturni filozofi so že dolgo časa trdili, da so morale obstajati ciavr.o pred Babilonom in starim Egiptom na drugih koncih našega planeta zelo visoke kulture, ki so bile tema dvema morda učiteljice. Sledovi takšnih kultur so našli v novejšem času tako v Aziji, kakor v Južni Afriki in v najnovejšem času tudi v Afriki. Posebno zanimive so razvaline ogromnih mest na bolivijski visoki planoti, y bližini glavnega mesta La Paz. Etnolog Artur l'os-nanskv se je zlasti specializiral za raziskovanje tega ozemlja in je ustanovil muzej v Tihuanacu. v katerega ye rešil vsaj del ostankov praiodijanskih kultur. Koliko časa je minulo, od kar so cvctele te kulture? Tu prihaja zgodovina na pomoč astronomom. Med drugim so našli namreč tudi razvaline ogromnega svetišča, ki je bilo posvečeno solncu. A tu niso samo sobica častili, temveč so ga učeni duhovniki tudi skrbno opazovali. Točke njegovega vzhajanja in zahajanja v teku leta so natančno ugotovili, kajti tako visoko razvito ljudstvo, kakršno je bilo tihuanaško ic imelo gotovo tudi visoko razvito poljedelstvo in je potrebovalo zanesljivega kole« darja. Tisto veliko svetišče ni bilo nič drugega nego mogočen kamenit koledar, nekakšna ogromna solnčna ura, zgrajena za večnost. Za kazalce in označbe mesecev, tednov, dni in ur je rabil zamotan sistem vrat, stebrov in oken. ki so bili med sebo.) r določeni zvezi. Seveda ie ta zveza bila določena za tisto dobo. v kateri ie tod obstajala svojevrstna, visoka kultura za solnč-ni položaj tistega časa. Toda v teku dolgih razdobij se pot solnca na nebu spreminja Hi na podlagi te znane poti je astronom Roif Miiller lahko izračunal, da je solnce zavzemalo položaj, ki ga kažejo »kazalci« tihuanaškega svetišča, pred 14.000 leti. torej približno 10.000 let pred zgraditvijo piramid! In vendar niti tihuanaška kultura ne more biti najstarejša na svetu, brez dvoma je tudi ona izvirala iz še starejših kultur, o katerih nam pa danes še ni nič znanega. Astronom je bil torej tu v položaju, da je mogel zgodovinarju priskrbeti točne časovne podatke o predavnih zgodovinskih dejstvih. Toda ne samo v tem primeru, temveč še v mnogo drugih. Tako so astronomi lahko točno določili čas, ko se je zgradila slavna Keopsova piramida. V notranjosti te piramide potekajo namreC hodniki, ki so bili kakor daljnogledi usmcr> jeni proti določenim nebesnim telesom, n. pr. zvezdi severnici, proti točki solnčnega vzhoda ob času obratov itd. Toda severni-ca za Keonsovih časov ni bila današiva se-vernica, temveč neka druga zvezda iz ozvezdja Zmaja. Ker se vsi zvezdni in solnčni položaji na nebu v teku časa zakonito premeniio. je bilo lahko določiti kdaj so začeli piramido graditi in koliko časa so za to rabili. Rabili so okroglo 30 let okoli 1. 2400 pr. Kr. Stari narodi so bili veliko bolj zVezani z naravo, nego smo dandanašnji, in posebno radi so zabeleževali kakšne važne dogodke v zvezi s kakšnim pojavom na nebu. Sporočilo, ki pravi, da se je bitka ob Ilalisu med Lidijci in M cd i;.k i končala zaradi solnčnega mrka. nam je dalo možnost izra čunati, da se je bitka vršila natančno 30. septembra 610. pr. Kr. Po svetopisemski zvezdi, ki jc vodila modre z .lutrovega do novorojenega Mesije. so ugotovili, da se jc moral Kristus roditi prav za prav 12 ali najmanj 7 let pred našim štetjem in da bi morali danes torej pisati 1. 1043. ali 1938. Ta zvezda ie morala biti namreč Halleveva rcpatica, k! se je pojavila v 1. 12. pred našim štetjem ali pa ii e menil evangelist ž njo trikratno srečanje planetov Jupitra in Saturna v ]. 7. pred našim štetjem. Vsekakor je napačno pisati leto to in to »pred Kristusom« ali »po Kristusu«, če se v našem štetju ne odločimo za korekturo sedmih ali dvanajstih let. žuželke - živi toplomeri Kobilice, črički in čebele pod vplivom temperature žuželke so v splošnem zelo občutljive za temperaturne spremembe. Kobilice so na primer kaikerr črički, kakor so pokazala dolgoletna opazovanja, izvrstni, naravnost zanesljivi toplomeri. Ameriški učenjaki so dognali, da so črički najbolj glasni pri 95 stopinjah Fahrenheita, če pa pade tempe« ratura na 62 stopinj, se sploh ne oglašajo ^eč. Pri temparaturi 45 stopinj kobilice ne morejo več- leteti, pri 36 ali 37 stopinjah pa ne morejo niti več skakati. Henrietta Hallenhecfkova trdi. do si z lahkoto izračunaš vsakokratno temperaturo, če šteješ 14 sekund klice domačega črička in iim pristeješ potem 40 stopinj. Tedaj dobiš temperaturo, seveda v Fahren-heitovih stopinjah. Prof. Dolbear je spravil prepevanje bele drevesne kobilice istota* ko v matematično formulo. Trdi. da z a« c-vrči 4 krat na minuto pri vsaki stopinji temperature nad 40 stopinj. V ostalem je 'nolj zanesljiva kot toplomer, nego domači čriček, ker se ta drži po hišnih kotih, kjer .-»o toplotne razmere lahko povsem drugač« ne nego na prostem. Tudi čebele reagirajo na spremembe +emperature. Dočim se /Hirajo pri 102 sito« reifijah Fahrenheita izven panja, se spra« Vi i o vanj, čim pade temperatura na 57 Podmornica pod ledom Ali je misel Avstralca \Vilkinsa. ki hoče < podmornico pod ledom na severni tečaj, res nova? Za tistega, ki pozna vožnjo Ku« Pogerelskega v 1. 19i8. ni. Pogerelski se je namreč v marcu 1918 pripeljal iz Helsingforsa na Finskem v rusko pomor-. skc> oporišče Kronstadt s podmornico pod aaledenelim Vzhodnim morjem Najprimernejše sredstvo za plovbo v seledenelem vodovju po naziranju strokov--njakov nj močna podmornica, ki lahko vrta led, kakor namerava \Vilkins. ampak le« dolomilec. ki bi ga kot matično ladjo spremljale podmornice. Prva podmornica ze. raziskovanje — sicer ne severnega tečaja — je Ivi la že pred vojno zgra jena na Reki pri \Vhiiteheadu. To je bilo nesrečnega 1. 1914. tik pred svetovno vojno. Pod« m orni ca je bila opremljena e fotografskimi in kinematografskimi pripravami in je razpolagala tudi s potrebnimi žarometi. Seveda pa ni prišla v rabo. ker je zaradi nastalega položaja niso bili popolnoma do« gradili po načrtih konstruktorja docenta mg. dr. Kleina. stopinj. Pri 85 stopinjah so čebele najbolj delavne in tudi človelku niso takrat nevar« ne, dočim so pod 70 stopinjami nenavadno razdražljive in ga napadejo brez vsakega povoda. Pri 40 stopinjah so po vseh iz« kušniflh vse žuželke mirne. sveta Dve francoski konstrukciji za v stratosfero V bližnji prihodnjosti bodo preizkusil! dva nova praktična izuma za polet v stra* tosfero. Prva naprava izvira od Farmana, je opremljena s propelerjem na štiri deie in meri v premeru 4.6 m. Motor razvija 350 k. s. Inženjerji upajo, da se bo dalo s to napravo vzleteti do najvišje višine 17.000 m in doseči brzino 900 do 1500 km na uro. Drugo letale je izdelek konstruktorja Guerchaisa in jc iz lesa. Pri zaplinjaču ima posebno črpalko za kisik, ki dovaja iznad viš;ne 6000 m zrak / močnejšim pri* tiskom. Zgraditelj te naprave se nadeja, da bo mogel doseči v 60 minutah 11000 m višine, in to pri obremenitvi letala s 5000 kg tovora. Če se pa obremenitev skrči na polovico, bo doseglo letalo v 45 mi; nutah višino 16.500 m. / /'VH/- "',Ml ^ /'1V !' '' - r:~- -- ~ ' - • i>Ja &fcj Ds. J Kakor smo že poročali, se je lord Reading, bivši podkral Indije, oženil s svojo tajnico, 371etno Stello Chamaud. Poroka je vzbudila v angleških diplomatskih krogih velikansko senzacijo Ne smejo v cerkev, zato ležijo pred njo Pri Bielanih blizu Krakova stoji cerkev, v katero je ženskam prepovedan vstop. Vernikom je tudi prepovedano govoriti med seboj. V cerkev smejo samo moški, zato ženske ležijo pred njo, da bi si izprosile milost Iz besednega zaklada našega časa Kaj pomenijo izrazi: Kriza, moratorij, inflacija, deflacija Ves svet govori danes o gospodarski kri« zi in sem in tja letijo najrazličnejši stro« kovni izrabi, ki j:rh jemlje v usta celo marsikdo. kj se njihovega pomena niti pravne zaveda. Kaj po-meni n. pr. beseda »kriza« sama? Prvotno ni izražala slabega položaja, temveč v jeziiku zdravnikov višek kakšne bo« lezni, ki mu je lahko sledil obrat na bolje ali na slabše. V gospodarskem življenju je kriza doba najnižje konjunkture, najjslab« ših izgledov za kakršneikoli posle. Današnja kriza v Nemčiji je n. pr. »kre« d-it.na kriza«, ker so tej državi inostrani upniki nenadoma odpovedali svoje »krat* Najdaljši železniški most čez Ocean Je most, ki veže Florido z otokom Key West v Mehiškem zalivu koročne kredite«, posojila, ki se imenuje« jo »kratkoročna« zato. ker 6e morajo vrniti najdalje v treh mesecih. Pri izplačilih inostranskih kreditov se običajno močno zmanjšajo »zlate« in »de* vizne« zaloge državnih bank. Zlato hranijo te banke v obliki zlatih kovancev in palic. »Devize« so menice ali čeki, ki se glasijo na inostrano valuto in se v inostranstvu izplačujejo. Inostrani bankovci niso devis ze, temveč »sorte«. V zadnjih časih zelo često srečujemo iz« raz »moratorij«, ki so ga države zmagovalke dovolile Nemčiji v zadevi reparacijskih plačil. To se pravi, da so ji dovolile »odgoditev« teh plačil za določen čas, v tem primeru za eno leto. zato da si uredi svoje gospodarsko stanje. Tudi v mejah posamezne države lahko pride do takšne« ga moratorija vseh obstoječih dolgov, a takšni ukrepi so prav izredni in so sc do« slej prakticirali skoraj samo v vojnih ča« sih. V zvezi s krizo gospodarstva čujemo če« sto. da mu preti »inflacija«. To se pravi, da mu preti dviganje cen blaga in število bankovcev, za katere ne bi imela drža* va dovoljnega »pokritja« v zlntu. In to se spet pravi, da bi vrednost teh bankovcev in valute sploh padla, draginja pa bi osla* la. Nasprotje »inflacije« je »deflacija«. padanje števila bankovcev ob istočasnem padanju cen. Rusija naroča »Zeppeline« Ruska vlada je naročila v Friedrichs-hafnu dva zrakoplova »Zeppclinovega« tipa. Zrakoplova bosta nekoliko drugačna kakor dosedanje konstrukcije. Trup bo meril v dolžino 288 m. v premeru pa bo imel 41.2 m. Ogrodje bo popolnoma iz aluminija. Prostori za potnike bodo v notranjosti zrakoplova in ne kakor pri dosedanjih zrakoplovih, v zunanji gondoli. Novi tip bo imel prostorne jedilnice, dvorano za čitanje in pisanje, mnogo hodnikov in balkonov. V njem bo tudi 50 spalnih kabin za potnike. V avstralskem Sydneyu imajo klub ženskih reševalk, ki so najboljše domače plavalke. Slika nam jih prikazuje pri skupni vaji na treningu Hormoni za novorojence Kako pomagajo otrokom, ki se prezgodaj rode Med nosečnostjo izločdjejo spolne žleze in možganski podaljšek v materinem or« ganizmu prcobilico hormonov, ki jih je mo« goče izslediti n. pr. v seči, s čimer sc da po Eschheimu in Zondcku dokazati baš nosečnost. Našli so jih pa v najnovejšem času tudi v organizmu novorojencev in to še nekoliko dni po rojstvu. Ti hormoni povzročajo med drugim doslej nerazumljiv vj pojav »pasjega mleka« pri novorojencih, prehodno izločevanje prsnih žlez po isti poti, kakor spravljajo hormoni materine mlečne žleze v dclovanie. Ti hormoni v novorojencih pa imaio še ves drugačen pomen. Ugotovili so namreč, da so potrebni za razvoj in življenjsko si« lo dojenčkov, kar se k3Že posebno očitno pri onih novorojencih, ki se rodijo prezgo« daj in čestokrat , niso življenja sposobni baš zato. ker jim manjka krepilnih snovi materinih hormonov. Dosle\j so poskušali takšne otroke ohra« niti pri življenju s toploto in primerno brano, pred kratkim pa so napravili poskus. da bi jim umetno dovajali hormonske snovi, ki se dado danes z lahkoto pri« dobivat; iz materinih izločkov. Te snovi so primešali v manjhnih količinah dojenč« kovi hrani in uspeh je v polni men krn« nal pričakovanje. Življenjska slabotnost, premajhna teža predčasno rojenih otrok, počasna rast so izginile, število smrtnih primerov je začelo padati. Na dunajski ženski vseučiliški kliniki je prof. Schiller uvedel še bolj praktično dovajanje hirmo« nov v takšne dojenčke in sicer z vsako* dnevnim vbrizgavanjem najmanjših koli« čin. Pri nekem poskusu, šlo je za predčasno rojena dvojčka, se je posebno očitno poka« zala uspešnost nove metode. Enemu izmed dvojčkov je prof. Schiller vbrizgaval materin hormon, drugemu ne. Prvi otr k sp je v kratkem tako okrepil, da je postal kakor normalni otroci njegove starosti, drugi je ostal slaboten in nerazvit, dokler niso pričeli tudi njemu vbrizgavati krepil-nega preparata. Profesor Schiller pa t>rav;, da te metode ne smemo smatrati za edino zveličavno v vseh primerih: lahko je mogoče, da kdaj odreče, kakor je mogoče, da bi za tega ali onega otroka bila uspešna stara metoda, vsekakor nam pa umetno dovajanje hormo-nov v življenjsko slabotne novorojence v večini primerov ohrani otroka živega in zdravega. Arhitektura kosti Kosti so zgrajene po posebnih zakonih, po katerih se tucfi celijo Vitaminska hrana in kostolomi Ko je pred kakšnimi šestdesetimi leti anatom Iiermann von Mever na nekem kongresu naravoslovcev prvič pokazal no« tranjo arhitekturo kosti, je spoznal zna« meniti statik curiške tehnične visoke šole prof. Culman takoj, da sledi ta arhitek« tura v vsem zakonom železnih konstruk« cij. Za poskus je postavil svojim slušateljem nalogo, naj bi narisali notranjo gradnjo žerjava, ki mu je dal obliko gornjega dela nožne kosti. Slušatelji so narisali načrt žerjava natančno tako, kakor je v svoji no« tranjogti zgrajena kost. Pozneje je dokazal berlinski kirurg in ortoped Julius Wolff, da se tudi zlomljena kost izceli po teh zakonih in v najnovejšem času je to s svojimi raziskovanji potrdil profesor Max Jondek. ki je ugotovil, da stoji vsaka masa celic v kosti natančno na mestu, kjer lahko opravlja na najbolj prikladen način svojo statično funkcijo, a vsaka samezna celica v masi mora imeti tisto stopnjo odpornosti, ki jo zahteva njena poedina statična funkcija, čeprav so videti na zunaj vse celice enake. Snovi za obnns vitev zlomljene ali drugače pokvarjene ko« »ti vsrkavajo novo nastajoče celice iz krvi. Raziskovalca Israel i.i Franki sta poka* zala, da z vitamini bogata hrana pospešu« je ozdravljenje kostolomov, nasprotna hra« na pa ga zavira ali pa se celo lahko /godi, da se stari kostolomi obnovijo. Tako se ■Sodi n. pr. pri ljudeh s starimi kostolomi, če jih napade skorbut z zauživanjem zele« njave pa se jim spet ozdravijo. Tromboza - posledica avtomobilskih plinov? Zdravniki ugotavljajo, da se v zadnjih letih primeri zamašitve ven zelo množijo in da nastopa smrt zaradi embolije mnogo češče kakor v prejšnjih časih. Vzroka temu dogajanju ni mogoče točno dognati. Kirurg Payr iz Lipskega pa izraža domnevo, da se embolija pojavlja tako pogo-stoma kot posledica velikomestnega življenja. Nesnaga in dim, dalje bencinove in bencolove pare, ki jih izpuščajo avtomobili in jih ljudje vdihavajo s pljuči, pripravljajo ugodna tla za trombozo in jo močno pospešujejo. Docent dr. Kuntzen je napravil zadevne eksperimente na živalih in je ugotovil, da živali, ki dnevno vdihavajo majhne količine avtomobilskih plinov. zapadejo trombozi, katero navadno plačajo z življenjem. Američani - najidealnejši zakonci Filmska zvezdnica Pola Negri se je po treh letih vrnila v ameriški filmski raj Hollywood, kjer je najela hotel s 13 sobami. Zdaj bo začela zopet filmati. V nekem razgovoru z novinarji je izjavila, da se čuti močno osamljeno, često se ji vidi, da je najsamotnejša ženska na svetu. Zato ima v mislih možnost nove možitve. Zadnje zakonsko razočaranje je ni moglo zagreniti do stopnje, ki bi ji popolnoma ubila vero v ljubezen. Pač pa ji je pomagalo do spoznanja, da so Američani najidealnejši zakonci. V Ameriki sodijo na podlagi teh izjav, da je novi zaročenec filmske dive Američan, in sicer najbrž ugleden finančnik. Roža, ki vedno cvete Ameriški patentni urad je izdal prvi patent na rastlino. Patent je dobil Henry Bosenberg iz New Brunswicka v New Yerseyu. Mož je vzgojil rastlino-plezavko, ki cvete skozi vse leto, zaradi česar je svoj izum postavno zaščitil. Tragična smrt lepotice V Braili je ustrelil neki carinik ondotno lepotico Silvijo Cernescu, ker ga ni hotela za moža. Ko je lepotica omahnila na tla, je ustrelil še sebe do smrti. Lepotica je še nedavno doživela razburljivo pustolovino. Neka roparska tolpa jo je prijela in jo izpustila šel; proti visoki denarni odškodnini. Polom ruskega k on sum ne ga sistema Ruske konsumne zadruge so v zadnjih letih pod pritiskom razmer narasle na SO milijonov članov in beležijo 16 milijard rubljev prometa. Navzlic temu pa ii ruska viada z njimi prav nič zadovoljna. Razlogov je več. Poglavitno je kriva nezadovoljnosti birokracija, ki se je močno razpasla ter izrablja svoje monopolno stališče v škodo odjemalcem, čeprav so skladišča preskrbljena z vsemi potrebščinami, ni nikoli dovolj blaga na razpo ago, tisto, kar se proda, pa je slabo in d>ago, da kupujejo ljudje že rajši pri zasebnikih. