Posamezna Številka 6 vinarjev. M 128. Izven Ljubljane 8 vin.	у LjDgljBDL V »I l ЈШ11Ј9 1912.
LeioXL
= Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . S 2B*— ra pol leta „ . „ 13-— ca četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12-— . „ 6— . „ a—
četrt leta sa en meseo
V opravi prejtmn naiečn« K 1*70
===== Inserati: =====
Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 т
sa dvakrat......13 „
sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
^Izhaja:;
vsak dan, isvsemil nedelje tn praznike, ob 5. url popoldne.
03" Drednlitvo je v Kopitarjevi nllol Stev. В/Ш. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. "Saj Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega teleiona st. 188.
štvi in v tiskarni, kjer jc razbila stroje in opravo. Ker je bila policija preslaba, so pozvali vojake na pomoč, ki so bili prisiljeni streljati, nakar so sc svobodomiselni razgrajači razkropili.
Predvčerajšnjim zvečer jc bilo v belgijskem kraljestvu mirno. Lc v Bruslju je drhal razgrajala. Ob spopadih je bilo ranjenih 15 oseb. V Luttichu so pa svobodomiselni tolovaji razbili okna neke cerkve. V Hennegamu, kjer so socialni demokrati nahujskali delavstvo k stavki, so po svojih »svobodomiselnih« voditeljih najhujskani delavci razbijali okna samostanom in cerkvam.
Po svobodomiselnih voditeljih na-hujskani reveži se bodo brez dvoma 'kmalu pomirili, ker vlada z vso odločnostjo vzdržuje red. Z igračo razbijanjem šip , kar je zelo enostavno prav nič junaško hudodelstvo, belgijski svobodomisleci belgijskih katoličanov gotovo ne bodo ugnali.
Državni zbor.
Dunaj, 6. junija.
Uradniške dolžnosti in pravice.
Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o paragrafih službene pragmatike, ld določajo za uradnike pravice in dolžnosti. Kakor sem že nedavno omenil, je bil v tem vprašanju med vlado in odsekom najhujši boj za besedilo zakona. Paragraf 28. vladnega načrta določa, da je uradnik dolžan z najboljšo voljo in močjo izvrševati odredbe svojega predstojnika. Odsek pa predlaga, da je uradnik dolžan pokorščino predstojniku v službenih zadevah. To je stvar taktnosti, kako naj se to besedilo tolmači. Tudi po vladnem načrtu takten predstojnik ne bode zahteval od podrejenih mu uradnikov, da bi mu morda v urad nosili vodo ali žemlje, brisali prah na mizi ali snažili čevlje. Nasprotno pa bode olikan uradnik tudi izven službe svojemu predstojniku izkazoval potrebno spoštovanje, da varuje uradniško čast.
Najbolj preporna sta paragrafa 31. in 32, Paragraf 31. nalaga uradniku dolžnost, da v službi in izven službe varuje stanovsko čast in ne ruši discipline. To splošno pravilo je v vladnem in odsekovem načrtu. Bistvene razlike ne najdemo. Pač pa je odsek v drugem odstavku v mrežo napravil veliko luknjo, ko pravi: »Uradniku se z ozirom na službeno razmerje ne sme zabraniti, da izvršuje svoje državljanske pravice.« Pojem državljanskih pravic pa je
jako raztegljiv. Minister baron Heinold je večkrat zatrjeval, da vlada noče uradnikom kratiti volivne svobode. S tem pa socialni demokratje, s katerimi vlečejo tudi mnogi uradniški poslanci, niso zadovoljni. Saj sedaj sedita v zbornici dva uradnika-poslanca, katera jc bil odslovil iz službe bivši fin. minister Korytowski. Rogovilila sta kot uradnika na raznih političnih shodih proti vladi kot najhujša agitatorja. In to prostost hočejo uradnikom sploh zagotoviti v zakonu. Vse prav do gotove meje. Ali pa poznata politična strast in strankarsko sovraštvo pravo mejo? Ali sc strinja z uradniško disciplino terorizem političnih demagogov?
V tesni zvezi s tem paragrafom je prvi odstavek § 32. Vlada zahteva, da uradnik ne sme biti član društva, katerega težnje ali delovanje nasprotuje dolžnostim uradniškega stanu. Odsek je kar črtal ta odstavek, ki pa ga vzdržuje poslanec dr. K o -r o š e c. Odločila bode zbornica.
Različni so tudi predlogi glede časovnega napredovianja (avancement). Vlada razdeli uradnike v petero skupin. V prvi so uradniki z visokošolsko izobrazbo; v drugi skupini so uradniki, ki so dovršili srednjo šolo in tečaj na visoki šoli. ali napravili en državni izpit; v tretji uradniki s srednjo šolo; v četrti skupini so uradniki s štirimi razredi srednje šole in strokovnim izpitom; v peto skupino pridejo uradniki z omiko, ki presega ljudsko šolo. Razni poslanci pa žele, da se posamezne vrste urad-jjikov pomaknejo v višje skupine z boljšimi plačami. Dalje vlada določa za štiri zadnje činovne razrede časovni avancement, ki ga odsek krajša za prve tri skupine. Od te razdelbe so odvisne tudi plače, zato licitacija.
Opravičen pa se nam zdi predlog Wabrov, da more vlada v posameznih slučajih z ozirom na posebno važnost in odgovornost službe za uradnike določiti krajše službene dobe v plačilnih razredih. Nevarnost je samo ta, da se zopet udomači protekcija. Vsem je pač težko ustreči.
Znani Z e n k e r pa predlaga, da dobi mrliški kvartal ne samo vdova, ampak tudi oseba, s katero je uradnik živel v »skupnem gospodinjstvu«. Pri tej priliki je zopet govoril o reformi zakona in zahteval od države skrb tudi za nezakonske otroke uradnikov. Podpiral ga je seveda tudi »kulturonosec« dr. O f n e r. Skliceval se je na državljanski zakonik, po katerem mora nezakonski oče skrbeti za nezakonske otroke. Iz te določbe sklepa, da naj država skrbi za take otroke. Vladni zastopnik dr. Galecki se je odločno uprl tem predlogom.
•ИР* Današnja številka obsega 6 strani.
Zmaga belgijskih katoličanov.
Vrli belgijski katoličani so po dosedanjih poročilih pri volitvah v belgijski senat priborili 54 senatorskih mest. Liberalnih senatorjev je izvoljenih 26, socialnodemokraških pa 13. Voliti je še 27 senatorjev.
Pri volitvah v belgijski državni Zbor so katoličani veliko bolj sijajno zmagali, kakor so se glasila prvotna poročila. Belgijska vlada namreč uradno poroča, da so priborili katoličani 101 mandat, liberalci 44, socialni demokrati 39 in krščanski demokrati 2 mandata. Katoličani imajo, če prištejemo tudi dva mandata krščanskih demokratov nasproti 83 poslancem brezver-skega svobodomiselnega bloka, 20 glasov večine, v razpuščeni zbornici so pa imeli le 6 glasov večine. Takega sijajnega uspeha niti katoličani sami niso pričakovali, a katoličani so znali ceniti 281etno delo svoje katoliške vlade in so ji dali res tako sijajno zaupnico, da se zato mora radovati vsako pošteno katoliško srce.
Sveti oče papež Pij X. je ob sijajlii zmagi belgijskih katoličanov odposlal nadškofu v Mechelnu dolgo brzojavko, v kateri izraža svoje veselje, ker so belgijski katoličani tako sijajno svobodo-miselstvo porazili.
Svobodomiselstvo radi sijajne zmage katoličanov besni in grozi z revolucijo. Ta vrsta ljudi ima o svobodi res čudne pojme. Svobodno z glasovnico je belgijsko ljudstvo odločilo, da gre večina katoliškim poslancem. Svobodomisleci sami priznavajo, da so med 2,700.000 oddanimi glasovi dobili katoličani 80.000 glasov več kakor združeno svobodomiselstvo. Če bi bili svobodo-miselci res svobodomiselni, bi morali spoštovati ljudski glas in ljudsko sodbo. Ker so pa svobodomiselci svobodomiselni le, kadar gre za njih korist, ti pa napovedujejo revolucijo in hujska-jo delavstvo na splošno stavko.
Belgijsko svobodomiselstvo je kakor krajcar krajcarju podobno našemu svobodomiselstvu. Zato zdaj v prvi vrsti belgijski svobodomiselci razgrajajo pred samostani in pred katoliškimi cerkvami ter razbijajo okna samostanom in cerkvam. V Bruslju je svobodomiselna garda razbila okna uredništvom katoliških listov »Le patriot« in »Le National«. Garda je udrla v uredsi-
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni po SCavl.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Stanko ni pognal strašnega Kinga v bitko, ampak mu je dovolil samo rju-ti na toliko večji strah sovražnikom. Tudi ni izstrelil sam niti enkrat iz svoje puške proti Samburom, kajti prvič je obetal mali Nelki, ko je odhajal iz Luele, da ne bo nikogar ubil, drugič pa — v resnici ni imel volje ubijati ljudi, ki niso niti njemu niti Nelki storili ničesar hudega. Dovolj, da je zagotovil Vahimom zmago in osvobodil v veliki bomi obleganega Fumbo. Ko je kmalu potem pritekel Kali in sporočil o odločilni zmagi, mu je zapovedal, naj prenehajo z bojem, ki je divjal še po goščavi in po skalnem pobočju, kjer je srditi Fumbo še vedno preganjal nasprotnika.
Toda predno jc Kali zamogel narediti mir, se jc zdanilo. Kot vedno pod ravnikom, se jo prikazalo solnce hitro izza gor in oblilo z jasno lučjo bojišče
na katerem je ležalo nad 200 trupel Samburov prebodenih s sulicami ali razdrobljenih z bojnimi sekirami. Čez nekaj časa, ko je slednjič boj prenehal in je samo radostno kričanje Vahimov kalilo jutranji mir, se je spet prikazal Kali, toda obraz je imel tako pobit in žalosten, da je žc od daleč bilo poznati, da ga je zadela kakšna velika nesreča.
Ko je stal pred Stankom, sc je pričel tolči s pestmi po glavi in žalostno kričati:
»O veliki gospod, Fumba kufa! Fumba kufa!« (Fumba je ubit!)
»Ubit?!«, ponovil jc Stanko.
Kali jc povedal, kaj sc je zgodilo in iz njegovih besed je bilo poznati, da je samo srditost Fumbe bila kriva tega dogodka, kajti ko je bitka že prenehala je hotel šc potolči dva Sambura in je od enega izmed njih dobil udarec s sulico.
Ta novica se je razletela v trenotku med vsemi Vahimi in okrog Kalija se je zbrala velika množica ljudij. Kmalu potem je prineslo šest vojevni-kov na sulicah starega kralja, ki ni bil ubit, ampak težko ranjen in je pred smrtjo šc enkrat hotel videti mogočnega, na slonu sedečega gospoda, resničnega. zmagovalca Samburu.
