Leto XIV - št. 148 (3993) TRST, nedelja 22. junija 1958 Cena 30 lir Jave. Proslal pogodb* jnoči M džarskfti miki bojkotirali in so bili samo neka-(ovrstgi vladni funk-Govori se, da so glasbeniku zagrozi- Deset let tržaškega velesejma Kljub nekaterim negativnim dejstvom in kljub temnim oblakom na mednarodnem političnem in gospodarskem obzorju pa lahko gledamo z določeno mero optimizma na rezultat desetih let tržaškega velesejma in pozitivne posledice, ki jih bo imel v bodočnosti za splošni tržaški gospodarski organizem siva in kot tak odkriva ne samo pozitivne temveč meče jarko luč tudi na negativne stvari. Ni mogoče do kraja izkoristiti posredniške vloge tržaškega pristanišča, dokler niso pristaniške naprave v resnici modernizirane in zlasti dokler pristanišče ne bo razpolagalo s potrebnim ladjevjem, rednimi pomorskimi zvezami, urejenimi železniškimi zvezami in drugimi potrebnimi sredstvi. žal lahko tudi letos ponovno ugotovimo, da je tržaško gospodarstvo naredilo zelo majhen korak naprej in da tržaški gospodarski položaj ni rožnat. To odkrivajo tudi uradni podatki o velesejmu samem: okoli 1000 razstavljavcev nikakor ne more biti razveseljiva številka, ker ne more zadovoljiti dejstvo, da velesejem ni nazadoval, ker je ostalo število razstavljavcev enako kot je bilo lani, medtem ko je v primeri z nekaterimi drugimi preteklimi leti celo nižje. Letos sodeluje na velesejmu uradno 14 držav in med njimi vse pomembne tržaške zaledne države: Avstrija, Jugoslavija, Za-h>xina Nemčija, ČSR in Madžarska, katerih želez- • niški promet je predstavljal 86 odst. celotnega tržaškega železniškega pro-meta. Po drugi strani pa so prekomorske države: Grčija, Libanon, Združena arabska republika in Jordanija, ki so zabeležile lani 522 tisoč ton prometa skozi tržaško pristanišče. Ti podatki so torej na prvi pogled razveseljivi, žal pa se skriva v mnogih primerih za številkami neugodno stanje, saj so nekatere izmed teh dežel u-deležene le »simbolično*, medtem ko imamo opravka z resnično masovno in reprezentativno udeležbo samo Jugoslavije in Avstrije. Podobni jezik govore tudi številke o zaključenih kupčijah na velesejmu. Ne razpolagamo sicer z uradnimi podatki, vendar se ve, da so se lani te kupčije vrtele okoli 12-13 milijard lir, kar je samo po sebi visoka številka, vendar pa mnogo prenizka za velesejem mesta, ki je bilo nekdaj najvačje in najvažnejše pristanišče in trgovsko središče na Jadranskem morju. Krivde in razlogov ne smemo iskati na velesejmu samem, temveč v splošnih pogoj gospodarstva, v odnosu centralnih oblasti do Tista, v dejstvu da še vedno niso uresničene težnje in zahteve tržaških delavskih in gospodarskih krogov. Kljub tem dejstvom in kljub temnim oblakom na mednarodem političnem In gtispodarskem obzorju pa, lahko gledamo z določeno" mero optimizma na rezuljg tat desetih let tržaškega vc-lesejma in pozitivne posledice, ki jih bo imel v bodočnosti za splošni tržaški, gospodarski organizem. Kolo zgodovine se ne more obrniti nazaj in prepričani smo, da bo tudi -#• pomočjo velesejma prišlo do ugod nejšega gospodarskega sodelovanja z vsemi državami tradicionalnega tržaškega zaledja, kSr predstavlja prvi Jn najvažnejši pogoj, da se tržaško gospodarstvo postavi na zdravo $>:-novo in se mu zagotovi razcvet in napredek. B. S- Ugibanja o razvoju dogodkov na Vzhodu po usmrtitvi Nagyja Govori se, da bo Gomulko nadomestil Mazur Odbor OZN za Madžarsko obsoja usmrtitev v O odstranitvi Gotnulke se govori že deset dni - Na kongresu KP CSR ponavljajo sofijske napade Hruščeva proti Jugoslaviji - Tudi Albanija ne zaostaja Dve laži Nagyjeve zadeve - Kdo je Frančišek Mazur? Dolgo pot je prehodil tržaški mednarodni velesejem od svojih začetkov, od sedaj že oddaljenega septembra 1948, ko je bila prva svečana otvoritev v neprimernih prostorih pomorske postaje. Nato se je velesejem preselil na primernejši prostor, kjer spočetka ni bilo nič drugega kot en sam hitro zgrajen paviljon in so se morali razstavljavci stiskati pod zasilnimi paviljoni. Dokaj naglo so zrasli novi modemi paviljoni, velika in racionalno urejena Palača narodov in sedaj že delajo načrte za gradnjo nove večnadstropne palače na mestu neustreznega paviljona za lesne razstave. Urejevanje strukture velesejma, ureditev prostorov, gradnja upravnih in drugih zgradb, je šla nekako vzporedno s krepitvijo pomena in vloge velesejma v tržaškem gospodarskem življenju, kar se je nujno odrazilo tudi na drugih področjih, ki na prvi pogled z velesejmi in gospodarskimi manifestacijami nimajo nič skupnega. V preteklih burnih letih, ko še ni bilo vprašanje meja, je prav velesejem predstavljal nekako redko oazo miru, mnogokrat edino stičišče, med državami z različnimi notranjimi u-reditvamirOmogočil je tudi v najtežjih okoliščinah vsestransko koristno gospodarsko sodelovanje in s tem ustvaril temelje za npve pobude. Nedvomno je prav velesejem mnogo pripomogel do normalizacije in okrepitve gospodarskih odnosov med našim in sosednjim jugoslovanskim pod-ločjem, tako da je prišlo do sklenitve dveh pomembnih sporazumov: videm- skega o osebnemu obmejnemu prometu in sporazuma o lokalni trgovinski izmenjavi. Nič manjša ni bila tudi vloga velesejma pri krepitvi avstrijskega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče, saj je bilo v določenem razdobju samo v tem okviru lahko odkrito govora o vseh pomanjkljivostih tržaškega pristanišča in o faktorjih, ki zavirajo ta promet. Letos pa bo prav v okviru velesejma prvikrat javno govora o okrepitvi zvez med Trstom in CSR, ki je nekdaj predstavljala za Trst eno izmed najpomembnejših zalednih dežel in kas ere promet skozi Trst se je iz raznih razlogov znižal do take mere, da ne igra vec pomembnejše vloge v celotnem pristaniškem prometu. Svetovno gospodarstvo preživlja sedaj težko razdobje, saj so vsi gospodarski listi polni izrazov »recesija*, «znižanje proizvodnje, prometa*, «prenasiče-njo tržišča* in podobno. Prav v takem mednarodnem okolju je še toliko bclj pomembno odkrivati nove možnosti, nove poti in izkoristiti do kraja pri-redne tradicionalne možnosti, ki jih nudi tržaško pristanišče ne glede na trenutni politični položaj. Podobno stališče je že zagovarjal minister za zunanjo trgovino in je prišlo tudi do izraza na zadnjem zasedanju tega ministrstva v tržaški trgovinski zbornici. Vendar pa za zmago teh načel in njih uveljavitev v praksi še nikakor ne zadostuje bolj ali manj ustrezno urejen velesejemski ptostor in dobra volja ve-lesejemske uprave. Velesejem ne more biti več kot zrcalo splošnih pogojev tržaškega gospodar- fNlIlllllflltllHntUKVintVtHIlKllimilllUVIIVIHIIIIimOllllHHftimiHVinilllTIHIIMttlKTKIllllllllll ali ne biti. j,. to je zdaj vprašanje .., Dane« ob 9- uri dopoldne bodo odprli vrata desetega tržaškega mednarodnega velesejma, na katerem sodeluje 26 držav poleg številnih domačih razstavljavcev. Svežaha otvoritev bo ob 10- uri ob prisotnosti podtajnika za zunanjo trgovino sen. Giardine in bodo to-svečanost neposredno predvajali po televiziji. Na sliki: Pogled na vhod na tržaški velesejem s ploščadi, kjer je razstava letalstva in razstava USA o medplanetarnih poletih. Na levi strani vhoda upravno poslopje, na desni paviljon posebnih razstav in v paviljonu v sredini so razstavljeni električni aparati, gostinska in pisarniška oprema ■Hniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii juetu veliko zgražanje in ogorčenje tudi zaradi cinične obrazložitve tega sodnega umora, ki ga je podalo madžarsko pravosodno ministrstvo. Poročilo pravi, da je Nagg s svojo skupino organiziral »kontrarevolucijo*, da je bil povezan z zahodnimi buržoaznimi krogi ter da je končno zbežal v jugoslovansko veleposlaništvo, od koder da je eše dalje vodil proti-driavno delovanje». Poročilo omenja tudi, da je Jugoslavija pomagala pri organiziranju »kontrarevolucije*. Jugoslovansko državno tajništvo za ,zunanje zadeve je podtikavanja že odločno zavrnilo, sedaj pa pripravlja jugoslovanska vlada protestno noto. Umor Nagyja in njegovih sodelavcev jr. izzval val o-gorčenja med vso napredno javnostjo. Jasno, da so priložnost izkoristili tudi reakcionarni krogi, ki protestirajo iz povsem drugačnih namenov in hočejo s tem diskreditirati socializem in komunizem sploh. Toda ne oziraje se na špekulacije reakcije je treba ugotoviti, da je ta dogodek prizadejal novo ogromno škodo stvari socializma in se po splošnem mnenju uvršča v okvir nove nesramne gonje proti Jugoslaviji, Zato vlada prepričanje, da so izbrali prav sedanji trenutek za sporočilo o umoru, ko je gonja proti Jugoslaviji na višku. To kaže nedvomno, da se v Sovjetski zvezi in vzhodnoevropskih državah vračajo k stalinističnim metodam. Usmritev Nagg ja (ne. ve se, kdaj je bil usmrčen) pomeni neke vrste opozori to vsem tistim v vzhodnoevropskih državah, ki se zavzemajo za enakopravne odnose med socialističnimi državami, in jasen opomin, da se morajo pokoriti edinole volji Moskve. Ukaz za usmrtitev Naggja in njepoiuh so-d slavce v je nedvomno prišel iz Moskve. Saj je znano, da jih je aretirala prav sovjetska policija, ko so 22. novembra 1956 zapustili ju-goslovansko veleposlaništvo, kjer so po tragičnih dogodkih na Madžarskem dob ili zatočišče. Po dolgih pogajanjih je predsednik vlade Jano š Kadar dal pismeno jamstvo, da Nagvja in njegovih sodelavcev ne bodo preganjali zaradi njihove pretekle dejavnosti. Sicer pa je znano, da je v Naggjevi vladi bil tudi sam Jano« Kadar. Kako se torej »klada trditev madžarskega pravosodnega ministrstva, da je ta vlada bila ilegalna, ko je Kadar, ki je bil tudi član omenjene «i legalne* vlade, sedaj predsednik «legalne» vlade. Ali ne bo morda prišel na vrsto tudi on? Naggja in njegove sodelavce so aretirali takoj, ko so zapustili jugoslovansko veleposlaništvo, in s tem prekršili dano besedo. Odpeljali so jih na Romunsko, Se nedavno je Ja noš Kddar, ko se je sestal s Titom v Karadvordjevu, svečano ponovil tte dano obljubo, da se Nagvjn ne bo nič zgodilo. To je obljubil tudi Clomulki, ko je ta nedavno obiskal Madžarsko, ' Pretekli teden so uporniki v Libanonu vdrli v prestolnico Bejrut, kjer so sc vršili ogorčeni boji za posest javnih zgradb v mestu. Na sliki: uporniki na položajih nad mestom Mo ra/a patra Zappate V svoji 25. it. od 19. t.m. je «Katoliški glas* moral dati duika odkritemu nezadovoljstvu, ki vlada med slovenskimi katoličani, tako med tistimi, ki se niso odevali njegovemu pozivu, da naj Slovenci volijo krščansko demokracijo, kakor tudi onih, ki so temu pozivu nepremišljeno sledili. Ta njihov akt politične neslanosti je namreč tako očitna ne-umnost, da so morali objaviti precej oster napad na krščansko demokracijo in njen program. Sklicujoč se na «temeljna načela> katoliške cerkve glede narodnih manjšin *KG» obsoja krščansko demokracijo in njeno politično prakso do slovenske manjšine («X>vanajst let krščanska demokracija vlada v naši državi. Imenuje se »krščanska demokracija*, toda njenega stališča in delovanja glede naše manjšine ne moremo kot katoličani nikakor odobriti, ampak odločno obsoditi. Dejstva govorijo jasno in neizpodbitno! Naše šole, ki so za nas vitalnega, življenjskega pomena, še danes niso uzakonjene. Otroci optantov jih ne morejo obiskovati. V okolici Trsta in Gorice se vrši naseljevanje z namenom, ki je vsem jasen. Razlašča se naša zemlja, da se iztisne naš kmet. Naš jezik se zaničuje in prazira... V uradih je naš jezik izključen...*) in zaključuje, da to ni »krščansko, ampak cisto pogansko stališče*. Ta praksa krščanske demokracije je torej v nasprotju s temeljnimi načeli katoliške cerkve, ugotavlja «KG» Kakšno zgodovinsko odkritje! Naš list je ta «neizpodbitna dejstva» dokazoval odkar obstaja. In tega ni dokazoval le, kar zadeva prakso krščanske demokracije, tako pri nas, kakor v Južnem Ti-rolu in v Dolini Aoste, ampak tudi kar zadeva prakso visokih cerkvenih dostojanstvenikov samih, ki so za fašizma prav tako dobro vedeli za ta «temeljna načela» katoliške cerkve glede spoštovanja pravic narodnih manjšin, a so kljub temu prispevali svoje k uveljavljanju fašistične politike zatiranja našega jezika in raznarodovanja slovenske narodne manjšine. Jalovo je torej servirati krščanski demokraciji odstavke iz papeških enciklik in govorov o pravicah narodnih manjšin ter o ureditvi Evrope in sveta, ko pa je vsemu svetu znano, da poglavitno niso besede, ampak dejanja. Ali so pri »KG* kdajkoli slišali, da bi na pr. najvišji cerkveni dostojanstveniki (ki nimajo pomislekov, ko gre za to, da se na volitvah agitira za krščansko demokracijo) spregovorili tudi najmanjšo besedico v obrambo narodnih manjšin tu pri nas, doma, in obsodili nekrščan-sko ravnanje demokristjanskih oblasti: da bi na primer tržaški škof (ki ni imel pomislekov poseči v politiko, ko je šlo za protijugoslovansko gonjo) javno obsodil zatiranje pravic slovenske narodne manjšine in dvignil svoj glas, ko so demokristjani zahtevali prepoved slovenske besede na tržaškem trgu? Tako je torej s to vašo «moralo»/ «Cerkev uči... cerkev obsoja...*; toda tisti, ki bi morali z dejanji pred svetom izpričevati ta nauk, pa molče — kadar ne pozivajo vernikov, da naj podprejo oblast prav tistih, ki se teh naukov ne držijo in ne nameravajo držati. Res lepa »morala*! Zato je toliko bplj.MPItljn i)i jugoslovitn /eno ogoičenje jugoslerttn-ske javnosti t» tudi Gomul-ke, katerega so hoteli tudi opozarjati, naj »hodi v koraku s četo*. Ta dogodek kaže, da se spet pbnuvljajo stare ttah nistične metoda, ki jih je obsodil dvajseti kongres KP SZ in ki je za številne sodne umore obtožil tlerjo. Sedai se je treba vprašati, na koga bodo nekega dne cepit larivdo za noti# umo/e in fcdo bo »totit berja. Razumljivo, da je dogodek imel kvarne posledice za mednarodni položaj. Ker je madžarska vlada na u-kaz iz Moskve prekršila mednarodno obveznost poudarjajo na Zahodu, da je sedaj mnogo - teže verjeti, da bo Moskva izpolnjevala morebitne sprejete obveznosti. Kakor smo že poudarili, je treba ne glede na povsem propagandistične špekulacije reakcionarnih krogov na Zahodu v zvezi s tem poudariti, da je pač rezultat tak, da se je možnost mednarodnega sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom oddaljila. Zato se je treba vprašati, kaj so hoteli v Moskvi s tem doseči in ali niso morda oni tiski, ki jim sedaj ni več mar za sporazumevanje'. Titov odgovor Maršal Tito je preteklo nedeljo obiskal Labi n v okviru proslave 150-letnice raških rudnikov in je ob tej priložnosti v svojem govoru odločno odgovoril vsem tistim, ki nadaljujejo nesramno in zločinsko gonjo proti Jugoslaviji in njeni politiki. Kitajce je pozval, naj notranje težave, ki jih imajo, premagujejo na drug ngčin ne pa s sovražnim blgte.pjejn J Jugoslavije. Poudaril je tudi, da zavzemajo na Kitajskem sovražno stališče proti jugoslovanski politiki miroljubne koeksistence. kar pomeni, da nasprotujejo popuščanju napetosti v svetu in zavzemajo glede tega isto stališče kakor najbolj reakcionarni vojnohujskuški elementi na Zahodu. Zatem je maršal-Tito opozoril vzhodnoevropske države, da imajo dovolj lastnih napak in najj se ne vmešavajo v notranje zadeve Jugoslavije Glede Sovjetske zveze je poudaril. da je ta že dvakrat v zadnjih letih prekršila meddržavni sporazum o kreditiranju in je odpovedala vrnitev državniškega obiska ter drugih obiskov. Na zadnjem kongresu, KP Bolgari-je pa je Hrvšren na najbolj grob način napadel Jugoslavijo Tito je tudi poudaril da je bilo zelo težko med ju-n oslov anskim ljudstvom obnoviti zaupanje po vsem, kar te it zgodilo po zloglasni komm/ormistični resoluciji, in se je vprašal, kdo bo to zaupanje zdajr„ obnovil. Na koncu je Tito poudaril, da bodg na "te ria-pade in žalitve '.mirno Orl-govarjali v pravem človeškem jeziku, v jeziku resnice in si pri tem prizadevali ohraniti enotnost, ker važno jf, da se. v Jugoslaviji zgradi čim boljše ' življenje in da se ustvarijo resnični socialistični odnosi * (Nadaljevanje na ft. strani) Gornja slika nam kaže enega od 16 velikam-kih »transformatorjev toploten, ki tehta 125 ton in ki je namenjen Centru za jedrsko energijo v Bcikelcyu v Angliji V RIMSKIH »BOLJŠIH KROGIH* IMAJO SPET KAJ PREMLEVATI Hči princa Torlonie-Alešsandra se je v petek naskrivaj poročila Ko je oče zvedel, je imel sreni napad - Da bi se izognili opravljanju, se princi baje odpravljajo v inozemstvo - Novoporočenca pa sta na poročnem potovanju Ce bo Deanu Parwellu, šefu irskega filmskega podjetja, šlo vse po sreči, bomo verjetno že čez nekaj mesecev mogli v filmu videti zgodbo, ki se je te dni skoraj v filmski naglici odigrala v Rimu in katere glavni akterji so bili sam princ Alessandro Torlonia, njegov* žena, hči bivšega španskega kralja Alfonza XIII., Beatrice, njuna hči Alessandra Vittoria Torlo- nia in v njihovem merilu ubogi uradniček Clemente Lequio. Clemente Lequio j« star 32 let in je sin Francesca Lequia, bivšega italijanskega veleposlanika v Madridu, ki je umrl leta 1943. O-če mu ni zapustil kdo ve kakšne dediščine in čeprav se je skušal uveljaviti v Južni Ameriki v trgovskih poslih, mu, kot kaže, prekupčevanje z zemljišči ni kdo ve kako uštelo in ker mu je sicer bogata žena — bči nekega mehiškega veleposlanika — umrla, se je Clemente vrnil v Italijo in sina, ki ima danes 8 let, prepustil taftu. v Rim je Clegaente prišel šele, februarja. Nasttnil se j* pri svojem stricu generalu' Le-quiu, ki je v dobrih odnosih s slovito druži^j princev Torlonia. Z Alessandro Torlonia se je Clemente srečal prve dni marca. Bport-hi tip ona, dober Športnik on in ljutjpzen ,je bila tu. Od tedaj sta se večkrat srečala in čeprav so govorili, da Alessahčfra rada vidi belgijskega Baldovina in tudi UnvbeHa Viecontij* tar še rimskega industrialca Robert« Finescija, je dc^tle i» bralo Clementa Lequia. Oče, princ Torlonia, za vse to ni vedel, pač pa je o »zaroti*, ki se je pripravljala, bila na tekočem Alessandri-na mati, ki zveze sicer ni odobravala, ki pa je pred ljubeznijo popustila. V zadnjih dneh je princ Torlonia za «zaroto» zvedel, toda nemogoče mu je bilo zamisliti si, da bi njegova hči — hči družine Torlonia — vzela navadnega u-radnika, saj so bili njegovi Fotoreporterju rimskega dnevnik« «La Sera* je u-apclo ujeti na film novoporočenca, ko sta bila že v avtomobilu, tik preden sta «/bežala.> na poročno potovanje .predvčerajšnjim zjutraj 7. uri v cerkvici sv. Ni- načrti vse drugačni. Ko so se v tisku pojavil« prve ve-sti, je princ Torlonia po svojem odvetniku Dariu Rietrantoniu izdal sledeče uradno poročilo: »Zanikam pse, Te poroke ne bo. Po-poke med mojo hčerjo in gospodom Cletnentotn Le-quiom ne bo ne tu ne drugje. Nimam kaj dodati.