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašU Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duša) nI. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove. Vsak (ian ena Pred ključavnico »Milostiva vedno naroča, da moram do-bno poslušati, kaj govori.« >JUTRO« 5E. 182 ? 15 NeSelJa, 9. VIEL1931, Kozji čudež naša dolina pozna mesarja Tonča Soboto, vi ga pa ne poznate? širokopleč, zastaven in zaripel možak je. »Saj takih je devet in devetdeset na sto mesarjev povsod po svetu in ni tisti vaš savinjski Tonče med njimi pač nikako isejmsko čudo.« Mi ga hočete dati povsem v nič. Telesno je res podoben mesar Tonče tisočim drugim sotrpinom mesarjem Kakor pa se loči že povprečni Savinjčan — pa brez zamere, prosim — od navadne človeške vsakdanjosti, tako ima tudi Tonče Sobota prav do virtuoznosti stopnjevano odlično čednost, ki ji pravimo po težavnost. Prav v ozkem sorodstvu je sicer ta čednost z nečednostno lažnjivostjo, vendar jo pa že od daleč ločimo od te po njeni ne-zlonamerjenosti. Le enega resničnega umetnika sem še poznal v tej stroki, ki je Soboto prekašal, Dajčmanovega očeta v Solčavi, oštirja in cerkovnika, če ga ni vzela zadnja zima, je še menda živ. Nekoč je očeta zavijalo po črevih in je srknil za zdravje seveda nekoliko slivovke, preden je pozvonil k maši. Ko je oblačil duhovna gospoda v zakristiji, je neprijetno dahnil v starega župnika, da je ta vzdignil obrvi: »Vi, Dajčman, kaj ste ga že spet na vse zgodaj?« Začudeno je pogledal ata sivolasega gospoda: »Jaz že ne! Kaj pa, če so ga gospod kaplan!« Vsi trije so se zasme-jali. Kaj so se hoteli jeziti? Kako bi se tudi kdo jezil, če ata Dajčman zavali še tako debelo. Da naš Tonče Sobota tudi ne zaostaja mnogo za svojim vzorom vam dokaže naslednja resnična zgodba. Zgodaj zjutraj jo je mahnil mesar Tonče po kupčiji. Vso šaleško dolino tja do Št. Andraža je pretaknil, a nič pripravnega ni bilo. Kjer mu je ugajal rep, mu ni bila po godu cena, če cena ni bila napeta, je bilo pa bedro preohlapno. Pozno popoldne si je baš ogledoval pri Petraču na Kaleh zastavnega voliča in ga v duhu tehtal in shranjeval čisti dobiček. Petrač je pa trd in nikomur ničesar ne da pod ceno, najmanj pa mesarju. Težko se loči Tcnče od dobrega kosa. *Osem pa pol. Udari, Petrač! Lep denar je,« prigovarja mesar in otipava menda že desetič voliča pri repu. »Devet sem rekel, pa amen. Lep denar sem, lep denar tja. Bo pa počakal. Na Petrih je še vedno dovolj detelje,« je odločil kratkomalo Petrač. >Še žal ti bo, Petrač, če..-, namah je utrgal mesarju besedo krepak sunek od-zadaj, ki ga je nemilo porinil proti jaslim. Da se ni ujel zanje, bi bil telebnil Tonče prav na kravjo posteljo. Razsrjen se ozre mesar nazaj in vidi, kako trese poleg voliča zastaven kozel svojo redko brado in se pripravlja za nov raskok. »Kaj ga imate tako naučenega, da meče kupce iz hleva?« se smeje Tonče. »Otroci so ga spačili in je kar za nadlego pri hiši,« odvrne Petrač. Nagajiv nasmešek šine preko mesarjevega obraza: »Da bo vsaj nekaj kupčije, koliko hočeš za kozla, Petrač? »Kozla vendar ne boš kupoval, če potrebuješ vola?« ga je odbijal gospodar. »Če ga kupim, ga pa kupim! 150 dinarjev ti dam zanj,« je odpiral mesar svojo brejo listnico. Za 160 dinarjev sta se pogodila; deset jih je dobil pa pastir, da mu povede zverino domov. Petrač je stopil na prag in je zadovoljno gledal čudno trojico, ki je poskakovala v dolino. »Bog ve, kakšnega vraga si je Sobota spet zmislil. Pri cerkvi v nedeljo bom že iirvedel.« Mesar Tonče se je zadovoljno muzal, ko :si je v duhu sestavljal načrt za kozlovsko potegavščino: »čakaj me ti, bradati Miheve, zavežem ti jezik, ki ga opletaš, kakor krava rep na levo in desno! še čez sto let se ti bodo smejali.« Mrak je že nastopil, ko so prispeli kozel, pastir in mesar po zavrtih do Soboti-nsga hleva, kjer je ostal kozel. Pastir jo je ubral domov, Tonče je pa stopil k An-želakovi Zefi: »Zefa, posodi mi za nocoj tvojo kozo. pno kilo mesa imaš zato pri meni.« Poznala je Zefa Tonča, da je dobrih rok. če gre za kakšne muhe in ni nič vprašala, kako, kaj in zakaj, temveč je pripeljala :iz hleva svojo meketavko. Mesar je privezal kozo pred svojo gostilno, iz katere je vse prevpil glasni Miheve, in je stopil med goste navidezno prav ozlovoljen: »Dober večer!« »Kaj se pa tako držiš, kakor da bi ves dan same kisle kumarce jedel,« je zrogo-vilil nadenj bradati Miheve. »Kaj nisi mogel nikogar oslepariti, duša mešetarska?« »Slaba je bila kupčija, zares. Sem se pa nate spomnil, čeprav me vedno grdiš,« je mirno odgovoril Tonče. »Name si se spomnil: Da bi od mene kupil vola, menda ja ne. Razen žene in mačke tako nimam živega pri hiši,« je ugibal Miheve. »Pa sem le mislil nate. Kozo sem ti kupil, kakor si me večkrat prosil.« »Glej ga, glej! Kozo si mi kupil? Kako bo moja stara vesela! Samo denarja nimam ...« je mencal Miheve. »Boš že poravnal, saj vem, da si poštenjak,« je zamahnil Tonče z roko. »Kje jo pa imaš, kje jo pa imaš? je hitel veseli Miheve. »Zunaj je privezana. Kar poglej jo, če bo zate,« je rekel mesar in je stopil na prag. Dekla je prinesla iz kuhinje luč. Vsa pijana druščina se je zgrnila z Mi-hevcem pred gostilno in pretipavala ubogo meketavko, ki je začudena gledala neznane obraze. »Ne bo slaba!« je odločil kovač Julež, ki se je razumel na živino, ko je pogledal kozi na zobe. »Tratnica je s šestimi se-kavci. Te imajo sladko mleko. Gošnice, ki obirajo le grmovje, imajo le štiri sekav-ee in grenko mleko.« »Pa ringelce ima. Kakor mestna gospa!« je vpil Kozarek in jo cukal za kožna izrastka pod brado. »Kako te zaljubljeno pogledava. Nemara se ji kar zdi, da si tudi Kozarek,« ga je dražil veseli Miheve. »Vimič, poglej Miheve, vimič. Kako ga bo vesela tvoja Jerka!« je hitel zapiti krojaček žmigovec in je skušal kozjo revo molsti. Ker se je pa revež preveč pri-pognil, se je vpiknil na glavo pod kozo, ki ga je vsa splašena preskočila. Spet so se zgrnili pivci v sobo in je ostala koza sama v temi. »Da me ne boš zmiraj zmerjal, bom dal ge sam za likof. Minka, postavi ga Štefan ca mizo!« je ukazal mesar Tonče. »Saj vem, da si dober. Tudi mi ne boš za hudo štel, če te kdaj s svojim umazanim jezikom oplazim. Kaj bi se kislo držali na tem polomljenem svetu,« se je opravičeval Miheve. »Prav imaš Miheve; le dajmo ga na ko-zino srečo in dobro prirejo,« je trkal mesar in so hrumeli z njim gostje, da se je slišalo na konec vasi. Prav lahko se je izmuznil iz sobe v tem dirindaju Sobotin pomočnik in izmenjal kozo pred hišo s kupljenim kozlom iz hleva. Prišedši nazaj je še zvrnil z Mihevcem kozarec, potem mu je pa s skrbjo pristavil: »Od opoldne ni bila pomolžena. Jo boš moral peljati domov, da jo mleko ne ob-tišči. škoda bi bilo živali!« Prav imaš. Kako bo stara vesela, ko ji tako kravico pripeljem v klev,« je pritrdil Miheve in se odmajal ven, odvezal živali-co in krenila sta proti domu. »Pridna meketavka, pridna!« je božal veseli Miheve svojo kozo ta si predstavljal v duhu, kako bo presenetil svojo Jerko. Norčavi kozel pa je začel uganjati svoje burke in se zaletavati v svojega gospodarja. »Le igraj se, le! Si še pač mlada, ko-zika,« je kramljal Miheve in vdano prenašal vse napade hudomušnega kozla. Naenkrat se je pa pospel kozel na zadnj« noge in na sredo ceste položil svojega gonjača. Nič mu ni zameril Miheve. Se vesel je bil pri misli: »Prireja bo, prireja. Do zjutraj boš pa že morala počakati.« Počasi sta prilomastila domov. Da preseneti svojo ljubo Jerko, je postavil Miheve »kozo« kar v hlev in je stopil ves blažen pred svojo ženko. Z jeznim pogledom je ošinila Jerka na-delanega moža, ki jo je potapljal po rami: »Ne uganeš, kaj sem ti pripeljal lepega!« »O, saj vidim. Kakor vsak večer, pijano moro. Kdaj te bo prečala pamet!« je go-dla Jerka. »Vzemi leščerbo in lonec in pojdi po-molst koziko, ki sem jo privezal v hlevu!« ukazuje prav slovesno Miheve in gleda ves zadovoljen, kako lezejo jezne gube ženinega obraza v prijazen nasmeh. »Objemi me, ljuba Jerka!« sili Miheve v ženko. »Ne budali vendar, stari, in zlezi spat,« ga odrine Jerka, obriše s predpasnikom glinast lonec, prižge svetilko in izgine v hlev. Počasi slači Miheve suknjič in se pogovarja sam s seboj: Ni bil slab dan. Vina do- cementerenge zastonj, kozo na upanje — »Boš ti dedec nemarni,« je planila naenkrat nanj z jevševim paklezom Jerka, »se s svoje poštene žene norčeval. Jaz ti pokažem!« je padalo presenečenemu možu po glavi in koder je zadelo. »Kaj si ob pamet?« je komaj prišel h sapi Miheve. »Ti pač, ti! Kozla molži sam s svojimi pijanimi pajdaši. Pa še lonec mi je ubila nemarna žival, ko sem segla pod njo, da jo pomolzem. O, jaz nesrečna žena...« je planila Jerka v jok. »Kako kozel? Sam sem videl in otipal vime,« se oteplje zaprepadeni mož. »Kar v hlev pojdi, pa si poglej svojo kozo. Pa še potiplji, če hočeš, da ti salu-tira. Saj pravim, pijanci si še nikoli niso kake baterne zmSslili!« jadikuje razjarjena žena. Naglo je nateknffl Miheve suknjič ln stopil v hlev. Posvetil je »koziki« pod vampič in je videl, da je njegova kozika res pravi kozel. »Cigan nemarni Sobota! Kozla mi je podvrgel. Jaz mu že pokažem,« se je hu-doval Miheve, odvezal kozla in ga nemilo meknil iz hleva ter se napotil ž njim nazaj v gostilno. Pred njim se je utrgal iz teme Sobotin pomočnik, ki ga je poslal gospodar pogledat, kaJko bosta orala Miheve in Jerka zaradi kozlove kupčije in molže. Silnega krohota je odmevala gostilna, ko je pripovedoval pomočnik, kaj je videl. Vsi so naročili na novo pijače. »Kje si cigan nemarni?« je prirobantil Miheve s kozlom pred gostilno in ga privezal za ograjo. Vse se je zazrlo v vrata, ko je vstopil razsrjeni Miheve. »Kaj si mi napravil, ciganski mesar!« »Kaj si znorel Miheve od veselja nad svojo meketavko, da kolovratiš okrog in psuješ?« se začudi mesar Tonče in se hinavsko zavzamejo vsi gostje. »Ne norčuj se iz mene, cigan! Kaj sem kupil od tebe kozo ali kozla, to mi povej!« sili Miheve v mesarja. »Pa se mu je res menda zbledlo. Vsi ste videli, da je bila prava resnična koza, ki sem mu jo prodal. On pa sedaj nekaj one-gavi, da je kupil kozla.« »Kozo sem res kupil, domov sem pa prignal smrdljivega kozla in je bila moja žena silno žalostna, ker je mislila, da sem se hotel jaz ponorčevati iz nje.« »Kaj ste že slišali kaj takega, ljudje božji! Kozji čudež! Poštena koza se je iz-premenila v kozla. Kaj če nima sam peklenšček svojih parkljev vmes,« se čudi z vso vnemo Sobota. »Pogledat pojdimo!« vpije med osuplje-nimi gosti Kozarek. »Saj ga imam pred vrati,« hiti pojasnjevat Miheve. »Potem pa kar noter priženi kozji čudež, da vidimo pri luči, kaj je: koza ali kozel,« je odločil mesar Tonče, ki je vedel, da je medtem njegov pomočnik že zamenjal kozla s kozo. Brž je odvezal Miheve kozji čudež izpred hiše in ga privlekel za sabo v gostilno: »No, pa poglejte, ali je kozel ali ni!« je vprašal zmagoslavno. »Kako bo kozel? Kaj res noriš Miheve? Poglej vendar vime in ringelce!« se je v resnici zavzel Sobota. »Ne boš me ne! Enkrat si me, drugič pa ne grem na led. Tu imaš svojega smrd-ljivca!« se je repenčil Miheve in se kar ni hotel ozreti. Vsa gostilna je bila polna krohota, ko je stopil Sobota k Mihievcu in mu predlagal: »Za dva Štefana staviva, če je žival, ki jo držiš za konopec, koza, plačaš ti, če je pa kozel, plačam jaz.« »Velja!« je udaril mesarju Miheve v nadi, da ga bo spet zastonj pil in se je ozrl po svojem živinčetu. Gostje so krohotali, da so se držali za trebuhe in so bili vsi solzni, ko so videli neznansko izgubljen izraz na Mihevčevem obličju. Miheve se je sesedel na atol in pogledal belih oči po sobi: »Zdaj pa res ne vem, kdo je kozel. Moja koza ni kozel, to vi- dim. Ali sem jaz ali pa si ti Sobota? Skoraj si me tako zdelal, da bi ne vedel, ali sem dedec ali babica. Cigan si pa le in si me dobro potegnil!« Mesar Tonče ga je po trepljal po rami: »No, bom pa jaz trpel stavo. Na, pij, Miheve. Tvoja Jerka pa naj pride jutri s cekarjem, da bosta imela za nedeljo dobro juho v spomin na kozji čudež.