Neizmerno občudovanje se je borilo v njegovih očeh z mrakom, s ka-
terim jih jc zaslanjala. smrt, a njegovi pobledeli in od »pelele« raztegnjeni ustnici sta zašepetali tiho:
»Yancig! Yancig! . . .«
Takoj potem se mu je pa glava nagnila nazaj, usta so se odprla široko — ter je umrl.
Kali, ki ga jc ljubil, se je jokaje vrgel na njegove prsi. Izmed bojevnikov so se eni začeli tolči po glavah, drugi so proglaševali Kalija za kralja in yancigovaii na njegovo čast, Nekateri so padali na obraz pred mladim vladarjem. Niti en glas se ni dvignil proti, kajti vladarstvo je pripadalo Kaliju, ne samo po dednem pravu, kot najstarejšemu sinu Fumbe, ampak tudi kot zmagovalcu.
Med tem se je v kočah čarovnikov v bombi na vrhuncu gore razlegel divji hrup hudega Mzimu, ravno tak, kot. ga je Stanko slišal v prvi zamorski vasici, toda sedaj se ni zvračal proti njemu, ampak je zahteval smrti jetnikov za uboj Fumbe. Bobni so pričeli bobnati. Vojevniki so sc postavili v dolge vrste po trije in trije možje in začeli so vojni ples okrog Stanka, Kalija in Fumbejevega trupla.
»Oa, oa! Yah, yah!« so ponavljali vsi gla.sovi; glave so kimale z enostavnimi kretnjami na desno in na levo, belina v očeh sc je bliščala, a
Dr. Steinwcndcr je zopet zaja-hal svojega arabca. Odločno je grajal razvado, da gredo mnogi višji uradniki v najboljših letih v pokoj, da vstopijo v dobro službo pri raznih bankah in zasebnih podjetjih. S prstom jc kazal na znane viooke uradnike, ki poleg pokojnin vlečejo še mastne plače. Tako je neki uradnik v imenu države sklenil jako slabo pogodbo z >-Avstro-Amerikano«, potem pa sc tej družbi udinjal za 20.000 mark na leto. Če gre uradnik v pokoj in stopi v službo pri zasebnem podjetju, potem naj se mu pokojnina primerno zniža. Dalje predlaga dr. Steinvvender, da noben aktivni uradnik brez dovoljenja vlade ne sme biti član upravnega sveta delniških družb in drugih enakih zavodov. Na ta način postaja država odvisna od raznih bank in mogočnih kapitalistov. Dr. Steinvvender je s tem pokazal na veliko rano na državnem telesu.
Posl. Biankini se je zopet poigral z obstrukcijo. Koncem seje so poslanci Nemec, Choc, Breiter in Adler vpraševali podpredsednika Pogačnika, ali je ogrska zbornica pravilno sklenila brambno reformo in zakaj so vojaki bili pripravljeni, da napravijo red v Pešti. Podpredsednik Pogačnik je odgovoril, da avstrijska zbornica nima pravice soditi o legalnosti sklepov v ogrskem parlamentu.
Prihodnja seja v ponedeljek ob 11. uri dopoldne.
Rusinska univerza.
Vlada je Rusinom obljubila, da jim s cesarskim odlokom ustanovi univerzo. Načrt tega odloka je vlada tudi predložila ni-sinskemu klubu, ki pa ga jc odklonil. Z ozirom na Poljake, ki se z vso odločnostjo upirajo rusinski visoki šoli v Lvovu, bi cesarski odlok sploh ne imenoval mesta. Drugič bi sc ta visoka šola otvorila šele čez deset let. Rusinski klub je odklonil vladni načrt in sklenil najstrožjo opozicijo proti vladnim predlogom v odsekih in zbornici. Ta svoj sklep so Rusini naznanili vsem klubom s pripombo, da s svojo obstrukcijo nočejo zadeti parlamenta, ampak samo tiste, ki jim odrekajo univerzo v Lvovu. To bode krasna godba, ako Rusini privlečejo vsa svoja godala in pihala v zbornico. Ali je še tega treba?
(Minski svet ljubljanski.
(Konec.)
Vodovodne zadeve.
Glede na dopis kranjskega deželnega odbora glede dobave vode iz mestnega vodovoda za vasi Tomačevo i;n Jarše se naroči magistratu, da se
ostrine sulic so sc žarele v jutranjem solncu.
Kali je vstal, se obrnil k Stanku in rekel:
»Veliki gospod, pripeljati bibi v bombo in sc nastaniti v Fumbovi koči. Kali biti kralj Vahimov, a veliki gospod Kalijev kralj.«
Stanko je pokimal z glavo v znamenje, da se strinja, toda počakal je še nekaj ur, ker sta se on in King morala odpočiti.
Odpotoval je šele proti večeru. Vj času njegove nenavzočnosti so spravili trupla padlih Samburov in jih pometali v bližnji globok prepad, nad katerim so sc takoj zbrale jate jastrebov; čarovniki so pričeli pripravljati za Fumbov pogreb, Kali je pa prevzel vlado, kot, edini gospod življenja in smrti vseh podložnikov.
»Ali veš, kdo jc Kali?« je vprašal Stanko deklico, ko sta sc vračala iz Lucle.
Nelka je pogledala nanj začudeno.
»To je tvoj boy.«
»Aha, boy!' Kali jc sedaj kralj vseh Vahimov.«
(Dalje.)
1 Deček za postrežbo in pošiljatve.
nju mestnili travnikov, ni bil k seji povabljen. — Župan obžaluje, ker ni bil občinski svetnik povabljen k odsckovi seji in prosi ponovno načelnike odsekov, da naj predlagatelje k odsekovim sejam povabijo, kadar se njih predlogi obravnavajo.
Kaj dela liberalni državni poslanec?
Pipenbacher vpraša župana, kaj da je z ustanovitvijo realne gimnazije tip A v Ljubljani. Osrednja vlada na dotični dopis magistrata še ni odgovorila. Zahteva, da se stvar urgira.
Občinski svetnik Štefe: Kaj pa Ravnikar dela? Pet krajcarjev velja, da mu pišete pismo, ali naj ga pa Pipenbacher sam vpraša v kavarni »Evropa«. (Veselost.)
Samostalni predlogi občinskih svetni« kov S. L. S.,
in sicer: Občinskega svetnika J e g 1 i -č a: a) glede zveze Emonske ceste z Go-rupovo ulico v smeri proti c. kr. obrtni šoli; b) glede prehoda med Gospodsko ulico in Cojzovo cesto; občinskega svetnika Marinka glede kanalizacije Martinove ccste; občinskega svetnika Štefeta glede nadzorstva v mestnih ubožnicah, se odkazujejo dotičnim odsekom.
Novi samostalni predlogi obč. svetnikov S. L. S.
Samostalni predlog oličinsk. svetnika Jegliča, (S. L. S.): Občinski svet blagovoli skleniti: Učiteljsko osob-je, ki službuje na javnih mestnih deških in dekliških ljudskih šolah v Ljubljani, naj dobiva iz mestne blagajne 200 K letne draginjske doklade, dokler se ne izvrši regulacija učiteljskih plač.
Samostalni predlog občinsk. svetnika T. Novaka (S. L. S.): Občinski svet skleni: Občinski svet ljubljanski pozivlje visoko c. kr. vlado, da nujno tlakuje tisti del državne ceste Trst-Du-naj, ki vodi mimo c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani, ker je to tlakovanje nujno potrebno.
Samostalni predlog občinsk. svetnika T. Novaka (S. L. S.): Občinski svet skleni: Mestna občina ljubljanska napravi v neposredni bližini c. kr. tobačne tovarne javno brezplačno stranišče za moške in ženske.
Samostalni predlog občinsk. svetnika Ivana Štefeta: Občinski svet skleni: Na Gradu se napravijo primerile orientacijske naprave, po katerih bo mogoče tujcu se orientirati o razgledu.
Brambne predloge rešene.
Popoldansko sejo je otvoril Tisza ob pol petih popoldne. Tisza je zbornico nagovoril in naglašal, da kot predsednik ne dopusti uprizarjati otročjih škandalov in da je zato včera j ukazal odstraniti razgrajajoče poslance, in sicer za torkovo sejo. Ker so pa v sredo zopet obnovili obžalovanja vredne otročje igrače, jih je zopet ukazal odstraniti in jih je zopet nakazal imunitetnemu odseku. Ker so že dvakrat uprizorili obžalovanja vredne smešne škandale, je sklenil, da jih prej ne bo pustil v zbornico, dokler zbornica drugače ne ukrene. Zbornica odobri nato v podrobnem branju kazenski red za honvedc. S to predlogo je brambna preosnova na Ogrskem v poslanski zbornici rešena. Zbornica prične razpravljati o ustanovitvi vseučilišč v Po-žunu in v Debrecinu. Predloga sc sprejme. Nato sklene zbornica, da se izključi Justh še za 30 dni, skupaj torej za 45 dni, poslanci Geza Polonyi, Martin Lovacsy in Sigmund Aiter po 15 dni, skupaj 25 dni. Nadalje se še veliko poslancev izključi iz zbornice za 15 dni. Szalay, Hedervary, Ilorvath in grof Esterhazy pa morajo prositi zbor-inico slovesno za odpuščanje. Zbornica nato sklene postavo o s Severno Ameriko sklenjeni konvenciji glede hrambe pravic iznajditeljcv.
Izprememba poslovnika ogrske zbornice.
Predložen je predlog poslanca Va-dasza, ki zahteva, cla naj se izpremeni poslovnik, in sicer v smislu poslovnika, ki ga je sklenila svojčas koalicija, s to izpremembo, da veljajo določila poslovnika za vse zadeve.
Glasovi iz opozicije.
Pozornost vzbuja, ker je izstopil iz Ivošutove stranke poslanec dr. Len-gyel, ki je svojčas sam vodil veliko obstrukcijo liberalne stranke. Lengyel, ki pripada najradikalnejšim ogrskim poslancem, je izjavil, da izstopi zato iz Košutove stranke, ker Justhova ob-strukcija izčrpava moči dežele in ker škoduje ugledu parlamenta.
Grof Julij Andrassy, ki se radi bolezni ni udeležil torkove in sredine seje, je izjavil, da obsoja tako postopanje Tisze, kakor tudi obsoja Justhovo obstrukcijo. Odstopiti Andrassy ne namerava.
Iz vladnega tabora.
»A Nap« poroča, da je odposlala kabinetna pisarna Lukacsu pismo, v katerem se izraža vladarjeva zadovolj-nost, ker je rešena brambna reforma.
dogovori o pomislekih" z deželnim odborom, ki jih ima direktorij mestnega vodovoda. — Matiju Prošku v Savljali se dovoli napeljavo kondenzačne vode iz odvajalnih cevi mestnega vodovoda na njegovo dvorišče pod pogojem, da v sličnih slučajih vodovodni urad glede napeljave potrebno ukrene. — Magdaleni Lehner so odpiše polovica od vsote 81 K 29 h za večjo uporabo vode, ker so cevi popokale.