* Toda prav ta Torloniov odvetnik Dario Pietrantonio § mm, colina v Ul. dei Prefetti, sredi" starega Rima, bil skuppo z odvetnikom Ruti-HOm Sermontijem za poročno pričo Alessandri Tor-|onii, ko se je poročila * Clementom Lequiom. Ko je princu Torlonia hči Alessandra tudi uradno povedala, da se namerava poročiti, s« je uprl. Med njim in hčerko je v njihovi razkošni palači v Ul. Boc-c* di Leone prišlo do pogostih prepirov. Zadnji tak prepir je bil š« dva dpi pred poroko in ta razgovor baje ni bil niti plemiški niti očetovski. Alessandra Torlonia je opazila, da očeta ne bo mogla prepričati, zato se je s skupino najboljših prijateljic skrivaj pripravila. Njen zaročenec HLADILNIKI ŠTEDILNIKI NA ELEKTRIKO IN PLIN B O Y L E R je zadnji čas delal v Trstu, ona pa je bila uslužbena pri modni hiši sester Fontana v Rimu. Redkokdaj je hodila v družbo in na sprejeme. Kljub temu je našla dovolj stikov, da je bilo v četrtek zvečer vse pripravljeno. Zaročenec je bil pravočasno obveščen in ob 7. uri zjutraj so se v mali stari cerkvici sredi starega Rima znašli- zaročenec in zaročenka, omenjeni dve priči ter še tri Alessandrin« prijateljice. Za načrt ni ve- dela niti nevestina mati. pa čeprav je na poroko tudi proti očetovi volji pristala. Oče Torlonia je za izvedbo zarote zvedel šele okoli 9. ali 10. ure, torej tedaj, ko sta bila novoporočenca že na poročnem potovanju. Baje ga je vest močno prizadela, tako da je dobil srčni napad in je moral v posteljo. Celo niti mati, hči španske kraljice Viktorije, ni z lahkoto prenesla vesti. Da bi se pa zadeva vsaj za malenkost prikrila, je drugi prinčev odvetnik Luigi Bucciarelli v neki svoji izjavi namignil, da je princ Alessandro Torlonia sklenil, da »nasproti hčeri ne bo izvajal posebnih u-k.repov in da bo njeno poroko vzel pač kot izvršeno dejstvo.* Hkrati pa se v rimskih krogih govori, da v razkoš-n1 palači v Ulici Bocca dei Leoni pripravljajo kovčke. Princ Torlonia in njegova gospa se odpravljata v Švico, da bi se izognila nevšeč-nim vprašanjem in opravljanju. V Rimu je namreč »poroka stoletja«, kot so jo že imenovali, predmet živih diskusij. Posebno še v tako imenovanih višjih krogih. Ze na dan poroke zvečer je nevestina sestrična Gioia Torlonia priredila ples, na katerem se je zbrala »smetana« rimske družbe in kjer se je govorilo edino o tem. Tudi tisti, ki so bili do Alessandre najbolj prizanesljivi, so bili mnenja, CA TTUNAR UMBERTO ŽIVINO IMPORT TRST — TRI ESTE Ul. F. Severo, 3 — Tel. 34-089 ZLV^737 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vkv kraje, tuffi v inozemstvo Garaža «ROIANO» TRST — Ul. Moreri 7 O POSTMEZNA POSTAJA Telefon 35««« O PRODAJA OLJ ZA MAŽO O NAJEMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postrežbo m za inozemstvo — NOČNA SLUŽBA — Tvrdka LORENZI trs r, Ul. s. Lazzaro 17, tel. 24-245 Izvaža: KOLESA moška la ženska, znamke GIOR-DANIA z vsemi pritiklinami 1MM LAMBRETE, VESPE, MOTORJE, AVTOMOBILE, vse po Izredno nizkih cenah. INTERCOM IMPORT-EXPORT KOMPENZACIJE -TRST ______ Ul. Torte Bience 29 II ■ Tel. 31 961 31 962 da bi tega ne smela storiti, pa čeprav bi bila »prisiljena poročiti se iz kakih nepričakovanih razlogov». Ta moment je najnovejii v tej zadevi. Kot zanimivost bomo navedli še sledeče: Poroka je bila strogo tajna, zato ni bilo tu niti enega fotoreporterja. Nekaj fotografij pa je vendarle napravila neka nevestina prijateljica na dvorišču samostana za cerkvijo sv. Nicolina. Te fotografije je omenjena Ales-sandrina prijateljica že prodala neki reviji iz Milana baje za 850.000 lir. ALI VEŠ... — da so se v Zahodni Nemčiji stroški za oboroževanje v zadnjih dveh letih več kot potrojili. Leta 1956 je zahodnonemški proračun predvideval za oborožitev 407 milijonov mark, sedanji proračun pa predvideva enO milijardo 562 milijonov mark. To je zelo mnogo, *aj pride na vsakega nemškega državljana polnih 36.000 Ur na leto, oziroma skoraj 150 tisoč lir (seveda v naši valuti) na štiričlansko družino. Predsednik atomske komisije Zahodnonemške zveze zdravnikov pa je na kongresu zdravnikov njegove stroke ob tem rekel, da »smo pred atomskim orožjem tudi zdravniško povsem brez moči*. Nihče od tisoč kolegov, ki so se zbrali na kongresu, mu ni oporekal. Sf * * — da bodo morali generalu De Gaullu v palači Mati-gnon v Parizu, kjer bo imel svojo uradno rezidenco, napraviti posebno posteljo. Na račun »za Francoze značilne štednje« — piše »Evening Standard« — so mislili, da bo De Gaullu zadostovala postelja, ki so jo bili pred leti napravili za edinburškega princa, ki je bil tedaj na obisku v Parizu, Kljub temu, da je edinburški princ precej visok, zanj pripravljena postelja De Gaullu ni dovolj, ker je 15 cm višji od r.jega, »Evening Standard« ob tem piše, da je od vojne do danes De Gaulle ohranil le svojo višino, dočim je vse svoje fizične in karakterne značilnosti povsem spremenil. * * * — da so ameriškega predsednika Eisenhorverja, kljub temu, da je v ZDA javnim uradnikom prepovedano dajati darila, doslej obsuli s precej bogatimi darovi. «Dai-ly Mirror# našteva najbogatejše darove: čredo krav vrste «Angus», katerih vsaka velja milijon lir, čistokrvnega arabskega konja, bika v vrednosti pol milijona lir, sto žlahtnih dreves in veliko zimsko gredico, električni voziček za golf, mehanični kultivator, traktor, ki je vreden 2 milijona lir, 2000 električnih žarnic, nekaj u-metniških slik in številne sta. rinske dele pohištva. Med darovalci so tudi Sovjeti, ki so mu poklonili odlikovanje, ki je polno diamantov. * * * — da pred zveznim okrožnim sodiščem v Los Angelesu v ZDA obravnavajo vpra. šanje izročitve Jugoslaviji znanega ustaškega zločinca Andrija Artukoviča. Doslej so zaslišali že več prič, med katerimi tudi Ceneta Herma-na iz Zagreba, ki se je na sodišču predstavil kot osebni tajnik Evgena Kvaternika in Artukovičev osebni prijatelj' KMEČKA GORICA Ul. Morelli 13 . Tel. 22-0* MSCIMBEN IMPORT EXPOUT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE TRST, Ul. Coroneo št. 39, L 24.955 TRANSADRIA d. d. IMPORT-EXPORT [ I K ST - Sadni: tli. Illcnrnnn 8, II lelelon: Ul. Cicerone 30214 Scalo Legnamt 88-715 vse/i vrs/ lese trdih goriv in strojev za lesno industrijo MOTO CIMATI H M Vi Izključni zastopnik M. SIMIČ OPČINE, I EL. 21-322, TRST najboljših znamk: Najnovejše MOTORJE SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA VITTORIA - ženska in moška kolesa. Dobite tudi nudomest ne dele za motorje in kolesa. — Cene ugodne — Olajšave pri pla čilu. MARIA PIA hči bivšega italijanskega kralja Umberta II., ki se je poročila s princem Aleksandrom Kara-djordjevičem, je te dni povila dvojčka, ki so ji* ma dali imeni Dimitrij in Mihael AMINTORE FANFANI ki bo po vsejfc verjetnosti novi predsednik italijanske vlade, ima polne roke dela, ker je socialdemokratska stranka postavila za sodelovanje precej ostre pogoje DOMENICO MODUGNO ki je zlasti zaslovel s popevko »Nel blu dipin-to di blua, ima opravka s sodiščem, ker ga je De Marco obdolžil, da je motiv za gornjo popevko povzel po neki njegovi pesmi VETI pol opica pol človek, visok okrog tri metre, poraščen z rdečkastimi ko-clpami, oborožen z lokom in puščicami, živeč na himalajskih gorah, le ni plod domišljije, ampak v skoro nedostopnih gorah prebivajoči potomec iz rodu velikanov ANITA CEHQliETTI sopranistka, ki je takoj po svojem prvem nastopu v milanski Scali v Verdijevem »Nabuccus, dosegla tak uspeh, da jo že smatrajo za pevko svetovnega formata ♦ PflniofsM "dnevnik — 3 22. junija 1953 TADEUS R YZE V1CZ Oblak prahu je zasul kolono v maršu. Večurna hoja je kakor svinec pritiskala na vse telo; otrple noge so greble po prahu, kakor da bi gnetle testo. Možje so korakali sključeni, na hrbtu pa so nosili oprtnike, torbice ali čisto navadne platnene vreče; na zadnjici so jim bingljali jermeni, torbice za mu-ničijo, žvenketale so skodelice, lopatice, bajoneti. Od vročine se je zemlja sušila, trava je venela in padala črna v jarke poleg poti. — Pohitite... pohitite... za-bušanti! Hudiča, ali nosite kilo v gatah? Kaplar Kozjolek je kričal s hripavim glasom in tekal vzdolž vrste korakajočih mož. — Pohitite, pohitite... Obdrži razdaljo! — Tekal je s svojimi kratkimi nogami in priganjal svojo majhno četo kot ovčarski pes svoje krdelo. Pod kaplar j evim glasom se je razpuščena četa zopet zmanjšala in strnjeno nadaljevala s korakanjem. Široko polje se je kar naenkrat zaprlo pred utrujenimi očmi. Približeval se jim je črn zid, iz katerega se je čutil mraz in svežina. Četica je vrgla v skrivnostno notranjost občutljive tipalke izvidnikov in žele na dogovorjeno znamenje je nadaljevala pot proti gozdičku. Sonce se je spuščalo proti drugi polovici neba, poševni dolgi žarki so prebijali zeleno zaveso nad glavami korakajočih in kot metuljčki so letali pa mahu in rdečih borovih stebrih. Med hojo so fantje za tre- Nekoč je Dionisios, tiran v Sirakuzah, bral gostom svoje pesmi. O-mizje je seveda glasno ploskalo in »mojstra* kovalo v zvezde. Samo pesnik Filoksenos je mol. čal. Ko ga Je Dionisios posebej vprašal, kako so mu ugajali stihi, mu je prostodušno zabrusil: ■Sploh ne*. Tiran Je bil ogorčen ln ga Je za kazen poslal na težaško de. lo v rudnike. Minilo je več mesecev, ko se je smel vrniti na dvor. In spet je naneslo, da je tiran bral svoje verze. Filoksenos je ne-- kaj ■ časa poslušal, nato pe je molče vstal od mize ter šel. iKam pa, Filoksenos?* je tiran zaklical za njim. (Nazaj v rudnike!* se je glasil odgovor. nutek počenili in z naglimi kretnjami obireli črne robidnice in kisle borovnice. Oddelek se je prebil skozi gozd in se potopil v borov gaj. Može je prikril bodeč oblak, vrel gozd, veje so bičale po očeh in obrazu, na glave so padale srebrne, dolge niti pajčevine in od zgoraj se je usipal borov prah, pomešan z vonjem sonca. Zemlja, prepletena z grmovjem in vresjem, se je pričeli rdečiti, tu in tam pa so se mešali z belimi brezami in sivimi ivami. Končno so oči zagledale zeleno polje; v zelenju sta se bleščali dve jezeri, kot nepričakovan zemeljski pojav, poln oblakov in neba. Poveljnik je dal znamenje; ■Oddelek, stoj!« — Usedite se, usedite se! Odmor! Toda usedite se le na eno ritnico, da kdo ne bo dob.l (zajca»! — je kričal Kozjolek. Vendar ljudje niso poslušali, zvalili so se na zemljo kot klade. Posuti s sivim prahom so ležali v polni opremi, s puško v roki. Nekateri so takoj zaspali. Gustav je podložil Henriku, ki je spal, zvito odejo pod glavo ,n sedel poleg grma v senco; podložil si je nahrbtnik, zaradi »zajcas, in si je pričel pregledovati noge. Škornji so mu bili za dve, tri številke preveliki, od zgoraj zakrpani z žico, podplati so bili le blesteča preteklost. Snel je ovijalke in pričel pazljivo ogledovati svoje poškodovane noge, ta «pešakov zaklada, kot je pravil Kozjolek. Veter je raznašal smrdeči vonj po potu in uparjeno kožo. — Mogoče se bomo tukaj dalj č*sa zadržali, moram se •prehoditi in se malce ozreti, — je sklenil Gustav. Izvlekel je strohnele vložke slame, polne potu, ki jih ie imel pod ovijalkami. Gustav je vedno nosil zalogo teh vložkov v nahrbtniku. — poglej! Grof! — so govorili fantje. — Konjem daje oves, babnicam pa vleče slamo iz senika. Oddelek se je namestil v gaju. Na koncih, ob robu velikega gozda, so postavili straže — Cigan, izprezi konje, da mi ne crknejo, ker bom drugače tebe hranil s senom, živina! Hej, Kostszeva, kam letaš, glej ga, kako se je razmahnil! Pohiti v kuhinjo, galop! Ej, živine, živine! — je kričal Kozjolek in si z rokavom brisal čelo. Vojaki so metali bremena s hrbtov: oprtnike, torbice, odeje, vreče, torbe in so letali v vodo. Resnejši so ležali pod drevjem in kadili. Razumljivo, voda ni zajec. Gustav je stekel z ostalimi v jezero. Zavlekel se je med grmovje in je gazil po plitvi, topli vodi, ter iskal primeren prostor; končno je sedel na majhno vzpetino, kot ptič na gnezdo. Sonce se je spuščalo vedno niže proti drugemu koncu jezera, po nebu pa je razsipalo dolge rdeče proge. Gustav je slekel obleko in perilo. Potem je pazljivo pričel pregledovati svojo »revno« garderobo. Veliko jih je bilo, malih in velikih, črnih in rumenih. Zbiral je to odvratno seme, zrno po zrno, in ga malomarno spuščal v vodo, ki je potem tam plavalo kot rumena pšenica. Ostali so prav tako vneto pregledovali svoje o-bleke in iskali «tanke». Nagi, bakrene in rdeče barve pri svetlobi zahajočega sonca, so mahali s srajcami in gatami kot z zastavami. Na drugem koncu so konjušniki kopali konje. Tamkaj je bila obala položna, obrasla z vresjem. Na vijoličasto planoto so nenadoma skočili iz črnega, gostega gaja razigra-ni kentauri. Od zadaj je konjski zadnji :lel prerasel v bel ljudski torzo; ker.tauri so tekali po ravni obali, zaviti v curke vode, .n nenadoma so s smehom in krikom padli v crno vodo. Njihove vzdignjene roke so se končavaJe v zelenih ve j ah. — Na noge, fantje, dosti je zabave! — je zapovedo-valno zakričal Kozjolek — Kentcuri iz taborišča, izzvani po kaplarjevem glasu, so prihajali iz vode in prestrašeni divje tekali po livadi, izginjajoč v soncu, ki je gorelo na horizontu kot v užarjenem žrelu peči. Zeler.je je postalo temnejše. Majhen gaj je bil tih, mračen; v njem je gorel slab, pridušen ogenj. Sem od ognja je prihajal slab sij in s svojimi valujočimi krili je osvetljeval skupino vojakov. Kuhar Mali se je vrtel v tej rdečkasti svetlobi kot hudiček iz otr.iške pravljice. — Hej, kuhar, kaj je tako dolgo? Saj vendar ne kuhaš podplatov? Hočeš da grizemo šiške, ti svinjski gobec! — so ga nadlegovali fantje. Mali je molčal, sesal je svojo pipo in ujedal, ne da bi hitel; — Medved, ali sl že tu? Večeriai Tukaj, slavna gosposka že gre! Reveži popoprani, večerja! Porivaj, da vas vidim v vrsti! — je zakričal in se postavil pred kotlom kot duhovnik pred oltarjem. Možje so srebali vrelo kavo iz poso 1, loncev zbranih tu in tam, in si pri tem po-parjal’ ustnice in jezike. Gustav je izpi’ kavo in šel, da s» poišče prenočišče. Našel je vdolbino v zemlji med dvema boroma, počistil ie šiške in protje ter se vlegel. Pokril ie je t odejo, ped glavo pa je dal nahrbtnik, da bi mu bilo udobneje. Postajalo mu je vse bolj toplo, toda pričela ga je srbeti in žgati koža, r.ajprei pod pazduho, potem po nogah, po trebuhu in po zadnjic\ Srbečica. Vrtel se je in premetaval z ene strani ra drugo, končno pa je vrgel s sebe odejo in je ležal tako, da ga je oblival mrzel zrak. Nekaj ga je tiščalo pod glavo — Gotovo zopet »Kralj Puh«. — je pomislil, — moral sem ga dati pod cunje, »ežak je in trd... Visoko sem letal, i osil sem ga v gozd v nahrbtniku «Kralj Duh» in »besed« o najemniku«. (Kralj Duh« ie nekaj mesecev ležal med prtljago, ovijalkami in vložki za škornje. Moral bi ga vreu ven, pri hoji me samo ovira. Gustav se je zavil v odejo n zopet mu je postalo topleje. Oktli mega so smrčali in žvižgal1 v spanju. Od časa do časa je nekdo v snu zakričal z ostrim, tujim glasom in se zopet potopil v temo, v neznano Zemlja. segreta po soncu, je sedaj dišala s toplim vonjem in je valovala pod utrujenimi telesi kot živ, gibljiv trebuh. Ostri svetloba mu je odprla veke Bolela ga je hrbte-,-ica, vrat in vse kosti. Poleg rjega je na postelji i: sedel ‘lenjek in čistil suknjič. Gustsv se je zaskrbljeno ozrl na svoj pihalnik, ki je visel na veji nad njegovo glavo — Moral bi očistiti cev, niti huf.ča ne bi videl skozi njo — je zamrmral. Henjek = e dv.gnil glavo. Gustek, zajtrk ti je pod grmom fižol se je prismodil toda v kljun boš dal tudi kos svinjske mrhovine. Gustav je pričel jesti. Koz-'olek >e je ustavil ob njem. — Poglej ga! Pomencal je svoje očke. Henjek mu je prinesel papico. Poglejte ga, kako poglablja svojo duševno kulturo redaktor! Gustav je izpljunil trdo zrno fižola in se je vljudno obrnil h kaplarju; — Poberi se, kilavec, po-uljuval te bom! Kozjolek je prikimal in od-tacal ponosno kot racak. Gustsv je končal z jedjo, .agrabil nahrbtnik in stekel k vodi. Umil se je in očistil zobe; na zobe je sedaj zelo pazil, ker se mu je pričelo tukaj v taborišču r.ekaj majati v ustih, zrahljali so se od slabosti ali kaj. Umival jih je pazljivo zjutraj in zvečer, kljub temu da so fantje pravili- — Tudi tako boš šel v zemljo, tudi tako! Potem je opral srajco, jo ožel in stekel nacaj v taborišče. Razgrnil je odejo poleg Menjekove in stresel iz nahrbtnika in torbe vse, kar je bilo notri. S praznimi naboji med umazanimi ovijalkami ;n mastnimi cunjami za či-:cenje puške je izpadla tudi knjiga srednje velikosti v bronast, trdi vezavi, z vrezanim črnim naslovom: — J. .rikovacky: «Kralj Duh«. Gustav je vzel knjigo in jo tehtal v roki kot da bi hotel izračunati njeno težo, potem ie vstai in šel proti kuhinji. V pepelu so še tlela polena. Poleg ognja je stal Oset s kozico. Gustav je odprl knjigo in iztrgal dvanajst listov prvega speva. — Kaj šteješ in premišljuješ, Gustav? — Nič! Samo moti... — Prijatelj, daj mj vendar nekaj tega papirja, če te moti. Naveličan sem že tega brisanja z lisri in zelenjem! Gustav se ni odzval. Zamahnil je in vrgel knjigo v ogenj; zletela je kot ptič, ki je v letu razširil svoj bronasti ovitek. Oset je počenil s kozico poleg ognja, razbil tri jajca in pomešal z žlico jed. Potisnil je knjigo dalje v ogenj; listi so se zvijali, počrneli, razpadali, s Iz pepela se je dvigal svetel, vesel plamen. Usode slik Pretiravanje ni potrebno, toda ni pretiravanje, če trdimo, da se je veliko število ljudi z nekakšno prizadetostjo zanimalo za usodo Raffaelove slike »Poroka device«, ko se je v nedeljo razširila vest, da je neki človek — pač v omračenem stanju — sliko poškodoval. Revež je menil, da se bo tako znesel nad vso tisto okolico, ki njega, (anahronističnega slikarja«, ni sprejela v svojo sredo kot umetnika. Na srečo je bila poškodba le lažjega značaja in strokovnjak jo je že popravil, tako da obiskovalci . s prostim očesom niti ne bodo opazili, kje je bila slika poškodovana. Tc je bilo zlasti mogoče zaradi tega, ker je bila poškodba na manj (občutljivem« mestu, na širšem področju enotne barve. Nehote pa je nesojeni slikar povzročil, da so tisoči in tisoči Raffaelovo sliko po objavah v listih šele sedaj spoznali in da je suka v sami pinakoteki Brera v Milanu deležna mnogo, večje pozornosti kot doslej. Ni to osamljen primer. Kdo se je kdove koliko zanimal v morju slik v Louvru za (po obsegu) neznatnega Waa-teaujevega «Intransigean-ta>! Toda slika je postala na mah slavna, ko je pred kakimi dvajsetimi leti izginila s svojega mesta v Louvru. (Potem je prišla nazaj; neki slikar si jo je samo «sposodil» za kopiranje!) Tudi slikam pride včasih prav nekoliko »reklame« kot filmskim divam. ■ if S DOlfiO PRIČAKOVANO NAMUEVASJS Ivan Cankar Izbrano IX. V predzadnjem zvezku odličnega izbora iz pisateljevih del so objavljene njegove drame Po daljšem premoru, ko »o se ljubitelji slovenske knjig* že spraševali, zakaj zastoj je nedavno izšel predzadnji deveti zvezek Cankujevega Izbranega dela, ki ga izdaja Cankarjeva založb« v Ljubljni. Odveč bi bilo ob tej priliki govoriti o Cankarju, kakor tudi o pomembnosti te izdaje. Cankarjeva založlba je v počastitev 4O0-letnice sloven- ske knjige zasnovala zbirko, ki je gotovo najpomembnejša od vseh zbirk, ki jih izdaja ta založba. Ze sama veličina Cankarjeve pisateljske osebnosti, pa tudi dejstvo, da je prva izdaja Cankarjevih spisov, kakor tudi Izdaj* zbranega dela, razprodana, dovolj zgovorno priča o tem. Tako smo v nekaj letih dobili • osem knjig .zbranega dela, v zbirki, ki naj za nekaj let še nadomesti pomanjkanje izdaje celotnega Cankarjevega dela in ki naj čim žirši krog slovenskih