« Vesela druščina je pa hrumela še dolgo v noč. Kaj je bilo pa s kozlom, bo radoveden ta ali oni. Mesar Tonče Sobota ga je zaklal, nič hudega sluteče stranke so ga pa pokupile in plačale to zabavno zgodbo. Prvi Slovenci na Matterhornu Kakor je »Jutro« že poročalo, so dne 1. avgusta letos priplezali na vrh Matterhor-na, ki je 4.505 m visok, prvi Slovenci, znani našii turisti Jože Čop, Mihael Potočnik in dr. Stane Tominšek. Vsi trije so se peljali z avtomobilom v družbi g. Lovšina in Jarca preko Julijske krajine, Milana, Sim-p Ionskega prelaza v Zermatt. nazaj pa čez Belluno, Gorico dn PrediL Kakor pripovedi jejo, so imeli ves čas lepo vreme m vožnjo brez vsakih nezgod. Iz zasedenega ozemlja so prinesli s seboj najgloblje vtise. Jože Čop, Mihael Potočnik in dr. Stane Tominšek so priplezali na vrh Matterhor-na brez vsakega vodnika. Dopoldne so imeli krasno vreme, popoldne pa) so zašli v snežni vihar, zaradi česar so prišli šele okrog 8. zvečer nazaj. Njihova pot se lahko smatra kot izredno posrečena tura, ker je Matterhom v takih primerih nevaren in je pot nazaj ves čas plezalna. Istega dne sta plezala na Matterhorn tudi dva turista iz Monakova, prva, ki sa prišla nanijl po severni steni. Njuna pot je bi« La izredno težka zaradi stalno se rušečega kamenja. Plezala sta dva dni in sta morala prenočiti enkrat tudi v steni sami. Ko stai se dopoldne bližala že vrhu, sta opazila nase tri turiste Potočnika, Čopa in dr. Tomin-ška, ki stai jima kliicala in ju spraševala, koliko je še do vrha. Pozneje se je izvedelo, da sta priplezala na vrh, čeprav sta prišla v snežni vihar. Za njuno turo se je zanimal ves planinski svet, ker pomeni dogodek prve vrste. Oba dneva, ko sta plezala po severni steni, so neprestano izpraševaM te-efonično v Matterhornhutte, ka j je z njima. Prvo vest o monakovskih dveh turistih so prinesli v Matterhornhutte naši trije turisti in so (jlo nato telefanično sporočili v Zermatt. Sploš sna navodila za gobarstvo Po prvem izdatnem deževju smemo pričakovati množine raznovrstnih jesenskih gob. Za manj izvežbane gobanje —, temelji« to verziranih gobarjev je med nami bore malo — podamo nekatera splošna navodila, 1. Za razločevanje užitnih gob od strupeni nimamo zanesljivih znakov. Povsem zastarele so bajke, da strupene gobe med kuhanjem ali praženjem počrnijo srebrno žlico ali čebulo, da samo strupene gobe počrnijo ali pomodrijo, ako jih prerežemo ali pretrgamo. Istotako tudi duh in okus nista merodajna. 2. Uživaj te tiste gobe, k! (jih zanesljivo poznaš kot neškodljive. 3. Začetniki naj pobirajo najprej le najbolj znane vrste gob, kakršne so lisičke in užitni gobani (jurček, (globanja), ki jih" pri količkaj natančnem ogledu ni mogoče zamenjati. Pri nabiranju užitnih gobanov pa se je treba varovati pred zamenjavo z grenkim žolčastim gobanom (boletus feileus) Cevke pod klobukom so pri žolčastem gobanu na starost rožnate, pri užitnem gobanu pa zelenkaste. Imamo še nekatere druge neužitne gobane, ki pa pretrgani pomodrijo doč'm ostane užitni goban vedno belkast! Šele polagoma naj se podrobno seznanijo z drugimi neškodljivimi gobami. Česar ne poznaš, pusti v gozdu v miru. Le surovežl pohodijo ali razbijejo gobe, ki jih ne poznajo. 4. V dvomljivih primerih se obrni na resnično dobrega poznavalca gob! 5. Naši gozdi so mnogo bogatejši raznovrstnih gob, kakor se splošno misli. Samo Lahkomiseln'' bahači poznajo »vse gobe«. Seve so potem zastrupljenja neizogibna. Užitni goban (jur) ima kakih 50 podobnih mu sorodnikov! platničark (ki imajo pod klobukom lističe) pa je pri nas približno 1500 različnih vrst. Mnogo teh še sploh ni znanstveno preiskanih glede užitnosti. 6. Pobiraj vedno svež; in zdrave gobe. Vodne, prastare, nagnite in močno objede-ne gobe pusti v gozdu. 7. Vzemi gobo previdno iz zemlje — kakor da bi jo odvil, — da ne raztrgaš in uničiš podzemske mrežice, ki je prava gobja rastlina, dočim je goba plod. 8. Osnaži utrgano gobo takotj aLi odstrani vsaj listje in prst, da boš imel doma manj dela s snaženjem. Toda jobe , e katerih nisi popolnoma prepričan, da so užitne, pokaži veščaku neobrezane, oziroma nerazre-zane, ker obrezane, cosebno pa še na lističe razrezane gobe še strokovnjak težko določi. 9. Za nabiranje gob vzemi košaro ali kar tonasto škatljo. Eno kakor drugo lahko nosiš v nahrbtniku. Nahrbtniki sami, kakor tudi vreče, mreže ali rute pa niso priporočljive za prenašanje svežih gob, ker se v takih posodah gobe zmečkajo in segrejejo 10. Najbolje je, ako se nabrane gobe doma takoj temeljito osnaži jo in pripravijo za jed. Ako to ni mogoče, naj se gobe razloži' - ir— hladnem nro-toru vsaksebi do prihodnjega dneva. Vedeti je treba, da vsebujejo gobe približno 90 odstotkov vode in se zato lahko kmalu pokvarijo. 11. Semesko plast pod klobukom (cev» ke, lističe) je odstraniti pri črvivih in prav starih gobah, sicer se nai porabijo, ker imajo izredno mnogo redilnih snovi. 12. Vodo, v kateri so gobe zavrele, bi bilo škoda zavreč", ker vsebuje prav lahko raz-kroMlne redi1 z -novi. 13. Gobe so težko prebavljive, zato jih je treba prav dobr razrezati, oziroma za-sekljati najbolje s strojem, s kakršnim drobimo meso ali slanino. Razen tega je še treba gobe dobro nrežvečiti. Za večenjb ni priroročljivo po-2iti večjo množino gob. 14. Večino vseh smrtnih zastrupljenj povzroča strupeni kukmak -'i krompirjevka (amanita phaKoides) ki se dobi v treh barvah (belkasta, zelenkasta in rumenkasta). Te * rupenjače zam' površni nepozna-valci z okusnimi šampijoni ali tudi z nekaterimi golobicami (zel°nk3sta golobica ah sivka). Vsakdo bi moral temeljito ogledati naravne riiKe te silno strupene gobe. V Nemčiji 'e oblastno odrejeno, da mo» rajo viseti ro naravnih barvali reproduclra- ne slike ne samo —> vseh šolskih sobah, temveč tudi na kolodvorih. Tiger ušel iz kletke na ladji Potniki in moštvo nemške ladje »Lahn« so doživeli pred nekaj dnevi strašne ure na vožnji čez Sredozemsko morje. Na ladjo so vkrcali v Singapovru tigTa, ki se mu je posrečilo med vožnjo pobegniti iz klet« ke. Sredi noči so začeli mornarji vpiti in stokati, da so se zbudili vsi potniki. Ne» kega moža je tiger napadel in ga strašno razmesaril. Oboroženi častniki in mornarji so se nato vrgli na zver, ki je s strašnim glasom napadla pomorsikega oficirja in mu raztrgala toSco. S težkimi mukami 60 jo naposled ukrotili, vjeli in zaprli, nakar se je ladja ustavila v francoskem pristanišču, kjer 60 najprej izvedeli za strašno vožnjo. Pesnik izdeluje avtomobile Francoski pesnik basni Marcel Pagnol, znan tudi kot uspešen dramatik, 6e je iz« neveri! peresu in je postal avtomobilski podjetnik. Njegov smoter je zgraditi avtomobil za pešce, vozilo z motorjem na dva takta, ki bo vozil z brzino 45 km na uto in ne bo dražji otd 10.000 Dim Mar1ey-(t)avidson malo rabljen, dvocilinderski, 750 ccm s prikolico naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10331 ■■■■■IHilBI) 'Govorni avtotomohil v brezhibnem stanju kupi gradbeno podjetje Ing. Fran Tavčar, Ljubljana, Dolenjska cesta 26. 10341 Poceni in vendar najboljša je Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185X78. Najboljši materija!. Cena 550 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! 68 SEVER RUDOLF, Marijin trg štev. 2. Prva specijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20% ceneje kakor pri nestrokovnjakih. EMIL KLOBČAVER, specijalni mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264 Prvovrsten parni mlin v Slavoniji išče zastopnika ki je v stanu nuditi jamstvo. Ponudbe pod »br. P-2278« na Interreklam d. d. Zagreb, Masarykova 28. 10247 OGLAS Iz konkurzne mase Pavla Bohinca, čevljarskega mojstra, Tržič, se proda pod roko: 1. hiša s kompletno čevljarsko delavnico, št. 253 v Tržiču, eno-, deloma dvonadstropna stavba, delavnica do polovice pritlična, nova; 2. 23 montiranih čevljarskih strojev kot pritiklina, med temi motor z 8 HP in 2 števcema; 3. 7 do 8 strojev kot premičnina; 4. razno blago in inventar. Skupna kupnina 450.000 Din. Obrat se začne lahko brez predpriprav. Informacije so na razpolago pri podpisanem konkurznem upravniku. Tržič, dne 4. avgusta 1931. 10318 JANKO SVETLIČ notar — kot konkurzni upravnik. Pravi gojzerji Zajamčeno ročno delo, vedno v zalogi in izdeluje po meri Zalokar, Mestni trg 19 Popravila se sprejemajo! 10332 POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah. Šelenburgova ulica 4. 166 ANTON BO C, Ljubljana Zahvala Za vse izraze iskrenega soža-lja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega ljubljenega ter dobrega sina in brata, gospoda učitelja v Dolu pri Hrastnikn in za poklonjene krasne vence in šopke najlepša hvala. Posebej smo dolžni zahvaliti se pre-častiti duhovščini, g. šolskemu upravitelju iz Dola in g. zastopniku stanovske učiteljske organizacije za Laški okraj za poslovilne besede, cerkv. pevskemu zboru iz Bleda in pevskemu zboru iz Dola za žalno petje, g. županu in občinskim možem iz Dola, Dolskemu Sokolu, zastopnikom Dolskih prosvetno-kul-turnih korporacij, učiteljstvu in vsem, ki so Viktorja spremili na njegovi zadnji poti. Bled, 9. avgusta 1931. Žalujoči starši in bratje. 10321 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je dne 8. avgusta po trpljenja polni bolezni preminul naš nad vse dobri in ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod Lovro Gaberšek Pogreb ljubljenega pokojnika bo v ponedeljek 10. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti »Stan in dom« na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. avgusta 1931. 10342 Žalujoče rodbine: Gaberšek, Sušnik, Zore, Orehek, Pele. ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi naše nepozabne mamice, gospe Fani Silihove za poklonjeno cvetje in vence se po tej poti najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini in g. dr. Milanu Ropasu za požrtovalnost, nadalje železničarskemu pevskemu društvu »Slogi« za v srce segajoče žalostinke, kakor tudi vsem onim, ki so pokojnico spremili na kraj njenega zadnjega počitka, ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Novo mesto-Kandija, dne 8. avgusta 1931. Žalujoča rodbina ŠILIH. ^etie malim oglasom i Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842 — Telefon številka 2492. 3492 iVo to ve ma v dobite takoj po izidu tista v podružnicah „Jutra' v •Mariboru, r v »Vorem mostu, v ISrbooljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Deklico za vsa dela sprejmem v trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Juira«. 30148-1 Učenke za tamburaško godbo, od 13—17 let stare, ki imajo veselje učiti se glasbe in dober glas za petje, z vso oskrbo, hrano, stanovanjem in plačo po dogovoru sprejmem. Ponudbe s fotografijo na naslov: Ka-pelnik Strašeek, Zagreb, Ilica 211. 31967-1 Vajenca s potrebno šolsko izobrazbo. sprejmem v manufakturno trgovino v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35031-1 Učenko 8 hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj za strojno pletenje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35048-1 Trg. učenca t manufakturno trgovino spre/me takoj Anton Božič v Kranju. 35056-1 Kontoristinjo (oziroma kont-orista) per-fektno v slovenskem, srbo-hrvaskpm in nemškem dopisovanju, knjigovodstvu in ostalih pisarniških poslih, z večletno prakso, sprejmem s 15. avgustom. Po-n-.dbe na oglasni oddelek »Jut-a« pod šifro »Konto-ristinja«. 35058-1 Učenca ki ima vsaj 2 razreda me Sčanske šole. z oskrbo v hiši sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 35060-1 Brivskega vajenca in vajenko kateri se je že učil(-a). ima prednost — sprejmem takoj. Novak Fran, Zaloška c. 19. 35091-1 Trgov, učenca primerne šolske izobrazbe, spretnega in zgovornega, sprejme Postržin, Krško. 34948-1 Pisarniško moč z znanjem poleg slovenskega tudi srbohrvatske-ga in nemškega jezika, starejšo, dobro, iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samo dobra moč«. 34828-1 Vajenca zdravega, ki bi imel vso oskrbo pri starših, sprejmem v mehanično delavni co. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 35264-1 Kovaškega vajenca s hrano in stanovaniem hiši sprejme takoj Wester-maver. vdova, Koeenova ulica 11, Celje. 35170-1 Vajenca sprejmem v manufakturno trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35024-1 Vajenca s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35218-1 Kuharico zmožno dobre kuhe, ki je pripravljena delati tudi ostala hišna dela in sploh voditi gospodinjstvo — sprejmem v boljšo hišo izven Ljubljane, k dvema osebama. Plača dobra. Nastopiti je takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo poštena in marljiva«. 35061-1 Hlapec starejši, pošten in zvest hiši, dobi stalno službo v hotelu »Bellevue« v Liub-ljani. 35098-1 Modistko dobro in samostojno sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Samostojna« na ogl. oddelek »Jutra«. 34880-1 Hišnika sprejmem s 1. novembrom t. L Ponudbe na Upravni-štvo Gorupovih hiš v Ljubljani. 34883-1 4 sodar. pomočnike za veliko delo sprejme takoj so4arski mojster Štefan Ko-sernik. Ljubljana 7. Vodnikova 17. 34884-1 Pomoč gospodinji ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, išče boljša druži.na štirih oseb na Gorenjskem. V poštev pride le zdravo :n snažno dekle, lepega vedenja Nastopiti je takoj ali pozneje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34904-1 Gospodično z znanjem nemščine i.n nekoliko šivanja, sprejmem k 2 leti staremu otroku. — Reflektira se samo na popolnoma zanesljivo osebo, ki je že bila v slični službi. — Ponudbe 3 prepisi spričeval in sliko na naslov: B. Hutter. soproga tovarnarja, Maribor, Rndl-nova ulica 2. 33288-1 Kravarja dobro izvežbanega. ki se razume na molžo — in dve dekli za hišna in poljska dela. iš'"em za graščinsko posestvo. Služba stalna in ugodni pogoji. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34696-1 Trg. pomočnika dobrega prodajalca v mešani stroki, vojaščine prostega — kakor tudi trg. vajenca krppkegi fanta « predpisano šolsko izobrazbo in poltenih staršev. spre;me takoj Ivan Senica v stanju. 34703-1 Učenca p hrano in stanovanjem v hiši sprejme slaščičar-r-i Em. Ilich, Maribor — Slov. 5. 34895-1 1 Hetnega fanta ?o!p prostega, sprejmem v slnžbo z vso oskrbo. Popise na podružnico Jutra v M.ir'boru pod »Prednost osirotelim«. 34807-1 Gospodično pridni in pošteno, staro SO let. spre'mem k otrokom. Znati mora malo šivati. in ki b; pomagala tudi nri pospravljanju sob Ponudbe na og'as. oddelek »Jutri, pod »Dobra stalna služba«. 34826-1 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega sprejme takoj v stalno službo Ignac G r a š i č, Kranj, Savsko predmestje. 35235-1 Učenko sprejme takoj šivilja v Kranju, Savsko predmestje št. 41. 35046-1 Za oskrbo farme plemenite divjačine. iščemo vpokojenega samskega lovskega čuvaja. Ponudbe na »Zadrugo«, Škofljica nri Ljubljani. 35017-1 Vajenca s hrano pri starših, sprejmem takoj v špecerijsko trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«. 35066-1 Železostrugar dobro izurjen dobi službo. Ponudbe z navedbo plače id dosedanjega službovanja fta oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Železostrugar.« 35Ž03-1 Urad. praktikanta iz boljše hiše, ne izpod 15 let starega sprejme tovarna. Pismene ponudbe pod »Bodočnost 21« na oglasni oddelek »Jutra«. 35241-1 Krepkega učenca za sedlarsko obrt sprejme takoj. M. Jereb, Sodražica. 35186-1 Učenca revnih staršev sprejmem za mehaniško obrt, s hrano in stanovanjem v hiši. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Revček«. 35171-1 Kroj. vajenca ali vajenko s stanovanjem in hrano v hiši sprejme takoj Fr. Balon, Ljubljana, Dunajska cesU štev. 9. 35172-1 Šivilje z« izdelavo boljših kosov pletenin, na dom sprejme J. Krasovec. pletilna industrija, St. Vid pri Stični. 35173-1 Izurjeno šiviljo za izdelovanje pletenin sprejmem, ali dam delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3517S-1 Gospodična 20—30 let stara, ki ima osebno pravico, dobi takoj službo v gostilni. Ponudbe na: Josip Pacek, Kostanjevica 45 35191-1 Šiviljo pomočnico spretno, z dališo prakso, spreimem takoi. Istotam s» sprejme vajenka. Sv JV*ra epeta 38. I. nadstr. Fani Srebot. 