S. L. S. za javne pralnice.
Občinski svetnik J. Š e r j a k (S. L. S.) utemeljuje sledeči nujni predlog: Gospodu županu se poroča, da da napraviti prepotrebne načrte in jih predložiti občinskemu svetu za napravo mestu primernih pralnic. Predlagatelj utemeljuje svoj nujni predlog sledeče:
Kakor je vsem znano, je reguliranje Ljubljanice že v delu in se bodo dela tudi čez mesto v najkrajšem času pričela. Ker je pa vsled novih načrtov onemogočeno vsako pranje v Ljubljanici, zato je precejšnje število peric in še veliko večje število rcMiej-ših slojev, posebno iz delavskih krogov, v velikih skrbeh, kje da bodo svoje perilo prali, kadar bode reguliranje Ljubljanice končano. Zato mora slavni občinski svet takoj potrebno ukreniti, da se ta nedostatek popravi, kajti teh revežev, ki si sedaj v potu svojega obraza na pošteni način služijo s pranjem kruh, ne smemo vreči še v večjo ravščino in jih pustiti brez zaslužka. Zdaj ko se steka vsa kanalizacija v Ljubljanico, je dopuščeno prati, dasi ravno je higijenično bolj nevarno, kakor bode pozneje, ker se bo iz kanalov stekala vsa nesnaga v nabiralnike in bode vsled tega voda veliko bolj snažna, torej za pranje bolj pripravna, kakor sedaj. S higijeničnega stališča pa mislim, se sme tudi privoliti pranje, kajti vso nesnago že perica iz perila doma spravi in izlije v kanale in zdaj pride tudi ta nesnaga direktno v vodo, pozneje pa bo prišla v nabiralnike, perilo se pa že čedno samo izpira v Ljubljanici in vsled tega mislim tudi v zdravstvenem oziru nc more biti zapreke. Zato prosim slavni občinski svet, da ta moj nujni predlog podpira, kajti velika krivica bi se godila ogromni večini mestnega prebivalstva, posebno revnim slojem in pericam, če bi se odpravilo pranje v Ljubljanici. Predložil bom gospodu županu majhen načrt, kako da naj bi se pralnice napravile, kakršne imajo druga mesta, posebno mesto Gradec. Prosim slavni mestni svet, da glasuje za moj predlog.
Nujen predlog občinskega svetnika Šerjaka je soglaano obveljal.
Obrtniki čakajo, da se jim izplača zaslužek.
Občinski svetnik Rojina (S. L. S.): Obrtniki, ki so delali za obrtno šolo, so do zdaj dobili šele 40 odstotkov izplačano, kar so zaslužili. Obrtnik mora najeti posojilo, plačevati zanj obresti, čakati pa toliko časa, da se mu izplača, kar je pošteno zaslužil. Naj bi se izplačalo vsaj 70 do 80 odstotkov. — Zupan: Zdaj se vrši kolavdacija. Naročiti hoče, da se izplačevanje pospeši.
Zanemarjena cesta med hmeljniki.
Občinski svetnik L o ž a r (S. L. S.): Cesta med hmeljniki je zelo zanemarjena. Posestnikom ob cesti se dela velika škoda, ker hodijo po zemljišču ljudje. Dobro bi bilo cesto tako urediti, da se sosedom ne dela škoda. Cesta še danes ni zasuta. — Župan dr. Tavčar: Zadeva je res pereča. Naročil bom, da se stvar uredi.
Luč v Vrhovčevo ulicol
Občinski svetnik Jeglič (S. L. S.): Vrhovčeva ulica še ni razsvetljena. Ker jc promet na njej precejšen, prosi, naj še cesta razsvetli. — Zupan vzame interpelacijo na znanje in pristavi: Vsega ne moremo takoj urediti!
Cesta od sv. Krištofa k sv. Križu.
Občinski svetnik Marinko (S. L. S.) vpraša, kdo ima skrbeti za cesto, ki vodi od sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu. Cesta je silno zanemarjena. Nihče ne skrbi zanjo, dasi hodi po njej veliko ljudi. — Zupan obljubi, da sc hoče informirati o zadevi.
Mulda med Florijansko in Hrenovo ulico.
Občinski svetnik B a h o v c c (S. L. S.) vpraša, kaj cla je s tisto muldo, ki ovira promet iz Florijanske v Hrenovo ulico. Če se mulda nc zasuje, še šentjakobska procesija ne bo mogla skozi Hrenove ulice. — Župan: Hočem se informirati in potrebno ukreniti.
Zakaj se predlagatelji ne vabijo k odsekovim sejam?
Občinski svetnik Novak (S. L. S) vpraša, kako to, da se ne vabijo predlagatelji k sejam odsekov, kadar se v odsekih obravnavajo njih predlogi. Ko je odsek obravnaval o parcelira-
Seja ogrske zbornice v sredo popoldan.
V sredo popoldne ob pol štirih je hotelo 60 opozicionalnih poslancev, ki sta jih vodila grof Apponyi in Justh, v ogrsko zbornico. Policijski nadzornik Schmidt je izjavil, da ne sme razven Apponyija nobenega opozicionalnega poslanca izpustiti v zbornico. Poslanci so se s policijo stepli in jo odrinili proč, nakar so v zbornico vdrli in zasedli svoje sedeže.
Predno se je pa seja otvorila, je zopet prišel v zbornico policijski nadzornik Pawlik s policijskim nadzornikom Benitzkvjem in s 120 policisti. Policija je posamezne opozicionalne poslance s silo iztirala iz zbornice. Ko je policija iztirala iz zbornice izključene opozicionalne poslance, so šli iz zbornice še ostali poslanci. Med iztiranimi opo-zicionalnimi poslanci je bil najbolj razburjen grof Karolyi, ki je v jezi jokal. Med 120 opozicionalnimi poslanci jih je zdaj 37 izključenih. Strašno razburjeni grof Karolyi je 4. t. m. na hodniku rekel svojim tovarišem: »Ustrelil bom grofa Tisza.« Prijatelji so ga izkušali pomiriti in ga opozarjali, da tako ne sme govoriti. Grof Karolyi jih pa ni poslušal, marveč jim rekel: »Svojo častno besedo zastavim, da Tiszo ustrelim, kjer ga dobim.«
Z bajoneti proti opoziciji.
Justh je dvakrat poizkušal priti v zbornico, a je to policija preprečila. Justha so morali policisti s silo vleči po stopnjicah in je ob tej priliki izgubil klobuk. Iz državnega zbora vrženi opozicionalni poslanci so se skupno podali v klubove prostore Justhove stranke. Pridružilo se jim je kakih 150 oseb, ki so kričale in žvižgale. Rakoczyjevo cesto so zasedli vojaki. Ko je hotel Justh prodreti vojaški kordon, je tika-zal stotnik vojakom, da naj nastavijo bajonete. Stotnik je vprašal Justha, kam da gre, nakar mu je odgovoril jezno: »To vam nič mar!« Vojaki so nato z bajoneti skočili proti poslancem. Bajoneti so bili komaj 2 cm od Justho-vili prs nastavljeni, ko je stotnik ukazal, da naj vojaki ne prično z bajoneti poslancev prebadati. Policijski svetnik Szirmay je posredoval, da so smeli poslanci naprej.
V Budimpešti mirno.
V Budimpešti vlada mir. Socialnodemokraški voditelji izjavljajo, da nočejo delavcev tirati v mesnico in v boj na cesti, ker so odrejene preobširne vojaške varnostne odredbe. Boj šele prične, kadar to ne bo vladni stranki ugajalo. Budimpeštansko vojaško posadko sta ojačila dva iz Losoneza pozvana bataljona. Konjiki in orožniki bodo v Budimpešti skozi 14 dni pripravljeni za vsak slučaj.
Košut se odpeljal v toplice.
Dne 5. t. m. se je odpeljal Košut v toplice. Na kolodvoru se je poslovilo od njega več poslancev. Apponyi mu je zaklical pri slovesu: »Mirno se odpelji. Mi bomo delali naprej.« Zelo poredno se je pa Košut poslovil od Justha. Ko se je vlak premikal, je segel Košut v žep, potegnil iz njega piščalko, jo dal Justhu in rekel: »In hoc signo vinces.«
Črnogorski kralj Nikila na Dunaju.
Danes okolu ene ure ponoči se pelje mimo Ljubljane na Dunaj črnogorski kralj Nikita I., da pozdravi našega vladarja in da ga poseti kot kralj Črne gore. To je letos v kratkem času že drugi poset balkanskega vladarja pri našem cesarju. Ni dvoma, da je tudi ta poset političnega pomena poleg vzdrževanja osobnih prijateljskih vezi. Tudi poset carja Ferdinanda je imel namen učvrstiti dobre odnošaje z monarhijo in da se ojači garancija za mir in red na Balkanu. Potovanje kralja Nikite je mogoče še bolj političnega značaja od potovanja carja Ferdinanda. Odnošaji med Črno goro in Turško so bili lansko leto tako napeti, da se je bilo bati vsak čas resnejšega konflikta. Sedaj jc zopet izbruhnila albanska vstaja, ki zna biti še bolj nevarna z ozirom na vojno, v katero jc turška vlada zapletena. Monarhija je od bulgarske akcije dosti daleč, akoravno bi turško-bulgarski konflikt vplival tudi na bosansko-turško mejo. Težje pa bi bilo, ako bi došlo do konflikta med Črno goro in Turško ali do zopetnega varstva arnavt-skih vstašev od strani črnogorske vlade, kot lansko leto. Novopazarski sandžak je interesna sfera monarhije ter biva v njem velik del Arnavtov, vsled česar ne more biti monarhiji vseeno, kako bi se Črna gora zadržala v slučaju, da se ^staju raz-
širi. Monarhija hoče mir tem bolj, ker je ob priliki aneksije izjavila, da nima nobenih osvajalnih namenov napram sosedni turški državi. Poset kralja Nikite ima na-men, utrditi garancije, da se mir na Balkanu ne bi porušil s kakim poljudnim držanjem črnogorske vlade. A nevarnost preti ravno z ozirom na Albanijo. Še nedavno so vodje arnavtskega avtonomistič-nega ustanka izjavili, da hočejo doseči avtonomijo svoji domovini brez pomoči Av-stro-Ogrske in da bodo kmalu stopili v zavezništvo s Črno goro. Od Črne gore se Arnavti mnogo nadejajo. Znano je, da si je kralj Nikita s svojim lanskim postopanjem pridobil srca Arnavtov in da je staro črnogorsko-arnavtsko sovraštvo za dalje časa potlačeno. Ako se sedaj Arnavti ponovno nadejajo pomoči kralja Nikite in ako bi upanje preseglo meje, bi znalo priti do velikih spopadov na Balkanu. Vprašanje o stališču Črne gore v eventuelnem konfliktu s Turško, kakor tudi njeno stališče napram katerimkoli dogodkom na Balkanu bo predmet razgovorov med črnogorskimi ministri in avstro-ogrskim zunanjim ministrom grofom Berchtoldom, Med Črno goro in Avstrijo ne obstoje nobene konvencije ter je zato tem važneje, da se ugotovi, kako stališče hoče zavzeti Črna gora napram eventuelnim dogodkom na Balkanu.
LAŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Klanje kristjanov v Mali Aziji.
