k
Izhaja yaak Setrtek. Cona mu je 6 K na leto. (Za Nomčijo 3 K, ža Ameriko in drago tnje Jržave 7 K.) — Posamezno številke se prodajajo 1	po 10 vinarjev. - ■ ■■ ■'■■
Slovenskemu
v pouk in zabavo.
Spili indopisi ho poSiljajo: Uredniiivu „Domoljube.*, Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, roiilamactje in Ш-sorati pa-. Upravništvn „Domoljuba", -Ljubljana, Kopitarjeva ulioa.-
Stev, 30.
V Ljubljani, dne 25. julija 1918.
Četrta obletnica.
V petek 26. julija bo Štiri leta, kar je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojsko. Srbijo je ščitila mogočna Rusija, za Avstrijo je stala Nemčija. V trenutku se je svet zavedel strašne misli: Kaj, če nastane svetovna vojska? Zunanji uradi velikih evropskih držav so bili zaposleni noč in dan z dogovori z drugimi državami, brzojavke so letele z Dunaja v Peterburg in Berlin, iz Berlina v London in nazaj. Države so se začele z mrzlično naglico ob-.oroževati. In tedaj se je utrgal plaz strašne evropske in svetovne vojske, plaz, ki ie podrl že nekaj prestolov in držav, uničil cvetoča polja in bogata mesta, usmrtil in pohabil milijone ljudi. In plaz drvi še dalje in dalje in ni ga pod solncem, ki bi ga mogel ustaviti ali mu uganiti smer,
Vojska je s kruto brezobzirnostjo podrla celo vrsto rnalikov, ki jih je moderno človeštvo častilo namesto pravega osebnega Boga. Prvi tak malik, ki mu je tako-zvani napredni svet prižigal kadilo, je bil liberalizem,
svobodomiselstvo,
»Človek je svoboden, lahko stori, kar iioče; svoboden in neodvisen je tudi od vere in Cerkve in od Boga; politika in država nima z vero ničesar opraviti,« tako so govorili preroki liberalizma. To je bilo češeenje osebnosti, kult individualizma kakor bi rekli s tujo besedo. Toda načelna 1 zmota rodi sto in sto drugih. Po njih sadu jih boste spoznali. Če sem popolnoma svoboden in neomejen, tedaj si lahko podjarmim manjšo državo, slabejši narod, — tako so govorile velike države in mogočni "arodi in — nastala je svetovna vojska. Njen plaz pa je stri malika — liberalizem in individualizem.
Drugi malik je bil
napredek zlasti v tehniki:
v strojih, tovarnah. Stroj je naš bog, so govorili posestniki velikih obratov in tovarn, la dela veliko cenejše in popolnejše kakor človek, stroj nam prinaša bogastvo in srečo. Tehnični napredek, industrija bo rešila- človeštvo. Pa glejte, ta stroj in ta tehnični napredek in ta industrija — vse to sedaj mori ljudi, namesto da bi jim prineslo srečno življenje, —
Izobrazba in človekoljubje
je naš bog — so govorili tretji. Naravo-slovska veda, spoznavanje narave in njenih zakonov bo vera prihodnosti in podlaga pravi izobrazbi in človekoljubju (hu-maniteti), -- tako sta učila Nemca Hekel (Häckel) in Ostwald. Pa tudi ta bog ni Bog ljubezni in življenja, ampak bog sovraštva in smrti, bog strupenih plinov in strašna morija je njegovo človekoljubje. Tako padajo maliki,
»Država sem jaz« — takole govorila naša birokracija (uradništvo) pred vojsko. »Ti, državljan, glej, da boš pridno davek plačeval, pa da boš zvest cesarju in domovini; kaj mi delamo, te nič ne briga.« Prišla je vojska, kdo se vojskuje? Ne ministri in državniki, ampak ljudstvo. Državo je rešilo ljudstvo, ne birokracija. Države ne tvorijo samo uradniki, ampak tudi in v pretežni večini ljudstvo; uradniki so zaradi ljudstva po pisarnah, ne ljudstvo zaradi uradnikov, — »Mi vodimo zunanjo politiko in sklepamo pogodbe z drugimi državami« — je rekla pred vojsko diplomacija (minister za zunanje zadeve in njegovi uradniki). Toda tudi ljudstvo, ki tnpl in plačuje, hoče irneti besedo pri tem, ko se odloča njegova usoda. In vsi zatirani narodi so vzdignili prapor z besedami: Samoodločba narodov. — Za Avstrijo je najboljši
dualizem, .
so govorili pred vojsko Nemci in Mažari, to se pravi: V Avstriji vladajo Nemci, na
Leto XXXI.
Ogrskem Mažari, drugi narodi naj molče in ubogajo. V vojski pa je dualizem popoU noma odpovedal. Mažari ne dajo izmozga« nd Avstriji ničesar, v svojih zahtevah рч postajajo vedno predrznejši, imeti hočejo samostojno armado, Dalmacijo.
Toda Avstro-Ogrska ni nemška in n« mažarska, ampak je last vseh narodov, M prebivajo v tej državi. Tako vsaj trdijo na« rodi te države in v moderni državi velja to, kar narodi odločijo. Tudi dualizem вф je skazal kot malika,
Na mesto tega malika pa je postavil jugoslovanski narod svoj vzor, — samo* stojno
jugoslovansko državo
pod habsburškim žezlom. Naša majniška deklaracija je postala politično geslo vsakega zavednega Jugoslovana, postala državno ustanovno pismo, postala listina svobode, in pravic zatiranega jugoslovanskega naroda. Naš narod je s svojo krvjo pisal svojo voljo po svobodi in pravici. In kar narod hoče, tega mu ne more braniti nobena vlada in noben minister.
Absolutizem, neomejena nadvlada posameznih močnejših narodov nad šibkejšimi se ruši po vsem svetu, na njegov« mesto stopaj
demokratizem,
ljudska volja. Padla je tudi samovlad* strankinih voditeljev. Kakor ne sme bena vlada več reči; Država sem jaz, take tudi noben načelnik stranke, — zlasti 1Ц stranke, ki se imenuje ljudska, — ne sm* reči: Stranka sem jaz. Zato je padel pri nas dr. Šusteršič, nobena »Resnica« in not» bene »Novice« mu ne bodo več pomagale na noge. Ljudske množice ne gredo več slepo za njenimi voditelji, postale so zavedne, vedeti hočejo, kam jih voditelj pe-lja. »O nas se ne sme ničesar odločati brez nas,« je geslo demokratizma. In tako dviga tudi Slovenska ljudska stranka, poživ-Ijena in pomlajena, prapor pravega
krščanskega demokratizma,
ki daje vsakemu narodu in vsakemu stanu njegove pravice. Za narodno osvobo-jenje in njegov svoboden razvoj gre z nasprotno stranko v skupni boj, pri tem pa ne odneha niti za las od svojih katoliških načel. •
Za narode in države in za nas vse je sedanja vojska veliko izpraševanje veeti. Pokazala nam je temeljne zmote našega javnega življenja, mednarodnega in meddržavnega; pokazala nam je nove cilje in nova pota. Blagor mu, kogar skušnja izmodri.
hitro bodo to dovoljevale naše življenske koristi in da ustvarimo mir, ki bo človeštvo za dolge dobe obvaroval pred pono» vitvijo vojnih grozot. Združeni s svojimi zvestimi zavezniki bomo mogli konec svetovne vojske izsiliti. Zveza z njimi, posebno pa z nemško državo, katere zvezo bomo še poglobili, nam na vse čase za: jamčuje mesto med svetovnimi državami.
Glede prehrane tožj ministrski predsednik nad slabo letino in nad nepričakovano pičlimi dovozi iz Ogrske, Romunije ter Ukrajine, Obljublja, da bo sedaj za prvo silo pomagala z moko Ogrska, kjer že mlatijo, ravnotako s sočivjem in z zgodnjim krompirjem, ki ga že vozijo. Obljubi'?., da bomo s 15. avgustom dobivali spet stare mere moke ali krulm, če mogoče, tudi več mesa in masti. Obljublja, da bo prihodnje leto boljše: Ogrska bo več dajala, rekvizicije bodo bolj popolne, razdelitev živil pa bolj pravična, trgovina bo bolj r.a vajetih, centrale za živila dobe v roke državni uradniki, sploh se bo zgodilo vse, kar kdo glede tega kaj dobrega ve svetovati.
Nato preide v svoj element, Razvnet začne govoriti o svoji notranji politiki; kar je pravzaprav težišče, a za vse bridko težišče njegovega govora: »Če je v Avstriji sploh kak političen kurz (način vladanja), more biti pač samo tak, da da upravičenim koristim nemškega, naroda v Avstriji polno zaščito. Star in resničen je rek, da se v Avstriji ne more vladati proti Nemcem in tudi ne brez Ncmcev. To ne velja samo za to vlado, ampak za vsako vlado, in sicer tem bolj, ker je koniaj razumljiva zmota, da bi mogla zveza nenemških strank stvoriti večino. Hrbtišče naše raznobarvne države je nemški narod in bo to tudi vedno ostal. Vlada je trdno odločena, da sedanji kurz nadaljuje,«
Manjšina je ploskala Seidlerjevi nepričakovani naklonjenosti, večina pa se je smejala njegovemu še večjemu političnemu uboštvu. Češki poslanec Tusar je omenil, da so izvajanja o notranji politiki, s katerimi se je dr, Seidler predstavil zbornici kot nemško-nacionalni minister, taka, da morajo povzročiti nove narodne boje, — Nemški socialni demokrat Ellenbogen je med drugim pristavil k Seidlerjemu govoru: »Ali meni ministrski predsednik, da res smatrajo širše mase nemškega ljudstva za nemško pridobitev, če prepoveduje shode po Slovenskem, sploh če vpelje novo dobo preganjanj? Izrekel je danes stavek, da se v Avstriji ne more vladati proti in tudi ne brez Nemcev, stavek, ki sem ga bral v nekem časopisu že pred 40 leti. Ta stavek je resničen in to tembolj, ker v Avstriji nikdo ne dvomi o njem. Za kar pa gre, ni, da se v Avstriji ne bi smelo vladati ne proti in ne brez Nemcev, temveč gre za to, da Nemci ne smejo vladati nad drugimi, gre za to, da našo državo vladajo, vodijo in znova preustroje Nemci le skupno s Poljaki, Čehi in Slovenci na podlagi prostih dogovorov in pogodb.« —-Posl. Jugoslovanskega kluba dr. Vrstov-šek je izvajal: Jugoslovan gre na dan! To veselo dejstvo je strah vsake avstrijske birokratične nemške vlade. Pred tem veselim dejstvom trepečejo pri nas na jugu zlasti naši nemškularji in nemčurski prite-
penci na slovenskem ozemlju, ki ga izsesavajo po stari navadi in izkoroščajo kot nikjer drugod. To veselo dejstvo kličem kot odgovor našemu ministrskemu predsedniku, ki nam je hotel dajati lepili naukov zaeno z govornikom nemškega Natio-nalverbanda prof. dr. Waldnerjem, Enkiat za vselej odgovarjam v imenu Jugoslovanskega kluba, da se mi zahvaljujemo vedno boljinbolj za takšne nauke . . . Zakaj največja drznost in nesramnost je od ministrskega predsednika, da nas> hoče na eni strani učiti, naj bomo dobri državljani, vneti za cesarja in domovino, na drugi strani pa povdarja, da bo tudi zanaprej vladal kot doslej, da bo torej dalje zatiral in trpinčil naš narod po celem jugu od Štajerske do Balkana. — Poljak dr. Tertil je rekel na kratko: »Govor dr. Seidlerja je obžalovanja vreden, tudi Nemci mu pozneje ne bodo hvaležni zanj.«
Nato so brali do konca tedna prvikrat proračun za šest mesecev. Poslanci niso veliko hodili v zbornico. Večina itak ne misli glasovati zanj, zato ga niso hodili niti poslušat. Pripravljajo se za sedaj bolj važne stvari, zlasti za obtožbo zoper dr. Seidlerja in grofa Toggenburga, ki naj bi prišla na vi sto 22. t, m. Toda ta obtožba izgubi sedaj svoj pomen, zakaj najnovejša poročila slovejo, da je Seidler prosil za odstop, in cesar je tej prošnji tudi ugodil. Tako zopet vidimo, da proti Slovanom v Avstriji ni mogoče trajno vladati. Nemci seveda lega r,e bode ie uvideli.
Gosposka zbornica.
Tudi visoki gospodje zborujejo. Se> veda je počasti! tudi nje dr. Seidler z govorom, s katerim jim je razložil in »utemeljil« nemški kurz v Avstriji. Čudno, ko je končal, so vsi gospodje samo strmeli in molčali, da bi se slišala miška. Za dr. Seidlerja je bilo lo kakor mrzel curek, zakaj mesto navdušenega ploskanja radi »vsezveiičavnega« nemškega kurza je do.-bil le mrtvaško lihoto.
Pojasnil je ta molk šele slavaoznani »prijatelj« Slovanov, dr. Černin, ki je pred kratkim sklepal mir z raznimi diplomati; zdaj pa sedi med penzijoniranimi gospodi v gosposki zbornici. Rekel je: Seidlerje-vega govora Nemci nismo sprejeli lako hladno zato, kakor ne bi z njim soglašali, marveč zato, ker smo pač slišali sporočilo, a nam je manjkala vera, vera namreč v jamstvo, da ima ministrski predsednik toliko moči, da bo šel po tem težkem potu do konca. Nato dokazuje, da zahteva tudi naša zunanja politika, ki je vseskozi nemška, nemški kurz v notranji politiki. Le tako ima zunanja politika močno opore doma, le tako nas bodo v Berlinu radi imeli za zaveznike, ker bodo črpali i t nemškega kurza dokaz našega odkritosrčnega prijateljstva. In slednjič bomo le tako enkrat lahko posredovali za mir med Anglijo in Nemčijo, ker nam bo Nemčija radi nemškega kurza zaupala. Da bo pa ta kurz mogoč, naj se Poljaki in Ukrajinci izločijo iz dunajskega parlamenta,
Černin torej želi, naj vsi avstrijski narodi postani ,jo »nemški kurzovci«, Arbeiter Zeitung pristavlja: Mi bi samo sveto.
Politični obzornik.
Za mir.
Velik čas je našel tudi velike može. Naši poslanci v Jugoslovanskem klubu so v državnem zboru znova povzdignili glas za mir in pozvali vlado, da začne mirovna pogajanja z nam sovražnimi državami. Že večkrat so zahtevali mirovna pogajanja, a sedaj so šli še dalje in povedali vladi, kako je mogoče doseči trajen svetovni mir. Kakor smo se začasa, ko je bil grof Černin zunanji minister, v besedah pridružili Wilsonu, tako storimo tudi v dejanjih Sporazumni mir, tako kliče Jugoslovanski klub vladi — je edin izhod. Kdor hoče še rešiti življenje — imetje avstrijskih narodov, mora stremiti za tem sporazumom brez ozira na zunanje faktorje, predpravicc posameznih narodov .in zastarele državne oblike. Jasne in odločne so le besede naših poslancev. Vemo, da bodo vojni hujskači
firišli zopet z veleizdajalci, a vrišč teh judi, ki v vojni nič ne ?gube, ne bo oviral naših poslancev, da bi ne stremili za skorajšnjim mirom.
Parlament. — Seidler odstopil.
Po štirimesečnem odlašanju in čakanju so se poslanci vendar zopet enkrat pozdravili v zbornici. Tudi Seidler s svojimi ministri je srečno prijadral v zbornične hrame. Tu se je tudi z očmi lahko prepričal, da sc: je krog njegovih nasprotnikov dokaj razširil, odkar se niso videli. Le nemški narodnjaki so mu vihteli roke v pozdrav, socialni demokrati so se mu pa hudomušno smejali, kot bi hoteli reči: »Vendar si nas rnoral sklicati, čeprav nerad!« Poljaki so se prezirljivo obračali od njega, da so pokazali: »S tem človekom nočemo imeti ničesar skupaj.« Čehi in Jugoslovani pa so naredili muziko z žvižgi. Takoj jc bilo jasno: Seidlerjevih prijateljev je bilo 210, a nasprotnikov 247. Bil je torej mož manjšine, mož nemških nacionalcev ln iak je bil tudi njegov uvodni govor.
Med hruščem in truččem je začel govoriti. Nato so šli opozicionalni poslanci ven na hodnike cigare kadit, dr. Seidler pa je pripovedoval svojim zvestim: V zunanji politiki se popolnoma strinjam z Bu-rianom. Sedanjo obrambno vojsko moramo kakor doslej tudi v bodoče vodili s skrajnim prevdarkom, da prepričamo naše nasprotnike, da ni sredstva, s katerim hi mogli preko življenskih koristi in naše časti priti do miru. Glede miiu imamo trdno volio da končamo to vojsko kakor
vali: Naredite Černina za ministrskega predsednika! Združenje narodnih teženj v Avstriji v enotno teženje (po pravilih nemškega kurza) je že (kot zunanji minister) tako sijajno izpeljal, da si je nakopal pri treh narodih (Jugoslovanih, Čehih in Poljakih) še hujše sovraštvo, kot ga mora prenašati dr. Seidler.«
Hrvatski sabor.