35242-1 Gospodinja starejša, poštena in neo-mndeževane preteklosti, flohj službo Ponudbe pod »IVadnik« na oglas,"! oddelek »Jutra«. 35537-1 Dekle pošteno in zdravo, vajeno peči kruh in molzti kravo, zmožno nekoliko kuhe — sprejmem v večjo trgovsko hišo blizu Ljubi >"ane. Služba stalna. Le dobre moči naj pošlie.io takoj ponudbo na oglasni oddelek >Jutra« pod značko »Pridna in zanesljiva«. 35188-1 Vajenca s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v manufakturno trgovino v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35280-1 Tri vajence samo iz Ljubljane, sprejmem za mehaniško obrt. — Na-lo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 35289-1 Prodajalko staro 25—35 let, sprejmem s 15. avgustom v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35297-1 Prodajalka samostojna! Za stojnico specialnega sadja Maribor. Prednost kavcija. Ponudbe pod »Vegetari-ja« na informacijski biro »Marstan«, Maribor. 35199-1 Učenko '/i stroino !H<'t.-.>i'ft spreimem pod ugodnimi pogoji v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35358-1 Služkinjo pridno in pošteno, ki zna tudi kuhati, sprejme boljša tričlanska družina. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35369-1 Čevljar, vajenca po dogovoru sprejme Franc Kukm&n, Gajeva ulica št. 2. 35362-1 Mizarskega vajenca sprejme Jurij Pollak, stroj no mizarstvo v Kranju. 35413-1 Vajenca za tašnarsko obrt sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35403-1 Gospodično za vpeljavo delikatesne trgovine — kakor tudi natakarico sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Na deželi« 354,11-1 Pleskarja in slikarja takoj sprejme B. Jančar. Breg št. 6. 35441-1 Elektromonterja samostojnega v hišnih inštalacijah iščem za takoj. Pismene ponudbe na ogla« ni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«. 35398-1 Pisarn, začetnico z znanjem strojepisja in nemške korespondence iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pi sarna Ljubljana«. 35398-1 Brivskega vajenca sprejme takoj V. Sebal. Ljubljana, Sv. Petra cesta 35376-1 Učenko v trgovino mešanega blaga sprejme I. Kre«al. Rožna dolina, cesta IV/4. 35380-1 Izučenega mizarja oženjenega — resnega in treznega, išče za takoj Kolinska tovarna v Ljubljani. Predstaviti se osebno 35331-1 Tapet, vajenca sprejme Rudolf Radovan, Mestni trg 13. 35293-1 Trg. žensko moč katera bi lahko dobila koncesijo v svrho otvoritve trgovine z mešanim blagom na deželi sprejmem Biti mora iz-vežbana in solidna. — Vprašanja pod »Asril-nost« na oglasni oride lek »Jutra«. 35273-1 Snažno kuharico v starosti 25 — 40 let sprejmem v boljšo hišo v Ljubljani. Znati mora dobro kuhati in snažno ter z veseljem mora opravljati tudi druga hišna dela razen velikega perila, v pomoč ima postrežnico. Vpošteva se samo dostojno osebo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35410-1 Vajenca poštenih staršev z odgovarjajočo šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko tr-ovino v Ljubljani. Naslov oglasnem oddelku Jutra 35429-1 Postrežnico srednje starosti, zaposlim od 7. zjutraj do 9. zvečer, proti mesečni plači 350 Din — Izvežbana mora biti v vseh hišnih delih. Nastop takoj. — Kralja Petra trg št. 8/HI, levo. 35418-1 Učenko za špecerijsko trgovino v Ljubljani iščem, event. s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazna učenka«. 35425-1 Kavarn, vajenca hrano in stanovanjem sprejme »Narodna kavarna« 35405-1 Učenko «taro !4—15 let. pridno in pošteno sp-e^me v trgovine meša neg i blaga Mariia Lo Datec. Blanca pri Sevnici. 34927-1 Kuharica zmožna dobre kuhe. k! je pripravljena delati tudi vsa ostala hišna dela — dobi službo pri majhni drtiž!ni samih odraslih oseb. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35318-1 Izdelovalca metel v«eh vrst. dobro izurienega delavca iščem. Ponudbe nn o<-'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Akordno delo«. 35311-1 Prvovrstno likarico za. obleke spre:m« takoj tvrdl-a »Trleal«. Rudnjk =M. — Zglasiti se je v npd"lio. 35301-1 VzgojiteHico nerfektno v nemškem jezi-ku. sprejmem takoi ali zpe'p k 2 fantkoma. Po-Tlmlho na Of'a=Tli oiT^plnk »Jutra« pod šifro »V-<"-;a«-S527S-1 Davčn. izvedenca za dohodninsko napoved in ekurze iščem za zdravnika Pismene ponudbe na naslov Arnejc, Erjavčeva štev. 4. 35439-1 Zavod sv. Marte v Ljubljani, ima dobre kuharice, sobarice, natakarice in druee dobre moči na razpolago. 35366-1 Pošteno dekle z lepim vedeniem. iščem za novo ■ustanovljeno zajtrkovalnico. Pismene ponudbe na o<*l. oddelek »Jutra« pod »Stroga služba«. 35373-1 Pridno dekle ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, išče obitelj z enim otrokom, za Podgorico v Trni gori. — Plača po dogovoru. Ponudbe s sliko na naslov: Zlatko Petrovič, Mo;«trana 35426-1 Učenko sprejmem takoj v špecerijsko trgovino. Prednost imajo tisfe. ki so se že neka.i časa učile. Predstaviti se je osebno v trgovini Ber-?er, Celje, Kapucinska nI. št. 1. 35443-1 Učenko pridno in pošteno sprejme modna trgovina. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntra«. 35400-1 Služkinio zdravo, pridno in pošteno spreime Ivan Rozman, trgovin a z mešanim Vi"™. Trbovlje. 35409-1 Prodajalko pridno, pošteno se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo one, kj bi pomagale tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglas, oddelek >Jutra« pod šifro »Marljiva prodajalka 102«. 35204-1 flA Zobotehnik z dolgoletno prakso, prvo vrsten v zlatu in kavčuku želi mesto s 1. oktobrom. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zobotehnik I«. 35126-2 Mlinar samski, star 39 let. zanesljiv in trezen, išče pri dobri obitelji stalno službo v umetnem ali valjčnem mlinu. — Leopold Kožar, pri Jurkoviču v Turjancih, pošta Slatina Radenci — Slovenija. 34964-2 Gospodična z dveletno prakso v tovarniškem podjetju, vešča vseh pisarniških poslov — želi premeniti službo. Dopise pod »Zmožna pisarniških de!« na oglasni oddelek »Jutra«. 35030-2 Šofer z desetmesečno prakso na taksi, ter mehanično in ključavničarsko prakso — išče službo k osebnemu avtomobilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in zanesljiv šofer«. 35069-2 Strojni delavec z večletno prakso na mizarskih strojih, želi nameščenje v tej, eventuelno tudi v drugi stroki — najraje izven dravske banovine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv 1919«. 35092-2 Knjigovodinja starejša, z večletno prakso, vešča slovenske, nemške in hrvatske korespnodence, želi premeniti dosedanje mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Knjigovodinja«. 34639-2 Slaščičar s koncesijo, neporočen, z večletno prakso, išče mesto — po možnosti za takoj. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Plodonosnoc. 34891-2 Natakarica mlada, vesela in postrež-Ijiva. išče službo v boljši gostilni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34823-2 Sedlarski in lakirar-ski pomočnik vojaščine prost, išče službo Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra«. 34723-2 Trgovski pomočnik starejši, dobro izurjen, želi premeniti službo. Gre tudi kot skladiščnik h kakemu večjemu podjetju — najraje v Ljubljani ali Mariboru Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in pošten«. 34728-2 Vzgojiteljica zmožna perfektne nemščine, slovenščine, deloma francoščine išče za dopoldanske aH popoldanske ure mesto. Ponudbe pod »Zanesljiva št. 69« na oglasni oddelek »Jutra«. 35251-2 Pekovski oomočmk 25 letni Primorec, išče lužbo. Josip Brajnik, Brdo 52, Vič . Ljub'iana. 35253-2 Mlad šofer išče službo. Opravljal bi tudi druga dela kot pisarniška itd. Naslov v oglas. o-ddeLku »Jutra«. 35130-2 Gospodinja poštena in vajena vsakega dela, zmožna kuhe, srednjih let, išče službo — najraje na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinja«. Prodajalka išče mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilna«. 35076-2 | Prodajalka z osemletno prakso r trgovini mešanvga blaga — želi službo kjerkoli v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Urna« na oglasni od-deiek »Jutra« v Ljubljani. 3529?--' Mlinar vajen vsega mlinarskega dela in motornih popravil, išče službo v umetnem mlinu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3504:5-2 Službo blagajničarke sprejmem v kaki trgovini ali hotelu. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu in v trgovini. Sprejmem tudi kakšno drugo slično službo ali grem kot prakti-kantinja na pošto. Stara sem 18 let, resna, pridna in lepega vedenja ter sem dovršila meščansko šolo z završnim izpitom z odliko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35128-2 Pekovski pomočnik 24 let star, vešč vsega v to stroko spadaj očega dela, želi spremeniti službo. Ponudba pod ši fro »štajerc« na oglasni odd. »Jutra«. 35287-2 Prodajalka vestna in zanesljiva, izurjena v manufakturni, spec .in galant. stroki z večletno prakso, išče službe kjerkoli. Nastopi takoj. Zmožna položiti nekaj kavcije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35407-2 Starejši gaterist išče službe gozdnega čuvaja, lovca ali kaj sličnega. Razume se na vse gozdne rastline. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35408-2 Absolventinja nižje gimnazije ter trg. tečaja z perfektnim zna njem nemškega jezika v govoru in pisavi, išče pri merne zaposlitve. Gre tudi izven Ljubljane. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolventinja 112«. 35112-2 Zelo spreten krojač za dame in gospode, va je samostojnega dela, želi dobiti mesta v Ljubljani ali tudi zunal. Pogoj dobra prehrana. Cenj. ponudbe na Matej Laneerschek, Polakova u. 11. 35325-2 Kdo bi vzel 12 letno šoloobvezno deklico proti manjšemu plačilu, ki bi pomagala v gospodinjstvu ali pri otro ku, kar je vajena. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. 35086-2 Šofer izučen ključavničar, ab stinent, zanesljiv vozač, išče nameščenje pri kakrš nemkoli vozilu ter bi opravljal tudi druga dela. Cenj. ponudbe na Anton Veranič, Oirkovce. 34959-2 Krojaški delovodja zmožen najnovejših krojev. enoletno prakso, želi mesto prikrojevalca. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod šifro »Prikrojevalec«. 35051-2 Trgovski pomočnik mlad. želi v mestn službo za takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35194-2 Mlado dekle šivilja, vajena vseh hišnih del, išče mesto -a takoj — najraje v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 35176-2 Vrtnar dobrimi in večletnimi spričevali, išče službo z na-topom po dogovoru. Ponudbe n» naslov: Josip Navratil, vrtnar, Zagreb, Palmatičeva 18. 35190-2 Trgovska učenka z dveletno prakso, prosi za nadaljno učno dobo, s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33333-3 Šofer-mehanik trezen in zanesljiv, išče službo za takoj. Do-pise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Abstinent«. 35330-3 Šivilja išče službo za takoj, ali gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 3532-3-2 241etno dekle želi kakršnokoli za^poslenje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35316-2 Uradnik in korespondent slov., nemški, srbohrvat-ski, perfekten, samostojen, vešč vseh pisarniških del s prvovrstno prakso, išče s'užbo. Ponudbe na L. Štuhec, Zidanimost. 34961-2 Trg. praktikant z večletno prakso, v mešani trgovini, išče mesto v manufakturi. Ponudbe pod šifro na oglasni od- delek »Jutra«. 33013-2 Službo natakarice i^čem za takoi. najraip v Raihenburgu ali v bližini. Znam šivati. Ponudbe nod Šifro »Vesel,'e do dela* na podruvnico »Jutra« v Mariboru. 35159-2 Začetna natakarica pridna in poštena, išče mesto. Ponudbe na og!as.ni oddelek »Jutra« pod šifro »Začetek«. 35175-2 Mesto hišnika išče mirna stranka s štirimi odraslimi osebami. — Ana Klad nos. Ljubljana, Florijanska ulica št. 10 — dvorišče. 35282-2 Mlad šofer vojaščine prost, z dveletno prakso, želi premeniti sedanje mesto. Spreime tudi vožnjo tovornih vozil. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35290-2 Pletilja sprejme delo nogavic na dom. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33302-2 Šofer trezen in zanesljiv, s 6mesečno prakso iš^e službe k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35270-2 Gospodična čedne zunanjosti, 18 let stara, absol. tre. tečaja, išče službo začetnice v trgovini ali v kakšnem industrijskem podjetju. Ponudbe Je poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Poštena in marljiva«. 35197-2 Prodajalka izučena v mešani stroki to trafiki, išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 35387-2 I Absolvent trg. tečaja z znanjem knjigovodstva. strojepisja, slovenske in nemške stenografije ter vseh pisarniških del. išče službe. Cenjene ponudbe pod »Absolvent« na oelasni oddel. »Jutra«. 35371-2 Izurjen Žagar išče za takoj ali pozneje službo na venecijanki z 1 ali 2 listoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35440-2 Vezilja vajena vseh vrst strojnih del, želi službo za takoj. Marija Strašišar, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 56. 35399-2 Gospodična začetnica, želi mesto blagajničarke ali v kaki pisarni. Vešča je nemščine, stenografije in strojepisja. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »št. 3252«. 35193-2 Camernilcova šoferska šola Ljubljana. Dunajska e. 36 (Jogo • Aato) telefon 2236. Prva oblast, konensijonirana Prospekt 15 zastonj — pl Site ponjl 851 Akademik poučuje vse predmete. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35105-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska c. 12. Zahtevajte IaformaCje 34780-4 Dober pevec želi spremljevalca na klavirju — v svrho zabave in napredka obeh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35245-4 Nemščino in francoščino poučuje diplomirana učiteljica. Cene zmerne. Mirie. Groharjeva & 35392- Zastopstvo tvornice. kakršnekoli stroke bi prevzel za Srbijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. S. L., Sarajevo — Prestolonaslednika Petj-a 19 35127-3 Zastopnike za prodajo manufakturne-ga blaga na obročno odplačevanje iščemo za takojšen nastop, v vseh pro-metnejšib krajih dravske banovine. Gospodje z lastno obrtnieo imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Eksistenca«. 34895-3 Provizij, zastopnike lep zaslužek se nudi tudi upokojenim železničarjem za Maribor, Ptuj, Celje, Ormož in Varaž-din, sprejme Vzajemna pomoč. Maribor, Koroška št. 41. 35326-3 Najlažji, trajen izvor zaslužka Dnevni, čisti dohodki brez rizika potom mojih popolnoma novih praktičnih predmetov. Patenti in novosti. Fiksum in provizija do 20 odst. Jugoslavija je dobro polje za novosti. Razpošiljalni-ca Sapira, Dunajska 36. 