Scalonovi, ki leži nasproti otoka Sama, kjer prebiva 0000 mohamedan-cev in 4000 kristjanov, so pričeli 1. julija fanatični mohamedanci klati kristjane. Vojaki so napravili red, ko so mohamedanci žc zaklali 6, ranili nevarno pa 20 kristjanov.
Lahi na otokih.
Rimski list »Ragion« poroča, da zbirajo Lahi v Neapolju in v Tarentu dve diviziji, ki jih nameravajo odposlan ti na otoke v Egejskem morju.
Laška grozodejstva v Tripolisu.
Dne 31. m. m. so Lahi v Derni ustrelili nekega domačina, ker jc brez dovoljenja prišel v mesto in nekega zamorca, ki sc je branil, da vstopi v laško zamorsko legijo.
ZAMORSKA VSTAJA NA KUBI.
Amerikanci so izkrcali 450 mornarjev, ki korakajo pod poveljstvom polkovnika Lukasa, v Guantano. Nada-lje pošljejo Amerikanci na Kubo štiri vojne ladje.
MAROKO. Francozi ustrelili brez obsodbe pomo« toma 20 ljudi.
Francozi so v Fezu ustrelili 20 domačinov dijakov, ki so jih pomotoma smatrali za vstaše, ne da bi bili izvedli sodni j sko razpravo.
Španci in Francozi v Maroku.
Španci in Francozi so se o razdelitvi Maroka pobotali. Glede na nevtralnost Tangra bo sklepala v Madrid sklicana mednarodna komisija.
Velik španski poraz.
20 km od Taurirta so domačini napadli neko špansko četo. Španci so izgubili 12 častnikov in 80 mož, ki so ali pobiti ali jih je pa sovražnik ujel.
S PORTUGALSKEGA.
Ministrski predsednik Vasconzel-los je podal demisijo. — Zbornica je sklenila, da se Miguelu de Braganza in njegovi rodbini vrne premakljivo za-sebno premoženje.
RADI PONEVERBE V GENFU ARETL RANI AVSTRO - OGRSKI KONZUL.
Dne 5. t. m. so aretirali v Genfu avstro-ogrskega konzula Padowetz-Khana, ki je obdolžen, da je poneveril nad 20.000 mark. Poročali smo, da so v Lyonu aretirani hudodelci vlomili v v genfski avstro-ogrski konzulat, kjer so pokradli več dragih kamnov in večjo vsoto denarja. Zdaj sumijo, da se je vlomilo sporazumno s konzulom.
ŽENSKE ODVETNICE V RUSIJI.
Ruska duma je sprejela postavo, po kateri smejo ženske postati odvetnice.
PREDSEDNIKA PRUSKEGA DEŽEL« NEGA ZBORA ZADEL MRTVOUD.
Predsednika pruskega deželnega zbora dr. barona Erffa jc zadel v soboto mrtvoud. Erffa najbrže radi mrtvo-ucla umrje. Kakor znano, je Erffa iz pruske zbornice pustil s policijo odvesti socialno demokraške poslance, ker niso sami hoteli zapustiti zbornice.
ZOPET VELIKA NESREČA NA MORJU.
Parnik se potopil.
V Sundsvallu sta zadela 6. t. mes., ob 6. uri zjutraj parnika »Tugarman-land« in »Styrbyvern«. Parnik »Styr-byvern« se je takoj potopil. Od posadke 11 mož so rešili kapitana in 2 mornarja. Ostalih osem jc utonilo.
izpred \\mmm porotnega somsca.
Oropani delavec. Zaradi ropa se morata pred poroto zagovarjati že predka-znovani Rudolf Kaiser, delavec iz Veldna na Koroškem doma, in Ivan Theuerman iz Pollinga na Koroškem doma, delavec za izdelovanje trakov, tudi že predkaznovan. Oba obdolženca sta bila pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranju zaradi vlačuganja vsak na osem dni ostrega zapora obsojena; po prestani kazni sta bila od mestne občine odpravljena z odgonskim listom v svojo domovino. Dva dni po tem dogodku prišla sta na Jesenice ter sta zvečer po ta-mošnjih gostilnah prosjačila. Na Silvestrov večer se je mudil tovarniški delavec Franc Novak v Krivčevi gostilni na Jesenicah. Tekom popoldneva je izpil nekaj piva, okoli pol 7. ure zvečer pa se je vračal domov. Bil je temen večer. Zunaj Jesenic je zavil iz državne ceste na stransko pot proti domu. Naenkrat ga pograbita obdolženca; eden od njiju mu je segel v žep ter potegnil iz njega denarnico. Denar v znesku 5 K si je prilastil, denarnico pa proč vrgel. Novak je dobil pri tem napadu tudi prasko na licu, in kakor napadeni misli, sta ga tudi po glavi tepla. Roparja sta nato v temi izginila. Novak se ni upal zasledovati napadalca, marveč je šel hitro domov, kjer je dogodljaj povedal svojemu sostanovalcu Francetu Žlebirju. Obdolženca sta se klatila potem brez dela po Koroškem in beračila. Pri konfrontaciji je Novak takoj spoznal napadovalca. Oba se zagovarjata, da sta res videla Novaka blizu državne ceste pri Savi na tleh ležati in krvaveti na obrazu. Pravita, da sta imela vtis, da leži na tleh kak pijanec. Theuerman tudi lažnjivo trdi, da se je Novak dvignil in za njima šel ter od njiju zahteval denarnico, ki sta jo našla na tleh pri nekem plotu. Temu nasproti trdi Novak, da je bil popolnoma trezen in si bil svest vsega početja obdolžencev. Oba obtoženca sta bila obsojena na dva meseca težke ječe.
— Prisiljenec ropar. Rudolf Nahr-fahrt, 27 let star, iz Reichraminga na Zgornjem Avstrijskem doma, je bil kaznjenec v tukajšnji prisilni delavnici. Dne 11. aprila 1912 se mu je posrečilo pobegniti. Krenil je proti Kranju, drugi dan je pa zavil proti Škofji Loki. V Žabnici je ocl hiše do hiše beračil Po lastnem priznanju je prišel tudi v Janez Omanovo hišo, kjer je v veži iz maknil škarje za obrezovanje drevja. Popoldne je prišel v vas pri sv. Duhu ter se oglasil v Verbehovi gostilni, kjer je vzete škarje prodal za 1 K 20 vin. Tu je obsedel do večera in pri tej priliki vprašal o razmerah grada, last bivšega deželnega glavarja Detelja, in tudi poizvedoval, če je gospoda doma. Izvedel je, da razun priletnega oskrbnika ni nikogar v gradu. Kakor Nahr-fart sam pravi, se mu je tu rodila nesrečna misel na vsak način, in če je treba, tudi s silo si kaj v gradu prilastiti. Okoli pol 9. ure zevčer je z grada ravno odhajala Marija, hči 66 let starega grajskega oskrbnika Franceta Debelaka, ki je bila pri svojem očetu na obisku. Malo kasneje je zopet nekdo potrkal na grajska vrata. Debelak, misleč, da je hči kaj pozabila, je šel odpirat. V tem trenotku pa skoči obdolženec na oskrbnika, ga zgrabi za vrat, ter zakriči nad njim: »Denar ali življenje«. Oskrbnik, ki je držal v eni roki svetilko petrolejko, ga je v svojem strahu prosil, naj ga pusti v miru, a napadalec ga je vedno držal za vrat, boječ se, da bi ne klical pomoči. Tako sta se prerinila do sobe. Obdolženec ga je s tapozvanim zaprtim pipcem tolkel po glavi, svetilka mu je padla na tla, in tako sta bila oba v temi. Ko pa je Nahrfart prižgal vžigalice, se je posrečilo Debeljaku pograbiti na mizi ležeči nož, s katerim je v svojo obrambo jel mahati po obtožencu ter mu zadal več poškodb. Napadalec je pobegnil, pu-stivši na licu mesta svoje pokrivalo. Oskrbnik je dobil na vratu nekaj kožnih odrgnin in je dva dni po tem dogodku zbolel za pljučnico. Nahrfart je pobegnil v hribovje in prišel v vas Čepulje pod sv. Joštom, kjer so ga pa tamošnji kmetje prijeli, zvezali in izročili orožnikom. Obdolženec, ki je zelo nevaren tuji lastnini, je sploh jako nevaren človek, se zagovarja, da je bil ob času dejanja pijan, kar pa ne odgovarja resnici, ker se ve na vsake podrobnosti dobro spominjati. Obtoženec je bil obsojen na šest let težke ječe.
Prebrisana tatica. Marijana Krt, 59 let stara dninarjeva žena iz Hrastja, je nevarna tatica. Torišča za njene operacije so bile trgovine in semnji. Kradla je sama ali pa v družbi svojega moža, ki je bil pred kratkim zaradi tatvine obsojen na pet mesecev ječe. Kako nevarna oseba tuji lastnini je obdolženka, kaže dejstvo, da je bila f.e devetkrat zaradi tatvine kaznovana in da je presedala že blizu 10 let v težki ječi. Komaj prosta je takoj izvršila zopet tatvino, in sme sc z vso gotovostjo trditi, da krade iz navade. Poslednjo kazen je prestala meseca aprila v Rudolfovcm, nakar
se je potikala okrog po svojih tatinskih' potih, dokler je ni dne 22. aprila 1912 v Mot-niku zadela zaslužena usoda. Barantala je tudi z lasmi, to pa lc pod pretvezo, da je tem lažje izvrševala svoja kaznjiva dejanja. Navedenega dne je bil v Motniku semenj. V gnječi je posegla obdolženka Ani Jerman v žep in potegnila iz njega denarnico z vsebino 15 K 34 vin. Jerman je začutila, kako ji je neka roka posegla v žep. Ko se je ozrla, je videla brzih korakov odhajati neko žensko, ki jo je takoj osumila tatvine, ker druge osebe ni bilo tako blizo nje. Stopila je za njo in jo privedla do stojnice. Medlem je pa obdolženka že izpustila denarnico na tla. Napram orožniku, ki je takoj poleg pristopil, je tajila, da bi ona denarnico izmaknila, češ, da jo je Jermanova gotovo izgubila. Denarnico je našel Lovrenc Prešern na mestu, odkoder je Jerman Krtovo tirala do stojnice. Da bi bila denarnico iz žepa izgubila, kakor trdi obdolženka, Jermanova odločno zanikuje. Pri telesni preiskavi Krtove se je pa našlo še več reči, ki jih je po stojnicah izmaknila, kakor šest komadov kramarskega blaga, molitvenik, dežnik, dve svileni ruti, kar so vse lastniki za svoje spoznali. Orožniku je rekla, da se piše Marija Svetlin, a kmalu se je izkazalo, da je to zloglasna tatica Marija Krt. Tudi ni mogla nobenih oseb navesti, od katerih bi pri nji najdene reči kupila. Trdi le, da jih je kupila po trgovinah in po semnjih, sploh pa po svoji stari navadi vse trdovratno taji. Dognalo se je, da živi Krt le od tatvine, medtem ko se s trženjem las le bolj navidezno peča.
Dnevne novice.