Razšel se je v soboto za nedolečen čas. Hvala Bogu, pri tem zasedanju je slavila naša majniška deklaracija zmago za zmago. Zakaj vsi govorniki razen Fran-kovcev so se več ali manj odločno in neprikrito izjavili za to deklaracijo. Zgago so delali le Frankovci, katerim so z javnimi pismi dokazali, da so zahtevali, naj se postavi na čelo hrvatske uprave c. kr. general, ki bi se opiral v prvi vrsti na Frankovce.
Napredek jugoslovanske misli v smi, slu naše deklaracije v saboru je sad tes. r.ejšega združenja političnih strank na jugu. Združitev posebno ugodno poteka od zadnjega zagrebškega sestanka, ki se je vrši! 2. in 3. marca. V Banovini tvorijo jedro za nameravani »Narodno - radikalni blok«, ki se ima ustanoviti v prid naši deklaraciji, katoliški narodnjaki, Starče. vičeva stranka, seljačka stranka in del koalicijske ter hrv. samostalne stranke. V Dalmaciji so ustanovili »Narodno organizacijo« za narodne zadeve. V Istri ima v rekah narodne stvari »Hrvatsko-slovensko politično društvo«, na Slovenskem pa »Narodni svet«. Vse te organizacije pa bodo združene v skupnem »Jugoslovanskem narodnem svetu«. To bo prvi korak i še tesnejšemu združenju v habsburško-ugoslovanski državi!
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Krajevnega odbora Slovenske ijudske stranke še nisp povsod ustanovili, Somišljeniki zavedajte se, da bo v bodočih težkih časih vsak gospodarski in politični napredek odvisen samo od močne organizacije. Čim tesneje in krepkeje bo stranka organizirana, tem več bo lahko dosegla kar bo tudi posameznim v korist. Torej ustanovite krajevni odbor S. L. S. povsod, kjer ga še ni. Za informacijo se obrnite na tajništvo S. L. S. v Ljubljani.
Zopet edina S, L, S. na Goriškem. £nano je, da je svoj čas nastal v S. L. S. na Goriškem razpor, ki se je javljal na zunaj v takozvani »mladi« in »stari« struji. Razdor je bil tako globok, da je celo pri volitvah volila vsaka struja svoje kandidate, Vspričo težkih razmer, ki vladajo zdaj na Goriškem in ki potrebujejo enotnega in smotrenega dela, pa so se ■Ine 11, julija sešli somišljeniki obeh stiuj v Gorici, kjer so sklenili, da se S. L. S. zopet zedini na podlagi programa Vseslovenske ljudske stranke in na podlagi maj-niške deklaracije. Obenem se je sklenilo > svrho spojitve stopiti v dogovor s »Kmečko stranko«, ki je obstajala na Goriškem ?°leg Slovenske Ljudske Stranke in no-"odno-napredne stranke. Z narodno-i a-
predno stranko naj stopi S. L. S. v dogovor glede skupnega dela v narodnih, begunskih in obnovitvenih zadevah. S, L. S. ustanovi tudi svoj list, — Začasno vodstvo bo skušalo v najkrajšem času ustanoviti »Ljudsko posredovalnico«, ki naj pomaga ljudstvu v begunskih, gospodarskih, vojaških, stanovanjskih in obnovitvenih zadevah.
Krepka jugoslovanska zavest v Dalmaciji. Poslanec dr. Smodlaka je izjavil v državni zbornici v imenu vseh Dalmatin-cev, da nikakor ni mogoč sporazum v jugoslovanskem vprašanju, da bi žrtvovali močan, živ del jugoslovanskega naroda — 8 ivence.
Deželni glavar dr, šasteršič je pisal na visoko mesto neprijazno pismo o našem domačem strelskem polku št, 2, Polk je bil prestavljen iz Ljubljane, k čemur je brez dvoma »prijazno« pismo deželnega glavarja precej pripomoglo.
Zakaj ne moremo Jugoslovani podpirati vlade, Nad vse hude obtožbe so naperili naši poslanci na Dunaju glede mačehovskega postopanja avstrijske vlade zoper Jugoslovane, Najhujših stvari ne bomo slišali, ker jih zatra cenzura, toda tudi iz tega, kar je objavljeno, ;e razvidno, da take vlade nikdar podpirati ne moremo. Dolge in hude levite je bral vladi poslanec Verstovšek; objavljenega je !e del. In nekaj tega tukaj podajemo čitateljem: ^Povsod v deželah vladata lakota in beda, samo Nemci so izvzeti. Oni so že od začetka na varnem. In ko je nek slovanski poslanec imel pogum, izreči na tem mestu trditev, da so namenoma pošiljali slovanske čete v boj in smrt, tedaj se je dvignil proti njemu v zbornici pravi vihar. Nemški radikalni poslanec Wichtl jc imel 22. t. m, v Slovenski Bistrici shod. In tedaj je na vprašanje, kako je s Slovani, odgovoril: »Le potrpite in ne obupajte. Statistično je dokazano, da so Slovani veliko bolj krvaveli in trpeli kot mi in še trpe.« Kot v za-smeh sklicujejo zbornico v teh vročili dneh na Dunaj na kratko zasedanje. In na krmilu vlade sedi še vedno brezvestni dr. Sei-dler. Kaj je Seidier napravil za mir, po kn-terem hrepene tako vsi narodi? Razpor med naredi s<: širi. Naredi, ki so zvesti cesarju in državi, so pod pritiskom Vsenem-cev priklenjeni v suženjstvo. Mir pa mora priti in to bo mir proti volji mož kot sta Seidier in Czernin. Strašen je srd proti vojnim hujskačem, tako tukaj pri nas, ka-ker v Nemčiji. Samo z Italijo se nahajamo I v boju. Treba je le dobre volje, pa se bomo z enim nasprotnikom sporazumeli, da dosežemo mir in konec vojske. Ali jo mogoče vlada sklicala parlament v tem kritičnem času, da sklepa o miru? Niti besede nismo čuti o tem! Vlada je zato poslala parlament domov, da se ne govori o prehrani. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je že v novembru opozoril vlado, kako stojimo z žitem. Vlada pa je ta opomin prezrla. Ona hoče le naložiti davkoplačevalcu še večja bremena. Zato je zlobno zavijanje dejanskega položaja, če se trdi, da državi zaupanje odpovedujemo, če takemu ministrskemu predsedniku ne glasujemo za zaupnico. Preganjanja proti Jugoslovanom iz lete 19 j S, nišo se popravljena. Uradne komisije so ugotovile,
da so lastni oblastveni organi prizadeli strašne krivice Jugoslovanom. Seidler ni tekom leta za Jugoslovane nič napravil. Nasprotno, Dal se je.zapeljati od Velenem-cev, da je pričel proti nam nova preganjanja, Vsaka svobodna beseda se zatre, V slovenskem časopisju se konfiscirajo celo članki, ki branijo cesarja in cesarico pred napadi velenemških listov. Slovenska zborovanja se zabranjtijejo. Nemci pa smejo na slovenskem ozemlju svobodno zborovati proti nam. Jugoslovani se ne smejo več zavzemati za svojo lastno državo po<l habsburškim žezlom. Nemcem pa je vse: dovoljeno. Jugoslovani zahtevamo, naj se' takoj ustavijo preganjanja proti nam. Če! pa hoče vlada še nadaljevati s preganjanji proti Jugoslovanom, bo naš narod še ta zadnji vihar mirno prebolel.«
Za šzpremembo avstrijske ustave, ki je vsled svoje skrajne zastarelosti vzroki vseh avstrijskih narodnih sporov in zal obstoj države najnevarnejših kriz, se iz* med nemških strank najbolj resno priza-devajo socialni demokratje. Sedaj so stavili predlog, naj se v državni zbornic! takoj osnuje ustavni odsek, ki naj zboruje tudi, kadar bo imela zbornica počitnice in ki naj izdela novo ustavo, po kateri naj postane Avstrija zvezna država demokratično samostojnih narodov.
Za takojšnjo odpustitev 42—SOletnik iz armade so stavili Čehi predlog v državni zbornici.
Kaj se je godilo ob zadnji naši ofenzivi ob Piavi, bi radi vedeli dunajski na-prednjaki. Stavili so zato interpelacijo v, državnem zboru Sklenilo se pa je, da bo vlada skrivaj odgovorila.
Geno-al Conrad pl. Hötzendorf, ki je bil dolgo časa načelnik avstrijskeoa generalnega štaba in v zadnjem času poveljnik neke armadne skupine, je odstopil. Cesar ga je povišal v grefovski stan.
Kaj bo z Belgiio? Nemški kancler grof Hertling je izjavil, da je Nemčija rada pripravljena vpostaviti Belgijo v prejšnje ne« odvisno stanje, a vendar pod pogoji, da je ne bo nikdar mogla Angleška izrabljati kol pot svoje vojaške ali gospodarske! oEenzive proti Nemčiji, Angleži pa s to iz< javo niso zadovovoljni, češ da mora Nem« čija Belgijo brezpogojno vpostaviti V prejšnje stanje.
Nemški državni zbor se je dne 13. ju« lija odgodil do 5. novembra.
7 milijard rubljev vojne odškodnin« bodo morali šteti Rusi Nemcem,
50,000 nemških vojakov maršira proti angleški armadi, ki se je izkrcala v Агћч angelsku,	'
Pet kandidatov za prestol poljske dö žave prihaja v po?tev. Vsi so iz nemških rodovin.
Še ena vojska. Ameriška država Haiti, zahodna polovica otoka Haiti, j«! napovedala Nemčiji vojsko. Državica jtf trikrat večja kot Kranjska, ima dobef, milijon prebivalcev — samih črncev» armada šteje 7000 mož in 5 vojnih ladij» Kakor vidimo, bo to precej nedolžna vojska.
Krščansko - socialna stranka se je
ustanovila v Rusiji.
Sibirija, ki je večja kot cela Evropa in je bila do vojske del Rusije, se je tekom
vojne razbila v razre Ijudovlade. Sedaj so se vse te države združile v eno samo sibirsko republiko z glavnim mestom Omsk, Jedro sibirske armade tvorijo Čehoslo-vaki. Vse gibanje vodi znani Kerenski,
DOMAČE NOVICE.
Častni obran je postal presvetli knezo-ikof dr. A. B. Jeglič še v naslednjih občinah: Medvode, Zagorje na Krasu, Krško, Loški potok, Trnovo pri Ilirski Bistrici, Poljane, Pod-gorica, Trebnje, Lož, Leše, Gorje pri Bledu, Slavina.
Duhovniške spremembe. Premeščeni oziroma nameščeni so gg.: Peter Natlačen, kaplan iz Metlike, k sv. Petru v Ljubljano; Edvard Šimnic, kaplan od sv. Petra v Ljubljani, v Cirknico: Prane Lovšin, kaplan, iz Loškega potoka v Št. Vid pri Zatičini; Štefan Traven, kaplan, iz Dol v Radeče pri Zidanem mostu; Franc Hönigman, kaplan, iz Radeč pri Zidanem mosta v Boštanj; Anton Zalokar, kaplan, iz Črnomlja v Knežak; Karol Žužek, kaplan, iz Knežaka v Postojno; Janez Kalan, kaplan, iz Postojne v Trnovo na Notranjskem; Janez Dolenc, kaplan v Trnovem na Notranjskem, za vikarja v Podgraje v tržaški škofiji; Martin Gorše, kaplan, iz Koroške Bele v Idrijo; Alojzij Tome, kaplan, iz Mokronoga v Radovljico: Ignacij Breitenberger, kaplan, iz Spodnje Idrije na Jesenice; dr. Tomaž Kiinar za kaplana v Kranj. — Novomašniki: Franc Bcžič za kaplana v Vreme; Leopold Govekar za kaplana v Vreme; Leopold Govekar za kaplana v Dole; Franc Presetnik za kaplana v Koroško Belo; Andrej Savli za kaplana v Sp. Idrijo.
Vcjaško pismo. Od vseh strani se piše v faropise, kako straši španska influenca, samo s fronte se nič ne poroča. Ne vem, kako je drugje, pri našem oddelku je bilo več kakor polovica ljudi bolnih na njej. Bili smo na gori HCO metrov visoki, sedaj smo pa na počitku v romantičnem kraju. Tudi jaz sem občutil težko pest, ker mi je ustavljen »Domoljub« in Slovenec«. Sicer pa najlepše pozdrave vsem prijateljem in čitateljem po širni Jugoslaviji. — A. Bizjak."
Časopis »Jugoslovan« ie policijska oblast za nedoločen čas ustavila.
Tudi letnik 1870 bo še tekom tega leta odouščen. Kavno tako bodo za stalno oproščeni kmetje letnikov 1871, 1872 in 1873, ki imajo izvid B in C.
Za invalide. Domobranski minister je na neko interpelacijo poslanca Gostinčarja izjavil, da imajo vsi superarbitriranci pravico zahtevati od svojih nadomestnih oddelkov dnevno 3 K od dneva superarbitracije do dneva, ko se jim nakaže invalidna penzija. Ti zneski Sfe morajo izplačati prvega vsakega meseca za cel mesec naprej.
Kdo hoče žrtvovati 50 K 7 40.000 Slovencem v Trstu noče dati mesto slovenske šole. Zato morajo Slovenci na svojo pest ustanavljati slovenske šole. Eno bodo sedaj ustanovili pri sv. Vidu. Manjka jim še klopi, ki so zelo drage. Vsak sedež slane 50 K. Požrtvovalni Slovenci naj bi poslali svoj donesek na uredništvo »Slovenca«.
Potnih legitimacij ne bo. Pred kratkim so poročali razni listi, da bo treba imeli za daljša potovanja po železnicah polno dovoljenje, da bi se železniški promet čim bolj omejil. Kakor se zatrjuje, merodajne oblasti sedaj še ne mislijo na vpeljavo teh izkaznic.
Pol milijona ujetnikov iz Rusije se je že vrnilo domov. Tako je sporočil vojni minister Stöger-Steiner nekemu odposlanstvu. Večina še tan: se nahajajočih so v Sibiriji, odkoder se sedaj še ne morejo vrniti vsled še nejasnih razmer v Rusiji. V Rusiji je velika komisija vojnega ministrstva, katera ima nalogo, podpirati ujetnike z denarjem in pospešiti njihov odhod. Ruska vlada jo podpira. Kar se tiče dopusta, mora dobiti vsakdo, ko se vrne, dopusta osem tednov.
Padel je dne 17. junija ob Pia vi Kozlevčar Franc iz Podivančjegorice pri Zaličini.
Umrl je 27. marca J918 v ruskem ujetni-ktvu v Moskvi Janez Krašovec, posestnik v Straži. Bil je skrben gospodar in zvest naročnik »Domoljubov«. 41
Umrla ie dne 10. julija v Bevkah pri Vrhniki Urša Perko, p. d. Bačarjeva. Stara je bila 92 let in najstarejša v vasi. Bog ji daj pokoj!
Utonil je v Savi pri Medvodah ljubljanski trgovec Franc Stopar. Trupla niso še našli. Kdor je najde, dobi 500 K nagrade.
Zastrupila sta se pod Rožnikom v Ljubljani vojak Franc Srečnik in Ivanka Ropret iz Zgornje Šiške.
Toča je pobila dne 21. t. m. na Brezovici, Dobravi, Podsmreko, Lukovici. Toča je bila tako debela, da je pobila mnogo šip. Žita, ki so še na polju, so vsa strta, sadje okleščeno. Isto se poroča iz Višnjegore in okolice ter iz Dobrepolj.
Toča je pobila nedavno popoldne po dov-škem in mojstranskem polju, posebno hudo na zapadnem delu. Prišla je iz Koroškega čez Kepo in šla čez Mežakljo proti Gorjam.
Potres. Iz Kolovrata nam poročajo: Dne 16. t. ni. ob tri četrt, na dve smo čutili precej močan potres. Škode ni napravil.
Žene in mstere, katere imate može in sinove v ruskem ujetništvu in jih še ni nazaj: ne obupajte! Mene so imeli tudi že za mrtvega. a vendar sem se vrnil po dolgem času v svojo ljubo domovino ter se nahajam sedaj na dopustu pri svojih ljubljenih, sedaj tako srečnih stariših na Osterfeldu v Westfaliji. — Alojzij Fantez, narednik.