35341-3 Trgovski potnik le resna in poštena oseba, ki potuje v Sloveniji in obišče vse. tudi manjše kraje ter želi prevzeti zastopstvo športnih čepic in nogavic proti lepi proviziji, naj javi svoj naslov na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Ugodna prilika«. 35200-3 Trgovec kavcije zmožen, vzame rentabilno zastopstvo za Ljubljano in okolico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Din 2—300.000«. 35438-3 Postranski zaslužek Sprejmemo preproste prodajalce (zmožni invalidi imajo prednost) za prodajo splošno rabljenega predmeta. Obisk obrtnikov in privatnih strank. Zaslužek 30 odstotkov. Potrebni kapital 250 Din. Za vsak večji kraj v Sloveniji posebej. Interesenti naj se javijo pod šifro »Postranski zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«. 25357-3 potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino. — Po-rudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 34982-5 Mayphath-ova stiskalnica malo rabljena, okoli 1000 lit. vsebine koša, poceni proda Marija Krenn. Bukovec, pošta Zg. Potekava. 35151-6 Otroški voziček ■na peresih, predam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35262-6 Štedilnik dobro ohranjen naprodaj Privoz št. 13. 35267-6 Pisalna miza hrastova, dobro ohranjena poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35214-6 10 krasnih vzorcev jedilnega pribora chrom. rje pro«t, v prelepi izdelavi. z elegantno kaseto in garancijskim listom Din 330. Plačilo na 3 mesečne obroke. Sapira-Omnia. Dunajska cesta 36. 35144-6 Čebele 8 polnih »Exportnih« panjev prodam. Naslov -pove oglasni oddelek »Jutra«-. 35054-6 Potnike intlegentne, drž. i.n dež. upokojence sprejmemo za prodajanje kraljevega kipa iz umetnega marmorja. Velik zaslužek. — Alabastrit. Ljubljana, Komenskega 17 34103-5 Provizij, potnika mladega, agilne^a, sprejme za mesto Ljubljana tovarna mesnih izdelkov. Zahteva se dober nastop in vljudno občevanje s strankami. Provizija po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe na ooštni predal 39. 35319-5 Aparat za valienje rBruttaparat) — »Nickerl Ideal« za ca 300 jajc, z umetno kokljo. popolnoma novo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35052-6 Razprodaja Vsled smrti se razproda vsa zaloga različnih stenskih tir, budilk, žepnih ur. različne vprižice, prstani. obi=ki in drugo. Prodajalo se bo pod lastno ceno. — Berta Benedičič, ^kofia Loka. Glavni trg. 35093-6 Štedilnik Potnika proti visoki proviziji sprej mem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro "Potnik 377«. 35377-5 Potovanje z lastnim poltovornim avtomobilom prevzamem proti mesečni plači. Predmet poljuben. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten potnik«. 35433-5 Premog in drva urodaja Jezeršek, Vodmai 300 Puhasto perje čisto, &ohauo, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in "čisti puh kg po 230 Din raz pošilis po pošt. povzptju L BROZOVIČ, ZAGREB. Oica 82. 22 6 Kdor hoče namizne prte poceni, že za 30 Din kupiti, naj pride na Dunajsko cesto 36. pritličje. Krasni vzorci in velika izbira. 35145-6 Zastopnike (ce) ki bi obiskovali privatne stranke. Iščemo in jim nudimo možnost 5—6000 Din mesečnega zaslužka. Zastopnikom, ki so že delali s slikami, izročamo prvovrstne povečave slik od 70 Din naprej. Leda. Zagreb, Ilica 52. 34398-3 Zastopnike reprezentativne. za obisk privatnih strank in razpe-eavanje oljnatih slik. priznanih dunajskih umetnikov. sprejmemo proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe na naslov: Leda. Zagreb. Ilica 52. 34597-3 V komisijo proti jamstvu do 500.000 Din v gotovini, prevzame trgovec tovarniško zalogo dobro idočega predmeta, v nadrobno prodajo. Lahko je tudi inozemska tovarna Ponudbe na o?las. oddelek ».Tutra« pod šifro »Solidna podlaga c. 34820-3 Dva zastopnika vpeljana, za pov. slik. za Kranjsko sprejmemo proti proviziii. Mina. Maribor-Pobrežje, Nasipna uliea 16 35152-3 Premog, drva. koks prodaia Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16. Tel. 33-13 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Glincah. — Telefon 2605. 34892-6 Železen rolo limenzije 2.50 X 2.63 m proda Sever & Komp.. Ljubljana, Gosposvetska c. št, 5. 34951-6 Avtomat, tehtnico Sehember. kompletno elek trično centralo z motorjem na surovo olje prodam. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku .Tutra 33920-6 Prešo z.i modeliranje kovine, 5 fjksprnih strnžnikov. 2 stojali za brus (Schmjer-gel) in več drugega kovi-nastega bl^ja v dobrem stanju poceni »prodam. --Naslov na oglasni oddp-lek »Jutra«. 35248-6 Konisko oprejo »Rrtiss^hier« i.n »Engli-schipr«. popolno, in par komatov, vse skoraj novo. prodim. Naslov pove oglasni oddelek »,Tn'ra«. 55055-6 »Ica« kamero 10 X 15 T o s s a r 1.6.3 ■»Compur«, dv. iztog. ali zamenjam za aparat 6V9 —9V12. leča 1.4.3. Eventuelno sa tudi kupim. — Ponudbe z om=nm na Tvo Kordan, Trebnje na Dol. rabljen, večji, zidan, zelo ugodno proda A. Zigon, Rožna dolina, cesta IV/7. 35228-6 Banja dobro ohranjena naprodaj za 300 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 35209-6 Žimnat modrac tridelni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35344-6 Več potnih kočekov (Reisekofer) in okovanih zabojev za sejmarje ugodno prodam. Na ogled v trgovini Drago Schwab. Ljubljana, Dvorni trg. 35238-6 Otroški voziček dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35274-6 Doxa ura predvojne dobe, natančno idoča. naprodaj v Podjun-ski ulici 23/1, Ljubljana 7. 35348-6 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj » Roini dolini, cesta IV/4. S5379-e Predelno steno leseno /ustekleno) z vrati, v izmeri 220 X 320 cm. prodam. Naslov v oglednem oddelku tra«. 35383-6 Stelažo s 130 kartonastimi predali. primerno za kako galanterijsko trgovino na deželi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35384-6 Železno posteljo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33417-6 Gepelj dobro ohranjen kupim. Ponudbe s ceno na tvrdko Rus, Domžale. 35296-7 Blagalno srednje velikosti kupim. — Ponudbe * ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajna«. 351S7-7 Drobilec za gramoz mali, s katerim bi se dalo napraviti dnevno ca. 30 m gramoza, kupim. Ponudbe na naslov: Laško, poštni predal štev. 18. 35205-7 Otroško posteljico kompletno, malo rabljeno, za novorojenčka, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35226-12 Otroško posteljico železno, čisto, prodam Ul) ca na grad 6. 35220-12 Spalnice iz trdega in mehkega lesa ter kuhinjske opreme dobite najceneje pri Vidmarju v Zg. Šiški. 35355-12 Pohištvo Lepe spalnice 2600 Din. omare 500 Din. postelje 250 Din, kuhinjske oprave 1100 Din. kuhinjske kredence 580 Din. Tudi na obroke. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in sprejme se naročila in popravila pri mizarstvu Sava. Kolodvorska 18. 35271-12 Spalnico dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35421-12 Vreftroiui Otroka od 2 let naprej, sprejmem v oskrbo poldrugo uro iz Ljubljane. Vprašati v Rožni ulici štev. 27, dvorišče. 35310-14 £es Brzojavne droge borove, smrekove in jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za sukse-zivno dobavo, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Srebot-njak. Sv. Peter v Savinjski dolini, postni predal 4. 250 Ladijski pod v debelini 25 in 30 mm ima stalno v zalegi in prodaja po' najnižji dnevni ceni »Ilirija« d. z o. z., Dunajska cesta št. 46. — Telefon 28-20. 35202-45 Renault avto štirisedežen, malo rabljen, dobro ohranjen poceni naprodaj. Interesenti naj pišejo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takoj uporabljiv«. 35094-10 Sesalke za gnojnico, iz pocinkane pločevine, v vsaki dolgosti od 530 Din naprej — tt»di na obroke dobavlja »Veka« Ljutomer. 35062-30 Chevrolet avto petsede.žcn. dober, generasl-no popravljen, radi nakupa tovornega avtomobila po zelo ugodni ceni proda Anton Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu. 35183-10 Avto »tare tipe, dvosedežeit. ▼ dobrem stanju in takpe prost, po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem »ddelku »Jutra«. 35363-SO Motor s prikolica v zelo dobrem stanja, znamke BMW. naprodaj na Stari poti 9. Istotam se proda 6 dobrih vinskih posod, po 12 — 14 hI vsak. 35269-10 Motor BSA 250 ccm. dobro ohranjen na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35372-10 Motor B. S. A. dobro ohranjen, 500 cm' OHV (Hochturen) ugod3M> proda D. Cotič, Ljubljan«, Hrenova ulica 7. 35406-10 Motorno kolo znamke »Peugeot« 175 rm1 v dobrem stanju za 3300 Din naprodaj na Sv. Petra cesti št. 49 — dvorišče. 35434-10 Petsedež. limuzino »Es?ex«, vožena 13.000 km proti gotovini poceni proda Jeraj v Celju. 35446-10 »Kam pa kam« Danes vsi v Moste »a vrtni koncert v Roku La-san. Pečen prašiček na ražnju, sveže pivo in 8z-b-orna kapljica pripravljena. Za obilen obisk se priporočata Mara in Rw-ko Lasan. 35239-"8 Žegnanje Danes vsi na Brdo - Vič. Domači krofi. Za dobro jedačo in pijačo preskrbljeno. Vabi Jakob in Alojzija Zadnikar, gostilničarja. 35255-? 8 Stavbnega in reza nega lesa po naročilu izdelam večjo količino. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru pod »Koroški les«. 32503-15 Otroški voziček dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33401-6 Gramofonske plošče po 15 Din komad predam. Naslov pove oglas. ndniena proda Lamprpt, Ljubljana. Selenburgova i. 35207-10 V gostilni »Visoko« na Golovcu danes ob 5. na ražnju počeno jagnje. 35316-18 Kam pa danes? Vsi na plesno zabavo k Lasanu v Spodnjo Šiško »Gostilna Dalmacija«. pri starem Anžoku. Tam se toči zajamčeno prvovrstno dalmatinsko vino. lastne prešano v Zatonu pri šibeniku. — Topla in mrzla jedila, kakor tudi sveže morske ribe. Za obilen poset se priporočava Ivan in Duma Lasan. 35288-13 Žegnanje Jutri v nedeljo in v po« nedeljek je običajno žegnanje na Pšati pri Sv. Jakobu ob Savi. Pečni-karjev avtobus odpelje v nedeljo s Krekovega trga ob 15. uri, v ponedeljek odpelje s Krekovega trga ob 16. uri. Po-vratek z avtobusom. Za jedila poskrbljeno. — Točijo se izborna Pečni-kaijeva vina. Na obilen obisk vabi Valentin Ja-nežič, trgovec, Pšata. 35350-13 Iščemo osebe ki bi se prot.i visoki nagradi udejstvovale kot tihi posredovalci življenjskih in požarnih zavarovanj! Perssons. Ljubljana, Poštni predal 307. 257-1« Trgovski pomočnik večjim kapitalom, želi pristopiti kot družabnik — ali da proti nizkim obre-stim posojilo v dobro podjetje, ki mu da namestitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr» »Tajnost zajamčena«. 34946-16 Dober dobiček Iščem investicijo od Dia 100.000. proti dobri garanciji. Nudim 7 % obresSi in 8% dobička, skupno 15% Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Realna lekarna«. 34601-16 Kot družabnik bi pristopil trgovec s ca. 400—300.000 Din v dobro in solidno podjetje — ki zamore nuditi zadosti** jamstvo in dober uspeh. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi sodelujem«. 34821-16 Kapitaliste družabnike za razširjenje manjšega rudnika v Sloveniji, iščemo. Ponudbe na naslov: č. K., LJubljana, poštni predal št. 146. 35212-16 Katera družabna oseba bi želela posoditi 30.000 Din za nekaj časa mlajši družini. ki daje zato krasno stanovanje ali sobo na izbiro. Ponudbe pod »Druščina« na podružnico »Jutra«. Mari-bor 35453-16 POPRAVILNICA ZA: PISALNE, RAČUNSKE IN RAZMNOŽEVALNE STROJE, BLAGAJNE, GRAMOFONE IN FOTOAPARATE SE PRIPOROČA: LUDV. BARAGA Ljubljana ŠELENBURGOVA UL. 6 TELEFON 29—80 BBBM Kompaniona strokovnjaka ali zakupnika iščem za vodstvi) parne žago in pa-romlina. Podjetje je na dobrem mestu v bližini Zagreba. Strokovnjaku je uspeh zas:2uran. Potreben kapital Din 200.00. Ponudbe na Guckenthaler, Zagreb, Pejačevičev trg 17/1. 34831-16 Tihega družabnika s kapitalom 250—:300.000 Din. v svrho povečanja dobro idočega podjetja sprejdiem v lepem mestu Slovenije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >l'godna prilika-. 34872-16 Družabnika mesarske stroke v že vpeljano večletno mesnico sprejmem. Potrebnega kapitala 30.000 dinarjev. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani. 35298-16 Družabnika fco) k dobri obrti išče gospo-ri!'"na. Ponudbe na o'gIasni oddelek ijutra« pod šifro >10.000«. " 35354-16 Družabnico ramo žensko za dobička-nosno sezonsko poslovanje s sadjem in po-. vrtnino s vsoto 12 — 15 tisoč Din, išče gospa. Sezonski zaslužek čistih 50 — 60.000 Din za-siguran. Mici Omerza. Zagreb. Badaličeva 14. 35291-16 Tovarna šumeče limonade slaščic, keksov. bonbonov in obeskov za bož. drevesa. ki ima vse stroje, sprejme poslo-vod.io ali družabnika s 300.000 Din ali več kapi-tala. Ponudbe pod »Tovarna kanditov 1931« na ogl. odd. »Jutra«. 35192-16 Mesnico T kakem prometnem kraju na deželi, "vzamem s 1. septembrom v najem. Naši" v pove oglasni oddelek »Jutra-. 35022-17 Gostilno in trgovino v mariborski okolici oddam v najem ali prodam. Ponudbe na -oglas, oddelek »Jutra« pod rNizka cena«. 35055-17 Mesarijo ma prometnem kraju vzamem v najem s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku ; Jutra«. 35072-17 Trgovino 7. mešanim blagom, dobro idočo, najraje na Gorenjskem vzamem v najem — event. tudi kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Dober promet« 31045-17 Podružnico dobro idočo oddam z vsem inventarjem v najem. Na razpolago lepo starte vanje. Z* prevzem potrebno Din 300.000. Naslov v o-glasnem oddelku »Jutra«. 33927-17 Več skladišč •v Kolizeju oddamo v najem. Pojasnila daje pisarna Heinrichar, Gosposver-eka eesta 13. 31752-17 Pekarno dam v najem takoj ali s 1. 10. t. 1. Pekarna je v •novozidani hiši na deželi ■v industrijskem kraju z *f'Io lepo okolieo. Potreben kapital 10—15.000 Din. Cenj. po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ^Dobro idoča«. 35100-17 Celo pritlično hišo d:im v najem za daljši c.is dobri stranki. Ista obstoji i t. 3 sob. kuhinje, drvarnice in shrambe. — Sadni in zelemjadni vrt. Ponudbe prosim pod »Sre-rfi avgusta« na oglasni oidelek »Jutra«. 35349-17 Mlin s stanovanjem srednje velik. in nekaj posestva vzamem v najem na prometnem kr.-i :,i. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35150-17 Pekarno •vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek .Tutra« pod »Dobro idoča 1o->. 35102-17 Veliko restavracijo kavarno in bufet, v več--zem prometnem mestu na Dolenjskem, popolnoma onremlieno in dobro idočo oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nizka kavcija«. 35455-17 Lokal na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 35115-19 Brivski hi damski salon prodam radi o-pustitve ■obrti. Pismene ponudbe na hišo, vr-tom.__ gospodarskimi poslopji. ^ poljem, rodovitnim sadovnjakom, zelo pripravno za vsako gospodarstvo, obrt ali gostilno, ker je ta že nek.nč. obstojala. elektrika pred hišo, kompleks 3 oralov. Cena 220.000 Din. hipoteka Din 50.000. Pojasnila daie M:r-ko Lovree, PodsusM V. 11 kraj Zagreba. 35067-20 Mala hiša 7. velikim sadnim vrtom v gorici med Rimskimi Toplicami in Sv. Jedortio naprodaj. Posestnik 35156-20 1500 m2 vrta in stanovanje dam v najem brezplačno. Opekarska cesta 32. 