bralcev seznani z njegovo umetnostjo. D"ber izbor najboljših Cankarjevih del, skhbni komentarji urednika, nadvse okusna oprema in sorazmerni cenenost knjig, to so glavne kvalitete te izdaje, J ki je pri slovenskih bralcih ■llllllllIliniillllllMIIIItitlillllllllllliltllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiltlilllillintliiiiillllllllllllllilillllHiMitiiilllillllllllllllillllllllllllllllillulIltllllliiiiiiinurlllllliiillllllllllilllilllllllliltiiliilllllliiiiiniiiiiiiiiliilitiuililllilllllllllllllliliillllIlllillllilllIlliirnllllltllllMiMtlliiilllllliltlliiiilillillfniiillliifii O glasbi, razstavah, knjigah in še o čem v bližnjem Kopru Govorilo se je že precej o uprizoritvi „Romea in Julije66 na prostem v Kopru, a zdi se, da bo tudi letos stvar padla v vodo Okrog Glasbene šole Produkcije so koristna dediščina, ki sicer v psihološko — pedagoškem smislu niso kdove kako utemeljene, so pa vendarle imenitne z a rad drobnih, iskrenih zmagoslavij in prvih nastopov pred publiko. Utemeljene — na splošno! — pa niso zategadelj, ker produkcije niso in ne morejo biti (vsaj za mislečo javnost!; #nujen rezultat« o-trokovega realnega znanja, torej le de) tega rezultata ali «slušna fikcija« predelane učne snovi. Očka in mamica sta seveda nadvse srečna, ko se pred javnostjo pokaže njun otrok in dobrohotno kakor vsi normalni obiskovalci zapirata oči pred Iremo in napakami, ki jih deiajo malčki. No, koprska produkcija je bila na las podobna vsem produkcijam na svetu, i a las tako prisrčna in uspešna in je zategadelj prejela tudi primerno priznanje. Splošni podatki poudarjajo da je bila 5. junija, da je bila II. javna in da ji je bil odkazan prostor v koprskem gledališču. Zvrstilo se je 16 učencev od 1. do 7. razreda Nižje glasbene šole. ki jo je ustanovil pokojni prrf Srečko Kumar in jo zdaj že pol desetletja uspešno vodi ravnatelj prof. Vladimir Lovec Ljudje so na takih produkcijah nekako navajeni na odkritja in priznat* je treba, da jih tu-, di tokrat ni' zmanjkalo. Pred leti smo pisal, p tedaj še štiri ali petletni So*, nji Pahor ki je že tedaj riarekevala posebno pozor* no^t.za klaviaturo, ki je bila enkrat prevelika. Zdaj je Sonja Pahorjeva dovršila 6. razret in ga na produkciji izvrstno utemeljila s skladbico »Spomin na prvi ples« Josipa Pavčiča. Prav je, da omenimo fe njenega pedagoga — to je prof Ivanka Lipoglevšek. Drugi »Arna-deus« tega večera je bila violimstka Alenka Čuček (3. razred), ki je ob spremljavi šolskega orkestra muzikalno in čvrsto izvajala Nikoličev »Koncertino v G«. Tudi mali Cučkovi se pozna izvrši na roka znanega violinskega pedagoga prof. Skalarja, čigar dve hčerki sta danes že priznani violinistki. Šolski orkester je ob koncu izvajal še Mozartova Menuel in Rondo, ki ju je v ta namen instrumenti ral ravnatelj Vladimir Lovec. In kako prav je, da se o-troci že v prvi fazi glasbenega pouka priVajajc na skupinsko igro, bo pokazal čas. zanesljivi sodnik Koprska Glasbena šola pa na srečo ni ostala zgolj pri cšolskib« produkcijah da bi na ta način reklamirala nujnos. svojega obstoja. V Vves Montane! snema z Gino Lollobrigido in Ma-strcianijem nov film »Zakon«, ki ga režira Jules Dassin letošnji sezoni smo poslušali več zanmivih javnih koncertov in o le-teh tudi že pisali. Tokrat bi bežno o-menil’ le še Večer glasbe in poezije; nastopili so violinistka Olga Skalarjeva, pianistka Ivanka Lipoglav-šek in re"’tatorja Miha Baloh, član tržaškega SNG in Janez Cuk, filmski igralec iz Ljubljane. Vsekakor osvežujoč* kombinacija komorne glasbe in prijetnega izbora slovenske in tuje poezije o*, spodbudni muzikalni in recitativni izvedbi. Likovne in druge razstave Na prvem mestu velja o-pozoriti na razstavo koprske baletne Sole, ki jo je z lastnimi sredstvi in v največji meri z lastnim materialom pripravil vodja te šole, baletni mojster Slavko Hiti. Skoraj neverjetno je, do kam lahko človeka pripravi osebno prepričanje v neki razvoj in uspeh, pa ustvarjalna trdovratnost in navdušenj" za neko stvar: razstava ie mimo drobnih, na vinez nepomembnih rekvizitov predstavila gledalcu kup strokovne baletne literature, ki bi .je sicer ne mogel najti niti v Ljubljani ali kje drugje. Baletna šola je v zadnjih letih pokazala razmeroma velik uspeh kljub dokaj hladnemu in nespodbudnemu odnosu mnogih do mučnih prizadevanj (neuničljivega!) Hitija U-speh pa je vselej lahko edino lt- rezultat napornega dela in vztrajnega prizadevanja, ki se pač nikoli ne ustrasi nerazumevnega cinizma in dela naprej. 2al v duru Caniove arije iz »Glumačev«; »Smej se, Ba-jazzo...!« Tuai vodstvo koprskega muzeja je zadnje čase pokazalo veliko tistega, čemur z navadno besedo pravimo »delo navzven«. Poslednja dva meseca izkazujeta prijetno bilanco umetnostnih in drlgih razstav, vse v tako imenovanem »malem salonu«, ki je bil že minulo leto urejen v ta namen. Mladi kipar Janez Lenasi (osnovni podatki: končal je ljubljansko umetnostno, t.j. likovno akademijo. bil kratek čas profesor risanja in kasneje dokončal še tako imen-vano »specialko« pri kiparju Kalinu!) je razstavljal svoj dela, ki na prvi pogled uvrščajo Lenasija med izrazite modermste-de-korat-v iste. $e vedno se išče, kar pri njegovih letih niti ni tak- čudno, celo pravilno je. Razstava je imela vzoren (moralni!) uspeh, materialnega pa itak velika večina upodabljajočih u- metnikov nima, ker pač ljudjo nimajo preveč denarja in pomenijo umetniška dela pri nas še vedno luksuz, ustanove jih pa z redkimi .zjememi skoraj ne kupujejo To je sploh problem svoje vrste. Zelo uspešna je b:)a tudi rizsta' a, posvečen i izumitelju ladijskega vijaka Jožefu Resslu, prenesena iz Novega mesta v Koper Zad- i nje dni je vodstvo koprskega muzeja pripravilo še uspelo razstavo borb na Sutjeski, v začetku julija pa bo odprta razstava o prispevku Pr morske v znameniti V. ofenzivi, pa še posebna razstava »Oktobrska revolucija in slovenski delavski: razred«. Italijanska in slovenska gimnazija sta, kakor vsako leto, na »Dan mladosti« pripravili razstavo otroških risb, ki vselej in že leta nazaj razodeva svežino, izvirnost, domiselnost in svojstveno pripovednost otroškega doiivljajnega sveta. Zlasti je pomembno opozoriti n* mlade učence-nižje-šolce akadem. slikarja Mira Cetina, ki — vsak zase že iščejo neki svoj «izraz» in svojo, sicer otroško — govorico. Med najzanesljivejše čini-telje primorskega kulturnega udejstvovanja pa še vedno sodi koprska Primorska založba », po kateri je nap ravljen tudi znani film, je igrala malo Esther rsa Monsarrata »Esther Co-.Na sliki Heather Sears, ki MRRHVHBk — 4 22. junija 1958 V V' ps# mMsi Brhka kopalka na «bputaiku» v kopališču koprskega »Partizana« (Foto Bubnič) O kresi se dan obesi Več tisoč let stari običaji, ki spominjajo na obdelovalcev zemlje - O kresu (24. junija), je Poljedelci vseh časov in dežel praznujejo tedaj «Oh, te navade so le prazna vera! Resen človek pač ne more na take reči kaj dati!*. Tako utegne reči meščan, ali pomeščanjeni vaščan, ki nima nobenega stika z zemljo, ki se ne zaveda, da je pravzaprav v vseh časih bila glavna skrb vseh narodov — dobra letina. Pred več tisoč leti, ko so se ljudje ukvarjali samo z obdelovanjem zemlje, in ko je bil tako rekoč vsak član plemena ali naroda poljedelec, so vsi prav dobro vedeli, kaj pomeni slaba ali dobra letina. Vedeli so tudi, da so neke nadnaravne sile, ki odločajo o tem, ki lahko v hipu uničijo ves človekov trud celega leta, in s tem tudi odločijo o življenju vsega plemena, vsega naroda. Suša, toča, požar, mrčes, bolezni in podobno, so bile strahote, ki jih človek m mogel preprečiti, ki se jim ni mogel postaviti v bran. Le od tistih nadnaravnih bitij, od skrivnosti polnih in vsemogočnih duhov je bilo odvisno, ali bo človek živel naslednje leto slabo ali dobro. Ali bo trpel lakoto ali pa bo imel kruha v obilju. To.je človek spoznal, ko je videl, kako nebogljen je spričo strašne moči na- ■inimuHimiiiiniiiiimiiiiniiiiimitiimtmmiiHiiiiiniiiiniiiimmiiiimiiiiHiimiiiiiiiiiiininiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiHiiiiiiniHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii Palčki grade železnico Vsi vemo, da je James Watt odkril moč pare in si potem izdelal »Raketo*, prvi itroj med vsemi, kar jih je naredil človek. Z« dolgo pred Jamesom Vattom pa je moč pare od-trii Pretresk, ki so mu pomagali njegov brat Netresk n nekaj drugih bistroumnih pritlikavcev. Ob času, ko so tekle naše prve železnice, e boljunska lahka železnica >bratovala že dolga leta. Ze zdavnaj prej so pritli-lavci odkrili, kako se da s :remenom in z jeklom ukre-ati ogenj, in sploh so prišli lo vseh odkritij približno po sti poti kakor mi, le da jih liso tako obešali na veliki von. Watt je odkril moč pare, ■o je opazoval, kako je vre- 0 v kotlu, in enako jo je idkril tudi Pretresk. Tako je .aposled s pomočjo številnih 1 rugih pripadnikov plemena estavil stroj, ki mu je dal me Boljunska lepotica. Iz-lelali so ga v posebni de-avnici globoko v rudniku, •jer so kopali zlato. Delali o ob svečavi bičja, namočenega v orehovo olje, in delo ih je mudilo dobri dve leti. linku Pritlikavskemu niso ni-■oli črhnili niti besedice o em, kaj počenjajo, ker so a hoteli presenetiti. Hinko e bil že nekoliko prestar, a bi se odpravljal na dolgo ot k rudniku, tako da je tvar lahko ostala skrita, ker .ihče mi nič povedal, kaj se ogaja. Ko je bila lokomotiva kon-ana, je bila taka kakor na odobi na drugi strani. Izdelali so še tenderski voz lokomotivo so kurili z droži) in tri čvrste voze za revažanje tovorov. Potem o začeli zidati še železnico amo in to je trajalo lep čas. ra dan niso položili več ko etnajst centimetrov proge, ez Boljunščico je bilo tre-a postaviti most in za to 0 porabili več časa, kot za se drugo delo skupaj, zakaj otok je M globok in most 1 moral biti zgrajen tako ločno, da bi vzdržal ob Zimicih povodnjih. Bil je tiste rste, ki ji pravimo most na obilah, lahko ga vidite na liki, zelo je podoben tistim larim mostovom na kanad-Icih železnicah iz čarov sta-ih naseljencev,. Ker je bilo treba delo o-raviti v zimskih mesecih, je ilo treba pošteno poprijeti, jda mali pritlikavci so detli marljivo kakor bobri. Veliko se jih je v teh dolih zimskih mesecih popubi->. Nekaj so jih pokončali olkovi in podlasice, druge 0 odpetjali Crtodlak in nje-ove klateške tolpe, in ne-talo jih je izginilo v temne lobine Boljunščice, preden 1 bilo delo končano. Velikokrat so se morali popusti s sovražniki, napo-1 ed pa je le napočil dan, 0 je bil položen zadnji odele proge, prav tja do vznož- 1 Boljunskega brega, kjer so iveli pritlikavci. To je bil an, ki ga niso tako zlepa ozabili. Veseli me, ker lahko poem, da je bil Hinko Pritli-avski neizrekljivo navdušen, o je videl uspehe vsega te-a prizadevanja. Za vse, ki 0 bili zidali železnico, je riredtl velikansko pojedino, 'daj je bilo treba samo še iripeljati stroj iz rudnika in 1 a postaviti na tirnice. Dan, ki so ga pritlikavci zbrali za ta veliki dogodek, e bil sredi oktobra; eden ti- v Poljanskem gozdu stih prav mirnih dni, ko sije blago sonce in lahko v gozdu slišite vsak list, ki se spusti k tlom, in ko taščice pojejo med rumenečimi leskami. Prizor ob vhodu v rudnik je bil prav razburljiv. Povsod po bregovih, pod hrasti in kostanji, so sedeli pritlikavci in tako vrteli jezike, da so gnali hrup kakor jata škorcev v zimskem jutru, Tlikavke (to so Ženske pritlikavke) so bile prinesle svoje tlikavčke (otroke) — skratka, to popoldne je bilo na gozdnih pobočjih vse, kar je lezlo in šlo. Kakšen prizor je bil to! V mirnem zraku je dišalo po zlatih listih kostanjev in lip, vmes se je mešal sladko ostri vonj po hrastovem listju, in v to je udarjal veseli smeh tlikavč-kov, ki so preobračali kozolce sem in tja po praprotnih gričkih. Pretresk ln Netresk sta šla v votlino. Vsi so ju videli, kako sta šla mimo stražarjev v temno senco. Za njima je šel Hinko Pritlikavski in za njim skupina pritlikav-skih delavcev. Ko bi bili škratje vedeli za ta trenutek, bi bili pač lahko naredili kako strašansko hudobijo, zakaj stražarje je reč zanimala kakor vse druge in so upirali oči v predor, V rudniku je medtem Pretresk s svojimi pomočniki privezoval tovorne vozove in kuril pod kotlom. Hinko Pri-tlikavski stroja ni mogel dosti oideti, ker so bičevnate svetilke dajale le migetajočo svetlobo, vendar je bil močno zadovoljen že s tem, kar je videl. Migljajoča svetloba le z rdečkastim utripajočim bleskom žarela vrh bakrenega nastavka, in z bakrenimi obroči okoli živo-zeleno pobarvanega kotla je bila loko- V naslova Je govora o uBoljunskem gozdu*, vendar nikar ne mislite, da gre za naš Bol junec, temveč le za prevod ljubke zgodbe o pridnih palčkih, katero je napisal angleški pisatelj B. B., ki se ni podpisal, temveč postavil pod naslov le začetnici. No zgodba ni zato nič slabša. V našem odlomku palčki grade železnico, če pa hočete izvedeti kaj več, na primer kako so se junaško bo rili s hudobnimi škrati, pa sezite po lepo opremljeni knjigi, katero Je izdala »Mladin ska knjiga*. motiva videti zelo imenitna. Vsi zbrani so morali precej Časa čakati, da si je Boljunska lepotica nabrala dovolj pare, naposled pa je votlino le začel napolnjevati nov vonj, vonj po vroči kovini in pari. Zaslišalo se je pridušeno sikanje kakor v blago vročem kotličku in to sikanje je bilo vspk trenutek močnejše, tako da so se nekateri izmed bolj malosrčnih pritlikavcev odmaknili nazaj proti vhodu v votlino. Pretresk in Netresk (le-ta je bil določen za kurjača) sta naposled splezala na svoj prostor in pomagala Hinku Pritlikavskemu na ploščad. Troje vagonov za njimi se je kmalu napolnilo s srečnimi pritlikavci (tistimi, ki so bili najbolj trdo delali prš zidavi železnice) m neki pri-tlikavski delovodja je jel za stražarja. Zapiskala je piščalka in napolnila votlino z odmevajočimi žvižgi, da so se palčki gledalci v strahu odmaknili in si pokrili dolga, kosmata ušesa z dlanmi. Potem je Pretresk potegnil za neki vzvod. To je bil napet trenutek. Od zaklopk je strašansko udarila para, s prav takim šumom, kakor ga slišite na kateri izmed naših velikih železniških postaj, ko se odpravlja ekspresni vlak, in z glasnim tš -tj tš se je stroj premaknil in potegnil vozove za seboj, da so sklopke trkale in žvenketale. S svojim tš -tš -tš! tuma-tum-tum, tuma-tum-tum se je lokomotiva gnala naprej proti širokemu krogu svetlobe. m m ki je kazal vhod o predor. Potem ,iet je Btjljunska lepotica pentazafa ‘ven na sbitce v vsej svoji slavi, in lepšega pogleda pač ni bilo videti nikoli. Ko je stroj s svojimi tremi vozovi prišel iz vhoda v predor, so pritlikavci-gledalci, posajeni v številnih vrstah drugi nad drugimi na obeh straneh železniškega vseka, kar onemeli od začudenja in navdušenja, potem so do zadnjega pritlikavca izbruhnili v veselo vzklikanje, ki je spet in spet odmevalo vzdolž bregov in reber. Za Pretreska in Netreska je bil to najlepši trenutek v življenju. Ze sam duh po pari, oblaki belega dima, ki jih je puhal dimnik kvišku, čumer-čum-čum koles po krivečih se tirnicah, vse to je bilo nadvse imenitno in nekaj čisto novega. Kmalu je tstal rudnik za nji mi. Vzklikanje gledalcev je zatonilo v daljavi in kmalu je Boljunska lepotica z veselo naglico ropotala skozi praprot in med mogočnimi gladkimi bukovimi debli. Cumba-čum-čum, čumba-čum-čum so pela kolesa. Ko so prtšli okoli ovinka, so zagledali most na kobilah čez Boljunščico, na katerem so se gnetli drugi pritlikavci, tlikavke in tlikavčki. Cumba-čum-čum, čumba-čum-čum, tunga-tung-tung, tunga-tung-tung so kolesa peljala čez most ,prihodnji trenutek so bili že čez potok in so začeli dolg vzpon med gostimi brezami in robidami. Tlikavčki so bili vsi iz sebe od razvnetosti in navdušenja; vsi do zadnjega so st pri sebi prisegali, da pojdejo nekega dne za strojevodjo. Zajčki so se neizmerno začudili, ko se je tako na vsem lepem pokazal vlak sredi med njimi, vrgli so v zrak svoje kratke bele repove in v groznem strahu odskakali v goščave. Težko bi b ilo reči, kaj bi si bila mislila ob tem prizoru Crtodlak in njegova malopridna druščina, ko bi bila oprezovala tam okoli, toda na srečo je bil Crtodlak tačas na drugi strani gozda, ropa je na neki kokošji gredi. Druge gozdne živali pa bi bile preveč prestrašene, da bi bile mogle storiti kaj hudega. Cez. dvajset minut so že zavijali okoli zadnjega ovinka in pred njimi se je pokazala postaja Boljunski breg s svojim malim peronom in signalno hišico; vse je bito novo in pravkar pobarvano, da se je kar lesketalo. Puhnila je para, zažvenketale in zaropotale so sklopke, zacvilile so zavore, in Boljunska lepotica se je ustavila. Vsi so se spustili z vlaka na peron. Hinko Pritlikavski je tudi stopil s ploščadi in kar tam pri priči podelil svojima sinovoma Pretresku in Netre- sku najvišji Red za zusluge za njuno bistroumno, čudovito delo. In lahko si mislite, da je lokomotivo kmalu obkrožal krog občudovalcev, ki so stali in strmeli kakor zamaknjeni, Njihova lastna lokomotiva, ki so jo naredili z lastnimi rokami. Ni čudo, da so bili zadovoljni sami s .seboj! Železnica je prinesla v življenje pritlikavcev velike spremembe. Zdaj so lahko prevažali svoje blago v manj ko četrtini časa, ki so ga potrebovali svoje dni, ko so morali vse prenašati na rokah ali na hrbtu. Pritlikavci so se zdaj lahko obiskovali med seboj, žene stražarjev so lahko skrbele, da njihovi možje niso bili preveč osameli, lahko so jim nosile jesti in jih spravljale v dobro voljo med njihovimi dolgimi in puščobnimi nočnimi stražami. Zdaj, ko je bila postavljena železnica z mostovi (če niti ne omenimo dveh vmesnih postaj med Boljunskim bregom in krajem, kjer je bil rudnik), so namreč potrebovali veliko več straž. Ves čas je bilo tre-bo biti na preži, da ne bi škratje skušali ugnati kake hudobije. Razen straž, postavljenih na vseh teh krajih, so imeli še drugo oboroženo stražo, ki je imela nalogo, da je trikrat dnevno obhodila železniško progo. Veste, škratje bi bili zlahka poškodovali tirnice in tako iztirili Boljunska lepotico. Pretresk in Netresk sta izmenoma vozila stroj in kmalu so določili izmed palčkov še tretjega strojevodjo, Smrčalo (potem ko se je nekajkrat vadil s Pretreskom). Hinko Pritlikavski je ukazal, da mora vlak zmerom spremljati oborožena straža, kadar koli bo peljal fc rudniku. Povejmo mimogrede, da so natanko tako delali tudi ljudje v tistih Strahi časih, ko so se še vozili s kočijami — na kočijah je bil vedno tudi stražar, da bi jih varoval pred razbojniki. Potem ko so si pritlikavci zgradili železnico, je šlo nekaj tednov tisto jesen in v začetku zime vse dobro. Jesen je bila prav posebno lepa in pritlikavci so do kraja izkoristili vedro vreme Peron na postaji Boljunski breg je bil vsako jutro natlačen s pritlikavci in njihovimi tli-kavkami — ki so jih kajpada spremljali tlikavčki — in vsi no nosili izletniške košare in ribiške palice, zakaj vse se je peljalo na postajo Bo-Ijunščica, da se tam razkropi vzdolž rečnega brega in prijetno preživi dan; pritlikavci so ribarili, tlikavke so pletle ali lepšale zlate izdelke, tlikavčki pa so nagajali, padali so v