Orožnik je zabodel posestnika Antona Ferjana v Begunjah, ker se je branil iti z njim. Orožnik je imel povelje, da ga aretira. Ferjan je obležal mrtev.
Liubltanske demonstracije pred sodiščem. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je vršila obravnava proti 11 osebam, ki so se udeležile ljubljanskih demonstracij 24. aprila, pobile nešteto oken in izložb ter izvršile tudi različne tatvine. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive in so dobili sh-deče kazni: delavca Jožef Velkavrh in Franc Meziovič po 3 mesece, knjigoveški učenec J. Orehovec in tovarniška delavka M. Žargi po 3K meseca, fotografski učenec Herman Kocjan, tovarniška delavka Angela Zalar, delavka Ivana Treialt, tovarniška delavka .Marija Videnič in mesarski učenec Karel Müller po 2 meseca, železo-strugar Jernej Žargi 6 tednov in ključavničarski učenec Indof 4 tedne težke ječe, poostrene vsakih 14 dni -s trdim ležiščem. Več obravnav se je vršilo že prej, pri katerih sc obtoženci prejeli občutne kazni, mnogo obravnav se bo še vršilo.
Prebrisani nabiralci perila. V Ljubljani so tatovi rekririrali perilo. Zato so se preoble-kli, eden v majorja, ki je vodil »nabiralno komisijo«, ženske so se preoblekle v sestre Rdečega križa, drugi v vojake, ki so stražili. In tako so hodili pri belem dnevu po ljubljanskih predmestjih ter jemali ljudem perilo. Ljudje so bili silno razburjeni, a si niso vedeli pomagati, ker so mislili, da je to prava vojaška re-livizicija. Baje so precej perila odnesli. Ljudje naj bodo danes povsod previdni in naj zahtevajo od vsakega, ki kaj pobira, osebno legitimacijo in pa pisano pravico, da sme po-birati.
Prošnja. Kdo izmed vračajočih se ujetnikov bi kaj vedel o Feliksu Moder. Nazadnje je služil pri 27. pešpolku. Poslednjič je pisal 15. oktobra leta 1914. Naj naznani Justini Moder, Zagorje ob Savi proti povračilu stroškov.
RAZNE VESTI.
General je več. Trije češki poslanci so se peljali z vlakom k otvoritvi državnega zbora. Pa pride sprevodnik in zahteva, nai se umaknejo v drug voz, ker ie vstopil neki general. Ker so poslanci tudi karto plačali kot general, se niso hoteli umakniti. Pa je prišla kolodvorska straža z nasajenimi bajoneti in izgnala uporne poslance, general pa se je vse-del na priborjeni prostor.
60.000 kron plače na leto ima dunajski župan, podžupani po 18.000 K in mestni svetniki po 9000 K.
Žalostna vloga ubeglih Čehov ob Piavi. Z dovoljenjem vojnoporočevalskega stana prinaša Pesti Naplo - dopis svojega frontnega poročevalca, ki piše: V poslednii italijanski ofenzivi v težkih borbah ob Piavi so bili mnogo udeleženi Čehi. Izkazali so se ne samo na
eni fronti, marveč v istem času na dveh črtah v bojih proti nam. Službeno poročilo kratko omenja vojake češko-slovaške brigade, ki so bili po večini pobegnili in stopili v italijansko armado. Bili pa so češki izdajalci tudi v, naši uniformi. Vsak vojak na fronti Piave ve in ni nikaka tajnost, da je nekoliko dni pred pričetkom ofenzive neki češki poročnik s 30 češkimi vojaki kratkoma o šel na sprehod do sovražnikov. Češki izdajalci v italijanski uniformi se razmeroma obnašajo še častno. Ti Čehi so bili člani avstrijsko-ogrske armade in so priSli v ujetništvo ali na ruski ali na italijanski fronti. Ne branijo sc, od 300 in nekaj čez, ki so ujeti, je komaj kateri izjavil, da ni prišel svojevoljno na bojišče, interesantno je_, kako mirno so šli v smrt. Niti niso poskušali izgovarjali se ali ugovarjati. Največ jih je nosilo na italijanski uniformi še trak avstrijsko-ogrske svetinje za hrabrost ali Kariovega križa. Bili so tudi taki, ki so na prsih nosili ko-karde v čeških barvah. V ujetništvu, ko so jih prvič zaslišali in naravno nagovorili po italijansko, so odgovaijaii češko: ne rozumim. Te italijanske Čehe so ustrelili. Vsem so dovolili, da pišejo pred smrtjo domov in skoro vsi so pisali. Z mirnimi potezami so pisali zadnja pisma in s ponosom naznanjali svojo smrt. »Feldgericht« je hitro končala svoje postopanje ž njimi. Obsodila jih je na smrt nq vislicah, ali ker ni bilo rablja, so jih enostav. no ustrelili in njihova telesa obesili na drevesa ob cesti za svareč vzgled. Eden, dva dneva so visela krvava trupla ob cestah. Na uniformo so jim obesili veliko belo tablo, na kateri je bil napis: Verräter, Traditore (izdajalec). Strašna strašila za ptice, vihar iih je majal, posebno strašna so bila trupla, ko jc deževalo in je krvav dež padal z njih.
Okrepitev židovetva. Za časa vojske se je židovski živelj silno okrepil. Gospodarska moč se čiindalje bolj združuje v njegovih rokah. Drugi narodi boco izšli iz te vojsk«? obubožani, židje pa si bodo v tej katastrofi silno opomogli. Vojnih bogatašev je sicer dobiti tudi pri drugih plemenih, ampak njihovo število je v primeri z. onimi pri Židih uprav majhno. Tudi v naši monarhiji se opažajo ti usodni pojavi. Ogrska in njeno židovstvo bogati v največji ineri. Težišče celega gospodarskega B in' političnega življenia se pomiče k Budim-I pešti. Židje, dasi malobrojni po številu, sel nahajajo v veliki množini v vrstah neobhodno potrebnih državljanov, oproščenih od vojne službe, pri gospodarskih centralah in med vojnimi dobavitelji. Tudi na visokih šolah je močno poskočilo število židovskih slušateljev, dočim se je število nežidov skrčilo. Te razmere bodo gotovo vzbudile reakcijo na drugi strani in vzbudile antisemitsko gibanje, da se omeji velika moč židovsiva, njegov preveliki vpliv na gospodarskem, znanstvenem in uniei-niškem polju; drugače bodo židje popolnoma zagospodovali.
Državni kvaterni tedni, V Nemčiji so določili štiri brezmesne tedne. Množino mesa so znižali od 250 g na 200 g na osebo.
Ženska — vojak. V Kolinu so te dni zaprli pogumnega vojaka, ki oa je bil ženska. Pred nekaj časa se je deklica preoblekla v vojaško obleko, odšla z drugimi vojaki na francosko fronto, se tamkaj hrabro bojevala, dokler je niso spoznali, ker se pa ni hotela prostovoljno ločiti od vojaškega stanu, so jo morali s silo odvesti.
Strahovito neurje je razsajalo te dni ob Osojskem jezeru. Toča je pobila vse pridelke, žito, sadje in deloma celo krompir. Padala it v velikosti golobjega jajca in tako gosto, ca je je ležalo za več centimetrov na debelo.
Španska bolezen v Švici. Iz Berna poro čajo, da je bilo do 13. t. m. v švicarski armadi bolnih na španski bolezni 5800 vojakov 23 jih je umrlo. Tudi med civilnim prebivalstvom divja nova bolezen in je več oseb ž umrlo.
Ženska državna poslanka ie bila stdfl prvikrat izvoljena v hoiandski državni zbe?
Kako nabirajo Amerikaner za Rdeči kiif-Iz Newyorka poročajo, da v Severnih amer;-; škili državah pobirajo darove za Rdeči kri; na ta način: razstavljena jc krsta cesarja Vi ljema in kdor hoče zabiti žebelj v nje, mori plačati 1 dolar.
Zrakoplov zračne pošte Dunaj-Budimpe-šta padel. Nedavno je zrakoplov, ki je odletel popoldne ob 5. uri z Dunaja 7. zračno pošto proti Budimpešti, v bližini ogrskega obmejnega kraja padel. Oba častnika, nadporočnik ■Verga in poročnik Winger, sia ubita. Pošta je ostala nedotaknjena
Izgube Rusije. Angleški listi poročajo, da ie izgubila Rusija vsled miru, sklenjenega v Brestu-Litovskem, z deželami, ki jih nima več, 75 odstotkov proizvajanja premoga, 73 odstotkov surovega železa, 39 odstotkov stanja konj, 37 odstotkov povprečne žetve, 38 odst. tvorniških izdelkov, 27 odstotkov polja, 26 odstotkov prebivalstva in 26 odstotkov železniškega omrežja.
Človeška koža. Neki dunajski list {»Wiener Tagblatt«) je prinesel te dni sledeči in-serat: »Dobro ustrojena človeška koža se proda pri A. Rosental« itd. Pri nas je tudi to mogoče.
Cel vagon masti so ukradli železničarji v Krakovu. Ko je namreč poslala mestna apro-vizacija vozove na kolodvor, da zvozijo_mast v mesto, niso vagona več mogli najti. Železničarji so ga pripeli kakemu vlaku in ga od-oeljali.
Dopisi.
Dolenja vas pri Ribnici. Krajevni odbor S, L, S, smo si izvolili preteklo nedeljo. Vsaka vas ima po dva ali tri zastopnike. Obenem smo imeli zelo važne gospodarske razgovore, kakršnih smo imeli že več. Udeležujejo se jih tudi naši sosedje! Sklenilo se je vse potrebno ukreniti, da se zmanjšajo dajatve sena in zviša cena kmet-skih pridelkov, kar se je na merodajnih mestih takoj izvršilo po poslancu g. Škulju, Razgovor je dognal marsikaj zanimivega glede razdeljevanja usnja, doplačila glede I sena, ki se je plačalo po 23 kron skoro povsod, samo županstvo v Dolenji vasi ne stori uspešnih korakov, ne vemo, kaj čaka. Zborovalci so krepko povedali, da ne mislijo čakati prav nič več. Zberite se h gospodarskim pomenkom tudi drugje, sklepe sporočite poslancu, ki vam je na uslugo, kakor tudi vodstvu S. L. S- in Jugoslovanskemu klubu.
Kolovrat. V nedeljo, 7. t. m. je umrl v Žvaruljah občespoštovan' posestnik Martin Capuder v starosti 85 let. Bil je ugleden gospodar in skrben družinski oče. Zapušča žalu-ločo ženo, dve hčeri in sina Antona pri vojakih. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. Počivaj v miru, blagi pokojnik!^— Poročil se je dne 8. julija tesar Janez Korošec z Ivano Strajhar iz Špitaliča. Novemu paru želimo obilo sreče!
Bašel. Zopet smo izgubili enega izmed najboljših mladeničev v naši vasi. Peter Rob-lek, najstarejši sin iz ugledne Hradnikove rodbine je dne 20. aprila padel na italijanskem bojišč, zadet od kosca granate v glavo in bil takoj mrtev. Padel je ravno na večer pred odhodom na dopust, katerega se je tako veselil. Živel je samo v misli na domače. Domovino je ljubil nad vse. Bodi mu lahka tuja, sovražna temlia! Cenjeni rodbini pa naše najiskrenejše soialie!
Z Blok. Zadnja ofenziva z Lahi je našo župnijo občutno nrizadtla. Padli so štirje: Alojzij Gorjup iz Krarrpelj, Alojzij Mihelčič iz Topola, Anton Žurga iz Benet in Rudolf Lenarčič iz Nove vasi Bili so nadebudni mladeniči, za katerimi žaluje vsa župnija. Rudolf Lenarčič, 29 let star, je bil ranjen 17. junija pri 1'iavi, ko je ranjenca obvezoval; prepeljali so K'a v Gradec, kjer je umrl v silnih mukah dne 29. junija. Graški Slovenci so niegovo truplo pbsuli s cvetjem; njegov pogreb je bil len. Bil ie imejitelj bronaste in srebrne svetinje, Karlovega čelnega in zaslužnega križca. Lenarčičema družina je ž njim izgubila že drugega sina. "avnotako tudi pri Žurgatu. Drugi trije poči- '
vajo v daljnih tirolskih gorah. Le kako junaki padajo! — 15. julija je šla M. Zakrajšek iz Gor. Ravnika nabirat lipovega cvetja. Pri tem pa je tako nesrečno padla, da je na mestu bila mrtva. Moža zapušča v Ameriki. — Pri zadnji občinski seji so vzeli okrožnico deželnega odbora zaiadi Trumbiča na znanje, jo potrdili z dodatkom v amislu majniške deklaracije. Organizacija S. I.. S. vrlo dobro napreduje, k temu zelo pripomore agitacija liberalne stranke. Naj naštejem samo par agitacijskih »rožic« naše nasprotne stranke: Za eno krono se bo dobilo vse! Le pomislitej če bo kdo bolan, ga bodo zastonj zdravili; gnojila bo toliko, da ne bodo vedeli kam ž njim. Za to krono bo kmet imel zavarovano posest ali ' aj; sploh za eno strankarsko krono bodo dobili vse, celo Jugoslavijo bodo ž njo sezidali! Razume se, da te »rožice«, ker niso »blagodehteče«, naši vrli ljudje prav hvaležno odklanjajo in se trumoma zapisujejo v S. L, S. — Naši dve Marijini družbi sta imeli 23. junija prav lepo slavnostno akademijo na čast sv. Alojziju. Mlademška Marijina družba si bo omislila novo zastavo, ki bo vse dobre mladeniče zbirala in vodiia po lepih mladinskih potih. — Društvena knjižnica je dobila nekaj novih knjig, stare smo dali pre-vezati, tako da izgleda knjižnica kakor da bi bila nova. Tudi število članov in članic narašča. Naše društvo je zares kulturno središče ne le za mladino, ampak za celo župnijo s svojo knjižnico, s predavanji in z igrami. Zadnje čase smo si zamislili »Slovensko Stražo«, katera naj bi bila nekak odsek našega društva. Ker ima »Slovenska Straža« lep, vzvišen namen: narodu dati šole in mladino obvarovati pred nemškim vplivom, zato je upravičeno upanje, da se jih bo dokaj vpisalo vanjo. — Slana, katera je o kresu pri nas gospodarila, nam je vzela fižol in precej ajde. Koruza in krompir se počasi obraščata. ■— Naši občini so »nabili« 10.000 kvintalov sena. Človek se mora za glavo prijeti, če le malo pomisli, kako slaba letina je za seno letos zaradi lanske suše. Ponekod je trava zeio majhna in silno redka, in nič čudnega ni, ker smo imeli lani sušo od bele nedelje pa tja do 3. julija in le božji do-hroti se moramo zahvaliti, da nam je lani sploh kaj zrastio. In zato vprašamo, kje dobiti toliko sena? Deseti del napovedane rekvi-zicije bodo ljudje komaj dali in še to z največjo težavo, ker kakor rečeno, ni zadosti trave in ker nam vreme silno nagaja, vsaj imamo skoro vsak dan dež. Dež in moča — prazna koča.
Dobrepoija. Moko, ki jo je na velikonočni ponedeljek zaplenil kočevski komisar do 1400 kg občanom iz ICompolj in Strug, smo dobili nazaj. Glavno zasluga za to ima poslanec Škulj, za kar smo mu hvaležni.
Kočevsk' okraj. Kar tiče razdeljevanja usnja je določeno sledeče: Ustanovljena je Razdeljevalriica za usnje, ki prodaja usnje trgovcem in .itrojarjem v ta namen, da ga le-ti prodajajo upravičenim čevljarskim mojstrom. Naše glavarstvo je tako-le razdeljeno: V Ribnici prodajata trgovca Filip Peterim in F. Če-šarek, in sicer določenim čevljarskim mojstrom iz občin Ribnica, Dane, Jurje, Jurjevca, Struge, Vel, Poljane, Dolenjavas. V Sodražici prodaja trgovina Lovrenčič čevljarjem iz občin Sodražica, Gora, Loški potok. V Vel. Laščah prodaja trgovina Hartman čevljarjem iz občin Velike Lašče, Rob, Lužarje, Sv. Gregor, Turjak. Dobl-epoije- Kmetijsko društvo prodaja čevljarjem za občine Viden, Kompolje, Pod-gora. Naštete trgovine prodajalo upravičenim čevljarskim mojstrom proti potrdilu. Da vsak upravičeni čevliar usnje dobiva in delitev nadzoruje trgovska in obrtna zbornica, raz-deljevalnica. Koliko, kakšnega in po kateri ceni trgovine usnje čevljarjem oddajajo, to nadzoruje imenovana razdcljevalnica. Kako pa čevljarji oskrbujejo ljudi z obuvalom in po kal«i ceni. to nadzorovati pa ima pravico in dolžnost Deželna oreskrbovalnica za obleko, oziroma okrajno glavarstvo glasom §§ 3., 6. in 10. ministrske odredbe z .dne 17, decembra 1917, drž. zak. št. 482 in §§ 17., 24., 26. in 27. ministrske odredbe / dne 21. oktobra 1917, št. 383. Odredb", z dne 20. avgusta 1917 govori tudi o cenah. Toliko za danest — Ste že videli kakega gospoda iz Kočevja ali Ljubljane, ki bi preiskoval, če kaj dobi kak kmet
ali delavec čevljev in če jih dobi? Kakšna je cena? Ljudstvo se vprašuje: kie pa je usnje, ki je za nas določene, k;e so čevljarji, ki bi delali po gotovi ceni?	Š.
