© PRED ŠTIRIINTRIDESETIMI LETI JE BILA
OSVOBOJENA LJUBLJANA
V prvi polovici maja pred štiriintridesetimi leti je slovenski narod doiivel največji trenutek v svoji zgodovini: zmago, svobodo, rojstvo enakopravne socialistične republike Slo-venije v bratski povezanosti z jugoslovanskimi narodi in na-rodnostmi. Devetega maja je Ljubljana vsa svečana in nav-dušena pozdravila svoje osvobodilelje, borce 7. korpusa in 29. hercegovske divizije, ki je pomagala slovenskim borcem zlomiti na zadnjih obrambnih polozajih krčevit odpor enot nemškega generalu Rosenerja in naših domačih izdajalcev.
V silni ielji, da bi Ljnbljano čimprej osvobodili, so naši borei srdito napadli močno utrjene položaje v neposredni bližini mesta. Zato prenekateri od njili ni nikdar prišel v osvobojeno Ljubljano, kar si je vsakdo tako želelf Tudi od Ljubljančonov marsikdo noč pred osvoboditvijo ni zatisnil oči.   Vodsivo   OF in   Narodna  zaščita sta nepreirgoma spremljalu poročila in dogodke ter ddjala navodila upornim Ljubljančanom. Tiskurji so ie hheli s slavnostno šievilko Slovenskega poročevalca, vse je bilo na nogah, pripravljeno na sprejem osvoboditeljev. Tefkopričakovani zmaga in svo-boda sta bili tu.
Zdaj Ljubljana živi žeštiriintrideset let v svobodi. Naglo se razvijn koi republiško središee. Gradimo industrijo, rastejo nova naselju z novimi šolami in vzgojnovarstvenimi zavodi, razvijatu se trgovina in promet, vsak si lahko odreže večji in boljši kos kruha.
Tudi v naši občini smo />o osvohoditvi marsikaj zgradili: nova nuselja, šole in vzgojnovarstvene zcivode, nove tovarni-ške ohjekte, prve in nato mnoge kilometre asfaltiranih cest, nove mostove, napeljali smo v hiše elektriko, nove vodovo-de... Todašemnagoboirebanapraviti,sujješemnogopro-blemov, ki jih bomo rešili s skupnimi močmi. Pri tem nas bo vodila zavesi, da seje na območju današnje naše občine med prvimi dvignil tipor proti okupatorju, na Molniku pa je bila ustanovljena prva partizanska četa v Sloveniji. Po ocenah se je z orožjem v rokah bojevalo okoii 2000 naših občanov, od katerih se mnogi niso nikoli vrnili na svoje domove in v osvobojeno Ljubljano. 526 jih je padlo v bojih, 59 je bilo ustreljenih tatcev, 288 je od lakotc in vsega hudega umrlo v koncentracijskih taboriščih, 100 jih je izgubilo iivljenja za-radi drugili oblikjašističnega nasilju. V.a svobodoje v b"oju z okupatorjem in domačimi izdajalci dalo svoja življenja 973 občanov.
To je velik davek. Drago je plačana naša svoboda. Zato jo i moramo ceniti in vsi sodelovati v sialnih pripravah, posebno '    letos pa v obrambnih akcijah. Nič nas ne sme presenetiti.
L.T.