vodo, plezali na drevje in bili sploh nadležni v vsakem pogledu. Nobenemu niso prihajale na misel nevarnosti gozda ali nevarnosti, ki so prežale na daljnih senčnatih jasah. Vse misli na škrate, iolkove, podlasice in kaj vem kaj še, vse to jim je povsem izpuhtelo iz glave, zakaj kdo bi mogel misliti na take reči ob takih prijetnih jesenskih dneh sredi velikega Boljunskega gozdaj ra ve. In v svoji preprosti pameti je skušal te skrivnostne sile pomiriti, skušal se jim je prikupiti, skušal jih je pridobiti na svojo stran. Ves ponižen m proseč se je klanjal tem nevidnim bitjem, jim je prinašal darove, jim pel hvalnice.... Daroval jim je pridelek, žival in tudi ljudi. Verjel je, da bo prej dosegel svoj namen, če bo zažgal grmado, in da bo zubelj, ki se vzdiguje proti nebu poveličal njega mogočnem duhu. Zato mu čaščen, če se dim vzdiguje naravnost proti nebu. Verjel je, da imajo zelišča, ki cvetejo prav o kresu, večjo veljavo pri vsemogočnem duhu. aZto mu je poklanjal cvetje in ga zažigal, spletal vence in krasil z njimi sebe in svoje, dom svoj in žival. Vtikal ga je v zemljo, da bi bolje rodila in da bi od pie bilo od vrnjeno vse hudo. Verjel je, da ima dar temu vsemogočnemu nevidnemu duhu, večji učinek, oe ga izroči nedotaknjena ženska. In nešteto je običajev pri različnih narodih, ko ob prazniku žetve — o kresu — s posebnimi piesi golih devic proslavljajo obilen pridelek, dobro letino. In kres. Posebno moč je imel ogenj v vseh časih. Saj je bil prvemu človeku pojav, ki si ga ni znal razložiti. Živ in boleč, a vendar prijateljski. Toda kaj hitro se lahko spremeni v strašnega uničevalca, ki ga nobena človeku znana sila ne more ustaviti ne poraziti. O-genj lahko uniči vse bolezni. Bil je očiščevalno sredstvo, živi ogenj. Tudi zažiganje ognja je bil poseben obred. Samo na nove se je moral napraviti tak živi ogenj, z drgnjenjem dveh lesov. Ne z železom ne s kremenom. Ponekod so celo verovali, da je le tak ogenj pTavi, ki ga napravita dva gola dečka. Drugod pa so morale to opraviti gole device. In tak ogenj je ozdravi. vsako bolezen. Pri človeku in tudi pri živini. Na Bavarskem so gonili skozi tak solsticijski ogenj (kres) bolno živino. Tudi po večkrat zaporedoma so jo gnali, da je žival vsa opečena poginila. Znano je tudi, da so uporabljali ogenj kot očiščevalno sredstvo v najrazličnejših obredih, zlasti ko so z njim sežigali čarovnice in vešče, a tudi ostanke škodljivih sinovi, ko je nastopala kužna bolezen. Kres, ki ga na večer pred sv. Ivanom zazgejo in čezenj skačejo, je najbrž spomin na tisti čas, ko je bilo to življenjsko važno. Med preprostim kmečkim ljudstvom je žetev najvažnejši čas. Zato o-pravlja to delo po nekih obredih, ki spominjajo na stare poganske običaje. Zlasti se to bolje vidi pri takih narodih in v takih krajih, kjer je žito tako rekoč glavni pridelek. V Makedoniji gredo prvi dan na polje takoj po sončnem vzhodu, a domov se vračajo še preden sonce zaide. «Da bi hlebac bio beo kao sunce», pravijo. V nekih krajih imajo navado, da prvi snop zveže več gospodarjev, nakar ga postavijo pokonci, medtem ko drugi snopje leže na njivi. V nekih krajih začno piesti kite iz prvih žitnih bilk. Vendar pa morajo to delati žene in ne dekleta. A na Kosovem polju si vsaka žanjica vnic odreže tri klase in si jih zatakne zadaj za pas, «da bi je ne bolel križ«. Važno je tudi skladanje snopov in pa jedilnik za žanjice. Veselo je ob žetvi na poljih, povsod je slišati petje in smeh. Kot pri nas ob trgatvi. V črni gori je navada, da zadnji dan žetve najmlajša zanjica splete na posebno umetelen način kito iz pšeničnih klasov, ki jo hranijo tudi tri leta, obešeno na podstrešku. . Na češkem pravijo prvemu snopu «dečb, in ga žanji- obrede prvili dan najdaljši praznih žetve [ ce prepevajoč nesejo go-I spodinji. V Loboru pa vržejo zadnji snop v zrak rekoč «Bog dej tako visoku pogaču!» Nato spletejo venec iz klasja in poljskih cvetic. Dekle, ki jo štejejo za naj lepšo, pa mora prinesti s seboj pražnjo obleko, in se takrat preobleči. Nato ji denejo na glavo venec, ki ga nese na gospodarjev dom. Vse žanjice in žanjci jo spremljajo in ves čas pojejo. "j Ko pridejo h gospodarju, mu izročijo venec, a on obdari dekle, vse ostale pa pogosti z vinom še pred večerjo. Podobno navado imajo v Ukrajini. Tudi v drugih evropskih deželah imajo enake šege. Na Francoskem pravijo temu vencu «bouquet de blč». 0' o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o v o o o o o o o o o o o o o GRAFOLOG ODGOVARJA MURKE. Trenutne težake ne skušajte reševati z vročo glavo, temveč se odločite za ta ali oni korak po mirnem iti jasnem premisleku. Večkrat niste zadovoljni s svojim okolic**?? ljem ter skušate z delovanjem na drugem poprišču najti protiutež in notranjo sigurnost. Pri vsem tem pa nastaja preveč pasivno zadržanje glede na možnost pozitivnega delovanja, katero mora zajeti širši krog. ROZA. Ste precej občutljivi nasproti vaši okolici, kar skušate zadržati v svoji notranjosti. Prisvojiti si morate vztrajnejši način dela, obenem pa takoj skušajte popraviti napake, katere ste opazili med delom. Res se večkrat odločite za to ali ono smer; navadno pa ostane samo pri odločitvi. V glavnem je karakter brez posebnih negativnih odklonov. Z okolico najdite več prisrčnega kontakta, in opustite zadržanost. CANADA. Vaša nesamostojnost je vzrok, da se v tekočem delu pojavljajo razočaranja. Tem pojavom morate energično stopiti na prste, saj bi v nasprotnem primeru postati lahek 1 UkvtjLo z> A*-*- plen plačljivosti in oslabljene volje. Čutila dedujejo izvrstno. Stvari znate pravilno kilasiificirati gilede na njih uporabno vrednost. Prirojena inteligenca, katero pa mora — kot že v uvodu omenjeno — v večjii meri podfpiratii volja. Uspeh na fizkuliturnem področju. K delu pristoipajte spontano i Trebanci nej nečko gledajo, da jim ne bojo anka Bacili ujdli če dol po ogradah in po cesti, in muhe in mešice! Smo se kopali jast, Gušto in stric od Guštata, kateri je Učenik in jema vre namalo belkaste lasje. Je blo forte fino zdaj, ko je nazaj pr šla Vročina. Meni so rekli: «Ma znaš, da jemaš forte strpen jezik?> — Kaku strpen? Zakaj strpen? «Zato, ko nečko nekaj zajeskavaš, vsacga kri ti-ziraš in od vsacga znaš kaj povedat. Narrajši poveš, če kašen kašno grdo reč nardi, ali pej če se ne lepo obnaša.» — čakte! Kdu je zdej žleht in umazan? Al jast, ki samo povem, da je kašen grdo naredu, al tisti, kateri je tisto naredu? Alora ni grdo, kadar se grdo dela, ma je grdo, kadar se tisto povej. Vsi bi mogli bit eden ses družim pravični in dobri, se gledat ko prjatli in ne ko pes jen mačka, ne bit nečko eden čez druzga, nečko sebe povišavat, druzga ponižavat, bi ben vidli, da jast ne bi nič mogel reč! «Ti češ jemet zmeram režon.h — Medigo! M VELJAVEN OD 23. DO 29. JUNIJA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Teden se bo pričgl z manjšimi, težavami, vendar pogum, končal se bo veselo. Verjetni uspehi poslovnega značaja. Ne zaupajte preveč nepoznanim osebam Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše pu-stolovščine bodo ) u»pešqe, vendar ' pazite, da se ne boste preveč zapletli. Če se boste pravočasno odločili, se boste izognili resnejšim težavam. Dvojčka (od 21. S. do 20. 6.) U- godni dnevi, da se izpoveste ljubljeni osebi. Ugodne priložnosti na poslovnem področju. Nasprotja so včasih koristna tudi na sentimentalnem področju Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Nekatere težave bodo povzročile nezaupanja tudi na račun oseb, ki tega ne zaslužijo. Polne in srečne urice. Podpora zelo pomembne osebe. Lev (od 23. 7. S' X do 22. 8.) Samo ( f» m. \ koristilo Vam bo, JlK; j če boste pokaza-1 > J li dobro voljo in S optimizem. Teden bo v celoti ugoden. Ugodne priložnosti delovnega značaja. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) V vaših sentimentalnih odnosih poslušajte samo srce. Ne poslušajte besed. To velja tudi za poslovne stvari, kjer bodite oprezni- Tehtnica (od 23. 9. do 21. 10.) Zvezde so ugodne, in lahko z lahkoto dosežete cilj. Nepredvideno srečanje bo morda __________ uresničitev na- črtov. Ne podležite nepremišljenosti. Škorpijon (od 23. 10. do 21. U.) Mnogo govoričijo o vaši ljubljeni osebi. Ne Verjemite, govori zavist. Skušajte izvesti vaše zamisli in na vidiku bo boljši zaslužek. Strelec (od 22, U. do 21. 12.) Vzbudili boste zanimanje in občudovanje. Verjetno darilo od ljubljene osebe. Koristen teden tudi na delovnem področju. Kozorog (od 22. f v 12. do 20. 1.) Vi- ( ik i *5t>s^e oeke- [ I Ra starega prija- \F (elja. Imate u- V ^ godne možnosti za uspeh, če boste znali izkoristiti ugodne priložnosti. Pismo. (D oviralo i Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Sprejeti boste morali neko odločitev in tako rešiti zadevo, ki se že predolgo zavlačuje. Pazite na nepredvideni dogodek. Ribe (od 20. 2 do 20. 3.) Zlasti v začetku tedna, boste na delu naleteli na težave. Potem bo vse normalno. Ne zaupajte laskavim besedam. Zanimiv telefonski pogovor. ” / TOD JC /COMOJ ZAPUSTIL TELEFONSKO KO BINO . KO JE TED/ V UJEM S POZNA/ SVOJEGA starega SOBOJEVNIKA .. (glej G a uo / SAJ TO je''. v l TDD NA VDEN , \ TEO/ JE NEKOL/KO' POJ/7 /M PQ/&EL TOPU ZA1 HRBET E j / tod / Kojpa) 77 J tej' a-A-; - /mh TOCEA^iS _ V s SAM O VEDEt7xS i**0 JE 8/Lo"' OA//M M Qtv£: - VE&, K J ED si T/\ rp M JE VEDNO '_______ ^KAJ TAKEGA- fj/DOWLj\ ( TTEDl, /Z- \GlNI JL/ PA >\^°PJE TEB/ REVOLVER v TODOV/ ROK/ JE /ZZVAL. TED/JEVO Reakcijo! bl/skoi// ro JE ZAMRAN/L /N UDAREC J£ 2GE>E TODA TCČJVO v čEljost. ZDAJ VSTAN/ /N Ml POVEJ KAKO JE &/LO Z MOTREČEM Če NOZet DA Tl JU NA — > 5 Občane tare draginja in brezposelnost, kmetje pa so zaskrbljeni zaradi majhnega pridelka krme • Tujski promet bo večji kot prejšnja leta Naj na kratko povemo, kakšen je sedanji splošni položaj pri nas. Seveda imamo v mislih predvsem go-spodarsko-socialno plat življenja, ki je za nas najbolj važna. Kot je znano, sestavlja večino prebivalstva delavska armada. Kolikor ta služi — toliko zaruži, tako da se komaj vzdrži na površini. Dohodki vedno manj zaležejo, ker se izdatki zaradi rastoče draginje večajo. To zadeva zlasti zelenjavo in sadje po konkurenčnih cenah (kar trgovcem ni všeč), a vedno v mnogo težjih pogojih kot prejšnja leta. Zaradi tega je kupčija vedno slabša. Ti branjevci tožijo: gospoda kupi malo in se za vsako malenkost pogaja, delovni ljudje, ki niso tako izbirčni in natančni, pa nimajo denarja. Na žalost je tako! Koliko pa jih je, ki so se morali nakupom že davno popolnoma odpovedati, ker so že dalj časa izločeni iz delovnega procesa (brezposelni) . Tukaj se ne kaže nobeno izboljšanje. Na okrog C000 ljudi iz naše občine je že dolgo časa okrog 450 praznih rok. Veliko je njih upanje na zaposlitev v šti-vanski papirnici, ki bo kmalu začela obratovati. A ta ne bo mogla rešiti tega socialnega zla. Druge možnosti za zaposlitev pa ni, ker kamnoseška industrija, ki bi mogla brezposelnost o-militi, ne kaže razmaha. IZ BENEŠKE Koloradski hrošč ni dajal še nobeno leto našim kmetom toliko skrbi in preglavic kot letos. Povsod koloradski hrošč! V vseh krompiriščih, pod vsakim krompirjevim grmom in celo po poteh se vidi ta gnusni mrčes. Naši kmetje so začeli škropiti krompirišča s strupom, a zdi se, da so se spomnili prepozno, kajti požrešni hrošč se vedno bolj množi. Beneški kmetje so v velikih skrbeh in kako ne bi bili, saj je krompir v naši deželi glavni pridelek; če pa se bo koloradski hrošč vsako leto bolj množil, kot se to dogaja pri nas, bodo morali Kjnetje cpustiti gojenje krompirja. S čem se bodo potem preživljali? Nekdaj je bil kostanj glavni pridelek Beneške Slovenije, a danes je skoraj po njem, kajti rak mu ne prizanaša. Cez deset let, če se ne bo našlo kakšno zdravilo proti raku po naših vaseh ne bo več kostanja. Ni pa nobenega upanja, da bi našli kakšno u-činkovito zdravilo proti kostanjevi bolezni. Treba je rešiti, kar se rešiti da, to je pridelek krompirja. Kmetje, vrzite se z vsemi silami na nevarnega škodljivca koloradskega hrošča, ki vam grozi z jutrišnjo lakotjo. Poškropite večkrat s strupom vse njive krompirja. Ce nimate denarja, da bi kupili strup, ga pa uničujte z drugimi sredstvi. Poberite s krompirja ličinke in jih /.mastite! Zavedajte se, da vsak uničen hrošč ne bo več škodoval letošnjemu krompirju in ne bo več polagal jajčec, iz katerih bi se razvili mladi škodljivci, ki bi škodovali krompirju, ki ga boste sadili prihodnje leta, • » * Pred dnevi so začeli z deli, za asfaltiranje ceste, ki vodi od Ažle do Kočebarja v Sovodenjski dolini, od Skru-tovega do Poštaka v Rečanski dolini in od Skrutovega do podutanskega mostu v Sre-denjski dolini. Dela vodi podjetje Petrucco iz Čedada. Teh nekaj kilometrov ceste in še več bi bili morali asfaltirati, kakor so obljubili, že pred dvema letoma, a vendar so začeli z deli šele sedaj; toda bolje pozno kot nikdar, pravi pregovor. Prebivalci teh dolin so zadovoljni s tem, kar jim bodo sedaj napravili, čeprav želijo, da bi jim asfaltirali cesto vsaj do glavnih središč, kot so So-vodnje, v istoimenski dolini, Klodič v Rečanski dolini in Zamir v Sredenjski dolini Upamo, da se bodo želje teh prebivalcev kdaj uresničile. * # # V nedeljo 15. junija je povila lepo punčko 22-letna Pija Kjačič iz Ošnje. Mlada mati in novorojenka sta pri naj boljšem zdravju. Zadovoljnemu očetu, 26-letnemu Gianni ju Primožiču in mladi materi izrekamo naše čestitke, no- vorojenki pa želimo obilo sreče iti' Veselja življenju, ki ga ima pred seboj. , J- r. BAZOVICA Posebno v poletnih mesecih prihaja v našo vas mnogo izletnikov, ki se radi ustavljajo v gozdičih in na gmajnah okoli vasi. To so v glavnem meščani m razumljivo je, da prihajajo največ ob nedeljah in prazničnih dneh. Mi pa jo takrat mahnemo v druge vasi, najraje čez mejo v Lipico in Lovke, kjer so naši sorodniki, prijatelji in znanci. Promet skozi ta blok se je močno povečal poseono od takrat, ko so ga odprli tudi za motorna vozila. Sedaj je blo-k odprt ob delavnikih do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa do 22. ure. Naša želja je, da bi vsaj ob nedeljah uredili tako, da bi bi! blok pri Lipici odprt do polnoči, saj je mnogo takih izletnikov, ki se odpravijo čez mejo šele ob mraku, a morajo takoj nazaj, ker blok ob 22. uri zaprejo. Upamo, da bodo pristojne oblasti našo željo upoštevale. PBEBENEC Ze dva tedna urejuje skupina delavcev cesto, ki vod: iz naše vasi v Maekolje. Cesta je bila potrebna popravila, no sedaj pa, ko jo bodo popravili, bo za nekaj časa spet v redu. Najbolje bi seveda bilo, da bi jo asfaltirali, a vemo, da je občinska blagajna bolj prazna kot polna. Rimski kamnolom, to naše največje kamnoseško podjetje, ni prav nič privlačno, ker mora njegovo delavstvo delati na — upanje. Ogrom-r.e vsote mu dolguje in če bi ne bila za zaposlitev takšna kriza, bi ta obrat zapustilo vse delavstvo. Njegov položaj je sila težak in vendar se delavstvo tem srednjeveškim odnosom med njim in upravo ne more postaviti v bran. Ne more in se ne bo moglo, dokler ne bo razredne zavesti. Kmečki domovi komaj životarijo. Šele po zadnjem deževnem vremenu so se kmetje malo oddahnili, a ne toliko, da bi jih ne tara-le skrbi, zlasti v zvezi s krmo. Na svojih senožetih je bodo malo nakosili. Treba br v Furlanijo, kjer je krma po okrog 1200 lir. Le za to je treba lepe desettisoče, po drugi .strani pa je vprar sanje, v kolikor se jim nakup krme izplača, če ni v hlevu dobrih mlekaric, če ni umne reje in če ni gospodinja pripravljena vnovčiti mleko s prodajo na drobno in tako dobiti za Ii-ler mleka četrtino več (60 Lr), ni ta zadeva tako lahka. Pridelki so si po dežju neverjetno hitro opomogli, a kaj, ko se je bati nadalj nje suše, zlasti če bo vreme vetrovno: Krompir se še dobro drži, žito (kolikor ga še gojimo) pa plenja zelo slabo. Trta je letos z zarodom zelo bogata in zarod je imel ob cvetenju pretežno ugodno vreme; upati je, da ne bo osipanje posebno močno, čeprav niso češnje imele ob cvetju posebno u godnega vremena, so dobro obrodile in je sad zdrav, žal je tudi to priljubljeno sadno drevo že bolj redko in mogoče krije le domače potrebe. A še ta sad gre močno v k var, češ da jih nima kdo brati, oziroma se jih brati ne izplača. Slabo vrednotimo to sadje. Osušene češnje so izvrsten čaj, njihovi peclji (repi) pa, kuhani, odlično sredstvo proti mrzlici, če bi se naša mladina, ki v prostih urah rada leti z vespami naokoli, povzpela na češnjo, bi storila dobro delo. Vse kaže, da bo letošnji tujski promet — če bo vreme ugodno — prekosil vsa dosedanja leta; tako vsaj sodimo iz zanimanja tujcev za letovanje ob morju. Tudi to je važna gospodarska postavka, za katero se moramo zanimati vsi — vsakdo s svoje strani. In glede kultumo-prosvet-ne dejavnosti? Kako radi bi poročali kaj ugodnega, a žal ne moremo. Nekdanje zanimanje, veselje, požrtvovalnost, tekmovanje — vse je odpovedalo. Košček kul-turno-prosvetnega življenja nam ob zaključku šolskega leta nudi le šolska mladina. V Sesljanu pričakujejo, da bodo letos imeli rekorden obisk tujcev iitiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiHiiiiiiititiiiMiiiiiiiinminiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifitiiniHiiiiitmiiiMiiitiiiniiiiiMiiiiitiitiiitiiiitiiiiiitiMiifiiiiimiitiiiiiiiii Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo nudi prispevke našim živinorejcem S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v smislu zakona štev. 1367 z dne 27. novembra 1956, ima Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v načrtu sledeče pobude; 1. Izločitev iz hleva jetične živine, za kar bodo porabili 2.000.000 lir in 2. Izboljšanje higienskih pogojev za vzrejo goveje živine, za kar bodo porabili 1.500.000 lir. Da se čim uspešneje prepreči naglo širjenje okužb je potrebno izvesti ozdravitev v točno določenih okoliših. V ta namen se Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pogaja i eno vasjo področja, da bj tam preprečilo — po navodilih, ki bodo o pravem času objavljena — tuberkulozo goveje živine s postopnim nadomeščanjem po jetiki okužene živine z drugo zdravo sivo -rjave pasme. Živinorejci bodo deležni prispevka v višini 30 odst. in največ do 60.000 lir za glavo, pod pogojem, da so prej izločili iz hleva vse jetične živali. Vsi živinorejci, ki imajo hleve, kateri ne odgovarjajo higienskim pogojem, lahko predložijo Kmetijskemu nad-zorništvu prošnjo za privolitev, da lahko izvršijo v hlevu male izboljšave in sicer: a) napravo oken in zračnikov; b) napravo novih jasel; c) razširitev vrat; d) popravilo stropa; e) preureditev ležišča; f) napravo stajic za teleta; g) napravo odvodnih gnojiščnih kanalov in gnojišč- nih jam; h) ter drugih malih izboljšav. Omenjena dela bo Kmetijsko nadzorništvo pregledalo in nato odmerilo prispevek v najvišjem iznosu 75 odst. za nakup materiala, ki je bil uporabljen za izvršene izboljšave v hlevu. Daše živinorejec lahko po-služi tega prispevka, mora predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu prošnjo (prošnje se bodo sprejemale, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota) s sledečimi dokumenti: 1. Prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir v kateri prosi zainteresiranec za privolitev, da lahko izvrši v hleva izboljšanja 2. Sintetično poročilo o izvršenem delu, kakovosti in količini materiala, ki bo v ta namen uporabljen. Po prejemu prošnje in poročila bo kmetijsko nadzorništvo ugotovilo stanje hleva ter svetovalo živinorejcu če so potrebne, ali ne v hlevu kake spremembe. Po izvršenih popravilih bo kmetijsko nadzorništvo izvršilo pregled dela ter naknadno izdalo nakazilo za izplača-nje prispevka. te — da se prepričajo, kako jih bo njihov sok zazibal v sladko ginjenost. In takih lju; biteljev se je zbrala lepa raj da tudi iz bližnjih vasi. Sodeč po razpoloženju in petju bo osmica kmalu odpovedala Naša vas ima za dobro kap ljo vse potrebne pogoje, lan ska letina pa je bila zaradi zdravega grozdja kakovostno še posebno dobra. Zaradi tega je čudno, da se gostilničarji za takšen pridelek tako malo zanimajo. No, kar ne nudi gostilna, pa nudi osmica! CEB0VLJE PBAPB0T V nedeljo so se ljubitelji dobre domače kapljice podvizali k Sesljanknim — tako pravijo že stari lepi kmetiji Gabrovec, oziroma sedaj Kan- Prcj.