Najboljša in na<sigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vioge, in jih obrestuje po 4'/Wo brez kakega odbitka.
Wiuri! 4 MiffäjUll Ulfllftl.
«Sief Imserat!
^ofaška pisma.
Čez Driuo.
Piši Stanko Bor.
Na levem bregu Drine smo ležali na koruznem polju in krčevito pritiskali glave k zemlji. Nizko nad našimi glavami so žvižgale svinčenke, se zapikavale v zemljo med nami, pred nami, za nami; tuintam je kdo bolestno kriknil in naznanil, da je ranjen; glave se ni upal dvigniti, ker se je bal, da dobi še v glavo eno; granate in šrapneli so zateglo piskali po zraku, včasih se je vsulo na nas krogelj iz šrapnela, ko da pada toča, pogosto se je naenkrat odprla pred nami, med nami, za nami zemlja in planila v zrak, pomešana z granatnimi drobci, š capami vojaških oblek, s krvjo. Molčali smo. Le zdajinzd&j sem slišal klicati ime Marijino, zdajinzaaj je kdo poslal klic k nebu za srečno zadnjo uro, moj sosed na levi je neprestano, zt'aj polglasno, zdaj tiše, da je samo zmigaval z ustnicami, molil k svojemu patronu.
Nisem se mogel ubraniti trpkegs razmiš-ljevanja, zakaj nas ženejo ravno sedaj pri belem dnevu — četrto uro popoldne — čez Drino. Predvčerajšnjim so nam rekli, da pojdemo včeraj zvečer, včeraj zvečer še ni bilo čolnov, tudi vso noč jih ni bilo, tudi ves današnji pred-poldan jih ni bilo. Kaj ne bi mogli še počakati do večera? Par ur samo — in koliko krvi, koliko življenj bi prihranili! Ko na dlani nas imajo z one strani Drine pred seboj, niti dobro meriti jim ni treba, pa so lahko sigurni, da zadene vsak strel. Pa tu je že še, ali kaj, ko sedemo v čolne, ko nas ne bo več vsaj kolikor toliko zakrivala koruza, ko bomo stisnjeni na kupu in ... in ... in .. .
Bog razumi načrte generalnega štaba, tebi ni druge izbire, ko da se pripraviš na smrt.
»Pripravite se!« je poltiho zaklical stotnik.
»Pripravite se!« so ponovili poročnik, oba praporščaka in kadet.
»...za smrt!« mi je hotelo šiloma planiti v jezik, pa sem pogoltnil besedici.
»Deset korakov — naprej!« je zaklical stotnik in planil pokonci.
»Deset korakov naprej!« je zaklicalo več glasov.
Planili smo pokonci in se zagnali naprej. Na gibanju koruze so lahko opazili z one strani, kaj delamo, in so podvojili ogenj.
»Doli!« ie poveljeval stotnik po Šestih, sedmih korakih.
In z viška smo se zagnali na zemljo in obležali težko dihaje.
In vdrugič ia vtreljič in petič in desetič smo ponovili isto, preden smo premerili njivo po širokem in zagledali Drino ored seboj. Oj,
Kako sc pljuskale svinčenke po njej, kako so poskakovali stebrički vode iz nje na mestih, kjer se je dotaknil svinec gladine! Kako je čvrčala voda, ko sc se vsule krogle iz šrapne-lov v njo! Kake stebre vode so dvigale granate! Glej pionirje v čolnih! Glej, kako se stiskajo tisti, ki jih ravno prevažajo, gledajo v nebo In so brez moči! Glej, kako se bojujejo tisti, ki so že na oni stiani, in padajo! Glej prevrnjen, prestreljen čoln! Glej trupla v vodil Glej, kako plove krvav curek po vodi, glej drugi curek, glej širok val vode krvave . ..
čolni so ravno odrinili od nas, morali smo čakati. Zaprl sem oči, da ne vidim, kako izginejo v valovih tisti, ki jih ravno prevažajo.
»Ko bi se vsaj mogel še enkrat najesti, reden umrem!« je naenkrat in brez zveze re-el nekdo.
In pozabil sem, da je skrajno nevarno dvigniti glavo, pozabil, da nočem gledati pogina tistih, ki so na vodi in si predstavljati, kaj Do z nami, pozabil sem na slovo od belega «veta, pozabil na vse na svetu, Ie ta misel me je zainteresirala: kdo more v teh trenutkih tako govoriti, in kako more v teh trenutkih tako govoriti?! Kaj ne vidi, kaj ga čaka? Pa misli na svoj glad! — Ir dvignil sem glavo, dprl oči in se ozrl po rojni vrsti, da vidim, do je rekel te besede, Nisem ga mogel raz-rati. mirno in nepremično smo ležali vsi in pritiskali glave na zemljo. Tedaj mi je žabrnela »vinčenka tako tik desnega ušesa, da sem pohabil, kaj hočem, in zaril glavo v zemljo.
»Boš sit, ce nisi od predvčerajšnjem ničesar pojedel!« je rekel drugi glas.
»Saj pravim, če bi te vsaj sitega odnesla Drina!« je ponovil prvi,
»Kaj odnesla Drina, le poglej, da ne odnese vseh!«
»Vojaki, tam, tam na oni strani je vsega dosti! Vsega, vsega!« sem naenkrat začul stotnikov glas. Tam dobimo mesa, kruha, sira, eadja, medu, slivovke — vsega, vsega v izobilju! Poglejte vas na pobočju hriba! Naša naloga je, da vzamemo to vas v naskoku. In ko fo vzamemo ... Od desnega krila' deset mož in podčastnik v čoln! Naprej! V vasi je vsega, v izobilju!«
V prvi čoln, ki se je vrnil z onega brega, fe naglo poskakalo enajst mož.
»Če le še ni bil nihče naših v vasi! Če pridemo na prazno?« je rekel nekdo tako, da ga le moral stotnik čuti.
»Ni bil! Vas je naša! Drugih deset mož s podčastnikom v čoln! V vasi vam kupim vse-Ja, vsega!«
»Če si ni sami ne preskrbimo ...« je za-
Iepetal moi levi sosed, da sem se začudil, ka-:o da več ie moli, ne moli sedaj, ko pride hajnevarneiš'3.
»Tretjih deset mož s podčastnikoml«
»Če res ni bil nihče naših v vasi, se izplača!« je rekel nekdo.
Mislil sem na vas, razmišljal ta razgovor ® jedi in pozabljal, kaj me čaka.
»Četrtih deset mož z gospodom kadetom!«
»Meni vse nekaj pravi, da pridemo mi prvi!«
»Tudi jaz imam občutek, da ni bilo še nikogar v njej.«
»Petih deset mož in podčastnik!«
»Vas je videti bogatal«
»Same zidane hiše!«
»Stotnik bo že vedeli«
»Šestih deset mož in podčastnik!«
»Pojdimo! Bog in sveta Mati božja nam pemagajta!«
' »Sedmih deset mož in podčastnik! Vidite Credo ovac za vasjo? Vsakemu roju kupim po mtano ovco! Naprej! Glejte, kaj nas čaka! Demlh deset mož!«
Ozrl sem se na vodo, videl rdeč curek in tatisnil oči.
»Devetih deset mol...«
Planil sem proti reki, se ujel za vrbovo frelo, da nisem padel v vodo, zajel v levi čevelj Vode, z desnijn stopil v čoln in počenil v njem.
»Bog daj, da pridemo srečno .. .«
»Janjca vsakemu roju ...«
»Vsega dosti...«
»Vas ...«
Kakor v groznih sanjah so mi doneli klici uho, vsevprek doneli in se mešali; voda je rizgala od vseh strani v čoln, voda je vrela, po njej je čvrčalo, pljuskalo, stokalo; nekdo je et
v čolnu bolestno jeknil; hip pozneje je udarilo blizu nas, da smo ogluJili, val vode je planil v čoln in nas premočil do kože; trenutek pozneje se je čoln sumljivo nagni! na levo — nekdo le padel v vodo — potem smo zopet zadobili ravnotežje; silneje jt> čvrčala voda, bolj je pljuskala, bolj je stokala v njej; truplo, ki ga je vlekla voda s seboj, je udarilo ob čoln; skozi krvavi val smo pluli...
Večnost se mi je zdela, preden je butil čoln ob breg.
Poskakali smo na breg in sc razporedili v rojno črto.
»Dvesto korakov bo do vasi!«
»Stopetdeset, in ne enega več!«
»Dvesto!«
»Stopetdeset!«
»Ali sta! Da se vama ljubi! Glavna stvar, da smo enkrat v njej.«
»Zato tem beljše, če jih je samo stopetdeset!«
Pogledal sem jih, ni enemu nisem bral na obrazu sledu o prestanih strašnih trenutkih na vedi, pogledi vseh so ko zamaknjeni strmeli na vas in se že radovali hipa, ko planejo v hiše in odkrijejo skrite zaloge
In že je bil stotnik med nami.
»Naprej, v vas!«
Zagnali smo se naprej, skakali od grma do grma, od kamena do kamena, od drevesa do drevesa. Silovito je žvižgalo mimo ušes, več ko na vodi jih je omahnilo, ali nevzdržno so napredovali, ne glede na izgube bi napredovali vne do vasi, da ni stotnik zapovedal: »Na tla! Streljati!«
Par pušk je počilo, nikomur se ni prav ljubilo, videl sem jih mnogo, ki se niso vrgli na tla in obležali, ampak so plazili po vseh štirih naprej. Pritajen ogenj jim je gorel v očeh, strast po zalogah v vasi jim je kričala z obrazov, ni jim dalo miru, da bi ostali na mestu — vas pa pred nesom . . . Rojna vrsta je bila zverižena, kdor je obstal na mestu, ni mogel streljati, ker bi lahko zadel tiste, ki so se plazili naprej. Stotnik je vpil, poveljeval, grozil, se jezil, ali zdelo se je, da. ga tisti, ki se plazijo naprej, ne čujejo.
Naenkrat sem videl, da je planil eden z grmičevja kakih dvajset korakov pred prvo nišo in stekel proti njej
»Znorel je! Pade, prav gotovo pade . . .<• sem rekel polglasno, j Pa ni padel, izginil je v hišo. v Vsi so se začeli plaziti v višino tistega grmičevja. Polovica stotnije, ki je prodirala na tej strani hiše, se je zbrala v tisti višini, pogledi vseh so napelo viseli na vratih, za katerimi je izginil prvi, ki prinese veselo ali žalostno novico. In ker ga ni bilo dolgo, dolgo na spregled, so se pripravljali najnestrpnejši — ali najgladnejši — da skočijo vkljub najljutejšernu ognju do hiše in se sami prepričajo, kako je.
Slednjič ... slednjič se je pojavil na pragu, zmagoslaven izraz na obrazu, v eni roki ie vihtel čutaro rakije, v drugi meh koruzne moke, v ustih je imel kos belega, strnjenega sira.
»Vsega, vsega dosti. .. Prvi smo . . .« je zavpil proti nam, da mu je padel sir iz ust. In v dokaz, da je res vsega v izobilju, ga niti pobral ni, ampak nastavil čutaro na usta.
»Hvala Bogu!« se je izvilo iz par napetih prs.
In stotniku ni bilo treba dvakrat poveljevati naskoka na vas. Ni še dobro izgovoril, ko so se pognali naprej in zasedli prve hiše. Potem pa je naskok zastal. Niti polovice stotnije ni bilo več v rojni vrsti. Porazgubili so se po hišah. In preden so jih zgnali v rojno vrsto, je legel mrak na zemljo, in srno ostali, kjer smo bili.
Izobrazbi.
0 ie naprej, o le naprej \ Dokler bo še pjancev kej...
Prebiram stare številke »Zlate dobe«. Saj jo menda poznate. List mesečnik je za treznost, dobrodelnost, ljudsko zdravje in sorodne panoge. Lepe stvari so v njej tu in tam. Zlasti
r me je vzveselila sledeča novica, ki jo je prinesla v prvi številki letošnjega letnika, rekoč: »V nobenem narodu ni protialkokolna ideja tako živa in razvita kakor med Slovenci. Tako se je izrazil neki nemški vojaški zdravnik nekemu slovenskemu vojnemu kuratu, ki nam je to povedal. D o t i č n f zdravnik je imel opraviti z vojaki različnih narodnosti, pa je to opazil,«
Zares tolažljiva in razveseljiva mora biti ta izjava za nas zlasti zato, ker nam priča, da delo za streznenje našega ljudstva ni zastonj. Le poglejmo nekoliko, kakšna poročila so izhajala o nas Slovencih pred nekaterimi leti in deloma še vedno izhajajo!
Leta 1907. je v državnem zboru zaklical vsenemški poslanec Stein našemu dr. Korošcu: »Glejte vaše kmete, kaku se radi more!« In dr. Korošec mu ni mogel drugega odgovoriti kakor: »Tega so krive neštete šnopsarije, katerih pa nismo napravili mi sami.« — Nekako ob istem času je vprašal neki duhovnik naše škofije, kako se obnašajo slovenski delavci v gališkihTa-trah in za odgovor je dobil: »Pjut in bjut sja« — »P i j e j~o in b i j e j o se.« — Leta 1910. so izdali naš Prevzvišeni nadpastir knjigo: »Mladeničem« in v tej knjigi pišejo na strani 189. sledeče: »Povem, da najvišji častniki imajo slovenske mladeniče nekako najbolj radi, ker so pridni, pokorni, vztrajni in verni; le eno jih boli, to, da preveč pijejo, pa se večkrat opijanijo in se moraic kaznovati. Mladeniči! jaz vas branim in zatrjujem, da boste sedanji mladeniči s svojim . . v eselim, popolnoma treznim in čistim življenjem madeže nesrečnih poprejšnjih mladeničev popolnoma izbrisali .. .« — Leta 1907. ie izšla med nami knjižica: Sveta vojska. V njej berem sledeče presenetljive šlev.lke: Leta 1905. je bilo zadacanega: žganja 5,500.000 litrov, piva 13,111.000 litrov, vina pa 15,200.000 litrov. — Koliko pa se spije r.ezadacanega. — Na vsakega človeka v deželi pride na leto samo zadacanega žganja 11 litrov, piva 26 litrov, vina pa 30 litrov. — Izdamo pa za žganje najmanj 10,000.000 K; za pivo 5,200.000 K; za vino vsaj 18,000.000 K. Skupaj: triintrideset milijonov kron. Kakšna razlika med letom 1905. in letom 1918. — Leta 1910. je pisala »Občinska Uprava«: Znano je, da se eno samo nedeljo zapije samo v goriški okolici 300.000 kron. — Tudi je znana izjava Nemca Roberta Milerja koncem leta 1915,, da smo Slovenci izmed vseh južnih Slovanov vsled nezmernega uživanja opojnih pijač najmanj, pravzaprav n i č prida. — Leta 1916. je pa izdal učeni Nemec dr Hans Rost knjigo, v kateri dokazuje, da so nemški katoličani v vsakem oziru bolj napredni kot protest,-intje. Le glede pobojev nadkriljujejo daleko katoličani protestante in to posebno v takih krajih, kjer so poljski, italijanski, hrvaški in vmes tudi slovenski priseljen:' delavci. Le-ti so namreč vsled pomanjkanja dušnopastirskega nadzorstva in pa vsled velike nagnjenosti do nezmernega pitja veliko pripomogli do pobojev med katoliškimi Nemci. — Pred kratkim je pa izdal naš slovenski zdravnik dr. Zalokar knjižico: O ljudskem zdravju. In v tej knjižici piše, da silno gospodari med Slovenci je tika in nekater' niis^ lijo, da je vzrok tolika umrljivosti na ,eUki ravno alkoholizem.