35089-20 Prodam hišo z 2 obrtnima lokaloma, sedaj dobro upcljana fina čevljarska delavnica, električna razsvetljava, 3 velike in 1 mala klet, novi svinjski hlevi, drvarnica, studenec, vrt in ena njiva, v bližini kolodvora, v trgu na prometnem prostoru v Sloveniji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35063-20 Hišo z 7 sobami, 2 let staro, lep vrt pri kolodvoru, lokal za pekarijo ali špece-rijo ali karkoli, prodam. V hiši je tudi vpeljano kinopodjetje. Vse takoj na razpolago, potreben kapital za "" takoj 250.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Radi bolezni«. 34999-20 Krasno posestvo nad 70 oralov, popolnoma arondirano, 2 stanovanjski hiši, mlin, gospodarska poslopja, vse v dobrem stanju. Gozda je nad 50 oralov za izseka-vanje, ribniki z lastno ri-borejo. ostalo so travniki, njive in sadonosniki, 10 minut, od kolodvora in y„ ure od cerkve in šole oddaljeno. iradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 34912-20 Za skupno zidavo je pol stavbne parcele v velikosti 463 m! naprodaj. — Moste Valentina Vodnika ulica 29. 35374-20 Parcelo v Trnovem ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35402-20 Stavbišča poleg mestnega parka, krasno ležeča naprodaj. Baronica T«"ickel, Maribor-Krčevina, Tomšičeva c. 1. 35149-20 Hiša na deželi trgovina z mešanim blagom. tobačna trafika, gostilna, brez konkurence, zaradi bolezni takoj naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra, Maribor, pod »Prima prostori« 35451-20 .Sošlšr Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda: VILO. enonadstropno, 6 sob. pralnica, kopalnica, kleti, centralna kurjava, dvorišče, gospodarska poslopja, in 5800 m-' vrta, 20 minut od centra, Din 320.000,— VILO, novozidano, enonadstropno, dve štiri-sobni stanovanji, eno dvosobno stanovanje. 1000 m2 vrta, Bežigrad Din 480.000.— VILO. novozidano, tri-stanovanjsko, enonadstropno. moderne pri-tikline. 1200 m? vrta, Mirje. Din 360.000 — HIŠO. enonadstropno, tri stanovanjsko, 1300 m! vrta. Podrožnik, Din 275.000,— HIŠO, dvostanovanj sko, novozidano, 560 m: vrta, Zg. Šiška, Din 115 tisoč HIŠO, tristanovanjsko, novozidano, 600 m2 vrta, začetek Rožne doline, Din 190.000,— HIŠO. novozidano, pod-kleteno. dvostanovanj-sko. Zg. Šiška, Din 150.000.—, 500 m! vrta. GOSTILNIŠKO POSESTVO, novozidana hiša, gospodarska poslopja, hlev, ves gostil, inventar, 12 oralov posestva. 2 uri od Ljubljane, Din 125.000,— STAVBIŠČE 714 m'. Trnovo, po Din 35.— m STAVBIŠČE 780 m*, mestni del Rožne doline, po Din 90.— m STAVBIŠČE 400 m% Zg. šiška, po 55 Din m Poleg tega večje število vil, hiš, trgovskih, gostilniških objektov, parcele itd. v največji Izberi. Kupim posestvo najraje arondirano v bližini glavne ceste in železniške postaje, z lepo stanovanjsko hišo, ali eno do dvonadstropno hišo z lepim vrtom v mestu. V dopisu je potreben natančen opis zemljišča, stavbnih objektov in končno navedba skrajne cene. Ponudbe je poslati pod šifro »Plačljivo v gotovini« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 35196-20 Novo hišo ▼ Rožni dolini prodam. — Pojasnila v Rošni dolini, cesta, IV/4. 35378-30 Hiša z lokalom davka -prosta. Da prometni industrijski točki v predmestju, z električno napeljavo, naprodaj. Najemnina hiše znaša precejšnji mesečni dohodek. Naslov se izve v podruž. o Jutra« v Celju. 35168-20 Lepo hišo z majhnim posestvom v bližini postaje Pragersko ugodno prodam ali dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35155-23 Večji gozd in travnik prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35260-20 Hišo ali gostilno v bližini Ljnbljane kupim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna«. 35261-20 Parcela blizu sokolskega telovadišča ob Dunajski cesti naprodaj. —- Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35222-20 Hišo s 4 stanovanji, v okolici Celja, 15 minut od kolodvora, na lepi točki takoj prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. . 35167-20 Lepo posestvo s travnikom in njivami, za trgovino primerno, v Apačah na Dravskem polju takoj ugodno proda'J. Slana, Ptuj. Sveh svetnikom ul. št. 16. 35057-20 Posestvo obstoječe iz 10 oralov zemlje, z vsem inventarjem in majhnim vinogradom takoj prodam zaradi selitve za 55.000 Din. Naslov pove podružnica Jutra v Celju. 34808-30 Novo hišo enonadstropno, s 600 m' vrta, na lepem kraju v Ljubljani prodam. Reflek-tanti naj pošljejo svoje naslove na oglasni odde-»Jutra« pod šifro >33« 31711-20 Novozidano hišo 8 4 stanovanji in vrtom radi izselitve ueodno proda Marija Srebrn.iak, Kr.i'j — Frimikov-o 115. 35331-20 Hišo s trgovino mešanega blaga, z nekoliko oralov zemljišča, na.pro-metni cesti na deželi bivše štajerske kupim. 'Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod-šifro »Trgovska hiša.. 35328-20 Kmečko posestvo na zelo lepem kraju. 20 metrov od kolodvora Stična, takoj prodam, cena po dogovoru. Posestvo obstoji iz nove hiše, dvojnega kozolca na 6 oken, poda. vse v dobrem stanju in krito z opeko, sadnega vrta. treh gozdov, travnikov, njiv na katerih se pose-je 40 mernikov. Naslov: J. Miklavčič, Črnelo, p. Stična, Dol. 35272-20 Pošten vrtnar dobi brezplačno v svojo strokovno uporabo 450 m- najboljše zemlje ob Dunajski cesti za 3 cela leta in zastavno pravico na isto ako posodi takoj 17.000 Din za tri leta, mesečno odplačevanje ln bančno obresto-vanje. Dopise pod »Poštena izmenjava« na ogl. oddelek »Jutra«. 35427-20 Enonadstropno hišo z vrtom elektriko, plinom. vodovodom in vsemi pritiklinami, pripravno za boljšo družino, prodam v Novem Vod-matu, ljubljansko predmestje. Ponudbe pod »»Brce« na oglasni oddelek »Jutra«. 35394-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom po zelo ugodnih plačilnih pogojih naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35430-20 Stavbne parcele v lepi in solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 261-20 Dve stanovanji solnčni, po 2 sobi s kuhinjo, shrambo in pritiklinami oddam. Prvo ima verando, drugo pa balkon. Vodovod, elektrika in parket. — Naslov: Ob zeleni jami St, 1. 35133-21 Stanovanle tioto. 2 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam v Stožicah št. 104. 34993-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam za september mirni in snažni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35303-21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam na Drenikovem vrhu it. 1. 34729-21 Stanovanje 3 sob z logio, kuhinje in pritiklin oddam takoj v Domžalah. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35020-21 Dve stanovanji 3 sob, kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35213 31 Stanovanje »obe in kuhinje tako' oddam v Ciglarjevi ulici 17. 35332-31 Solnčno stanovanje 3 sob in pritiklin. s centralno kurjavo, plinom, telefonom in vrtom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35047-31 Stanovanje 4 sob. z vsem komfortom. v novi vili pri Tivoliju oddam s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« Dod »Najemnina po dogovoru«. 35317-21 Stanovanje 2 sob, 7. vsem komfort.r»m takoj oddam. Naslov pove osrla-ni oddelek »Jutra«. 35349-2* »POSEST,, Realitetna pisarna družba t o. x. Ljubliaoa. Miklošičeva e. 4 odda v najem sledeča stanovanja: PETSOBNO: center dinarjev 2000. TRISOBNA: center, dinarjev 1600.—, 1300.—, mestni del Rožne doline Din 800. Trnovo 1500, 12^0, Sp. šiška Din 1200, Bežigrad Din 1200,— ln 1000.—, 1300.—. DVOSOBNA: center dinarjev 1000, Zg. šiška Din 500, 600, Dunajska cesta Din 800, Bežigrad Din 950.—, Stožice s kopalnico Din 500. Mlrje Din 800, Moste Din 600, Bežigrad Din 600.—. ENOSOBNA: Moste Din 300, 325, 350 in 400, Sp. šiška Din 400, Stožice Din 300. 400, Bežigrad Din 400.—. SOBE s štedilnikom, Zg. šiška Din 150.—, Stožice Din 150.—, Tržaška cesta Din 300. Poleg tega več praznih, opremljenih sob, stanovanj, trg. lokalov itd. po najugodnejši ceni in največji izberi. 2 trisob. stanovanji oddamo takoj ali 1. septembra v zadružni hiši »Stan in dom«, Tržaška c. 28, ob postajališču cestne železnice. Pojasnila se dobe v mlekarni, Tržaška 26. 35324-21 Stanovanje 2—3 sob, sobe za služkinjo in kopalnico, po mogočnosti v centru ali ob cestni železnici iščem za čimpreje. Ponudbo na oglas, oddelek .-.Jutra« pod »1200—1.500«. 35367-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, iščeta mirna starejša zakonca brez otrok za september, v severnem delu mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto in mirno«. 35122-21/a Stanovanje 1 velike sobe in kabineta, 2 ali 3 ma.njših sob, kuhinje in vseh pritiklin, išče s 1. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. — Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna in točno plačljiva stranka«. 34863-21/a Sobo in kuhinjo z novembrom išče odrasla gospa z odraslo hčerko. — Ponudbe na naslov: S. Zupančič, Ljubljana, poštni predal 304. 34905-21/a Stanovanje obstoječe i-z 2—3 sob in potrebnih pritiklin, blizu Nunske cerkve iščeta dve odrasli osehi, ki sta čez dan odsotni. Ponudbe pod šifro »Snažno in mirno« na oglasni oddelek »Jutra«. 34782-21/a Sobo in kuhinjo zračno, išče zakonski par brez otrok za september. Kdor reflektira na mirno in pošteno stranko, naj piše na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Godbenik«. 35247--21/a 2 sobno stanovanje z pritiklinami išče državni uradnik s 1. ali 15. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek c.Tutra« pod »Državni uradnik«. 35254-21a Dvosob. stanovanje takoj oddam. Poizve se na Vodovodni ccsti štev. 26. 35224-21 Stanovanje obstoječe Iz sobe, kuhinje in kabineta z električno razsvetljavo, oddam mirni stalni stranki za 500 Din s 1. septembrom. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 35340<21 Enosob. stanovanje « pritiklinami takoj oddam ob Dunajski cesti št. 130, Stožice. 35307-21. Sobo in kuhinjo takoj oddam zakoncema brez otrok, na Sv. Petra cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35306-21 Stanovanje s prostorno kuhinjo, veliko sobo in pritiklinami oddam s 1. septembrom ali oktobrom v Savljah štev. 50. 35312-2J Krasno stanovanje 2 sob. kopalnice, malega kabineta in vseh pritiklin. v centru mesta oddam s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum«. 35415-21 Opremljeno stanovanje sobe in kuhinje oddam s 15. avgustom ali 1. septembrom v Sp. Šiški. Kamniška 19. . 35437-21 Stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin tak<*j oddam v Zeleni jami — Prešernova ulica št. 15. 35412-21 Stanovanje 1 ali 2 sob in kuhinje oddam s 1. spptembrom v Mali vasi 49 pri Ježici. 35436-31 2 stanovanji krasno trisobno in eno-sobno s kopalnico oddam v novi vili za Bežl-stradom septembra. Pojasnila daje oglasni oddelek »Jutra«. 35356-21 Trisob. stanovanje z vsemi pritiklinami v bližini banske uprave oddam s 1. novembrom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cdobno«. 35416-21 Stanovanje s»obe in kuhinje, v podpritličju oddani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35442-21 Novoporočenec išče stanovanje sob« in knhinje, t bližini tovarne ■»Saturnu«« s 1. 'septembrom Naslov pri portirju omenjene tovarne. 35431-21/a Stanovanje 2 sob. kopalnice, kuhinje v mestu iščeta zakonca brez otrok za oktober ali november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna stranka«. 35!24-21a 4 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami (kopalnico, sobo- za služkinjo itd.) za november želi družina 4 oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« z navedbo cene pod značko »Udobnost«. ______ 35085-21a Enosob. stanovanje išče tričlanska rodbina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Dušan« 35!S0-31/a 2 sobi s kuhinjo v Rožni dolini ali na Glin-cah iščem za tričlansko družino. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Ves dan odsotni«. 35182-21/a _t_ Stanovanje z 1 ali 2 sobama, v Sp. Šiški iščem za oktober. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam po dogovoru«. 35til3-21/a Dvosob. stanovanje s kopalnico ln sobo 7.% služkinjo Išče tričlanska družina v okolici sv. Jožefa. sv. Jakoba aU v Trnovem. Ponudbe. na oglasni oddelek »Jutra j pod značko »Ingenier-75« 35275-21a Stanovanje 2 sob in poselske sobice išče tričlanska družina za septenaber-oktober, v sredini mesta, ali neposredni bližini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Trgovec 24«. 35424-31 /a Stanovanje 2 sob, kuhinje, kakor tudi poslovne ali obrtne prostore v I. nadstropju, odda za november M. Ravtar, Stari tre 19. 35352-21 Učiteljeva vdova (Nemka) v bližini vseh šol sprejme boljše večje dijakinje na hrano in stanovanje. Schfinherr. Maribor, Krekova ulica štev. 14/111 34937-22 3 dijakinje se sprejmejo na stano-vnaje z vso oskrbo. — Nadzorstvo strogo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 33435-22 Dijakinje (najraje učiteljišča). vz boljših rodbin, sprejmem v najboljšo oskrbo. — TMohnost.i in nadzorstvo. Cenj. ponudb« na ogl. oddelek »Jutra« pod »Primerna cena«. 35236-22 Dijaška stanovanja najraje pri učiteljski rodbini s popolno dobro oskrbo iščem. Tozadevne pismene ponudbe pod in-štrukeija v hiši na oglasni oddelek »Jutra«. 35414-22 Pri profesorju iščem oskrbo za četrto? Me a Ponudbe n* oslas. oddelek »Jutra« pod »Strogost«. 35125-22 Prvošoiea sprejmem v vso oskrbo in vzsro:o. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35097-22 2 dijaka (-inje) sprejme boljša družina v Celju na stanovanje in hrano. Možnost uporabe glasovirja in nemške kon-verzacije. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 35165-22 V Ptuju sprejmem dijaka (dijakinjo) nižje gimnazije v dobro oskrbo, zmerna cena. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 35329-22 Dva dijaka iz boljše rodbine, nižje-šolca, sprejmem v Celju v popolno fino oskrbo. Inštrukcija v hiši. uspeh zagotovljen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Vzgoja«. 35177-22 Boljša obitelj sprejme dijaka ali dijakinjo višjih razredov na popolno oskrbo, eventuelno za instruiratl in uporabo klavirja. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 35304-22 Dijake (inje) sprejme učiteljska družina v popolno oskrbo, strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Lepo, zračno, suho stanovanje v bližini vseh srednjih šol. Ponudbe pod »Zmerna cena« na oglasni oddelek »Jutra«. 35365-22 Dva dijaka oziroma dijakinji sprejmem na dobro domačo hrano. Soba svetla in zračna, blizu gimnazije. Na razpolago vrt. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Strogo nadzorstvo«. 35447-22 ilULSi Solnčno sobo s posebnim vhodom takoj oddam stalnemu gospodu na Gruberjevem nabrežju št. 16. 35109-23 Majhno sobico prijazno, s posebnim vhodom oddam mirnemu gospodu v Hrenovi ulici 5. 35138-23 Dve lepi sobi pripravni za pisarno ali samskega gospoda, zraven glavne pošte takoj oddam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 34663-23 Opremljeno sobico v bližini Tržaške ali Blei-weis»ve ceste, z zajtrkom išče gospod s 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mir 1931«. 