4- C. kr. kmetijska družba. Cesar je potrdil izvolitev komercielnega svetnika državnega in deželnega poslanca Franc Povšeta za predsednika c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem.
-f Občinske volitve v Polšniku. Dopis v »Slovencu« z dne 3. junija, št. 125 t. 1. pod: »Občinske volitve v Polšniku« v toliko popravljamo, da pri teh volitvah propadla stranka ni bila kaka liberalna stran ka, ampak navadna krajevna, kakor so v navadi po hribskih občinah. Voditelj nasprotne stranke A. Zaval z Gobe je naš mož, član zdravstvenega in cestnega od bora.
+ Proti Macharjevim žalitvam. Kakor v Ogrskem Brodu in drugje, tako je nastopila katoliška organizacija tudi na Vsetinu proti »Macharjevi čitanki«. Društveni tajnik g. Dolansky iz Olomuca je imel duhovit govor: »O kulturnem boju in obrambi katoličanov«. Referat je bil naperjen proti Macharjevi verski čut katoličanov toli žaleči čitanki, ki jo mora vsak treznomisleč človek najstrožje obsojati. Ljudstvo jo obsoja, in to je glavna stvar, zakaj vox populi, vox Dei.
'+ Goriški zidarji in prazniki.
Štrajkujoči goriški zidarji so stavili delodajalcem razne zahteve, ki so jim jih sestavili njih socialistični tajniki. Med temi zahtevami je tudi ta: Vsi prazniki med tednom se odpravijo. Mi se pa spominjamo in ta čas šc ni daleč, ko je soc. demokraška »Zarja« pisala zoper papeža Pija X. krvave članke, v katerih je hu j skala delavce proti cerkvi, češ, da je papež ocl kapitalistov podkupljen; zato da jc odpravil nekaj praznikov. Papež da je kapitalist, zato ne privošči delavcem niti teh par dni počitka, ki ga imajo ob praznikih. Kapitalisti da bodo vsled tega več milijonov zaslužili, veliko delavcev bo pa vsled tega, ker bodo delavci tudi ob praznikih delali, in se bo manj delavcev potrebovalo, brez dela. Cele članke so takrat namazali proti papežu. No, kdo jc pa sedaj podkupljen, kdo pa sedaj ne privošči delavcem počitka, kdo je pa sedaj kapitalist postal, kdo bo pa sedaj kriv, če bo vsled večjega Števila, delovnih dni, več zidarjev brez kruha, a? Kakšna brezstidna hinavščina. je to, na eni strani napadati cerkev zaradi par praznikov, v isti sapi pa delavce nagovarjati, naj nobenega praznika nc drže in vedno na te dneve delajo. Take hinavske lažnjive duše se dobe k večjemu mecl slovenskimi socialno-demo-kraškimi voditelji.
+ Cesar pri procesiji sv. Rešnjega telesa. Letos se je cesar po dveh letih udeležil procesije sv. Rešnjega Telesa, ki se je minuli dve leti radi bolehno-sti ni mogel udeležiti. Cesar jc šel z dvora peš na Mihaelov trg. Z burnimi živio klici so cesarja pozdravljali. Cesar sc je na vse strani zahvaljeval.
-f- Tečaj načelnikov Orlov se vrši v nedeljo, dne 23. junija v Ljubljani, ne pa 16. junija, kakor je poročala »Mladost«, ker je ta dan izlet gorenjskih Orlov v Tržič.
-f Predsednik poštnega ravnateljstva za Štajersko in Koroško vpokojen. Vpoko-jen je ravnatelj graškega poštnega ravnateljstva Karel Рокогпу, ki je od 1. novembra 1889 do leta 1898. vodil poštno ravnateljstvo za Trst, Primorsko in Kranjsko
v Trstu. Rojen jc bil Рокогпу leta 1851. na ] zdu nad Osolnikom v skalah skrit Dunaju; pri pošti je služil od leta 1872, se je orožnikom posrečilo šele dne 2.
—	Poučni tečaj v Komendi se vrši v nedeljo, dne 9. junija. Predavali bodo: državna in deželna poslanca gg. dr, Korošec in dr. Krek, dalje profesor g. dr. Hohnjec in deželni zdravstveni referent gosp. dr. Dolšak.
—Živinorejska zveza za kamniški politični okraj v Kamniku, reg. zadr. z omejeno zavezo, ima v nedeljo, dne 9. junija t. 1. ob pol 4. uri popoldne v Kamniku v Kamniškem domu III. redni občni zbor.
—	Utonila je 4. junija v Kamniški Bistrici Terezija Gerkman, žena tesarja :»Franceta« v Mekinjah.
—	Skozi okno streljal na župana. Bivši župan Janez Kuralt iz Mavčič št. 7, je bil 4. t. m. zvečer nekako ob deveti uri napaden. Nekdo je skozi okno n a it j streljal ter ga zadel v zgornji del života. Kuralta, ki je dobil 7 svinčenih zrn v hrbet, so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Kedo je to naredil, se doslej ne more vedeti, dasi si ljudje na ušesa to in ono pripovedujejo, kakor je navadno pri takih žalostnih slučajih.
—	Umrl je v Radovljici notarski solicitator g. Franc Dobovišek.
—	Pozor na cerkvene umetnine! Sporoča se nam, da hodi na Gorenjskem, zlasti okoli Bleda, po cerkvah neki kot stotnik oblečen človek, ki stika po cerkvenih umetninah in jih, če mu ugajajo, kar s seboj vzame. Ker se cerkveni predmeti, zlasti umetnine, brez dovoljenja višje cerkvene oblasti ne smejo nikomur niti prodati niti darovati, zato se župni uradi opozarjajo, na dotične cerkvene predpise. Nadležnemu nabiralcu naj kratkomalo pojas-ne, da ne dobi nobene stvari. Ko bi pa kje kako stvar vzel, naj se nemudoma ordinariatu naznani.
—	Iz Ilirske Bistrice. V nedeljo mislijo naši Sokoli v Bistrici napraviti sprevod sestoječ iz Sokolov in Sokolic menda na čast Svobodni Misli. Pripoveduje se, da bodo nastopili tudi dečki in uniformirane deklice iz naših ljudskih šol. Menda ni tako daleč iz Bistrice v Trnovo, da ne bi o tem vedeli šolski vodstvi trnovske deške in dekliške šole, katerima pač mora biti znana prepoved c. kr. dež. šolskega sveta, da šolska mladina sploh ne sme telovaditi ne v društvu Sokol in ne pri Orlu. Deklice, ki hodijo v našo samostansko šolo, hočejo biti tudi na vsak način »uniformirane« pri tej svobodomiselni procesiji.
—	Iz Avstrije izgnan iredentični pisatelj. Znani laški pisatelj Scipio Sighele je izgnan iz Avstrije, ker je \ nekem francoskem časniku objavil članek o laških zadevah na Tirolskem in ker je pri več slavnostih govoril v iredentističnem smislu.
—	Nesreča. Dne 3. junija je prine sla žena Franceta Glavič, Žagarja pri Seidlu v Novem mestu na žago kosilo. Z njo je prišel tudi 20 mesecev stari sin Francek. Žena se je mudila s kosi lom, mož je pa ravno bil zaposlen : odvzetjem sežaganih desk. Otrok je zlezel do valjeca in se igral z žaganjem. Ko je Glavič odvzel deske z voza, je odrinil istega, da je dirjal do valjeca. V istem pa otrok zakriči in že mu je stisnilo prsni koš, da je otrok na mestu umrl.
—	Dolenjski rokomavhar. Jože Te kave, 201eten iz Sernaka, je po očetovi smrti kot lOletni fantič šel v službo. Imel je malo služb, kajti služil je pri posameznem gospodarju 2 clo 3 leta. Seznanil se je bil v Mali vasi z drugimi fanti, ki so ga naučili ponarejati ključe. To stroko je začel letos marca meseca in od tega časa ni več ljubil dela temveč se je začel potikati po gozdih in brlogih. Po dnevu je spal in jedel ponoči pa kradel. Kot tat je obiskal vse prejšnje gospodarje in jim z vetrihom odpiral poslopja. Tako je v noči 10 maja pri Jožetu Cimermanu iz Male vasi izrezal pri štibelcu šipe in udr v sobo ter ukradel 1 škornje, 1 čižme 1 sukneno obleko, 1 hlače in telovnik več srajc, 1 klobuk, 1 molitvenik, več kosov prekajenega mesa in iz gospo-dinjinega krila lOkronski bankovec Isto noč se je bil priplazil v podstrešno sobo Jožefa Stiha v Podgorici, a bi', pravočasno zasačen. Drugi dan po tej tatvini je ukradel Janezu Intiharju iz Javorja iz v kuhinji stoječe omare 70 jajc, 1 kozo, 1 Skodelico, 1 žlico in štiri litre kaše, masla in masti ter 8 kosov svinjskega mesa. Dne 15. maja se je po javil zopet v Javorju in izmaknil iz ve že 1 suknjo z mošnjičkom in 3 K vsebi ne, ter 1 pisker mleka. Isto noč je iz maknil iz hleva Jožefa Tckalca sosedu Jakšetu 1 zajca, 1 pleče, 2 klobasi in za vitek tobaka. Dne 19. maja jc M. Ka planu v Mal. Osolniku vzel iz zakle njene žitnice 1 pištolo s smodnikom Orožništvo ga je marljivo zasledovalo. A ker je po dnevu tičal y. velikem go
junija s pomočjo vaščanov istega zasačiti. V zavetišču so našli več ukradenih stvari in tudi dve veliki kokoši, kateri je bil ravno obsodil na smrt in je že brusilec krivec, da jih zakolje, ko ga je patrulja obkolila. Pri osebni preiskati pa so našli več vetrihov, pil in nožev ter žepno uro. Oddali so ga z vsemi ukradenimi rečmi okrajnemu sodišču v Vel. Laščah.
—	Drage češnje. Črešnje imajo celo na Goriškem tako drago ceno, da 5e nikoli tako. Zadnje dneve so se kupovale 1 kg po 1 K.
—	Gasilno društvo v Zgor. Tuhinju priredi v nedeljo, dne 9. junija prvo veselico. Vspored bo kaj raznovrsten. Seveda največ bo takih točk, ki bodo društvu kaj nesle v svrho pokritja dolga, ki ga je moralo društvo napraviti pri nabavi dveh ročnih brizgalk in pa večje brizgalnice. Veselica se bo vršila ob 3. uri popoldne v prostorih g. Vidovca na Lazah.
Požar v Črnomlju. V sredo opoldne je pogorela v Črnomlju hiša posestnice 'irnat. Ogenj je popolnoma uničil gorenji del stavbe, ki je bil lesen. Pohištvo so rešili. Požarna bramba je preprečila, da se niso užgale še sosednje hiše, ki so večinoma z lesom in slamo krite.