Kajne, kakšna ra;.lika med izjavo onega nemškega zdravnika, ki smo jo navedli v začetku, pa med temi zadnjimi. Hvala Bogu, da je vojaškega zdravnika najmlajša in za nas bolj inerodajna. Le nekaj moramo gledati, namreč to, da se res vredne izkažemo te pohvale. posebno tisti, ki nismo pri vojakih. Kajti vojaški zdravnik je imel opraviti sicer s cvetom slovenskega ljudstva, s fanti in možmi, vendar so pa ti le en del slovenskega ljudstva. In tem bolj moramo gledati, da se vredne izkažemo te pohvale, ker se zopet sliši, da smo letošnje leto
2 a č eli iznova preveč piti. Pijejo moški, ki delajo^ dobre kupčije, zatrjuje večkrat naš prvobojevnik za ireznostno gibanje med nami jJ. duh. svetnik Kalan, pijejo ženske, ki vlečejo mastne podpore, pijejo mladeniči, ki se hočejo, ker ni starejših doma, postaviti zlasti 8 pijačo. Pijejo trgovci in uradniki in obrtniki po mestih, pije kmečko ljudstvo po zidanicah, gostilnah in privatnih hišah. Pijejo iz obupa in žalosti, pijejo pri prihodu na dopust in odhodu k vojakom. In kako velike vsote dajejo nekateri za pijačo. Saj jim ni nič. če zapijejo 20 ali 30 kron.
Tako ne sme iti. Kaj bodo rekli naši vo faki, ki skrbijo v tujini s 3vojim lepim zgledom za dobro slovensko ime, če ga pa mi, ki smo v zaledju, v isti meri blatimo? Kaj bodo rekli tujci, če bi nam iznova zagrozila nevarnost, da nas požre alkohol ravno sedaj, ko zahtevamo lastno državo. Torej ljudstvo, pred vsem pa inteligenca bodi parne t na 1 Navajaj narod z lepim zgledom na pot poštenosti! Naročimo »Zlato dobo«. Budimo zanimanje za treznost no gibanje Poživimo v vsaki fari »Sveto vojsko«.
Sfotefntee in druge
Nabral V. S.
(Dalje.)
Franc Malavašič
fe bil rojen v Ljubljani 18. avgusta 1818. Osmo šolo je dovršil 1. 1839. Ker ni imel podpore, je odšel šele 1. 1841. v Gradec učit se pravoslovja, pa se je že leta 1843 povrnil v LiuMjano, kjer je pomagal Bleiweisu urejevati »Novice«, ki so začele tedaj izhajati. Oslal !m i?.zy?st sotrudnik do svoje smrti. Na ljubljanski kirurgični šoli je postal ranocelnik in ie za Metelkom prevajal vladne ukaze in zakone za vojvodmo Kranjsko. Umrl je dne 28. , 1863.
Malavašič je v mladosti mnogo obetal. To spričujejo njegova lepa pisma, ki jih je že kot sedmošolec pisal 1. 1838. Stanku Vrazu. Boj za obstanek pa mu je oslabil dušne sile. Vendar pa je delal na vseh poljih slovenskega slovstva, čeprav ni dosegel nikjer visoku stopnic. Pesnikoval je od dijaških let dalje. Ocenjeval je slovenske slovstvene izdelke, med njimi tudi Prešernove pesmi. L. 1849. je izdajal list »Pravi Slovenec«. Bil je med prvimi slovenskimi dramatičnimi pisatelji. Leta 1848. je spisal dva igrokaza: »Nekdaj in zdaj« in »Edinost«; prevel je 1. 1840. Kotzebuejevo igro »Brandschatzung«: po njegovi smrti je izšel njegov prevod Raupachove tragedije: »Mlinar in njegova hči« (1867). Prevajal je tudi povesli po Krištofu Scbmidu, 1. 1840,: Jo-zafat, I. 1841.: Genovefo, 1842.: Timoteja in Filomeno, 1. 1848, Zschokkejevo povest »Zlata vas«, 1. 1853. »Stric Tomova koča« (Harrieta Stowe-Beecher). L, 1845, je izdal povest iz domače zgedovine »Erazem iz Jame«.
Anton žalreij — Rodoljub Ledinski
fe umrl pred 50 leti. Rojen je bil v Ledinah ?ri Idriji 14. oktobra 1816. Po očetovi smrti ie je z materjo preselil v župnijo Sv. Ma^da-ene nad Idrijo. Gimnazijo je obiskoval v -iubljani, v Karlovcu in v Novem mestu, mo-lroslovje (7. in 8. šolo) in bogoslovje zopet ' Ljubljani, L. 1842. je bil posvečen v maš-aika in je služil za kaplana na raznih krajih ilovenske domovine. Umrl je v 52. letu kot taplan pri Sv. Duhu pri Krškem 26. aprila leta 1868,
Rodoljub Ledinski je imel zelo lepe zmožnosti; žal, da jih ni marljiveje vporabljol. t rvo svojo slovensko pesem je objavil leta 1841. z naslovom: »Slavulj in Rože«, L. 1844. le pričel peti v »Novicah«. Njegove pesmi so večinoma poučne, zalo se je jih je več nahajalo po šolskih čitankah, n. pr. Pesem o setvi 1845), Enako naključje (1855!, Človeški sled (Koledarček slovenski, r 1856), Razna pota 18451, epično pesem >.Vilkovo« je objavil .v.
»Novicah« leta 1856. V nevezani besedi je spisal »Pobratimi« in »Kralj in možaka poštenjaka« prvo povest po pripovedi, ki jo je čul v Karlovcu, drugo po zbirki Palmblätter. V rokopisu je zapustil do 70 pesmic.
Miloš Obrenovič v "Ljubljani.
Pred 70. leti je prišel knez Miloš Obrenovič v Ljubljano. Zakaj je prišel in kako se mu je tu godilo, pripoveduje Laib. Wochenblatt, 1888, št. 402. Kneza Miloša so 1. 1839, pregnali iz Srbije. Živel je večinoma na Dunaju. Ko so 1. 1848. ondi nastali nemiri, se je hotel umakniti v Prago. Ko pa je čul, da so tudi tam vzbuknili nemiri, je potoval preko Zagreba, Reke, Trsta v Inomost, kamor je odrinil tudi cesar Ferdinand. V Zagrebu je imel neprilike radi Ljudevita Gaja, s katerim
Cl'1 СЛ O r\ ti o hrt« i— l.M n«. O -	1	11
sta se sprla, ker je knez Gaju odpovedal na-daljno podporo. V Zagrebu so imeli kneza pod nadzorstvom. Ban Jelačič mu je svetoval naj urno odpotuje v Inomost. Soboto prec binkoštmi 10. junija je dospel v Ljubljano. Spremljal ga je graničarski stotnik, ki ga mu je ban dal za spremstvo; dalje neki srbski slikar, ki je bil sicer v službi knezovega sina, sedaj je bil knezu za tolmača; naposled blagajnik in sluga. Nastanil se je v hotelu »Zum österreichischen Hof«. Trgovec Jožef Kantiger se je še tisti dan seznanil s stotnikom v svoji trgovini. Izvedel je, da ostane knez več dni v Ljubljani. Ker je bil Karinger častnik narodne straže, je hotel to^ugodno priliko porabiti; zato je sklenil kneza povabiti na veselico v Kolizeju, ki jo je nameravala prirediti bmkoštni ponedeljek narodna straža (g^rda) na korist svoji godbi. O tem namenu se je dogovoril s stotnikom. Tisti večer je bil mi-rozov narodne straže. Godci so se ustavili tudi pred hotelom in so kneza počastili z nekaterimi komadi. Ljudstvo je kneza pozdravilo s klic: Živiol Kneza je počeščenje razveselilo in je daroval godbi 50 gold. Drugo jutro je prišel Karinger kneza vabit na veselico. Stotnik je dejal, cla knez ne sprejema obiskov, češ, da je bolehen. Karinger se ni dal oplašiti. Šel je h knezu in ga povabil na veselico. Kneza je vabilo vidno razveselilo. Obenem ie Karingerja naprosil, naj mu raz-kaže ljubljansko okolico. Pri tej priliki je daroval godbeneniu zakladu 50 cekinov in štu-dentovski legiji 100 gold. Tolmač je Karin-gerju razodel, da kličejo kneza v Zagreb nazaj. Knez ni hotel tega poziva poslušati, zato je stotnik v Zagreb sporočil, naj ga ndpn • kličejo. Binkošlno nedeljo popoldne sta se knez in Karinger odpeljala na Fužine, kjer sta bila v graščini gosta Fidelisa Trpinca. V parku so večerjali in si napivali. Na povratku sta šla po Florijanskih ulicah na Grad, kjer se ie knez radoval lepega razgleda. Potoma ga je Karinger opozoril na »Malo šolo« tik Sv. Flori jana; knez ji je takoj daroval 20 cekinov.
Binkošini ponedeljek sta obiskala generala, ki je bil s knezom znan iz Carigrada. Povedal je general knezu, da lahko brez ovir dalje potuje. Potem sta šla h guvernerju, kjer je bil razgovor le o nemirih v Italiji, Popoldne se je knez udeležil veselice v Kolizeju, kjer je bival v družbi Karingerjeve rodbine; potem sta šla s Karingerjem v Tivoli in na Rožnik. Torek je knez doma ostal, češ, da je bolehen. Sredo sta se odpeljala v Zalog in Vevče, V Zalogu sta si ogledala pristanišče ladij. Pozno na večer je knez poklical Karingerja k sebi in mu za slovo podaril naprsno iglo in svojo sliko. Četrtek je odpotoval. Pozneje je knez poslal Karingcrju še en portret, bržkone delo prof. Engertha. Karin-gerjev sin Anton je napravil čedno kopijo tega portreta in jo pritrdil ob steni očetove trgovine na Mestnem trgu št. 8, z napisom »Zum Fürsten Milosch«. Slika je ostaja na tem mestu 40 let. Jeseni 1. 1848. je knez poslal Karingerju iz Draždan še listino, kjer dovoli kopijo in izvesek ter priznava prijazni sprejem pri Karingerju. Na listini je pečat e tremi križi, Knez namreč n: znal pisati. Preden je postal iunaškt voditelj svojega srbskega naroda v boju zoper Turka, jc bil sin ubožnega delavca in hlapec pri svojem polbratu,
(Daljen
Gospodarski del. ,
ALI NAJ SE PRAVDAMO ?
Dr. M. L.
(Črtica k zakonu z dne 7. julija 1S96, št. 140 1. d. z o nujnih potih.)
, .P? moremo pravilno in s čim manjšim? stroški obdelovati zemljo, moramo imeti do naših parcel, zlasti njiv in travnikov primerne pot, kajti kam bi prišli, če bi morali nositi gnoj na njive in potem zopet pridelke, seno itd spravljati na glavi aii na hrbtih domov? Take' gospodarstvo bi se ne splačalo in v mnogih slučajih bi morali pustiti polje zajaloviti, kar bi seveda pomenilo škodo in nazadovanje. Tej potrebi po takih potih hoče ravno odpomoči gornji zakon z dne 7. julija 1896, št. 140 1. d. z.
Ta zakon je star torej že skoro 22 let, zdi se pa, da je med ljudstvom še malo ali vsai premalo znan, zakaj ni dvoma, da bi se nesrečno pravdanje za poti vsaj močno omejilo, ali pa bi celo popolnoma prenehalo, če bi prizadeta stranka mesto tožbe zahtevala, naj ji sodnik od kaže potrebno pot v smislu gornjega zakona.
Prijatelji ljudstva so torej dolžni, da skrbijo za potreben pouk in da s prijateljskimi navodili poravnavajo nastale spore in še bolje, da preprečijo in onemogočijo prepire in tožbe, ki bi imele nastati.
Vsaka parcela namreč, ki potrebuje pot, jo mora tudi dobiti (§ 1.). In za t<5 ni treba prave tožbe (§ 16., zadnji odstavek), ni potreba dovoljenja nasprotnikovega, stvar se reši v takozvanem izvenspornem postopanju (§ 9.), Stranka pride na uradni dan pred okrajnega sodnika in predlaga, naj sodišče odloči potrebno pot; vse drugo je stvar sodnije; sodnik bode določi) razpravo navadno (S 12,) na licu mesta, zaslišal bode dva zaprisežena (S 14.) in seveda tudi tiste gospodarje, po parcelah katerih ima iti potrebna pot, obvestil bode o naroku okrajno glavarstvo (S 11.) in bo potem po svojem najboljšem preudarku (S 15.) odmeril in določil pot, kakor je pač najbolj primerno za predlagatelja in najmanj k v a r 1 j i v o za parcele, po katerih ima iti nova pot (S '1.). Ta pot se ima natančno zarhati in potem vknjižiti (§ 17.); če ne bi bilo drugače mogoče, naj zariše dovoljeno pol evidenčni geometer uradoma, da ni stroškov; zato bode sodnik v dvomu prijavil stvar razvidnosti zemljiškega katastra.
Rekli smo, da mora dobiti vsaka parcela potrebno oot; to je pravilo, vendar je nekaj izjem; tako bi sodnik poti ne smel prisoditi, če bi ugovarjala politična oblast (§§ 94 ), tudi bi taka pot ne smela voditi skozi poslopja, zaprta dvorišča ali ograjene vrtove pri hišah (S 4.) in končno bi predlagatelj poti ne dobil, če bi imel on od poti manj koristi kol njegov nasprotnik, ali če bi potem vsled poti obremenjene parcele sploh ne bilo več mogoče pravilno obdelovati ali rabiti (S 4.); toda to so izjeme, ki redkokdaj nastojJijo, na splošno se more (hirno trditi, da dobi vsaka parcela ) o t r e b n o pot; vendar bi pa ne bilo dovo-jeno zahtevati, da se že obstoječa pot skrajša.
(S 2.1
Гако pridobljeno pot mora predlagatelj plačati, plačali mora tudi vse stroške (§§ 5,, 15., 25.); ta odškodninska vsota so mora v gotovih slučajih položiti na sodnijo (§ 22.), ali "pa zemljeknjižno zavarovati (§ 17.); pri določitvi visokosti odškodnine se mora ozirati sodnik na mnenje izvedencev (§ 14.); ta odškodnina je tem večja, čim obsežnejšo služnostno pravico ima dobiti poli potrebno zemljišče; odškodnina je manjša, če je dana samo pravica peš-hoje. večja pa, če naj gospodujoča parcela vozi pc služečih parcelah (Š 3); odškodnina je manjša če dobi predlagatelj samo pravico hoditi, goniti živino, voziti, in zopet večja, če dobi v lasi tudi tla, po katerih ima iti nujna pot (§ 7.); rav no tako odškodnina ne bode velika, če se novfe pot spelje v kako obstoječo zasebno
pot (J 6.)
Stranka, ki bi s sodnikovo odločitvijo n« bila zadovoljna, ima pravico rekurza, ki ga mora vložiti v 14 dneh (§ 16.).
Ko je bila enkrat nujna pot pravo-močno odločena in prisoiena, se sme ista le ^
(U
raznih slučajih povečati alt preložiti (§ 23,), 'endar se sme taka dovoljena pot kasneje udi prepovedati in preklicati, in sicer tedaj če e postala pot nepotrebna (S 24,), ali pa i e m o g o č a radi tega, ker hoče gospodar na ilužeči parceli zidati ali jo isti tako preurediti, :!a ne bi bilo več mogoče izvrševati pravice poti (§ 24,)j v tem s-lučaju je odločiti novo nujno pot. Seveda mora to vse določiti sodnik r,ii predlog prizadeie stranke; glede stroškov pa razsoditi tako, kakor je primerno in pravično z ozirom na korist, ki jo ima voaka stranka od tega, ker je bila pot preklicana (S 25.).
Če je bila v stvari zastopana tudi politična oblast, trpi stroške zastopstva oblast sama I!i 25.1,
Nekateri m;sli;o, da ima vsaka njiva, vsak ii ivnik, sploh vsaka parcela že po naravi svojo zasebno pot. Toda to ni res, vsaka pot mora biti na. kakršenkoli način pridobljena, naj si bode že s pogodbo ali pa po priposestvovanju, s tem namreč, da to pravico izvršuješ mirno skozi 30 let. (§ 1478. o. d. z.)
Če pa poti še nisi pridobil, pojdi na sod-mjo in zahtevaj potrebno pot proti odškodnini; naiavno, da le tedaj, če se ne moreš s sosedom sam dogovoriti in poravnati, kar je seveda najbolje. Ravno tako bi bilo nepotrebno iskali sodnijske pomoči, dokler ti poti nihče ne brani, dokler tvoj sosed trpi in molči, ko hodiš in voziš po njegovi parceli; toda, če te pa enkrat ustavijo, če ti poti z lepa več ne dovolijo, tedaj pa dobro premisli, preden se pričneš pravdati; če nisi prav gotov, da imaš že pridobljeno pravico do poti ali da nisi pravice zgubil, ker na prepoved poti skozi tri leta nisi rabil (§ 1488. o. d, z.), pusti pravdo in zahtevaj, naj ti sodnik odloči potrebno pot, čeprav moraš nekaj plačati, toda skoro gotovo vedno manj kakor v pravdi, tudi če pravdo dobiš.