31958-23 3 lepe prazne sobe za pisarno oddam s 15. avgustom pri sodniji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 84674-23 Lepo in zračno sobo oddam 3 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35217-33 Pošteno gospo kot sostanovalko sprejme Grimpncr, Florijanska ul. št. £(7. 34736-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice takoj, ali s 1. septembrom oddam v bližini tehnične srednje šole. Pismene ponndbe na ogl. oddelek »Jutrac pod šifro »Soba 36«. 34771-23 Sobico svetlo in zračno, oddam takoj gospodu ali edčni. Reber št. 15. 35246-23 Sostanovalca sprejmem na stanovanie. Costova ul. 8. 35252-33 Sobo lepo, zračno, opremljeno ali nenpremljeno. ev. z souporabo kopalnice oddam eni ali dvema osebama. Pavletič, B!eiwei-sova 3/III desno. 35240-23 2 lepi sobi opremljeni ali prazni z souporabo kopalnice oddam solidnemu gospodu ali zakoncema. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35243-23 Parketirane sobe 3 prazne in 2 opremljeni r posebnimi vhodi, s souporabo kopalnice oddam v novi vili za Bežigradom s '1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-' tra« pod »Solnčne »obe«. 35084-23 Opremljeno sobo lepo, koncem Miklošičeve ceste odd3m gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. , 35050-23 Opremljeno sobo na Bieiweisovi cesti takoj oddam 1 ali 2 gospofloma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35219-23 Sobo s ,,>osebnim vhodom oddam 3 gospodoma v Rožni ulici št. 27, dvorišče. 35335-?« Sostanovalca sprejmem. Naslov v ojtlaj« oddelku »Jutra«. 35225-33 ^etc-amatetjif Plmsko-lučni (Gas-licht)-papir z veliko možnostjo postopnega razvijanja, to je 190 plinsko-lučni papir Dve lepi sobi z vsem komfortom, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34717-23 Sobo oddam takoj na Kodelje-vem — štepanja vas 106. 35179-23 Lepo in zračno sobo s posebnim vhodom oddam s 15. avgustom ali 1. septembrom solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 351S1-23 Opremljeno sobo veliko 6.50 X 6.50, solnčno s parketi in elektriko, v centi-' mesta oddani s 1. septembrom 2 ali 3 gospodičnam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34721-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam gospodu v Florijan-ski ulici 31. 35336-23 Opremljeno sobo oddam zakonskemu paTu brez otrok, ali 3 dijakom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35256-23 Dve prazni sobi na Miklošičevi cesti, v prvem nadstropju, oddam za ordinacijo ali pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35382-23 Sobo v Mariboru oddam gospodu. Vprašati dopoldne pri Hadlerju — Praprotnikova ulica 15/1. 35158-23 Sobo v sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 35334-22 Sobo v sredini mesta oddam s 1. septembrom . Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35332-23 Opremljeno sobo čisto, z električno razsvetljavo takoj oddam solidni •osebi na Zabjaku štev. 11. 35346-23 Čisto sobico v sredini mesta oddam gospodični. Naslov v oirla«. oddelku »Jutra«. 35315-23 Seoarirano sobo z električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam s 15. avgustom. Naslov pove ozlasni oddelek »Jutra«. 35277-23 Opremljeno sobo takoj oddam v Groharjevi ulici št. 5. 35283-23 Snažno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, v centru mesta, oddam boljšemu gospodu s 1. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 85281-23 Sobo prazno ali opremljeno, ev. tudi s. souporabo kopalnice oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35286-23 Mirno sobo udobno opremljeno, z razgledom na planine, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, na Dunajski cesti bliru Sv. Krištofa po nizki ceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. _ 35268-23 Sobo z 2 posteljama opremljeno, s prav malo kuhinjo b separlranim vhodom in elektriko oddam v vidi pod Rožnikom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35385-23 Gospoda sprejmem na stanovanje na Starem trgu štev. 9/1. 35215-23 Lepo in zračno sobo s parketom, elektriko in posebnim vhodom takoj oddam v Rožni dolini — cesta. IV; 4. 35381-2-3 Sobo « strogo posebnim vhodom prosto »porabo kopalniee in vsem komfortom oddnra. takoj p« nizki ceni v Ko-leziji, *2a. »Kanaria«. Z"-lena pot 4. 35364-23 Sobo oddam s 1. septembrom v Zeleni jami, Valentin Vodnikova uli'-a 52. 35305-23 Lepo sobo opremljeno, separirano, takoj oddam solidni gospodični v Kolodvorski ulici št. 11/1, desno. 35309-23 Opremljeno sobo oddam zakoncema bre3 otrok ali dvema gospodičnama. Soba ie solnčna in parketirana. cena nizka, leži tik ob električni železnici. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35375-23 2 opremljeni sobi eno s 3 posteljami in eno z 2 posteljama poceni oddam v Metelkovi ulici 3. 35420-23 Opremljeno sobo iščeta 2 osebi s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«. 35395-23 Prazno sobo s poseb. vhodom i.n elektriko oddam v Hrenovi ul. št. 18. 35419-23 - Prazno sobo strogo separirano, par korakov od mitnice na Dunajski cesti (Vodovodna c. št. 5) oddam eni ali dvema solidnima osebama. 35422-23 Prazno sobico majhno in čedno, ne predrago, v sredini mesta išče gospodična. Ponudbe pod šifro »Prazna« na oglasni oddelek »Jutra«. 35227-23'a 2 prazni sobi v centru mesta iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35327-23'a Prazno sobo najraje dvoriščno ali kletno. v bližini kolodvora iščemo v društvene svrho. Ponndbe na oglas, oddelefe »Jutra« pod »Pro«,oma« 35294-23/» Sobo opremljeno alt prawia iščem v centru mesta, po motnosti v neposredni bližini cestne železnice. Ponudbe pod šifro »Zdravnica« na od!niae na podružnico »Jutra« Maribor. 35162-24 Ciril Metod J*r«p"zoo prejela. spora-jumna — odgovorite! 35189-24 Vdova srednjih let, z lastnim sta-novaniem. želi znan;a boljšim gospodnm. Xs«T»r v 02l3.-nem oddelku Jutra i4ŽSS-24 Primorka Seli znanja 3 Primorcem ki bi bil pripravljen delati ji družbo. 'Ponudbe na o:ri. oddelek »Jutrac pod šifrn »Primorec«. 35321-24 Ločen obrtnik goli znanja 7. gospodično. vdovo ali ločenko staro do 40 let, v svrho skupnega gospodi/ijstva Pismene ponudbe pod šifro »Jesen« na Ekspozituro »Jutra«, Ljubljana VII. 35345-24 12. VIII. 1928 Spominjaj se tega dne. Zel:m odgovor na gnrnji naslov. 35279-24 Mlada gospodična »eomadfževane preteklosti, želi refnega znanja z inteligentnim gnspadom. Ponudbe na oglasni oddelek k Jutra .r pod značko vPrva ljubezen'. 35432-24 Gospodična stara 23 let. zdrava, poštena in čiste preteklosti, želi znanja z državnim uradnikom (prednost imajo strojevodje). Dopise event. s sliko na podružnico »Jutra« v Celiu pod značko »Tri glav«. 35445-24 Pekovski mojster deželi, z dobro idočo obrtjo, se želi poročiti ta koj z gospodično aH vdo-to srednjih let, katera podeduje nekaj gotovine. — Ponudbe, ako mog"č> s s':ko. na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Zakon«. 35073-25 Kmetski fant s+»r 26 let, s krasnim posestvom, inteligenten, strokovno naobražen, želi poznanstva v svrho takojšnje ženitve s primerno naobraženim kmetskim dekletom, kate-a bi imela 200.non Din kapitala. Vdove brez otrok niso izključene. Slika zaželjena. C°nj. dopise na podruž. »Jutra« v Celju pod znač-lo ^Srečna bodočnost'. 35166-25 Gospodična s lepim posestvom, stara 28 let, čedne zunanjosti, želi v svrho pomanjkanja znanja poročiti boljšega gospoda 7 nekaj gotovine ali pa državnega uradnika. Naslov se izve v podružnici >Jutra« v Celja. 35163-25 Katera mladenka najraje z dežele. s primernim premoženjem, želi poročiti mladega posestnika čedne zunanjosti. — Ponudbe po možnosti s fliko in natančnim naslonom poslati na oglasni oddelek ».Tntra«. podruž. Maribor, pod »Srečna bodočnost«. 3-5161-25 Kateri gospod ▼ državni službi ali obrtnik bi noročil gospodično, staro 3» let, z gotovino Din 38.000.—. Onjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »■Dobra gospodinja«. .3-5160-25 Radi čimprejšnje ženitve ždtm spoznati gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti od 30 do 40 let. Sem obrtnik v Ljubiiani. samostojen posestnik in posedujem ca 400.000 Din vrednosti ter imam 31et-nega fantka. Obširne dopise, tudi od sorodnikov aH znancev, pod značko »Miren« na ogl. oddelek »Jutra«. 35342-25 Mlad obrtnik z dobro idočo obrtjo, želi resnega znanja z gospodično, staro od 18 do 25 let. ženitev takojšnja. Ponudbe pod »Resnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 35386-25 Mlad vdovec brez otrok, z gotovino 30.000 Din. Išče zaradi ženitve samostojno dekle ali vdovo, katera poseduje trgovsko ali gostilniško koncesijo. Ponudbe pod »Ženitev« na oglasni oddelek »Jutra«. 35388-25 V svrho ženitve ee želim seznaniti z gospodično do 23 let staro. Primerna dota potrebna. Ponudbe s sliko na podružnico ^.Jutra« v Mariboru pod šifro »Samostojen obrtnik«. 354-54-25 Vdovec z dvoinim posestvom išče priletno gospodično s premoženjem v zakon. — Ponudbe pod »Vdovec« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 35452-25 Vdovec srednjih let, lepe zunanjosti, zdrav, dober, s kapitalom in dvema otrokoma pod 10 let starima, bi se oženil gospodično ali vdovo, ki bi imela nekaj premoženja. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Ce lju pod »Trgovec«. 35448-25 Kunce čistokrvne, bele rekse, sta ro z mladiči in 1 par čr nih proda Novak, Vodovodna cesta 50. 3-19S8-27 Volčjaka črne barve kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Črn mladič« 34957-27 Psički pravo volčje pasme z rodovnikom .naprodaj. Sta ničeva ul. 2. 35250-27 Jazbečarje (Zwergdackel) rujave barve. mlade. čistokrvne, proda Koritny, Dunajska cesta 71. 35244-27 Kuničarstvo Golija, Studenci pri Mariboru. Poljska cesta št. 30 prodaja garantirane belere-t zajce po 25 Din komad. 35157-27 Psa Bernhardinca zeto lep in velik eksemplar proda J. Lavne. Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 41-a 35174-27 Fotografski aparat je bil v bližini »Kamenite mize* izgubljen. — Pošten najditelj naj ga proti nagradi izroči v oglasnem oddelku »Jutra«. 35221-28 Damska zlata ura je bila izgubljena od Tržiča do Sv. Neže. Pošten najditelj naj jo proti na-radi vrne na naslov: Anica molej, Tržič štev. 5. 35292-28 Otroški čeveljček :e bi! izgubljen 6. t. m. na Dunajski cesti ali v Selen-bnrgovi ulici. Pošten najditelj naj ga odda v ogl. odd. »Jutra«. 3543-5-28 •IllllIL i m m i lOAa« Pritn - citre prav dobro ohranjene poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35259-26 Pianino eleganten in moderen, ter radio proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova ulica št. 2-1 S5040-36 Citre lepe, stare, prodam. Naslov v oglasnem "ddelkn Jutra*. 35210-26 Kratek klavir prod?m za 5000 Din. Po-zve se -v restavraciji M. Kovačič, Dunajska cesta — nas-iroti Stadiona. 34900 36 »Stradivarius« gosli prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »A. in S.« 35338-26 Gramofonske plošče Din 15.— komad in nov gramofon 1400 Din prodam. Gostilna »Žabjek«. Poljanska 55. 35320-26 Bencin - motor 66 HP, malo rabljen, tudi na petrolejski pogon in dinamo 65 volt 40 amp prodam. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »V dobrem stanju«. 35000-29 Tri pletilne stroje manjše, po nizki ceni prodam vsled opusta obrata. Naslov -v oglasnem oddelka »Jutra«. 35265-29 Pisalni stroj dobro ohranjen kupim Cenj. ponudbe z navedbo cene in znamke na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Potni pisalni stroj«. 35353-29 Pisalni stroj novejšega, tipa. srednjeve-lik, za polovično ceno na prodaj v trafiki Pugelj na Miklošičevi cesti štev. 34 35370-29 Šivalni stroj -Singer« dobro ohranjen po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 35351-29 7 pletilnih strojev z delavnico in delom na prodaj na Opekarski cesti Št. 32 85308-20 Preklic Spodaj podpisana preklicu jem neresnično besedo, k sem jo izrekla proti Francki Javor v Podnartu in se ji zahvalim, da je odstopila od tožbe. Cadeš Marija. 35231-31 Preklic Izjavljam, da g. Anton Kovče, delavec, Ma la vas 46, ni moj družabnik in nima pravice prevzemati na moje ime naročita ne inkaso. Ne odgovarjam za naročila, katera ie on sam podpisal. Opozarjam, da ne posedule niknkih obrtnih listin in tudi ni ni-kaS peoarski strokovnjak — Franc Kramar, kleparski mojster, Ljubljana Dunajska cesta 47. 35314-31 Preklic! Podpisani Stare Štefan, oskrbnik Bizjako-vega posestva. Sv. Križ, p. Jesenice, preklicujem s tem in obžalujem besede, ki sem jih izgovori napram g. Presterelu Francu, gostilničarju in pekovskemu mojstru na Jesenicah v njegovi gostilni dne 10. julija 1.1. ter izjavljam, da ne mo rem g. Presterelu Fran cu očitati ničesar ne častnega. Istočasno se g. Presterelu Francu najlepše zahvaljujem, ker je odstopil od kazenske tožbe zoper mene. — Jesenice, dne 7. avgusta 1931. — Stare Štefan s.r. 35404-3 Gospod Majcen svojčas lovski paznik na Strnišču pri Ptuju, sedaj baje hišnik ali »lično v Mariboru se naproša. da takoj javi naslov na: -inž. Hvastija. Str-nišče. 35450-31 Lep, črn klavir zelo dobro ohranjen, radi preselitve po primerni ceni nrodam. Naslov -v oglasnem oddelku »Jutra«. 35423-26 Jabolka, hruške in razno drugo sadje razpošilja stalno po najnižji dnevni ceni Josip D o r n, Slov. Bistrica. 34704-34 Stalna razstava sadja, Maribor vseh specijalitet sadja, sadežev (vrtnih, poljskih) zelišč iz vseh krajev Jugoslavije. Pojasnila daje: Informacijski biro »Marstan«. Maribor. (Priložiti dve znamki.) 35198-34 Pletilne stroje 10/80 in 10/100 proda Pers-sons. Ljubljana, poštni predal 307. 230-28 Dva stroja izdelavo cementnega, vojno zare-znega strešnika. dobro ohranjena kupi Anton Kojec, Stična. 34954-29 Pletilni stroj štev. 10/90. še popolnoma nov, po ugodni ceni proda m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34039-29 Stružnice za železo in kovino, rabljene, v raznih velikostih, kakor tudi razni drugi troji za strojne tovarne itd. so radi likvidacije ve-ikega podjetja, v zelo dobrem stanju poceni naprodaj. Pojasnila daje Feliks Toman ml., Ljubljana. Res-Ijeva cesta 30. 34219-29 Motor na sesalni plin Lansren in Wolf. ▼ dn hrem stanjn 12—16 HP prodam. Ponudhe na Gu-ckenthaler, Zagreb. Peia-čevičev trg 17/1.. 34832-29 Pisalni stroj Remington« model 7 prodam za 1500 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 35241-29 Pletilni strol St. 60/8. malo rabljen, radi bnlnjni' prodam. Naslov v oglasnem oddelku .Tn fr* 35290-2» Modroce vrhne, Ia afrik, močno bla go, po 340 Din, iložljiv? postelje, posteljne odeje, žimo Id blago za preobleko pohištva najceneje nu di Rudolf Sever, Marijin trg 2. 130-30 Prst (humus) za vrtov«* v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavric. Dunajska cesta št. 38 v Ljubljani. 