Aretirana vtihotapka. V torek dopoldne se je vtihotapila neka ženska v stanovanje železniškega sprevodnika Alojzija Božiča v Spodnji Šiški in ukradla na mizi ežečo denarnico, v kateri je bilo okroglo 3 K denarja, potem pa pobegnila. Ko je Božič slišal, da so se vrata zaprla, je pogledal pri oknu na cesto in zagledal bežečo žensko. Takoj je opazil tatvino, zasledoval neznano žensko ter jo v Lattermanovem drevoredu dohitel in pokazal stražniku, da jo je aretiral. Arctiranka je postrežnica Marija Bizjan, rodom iz Horjulj, in je bila zaradi tatvine predkaznovana. Bizjanovo, pri kateri so našli večjo vsoto denarja, so izročili sodišču.
Slovenec izvršil v Ameriki samoumor. Dne 9. maja se je zastrupil v Bur-dine, Pa., s karbolno kislino rojak Fr. Fer-lan. Pokojnik je že dalj časa bolehal in tudi vid mu je močno opešal. Najbrže si je v duševni zmedenosti končal življenje.
—	Zbor duhovne mladeži zagrebačke slavi te dni, od 6. do 13. junija, svoj dija-mantni jubilej. Ustanovil se je 1. 1836/37. pod imenom »Kolo mladih rodoljubov« ter se je tako imenoval do leta 1856.
—	V Ameriki povozil vlak Slovenca. V Yale, Kans., je povozil vlak dne 18. maja rojaka Frana Južnik; glavo mu je popolnoma odrezalo od trupla. Zadnje čase je bil videti nekoliko zmešan in je najbrž v duševni zmedenosti zašel pod vlak. Pokojni je bil star okoli 30 let.
Smrtna nesreča na kamniških planinah.
Včeraj — na praznik Sv. Rešnjega Telesa — se je podala družba mladih turistov iz Kamnika na planine, med njimi tudi 141etni trgovski vajenec Lu-dovik Repe. Šli so mimo Sv. Primoža na Malo planino in od tam na Veliko planino. Od koče so se podali še nekoliko naprej v smeri, ki pelje proti izvirku kamniške Bistrice, ter na nekem vzvišenem prostoru sedli. Naenkrat se zasliši obupen krik. Vsi se ozro in vidijo grozen prizor. Ludovik Repe je padel raz skalo in obležal kakih 20 m globoko. Ko pridejo tovariši do njega, vidijo, da si je zlomil nogo in se močno pobil na glavi. Hitro pošljejo v Stranje po pomoč. Na mesto nesreče sta se nemudoma podala vodnik Prelesnik in še neki drugi moški. Obvezali so za silo ponesrečenca, naložili ga na nosilnico in se podali na pot proti dolini. Med potjo je Repe tožil, da ga hudo žeja in grozno boli glava. Vodnik Prelesnik je poslal po nadaljno pomoč v najbližjo vas Pra-pretno, od koder je takoj hitelo pet oseb na pomoč žalostnemu sprevodu. Med tem sta nesla Prelesnik in njegov tovariš z največjo težavo ponesrečenca. Ker sta bila močno utrujena, sta ga položila na tla in čakala pomoči. Predno je ta prišla, je Repe po sedemornom trpljenju izdihnil. Truplo so nato prenesli v mrtvašnico v Stranje. Ludovik Repe je bil star šele 14 let in je bil vajenec pri trgovcu g. Klemenčiču v Kamniku. Njegov oče je železniški mizar v Ljubljani in stanuje na Hranilniški cesti št. 8. Stariše so obvestili o žalostnem dogodku danes zjutraj.
Štajerske novice.
š Duhovniška vest. Kn.-šk. duhovnim svetovalcem je bil dne 2. junija, ob priliki kanonične vizitacije in sv. birme imenovan čast. g. Jernej Frangež, župnik pri Sveti Marjeti ob Pesnici.
š Iz duhovniške službe. Prestavljen je kaplan g. Stuhec od Sv. Miklavža pri Ormožu h Kapeli. — G. Iv. Topolnik, kaplan pri Kapeli, jc stopil v pokoj.
š Inženirski izpit sta napravila na tehniki v Gradcu gg. Franc Fischer in Alojzij Horvat.
š Romarski vlak na Trsa t priredi vsled splošne želje Štajerskih Slovencev tudi letos Slovenska krščansko socialna zveza. Vlak ho vozil iz Maribora dne 8. julija ob eni uri popolnoči in so bo vrnil nazaj v Maribor dno 9. julija ob 8. uri zvečer. Cene so iste, kakor lani.
š Orglarska šola v Celju priredi v nedeljo, dne 9. junija 1912, izlet k Sv. Križu tik Slatine. Tam priredi v nadžupnijski cerkvi po večcrnicah cerkveni koncert, pri katerem igrajo letošnji absolventi na orgle. V čitalnici bralnega društva se igrate po koncertu dve burki, in sicer: »Krčmar pri zvitem rogu« in -»Kmet in fotograf«. Po igrah ob pol 5. zvečer je pevski koncert na vrtu g. Franca Ogrizcka. Koncert po-seti tudi djakovski škof dr. Krapac, ki se nahaja sedaj v zdravilišču v Rogaški Slatini. — Vstopnina znaša k vsem skupaj 1 krono. Preplačila se hvaležno sprejemajo ter se porabijo za nabavo novih orgel v orglarski šoli v Celju. Vsi ljubitelji glasbene in pevske umetnosti se k prireditvi najuljudneje vabijo.
š Samoumor vojaka. Iz Ptuja. V ponedeljek, 3. t. m., se je ustrelil tukaj vojak pijonirskega polka št, 15, Albin Demoza. Motiv dejanja je neznan.
š Aretacija dolgoiskanega. Iz Slovenske Bistrice poročajo: 30letni, v Dombolji na Ogrskem rojeni Franc Beck sc je v neki tukajšnji gostilni prav nasilno obnašal. Morali so poklicati orožnike. Tudi pri aretaciji se jc vedel zelo nasilno in so ga morali nesti v zapor. Beck je zelo sumljiv, da je izvrševal vlome v Pobrežju pri Mariboru in da je napadel in obstrelil orožnika Vrabla pri Mariji-Trost. Tudi v Laporju pri Slov .Bistrici, kjer živi ločena od njega njegova žena, je nevarno grozil vaščanom. Mariborsko okrožno sodišče je Becka že dalj časa iskalo.
š Smrtna kosa. V Zgornji Poljskavi je 3. t. m. umrl bivši župan in posestnik gosp. Ferdinand Schlosser. Pokojni je bil vedno vnet Slovenec in vrl naš pristaš. Star je bil 41 let. Naj v miru počiva!
š Umor. Iz Maribora. V Zimici pod Mariborom so našli v njenem stanovanju mrtvo osebenkarco Zelenko. Imela je razklano glavo. Na klopi pri peči je ležala še krvava sekira. Zaprli so dva sumljiva fan-talina, na katerih oblekah so našli še sledove krvi.
š Otrok utonil. V Sobotince pri Ptuju je prišel na obisk s svojima dvema hčerkama k botri kovaški mojster Jakob Petrovič iz Ptuja. Komaj so stopili na dvorišče, se je odstranila njegova mlajša hčerka Anica, padla v gnojnico in utonila.
š Umrl je v Gradcu bivši postajenačel-nik v Brežicah g. Franc Zupančič.
š Zrakoplovni letalni poizkus se vrši v nedeljo, 9. junija, v Mariboru. Štajersko zrakoplovno društvo bo spustilo v zrak zrakoplov »Nadvojvodinja Margareta« s 1600 kub. metrov vsebine. Tega zanimivega poizkusa se bo udeležil tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand.
š Zemlja se je utrgala. Huda nesreča {e zadela posestnika Andreja Sivka v Mla-čah pri Št. Vidu pri Grobelnem. Utrgala se je velika zemeljska plast (melovje) in mu uničila vse poslopje. Škode je okoli 10 tisoč kron.
š Požari. Iz Središča. Ogenj je upepelil hleve veleposestnika Klemenčiča v Središču. Škoda znaša več tisoč kron. Ogenj so zatrosili otroci posestnika Zelarja. — Iz Zavrča. Pred par dnevi je pogorela hiša in gospodarsko poslopje kmeta Franca Jurgeca v Turškem vrhu. V gospodarskem poslopju, katerega je ogenj popolnoma uničil, je zgorelo tudi vse poljsko orodje, vozovi, pridelki in 15 svinj. Jurgec trpi 10 tisoč kron škode, zavarovalnina pa znaša samo 4000 K.
š Smrtna kosa. V Ptuju je umrl hišni posestnik in klobučarski mojster Jože Sla-vetič. — V Celju je umrla hišna posestnica Elizabeta Tabor, stara 76 let.
š Lokomotiva ga je usmrtila. Iz Maribora. Te dni je hotel postrešček Albert Ribič pri nekem večernem vlaku vzeti prtljago nekemu potniku iz vlaka. Pri tem je šel preko tira in ni zapazil, da prihaja proti njemu lokomotiva. Stroj ga je zgrabil in ga vlekel 10 metrov za seboj. Razbilo mu je popolnoma glavo in mu odtrgalo obe nogi. Nesrečnež je bil na mestu mrtev.
š Ženo napol ubil. Iz Konjic. Janez in Marija Skrbinšek se vedno prepirata. Mož je na ženo ljubosumen in se vsled tega večkrat napije. Kadar pride domov pijan, očita ženi vsemogoče reči. Tako je bilo tudi pred kratkim. Žena je njegovim očitkom ugovarjala, kar ga je tako razjezilo, da je vzel vile in jo tako dolgo tepel ž njimi po glavi, da se je napol mrtva v nezavesti zgrudila na tla. Morali so jo spraviti v bolnišnico »Rdečega križa« v Konjicah.
š Žlahta se pretepa. Iz Brežic. Pred nekaj dnevi sta delala v vinogradu na Bi-zeljskem posestnik Martin Urek in njegova sinaha Marija Urek. Med delom sta se sprla in Martin Urek je začel pretepati sinaho z motiko. Ona je klicala na pomoč,
na kar je pritekel njen mož. Med očetom in sinom je nato nastal pretep, v katerem je sin očeta tako pretepel, da so težko ranjenega spravili v bolnišnico.
š Nesreča v rudniku. Iz Trbovelj. Ko je te dni hotel rudar Franc Porle iti v rudnik, je na nekem mestu tako neprevidno stopil, da mu je spodrsnilo in je padel 10 metrov globoko. Zadobil je težke poškodbe po telesu in si zlomil tudi kosti. Težko ranjenega so spravili v rudniško bolnico.
š Tekmovalno streljanje učencev 7. in 8. razreda celjske gimnazije se vrši jutri v soboto, dne 8. junija.