Pustimo torej pravdanje za poti iu skrbimo, da take spore za naprej poravnavamo po gornjih navodilih ali sami med seboj, če ni drugače tudi s pritegnitvijo zaupnikov, posebno posredovalnih uradov, ali pa pokličimo na pomoč sodnika v izven sporne m postopanju. Tako ravnanje nam prinese blagoslova in dobička ne samo radi tega, ker pridobimo s tem na času in se obvarujemo denarne škode, ampak je to tudi eden najvažnejših pripemočkov, da se preprečijo sovraštva in razprtije med sosedi in da se naseli med nami icopet mir božji.
GOSPODARSKA OBVESTILA.
Naši poslanci za ljudstvo. Državni poslanci S. L. S. pripravljajo energične korake zaradi zadnjih r e k v i z i c i j, ki so silno obremenile deželo. Tako je na primer deželna vlada naložila samo radovljiškemu okraju 20.000 kvintalov sena in 900 kvintalov slame, to je 23 občinam, od katerih polovica niti toliko ne pridela, kolikor sama najnujneje potrebuje. Iste tožbe se slišijo iz drugih okrajev. Poslanci bodo nastopili zoper tako rekviriranje deloma samostojno, deloma v zvezi z drugimi kmetski-mi poslanci. — Ravno tako bodo poslanci posredovali zaradi oprostitev. Mnogo takih mož je v vojni službi, ki bi morali biti oproščeni, vsled česar posestva očito propadajo. — Poslanci bodo dalje posredovali zaradi pomanjkanja usnja, ki ga je v skladiščih še mnogo, dasi je prebivalstvo boso, in zaradi pomanjkanja obleke ter rekvizicije lanu in lane-nega semena. Vložila se bo interpelacija zaradi obupnega prehranjevalnega položaja kranjskega delavstva v nekaterih obiatih in earadi povišanja plač.
Nazadovanje pridelkov. Leta 1915. se je pridelalo v Avstriji 32 milijonov stotov žita .pšenice, rži in ječmena), leta 1917. samo še 23 milijonov stotov in od teh je država rekvi-rirala 7 milijonov stotov.
Stanje živine na Kranjskem pred vojsko b sedaj. Pred vojsko je bilo na Kranjskem MO.OOO glav živine s povprečno težo 330 kg ha glavo, sedaj je samo 180.000 glav s povprečno težo 220 kg na glavo. Pred vojsko je bilo 27.000 konj, sedaj samo še 14.000.
Zvišajte zavarovalnine proti ognju' Premičnine in nepremičnine imajo zdaj mnogo več-b vrednost kot pred vojno. Če jih ogenj uniči, •am je s prenizko odškodnino iako malo po-5?
magano. Nevarnost ognja in požara je pa večja kot prej. Zlobnih rok je dovolj. Vsled pomanjkljivih popravit in pomanjkanja delavnih sil in vsled tega manjše opreznosti lahko kje nastane požar, ognjegascev manjka in gasilska oprava se ne izpopolnjuje vsled pomanjkanja vsakovrstnega materijala ter rokodelcev. Torej pozor vsaj pri zavarovanju!
Osmo avstrijsko vojno posojilo je doseglo, kolikor je doslej znano, čez pet in pol milijarde kron.
Agrarna zveza v državni zbornici. Poslanec Jare je sklical vse nenemške poslance na ustanovitev agrarne (kmetske) zveze. Ustanovljena zveza je takoj imela sejo in sklenila dre-gati na visokih mestih zaradi oprostitve poljedelcev in poljedelskih delavcev.
Povišanje tovornih tarilov na državnih železnicah. Tarifni oddelek državnega železniškega sveta se je bavil v zadnji seji obš.irno z izdatnim zvišanjem tovornih tarifov, kakor ga zahteva vlada. Povišanje bo izpeljano v najkrajšem času.
Ogrska bo dala toliko živil kakor lani. Ogrski prehranjevalni minister princ Win-dischgrätz je izjavil, da se gibljejo pogajanja z Avstrijo, oziroma z Nemčijo za letošnje leto v istem okviru, kakor pogajanja za lansko leto. Ogrska je izjavila, da je pripravljena prepustiti Avstriji od svojih novih zalog kolikor more pogrešati. Nasprotno se je morala Av-I strija obvezati, da bo prepustila Ogrski industrijske blago. Ogrska je prevzela tudi v novem gospodarskem letu preskrbo armade s kruhom. Nasprotno se je Avstrija obvezala
fireskrbeti armado s krmili, krompirjem in ze-enjavo.
Maksimalne cene za repo na Ogrskem so
določene na 50 K 100 kg pri producentu, na 65 K pri veletrgovcu in na 80 vinarjev 1 kg za konzumenta.
Prepovedan promet z nahrbtniki na Štajerskem. C. kr. namestništvo v Gradcu je izdalo strogo naredbo proti prometu z nahrbtniki. Nakupovanje krompirja je do 27. julija sploh prepovedano, od 27. julija dalje pa samo proti Dosebnim izkaznicam. Te dni so na železniških postajali že zaplenili veliko živil in povzročili mnogo joka. Ljudje po mestih nimajo kaj jesti, sedaj pa jim pobirajo še tistih par krompirjev, ki so si jih izprosili pri prijateljih ali sorodnikih.
»Vzorno« gospodarstvo. V Bozen na Tirolsko sc je pripeljal te dni vagon rumunske živine. Bili so krasni voli. Ko vagon odpro, so bile vse živali mrtve. Vsled lakote so živali druga drugo grizle, dokler niso vsled ran in gladu poginile. Seidler pa rajši Jugoslovane preganja.
Kritje bankovcev г zlatom. Razmerje meJ izdanimi bankovci in zlatom, ki leži v državnih bankah kot kritje, je v zadnjem času postalo jako značilno za gospodarsko stanje, oziroma za denarni promet posameznih držav. Po zadnjih poročilih je bilo stanje bankovcev in zlata ter razmerja med obema sledeče: milijonov kron bankovcev zlata v odstot. Nemčija	15.700 3200 20%
Francija	29.600 6000 20 %
Anglija	1.400 1700 121%
Švica	700 500 71%
Avstro-Ogrska 23.000 300 Se v. Amerika 200 3000 1500% V razmerju z bankovci, ki so v prometu, imajo največ zlata banke v Zcdinjenih državah Severne Amerike, in sicer 1500 odstotkov, najmanj pa Avstrija, samo 1 'A odstotka, Kako je mogoče, da zadostuje samo 200 milijonov bankovcev za oni velikanski promet, ki ga ima Severna Amerika? Tam se ne plačuje skoro nič z denarjem, ampak samo s čeki. Vozni listek na postaji, obleko v prodajalni, hišno najemnino itd., vse to plačajo Američani s čeki; samo za najmanjše izdatke rabijo denar, in sicer večinoma zlato; zato izhajajo s tako neznatno množino bankovcev,
Davok na vojne dobičke je bil predpisan leta 1917 za Kranjsko v znesku 2.7 mil, kron, to je približno 63 odstoikov vseh direktnih davkov, ki so se plačevali pred vojno. Ti so znašali okroglo 4.3 milj, kron. Seveda so bili tudi ti tekom vojne zvišani, tako da so dosegli
' pretečeno lete vsoto 7,5 milij. kron. Vendar ostane davek, na vojne dobičke tudi v primeri s tem zneskom znatna postojanka kranjskih državnih financ.
Zdravstvo.
REVMATIZEM V MIŠIČEVJU,
(Dalje.)
4. Znaki — trganje.
Glavni in skoro edini znak revmatizma so bolečine v mišičevju. Bolniku se zdi, kakor bi mu nekaj trgalo in vrtalo po mesu. V milejših slučajih čuti bolnik bolečine le tedaj, če se giblje z obolelimi mišicami ali če nanje pritiska, V hujših slučajih pa neprestano nadlegujejo bolečine bolnika in se le še bolj sliu-de, če bolnik rabi oboleli ud. Vsled bolečia je revmatizmu podvrženi del telesa tudi vee ali manj okoren in težko gibljiv.
Zdravniki razlikujejo akutni in kronični revmatizem.
Akutni revmatizem je sicer hud, a traja le nekaj dni, morda tudi kak teden Nastopi za enkratnim premrazenjem, dočim sledi večkratnemu premrazenju kronični rev matizem. Akutni revmatizem napade tudi samo tiste mišice, katere je obšel mraz. To so seveda vnanji deli telesa, ki so bolj izpostavljeni mrazu. Mišice, ki leže bolj v notranjosti telesa ali ki so močno zavite v gorko mast, le redkokdaj trpe na revmatizmu. Največkrat obišče revmatizem mišice v križu. Kot bi ustrelil, sprelete naenkrat silne bolečine ves križ, da se človek niti pripogniti ne sme. Radi tega imenujejo revmatizem v križu tudi čaro-strel (Hexenschuß). PogDsto se naseli revmatizem tudi v plečih, odkoder se navadno raz-pase po vse; rami in po gornji lehti tja do komolca. Roka je v takih slučajih kakor ohromela.
Tudi mišice na vratu niso varne ,preO akutnim revmatizmom, posebno tilnik. Tedaj si bolnik niti ne upa glave obračati, če je prizadeta samo ena stran vratu, mora glavo držati postrani, ker vsak gibljaj v vratu povzroči nove bolečine.
Bolj redko ohole po revmatizmu mišice po rebrih. A če obole, delajo bolniku dvojne bolečine, ker bolnik radi razbolelih mišic tudi težko diha.
Kronični revmatizem je pravzaprav zastarani revmatizem. Največkrat je samo posledica ponovnega akutnega revmatizma, Često se pa skoro neopaženo prikrade v človeka, če se človek večkrat po malem prehladi. Prva posebnost kroničnega revmatizma je, da se vleče tedne in tedne, mesece in mesece, da, največkrat skozi celo življenje. Bolezen v tem slučaju ni vedno enako huda. Včasih morda celo popolnoma preneha, a se takoj ponovi pri vsakem prehlajenju. Pred slabim vremenom se rada poslabša, po zimi pa kaj rada priveze revmatičnega bolnika celo na posteljo.
Bolečine pri kroničnem revmatizmu navadno niso tako hude kot pri akutnem, često ni druzega kot neki neprijetni občutek v udih, Imajo pa te bolačine to posebnost, da se po telesu spreletavajo semintje, dočim ostanejo pri akutnem revmatizmu omejene na gotov ud. Zdaj trga v križu, kmalu zopet v rami, a ni dolgo, pa se bolečine preselijo v noj*o itd Pri tem si ne smemo misliti, da se bolečina sprehaja iz enega dela v drugi del, ampak pri kroničnem revmatizmu je vse mišičevje po celem telesu revmatično. In vsak najmanjši povod zadostuje, da se v kakem delu vzbude bolečine. In kakor si človek navadno pre-mrazi dane3 noge, jutri morda roke, tretjič hrbet itd., tako se tudi revmatične bolečine pojavljajo zdaj tu, zdaj tam, kakor bi se spre' hajale semintja,
Razen bolečin v mišičevju revmatizem nima drugih čutnih znakov. Koža nad obolelimi mišicami ni nič bolj rdeča in nič bolj vroča kot navadno. Tudi ni otečena. Le obolele mišice se čutijo pod kožo nekoliko od'-' belele in napete.
Mrzlice navadno revmatizem ne pozna. Le v silno hudih slučajih se pojavi tudi mrzlica, ki pa traja le par dni.
5. Zdravilo — gorkota,
Kakor nam mraz prikliče revmatizem, ta-ito ga gorkota topet odžene. Zakaj in kako ga odžene, seveda tega še ne vemo. Vpliva pa gorkota zdravilno, če pregreje.no samo oboleli ud ali pa celo telo, posebno če je k rev-matizmu pritisnila še mrzlica.
Da se popolnoma pregrejemo in prepoti-mo, je najbolj priprosto, da gremo v posteljo, se dobro zavijemo ir. se napijemo kateregakoli čaja, samo da je vroč. Kdor ima priliko, naj gre večkrat v kopelf* s soparo ali z vročim zrakom. Tudi je koristno za revmatika, če se večkrat zarije v vroč pesek.
Revmatičnim udom je treba še posebej skrbeti za gorkoto. Pomagamo na ta način, da devamo bolniku na oboleli ud gorke ob-kladke s poparjenimi rožami ali z vročo kašo, ki gorkoto dalj časa obdrži. Oboleli ud dobi več gorkote tudi na ta način, da mažemo in drgnemo kožo nad revmatičnimi mišicami z raznimi dražečimi mazili ali tekočinami. S tem namreč, da dražimo kožo, pride nehote več gorke krvi pod kožo in zaeno v mišice, ki so ood dotično kožo. Tako dobe z gorko krvjo obolele mišice več gorkote. Take dražeče stvari so razne vrste žganja, eter, mazila ;žavbe), ki imajo v sebi salicil ali kafro itd.
Drugi pomoček za zdravljenje revmatiz-ma je stiskanje in pregibanje revmatičnih mi-.~ic. Zdravniki delajo tako, da obolele mišice dalj ali manj časa v gotovih presledkih drgnejo ali trdo božajo z roko. Včasih jih tudi gnetejo in stiskajo. Imenuje se to ravnanje •nasaža ali masiranje. Masiranje pretrese vse rnišice, posebno pa kri, ki povzroča v mišicah bolečine, tako da se polagoma začne kri zopet pravilno pretakati po žilicah v mišicah.
Kot nekako nadomestilo za masiranje priporočajo nekateri kako delo z onim udom telesa, ki ga muči revmatizem. Bolečine, ki jih povzroča revmatizem pri takem delu, je seveda treba premagati z ozirom na uspeh, ki nas čaka pri takem delu. Samoposebi um-ljivo se mora vršiti tako delo v pravih mejah. Pretiravanje bi bolezen le še bolj poslabšalo. Kogar muči torej revmatizem v nogah, naj bi večkrat hodi!; kdor čuti bolečine v križu, naj bi kopal ali sekal drva; kdor ima -evmatizem v rami, naj bi poskušal žagati dr-va. ali vrteti kako kolo itd.
Končno je menda dobro zdravilo zoper •evmatizem električni tok, ki ga spustimo ikozi obolele mišice. Električni tok namreč oodobno pretrese mišice in njihove krvne žlice kakor n-asiranje ali telesno delo. Vendar pa je električno zdravljenje predvsem stvar zdravnika. Naj še pripomnimo, da zdravnik trenotno polajša revmatične bolečine tudi s fem, da vbrizga pod kožo večjo ali manšo množino morfija.
Če se bolnik enkrat znebi revmatizma, lastane zanj vprašanje, kako se ga varovati, ia se zopet ne ponovi. Odgovor je ob sklepu e razpravice pravzaprav lahek: čuvati se noramo namreč pred novim prehlajenjem, ko-kor je v naših močeh. Posebno moramo pri em paziti na izdatno obleko. Vrh tega pa aj bi vsak še skrbel, da se kolikor mogoče trdi proti prehlajenju. V tem oziru je pripo-i očljivo, da smo veliko na prostem pod milim nebom. Drugi svetujejo tudi mrzle kopeli. Vendar pa je to silno opasno in lahko ob najmanjši neprevidnosti več škoduje kot pa f.oristi.
Junakinja iz Štafra.
Povest, Prevaja * * * (Dalie.)
Cesar, ki še stoji ob mizi, cesarico pod pazduho držeč, se zdrzne, ko zagleda gole neče in dolge puške.
• i. i ' to Pom°č ah izdajstvo? Z roko, ki je bolna na protinu, otipava meč.. .
»Kompanija, stotnik in poročnik!« zapovedujoče vpije Hendel po dvorani. »Prostor, napravite red, da moreta Veličanstvi v svoje dvorane; tu so si nekateri segli v lase, kar se pa ne spodobi pred očmi Veličanstva.«
»Poročnik, častno odpelji častitega gospoda iz Garstena, ki je bil ogrožen zaradi izzivajočih besedi, pa tudi Bertolda Hendel ki je žugal, pelji proč!«
Cesar se globoko oddahne, se nagne k cesarici tc.v ji zašepeče na uho: »Ne bojte se. ljubezniva. Го so zvesti ljudje, Hendel je vri-mož.«
Stara vojaška korenina, stotnik Gifing, poveljuje: »V raztegnjenih vrstah naprej!« Vojaki korakajo v dvorano, v kateri je zevala široka gaz.
Tedaj stopi mestni lajtnant, zaničljivo se smeje, s povešenim mečem proti garstenske-mu opatu, čigar obleka je vsa pohojena in raz-cefeurana visela z njega kakor obleka muče-nika, ki so ga iztrgali iz levevega žrela. »Duhovni gospod, prosim, da bi pod mejim varstvom zapustili grad! O, kako izgledate! Vojaki, pozor! spremite go.',;;oda doli. Pojdite, gospod opat. Nič se Vam nc bo zgodilo. <
Opat stisne ustnici. Jezno pogleda mladega lajtnanta, ki ga pelje proti vratom. Ta naj ga odpelje! Pred očmi Veličanstva ga žene s sramoto iz gradu mladi sin glavnega štajerskega krivoverca! Kaka sramota zanj, ki je po časti tretji prelat v celi deželi. Satan zmaguje, angel se joka.