šnjo nedeljo se je na Vrhu zaključil štirimesečni tečaj, ki ga je obiskovalo večje število vrhov-skih mladenk in ki ga jc r. velikim uspehom vodila Vilma Bregantova- Glavni namen tečaja je bii, da hi sc tečajnice čimbolj seznanile z neznanimi zakoni dobre, uravivovešene prehrane, ki je glavni pogoj za pravilno rast človeškega telesa. Seveda pa so se tečajnice učile tudi drugih praktičnih stvari, brez katerih ni mogoče biti dobra gospodinja- Šivale so si obleke, predpasnike in halje, pripravljale oblekce za dojenčke, tkale rokavice in torbe, predpražnike itd. Naučile so se tudi vkuha-vanja sadja in pripravljanja peciva. Tečaj so zaključile z okusno pripravljeno razstavo, na kateri so razstavile predvsem ročni, dela, vkuhano sočivje, domače likerje in slaščice. Razstavo so si ogledali številni vaščani in vaščanke. Zvečer pa je bila ob dolgi in obloženi mizi, za katero so poleg tečajnic zasedle mesto tudi številne povabljene osebe, prijetni, zakuska, med katero je bilo dosti veselja, dobre volje in plesa Poročali smo že, da je občina asfaltirala naše vaške poti. To je za našo visečo vas ve' likega pomena. Voda nam ne bo vef rila cestišča in odnašala gramoz v nižino. Seveda zahtevajo asfaltirane poti vej snage. 2ivina poti onesnaži. Kdo naj jih čisti? Za uvidevne hišne lastnike ni to nobeno vprašanje. Oficrog svojega doma bo vsako toliko časa od' stranil nesnago. Toliko čuta za snago imamo vsi; vsak gospodar zna tudi ceniti goveje in drugo blato kot dober gnoj. Mnenje, da naj bi skrb za čiščenje vaških poti prevzela občina, je neutemelje. no. To bi bilo za nas in sploh za vsako vas, ki bi kaj takega zahtevala, kaj slabo spričevalo, in to že samo iz prav kar navedenih razlogov. Sicer ima občina dovolj drugih bolj nujnih in važnih poslov in se ne more ukvarjati z malenkostnimi vaškimi zadevami, ki- so končno res le zadeva dotične vasi. Glavni vzrok pa je, da na občini nimajo de narja, da bi lahko v vsaki va sici postavili pometača. Saj smo brali, da ga še v Bazovici, ki je velika vas, nimajo! ZABBEZEC Z zodovoljstvom smo opazovali, kako so merili in tra sirali novo cesto, ki bo šla s pokrajinske ceste v Zabre' žec. Tričetrt dosedanje poti bo uničene, ker bo nova cesta jmela skoraj povsem nov tir. Tako bodo po načrtih, ki so sedaj v delu, uredili in asfaltirali približno 450 m nove ceste. Nič se še ne ve, kdaj bodo pričeli z deli, kajti načrti bo-do sicer v kratkem gotovi, potem pa bo treba čakati na odobritev in končno še na dražbo. Vsekakor upamo, da bodo z deli pričeli še letos Kot je znano, bo nova cesta veljala štiri in pol milijona lir. Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. priprav- ljalna razvojna stopnja kapitalizma, 12. povest v slikah. 17. sozvok, 18. sluzna snov, 20. slovenski socialdemokratski politik (umrl 1. 1935), 21. ogorki, 23. jasen, 24, ptič, 26. veznik, 27. pripovedne pesmi, 28. pevski glas, 30 kratica za krščanska demokracija, 31. indijsko svetišče, 33. medmet, 34. stropno okrasje gledališkega odra, 36, pecelj, 37. oblika pomožnega glagola, 38. kuhinjska posoda (množ.j. 39. Jazonova spremljevalka, 40. pokoj, tišina, 41. rasa ovac, ki jih redijo v Vojvodini, 42. kregati, 43, del korana, 44. drobila, rezila. 45. vrtnarjevo orodje (množ.), 46. dišavna začimba, 47. muza ljubezenskega pesništva, 48. dolge povesti, 49. kontinenta, 50. okrogle votle napeljave, 51. zadrega pred izbiro med dvema izključujočima se možnostima, 52. ločena žena perzijskega šaha 53. doba, 5«. priljubljeno tihotapsko blago (množ.), 55. vojaški obed, 57, začetek besede pod 64. vod., 58. puščoba, mrtvilo, 59. krajevni prislov, 60. okrajšano žensko ime, 61. znak za kripton, 62. znak za bizmut, 63. osebni zaimek, 64. indijsko žensko oblačilo, 66. kulturna rastlina, 67. mlečni izdelek, 70. židovsko žensko ime, 72, popivanje, 73. sklede, 74. nagrada, odškodnina. NAVPIČNO; 1. očetova druga žena, 2. skupina, 3. časovne dobe, 4 tekočina življenja, 5. latinski predlog. 6. avtomobilska kratica za Trst, 7. glina, 8. majhna svetloba, 9. rezultat, 10. hčere mož, 11. prvi dve črki pod 38. vod, v obrnjenem vrstnem redu. 13. slovenski tednik, 14. žensko pokrivalo, 15. naziv, naslov, 18. spraviti avto na nekem prostoru, 19. deli vilic, 22 tajna družba. 24. trikotnikova stranica, 25. krmna rastlina, ki jo gojijo zlasti na Daljnem vzhodu, 28. orožje, 29 energija, 31. deli koles, 32, pritrdilnica, 34. grabiti, dvigati se, 35. znak za tantal. 36. velik list zelenjave, 37, tovarniška piščal, 38. kislasta, 39. politično znana palača v Rimu, 40. pred trohnobo obvarovano truplo, 41, rimska bogipja, 42. tovorna žival toplega pasu, 43. iz posebnih shramb pripravljena krma za živali, 44. pripadnik neke umetniške smeri. 45. obmorske naprave za pridobivanje soli, 46 veliko platneno pokrivalo, 48. mesto v Italiji, 49; pas, vmesna pokrajina, 51. moško ime, 52. povratni zaimek, 54. osebni zaimek, 55. čriček, 56. lesni drobec, 58. naveličani, 59, za navadne zemljane skrivnost, 61. osnova za izdelavo obleke, 62. prebivalec južna Afrike, 64. oblika pomožnega glagola, 65. Eisen-hovverjev vzdevek, 66. število, 68. kadar, 69. znak za aluminij, 70. kralj (It.), 71. ploskovna merska enota, 72. dva raz- lična soglasnika, ki pa se pogosto enako izgovarjata. REŠITEV KRI2ANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: I. Bnkunin, 7. soje, U. Apolon, 16. amonij, 17. mameluk, 19. sim, 20. roden, 21. referat, 22. strah, 23. Irec, 24. tu, 25. Eton. 26. za, 27. Ala, 28. Er, 29. Brda, 31. a b, 32. mame, 34. ej, 35. at, 36. državen, 38. nahoden, 40. lunaren, 41. zalotim, 42. tla, 45. očit, 46. Be, 47. Aden, 48. Ar, 49. rosa, 51. Am, 52. Tula, 54. EZ, 55. ali. 56. okoren, 58. pometen, 60. adut, 61. Pavel, 62. Hugenot, 63. trema, 64. olih, 65. lo, 66. Ares, 67. on, 68. Nin, 69. let, 70. penk, 72. Ac, 73. Edam, 75. ni, 76. on, 77. stadion, 79. preludij, 81. ant ropogeograj tja. NAVPIČNO: 1. Bari, 2. a-moret, 3. koder, 4. Vnee, 5. Nin, 6. ij, 7. saje, 8. ometan, 9. jerob, 10. elan, 11. ak, 12. ost, 13. lira, 14. ovalen, 15. nihaj, 17. me, 18. ut, 21. rudarim, 22. samotež. 24. Tržačan, 26. zahoden, 29. Brno, 30. avet, 32 mala, 33. edin, 35. antropo. log, 36. du, 37. en, 38. Na, 39. em, 40. lasovit, 41. zelenec, 42. Britanija, 44. lokalen, 46. bu-merang, 48. aluminij, 50. Ares, 52. toga, 53. Atos, 55. Aden, 57. el, 58. pu, 59. et. 60. Ar, 62. Hondo, 63. tnala, 65. Lear, 67. oder, 70. PTT, 71. kip, 73. erg, 74. muf. 77. Sn, 78. oo, 79. Po, 80. di. HA DRUG! STRAN/ K/ JE MALO PREJ S Prtmor slrT "dnev m k — s — 22. junija 1958 Gospodarsko - socialni položaj devinsko - nabrežinske občine KRIŽANKA KAJ DELAJO IN KAKO ŽIVIJO DEVINSKO ■ NABBEŽINSKI OBČANI irimoišJerdnevnlic — 6 — 22. junija 1958 Vreme včeraj: Naj višja tempe, ržtura 21,9, najnižja 19,5 stopi, nje, zračni tlak 1003,5 pada, veter 8 km ju£Ovzh(xln :k, vlaga 78 odst., padavin 16 mm, nebo po-obiačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 22. Junija Ahaci j, Miloš Soikc Y?ide ob 4,15 in zaton« c-b 19,58. Dolžina dneva 15,43. Luna vzide ob 9,56 in zatone ob 23,03. Jutri, PONEDELJEK, 23. junij* Eberhard, Grlica Ob prisotnosti podtajnika za zunanjo trgovino Danes ob 10. uri uradna otvoritev X. tržaškega mednarodnega velesejma Jutri bo velesejem obiskala številna jugoslovanska delegacija Zasedanje mešanih trgovinskih zbornic iz Milana in Beograda Danes ob 10. uri bo uradna ko Rihtar, delegat Jugoslovan- ((tvoritev 10. mednarodnega tržaškega velesejma. Velesejem bo otvoril sen. prof. Car millo Giardina, podtajnik ministrstva za zunanjo trgovino, senat bo zastopal sen. Ettore Vallauri, poslansko zbornico pa tržaški poslanec Giacomo Bologna. Prisotni bodo tudi številni predstavniki držav, ki sodelujejo na velesejmu, ter številne osebnosti gospodarskega življenja. Uradna otvoritev bo v novi montažni dvorani za zaseda-nja, kjer bo najprej spregovoril predsednik velesejemske ustanove ing. Sospisio, potem pa bo govoril podtajnik sen. Giardina, ki bo tudi izročil petnajstim ustanovam in podjetjem, ki ze deset let sodelujejo na velesejmu, posebne diplome in spominske značke. Med ustanovami so tudi zvezna avstrijska zunanjetrgovinska zbornica ter beograjska, zagrebška in ljubljanska trgovinska zbornica. Takoj po u-radni otvoritvi si bodo predstavniki oblasti ogledali velesejem. Naj še enkrat omenimo, da bo italijanska televizija prenašala otvoritev, in sicer med 10 in 10.45. Zvedelo se je tudi, da bodo akrobatske eska-drile reakcijskih letal z letališča v Istrani preletele ve-lesejemski prostor ob 10.15. Za občinstvo bo velesejem odprt že ob 9. uri. V ponedeljek je dan Jugoslavije. Ob tej priliki bo velesejem obiskala številna jugoslovanska delegacija, ki jo sestavljajo Matija Maležič, član izvršnega sveta LRS, Du-lan Dragosavac, član izvršie-ga sveta NRH, Dušan Marič, predsednik hrvaške trgovinske zbornice, Bogo Premic, pomočnik državnega sekretarja za blagovni promet, ing. Filip Knezevič, p-redsednik ju-goslova nsko - italij anske trgovinske zbornice, ing. Prvoslav Rankovič. podpredsednik jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice. Krsto Zoričil, tajnik jugoslovansko-italijam-ske trgovinske zbornice, Sreč- ske zvezne zunanjetrgovinske zbornice v Milanu, mg. Miloš Vehovar, generalni sekretar ljubljanske trgovinske zbornice, dr. Ivan Ples, prvi svetnik ljubljanske trgovinske zbornice, Marcelj Rožanc, predsednik koprske trgovinske zbornice, »n Andrej Kruh predsednik trgovinske zbornice v Novi Gorici. V delegaciji bosta tudi Franc Burger, svetnik slovenske trgovinske zbornice, in ing. Ivo Karli, svetnik zagrebške trgovinske zbornice, ki sta stalna jugoslovanska delegata na tržaškem velesejmu. Program jugoslovanskega dne je naslednji: Ob 10. bo sprejem na tržaški trgovinski zbornici, od 11. ogled tržaškega velesejma, ob 13.15 svečano kosilo v hotelu De la Vil-le, ki ga priredi tržaški velesejem, ob 16. zasedanje mešanih zbornic iz Beograda in Milana ter tržaške delegacije, ob 18. sprejem na generalnem 'konzulatu FLRJ in ob 20 30 večerja, ki jo priredi tržaška trgovinska zbornica. Na sestanku obeh mešanih zbornic bodo razpravljali predvsem o vprašanjih zveze s poživitvijo obmejne blagovne izmenjave. Odpust 40 delavcev v podjetju Beltrame Zveza industrijcev je sporočila sindikatom, da namerava podjetje Beltrame odpustiti 40 uslužbencev, in sicer zaradi pomanjkanja naročil. Sindikat je zahteval sklicanje sestanka na Zvezi industrijcev, da bi o tem vprašanju razpravljali. «»------ V ŽELEZARNI ILVA Uresničenje sporazuma o skrajšanju urnika V železarni ILVA so začeli izvajati sporazum o skrčenju delovnega urnika, ki je bil sklenjen spomladi. Številni delavci- so namreč začeli uživati določeni počitek. Doslej še niso dosegli nadomestnega počitka vsi delavci, vsekakor pa se bo to zgodilo še letos. V vseh podrobnostih pa bo sporazum izveden v začetku leta 1959. Vsekakor so delavci zelo zadovoljni s tem prvim u-spehom njihove dolgotrajne borbe. JDežurna služba" ali vprašanje zaupanja Veliko delo poljskega dramatika Lutosvskega v odlični predstavi našega SNG Na Poljskem februarja 1954. | drobneje ustavljali pri p osa-Kaj se lahko dogaja v okraj- mesnih igralcih. Poudariti mo- nem mestecu na Poljskem v 1 ramo le, da so ustvarili vsi iiiiiiiiiiiiMiiittiiiiiiiiiMiiiittitiitiiiitinitimiiiiitiitmttinimiiiiiiiitiitiiiiiiitMiiiiiiiiiittiiiiiiiniiittiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiniiittiiiiitiiiiiMiiiiMiiit Izpred kazenskega sodišča Stari znanec pravice zopet na zatožni klopi , ali smešno-žalostna zgodba o družinskem pretepu V dobrem spremstvu orožnikov je prišel včeraj pred sodišče 39-letni Giuseppe Fa-no, rojen v Turinu, ki je bival v Trstu v Ul. Farneto 28. Obtožen je bil poneverbe javnega dokumenta in kršitve predpisov glede izgonskega lista. Fano je imel že večkrat o-pravka s pravico in si je nakopal precej obsodb. Med drugim je 29. novembra 1954 z Marcellom Damianijem ukradel v skladišču podjetja »Tor. refazione San Giusto» v Ulici Crispi 11 kar 21 vreč kave v skupni vrednost; 2,137.000 lir. Giuseppe Rosso, ki jo je rabil kot osebni dokument. Leta 1955 so ga aretirali v Veroni, ker so dobili pri njem inozemske cigarete. Odvzeli so mu šofersko knjižico, ki so jo poslali tržaškim oblastem, njega pa so odposlali v Trst z izgonskim listom. Toda Rosso, oziroma Fano je dobro vedel, kaj ga čaka, če bi se javil, kakor bi moral, na tržaški kvesturi. In spet so ga aretirali 6. julija 1956, ko so ga prijavili sodišču zaradi poneverbe šoferske knjižice. Priznal je, da je to napravil, ker je pač rabil osebni dokument Damianija so čez 'nekaj časa | P®*1 dru£im imenom, da ga ne prijeli in ga obsodili skupno [ odkrili; v Trst pa m prišel, s Fenom, vsakega na dve leti zapora in 30.000 lir globe. Fano pa je pravočasno zbežal in se skrival po raznih italijanskih mestih, da ne bi prišel v roke pravice. Poneveril je šofersko knjižico na ime V ladjedelnici splavili «Britis Prva izmed treh aupercistern, katere je naročila londonska družba - Danes splave v Tržiču cEsso Puerto Rico» Včeraj' opoldne so v ladjedelnici Sv. Marka splavili veliko supercisterno «British Star*. Pri svečanosti so bili prisotni najvišji predstavniki krajevnih oblasti in med njimi vladni generalni komisar Palamara, predsednik pokrajinskega sveta prof. Grego-rettl, kvestor dr. De Nozza, vojaški poveljn.k general Lui-gt Vismara, generalni direktor Javnih skladišč dr. Bernardi in druge osebnosti. Iz Londona pa je prispel Mr, Bridgeman, podpredsednik d ‘H/ ■ naročnice vHP Tanker C.». Botrica nove velike ladje je b.la snpruga bntansKega veleposlanika v Rimu Virginia Clarke. Kot običajno v ladjedelnicah CRDA je tudi tokrat spla- Šolskc prireditve in razstave Učenci slovenske osnovne šole iz RicmanJ priredijo danes ob 17. uri v šolskih prostorih zaključno šolsko prire (Jitev. Učenci bodo nastopili s trodejansko »Pcpelka*. recitacijami ter petjom. Dane« bo tudi razstav* dekliških in deških ročnih del Razstava bo odprta od 9. do 12. ure ter od 15. do 20. ure V OBČINI DEVIN-NABREŽINA Slovenske osnovne Sole v tej Občini prirede naslednje zaključne prireditve: Nabrežina, 2*. t. m. ob 19. url v šolskem poslopju; Medja vas ia Stlvan, 29. t. m. ob 17. url v med je vaški Soli; Cerovlje, danes 22. t. m. ob 16. uri v šoli; Osnoval loH Sesljna In Sem. polnj bosta imeli razstavo ročnih del in ndb danes 22. t. m. m. Vljudno vabimo starše in vse prijatelje naših šolarjev, da sl ogledajo razstave In se udeležijo prireditev. V prostorih osnovne šole v Se m pola ju bo danes od 9 do 17. ute odprta razstava šolskih del. On nov na šola v Gropadf priredi danes 22. t. m. ob 19. url zaključno šolsko prireditev v šolskih prostor Ih, « • • Otroški vrtec v Groppdl bo I-»ne, danes 22. t. m. razstavo v šolskih prostorih. vitev potekala po točno določenem programu in tehnično perfektno. Brž ko je botrica izrekla v angleščini pozdravni rek in pritisnila na električni gumb, je velika ladja v začetku počasi, nato pa vedno hitreje splavala v morje. Ob tem svečanem trenutku so jo pozdravile sirene vseh ladij, ki so bile vsidrane v pristanišču, in sfrene ladjedelnic. »British Star* je prva izmed treh turbocistern, katere je naročila omenjena angleška družba v ladjedelnicah CRDA. Graditi so jo pričeli 28. septembra 1937 in jo bodo dokončali marca prihodnjega leta. Danes pa bodo v ladjedelnici CRDA v Tržiču splavili ladjo za prevoz surovega mineralnega olja in vtekočinjenih plinov sEsso Puerto Rico*. Splavili jo bodo zn ovega spla-višča, kjer lahko grade 80.000-tonske ladje in kjer so vse operacije mnogo lažje m zahtevajo manj truda. Črna srajca ca je spravila v bolnišnico Sinoči ob 22.15 uri so pripeljali v tržaško bolnišnico P M. iz Mačkovelj. Zdravniki so mu ugotovili udarce na levem sencu in nad levim očesom ter brazgotine na levem laktu. P. M. se bo moral zdraviti najmanj 10 dni. Ob prihodu v bolnišnico Je izjavil, da ga je sinoči okrog 21. ure v neki domači gostilni napadel domačin A- P., ker je nosil črno srajco. P M je pojasnil, da je oblekel črno srajco, ker je to sedaj v modi in da ni mislil s tem na noben način izraziti kako politično prepričanje. Dejstvo je, da ga je razburjen A. P. močno sunil proti oknu, kjer je z glavo razbil Sipo ln se porezal. ____ Urezala se je s steklom Ko je prala včeraj popoldne prazno steklenico v baru Pier-lot v Ul. S. Cilino, kjer je zaposlena, se je 45-letna Arna-lia Chiselli iz Istrske ulice 68 globoko urezala v zapestje leve roke. Nemudoma ao jo odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti dva tedna ker ga je čakala obsodba. Fano, ki si je medtem nabral še druge obsodbe, je bil včeraj obsojen zaradi poneverbe šoferske knjižice na 6 mesecev zapora. • * • Tudi včeraj so na sodišču razpravljali o družinskih sporih in surovem ravnanju zakoncev. Običajno sedijo na zatožni klopi možje, tokrat pa se je morala zagovarjati žena, in sicer 44-letna Rina ItaPa Penso iz Ul. Pescheria 6, ki je bila obtožena, da je prizadela možu telesne poškodbe. Sodišče jo je oprostilo, češ da je to naredila v samoobrambi. Do pretepa Je prišlo prav zaradi smešne malenkosti. Zena je namreč nežno spustila zadržano sapo in rekla proti možu, ki je bil za vrati v drugi sobi: »Primi, to je zate in za tvoj rod!*. Moža je to razjezilo in je očital ženi, da kaj takega ne bi smela napraviti in tako govoriti. Beseda je dala besedo, pomagala ji je tudi mati, nastal je prepir, nato pa pretep. Zenski sta u-drihali po možu, mož pa se je seveda branil in verjetno jih ni štedil, tako da sta se moral; braniti tudi ženski. In vsa zadeva je včeraj prišla na sodišče, kjer je vzbujala obenem smeh in pomilovanje. «»----------------- Zmečkalo mu je prst Včeraj okrog 19. ure se je ranil na delu v novem pristanišču 48-letni Franc Puntar s Proseka 364. Na račun podjetja «ex Scaramelli* je na-tovarjal kose iz litega železa in eden mu je padel na levo roko ter mu zmečkal del kazalca. Odpeljali so ga na 2. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. O V torek bo center za gospodarski razvoj priredil v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolb 5 predavanje Enrica Gaya, predsednika italijanskega centra za proučevanje podjetij o liku šefa pro. dajnega oddelka. UL GHEGA 8 - l tel. 27512 • 35939 Prokurator RA VNl k S. A. AVTOBUSNE PROGE Trst - Sežana - Ljubljana: vsak dan iz Trsta ob 7.30 — z Opčin ob 7.50. Trst • Sežana: petek in sobota ob 7.00 in 15.30 — z Opčm ob 7.30 in 15.50; — iz Sežane ob 9 30 in 18.30. Iz Trsta: k Banom - v Sesljati - Tržič: vsak dan ob 11-00; — iz Tržiča: ob 12.20; k Banom - v Sesljan ob delavnikih: 8.40, 13.25, 1715, 18.30; — ob praznikih: 14.30, 16-30; — k Banom ob delavnikih: 5.50, 7.25, 8.40. 13.25, 18.30, 19.50; — ob praznikih: 7.00, 8.10, 9-40, 20.10. Z Opčin v Sesljan (kopališče) ob delavnikih: 9.20, 10.35, 14.05, 19.10; — ob praznikih: 9.20, 10.40, 12.15, 14.20, 15.35. 17.25, 18-35. Iz Bazovice • Trebč Padrič v Sesljan (kopališče)' ob praznikih: 9.00, 14.00, 17.05. ,XviSTAi n-iiLCMnis Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov naočnikov za otroke, precizna šestila, togaritmična računala. IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIItlllllHinillIMMIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllMIIIIIIIMIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlIlllIvrlllllllMIIIIIIMIlIllIllIlIlIlllllIllllliiiiilllllllllllullllllliiiiiiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiil [ HA »N A OBVtCMTII-A J Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes 22. t. m. bo redni sestanek v prostorih kluba v Ul. Roma 15-11 od 10. do 12. ure. VSEM ČLANOM KULTURNEGA SKLADA Občni zbor, ki je napovedan za jutri, 23. te«a meseca, »e ne bo vršil ta dan, ampak en dan kasnnje, to Je v torek 24. t. m. ob tntt nrt. Ta mala spre. memba Je potrebna, ker Je nekaj odbornikov nepričakovano zadržanih. Vsekakor priporočamo članom številno udeležbo. ODBOR OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE Gdasbena Matica v Trstu bo imela svoj redni občni zbor 4. julija 1958 ob 20. uri v mali dvorani v Ul. R. Manna 29-11. Občni zbor bo sklepčen ob vsakem Številu prisotnih članov ob 20.30. '_________ 'iiEOTI m PRIBPBVKl) Darovi in prispevki: P. J. daruje 500 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE I TorceUo, brivec Mario Vitrani In Dne 21. junija L 1. s« je rodilo I gospodinja Margherita Sisto, u- OD VČERAJ DO DANES v Trstu 6 otrok, umrlo je 5 oseb, poroke ni bilo nobene. Umrli so: 79-letni Giuseppe Cenni, 70-letna Pavla Stok vd. Starc, 63-letna Emilija Zuder por. Jerkič, 65-letna Luigla Malich por. Grison, 70-letna Marija Pau-llch por. Ulclgrai. Oklici: uradnik Drlano Zanlni ki gospodinja Franca Mossano, uradnik Licio Zorzut in negovalka Ester De Luca, Giatmi Lo Piccolo in Enrvllia Maria Zoff Ione, Rolando Capri in Elvira Mi-nelli, prodajalec Gianni Orsl in delavka Stel la Buzzai, šofer Lu-cio Enrioo Lepre in gospodinja Elvira Prataviera, karabinjer Giovannl La Mura In gospodinja Rosolia PorcieHo, mehanik Luigi Trampitf In šivilja Marija Kralj, sttugar Mario Nicll in frizerka Anna Calvarano, učitelj Giovannl Amer! in učiteljica Pia Pri-schi, bančni uradnik Vittorio čFAmbrosi in učiteljica Maria Franzil, akademski slikar Richard John Palmer in gospodinja Er-siide Bisotti, prodajalec Renzo Zorzenon In gospodinja Mirella radtiik Sergio Premuti In uradnica Nivelia Vianelli, uradnik Piero Relli in gospodinja Blanca Cadalbert, delavec Danilo Baša in uradnica Luci a Podgornich; geometer Mario Savino in uradnica Maria Luisa Gonzato; poštni uradnik Giovanni Novacco in gospodinja Maddalena Ca in ero, krojač Ltno Richter ln učiteljica Laura Trezzani, el-ektromehanik Ftrruocio Ghergan! in gospodinja Silvana Puzzer, mehanik Carlo Opera in gospodinja Valeria Can. Clanl, straža Javne varnosti Eros Barcobello in gospodinja Berta Pienz, strugar Savino Ladich in delavka Agata Esca, mehanik E-duard Cossutta in gospodinja Leopoldi na Cossutta, uradnik Daniele Buoavelli In uradnica Rina Vecctiietti, klesar Giovanni Purič in šivilja Glovanna Metel-co, delavec Elio Papadopulos In gospodinja Rosa D’Aprile, dela-vec Francesco Valentini in gospodinja Palmi ra Soriani, pomorski kapitan Sergio Fornasari in gospodinja Nivea Cergol, mesar Giorgio Zoch In prodajalka Gra-zia Rossi, tesar Sergio Galati in gospodinja Maria Beltrame, zi- dar Rodolfo Amato in gospodinja Angela Scarpa, pomorščak Romano Sterle in gospodinja Maria Doz, trgovec Roberto Facehini in absolvent Laura Prella; kurir Antonio Glasettl in frizerka Olga Tomasini. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Blasoletto, Ul. Roma 16; Davan-zo. Ul. Bemini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarrotl 11; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan). —«*■— NOČNA SLUŽBA LEKARN _ Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revol-telia 42; Depangher, Ul. San Gtu-sto I; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2; Zanettl . Testa Exceislor. »Zlati deček*. WMliam Holden, B. Stanwyck, A Men-jou. Penice. 15,00: »Frimen* (Podzemlje S. Francisca). Humprey, J. Derek. Nazionale, 15,00: »Modri zločin*. Louis Jourdan, Dany Carrel Filodranunatico. 14,00: »Jastrebi železnice*. John Payne Grattaclelo. 14,00: «Družina Trapp*, avstrijski film v East-tr.ancolor, Superclnema. 14,00; «Zločinec Rock and Rolla*. Elvis Preslej Arcobaleno. 14,30: »Objektiv Burma*. E. Flyn. Astra Roiano. 15,00: »Rojena v marcu*. J. Sassard in G. Fer-zetti. , Capital, 15.00: »Kako umoriti bogatega strica*. Kate Johnson Cristallo. 14,30: »Na svidenje Rim*. M. Lanza, M. AUasio, K, Rascel. Alabarda. 14,00: «Prednja postojanka Stukasov*. Joachin Han-sen. Aldebaran. 14,00: «Dolga zelena dolina*. B. Bennet in Lou Cha. r.ey. Armonla. 15,00; «Wichita». J. M. Crea. Aurora. 15,00: «Slamnat| mož*. P. Germi, L. Della Noce Garibaldi. 15,30: »Piknik*, W. Holden, K. Novak. Inipero. 15,00: »Parižanka*. B. Bardot Ideale. 14,30: «Morski panterji*. R Reagan, A. Franz Itatia. 16,00: »Moskovska lepotica*. J. Paige in F. Astaire. Moderno. 14,00: »Zdravnik in čarovnik*. De Sica, Mastroianm. S. Marco. Zaprto. Savona. 15,00; «Dottore a spas-so». Dirk Bogarde, Vlale. 14,00: »Kalifornijska zver*. Don Megovvan, Števen Rith. Vittorio Veneto. 14,30: »Kruh ln sol*, Mastroiannl, 1. Corey. Belvedere. 15,00: »Pionirji z A- ljaske*. J. Chandler, A Baxter. Massimo 14,30: «Skrivnost petih prstov*. R. Alda, Andrea King Mladini prepovedano. Marconi. 16.30; »Soprog*. A. Sor. di. Krojaški salon KOŠUTA Trst, Ul. Raffineria 5/1. Tel. 95-498 Velika izbira modernega blaga. Plačilne olajšave t S potrtim srcem sporočamo sorodnikom, prijateljem td znancem žalostno vest, da na* je 20. t. m. za vedno zapustila po kratki bolezni naša predraga mama Pavla Starc roj. STOKA Pogreb preljubljene pokojnice bo danes 22. t. m. ob 17-uri na domače pokopališče. ŽALUJOČA DRUŽINA Kontovel, 22.VI.1958. Po dolgi in mučni bolezmi je včeraj preminila naša dolgoletna uslužbenka EMILIJA JERKIČ roj. CUDER Pogreb bo jutri 2 3. t. m. ob 16. uri iz glavne bolnišnice. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Trst, 22. junija 195 8 aro. Ul. Mazzini 43. LOTERIJA BENETKE 45 40 16 54 42 BARI 40 2 18 65 86 CAGLIARI 57 25 HI, 34 32 FLORENCA 67 29 39 66 47 GENOVA 5 77 83 54 49 MILAN 66 10 90 28 44 NEAPELJ 47 90 77 57 l PALERMO 79 85 40 26 35 RIM n 3 20 73 79 TURIN 87 45 58 60 79 Pokrajinski ENAL v Trstu predstavlja na MONTEBELLU — Vhod poleg velesejma — DANES 22. JUNIJA 2 PREDSTAVI, OB 16.15 IN OB 21.15 URI NACIONALNI CIRKUS ORFEI 250 oseb — Artisti vseh narodnosti — 390 eksotičnih živali - NAJVEOJ1 ZOOLOŠKI VRT. KI POTUJE PO E VHOP1 DVIGNJENA ARENA IN ODER ORLANDO ORFEI, slavni krotilec s svojo skupino levinj lz Senegala bo prikazal senzacionalno točko: DIVJE HIJENE v akoridi zveri* DVE PREDSTAVI NA DAN: ob 16.15 in 21.15 Slavni plešoči razsvetljeni vodometi Radio City iz New Yorka — 200.000 litrov vode v muzikalnem taktu OGLED ZOOJA od 10. do 23. ure -------------------- Prevoz s fllobusi po predstavi — Rezerviranje: tel. clrkusa 55-813 in centralne blagajne tel. 36-372 TRST, UL. CICERONE 8, Tel. 38-136, 37-725; Telegr.: IMPEXPORT - TRIESTZ U VAŽA: Lsakovrsten les, drva sa kurjavo, gradbeni material ^_________________ SPECIALIZIRANO POOJEIJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroj• j OBIŠČITE V TRSTU Čevlje* 'TtiaCe Drevored X X. septembra H kupili boste po najbolj ugodnih cenah čevlje najbolj znanih italijanskih tovarn X OBIŠČITE MEDNARODNI VZORČNI TRŽAŠKI VELESEJEM O O Sodeluje 26 držav, od katerih 13 z lastnim uradnim pa-viljonom. O O Razstava splošne mehanike tn ladijske mehanike. O O VII. mednarodna razstava lesa. O O Razstava letalstva, O O Razstava o osvajanju vsemirja. Vsak dan bodo izžrebali med obiskovalci bogate nagrade, medtem ko bodo Izžrebali med vsemi obiskovalci 5. julija 1958 avto FIAT 600. •K>ooeccscczzocccooooc>ccooooacx>ooooooooooocx»oooooooooooooc Umik za občinstvo: ob sobotah od 10. do 24. ob nedeljah od 9. do 24 ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 24. ure. levm 22. junija 1958 Gorisko-beneški dnevnik Veliki dan danes v Sovodnjah 50 letnica obstoja posojilnice in hranilnice Ob 11. uri svečan govor in obdaritev osnovnošolskih otrok, ob 18. uri kulturna prireditev Sovodenjska posojilnica in hranilnica praznuje danes 50-letnico obstoja. Tega dogodka se bodo člani spomnili z »lašo ob 9. uri ter s prilož-Postno prireditvijo ob 11. uri na županstvu, kjer bo, pied-»ednik nadzornega odbora poročal o delovanju denarnega zavod*. Ob tej priliki bodo Boklonili, osnovnošolskim o-trokpm z vseh šol v občini hranilne knjižice “s skromnimi denarnimi darili. Ob 18. uri bo na dvorišču gostilne Vuk nasproti županstva družabna prireditev, na kateri bosta nastopila fantovski pevski zbor iz Sovodenj |>od vodstvom pevovodje Doniš Klavčiča ter tamburaši PD ♦Rade Pregare« iz Trsta. Za ta dogodek vlada v sovodenjski občini, kakor tudi po okoliških vaseh veliko zanimanje, saj ni občana, ki se ne bi zavedal globokega pomena te obletnice. Na svoji življenjski poti je sovodenjski denarni zavod veliko koristil svojim članom, ki so zašli v gmotne težave. Z nizkimi o-brestnimi merami jih je ščitil pred bankami, da niso šla premoženja na boben. Kolikšno moč ima ustanova, kaže tudi dejstvo, da je vanjo vpisanih 73 članov in da so se vloge v zadnjem času dvignile na 25 milijonov lir. . Današnja pfoslava pa je po. membna tudi zaradi tega, ker skupno’* 7. njo proslavlja svoj jubilej delovanja v njenih vr- Podrobno poročilo in fotografije o proslavi 50. 'obletnice sovodenjske posojilnice bomo objavili v torkovi številki našega lijta. stah g. Ludvik Lukežič, ki je že 50 let predsednik nadzornega odbora. Ne bi bilo prav če se ob tej priliki ne spomnimo tudi Andreja Pipana iz Gabrij, ki že 22 let kot predsednik denarnega zavoda skrbi za njegovo trdnost in ugled, ki ga Uživa ne le pri sovodenjskem prebivalstvu, ampak tudi pri predstavnikih goriške hranilnice. t Ob tako .velikem, dogodku čestitamo predstavnikom posojilnice in njenim članom ter jim želimo, da bi še dolgo z uspehom skrbeli zanjo kot za punčic® v svojem očesu. Preusmeritev prometa j • pri Farri ! Na pokrajinski cesti proti Gradiški bodo promet preusmerili v bližini Farre čez za-lilni most, ker bodo v bližini zgradili most čez namakalni kanal. Seja obč. odbora < V petek zvečer se je po-Sovno sestal občinski odbor. Na seji so obravnavali točke, ki bodo na dnevnem re-fu prihodnje seje občinskega sveta, ki bo v sredo 25. junija ob 18. uri. Obravnavali so tudi občinske davke za tekoče leto. Kar se javnih del tiče, je odbor sklenil, da cjači javno razsvetljavo v ulicah Cappellaris in Sassa-ie, za kar bodo porabili četrt milijona lir; enako vsoto bodo porabili za popravilo pločnikov na Korzu Italia, Korzu Verdi in v Ul. Boc-caccio. Občinski odbor se bo ponovno sestal jutri zvečer. «»----------------- V maju 136 glob V mesecu maju so mestni stražniki prisodili 136 glob, in sicer 106 glob kršiteljem pravilnika o mestnem prometu, 16 kršiteljem pravilnika mestne policije, 9 kršiteljem pravilnika poljskih paznikov, 3 zaradi prekrškov pravilnika o kretanju psov, dvema pa zato, ker nista spoštovala gradbenega pravilnika. V maju je psoderec zajel tudi 17 psov, ki so se klatili po mestu brez nagobčnikov. - Interpelacija svetovalcev KPI Nesmotrna javna dela na eestah Občinska svetovalca KPI Batti in Battelo sta poslala županu interpelacijo, v kateri-pravita, da se občani pritožujejo na račun občinske uprave, ki najprej ceste asfaltira, potem pa jih znova razkopava, ko polaga kanalizacijo. Prav te dni »o zopet zaprli za promet Ul, Colombo v Stra-žicah, ki je bila dolgo časa zaprta, ko so jo asfaltirali, ker polagajo cevi za kanalizacijo. Svetovalca zahtevata od župana, naj na prihodnji seji občinskega sveta odgovori, če je mogoče preprečiti razkopavanje pravkar urejenih cest; nadalje želita zvedeti, če obstaja organski načrt za gradnjo kanalizacije in za cestna dela, če pa tega načrta ni, naj pove, kdo za ta dela odgovarja. Končno svetovalca zahtevata, da bi se na prihodnji seji javno povedalo, kako je s tem vprašanjem, da se odgovori na upravičene govorice meščanov, da se troši ljudski denar zaradi nesmotrnega popravljanja cest. Izlet Štandrešecv Za izlet Standrešcev k izviru Soče 20. julija se vpišije pri Markočičev: ali pri Taba-ju. Nekaj* za našo motorizirano mladino Izlet z motorji v planine Ze večkrat so naši mladin- faltirani cesti (okrog 70 km), ci izrazili željo, da bi bilo dobro, če bi kdo organiziral skupinske izlete z motornimi vozili, ki jih imamo na Goriškem že kar lepo število. Za take vrste izletov kaže veliko zanimanje tudi mladina po naših vaseh, ki je ne mikajo v tolikšni meri vožnje z avtobusom ali z vlakom. Zato je vodstvo Slovenskega planinskega društva v Gorici sklenilo na svoji zadnji seji pretekli teden, da bo skušalo ustreči tudi tem nedeljskim izletnikom in da bo od časa do časa organiziralo izlete z vespami, lam-bretami in drugimi podobnimi vozili. Tako se bo takih izletov udeležil lahko vsak z lastnimi sredstvi in SPD bo na ta način približalo planine in prikazalo njihove krasote tudi tistim, ki so bili do sedaj manj dovzetni zanje. Brvi, lahko ^rečemo poskusni 1 izlet te vrste, ki Ustreza modernim časom, bo v soboto in nedeljo 28. in 29. junija, torej čez šest dni, v Lepeno in h Krnskim jezerom. Da bi omogočili udeležbo tudi tistim, ki so prosti samo v nedeljo, je izlet razdeljen v dva dela V soboto ob 16 uri popoldne odhod prve skupine, ki se pelje do planinske koče v Lepeni. Tu bo ta skupina prenočila in nato v nedeljo zjutraj odšla peš h Krnskim jezerom. Zvečer povratek po isti poti v Gorico. Druga skupina odide iz Gorice v nedeljo 29. t.m. ob treh zjutraj ter se na Lepeni sestane s tistimi, ki bodo odšli tja že v soboto. Od tod peš h Krnskim jezerom ali kam drugam v bližnji o-kolici. Zvečer skupen povratek v Gorico. To je v resn;ci lep in primeren izlet za motorizirane izletnike. Do Bovca po as- Ples vil v »Jurčku* Pavla Golije, ki so ga prikazali na zaključni prireditvi slovenskih srednjih šol na dvorišču Šolskega doma v Gorici od tod pa še nekaj nad 20 km po lepi cesti skozi gorsko dolino Lepene do planinske koče v Lepeni, sredi krasot gorske narave. Kdor ne bi hotel k jezerom, se bo lahko povzpel na kakšnega bližnjih vrhov ali pa bo o-stal v bližini planinske koče, kjer je dobro poskrbljeno ne samo za prenočišče, ampak tudi za hrano in pijačo. V bližini so tudi počitniški domovi, med katerimi ima svojega tudi tovarna iz Anhovega. Vpisovanje za izlet je v kavarni Bratuš v Gorici, kjer dobite lahko tudi vsa podrobnejša pojasnila. Odhod o-beh skupin tudi izpred kavarne Bratuš —ič. «»------ Seznam na ogled Do 25. junija je na proto-kpinem uradu županstva, soba št. 17 na vpogled seznam državne ustanove za socialno pomoč zdravnikom. Zainteresirane Osebe si seznam lahko ogledajo med uradnimi dopoldanskimi urami. IZ STEVERJANA pevci so nas obiskali Pred dnevi so nas obiskali sovodenjski pevci skupno s pevovodjem Klavčičem. Ustavili so se v gostilni na Bukov-Iju, kjer so zapeli nekaj pesmi iz svojega repertoarja. O-koli pevcev se je v kratkem Zbralo veliko poslušalcev, ki so z velikim užitkom poslušali lepe pesmi. Tako- je kar naenkrat prišla polnoč. «»------- Dražba del za gradnjo vrtca v Rupi Sovodenjsko županstvo je pozvalo večje število gradbenih podjetij naše pokrajine, da bo v kratkem dražba del xa gradnjo otroškega vrtca v Kupi. Pisma so poslali nekaj nad 20 podjetjem. «»—— II. razstava najmlajših Z današnjim dnem pa vse do 29. junija bo v šolskih prostorih v Ul, Randaecio 22 razstava slikarskih del dijakov nižje srednje strokovne šole ob zaključku natečaja, ki ga je razpisal Akademski klub v Gorici. Otvoritev razstave je danes ob 10.30, Razstavljenih je 40 slik. Dogodki tedna Deželna avtonomija Pred dnevi »o se v Gorici sestali tajniki federacij Krščanske demokracije iz Trsta, Gorice in Vidma ter sprejeli resolucijo, ki so jo poslali strankinim voditeljem in par-iamentarcem KD naše dežele in v kateri zahtevajo, naj nova vlada vstanovi avtonomno deželo Furlani jo-Julijsko krajino s posebnim statutom in naj imenuje v vlado enega izmed parlamentarcev KD naše dežele. Videmski Gazzettino je spremenil svoje stališče do vprašanja glavnega mesta bodoče dežele. Nič več se ne poteguje za to, da bi Videm zaradi geografske lege postal deželno središče. Dopušča možnost, da bi to vlogo prevzel Trst, ker furlanska prestolnica nima primernega prostora za sedež deželnega sveta, nima dovolj hotelov, javnih lokalov in kulturnih tradicij, da bi z uspehom opravljala težavno nalogo, Doberdobski občinski svet Prejšnjo nedeljo se je sestal doberdobski občinski svet, ki je odobril začasni sporazum s CAFO, s katerim se konzorcij obvezuje# da bo skrbel za preskrbo prebivalstva z vodo. Sporazum določa, da bodo potrošniki plačevali po 100 lir mesečno za vsako osebo ali večjo žival. CAFO bo pravočasno poslal potrošnikom obrazec, ki ga bodo občani izpolnili in mu priložili 1235 lir. Svetovalci so dalje odobrili najem posojila v znesku 1.865.000 lir za kritje obračunskega primanjkljaja za leto 1957, Zaključna prireditev v Dijaškem domu V ponedeljek popoldne je bila na dvorišču Dijaškega doma v Gorici zaključna prireditev gojencev, katere so se poleg notranjih in zunanjih dijakov udeležili tudi predstavniki Dijaške Matice, Dijaškega doma, šolskih zavodov in drugi Otvoritveni govor je imela gojenka Vanda Ceschia, ki se je zahvalila vzgojiteljem za izkazano skrb med šolskim letom. Nastopil je mladinski pevski zbor pod vodstvom Albina Verginelle, Rosana Marinič in Jože Jarc sta recitirala Prešernovo «Od železne cesten, dijaki in dijakinje so recitirali več pesmi, na koncu pa so uprizorili še Kettejevo burko v dveh dejanjih «Naši dijaki». IZ DOBERDOBA Posredovanje župana za elektrifikacijo Dola V sredo je bil doberdobski župan na sedežu tehničnega urada v Gorici, kjer je posredoval zaradi elektrifikacije Dola. Predstavniki urada so mu povedali, da so prošnjo cloberdobskega županstva že pred časom poslali na pristojno mesto v Rim, toda odgovora niso prejeli. Doberdobsko županstvo bi rado zvedelo, kje se je prošnja zataknila, da po tolikš- nem čakanju še ni odgovora. Poleg tega ne more razumeti, kako morejo oblasti s takšno malomarnostjo gledati na tako važno vprašanje, kot je e-lektrifikacija celega števila zaselkov v Dolu, kjer prebiva veliko število doberdobskih občanov, kjer je več financar-skih vojašnic in kjer je celo dvolastniški blok in blok za propustnice pri Komarjih brez električnega toka. Ce upoštevamo, da so vsi ti zaselki tik državne ceste, po kateri, je zelo velik promet in da so tudi tik državne meje. potem ne moremo razumeti, kako morejo odgovorne oblasti še naprej zavlačevati uresničitev teženj Dolanov, ki jih tako odločno tolmači doberdobska občinska u-prava. «»------J SNG v Doberdobu 25, junija ob 20.30 s Topaze 28. junija ob 20.30 z Naši ljubi otroci 29. junija ob 20. uri z Rdečo kapico. «»------. Goriška občina zaposli 3 smetarje Gori.ska občina namerava sprejeti tri delavce, ki bodo tiodeljeni službi za odnaša- nje smeti. Do 12. julija t.l. je čas za vlaganje prošenj. Prosilci ne smejo biti starejši od 35 let. Podrobnejše informacije daje personalni u-rad goriške občine. • «»------ Motociklist podrl žensko Včeraj popoldne okrog 2 je v Podgori 27-letni Elio Furlan iz Ul. Ascoli 23 podrl s svojim motociklom 51-letno Albino Pintar z Oslav-ja. Na srečo nista ne prvi ne druga bila huje ranjena. Pintarjeva je dobila le nekaj prask na levi nogi, Furlan pa praske na obrazu in rokah. Osemletni Renato Starchi se je včeraj zjutraj ob 11.45 urezal v levo roko s kosom stekla, medtem ko se je i-gral pred svojim bivališčem v Ul. Michaelstaedter 9. Ljudsko čitalnico Opozarjamo javnost, da )• Ljudska čitalnica in knjižnica v Ulici Ascoli štev. I v Gorici odprta vsak dan od 8.38 do 12. ure in ud IS. do 11. ure. V njej boste našli poleg vsakovrstnih slovenskih časopisov tudi bogato izbiro najnovejših knjig. «»------ Kino v Gorici CORSO. 