š Izžrebani porotniki za drugo porotno zasedanje pri okrožni sodniji v Mariboru, ki se vrši v mescu juniju. Glavni: iz mariborskega mesta: Franc Pergler mlajši, kolarski mojster; Fr. Podgoršek, bandažist; .ložef Sagaj, hišni posestnik, Gornji Porčič; dr. Milan Gorišek, odvetnik, Sv. Lenart; Franc Šabedcr, posestnik, Gornja Korena; Anton Baumgartner, posestnik, Pernice; Franc Ferk, posestnik v Ciringi; Franc Vollmaier, posestnik, Vurmat; Alfonz Hogemvarth, trgovec, Fram; Fr. Korman, posestnik, Kumen; Ivan Pinterič, posestnik v Rušah; Janez Reibenschuh, posestnik, Pobrežje; Štefan Pliberšek, posestnik, Gornja Bistrica; Andrej Mahorič, gostilničar, Makole; Štefan Poherc, posestnik, Šele; Ivan Čaks, pek, Slovenska Bistrica; iz ptujskega mesta: Hans Molitor, lekarnar; Ludovik Schosteritsch, trgovec; iz ptujskega okrajnega glavarstva: Adalbert Perko, trgovec, Ormož; iz ljutomerskega okrajnega glavarstva: Karel Korath, ravnatelj opekarne v Črešnjevcih; Vincenc Šteinbren-ner, oskrbnik v Vegovi; Janez Hrašo-vec, posestnik, Mala Nedelja; Aleksander Anošek, posestnik v Ljutomeru; Franc Wirth, steklar v Ljutomeru; iz slovenjegraškega okrajnega glavarstva: Alojzij Bruderman, posestnik v Marenbergu; Edvard Pivec, posestnik, Ribnica; Jožef Ptačnik, posestnik, Ribnica; Pavel Osrajnik, posestnik, Vu-hred; nadomestni porotniki: Ivan An-drasehitz, trgovec; Viljem Berner, pek; P. Drofenik, mizar; Alojzij Frei, hišni posestnik; Jos. Kautschitsch, trgovec; Maks Konig. lekarnar; Aleksander Le-tonja, krojač; Janez Levvesch, hišni posestnik; Josip Leyrer, mesar; vsi iz mariborskega mesta.
š Volitev župana se je pred kratkim vršila v občini Boreči v ljutomerskem okraju. Za župana je bil izvoljen g. Jakob Domanjko, za svetovalce pa gg. Ant. Juger in Fr. Križan. Sami vrli naši pristaši!
š Bralno društvo v škalah priredi v nedeljo, dne 23. t. m. gledališko veseloigro v treh dejanjih »Čevljar«« ter prosi, da sosednja društva na isti dan ne uprizarjajo veselic.
š Vojaški izgredi. Iz Ptuja poročajo o več izgredih tamošnjih pijonir-jev. Pred kratkim so na cesti napadli nekega kmeta od Sv. Lovrenca na Dr. polju in so mu grozili z bajoneti. Istotako se je zgodilo dvema gospodoma, doma iz Celja in Žalca, in nekemu posestniku iz Hlaponc. Enega izmed teh izgrednikov je orožništvo že prijelo.
Primorske vesli.
p Imenovanje. Minister za uk in bogočastje je imenoval suplenta na tržaški trgovski in avtični akademiji Jakoba Furlana za rednega učitelja istotam.
p Likvidirala je tovarna usnja bratov Faganelli v Mirnu.
p Groi Avgust Zucco je umrl v 78, letu svoje starosti v Ajelu v Furlaniji.
p Spomenik furlanskemu pesniku Petru Zoruttiju odkrijejo goriški Lahi dne 7. julija; postavljen bo v mestnem vrtu.
p Tržaška porota, 4. t. m. bi se imela pred tržaškim porotnim sodiščem vršiti tiskovna pravda proti odgovornemu uredniku »Jugoslovanskega železničarja«, Ivanu Pupelu, ker je priobčil neki napad na Josipa Kudernalscha. Obtoženca je zastopal dr. J. Mandič, tožitelja pa neki italijanski odvetnik. Med porotniki je bilo šest Slovencev in šest Italijanov. Dr. Mandič je konstatiral, da ne razumejo vsi porotniki jezika obtoženčevega ter je nasprotoval rabi tolmača, ker ga zakon ne pozna za jezik, ki je običajen na sodišču. Dosegel je, da je sodni dvor odgodil razpravo, dokler se najvišje sodišče ne izreče o predlogu dr, Mandiča in da se cela zadeva izroči poroti, ki bi bila sposobna po zakonu, da sodi. Ta nepričakovani udarec je italijansko javnost močno razočaral, ker je videla, da ji vse kričanje proti slovenski poroti v Trstu ne pomaga nič.
Koroške novice.
k Občinske volitve v Celovcu. V II.
razredu so bili med 941 voiilci izvoljeni v občinski svet inženir Neumann, baron VVetzlar, deželni stavbni svetnik Kabick in davčni oficial Scholz. Volilo jc 266 volilcev.
Poziv!
Dno 12. majnika t. 1. je nastal požar v T o m a č e v c m , okraj Ljubljana, ki je upepelil 8 hiš in 35 gospodarskih poslopij in hlevov. Poleg tega je uničil ogenj pogorelcem skoraj vse imetje.
Škoda se ceni na 106.200 K, zavarovalnina pa pokriva samo majhen del škode.
Od nesreče zadeti prebivalci so torej v skrajni bedi, iz svoje moči se ne morejo rešiti iz nje, treba jim je sedaj pomoči od drugod.
Da sc jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po vsej kronovini kranjski.
Darila se sprejemajo pri c. kr. deželnem predsedništvu, pri mestnem magis.ratu v Ljubljani, pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodo v uradnem listu »Laibaclier Zeitung« in odkazala svojemu namenu.
C. kr deželno predsedstvo za Kranjsko.
C. kr. deželni predsednik: Schwarz s. r.
iz lajne seje občinskega svela.
O USLUŽBENCIH UŽITNINSKEGA ZAKUPA.
Poročevalec omenja, da se je na podlagi podatkov, ki jih je dalo ravnateljstvo mestnega užitninskega zakupa direktoriju, izdelala sledeča regulacija plač uslužbencem mestnega užitninskega zakupa:
Užitninski vajenci: Vsak, kdor stopi v službo k mestnemu užitnin-skemu zakupu, je šest mesecev užitninski vajenec z mesečno plačo 72 K, to je 864 K letno.
Užitninski pazniki: Kdor je zadovoljivo služil šest mesecev kot užitninski vajenec in se je izkazal sposobnim za službovanje, postane užitninski paznik z mesečno plačo 87 K, to je letno 1044 K. V plačo je všteta tudi stanarina. Vsak paznik ima pravico do pet triletnic po 60 K. Leta za triletnice *se štejejo od dneva, ko je postal paznik.
Užitninski nadpazniki: Vsak, kdor se je po šestletnem zvestem in zadovoljivem službovanju izkazal posebno sposobnega za službo, more postati užitninski nadpaznik. On ostane v službenem razmerju drugih paznikov in dobiva le 12 K mesečne osebne doklade, to je 144 K na leto.
Užitninski pregledniki: Začetna plača užitninskih preglednikov je mesečno 125 K, to je 1500 K na leto in 240 kron stanarine. Vsak preglednik ima pravico do štiri triletnic po 90 K. Vsak preglednik se zavaruje za starost. Premijo za zavarovalnino plačuje užitninski zakup. Njegova najvišja plača znaša na leto 2100 kron,
Užitninski prejemniki: Začetna plača prejemnika je 150 K mesečno, to je 1800 K na leto in prosto stanovanje. Vsak prejemnik ima pravico do treh triletnic po 120 K. Prejemniki se zavarujejo za starost in plačuje dotično premijo užitninski zakup. Njih najvišja plača je letno 2160 K in prosto stanovanje.
Direktorij predlaga končno še sledeče:
1.	Regulacija plač velja od 1. julija 1.1. delje.
2.	Da starejši uslužbenci ne bodo na škodi, se jim všteje za triletnice od sedanjih službenih let, in sicer paznikom 40%, preglednikom 50% in prejemnikom 60% do 1. julija t. 1, odsluženih let,
3.	Število preglednikov se pomnoži za eno mesto.
4.	Pri oddaji pregledniških mest naj se po možnosti ozira na sposobne užitnin-ske paznike, ki so se v dosedanji pazniški službi izkazali za to sposobne.
Obč. svetnik dr. Zajec pravi: Eden glavnih nedostatkov je, da ne bo skrbljeno za starost. Županu polaga na srce, naj pri prvi priliki vpliva pri direktoriju, da se kaj stori glede na vprašanje o starostnem zavarovanju. Govorniku se zdi dovolj sedem preglednikov, saj nekateri nimajo kaj delati. Naj se obdrži sedanje število preglednikov, ker se s tem tudi nekaj prihrani.
Obč. svetnik Marinko se pridružuje izvajanjem svetnika dr. Zajca. Vpraša, kolikokrat se oddaja denar z mitnic; želi, da se to večkrat, oziroma bolj pogosto vrši kot dosedaj in naj se nalaga denar n. pr. v hranilnicah.
Obč. svetnik Reisner opozarja na to, da so po današnjem načrtu najvišji prejemki preglednika s štirimi triletnicami z všteto stanarino 2100 K. Najvišji prejemki prejemnika s početno plačo pa 1800 K in naturalno stanovanje. Predlaga: Če preglednik z najvišjimi prejemki postane prejemnik, dobi primerno osebno doklado v zvišanje začetne plače prejemnika.
Poročevalec pojasni, da se je sklenilo zvišati število preglednikov vsled tega, ker so se dosedanji pritožili, da niso nikdar prosti.
Predsednik odredi glasovanja najprej o odsekpvem predlogu, ki jc bil sprejet.
Sprejet je bil tudi Reisnerjev dodatni predlog in dr. Zajčeva resolucija glede preskrbe nižjih uslužbencev, ki niso še deležni starostnega zavarovanja.
Tako se je z vstopom S. L. S. vendat pričelo nekoliko gibati za uslužbence užitninskega zakupa, katerim so se prej leta in leta metale prošnje v koš.