»Kje je Bertold?« vprašuje lajtnant, ki se je vrnil v dvorano. Pazr.o se ozira po dvorani. ?Ief°ve oči iščejo okoli . . »Gospod Bertold iz Piraha!« kliče rječebradcu in sp mu pri-bliža. Kljub funt težkim čevljem in dolgim močnim podvezam štajerskega mestnega vojaštva hodi moško in iahko kakor panter, — »Prosim, odstranite se!« Naslanja se na meč in se smeje. »Ali —I«
»Kaj, jaz?« Ali naj bi bil pustil, da podli menih zmerja Joahima z zmajem?«
»Bežite, bežite! Menih je tepec in vi ga ne bnste posnemali Saj ste vendar vzvišeni nad bazelsko smrtjo!«
»Kaj me briga ta bazelska smrt? Naj jo hudič vzame!« se krega rdečebradec. »Na ird štor spada trd klin. Ker tukaj ne morem, mu bom v Ajhelti povedal resnico. Spremstva ne maram. Ostani tu s svojimi pihalniki, sam znam doli. Pa zdrav!«
Z divjimi pogledi je topotal veliki stari oatricij doli. Mestni lajtnant pa je na stotni-kovo povelje hifro stopil skozi dve vrsti krasno opravljenih vojakov k Veličanstvoma proti mizi, okoli katere je ležala po tleh zlata namizna oprava.
»Najmilostivejši gospod, čast mi je javiti Vašemu Veličanstvu, da so puntarji izgnani. Pot je prosta.«
»Hitro ste_ napravili red.« je rekel cesar, ki je z dopadajenjem motril krasno visoko postavo in fini obraz mladega lajtnanta, »Poveljevali ste bolje kakor kdo izmed mojih stotnikov.«
»Ni li tako. ljubezniva?« Cesarica je na lahno rožnato zardela, prikimala je ter stisnila velo roko svojega gospoda. Ž velikimi očmi, v katerih so se še zrcalile solze strahu, zre hvaležno v mladega junaka.
Cesar je vprašal mladeniča, kako mu je
Ime,
»Joahim Henrik Hendel.-
»A tako!« reče cesar. »V bližji zvezi z gospodom Joahimom Hcnde!?«
»Njegov sin, Veličanstvo.«
»Kako ca, seveda. Njegov obraz, njegova rast, samo da je stari mogočen, mladi pa eleganten. Mož, ki ima komaj dvainštirideset let, ima že tacega sina ., . On, cesar, nima sina in gre že proti šestdeseterim ...«
»Kdo je vaš stotnik?« vprašuje dalje cesar, kazoč na Gifinga. »Kaj vidim! Ni bil le-ta pred štiridesetimi leti v Ensu ori poklonstvu; zdi se mi, da ie poveljeval jezdecem?«
»Da, najmilostivejši .gospod, on, Andrej Gifing, ie poveljeval mestnim jezdecem, oskrbnik Šebl pa g,rajskiit>, tekmovala sta za prvenstvo, pa na« stotnik se ni umaknil.«
»Takrat vas še ni bilo v štajerski kom-paniji,« se smehlja cesar.
»Ne, Veličanstvo. Šele letos sr-v. prišel h kompaniji.«
»Koliko ste stari?«
»V dvajseto grem.«
»Videl sem veliko moštva pri paradi pti mestnih vratih. Koliko kömpanij vas je?«
»Tri, Veličanstvo. Mestna, štajerdorfska in ensdorfska.«
»Kdo je ljudi take krasno onremil. Te lepe muškete bi bile v čast cesarskemu strelskemu. regimentu.«
»Moj oče, Veličanstvo, je letos vse moštvo na novo oborožil,«
»To je dobro pogodil.«
Cesar se hitro okrene proti cesarici: »Na novo oborožuje, ne da bi iskal na posodo!«
Najvišji gospod pelje počasi cesarico pod pazduho skozi dvorano ter opazuje z izkušenimi očmi vojskovodje strumno opravljene kompanijo. Spredaj stopajo dvorniki, dvorni maršal, dvorni mojster, dvorni lovski mojster in drugo spremstvo. Za njimi stopata cesar in cesarica.
Cesarici se še šibijo kolena. Cesar pošlje grajskega grofa v dvorane, kjer je bilo nastanjeno cesaričino spremstvo, da pripelje dvorne dame.
»Pripeljite seboj tudi gospico Palfin!«
Cesarica išče z levo roko opore, kar brzo stopi k nji lajtnant; cesarica je položila svojo roko na njegovo ramo.
Cesar se posmeje: »Nj eni strani celo rimsko cesarstvo in na drugi hiša Hendelnov, Glejte, moja cesarica ne izgubi ravnovesja.«
Stari Joahim Iiendel je sr.al in čakal pri vratih. Z viteškim počeščenjem je stopil izmed svojih nečakov pred cesarja.
Cesar pravi:
»Gospod Hendel, dobro sle delali danes, nikoli vam ne bom pozabil. Odbil sem vašo prošnjo, pa kljub temu ste ravnali kakor zvest mož. Orožja sicer ne sprejmem od vas, ne spodobi se, dobim je iz Avgsburga, pa taka zvestoba odtehta tisoč oboroženih jezdecev.«
»Najmilostivejši gospod, kar sem storil, bi storil marsikdo. Zaradi orožja sem dal besedo i rt prosim, da jo smem držati.«
»Od tebe ne vzamemo ničesar v dar!« pravi cesar, ki se mu za.iičljivo napihne habsburška ustnica, vendar ga veseli. Iiendel ne odjenja, »Zares, ti si nam zvest. Če bi tebe ne bilo, bi bila danes iz tega gradu tuleč zletela v deželo Ilirija moritve z gorečo bakljo v roki.«
Spremstvo je šlo skozi dvorano, ki jo krasi mnogo krvavih mučenikov, zelo stare podobe nekega tirolskega slikarja. Tu so pri-šumele nasproti škrlatordeče, pavovo modre, biserno bele svilnate dvorne dame, vse obložene z dragimi kameni, zasenčene z visokimi peresnimi klobuki, z bledimi, prestrašenimi obrazi. Pred njimi je teke! grajski grof. Grda starka je držala v rokah rutico, ki se je cedila jesiha, tri lepe deklice so nosile srebrne steklenice, gobe in kozarce, polne dišav.
»O gorje nam, gorje, da bi bile daleč proč od tod,« so tožile in vpile, »o to nesrečno mesto, o naša uboga cesarica —»
»Pa, glej, Febenija, glej, Sofija, saj ni bolna,.. . glej, kako veselo stopa med Njegovim Veličanstvom in — kdo pa je na levi, stopa kakor mestni vojak, in najvišja gospa — za božjo voljo — ga drži za roko?« Tu je stalo sedem dvornih dam in ie delalo obraze, kakor ravno toliko Lotovih žen. »Glejte,« je rekla cesarica s srebrnim glasom svojemu spremljevalcu, »te prihajajo, kakor bi me že držala smrt za vrat. Glejte, gospod Hendel, kake zajke!« Dvignila je svojo, od demantov se bleščečo, polno roko in je živahno kazala po dvornih damah in jih Ilcndelnu imenovala eno za drugo: »Febenija Bernitajnika, zajka; Marjeta Anaberška, zajka; Sofija Palfin, ljubka zajka — Sofija je zelo ljubka.« hvali cesarica črnooko ogrsko deklico. »Zna razne igre na kroglice, zna laško peti — fino — je res ljubko dekle, gospod, recite, če ni zala?« — Tako govori lepa cesarica, ki rada moži svoje častne gospice, če tudi le v mislih. —
Mladi človek ponosno pogleda hvaKsano deklico in si misli: »Lepih gospic jc- dosti, mala muca, imaš li denar? Jaz sem Iiendel,
prihcezinjo »lahko dobim.« Cesarici — pri svojih devetnajstih letih ima že izkušnjo — reče: Kadar izhaja solnce, niti zgodnja danica m
več lepa.«
Cesar je dopadljivo zamrmral: »Dobro si jc pogodil.« — Cesaričino obličje je zardelo, res fino se ie odrezal... Rožnati ustnici je stisnila ter mu je posvetila; »Moja Zofija je najlepše dekle daleč na okoli, in če rečem jaz, vi ne smete tajiti. Pa povejte mi, gospod lajtnant, kaj pomeni bazelska smrt, ki ste jo imenovali preje, ko ste izganjali stare gospode?«
Spremstvo je dospelo v lovsko dvorano, v kateri je bila vsa oprava s stenskimi okraski vred iz jelenovega rogovja. Iz daljave prihaja govorjenje in šumljanjc grajskega vodnjaka. Šumenja vodopada tu ni bilo slišati. »Najmilo-slivejša gospa,« pravi Itendel in si misli: Bilo ji je slabo, pa je vendar vse slišala, dobra ušesa ima! . . . »Svetla gospa, bazelska smrt je zelo neuljudna in vleče opata-za duhovsko sukn jo v grob .. ,«
»Fe/,« je rekla, »kaj tacega!«
»Res, to je hudo, še hujše, kar pri tem govori! .
Ženske z jesiliom in dišavami se rinejo k cesarski gospe, dvorna mojstrica divje gleda, gleda, češ, to so sami krivoverci, tudi — brez dvoma — ta mladi vojak, kaj neki pripoveduje cesarici, kar se ne spodobi? Tiho naj bo!«
■ Kaj ie rekla smrt ? < je vprašala cesarica.
Mladi Mendel se nagne proti cesarici ter odgovori nekoliko nagriivo v francoskem jeziku: Živeli ste zares kakor pravi menih. — Zelo ste množili zaklade samostanske. Bili ste velik služabnik božji, mnogo ste pili, dobro živeli. Treba je, da vas ustavim na potil takega dela.«
Tuji jezik jc dajal njegovemu glasu neko mehkobo, tako da so se sramotilne besede skoraj ljubeznivo glasile.
Najvišja dvorna mojstrica, ki je razumela /rancosko, je zasopla: Oh1* Cesar se je pa glasno nasmejal, kakor se že deset let ni tako, smeje se in govori vedno na lahno
Povejte, gospod lajtnant, kje sie se naučili tako lepe francoščine? Govorite kakor Francoz,«
>Že kot otrok sam se naučil od laške doj-nice. Veličanstvo,« — to jo jezik njegove rajne matere,« se je oglasil stari Joahim Hendel, ki je korakal s spremstvom pazeč na vsako besedo.
Cesar se je čudil.
Kako to — vaši; žena je bila iz Francoske? Pri Sveti Krvi, prihodnjič si štajerski železničarji pciščejo kraljevo vdovo v Parizu!
Bila je iz Genove kjer je bil njen oče član velikega sveta. Dobavljal sem v Genovo železnino, odtam sem jo kot najlepše plačilo рГ'Г'1'ai v Štajer. Pa mi je umrla. Ta sin je i:ii je ostalo od njene lepote in ljubezni.«
»Dosti vam je ostalo v lolažbo in veselje,« je rekel cesar, »vaš sin ;e lep, hraber in uljaden. Gotovo ga zelo ljubite.«
Odprla so se zadnja vrata iz ebenovine, ki so vodila v marmornato dvorano. Skozi tri velikanska okna se modro plameneče vliva vanjo polelno pomladansko solnce. Obločnice j -jju-iccjo v zlatu, proti zapadli vodijo z modro svilo zastrta vrata v cesaričino spalnico.
Po levih drugih stopnicah doli pa so ravno nasproti cesarskemu dvom štirje vojaki peljal: garstenskega rpata, ze. katerim ie žalostno blodilo par zvestih prijateljev. K"kor pred potnikom, ki se je izgubil v puščavi, vstajajo zračna slepila, tako je priplava! pred opatovo oko sijaj veličanstev, sredi v s-iiaju pa vidi, kako prevzetujeta luteranski zmaj in njegov sin. Cesar govori z zmajem in ccsa-rica, cesarica se naslanja na ramo njegov ega sina. (n ti si zavržen pred cesarjevim ohlič-jem, ti stari, zvesti kaioiiški služabnik.
Čuj, zmaj govori, pod marmornatim svodom doni krepkeje njegov sicer zmerni glas; v svojo muko mora slišati opat besedo za besedo,
»Veličanstvo, moj sin je še zelo r.ilad, pa upam, da postane iz njega pravi Ilendel. Veličanstvo me vpraša, če ga ljubim. Ljubim ga 32
nad vse na svetu in če boste, Veličanstvo, kdaj dobili sina, kar žele vsa zvesta srca v državi, ga boste ljubili bolj kakor prestol in krono, bolj kakor vsa kraljestva in dežele.«
»Hendel, vsaka beseda, ki si jo danes govoril pred cesarjem, je bila dobra, pa zadnja je najboljša.«
Odgovori.
Neža B.: »Ako je Vaš tast živel z vpoklicanim Vašim možem pred vpoklicem v skupnem gospodarstvu, mu gre od t. avgusta 1917 naprej na vsak način državni preživninski prispevek v višini 1 K 60 vin. na dan. Če pa je živel ločeno, mu gre pa preživnina v dvakratni višini onega zneska, kakor mu ga je morebiti Vaš mož, oziroma njegov sin dejansko izplačeval (tako v slučaju, če je dobival tast morebiti užitek v denarju). To pa pod pogojem, če je bil Vaš mož vpoklican pred L av-gusiom 1916, ali če je bii Vašemu tastu pred tem dnem sodno določen užitek v denarju. Vaš tast naj vloži tedaj novo prošnjo, če bi bila ista odklonjena, naj pa tekom 60 dni vloži pritožbo na deželno komisijo v Ljubljani. Tast ima pravico tudi zahtevati, da se denar njemu nakazuje.«
Ter. M!.: »100 % povišek podpore na podlagi zakona z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 126, gre samo onim svojccm, ki z vpoklicanim niso živeli v skupnem gospodarstvu in ki so od vpoklicanega prejemali denarno podporo v gotovi višini, pod pogojem, da je bil reditelj vpoklican pred 1. avgustom 1916, odnosno da se je pred tem dnevom sodno ugotovila višina rediteljevega prispevka. Ker sta Vas Vaša dva sir.ova podpirala najbrže le s svojim delom, ne pa z gotovimi denarnimi prispevki in ker sta najbrže živela z Vami v skupnem gospodarstvu. Vam tedaj ta povišek ne gre. Državni preživninski prispevek je namenjen v pokritje življenskih potrebščin in je Vaša stvar, presoditi, kam je obrniti denar.«
Siroti. »Če jc tašča z vpoklicanim zetom živela v skupnem gospodarstvu, ji gie podpora v višini 1 K 60 vin. na dan, če pa ni živela z vpoklicancem v skupnem gospodarstvu, temveč jo je vpoklicani podpiral z dolo-čerim zneskom v denarju, potem ji gre podpora od 1 aprila 1918 naprej v dvaKratnem znesku dejanski ji od vpoklicanega nakazovane podpore, toda le pod pogojem, če je bil zet vpoklican pred 1. avgustom 1916 ali če je bila višina zetovega prispevka pred tem dnem sodno ugotovljena. Če se Vam v .smislu gore-njega pouka državni preživninski prispevek ne izplačuje pravilno, vložite lahko novo prošnjo.«
J. S. K. Zakon z dne 27. julija 1917 določa v § 3. glede višine drž. prež. prispevka, da dobijo svojci vpoklicanega, ki so bivali ž njim v skupnem gospodarstvu, njegova žena in ".akonski otroci pa v vsakem slučaju, po 1 K 60 vin. na dan; ostali svojci, n. pr. sestre, stariši i. dr., ki z vpoklicanim niso živeli v skupnem gospodarstvu, pa imajo pravico do podpore Ie v oni višini, kakor jim jo ie bil dejansko naklanjal vpoklicanec. Primer: Vpoklicani brat ali sin, ki je imel svoje gospodarstvo, je recimo kot tovarniški delavec ali železniški uslužbenec ali kot trgovski so-trudnik oošiljal materi ali sestri po 20 K na mef.ee. V tem slučaju nima sestra ali mati pravice do podpore po 1 K 60 vin. na dan, temveč uiore zahtevati le 20 K -!- 50odstotni povišek 10 K in na podlagi zakona 7 dne 31. marca 1918, št. 126, še 50odstotni novišek 10 Kron, tedaj skupaj 40 K, in to pod pogojem, ve je bil podpiratelj vpoklican pred 1. avgustom 1916. Isto velja tudi v vseh onih slučajih, kjer je vpoklicanec bil s sodl.o sodišča prisiljen plačevati alimente, če so bili ti sod-iio ugotovljeni pred 1. avgustom 1916. Pomniti pa je, da ti poviški ne smejo nikdar pre-koračiti normalne podpore v znesku 1 K 60 v. Radi popolnosti navajamo v tej zvezi, da imajo one osebe, ki so živele z vpoklicanim v skupnem gospodarstvu, some tedaj v slučaju, da sta vpoklicani in pa dotični upravičenec bila edina člana družine, pravico do podpore v dvojni višini, ttda/ oo 3 K 20 vin. na dan, to pa le pod nadaljnim pogojem, če /e upravičenec trajno delanezmožen, katero
delanezmožnost je v smislu izvrševalne na redbe dokazati s potrdilom okrajnega zdrav nika.