35.00: «Obtežilna priča«, T. Power in M. Dietrich. VERDI. 15.00: «Casino de Pariš«, V. De Sica, cinemasco- pe. V1TTORIA. 15.30: «Ko je ljubezen roman...«, A. Blyth in P. Nevvmain, cinemascope. CENTRALE. 1500: »Pariške skrivnosti«, F. Villard in L. De Luca, barvni film. MODERNO. 15.00: «Konec trinoga«. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Viila San Giusto, Korzo Italia 106, tel. 3151. Dopoldne bo doprta lekarna Pontoni e Bassi, Ra-štel 2«, tel. 3349. «»------ TEMPERATURA VCEHAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 22 stopinj ob 18. uri. najnižjo pa 17 stopinj ob 1. uri. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA . Ul. Duca DAost* gg . ral. 2g-45 . GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji u pravo* blaga • Jugoslavija A vtomobilska dirka «1000 milj 1958> Na hitrostnem odseku Trst-Opčine najhitrejši Taramazzo (Ferrari) ....-KM..... »I M...— ....»M« I M—■ I ■■■ " Taramazzo vodi tudi v splošni klasifikaciji do Opčin * Dve smrtni žrtvi pri Bresciji BRESCIA, 21. — Danes zjutraj se je v Brescii začela velika avtomobilska dirka «1000 milj 1958». Točno ob 6,30 je startal prvi avtomobil s pilotom L. Taramazzom (Ferrari Gran turizem nad 2000 cc), ki je tudi glavni favorit dirke. V presledkih po eno minuto je sledilo vseh ostalih Ul udeležencev dirke, ki bo trajala 32 ur. Na prvem hitrostnem odseku Nave - S. Eusebio (8.4 km) so bili doseženi naslednji najboljši rezultati: 1. Taramazzo (Ferrari) 5’07”, povprečna hitrost 98,052 km; 2. Strahle (Porsch 1600 cc) 5’26”3/5; 3. Baghetti (Giulietta 1300 cc) 5’31”l/5; 4. Salvetti (Alfa Romeo 2000 cc) 5'36”4/5; 5. Bauer (Giulietta 1300 cc) 5’29"4/5. Vse do Trsta ni bilo nič zanimivega in prvi tekmovalec Taramazzo je prispel na kontrolno mesto na Foro Ulpia-no točno po predvidenem času ob 15.10. Zaradi dežja je bila proga zelo težka in posebno na ovinkih tudi dokaj nevarna. Zaradi tega na odseku Trst - Opčine niso bili doseženi posebni rezultati. Od 112 udeležencev dirke, ki so startali v Brescii, jih je prišlo na kontrolno mesto v Trstu 105, na cilj hitrostnega odseka na Opčinah pa 103. Najboljši časi na odseku Trst - Opčine: Taramazzo (Ferrari) S’15”4/5; Villotti - Zampiaro (Ferrari) 5’24”l/5; Papais - Crivellarl (Ferrari) 5'25”l/5; Baghetti (Giulietta) 5'27”l/5; Strahle - Walter (Porsch) 5’29”3/5; Marconi - Frescobaldi (Giulietta) 5’30”l/5. X - X (Mercedes) 5’30”4/5; Bauer (Giulietta) 5’35”l/5; Midana - Bonino (Giulietta) 5’35”4/5; Borga Emma - Borga (Giulietta) 5’36”l/5: Tržačan Lucio Missaglia Je z Giulietto dosegel čas 6’27”l/5. Splošni vrstni red po prvih dveh hitrostnih sektorjih: 1. Taramazzo (Ferrari) 18' in 22"4/5; 2. Vilotti (Ferrari) 10’43”l/5; 3. Papais (Ferrari) 10’49”3/5; 4. Strahle (Porsch) 10’45”l/5; 5. Baghetti (Giulietta) 18' in 58”2/5. V Trstu je vladalo za prihod dirkačev precejšnje zanimanje in številni gledalci so se zbrali na Foro Ulpiamo in vzdolž vse proge do Opčin. Starte za hitrostni odsek Tršt-Opčine so snemali tudi televizijski operaterji. Žal pa je doslej zahtevala dirka tudi že smrtne žrtve. Kmalu po startu v Brescii pri Caino je zaradi zdrsljivega ce-tišča zavozil s ceste na začetku prvega hitrostnega sektorja avto «Giulietta» št. 80, ki sta ga pilotirala Lino Mora in Paolo Zerneri. Zerneri je izdihnil takoj po prevozu v bolnišnico, Mora pa nekaj ur kasneje. «24 UR* V LE MANSU Moss odstopil po 30. krogu LE MANS, 21. — Avtomobilska dirka «24 ur« na krožnem dirkališču v Le Mansu se je začela ob 16. uri v prisotnosti 200.000 gledalcev Startalo je vseh 55 prijavljenih avtomobilov. Po prvi uri vožnje je bil vrslni red naslednji: 1. Moss (Aston Martin) 14 krogov (188.545 km). 2. Haw-thorn (Ferrari) 14 krogov zaostanek 30”, 3. Von Trips (Ferrari) 14 krogov zaostanek 46”. 4. Brooks (Aston Martin) 14 krogov zaostanek 1’, 5. Gen-idebien (Ferrari) 14 krogov zaostanek 1’20”. V 30. krogu je odstopil Moss, ki je pred tem dosegel povprečno hitrost 195.008 km (4'08”5/10 na krog). Vodstvo je takoj prevzel Havvthorn. Po dveh urah vožnje je samo 7 avtomobilov prevozilo enako število krogov. 5 avtomobilov pa je že odstopilo. NOGOMET Določeni sodniki za polfinalni tekmi STOCKHOLM, 21. — Za polfinalni tekmi svetovnega nogometnega prvenstva je FIFA določila naslednje sodnike: SVEDSKA NEMČIJA: glavni sodnik Zsolt (Madžarska), stranska sodnika Seipelt (Avstrija) in Ellis (Anglija). BRAZILIJA . FRANCIJA : glavni sodnik Griffiths (Wa-les), stranska sodnika Wyss-ling (Švica) in Leafe (Angh). Tekmo Francija - Brazilija, ki bo v Stockholmu, bodo pre. našali po televiziji v torek, 24. t. m. ob 19. uri. > -—— «»— Jugoslovani se vračajo STOCKHOLM, 21. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes dopoldne odpotovala iz Stockholma preko Muenchena v domovino. V Beograd bo prispela v sredo, ker se bo za. en dan ustavila v Muenchenu. .Na Švedskem je ostal samo tehnični komisar Aleksander Tirnanič, da bo lahko po povratku poročal Zvezi o zaključnih fazah prvenstva. ATLETIKA Connolly in Davis: dva svetovna rekorda BAKF.RSFIELD, 21. — A-meričan Harold Connolly je na prvenstvu v Bakersfieldu izboljšal sevtovni rekord v metu kladiva z rezultatom 68.681. Connolly je imel tudi prejšnji rekord z rezultatom 68,54. ki pa še ni bil priznan. Veljavni svetovni rekord pa je imel od 22. okt. 1956 sovjetski metalec Krivonosov z rezultatom 67,308. Na istem prvenstvu je postavil nov svetovni rekord tudi Ame*ičan Glen Davis v teku 440 yardov čez ovire z rezultatom 49”9. Uradni rekord na tej progi je doslej pripadal Južnoafrikancu Potgieter-ju z rezultatom 50”7, ki ga je dosegel aprila 1957, še nepriznani rekord pa Američanu Culbreathu z rezultatom 50"5. Razen teh dveh rekordov, so bili na prvenstvu v Be-kersfieldu doseženi še naslednji odlični rezultati: 110 yardov: 1. Morrow »"4, 2. Murchison 9”4. 3. White 9”6. lltllllllllllllllilHIIIIIHtllllllllllllllllllllllllHIII Danes v Trstu NOGOMET Triestina - Udinese, »Italijanski pokal« na občinskem stadionu ob 17,45. ATLETIKA Deželno prvenstvo Junlor-Jev in mladincev. Organizira Fidal. Na občinskem stadionu ob 8.30 JADRANJE Regata Trst - Milje, piva vožnja. Organizirajo tržaška in miljska jadralska društva, Start ob 10. ubi iz zaliva S. Justa v Trstu. Cilj v Miljah med obema pomoloma. KOLESARSTVO Peti pokal uSerse Coppi* za novince. Organizira društvo «Coppi-Hausbrandt» (50 km). Start ob 15.30 na začetku Ul. F. Severo. Cilj v Bazovici. SABLJANJE Pokal De Palma. Organizira «Ginna S ' Jf i «R&zum<^ sem te, Seiduna.« Odpustil ga je.' Ves vznemirjen in na pol nor od sreče je Ibn Tahir zapustil njegovo sobo. * * * Na stopnišču je srečal Abu Alija in Buzruk Umida, ki sta vsa zasopla in rdeča od razburjenja vlekla nekega moža za seboj. Videti mu je bilo, da je moral imeti težko in naporno pot za seboj. Bil je zaprašen od glave do pete. Potoki potu so mu bili zarezali v blatno lice dolge proge. Težko je hropel. Ibn Tahir se je stisnil ob steno in pustil, da je šla trojica mimo. Nekaj mu je reklo, da se bližajo Alamutu veliki in težki dnevi. Stražar, je odgrnil vrata in spustil moža z velikima daije-ma k Hasašiu ♦Sčl iz Kuzistana«, je hrope iztisnil Abu Ali. «Iz Zur Gumbadana ...» «Kaj se je zgodilo?« Hasan se je šiloma obvladal. Iz obrazov prišlecev je bil takoj zaslutil zlo vest. Sčl se, je zrušil pred njim na kolena. «0 gospodar! Husein Alkeini je mrtev. Umorjen!« Hasan je mrtvaško ■ prebledel. «Kdo je krivec?« ♦Odpusti, Seiduna! Hosein, tvoj sin.« Hasan se je stresel, kot bi ga bila pogodila strela. Za- krilil j« z rokami, kot da grabi za nekom nevidnim. Zamajal »e je, zavrtel se v polkrogu in treščil na tla kakor izpodžagano drevo. PETNAJSTO. POGLAVJE Sin vrhovnega poglavarja je umorih kuzistanskega daija! Ves Alamut je prihodnji dan govoril o tem. Nihče ni vedel prav, kako se je bila vest razširila. Sčl jo je bil najprej zaupal velikima daijema, ki sta ga takoj peljala k Hasanu. Morda jo je bdi takrat kateri izmed daijev, ki je stal v bližini, ujel na uho, morda sta jo bila velika daija sama spotoma nehote komu izdala. Vsi so jo poznali in nesmiselno bi bilo, skrivati jo kakor koli pred verniki. Ibn Tahir je moral dolgo čakati, da ga je Hasan »prejel. Vrhovni poglavar je hotel vedeti vse podrobnosti o umoru in je zato natančno izpraševal sla. ♦Golob je. prinesel tvoj ukaz v Zur Gumbadan, Seiduna. Kizil Sarik nas je takrat že teden dni oblegal. Vse manjše utrdbe je porušil in se potem utaboril z dvajset tisoč možmi pred našo trdnjavo. Prost odhod nam je ponudil, toda veliki dai je odklonil. Hosein, tvoj sin, pa je zahteval, da preda trdnjavo. Zato te je Alkeini prosil, da ukažeš, kaj naj stori z njim. Ti si velel, naj ga vržemo v okove. To mu je Alkeini sporočil in zahteval, da se sam preda. Hosein je zdivjal od jeze. ,Očetu si me izdal, ti pes!’ je zavpil nanj. Izdrl je sabljo in zaklal našega poveljnika.« ♦Kaj ste storili z morilcem?« ♦Uklenili smo ga in zaprli v klet. šejk Abdul Malik Ben Ataš je prevzel poveljstvo nad trdnjavo.« ♦Kakšen je položaj v njej? ♦Težaven je, gospodar. Vode je malo in tudi hrane bo začelo vernikom primanjkovati, čez tri tisoč jih je v trdnjavi. Vse ljudstvo v Kuzistanu je z nami. Toda prekleti Kizil Sarik je krut in boje se ga. Le malo lahko računamo na njihovo romoč.« Hasan ga je odslovil. Zidaj je bil spet trden in zbran. ♦Kaj nameravaš s sinom, Ibn Saba?« je vprašal Buzruk Umid. ♦Sodili ga bomo po naših postavah.« Odpustil je velika daija in dal poklicati Ibn Tahirja. ♦Kako je z Gazalijem?« ♦Skoraj vso noč sem se ukvarjal z njim, Seiduna.« ♦Dobro. Ali ti je znano, kaj se je zgodilo v Kuzistanu?« Ibn Tahir ga je pogledal. Videl je nove brazde v njegovem obrazu. ♦Znano mi je, Seiduna.« ♦Kaj bi storil, da si na mojem mestu?« Ibn Tahir ga je pogledal z jasnim, svetlim pogledom. ♦Storil bi, kot veleva zakon.« ♦Ti si pravi ... Ali veš, kdo je Iblis?« ♦Iblis je zli duh, ki je zapeljal prva človeka.« ♦Iblis je več. Iblis je odpadnik od svojega gospodarja, je njegov zakleti sovražnik.« Ibn Tahir je prikimal. ♦Kdor je odpadnik od pravega nauka in njegov sovražnik, je sorodnik Iblisov. Zakaj pravi nauk je Alahov nauk. In samo eden je pravi.« ♦Da, izmailski.« ♦Prav si povedal. Ali poznaš nekoga, ki je odpadel od našega nauka in postal njegov zakleti sovražnik?« Ibn Tahir mu je pogledal v oči, da bi uganil njegovo misel. ♦Morda misliš velikega vezirja?« ♦Da, tistega, ki ti je umoril deda, ker je priznaval naš nauk. On je naš Iblis, naš zli duh. Ti bodi naš arhangel in maščevalec svojega deda. Pripravi mec svoj!« Ibn Tahir je stisnil pesti. Raven kot cipresa je stal pred Hasanom, ♦Meč je pripravljen, Seiduna.« ♦Ali poznaš pot od Raija do Bagdada?« ♦Poznam io. Doma sem iz mesta Save, ki leži ob njej.« ♦Torej poslušaj. Odpravil se boš na pot. šel boš v Rai in od tam skozi Savo in Hamadan do Nehavenda. Toda izogni se očetovemu domu! Zakaj vso pot ti je misliti samo na eno, na to, kako boš dosegel svoj cilj. Vsepovsod oprezuj in poizveduj, kje je in kaj namerava veliki vezir. Prejel sem poročila, da zbira v Nehavendu veliko vojsko proti nam in proti svojemu tekmecu v Isfahanu, Tadž al Mulku. Ali slediš vsemu? Al Gazali je njegov prijatelj. Ti pa boš odslej Gazalijev učenec Otman. ki mu prinaša prošnjo od svojega učitelja. Zato vzemi i njegovo knjigo s seboj. Tu ti izročam črno obleko sunitskih dijakov, tu mošnjo z denarjem za na pot in tu pismo za velikega vezirja. Pečat, ki ga vidiš na njem, ti bo odprl pot do njega.« Ibn Tahir je sprejel črno obleko iz njegovih rok in si jo z nekakšnim veselim vznemirjenjem ogledal. Mošnjo je spravil za pas, omot pa pod haljo. ♦Kako se ti je vesti pred velikim vezirjem, tega si se pri Hakimu naučil. Ko boš pojezdil z Alamuta, boš vzel vse, kar ti bom dal, v vreči s seboj. Zunaj trdnjave se boš na skritem mestu preoblekel in odložil vse, kar bi te utegnilo izdati, od sebe. Poznam Nizama al Mulka. Ko bo slišal, da te pošilja Al Gazali, te bo z radostjo sprejel. Zdaj dobro poslušaj! V onem zapečatenem pismu je skrito dolgo, ostro bodalce. Preden izročiš vezirju omot, potegneš šilo skrivaj iz njega. Ko bo vezir pismo odpiral, ga ti' krepko suneš z bodico v vrat. Ce opaziš samo kapljico krvi, vedi, da si uspel. Toda pazi, da se sam prej ne raniš. Zakaj konica bodalca je kaljena v strahovitem strupu. Ce bi se samo oprasnil, bi ne mogel izvršiti dane naloge in za vekomaj bi ti bil izgubljen raj, v katerega si tako želiš.« I, ki Je zavrnila sestanek vodstev obeh strank. Clankar poudarja, da je Nennijeva demokratična alternativa malo nevarna, ker ne vsebuje poudarka na enotnosti; kajti na klerikalno-de-lodajalski blok bi 11 milijonov levičarskih glasov vršilo mnogo večji pritisk, Clankarju predvsem ni vtšeč izraz «razredna realnost* in trdi, da je prav v tem izrazu nesporazum med komunisti in socialisti, A. P. Govorice o Gomtilki (Nadaljevanje s 1. strani) tev Nagyja in njegovih sodelavcev ni »izključno madžarska notranja zadeva, pač pa se tiče celotne mednarodne javnosti«. To je včeraj sporočil ameriški odpravnik poslov v Budimpešti madžarskemu zunanjemu ministru, ko ga je ta prrval v zunanje ministrstvo ;n mu izročil protest proti izjavam Eisenhowerja Dullesa in drugih ameriških osebnosti o usmrtitvi Nagyja in njegovih sodelavcev. V New Yorku se je sestal odbor OZN za Madžarsko, k* je po seji objavil izjavo, v kateri pravi, da obsoja usmrtitev Nagyia in njegovih sode-lavcav V zvezi z včerajšnjimi demonstracijami pred sovjetskim veleposlaništvom v Bon nu je sovjetski odpravnik po slov v Bonnu dHnes protesti ral pri bonnskem zunanjem ministrstvu. Ravnatelj min;-strstva je izrekel obžalovanje zaradi dogodkov in obljubil, da bo bonnska vlada po mednarodnih običajih povrnila škodo, ki so jo demonstrant' povzročili. Po znaku, ki ga je dal Hru-ščev na kongresu KP Bolgarije. čutijo sedaj na vseh partijskih kongresih in zasedanjih centralnih komitejev v oata lih državah sovjetske skupi ne za dolžnost ponoviti bolj ali manj »slikovito« to, kar je izjavil Hruščev. Tajnik centralnega komiteja KP CSR Hendrych j« na današnji seji kongresa znova oJtro napadel Jugoslavijo in njen »revizionizem«. Dejal je, da se »jugoslovanski voditelji tiudijo. da bi »imeli noge v dveh ostro- gah«, tako da bi ostali »izven socialističnega tabora« z obsojanjem »ovjetske hegemonije, Trdil je celo, da »igra Jugoslavija igro imperializma«, V zvezi s Titovim govorom v Labinu je trdil, da ne za ostaja prav nič »za izjavami krogov« in da se v tem »mora posredno videti prošnja za dolarsko pomoč«. V zvezi z usmrtitvijo Na-gyja pa je Hendrych modroval: »Madžarska ljudska de-mokracija je na odločen način zaključila kontrarevolucionarno vetajo, katere organizatorji so našli zatočišče pr* jugoslovanskem veleposlani štvu v Budimpešti. Pravična obsodba Nagyja in njegovih sodelavcev je napravila konec zgodovini sramotnega revizionističnega izdajstva.« Jasno, da tudi Albanija ni mogla izostati. Tako je na današnji seji centralnega komiteja tamkajšnje partije tajnik Enver Hodža podal poročilo o »antimarksističnem in anti-socialističnem stališču Titove skupine, ki je bilo potrjeno na sedmem kongresu ZKJ«, in o «borbi, ki je potrebna, na se izruje moderni revizionizem«. Petnajstletnica Sutjeske Članek člana ZKJ Mitra Bakiča (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Narodi Jugoslavije proslavljajo danes 15. obletnico junaškega prodora NOV na Sutjeski in zmago partizanov nad 115.000 združenimi oboroženimi silami Nemčije in Italije, katerim so pomagale tudi številne čet. niške in ustaške formacije. V tej borbi se je odločila usoda jugoslovanske revolucije. Na uničenju partizanskih borcev ni bila zainteresirana samo hitlerjevska koalicija, temveč tudi reakcionarni krogi v zavezniških vrstah, katerim krepitev NOB ni bila v skladu z njihovimi povojnimi načrti. To je bil tudi vzrok, da so zavezniki, med njimi tudi Sovjetska zveza, pomagali Draži Mihajloviču in sodelovali s kraljevo vlado v Londonu. Po prodoru sovražnikovega obroča v Sutjeski se je spremenil odnos in taktika zavez- MIIIIMIIMMHIIItMMtllMtMII ItfllMIIIIMIIIIIIHIIinHIItllMtllllltllllllllllinillllltl tli IIIIHIIIIII llllltlllf lllllllll Hilli HMIIII IIItHIIttl MII llllllll tlMIIIlill Lloydove obtožbe proti SZ Besede in dejanja Hruščeva Llovd pravi, da je sedaj glede sporazumevanja vse odvisno od SZ, Hruščev pa, da je to odvisno od Zahoda... LONDON, 21. — Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, ki je govoril v Irby-Thuristastonu, je obsodil enostranski sovjetski sklep, da objavi tajne dokumente o pripravah za konferenco naj-vššjih. Minister je dejal, da so se bili sporazumeli, da bodo razgovori zaupnega značaja. »Zato, je pripomnil minister, nam sovjetska pobuda vrača svobodo izražanja.