260-30 »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe. — Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in da nih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater, Ljubljana — Dunajska cesta 25 (vhod Dvorakova ul. 3, dvorišče) 33387-30 Uniforme izdeluje Simon Klimanek, Ljubljana, Selenburgova 6. 32543-30 Terazo brusi se najbolje s silieium-carbid brusi, ki se jih dobi v vseh različDih velikostih najceneje pri Feliks Toman ml., Ljubljana, R-esljeva cesta 30. 34216-30 Steklen papir v polab in pasovih, za najrazličnejše industrije ima vedno v zalogi in oddaja najcenejo Feliks T"man ml. Ljubljana, Resi jeva c. 30. 34218-30 Posteljne mreže izdeluje najceneje sa-no Alojz Andlovic, Ko-menskega ul. 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. Takojšnla postrežba. 34545-30 Vzidne štedilnike lepega d-omačecra izdelka, vseh vrst kupite najceneje v kleparski in ključavničarski delavnici Toma-ža šušteršiča. Sodražica 110 pri Ribnici. 34783-30 Satnice V. Ž., za kalo in delo 30 dk2 voska izdelujem. — 'Prodam tudi 500 kg prvovrstnega cvetličnega medu o«. 14 Din. Lah. Fram. Maribor. 35070-30 Krojača (samcu) oe nudi ugodna nrilika samostojnosti na deželi. Naslrrv v oglasnem oddelku »Jntra«. 35232-30 Altarje. kipe in rezbarska dela iT.vrSu.ie novonstano-vlieni Vipa-cVi in rvozlatarski atelje Vidmar Stsne. Ljubljana, G*T'"inve nabrežje 33. 35284-30 Znižane cene za dvokolesa in motorje, otroške vozičke najnovejših modelov ter šivalne stroje. Tribuna, F. Batjel, tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Kar-lovska cesta štev. 4. 35201-30 Največja čevljarna v Savinjski dolini takoj naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 35164-30 Razprodaja baretk po znižanih cenah se vrši v trgovini Albin Turk, Ljubljana, Prešernova ulica 48. 35276-30 Bled, vila Radoslava pension 65 Din. Zračne sobe. 35185-38 Maline sveže in zrele, garantirano čiste po Din 3 kg postaja Kočevje, v vsaki množini razpošilja F. Tschinkcl, Kočevje. 34901-33 Namiznih jabolk prvovrstnih, razpošilja po najnižji ceni tvrdka Peter šetina, Radeče - Zid. most. 231-33 4ii<< « Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Wolfov» ulica S. 77 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možina. 70 Zlato v listih, 22- in 23karatno, za podobarje, črkoslikarje, zlatarje, knjigoveze, kamnoseke itd. ima vedno v različnih velikostih na zalogi ter ga najceneje oddaja Feliks Toman ml., Ljubljana, Kesljeva c. -30. 34217-35 Vožnje za prevoiz nudim s par močnimi konji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vožnje«. 35101-37 Mlekarna novootvorjena na Gallusovem nabrežju št. '17, ima dnevno dvakrat svež kruh, mleko, sir in maslo, ter se priporoča cenj. občinstvu. 35428-37 CENIK ^ plaon« in franko! A. KIFFMANN Maribor 136 epecijaiist samo boljših nr. 235 Noto«« Horottl Najnovei« •talintk* paleta« Jelezna telo praktično tložljiva postelja s tapeciranim madracom — praktična za vitka bižu, hotele, za putnjuče otoke in nočne službe. Stane Dia' 39t.—. Razpoii* Ijara poitora in ielezni-con po povzetja^ Leten« »lulintk« patentna zelo praktična iloi-ljiva postela t tapeciranim madracom. — Stane C" 280._. Poljska patentna postela sloiljiv« praktična za touriste, vojake in za ferijalne kolonije. Slane Dia 35».—» Liegestoh! praktičen ta ležanie ia sedenje. Sta-ae Dia IJt.—. Po iem imam eieto čo-hino perje ktf po Dia čisto belo gosje kg po Dia fM— in čisti puh kg po Dia. 2S«.— BROZOV1Č, ZAGREB Jiica 13, UL Pristni naravni malinovec dobite pri L0VR0 SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 28. 249 Okvirji za slike In slike II. Rai. [fi Prešernova ulica 4 . 206: SPALNICE smrekove poljubno pleskane k Din 2900.— in hrastove spalnice polirane k Din 5700.« nudi v najsolidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo Anton Bizo-vičar, Glince cesta II/l, postaja cestne železnice. 10175 Otroška vrtnarica NEMKA, išče mesta. Ponudbe pod »Verlasslich 6481« na Kienreich, Graz, Sack-strasse 4, Avstrija. 10263 3 velike n v sredini mesta Gradca (Graz) naprodaj. — Cena 6 lepo vitko nogo do kolena. Brtz živa. t barvi kože (Flewhfarbe) par 180 Di« Pleten* gum. nogavic« b najfinejšega trikoja u krSne tile do kelena par 190 Din: nogavice čet koleno ia stegno samo po m6.1 od S10 Din naprej. Pleša tn JifManje la« Je največja nesreča ca staro it mlado V 24 arah za-stavimo izpadanje ta« ca vedno, odpravimo vse prhljaf srbei. bra. et« ln nesnago s »ESPARCETTE« Od d*. Domine &' d*.. Pariš — Lasje bodo ozdra veli in zopet bujno rasli. — Za o^peb garantiramo. — Garnitura stane 60 Din. * CENTIFOLIA, kormetiškl uvod, Zagreb, JnrSičeva t Zahtevajte takoj bretpl»6n* dustrmne cenik«! GOSTILNA KERŠIČ v Spodnji Ši$ki se odda v najem s 1. septembrom. Natančno se poizve istotam. 10323 American Kola NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA Jt egašica £ lat i na je svetovno znano zdravilišče za bolezni želodca, čreves, ledvic in jeter, srca in živcev. Naravna, mineralna zdravilna voda iz znamenitih vrelcev TEMPEL, STY-• BIA, DONAT se razpošilja kot zdravilna in namizna voda po vsem svetu. Sezona od 1. maja do oktobra. Izven glavne sezone t. j. od 1. V. do 15. VI. in od 1. do 30. septembra je zdravljenje najuspešnejše, bivanje v zdravilišču najndobneje in znatno ceneje. Za glavno sezono naročite stanovanje takoj! — Prospekte dobite v vseh pisarnah »PUTNIK-a«. Podrobna pojasnila zahtevajte od ravnateljstva zdravilišča« ženske 41 ■fi ne togujte ako vam liostui. perioda! Ne imejte Mraka! Pišite nam lame in mi vam poCjemo od tisoč dam stalne « veeeljem to sigurnostjo uporabljani 178. Periodolin in tekom ene are be-ste rešeni vseh skrbi ia straha! Nikake ra«. očaran je — kot mnogi tieočt dragih dam, boste tndl vi caderotjal. Overovljeno ki tajam čeoo neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo ta 00 Din. m močne natare to v zastarelih slučajih močnejši periodolin ia 150 to 180 Din. Itkljntea rmspoli! jatev pe laboratorija W. H. OLXVIDT, Praga-Vrtovte« »IL Ruska 12, T. Pošt, pred. 11 Ležalne stol« 140, f* pew«etj« fflO Dl« Spalne fotelje patent, dlvme, efemane, garniture, modroce, postajne mreže, železne zložljiv« postelje in tapetniške es-celke nudi najeenej. Rudolf Radovan tapet nik Mesto: trg štev. 13 l S to občutljivostjo od 2S« Scheinera je združena tudi visoka kakovost Perutz-znamke. Nad vse ortohromatičen in vendar fino občutljiv za rumeno barvo. Finozrnat in bri-Ijanten. . 189 OGLAS Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 7. septembra 1931 ob 11. uri nabavo: motorne brizgalne Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. 10326 (Poceni in dehro kupite ure, zlatnino tn srebrnino pri svetovno znani tvrdki H.Suttttei LJubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja m na vse kraj«. Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htttte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Dco, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur ▼ Švici- Zahtevajte veliki Uustrovani cenik od H. SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poftnine prosto. .iLaLSIl^LSiL^LEJLsJLi NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo delavnico s Gosposvetske c. na Bleiweisovo cesto štev. 52 poleg mehanične delavnice G. Kopača. Priporočam se za vsa kleparska in vodovodno instalacijska dela, izdelovanje kovi-nastih krst in vložkov. Cene konkurenčne. 10307 Bogel Franc Telefon 27—75 proti prvovrstnemu hipotečnemu varstvu na trgovsko hišo na najboljšem kraju. Nudi stanovanje, pisarno in lokal. Ponudbe pod navedbo razpolagajočega zneska pod »Maribor« na anončni biro Hinko Sax, Maribor. 10.264 Mlin naprodaj 10286 v najbolj prometnem kraju, za kmečko in trgovsko mletev, in v prijaznem kraju. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Mlin 10286«. L1ITZ-™ PEČI po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi samo Ing. Ouzelj Ljubljana-šiška Bel jaška ulica št. 4. LASTNA LIVARNA SK TOVARNA ZA »EMAJLc LUTZOVE PECI za galvanično poni klanje in izdelavo emaj-liranih predmetov kar kor: hišne številke, občinske in uradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lutzove peči 243 Mlečna specijaliteta s celimi lešniki E2ŠŠŠ SANA čokolada Mlečna specijaliteta ssssss _ s celimi mandelji od 30. avgusta do 3* septembra 1931 Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah.' > v notranjosti mesta.! Sejem stavbnih, hišnih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 razstavnega prostora.! Pregledno in bogato urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podrobnosti, kakor tudi ugodnosti in i potne olajšave od VELESEJMSKEGA URADA NA LIPSKEM1 Tvornica cikorije FAVORIT ZEMUN Je pričela izdelovanje istih v zavojčkih običajne velikosti. 10216 G. Topham & Co. dr. z o. s. tvornica strojev in ielezolivarna Wien, XI., Hauptstrasse 36 Brzotekoči polnojarmenik tipe Bruna Nai v žagah največ uporabljeni jarmenik zre že v enem letu pri enošlhtnem delu 8000 do 10.000 m' okroglega lesa. Pri uporab) naših preizkušenih brzosponskib vozičkov z gonilno pripravo se more kapaciteta jarmenika zvišat) za 30%. Za upravljanje jarmenika potrebna samo dva moža. Vsakovrstni stroji za žage ln obdelavo lesa, kakor tudi mehanične transportne naprave. Tehnična posvetovanja ter obisk inženjerja brezplačno. Zastopstvo: Inženersld biro JULIO BREITWIESER, ZAGREB, Vodnikova U, TeL br. 26-89. Trstje MCtrOm* Jos. R. Puh, Ljubljana . Gradaška ul. št. 22, tel. 2513 katera EDINA izdeluje to blago najboljšega materijaia prodaja najceneje naročajte le pri domači tvornid, JKe trgovski hiši z vsem trgov, inventarjem brez blaga, z gospodarskim poslojem in ca. 7 oralov arondiranega zemljišča, radi bolezni naprodaj. Del stavb je 15 let davka prost, najemnina donaša Din 45.000 letno. V hiši je dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Posestvo se nahaja v brezkonkurenčnem kraju, nedaleč od Celja. Kupna cena 480.000 Din, plačilo po dogovoru. Pojasnila daje dr. Rihard Pintar, odvetnik v Celju. 10220 Bele in barvaste PLOŠČICE liki a d išče za drva, premog, cement, samotni mor t itd. iščem v Ljubljani, Celju in Mariboru za 1. januar 1932 ravnotako primerno stanovanje s 3 sobami in z vsemi pritiklmami. Zastopstvo apna se prevzame. Ponudbe z navedbo najnižje cene pod »Skladišče« na ogl. oddelek »Jutra« Ljubljana. 10301 za ŠTEDILNIKE in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »MATERIAL" trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2 TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL Trajno kritje strehe brez uporabe katrana, To ae I A DCCTT dvojno impregnirana J AI\£jl A usnjata lepenka. LEPENKA ZA IZOLACIJO IZOLAČNE PLOŠČE BITUMENOZNA strešna lepenka vseh vrst BITUMEN JUTA za izolacijo Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksi-kanskega BITUMENA. BITUMEN v originalnih sodih LESNI CEMENT Dobavlja v vsaki množini JOS. R. PUH, LJUBLJANA GRADAŠKA ULICA 22. TELEFON 2513. Industrija lesa išče energičnega prostornega mojstra samskega, starega do 30 let za takojšnji nastop. Pogoji: jugoslovansko državljanstvo, znanje državnega in nemškega jezika v govoru in pisavi, strokovnjak v lesni stroki in najmanj petletna praksa v slič-nem nameščen ju. Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, dosedanjih službenih mest, trajanja zaposle-nja pri poedinih tvrdkah in zahtevami plače s priloženo sliko in prepisi spričeval poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prostorni mojster«. 10236 Ko ^^SVJETSKE REKORDE U^BAK 'SVJETSKE REKORDE U^RAKU.NAVODH NAIEMUI. JNDIAN'i.AAATCHLESS"m0t0ciku. micheun jume.vartaakumulatooi. ITE BI N " V.NJEMIR0VSKI ,ZAGREB,PREgA£owc^ SAV AUTO PRIBOR Mariborskem« in okoliškemu občinstvu? Znano gostilno pri vodovodu na Tržaški cesti, Radvanje štev. 71, sem prevzel in se bo ista odslej imenovala >C*ostiliia Achtig< V novo preurejenih gostilniških prostorih bom poleg izborne kuhinje, ki postreže na željo tudi najbolj razvajenemu gostu takoj z vsakovrstnimi jedili, imel brigo za točenje pristnih vin, ki bodo privlačna točka za sebe. — Cene sem usmeril tako, da se bo vsak čudil. Okoli gostilne je prahu prost senčnat vrt, a lega gostilne je ena najlepših točk za prijetne nedeljske izprehode. Kdorkoli me pozna, naj še pove svojemu prijatelju in prijateljici, kje je 10311 II »GOSTILNA ACHTIG" NASPROTI MESTNEGA VODOVODA, TRŽAŠKA CESTA. Mali oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh? PRVOVRSTNO KOLO ZASTONJ reklamno ceno se ne dobi nikjer. Mi smo se pa odločili, da vpeljemo našo znamko, prodajati samo 8 dni. PRVOVRSTNO NEMŠKO KOLO z zunanjimi sklepi (mufni) prvovrstna pneumatika, torpedo, prosti tek, sedež z dvojnimi peresi, torbica z orodjem itd. za naše odjemalce mesto za Din 1900.— za 10308 Din 1250.— samo za takojšnje plačilo ali po povzetju. 3-letna garancija za okvir. Vsaka stranka dobi samo en komad. Hitite dokler traja zaloga. ZALOGE: Ljubljana: »Centra« trgovina z kolesi, Masarykova cesta IZ pri kolodvoru. Mrvibor: S. Amon, trgovina z kolesi, Glavni trg št. 5. jun Ivan Heričgo, pečar in lončar Maribor, Koroška c. 15 izdelujem glinaste peči, štedilnike. Sprejemam tudi vsa v to stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni. Postrežba solidna in sigurna! 10312 Zahvala Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja ob težki izgubi, ki me je zadela s smrtjo moje dobre, iskreno ljubljene soproge Irme Zavrnik roj. Glatz se iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi za mnoge poklonjene vence in šopke, čč. duhovščini za slovesno asistenco ter vsem prijateljem in znancem za tako številno častno spremstvo na poslednje počivališče. Ptuj, 9. avgusta 1931. 10324 JAKOB ZAVRNIK. PRODAJA KONJ DIRKAČEV Uprava kobilarne Turniš pri Ptuju proda 4 kom. 3—4 leta starih konj dirkačev za vsako delo in dirke uporabljivih. Natančna pojasnila daje 102&5 Oskrbništvo kobilarnice Turniš pri Ptuju ZAHVALA Globoko ginjeni nad tolikimi izrazi iskrenega sočutja, katerega smo bili deležni ob priliki prerane smrti našega nepozabnega sina, brata, strica, gospoda Xalšek-a podporočnika — lovca se tem potom zahvaljujemo vse"m, ki so nam na katerikoli način lajšali naše gorje v teh bridkih urah. Posebno se še zahvaljujemo častiti duhovščini, gg. tovarišem oficirjem in Udruženju rezervnih oficirjev, Sokolom, govornikom na grobu, darovalcem obilnega cvetja in vencev, sploh pa vsem, ki so s svojo navzočnostjo pripomogli, da smo spremili blagopokojnega na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, v tako častnem številu. Vsem Vam — večna hvala! čadram, dne 7. avgusta 1931. 10313 Neutolažljiva mati Antonija in ostalo sorodstvo. ^Prvovrstna prava •fltdler" /colesa frCajboljsa Kvaliteta / ^Tis/ce cene/ izdelek sloveče tovarne avtomobilov in (Prvovrstna icolesa M^ JFtk^^M koles „Adlerwerke* iz Frankfurta in jp dobite fomcun* tvrdGi &OS. Peteline, LJubljana, Ge* ie Cffo edini »amto&niŠc navedenih tovoren so Slovenijo Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi j Ljubljani.