A. K.: Napravite lahko vlogo z obrazložitvijo položaja naravnost na deželno komisijo za preživljanje v Ljubljani ali pa na predsedstvo c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Za razvedrilo.
Nepreviden urednik. Ves jezen je pribe-snel neki gospod v uredništvo in kričal: »Vrag naj vzame Vas in Vaš listi« — »Ka; smo Vam pa storili zalega?« vpraša urednik začudeno. »Pisali ste, da se je tat priplazil v moje stanovanje in je ukradel iz miznice denar, zlato uro na pisalniku je pa. prezrl,— »No, ali to morda ni res?« — »Žal, res! Tat je pa zopet prišel in odnesel še tisto ziato uro.«
Hiter odgovor. Gospod (ki hoče na konjski tramvaj): »Je ta Noetova ladja že polna?« Potnik: »Samo osla še manjka; kar vstopite, gospod!»_____ _________________ _______________ i
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. B. T.: Obrnite se naravnost na dotično lekarno. — F, B. S.: Nekoliko potrpljenja! — M. A, L.: Glede denarja se ne more nič gotovega reči, ker je največ odvisno od vojne sreče, ki pa je zelo spremenljiva. Pesem, prosimo, pošljite! — A K.: Obrnite se na polkovno poveljstvo ter obenem na takratnega vojnega kurata. Dvomimo pa, če boste dosegli kak uspeh. — J. G, V. L.: To nam pa žalibog ni znano. — R, G, K.: Povest »Izgubljeni sin« ni izšla kot knjiga, zato Vam ne moremo postre-či. — M, K. Št, J.; Obrnite se do zdravnika.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. • Gradec, 17. julija. 6, 14, 55, 82, 69. Line, 20. julija: 54, 30, 50, 58, 38.
99
t«
S patentovaniin »TEXAS« mliiom za NAGLO DROBLJENJE se more hitreje in lažje zmleti koruzo, pšenico, rž, ječmen, oves, mak itd., kakor z vsemi dosedanjimi drobilnimi mlini, \cr imajo prav posebno •nočno konstrukcijo in veliko zamahno kolo. »Texas« je priznano najpopolnejši, najbolj trpežen in na Ogrskem najbolj sloveč
ROČNI MLIN za žito
v sedanjosti. Mlevne plošče so iz najbolj trdega jeklenega litja in se lahko vun vzamejo ob čiščenju ali zameni. Prirede se lahko za fino in debelo inletev. Zmcljejo 20 kg na uro. Teža 16 kg. Cena 140 K. Poštnina 4 K 50 h. Pošilja se po povzetju. Rezervne mlevske plošče par 12 K. Dobavljam tudi cenejše žitne mline »PAX«. Teža 12 kg z za-mahnim kolesom, po 110 K. Razprodajalci popust. Paul pl. Szontagh, tovarna za bakreno blago in orodje; oddelek za drobilne mline. BUDAPEST/S. Üllöi ut. 19. — Ustanovljeno 1835. 2540
varnostna zapora!
Zakonito zavurovu Svetoval pa en t! Senzačna iznajAfca! Vlom s ponarejenim ki јмеат n o m o p o o !!! Vporabna takoj in lahko pri vsaki kljuuavnioi M! Uporabno navodilo piiloženo vsaki ključavnici. Kljub neprn-conliivim prednostim čudovito poce-ni! Cena za komad : Za vrata (z ti ve m a vbo-doma) It 8- , po posti K 9'—; Za vrata Uvotoa vbodoma) nonikli tntv K 9'—, po f ošti illO' ; Z* omare, piealnlke itd. sv.tla K 8'—, po pošti K 9* Pnni naj se na znamko in zavrne pouarodbo. Pošilja «o lo proti predplačilu.
Zastopniki so iSčejd. Tovarna varnostnih zapor
»VIKTORIA« in ključarjema blaga.
Glavno zaMnstvo ,Viktorja, Zlorab h, fraikiva ul. 11, Brvat
Telefon 20-26._
Pogreta se 11 letni gluhonemi Alojzij Moči-lar, ki se je pred kratkim zgubil in hodil po litijskem okraju. Kjer bi se oglasil, naj se ga toliko Časa pridrži in hrani, da se obveste o njem starši. Piše naj se: Antonu Močilar, posestniku v Konj-lici štev. 12, pošta Zagorje ob Savi.
Kupim
leliko kolo 150 do 200 cm premera za na leseno vreteno in z lesenimi palci, malo 35 do 50 cm premera, nadalje tudi kolut za venecijansko žago z ležaji in predležjem vred, vse skupaj ali tudi posamezno. — Ponudbe pismeno ali ustmeno s ceno in podatki, kedaj in kje da je oprema na razpolago, na
»Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani«, ___Dunajska cesta štev. 22,
sin poštenih kmečkih staršev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Ravnotam se sprejme zanes-ljiva in varčna fenlWflS^
ki bi bila obenem tudi gospodinja.
MARTIN PLUT, ČRNOMELJ, Dolenjsko.
KUPIM enega ali dva
2473
v starosti dveh do petih let, ki vztrajno iščeta divjačino. Ponudbe s podpisom in ceno na na-
slov: P- VIŠNJAN, pošta Višnjagora.
Po celi Jugoslaviji naj se pije 2542
Tolstovrška slatina
In M8?w! SILVA VRELEC
J*- Pošta GUŠTANJ.
Tam se naroči tudi
tino belo, rdeče in črno vino __ter žganje in sadni mošt.
Dobavljam CßlSlßfSt" pertland.
žiuo imm v grudah.
Zarezno
Kajnit za jesensko in spomladansko gnojenje po najnižji ceni samo na vagone. Naročila se izvršujejo po vrsti ter se naj naslovijo na 2544
JOSIP NOVAK, Brezovica pri Ljubljani.
Nad 1,000.000 v rabi!
Ročno silo jo praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih prodmetov, jermenov, vreč, jft-dor, oprem, me-liov, plaht, čevljev. — Razpro-clajalcem popust. Cena kmpl. šilu K 5-—! povzotni stroški posebej-Tzvoz zrebijov, varovftlcev podplatov iz kovino in usnja, podkvic. eolul. trakov za čevlje, čovlj. smolo, okov za podplate in vojnih podplatov t er ročnih mlinov. P. E. Laohnmmi. Dunaj IX, Mos erfasse 8, odd. 181.
Hroma n urine
najboljša kakovost vporabna brez vode velik lonček K 6 — .
m za Drivce
pristno, najboljša vrsta i kos 3 K, 1 kg 32 k. Pošilja po povzetju
M. llllitr, Izvozno podjetje, Zagreb št. 1. Petrinjska ul. 3,111. Hrvatska.
kupuje
National- Registrier Hassan
G. m. b. H.
Le 3 K 40 h ГаЖрГ-
rat „Omega", vol. sliko 4X4 kompl. z malo opremo z natanč. navol za začetnike. Aparat Perfekt", Vel. 4VjXö z motnim ateklom, dvojno ka-
№
šoto, dober objekt in malo opremo ter navodilom za začetnl&e le K 0.60 iSnklopna k amera »Gertru d'vel. «■■i «m 9Xl2;fina izvršitev a vsem potrebnim opremij. za razne löge, prima akromat. leča, kompl. s «ovmaeto kaseto in navodilom dokler v zalogi, le K 79. 80 h zaklopna omara za vojaštvo za ploščo in filme, ^epna oblika vel. 4»/»Х« le K 68.40; vol. 6X9 le K 79.80. Pošilja po povaetju. Poštnina 1 K. Export „Perfekt", ВшмД VXI. Neustlftg-. 137/162.
Brez karte za milo
se dobi doslej po ničemer prekašano brez-maščobno pralno sredstvo
Fania
za toaletno mizo in kopeli. Popolnoma neškodljivo. Nikako ilo, izboren predmet za razprodajalce. Karton s 36 kosi lepo opremljen 30 kron pri
M. Jiinker, Zagreb t, Petrinjska nI. ЗШ1. Hrvatsko.

Ročni mlin za žito!
Aloi izvirni ročni mlin za zlto 10 if.boren Kil debeioinli-r.o mletov vsakovrstnega žita, jo priprosto pa trpežno izvrson z iz-monjaioe m! ovil i-mi ploščami iz trdega materijala in skoro neporušen tudi pri največji porabi. Neobhodno j potreben za vsako • gospodinjstvo. Model 4 z vrtilom za i mali obrat, teža 7 I kg K 100--. Model 5 z gonilnim kolesom za večji т^	t, .... .	obrat okoiu 12 k|;
K 1ДО-—. Kazposjljaz Dunaja proti predplačilu zneska Klavno zastopstvo MAX BÖKNEL, Dunaj IV. Margaretensir. 27.
„ , - - PROŠNJA. -Ш:
Kateremu iz Kusije se vračajočih ujetnikov je kaj znano o usodi pešca Alojzija Jarca, 22 let star, doma iz Gor. Podborita št. 9, obč, Mirnapeč, Dolenjsko, ki je služIl pri 20. Lir. Kot ujetnik je bil v letu 1916. zaposlen v zaledju ruske armade. Od junija 1916 pa so zaostala vsa poročila. Za vsako vest bom hvaležen in vse stroške povrnem. — Janez Jarc, posestnik na Gornjem Podborštu ät. 9, pošta Mirnapeč, Dolenjsko.	2290
Čudovito šilo le K 4-90
Siva tako naglo prcSivne vbode kot šivalni stroi. - NajvtCja iznajdba, s katero more vsak sam krpati in šivati usnie, raztrqsne Čevlje, konjsko opremo. vreče, platno in vsako drugo močno blaqo. Neobhodno »otrebno za vsakogar. Jamstvo za p'o-rabnost. Ceno kompl. šilu s sukancem, 4 raznimi šivankanii in porabnhn navodilom K 4.90, 3 Itosi K 1,1*60. Pošilja po povzetju,
M. Svoboda, Dunaj, HI/2, Hiessnasse 13-404.
1ЛП ЛЛЛ i hvaležnih odjemal.no-lUUiUUU K trdijo da uničevalec korenin „Riabalsam" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja oöesa. bradavine, trdo kožo, Uspeh zajamčeni Cena 3 K, 3 lonCki 7 K, 6 lonckm 11 K. ?llhnh(ll odstrania „Fides" najtrdov. revtnat. bo-liUUJUUI ledne, ko je že vse odreklo, ln pri otltll zobeh, ee ni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K. :i pusice 7 k, 6 pušlc I' K. Nikak. okam. zo-bovia, ne neprijetnega duha! Snežno bele zobe da ,,XIR!S", zobna tekočina. Takoj, uspeh. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. —
Poüßans, miši ä!»
jo - .Raltcntod'. Лко nI uspeha, denar nazaj. lOOiie zahval. Cena 4 K, 3 5katije 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči z zalego vred rad kalno „THIERA". Cena 3 K, 3 škatlje 7 K, prašek za golazen poleg 2 K.
KEME1Y, Kascliati (kassa) i. poštni preda! I2-C-30, Ogrsko,
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala j«:
VZHJEIT1HR ZHVHROVHLNICfl
proti požarnih Škodam in psSkodbl cerkoenih zoonoo
Ljubljana, Dsisialsfca nesla 17, Lfiiblfana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1 raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavb« med čaeom zgradbe. 3. vue promično blago, mobilije, poljsko orodje, strojo, živino, zvonove in onako, J. vso poljsko pridelke, žita in krmo, i zvonove proti prelomu, 5. sprojoina tudi zavarovanju na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor i'-.di posamezno osobe za deželno
nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad ln u dnine, ki so znašalo 1. 191« K 800 828 01, sc poskočilo koncem 1. 1817 na 1,081.838-54.
Tedaj, čimveejo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tombolj bo rastel zaklad. Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeniStvo v Celju ln na Preseku, kakor tudi po vseh farab nastavljeni poverjeniki.	Ceno primemo, hitra conitov in takojšnje »plačilo.
Ef
Üe
Vzajemno podporno društvo
v Liubliani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7 >/a, 15 ali 22 V2 lefiii v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Liubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje ztiaäa koncem leta 1915 519.848 40 kron, Zadruga sprejema tudi hranilne vloge ir. jih obrestuje po 4'/4u/o Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
310564000216

Dobri brivski in lasestrižni aparati V a britev iz
srebro -jekla K i-SL\ 4, S; varnostni brivski aparati, ponlkl. K 3, fr, zn. ,Per-iekt' s 6 rezil! K 16; 20; dvorez. res, ruzila tucal K 6, b. l.alase--а.дачк Striin..
K H 12 Ramena iPüvf: en ali denar azn;. ,-šiljapop ovzetjii ali predplačilu c, in kr. dvorni založ. IÄN KOMM D, izvozna tvrdka, Brüx št. 1751, Češko. 112
tišaji, garje, pege
in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Faratol-dornače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej so more rabiti tudi čez dan. Velik lOnček K 6-—, dvojno-velik lonček K 9--. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3-—.
Obojo не dobiva po jicvzotju ali predplačilu pri tvrdki
Paratol-Werke, lekar JLMEH, Vll-10. №sa ut, 21,
NADOMESTILO MILA
га pranje perila, izborno peneče in prekaša vse ioslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj
t. j. 5 kg K 12,--, 1 zavoj z 10 kg K 23 — Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek гл toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18,—; roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste.
M. JÜNKER-ja izvozno podjetje v Zagrebu št. i. Petrinjska ulica 3., III., ielclon 23-27
Vsakovrstna flomsčaleineiifl,
suhe gobe, prazne vreč? in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
--PETER LASSNIKA NASL. ::-
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
miši - podpre
stenice - Murlsi
Izdelovanje in razpošiljalev preizkuš. radikalno učinknjočega uničcvaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za ščurke K 5.—; tinktura za stenice K 2.—; posebno močna tinkiura za stenice »Pre-vasil« K 3.50; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom 1.50 in 3 K; sem spadajoči razpra-šcvaleč K 1.20; tinkiura proti ušem pri ljudeh K 1,51; mazilo за uši pri živini K 2.—; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.50; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
n. a. deželne življenjske in rentne nezgodne in jamstvene zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Kai ugml ii riši i '->;;Q|. /n уојчо zavarovanje
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti «nstonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki ве sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 183Г
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Martin" t0 j® d,,> P1' Trnköczy-а rertilni prašek. „Illlläilll Paket velja 2 K, 5 paketov 12 IC, poštnino prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mcsece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredJ.
Glavna zaloga:
lekarna Trnköczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi Kolajnami na razstavah; na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Najbolje naložit denar
ako kupiš zlatnino, briljante, ure, srebrnino pri
F. Čuden Sin v L jubljani
samo nasproti glavne poŠte.
Ceniki se ne razpošiljajo, :; Kupim staro zlato.
Srbečico, li$a£e
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3-—- veliki K 5 — porcija za rodbino K 12-—. Zaloga za Ljubljano in okolico; Lekarna pri zlatem lelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Fazite na varstveno znamko „Skaboform"!
BSSSSSä'-rr?S* "STSŽ l!j 1а»ш»«вм?3иа««ј."8IfirSI'-"-^анккж?!!
пг-----т-г|др-гдг1|-шгг----i'- ..v.,	h
LKIbSKfl POSOJILNICA П
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	jf
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo | j
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jili obrestuje po SJ
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leio.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi. vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici*' so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad eu milijon kron. — Slanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
0
Bobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam.
40'— 60-—100 120 — 200-— 6-- 10-—
Kovinaste ure . . po K 24— 26'— 32 — Srebrne ure . . po K 70— 90 — 100'— Kovinaste verižice po K 2 — 3 -- 4'— Usnjate verižice . po K 160 2"80 480
Zlatnina in srebrnima v bogati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to------varna ur v Švici. -——
Svetovna razpošiljalnica
H.Suttner samo u Ljubljani SM
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Izdaja konzorcii ..Domoliuba".
V
Odgovorni urednik Josip Gostlnčar, državni in deželni poslanec v Ljubljani.
Tiskala Katoliška tiskarna.