« Zatem je minister dejal, da sovjetska vlada ni popustila «niti za ped« ter da je zavrnila dnevni red, ki so ga predlagali na Zahodu, Dodal je, da so zahodne države piedlagale v razpravljanje sledeče zadeve: 1. razorožitev, 2. evropska varnost in Nemčija, 3. mednarodna izmenjava, ■», sredstva za izboljšanje mednarodnega sodelovanja, 5. druga vprašanja. Lloyd je zatem izjavil: »Nikoli nismo zahtevali, naj bo sporazum, kakor na1 pr. o združitvi Nemčije, potrebni pogoj za sporazum o razorožitvi ali pa o trgovinski ali kulturni izmenjavi.« »Napačno je, je nadaljeval minister, podpisati sporazume, ne da bi bili gotovi o njih izvrševanju, V zadnjih dneh smo imeli o tem tragičen primer.« Zatem je minister omenil o-koliščine. v katerih je bil bivši predsednik madžarske vlade Nagy aretiran kljub zagotovilu, ki so mu ga sami Rusi dali. Kar se tiče generala Maleterja, pa so ga ugrabili v pravem smislu besede. »To, je dodal govornik, je usoda nekaterih ustnih sporazumov « Na koncu je minister dejal, da je potrebno dobro vero dokazati z dejanji in ne z besedami. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je poslal listu »Melbourne Herald« odgovor na razna predložena vprašanja, ki ga omenjeni list objavlja danes. Drugi del odgovora bo objavil v ponedeljek, Hruščev pravi med drugim, da so na Zahodu na eni strani zahtevali od SZ, naj se odpove vojaški uporabi raket, ki jih u-porablja za izstrelitev satelitov, medtem pa se v Veliki Britaniji in ZDA trudijo, da bi pripravili medcelinske balistične rakete z edinim namenom, da bi iz njih napravili orožje za množično uničevanje. «Velika Britanija in A-merika, pravi dalje Hruščev, nastopata s stališča svojevrstne filozofije, po kateri posest tega strahotnega orožja na o-beh straneh ustvarja potrebne pogoje za ohranitev miru. Oboroževalna tekma pa ima samo en logični zaključek: s časom vodi v vojno,« Zatem pravi Hruščev, da sc iz njegovih odgovorov lahko vidi, da je SZ pripravljena skieniti bodisi splošen sporazum o razorožitvi kakor tudi sporazum o posameznih plateh tega vprašanja. »Vse je sedaj odvisno od zahodnih držav.« Zatem pravi Hruščev, da mora o socialni ureditvi v vsaki posamezni državi in o sistemu vladanja odločati prebivalstvo tamkajšnje države. »Nobena država ali zunanja sila ne sme vsiljevati narodom drugih držav svojega načina življenja ali pa svojega političnega ali socialnega sistema« (prav na podlagi tega načela je najbrž Hruščev na kongresu Kp Bolgarije . tako nesramno obrekoval in napadal Jugoslavijo in prav na podlagi tega načela verjetno izvaja Sovjetska zveza ob podpori ostalih držav njene skupine vsestranski pritisk na Jugoslavijo; op, ur.). »Da se človeštvo osvobodi uničevalnih vojn, in predvsem nevarnosti jedrske vojne, je tudi potrebno, da prevlada načelo miroljubne koeksistence med socialističnimi Miroljubna koeksistenca pomeni tudi, da je povsem nedopustno vsako vmešavanje ene države v notranje zadeve druge z namenom, da bi menjala njih način življenja, njih politični sistem ali pa iz. katerega koli drugega vzroka,« je pripemnil Hruščev. (Ko bi Hruščev dal najprej zgled za izvajanje in spoštovanje tako svečano proglašenih načel, predvsem v odnosih do Jugoslavije, bi njegove besede prav gotovo mnogo več pomenile). nikov do NOB. Zavezniki so | notmo se pojavlja nadatjeva- se takrat naslonili na narodnoosvobodilno gibanje kot na glavno in edino silo, ki se bori proti okupatorju, medtem ko so četnike in protirevolu-cionarje, katere so še nadalje podpirali uporabili kot sredstvo izsiljevanja. Neposredno pred bitko na Sutjeski je bila razpuščena Kominterna, med drugim zato, uda bi se odstranilo neposredno vmešavanje v notranja organizacijska vprašanja komunističnih partij». CK KPJ je pozdravil ta sklep kot začetek novih odnosov med komunističnimi partijami, V vrsti člankov, ki jih zadnje čase objavlja jugoslovansko časopisje v zvezi s pripravami proslave bitke na Sutjeski, objavlja jutrišnja «Bor-ba» članek člana CK ZKJ Mitra Bakiča, ki ugotavlja, da je Sutjeska in celotna socialistična zgradnja Jugoslavije najbolj prepričljiv primer da za izvajanje internacionalizma ni potrebna nikakršna mednarodna komunistična organizacija, najmanj pa tabor, Jugoslavija je izpolnila svoje internacio-nalistične obveznosti s svojo revolucionarno prakso in borbo in ne s frazami ter slepo pokorščino diktatom, resolucijam in deklaracijam. , Z ustanovitvijo Kominforma p u ni šlo za vmešavanje v notranja vprašanja komunističnih partij, temveč za popolno podrejanje ne le partij, temveč tudi socialističnih držav. Ta politika je paralizirala idejno in praktično delovanje posameznih komunističnih partij. Ideološka ekskluzivnost in politična hegemonija sta zavrli proces revolucionarnega razvoja mednarodnih so. cialističnih sil in omogočili konsolidacijo najbolj reakcionarnega dela socialne demokracije, ki je sodeloval v intervencijah proti oktobrski revoluciji. Danes, deset let po resoluciji Informbiroja, se ponovno pojavljajo proti Jugoslaviji i-sti argumenti in metode, po- ne tega negativnega delu MO' linove politike in prakse in poglablja se kriza v medna-sodnem delavskem gibanju. Velik cinizem je svoje težave in druge neuspehe prikrivati z borbo proti Jugoslaviji, ki je v svoji revoluciji imela več težav kot katera koli druga socialna revolucija. Zanimivo je, poudarja Ba-kič, da so najbolj nesramni prav kritiki iz tistih držav, ki imajo največ težav pri reševanju socialnih in nacionalnih vprašanj (Albanija, Bolgarija in Kitajska). Jugoslavija je nastala v borbi proti imperializmu. Zato je višek zahrbtnosti povezovati jugoslovansko notranjo in zunanjo politiko s pomočjo, ki jo Jugoslavija dobiva od zahodnih držav in ki jo je Jugoslavija uporabila za izgradnjo socializma, kar so nekoč priznavali tudi sedanji kritiki Jugoslavije, ki tega ne morejo zanikati, če niso popolnoma izgubili spomina. Bakič poudarja, da je Sovjetska zveza prejemala prav tako pomoč od ZDA in da danes prosi za kredite. Toda nihče, ki je pameten in pošten, za to ne dolži Sovjetske zveze. Gonja proti socialistični Jugoslaviji, zaključuje Bakič, se ne tiče samo Jugoslavije, temveč tudi narodov drugih socialističnih držav, ker je ta gonja del in izraz povampirjene stalinistične politike. V odporu Jugoslavije so zastopani ne le interesi teh držav, temveč tudi mednarodnega socializma. Mi nismo kapitulirali na Sutjeski, kadar je bilo najhuje. Tudi nismo kapitulirali leta 1948, ko smo bili ponovno blokirani in osamljeni. Tem manj bomo kapitulirali danes, ko sta Jugoslavija in jugoslovanska skupnost združena v monolitno enotnost in ko uživa Jugoslavija nesporno velik ugled pri vsem ostalem poštenem človeštvu.» B. B. MiiitiiHiimiitHiiiiiimmitiHiiiiiiiiiiiiimiHiii Hammarskjoeld kjer se bo sestal z Naserjem Včeraj se je razgovarjal s kraljem Huseinom in z Ben Gurionom V Bejrut se vrne jutri ali v torek IVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKO V HSTN EGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Kina (irumula it« B-I - Telefon 37-004 I. E. L. M. A. T. IMPORT.EXPORT TRST — TRIESTE Ul. F. Filzi, 23 — Tel. 2t-t7l Telegr.: IELMAT - Trieste želi srečno novo leto. trst TRG GOLDONI 7 Til. 23352 MMI jU^oioiecMcOr Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode. Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET KAIRO, 21. — Center za Združene narode v Kairu je »poroči1, da bo glavni tajnik OZN Hammarskjoeld prišel jutri v Kaigo. Kairski radio pa je pojasnil, da bo Hammarskjoeld prišel na kairsko letališče ob 15. urj in d® Se bo takoj po prihodu sprejel predsednik Naser. Domnevajo, da i bosta Hammarskjoeld in Naser raz-govarjala med drugim o libanonski krizi in o mednarodnih policijskih silah OZN na področju Gaze. Hammarskjoeld se misli vrniti v Bejrut v ponedeljek ali v torek, kjer bo varjal s svojimi sodelavci. Pozneje pa je odpotoval v jordansko prestolnico Amman, kjer se je sestal s kraljem Huseinom in s predsednikom jordanske vlade Rifajem, Raz-govarjali so se o jordansko-izraelskem sporu zaradi hriba Skopus. Zvečer je Hammarskjoeld prišel v Jeruzalem, kjer se je o jordansko-izraelskem sporu razgovarjal z Ben Gurionom. Prenočil bo v sedežu nadzorstvene komisije za premirje v Palestini. Izjava naškeva vrsto pomembnih dejstev v zvezi s sedanjo krizo v Libanonu, ki imel še zadnji razgovor z o- so jih namenoma zanemarjali pazovalci OZN. V New York , ali potvorili v poizkusu, da bo odpotoval v sredo. Danes zjutraj se je Ham- bi prikrili prave vzroke krize. »Libanonsko vprašanje, nadaljuje izjava, je izključno no- in kapitalističnimi državami, marskjoeld v Bejrutu razgo- t^HtHHIHIHHHHHHIHHIIIIIHHIHHHHinHHHIIflHIIIIHHHtHlIlHIIHHHHIHIHIHIIHIIHHHHIHininHHHItlHHHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll nonske zadeve. S tem bi ho- kompromis, zaradi katerega je teli pač opravičiti angleško- padla Gaillardova vlada. Pri Vladna kriza s Čeprav so bile volitve le 21. in 26. maja, je predsednik vlade Zoli podal ostavko šele ptejšnji četrtek. Predsednik republike si je pridržal pravico sprejeti ali odkloniti o-stavko in zaprosil Zolija in nj egov e ministre, naj nadaljujejo z opravljanjem rednih u. pravnih poslov. Hkrati je le v četrtek začel s posvetovanjem in je po vrsti sprejel najprej bivše predsednike parlamenta in bivše predsednika vlad, nato Pa načelnike parlamentarnih skupin posameznih strank. Toda do torka se ne pričakuje Gronchijeva odloči, tev glede izbire osebe za sestavo nove vlade, čeprav se ve, da bo to Fanfani. Medtem je novi parlament nadaljeval z zasedanjem in v glavnem razpravlja o spremembi državnega proračuna, ker se je pokazala nujna potreba. da se izdatki zvišajo za 145 milijard lir, ker so medtem tudi našli potrebno kritje z dohodki. Toda poslanci in senatorji to v sredo nepredvideno doživeli buren dan, ko so morali razpravljati o usmrtitvi Nagvja in njegovih tovarišev, Poslanci in senatorji vseh strank razen KPI to u-smrtitev obsodili, toda desničarji in demokristjani so obenem izkoristili tudi to priložnost za svojo protikomunistično manifestacijo in špekulacijo. Na videz tako preudarni in modri zunanji minister Pella se je še prav posebej izkazal, in se je tokrat kar precej prenaglil, ker je na hitro odpoklical italijanskega predstavnika iz Budimpešte in se pohtialil, da vlada ni dala pristanka za novega madžar- nadaljevanja razgovorov glede konference najvišjih. Medtem je Panjan i nadaljeval z razgovori za sestavo no-j ve vlade s prvaki KD in PSDI, Saragat je postani! 19 točk vladnega programa, ki ■ ih bo Fanfani najbrž sprejel. 2XurSH£t .amo,ipr.ua 7 dni v svetu doče dvostranske vlade ugod no stališče, češ da je taka vlada boljša od enobarvne, medtem ko s0 republikanci nezadovoljni s Saragatovimi točkami. Vsi pristaši PSDI pa niso soglasni in na zasedanju centralnega komiteja, ki je bil v četrtek in petek, je za sodelovanje v vladi glasovalo .37 članov CK, proti sodelovanju Pa JI, Istočasno je zasedal tudi CK italijanske socialistične stranke ki je po Nennijevem poročilu in po diskusiji, v kateri je bilo precej soglasnosti — n oseh glavnih točkah razen datuma prihodnjega kongresa — sklenil, da »e ne sprejme pozin nodstna KPI za sestanek z vodstvom PSI S tem pa še ni rečeno, da ne bi smelo biti sestankov, na katerih bi se obravnavala konkretna vprašanja. CK PSI je dalje sklenil, da ostane stranka v opoziciji tn da bodo datum kongresa določili na letošniem .•■eptembrskem zasedaniu CK, in sicer najbrž v novembru, Končno so poudarili sklepe zadnjega kongresa PSI v Benetkah, ki se — na kratko povedano — glasijo; samostojnost stranke in razredna enotnost. Vsaka izmed obeh narodnih skupnosti bi imela svoj mali parlament, ki bi se ukvarjal s mojimi posebnimi posli, izprano otoka bi vodil svet, sestavljen iz štirih grških in dveh turških predstannikoo, ki ljudstvom in da se Turčija ni. mn nobene praoice vmešavati. Prav tako se nima praoice vmešavati svet atlantskega pakta, ki pritiska na grško vlado, naj bi načrt sprejela. Medtem pa je britanska vlada poslala na otok velika vo- Spor zaradi Cipra še bolj zapleten bi ji h izoolila ta dva parla- jaška ojačenja, in sicer celo menta, ter po en predstavnik grške in turške vlade z britan-»kim guvernerjem na čelu. Guverner bi imel pravico končne besede »za zaščito interesov obeh skupnosti«. Zunanje zadeve, obramba in notranja varnost otoka bi o-stale še nadalje v britanski pristojnosti, mednarodni položaj otoka pa bi ostal o tem času nespremenjen. Ce bi «poskusna doba« pokazala zadovoljive rezultate, bi bila Velika Britanija pripravljena »deliti suverenost nad Ciprom z grško in turško vlado, seveda ob ohranitvi soojih vojaških oporišč na otoku«. V Turčiji so na ta predlog reagirali s tem, da sprejmejo edinole deliteo otoka ali tak načrt, kj bi pripeljal do delitve, V britanskem načrtu pa so vsekakor elementi, ki bi utegnili pripeljati prav do delitve otoka, kakor zahtevajo Turki. Zato na otoku še dalje grozijo Grkom, kjer so v manjšini, in jih pozivajo, naj se takoj izselijo. Turke pa pozivajo, naj zapustijo gr-šPe dele mest in grške vasi da bi tako izvedli dejansko delitev otoka in nato izsilili Mac Millan je objavil načrt še pravno potrditev te deli- o Cipru, ki pa so ga ifakarios, ive. grška vlada in turška vlada Nadškof Makarios je odpo- I da bo zahtevala, naj OZN pro zavrnili. Načrt je pripravljen voril, da sprejema samo tak glasi ZDA za državo napadat, skeča predstavnika” v Rimu. tako, da zadevo še bolj zaple- načrt, ki bo upošteval zahteve, ko, če bi ta poslala svoje vo- Ze naslednjega dne se je nam- ta in še bolj onemogoča vsako ciprskega ljudstva po samo- jart"o v Libanon, reč zvedelo da so bili na pri- poznejšo demokratično rešitev, odločbi. Enako stališče je za- Libanonska vlada, kakor tu. padalsko brigado. Pri tem se opazovalci sprašujejo, ali so ti padalci na Cipru zaradi Cipra ali pa zaradi libanonskih dogodkov. Ze samo dejstvo, da so se utaborili na Cipru, govo. ,ri, da jih lahko uporabno v : obeh primerih kakor se bodo dogodki pač razvijali. Hammarskjoeld na Srednjem vzhodu Položaj v Libanonu je še vedno zelo napet. Po prihodu prvih opazovalcev OZN je v Bejrut prišel tudi glavni tajnik OZN Hammarskjoeld, ki se je razgovarjal s predsednikom $aniunnm, s predsednikom vlade Sami Solhom in z voditelji skupin opazovalcev. Iz Bejruta je odšel tudi v jordansko prestolnico Aman in v Jeruzalem, od tu pa v Kairo, kamor ga je povabila vlada Združene arabske države. Zatrjuje se, da Hammarskjoeld nasprotuje vsakemu angleško-ameriškemu vojaškemu posegu v libanonske dogodke, kakor so ZDA in Velika Britanija nameravale. A-rabska liga je že opozorila, ameriško vojaško intervencijo. V Kairu opudarjajo. da zaupajo v Hamtnarskjoeldovo akcijo in so prepričani, da deluje za preprečitev omenjene intervencije. Veliko razburjenje in ogorčenje je v arabskih državah povzročila izjapa ameriškega obrambnega ministra M c Ele rgga, ki je izjavil, da hi mo-rqle ZDA uporabiti bombni-kf »B-47« s »čistimi« htnmski-rrfi bombami v kateri koli voj. nj krajevnega značaja.- S tem v .zvezi je omenjal tudi Srednji vzhod tn libanonske dogodke. Čeprav ni Mc Slrog izrecno izjavil, da bi morali metati atomske bombe na Srednjem vzhodu, je. vsekakor jasno, da je to mislil, ko je govorit o »krajevnih spopadih» in takoj nato o menil Srednji vzhod. Kakor vidimo, ne manika v ZDA vojnih hujskačev, ki bi hoteti izkoristiti vsako prilož-1 nost za povzročitev novega svetovnega spopada. tem pa ni naletel na kdove kakšen odpor v Franciji. Opazovalci se sprašujejo, uh ni De Ga ulit pokazal popustljivost, da bi na magrebski kon. feren ci preprečil ustanovitev alžiske vlade, kakor je bilo sklenjeno na iangerski konferenci. Ustanovitev take vlade bi zaostrila odnose s Tunizijo in Marokom in bi ovirala nadaljnje De Gaullove načrte z Alžirijo. General namreč upa, da bo s pomočjo Tunizije in Maroka uspel vpivati na Alžir-ce. Toda pri vsem tem je zna. čilno, da so v Franciji že mnogokrat poudarjali, da Franciji prav nič ne koristijo čete, ki jih ima v Tuniziji in Maroku. To je zadosten vzrok za dvome v francosko iskrenost. Zato je Burgiba takoj po spora, zumu s Francijo poudaril, da bo pravo prijateljstvo in sodelovanje mogoče šele tedaj, ko bo alžirsko ljudstvo dobilo svojo neodvisnost. To so poudarili tudi na magrebski konferenci. Da bj Franciji dali še zadnjo možnost, da se spame. tuje, pa so odložili ustanovitev alžirske vlade tn to za sedaj ustanovili samo magreb-V Tunisu se je v petek kon. sko skupščino, v kateri bodo čala kon/arencu predstavnikov predstavniki vseh treh sever- Severna Afrika tranje in ni povezano na noben način z Združeno arabsko državo.« Kakor poroča Ansa, je poslaništvo združene arabsse države v Bonnu objavilo izjavo, v kateri pravi, da bo Združena arabska država poslala prostovoljce v Libanon, če bo libanonsko ljudstvo zahtevalo pomoč od arabskih držav. V Bejrutu sta danes nastali dve močni eksploziji. Prva je nastala zgodaj zjutraj v bližini sedeža predsedstva republike. Uporniki so postavili močan peklenski stroj v majhen avtomobil, ki so ga spustili po ulici mimo palače predsedstva republike. Bomba je eksplodirala kakih sto metrov daleč od palače. Ker je bila ulica prazna, ni bilo človeških žrtev. Druga eksplozija dinamitne-ga naboja pa je nastala kakih 30 metrov od rezidence zunanjega ministra Malika. Libanonska vlada pa je danes uvedla cenzuro na vesti za inozemski tisk. Po seji vlade, ki je bila popoldne, je libanonski minister za informacije izjavil, da je Hammarskjoeld «prepričan o vmešavanju Združene arabske države v notranje zadeve Libanona« in »o utemeljenosti libanonskih protestov«. GIACOMO VATOVEC succ. TRST, Ul. Torrebianca 19 Tel. 23-587 37-561 UVAŽA DARILNE POŠILJKE KOLESA - MOTORNA KOLESA - AVTOMOBILE Gospodinjske predmete, radio-aparate, šivalne stroje Kolonialno blago TRST UL. L CACC1A 3 CICLO . TOMASO PRIOGLIO ŠPEDICIJA UL. GHEGA 2/1. nad. - TEL. 37-314 TRST.TRIESTE Muroka, Tunizije m alžirske osvobodilne fronte, ki ie odločno zavrnila francosko politi ko »integracije« v Alžiriji poudarjajoč, da pomeni ta politika korak nazaj od politike prejšnjih vlad. Poudarili to, da mora Francija ugoditi zahtevam alžirskega ljudstva po neodvisnosti. Nekaj dni prej in prav pred novo sejo Varnostnega sveta OZN je bil dosežen med Tunizijo in Francijo sporazum n j umiku francoskih čet iz Tunizije. Cete se bodo najprej u-maknile v Bizerto, zatem na se bodo pogajali o novem po. Inžaju tega oporišča. To je vsekakor prvi korak za popoln umik Francozov iz Tuniriie noafriških dežel. TamlireUa 150/1^1 ^ model 1958 Edini zastopnik za GoriSko i A. MEROLLI Cii O U 1 V A Ulica Garibaldi 5, Telel- 2723 mer Anoleži mnogo bolj pre- Britanska vlada predlaga ese- vzela tudi grška vlada, ki po- di ameriška, pa še dulje obto- . V kratkem se pričakuje podn- vidni in to namesto podobnih demletno poskusno dobo«. V | udarja, da gre za spor med žuieta Združeno arabsko dr- | ben sporazum z Marokom. De glih potez poudarili potrebo tem času bi delovala na otoku angleško vlado m ciprskim iavo, da se vmešava v Lba- Gautle je sprejel prav tisti ccm ccm G.5. Originalni nadomestni ^ PIA E E 10» EKSKLUZIVNA PRODAJNA AGENCIJA TRST - U1. sv. Frančiška 46 Tel. 28940 Prodaja na obroke Velika izbira VESP po ugodnih cenoh Največja svetovna proizvodnja motoskuterjer