Ljubljanske novice.
lj Procesije sv. Rešnjega Telesa so
se včeraj vršile v stolnici, pri sv. Petru in v Trnovem ob velikanski udeležbi občinstva. Pri sv. Petru so nastopili v lepem številu Orli, v stolnici pa poleg drugih društev letos v posebno velikem številu slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« in katoliško rokodelsko društvo. V stolnici so se udeležili procesije poleg deželnega predsednika Schvvarza in zastopnikov uradov, zastopniki dežele, dež. glavar dr. Ivan Šusteršič in dež. odornika dr. Ivan Zajec ter dr. Pegan, občinski svetniki S, L. S. in zastopstvo svetnikov S. L. S. v trgovski in obrtni zbornici. Župana, na-rodno-naprednih občinskih svetnikov in narodno - naprednega zastopstva v trg. in obrtni zbornici tudi letos ni bilo blizu. Povsod je bilo posebno mnogo čestilcev in čestilk Sv. R. Telesa s svečami in mnogo ljubkih otročičev.
lj Spored procesije sv. R. -T. pri SV. Jakobu prih. nedeljo: Ob 8. uri slovesna sv. maša; precej po sv. maši se začne pomikati sprevod v tem-le redu: I,
I.	Gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku s svojo zastavo. 2. Učenci
II.	mestne deške ljudske šole s svojo zastavo. Učenci IV. mestne deške šole. 3. Dve mali banderi; za njimi učenke mestne osemrazredne dekliške ljudske šole. II. Bandero sv. Florijana; za njim moški in ženske brez sveč. III. Bandero Marijino; za njim Marijna bratovščina. IV. Bandero sv. Jakoba; za njim a) moški s svečami, b) ženske s svečami, c) tretjerednice šentjakobske s svečami. V. a) Katoliško društvo za delavke s svojo zastavo; b) gospodične šentjakobske Marijine kongrega-cije »Brezmadežne«. VI. Dve mali banderi presv. Rešnjega Telesa; za njima
a)	dečki in belo oblečene deklice s svečami; b) oddelek vojakov z godbo; c) dvajset že naprej določenih deklic v beli obleki, ki potresajo cvetlice pred Najsvetejšim. VII. Duhovniki s presv. Rešnjim Telesom, a) Dostojanstveniki;
b)	Marijina kongregacija žalostne Matere Božje; c) Drugi oddelek vojakov.
lj Frančiškanska procesija se spremeni v toliko, da nc bo šla več od »Slona« na Bleiweisovo cesto, ampak naravnost po Šelenburgovi ulici pred ur-šulinsko cerkev; ocl tod skozi Gradišče po Rimski cesti na Valvazorjev trg, kjer bo tretji Inagoslov. Potem gre procesija po Vegovi in Wolfovi ulici na Marijin trg.
lj Pesnika Antona Aškerca zadela kap,
Mestni arhivar g.Anton Aškerc se je že nekaj dni slabo počutil. V sredo pred praznikom je izročil radi tega na magistratu ključe od svoje pisarne, ker se je hotel skoro gotovo nekoliko odpočiti, Včeraj ob 9. uri dopoldne je gledal skozi okno svoje pisarne. Nakrat se mu je stemnilo pred očmi in zgrudil se je nezavesten. V nezavesti je ležal dalje časa, ne da bi ga kdo opazil. Po daljšem času se mu je popoldne vrnila zavest, na kar je vstal in šel na izprehod. Danes ponoči se mu je napad ponovil. Pesnika je zadela kap na možgane in povzročila otrpnjenje možganov. Zjutraj so poklicali v njegovo stanovanje magistratnega tajnika in pa zdravnika dr. Jenka, ki sta takoj odredila, da se pesnika prepelje v deželno bolnico. Bolnik začetkoma sploh ni mogel govoriti, pozneje je poizkušal govoriti, a se ga ni nič razumelo, okolu poldneva se je pa bolniku toliko zboljšalo, da lažje govori in se ga nekoliko že razume.
lj Aviatik Widmer v Ljubljani. Simpatični, mladi tržaški aviatik, ki slovi po izrednem pogumu in svojih krasnih poletih, se jc danes pripeljal v Ljubljano. Danes popoldne pripeljejo za njim tucli njegov aeroplan, ki je nedavno zmagonosno ponesel mladega aviatika preko morja iz Trsta v Benetke. Zanimiv Widmarjev aeroplan bo razstavljen v nedeljo, ponedeljek in v torek v prostorih tvrdke »Balkan« na Dunajski cesti proti vstopnini 50 v, nakar posebno opozarjamo občinstvo. Widmer bo izvršil s svojim aeroplanom v Ljubljani tudi polet in sicer bo poletel v nedeljo 16. t. m. z vojaškega vež-bališča. Iz Ljubljane odpotuje Widmer v Inomost, v dalmatinska mesta, daljo v Sarajevo, Mostar in Sofijo, kjer povsod poleti s svojim aeroplanom.
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi ob ugodnem vremenu v nedeljo, dne 9. t. m., popoldanski izlet na Žalostno goro. Iz južnega kolodvora sc odpeljejo izletniki ob tri četrt, na 1. uro popoldne. Ob pol 7. uri zvečer sc vračajo. Vabimo, da sc člani
In somišljeniki udeleže tega izleta v velikem številu.
lj šišensko prosvetno društvo najvljudneje vabi vse somišljenike in prijatelje k svoji prvi veselici, ki jo priredi v nedeljo dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne v salonu Vodnikove gostilne nasproti Keršiča v Spodnji Šiški. Spored: 1. Pozdrav. — 2. Petje. — 3. Godba. — 4. Kupleti. — 5. Komična enodejanka »Bucek v strahu«. — 6. Prosta zabava, šaljiva loterija itd. Iz prijaznosti sodelujeta slavni pevski zbor in godba Slovenskega ka-katoliškega izobraž. društva Vič - Glince. — Ker je to naša prva veselica, upamo, da nas v n a j o b i I n c j -šem številu obiščete. Ker je spored tako mnogobrojen in vrhutega več komičnih točk, se bo lahko vsak tudi med nami šiškarji pošteno pa-smejal. Agitirajte za obilno udeležbo! Na svidenje!
lj Promoviran je bil danes na dunajski univerzi za doktorja prava odvetniški kandidat Milan Š u b i c.
lj Koncert »Slovenske Filharmonije«, pod vodstvom g. kapelnika P. Toplega, se vrši jutri v hotelu »Union«. — Začetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina 60 v.
lj Imenovanje. Cesar je imenoval konzularnega atašeja pri avstro-ogrskem konzulatu v Bremenu dr. Ferdinanda S o u v a n a, rojenega Ljubljančana, za podkonzula.
lj Restavrater g. Eder se je baje Odpovedal kot zakupnik hotela »Tivoli« ter svojo odpoved utemeljuje z bo-lelinostjo svoje gospe soproge.
lj Mesarji. V nedeljo, dne 2. junija t. 1. Se je vršil redni letni občni zbor »Zadruge mesarjev in prekajevalcev« v Ljubljani v navzočnosti 22 članov. Zborovalo se je v tnali dvorani »Mestnega doma« ter je prisostvoval kot magistratni komisar g. Gut-nik. Načelnik zadruge otvori s pozdravom zborovanje ter se spominja v preteklem letu umrlih članov. Poudarja posebno važnost letošnjega zborovanja, ki se vrši ob petindvajsetletnem obstoju zadruge. — Podano računsko in blagajniško poročilo izkazuje zadružnega premoženja koncem leta 1911. 3730 K 83 vin., zaklad vajencev v znesku 1746 K 64 vin., zaklad pomočnikov v znesku 424 K 74 vin. in zadružni podporni zaklad v znesku 220 K 95 vin. Pravilnost blagajniških knjig in izkazanih računov konštatujeta preglednika g, Milan Kozak in g. Fr. Lovše, kar se vzame odo-bruje na znanje, — Ob slučajnostih predlaga načelnik g. Josip Kozak, naj se proslavi 25letni obstoj zadruge z dobrodeljem v korist bednih članov, oziroma njih rodbin, Predlog se sprejme med splošnim odobravanjem. Sestavi se v ta namen posebni odbor, ki naj stavi ob času primerne nasvete. Izvolijo se na predlog načelnika sledeči gospodje: Ivan Košenina, Andrej Marčan, Josip Toni, Iv. Sirk, Jakob Jesih, Janez Cuzak, Makso Winter, Val. Ham, Josip Pekrec in Janez Janež; predsednik odboru je g. Josip Kozak. — G. Ivan Anžič predlaga napravo decimalne tehtnice v klavnici, g. Janez Cuzak pa odpravo pristojbine od porabe tehtnice v mali klavnici. Predloga se enoglasno sprejmeta s sklepom priporočati ju na pristojnem me-stvu v uvaževanje. — G. Andrej Marčan nasvetuje, naj se v spomin na 25letnico zadruge določijo posebne nagrade za one vajence, ki prestanejo z dobrim uspehom pomočniško izkušnjo. Priporoča tudi, naj bi vajenci nosili pri delu izključno čepice in naj bi se sploh gledalo na to, da so snažno in dostojno opravljeni. Načelnik g. Jos. Kozak priporoča ta nasvet vsem gg. mojstrom v uvaževanje ter graja malomarnost nekaterih članov, ki se svojih dolžnosti do zadruge zelo neradi zavedajo. Nato zaključi s pozdravom vsem navzočim zborovanje.
FRANCOZI PROTI ITALIJI IN AVSTRIJI.
»Matin« objavlja članek, ki se peča z vojnimi brodovji Francije, Italije in Avstrije. Člankar trdi, da je Francija obljubila vzdrževati v Sredozemskem morju vojno brodovje, ki bo močnejše, kakor brodovje Italije in Avstrije. Angleži bodo pa gledali, da ohranijo premoč proti dvema državama v Severnem morju. Ce skleneta Avstrija ali pa Italija do leta 1916 povišati število vojnih ladij, bo to storila tudi Francija. »Matin« poroča, da Avstro Ogrska razpolaga zdaj s tremi, Italija pa s šestimi ilreadnoughti, skupaj torej 9. Francija pa ima v Sredozemskem morju že 12 bojnih ladij. Italija ima nadalje 4, Avstro Ogrska pa 2 oklopni križarici, Francija pa 7. Italija in Avstrija imata 16 torpednih rušilcev, Francija 36, Avstrija bo razpolagala do leta 1916 s 4, Italija s 6, Francija bo pa imela več kot il dreadnoughtov in bo močnejša v Sredozemskem morju kot Italija in Avstrija tudi brez angleške pomoči. »Malin o moči Avstrije ni poučen. Avstrija i>o šele Avgusta razDolagala z »Viribus
Unitis«, a tudi velike francoske ladje niso samo ilreadnoughti.
Razne stvori.
Požar uničil mesto Cobalt. Iz
Montreala se poroča, da jc pričelo goreti v mestu Cobalt neko gledališče. Požar se jc strašno hitro širil in uničil celo mesto.
Odvetniška stavka v Milanu. Odvetniki v Milanu so izdali letak, ki poziva odvetnike, da naj izjavijo, če so voljni stavkati, da se protestira, ker sc sodne razprave površno vodijo in sodni prostori ne zadoščajo*.
Boji newyorških apašev. Pet oseb umorjenih, veliko ranjenih. V New yorku se dve apaški tolpi v avtomobilih preganjata in se medsebojno borita celo v sredi mesta. Dozdaj je bilo v teh bojih med apaši pet oseb umorjenih, veliko ranjenih.
Samoumor v cerkvi. V slavnozna-ni Notre Dame cerkvi v Parizu se je ustrelila mlada ruska dijakinja filozofinja Ruklarski, ker ni mogla v študiju napredovati.
Spopad stavkujočih rudarjev z orožniki. Ena oseba ubita, ena ranjena.
V	Oviedu, kjer stavka 15.000 rudarjev, so napadli rudarji orožnike, ki so streljali. En rudar jc bil ustreljen, eden pa nevarno ranjen.
Redka starost. V Mihalaimu je umrl posestnik Sturdza, star 149 let. O Božiču bi bil praznoval svojo 1501et-nico.
35 oseb zastrupljenih. V plzenski okolici se je zastrupilo 35 oseb, ki so jedle prekajeno meso. Zaprli so nekega prodajalca s suhim mesom. Nekaj za-strupljencev se bori s smrtjo.
Umor ali samoumor ruskega milijonarja? Ruskega milijonarja Rago-vvitscha so mrtvega potegnili iz reke Saale. Pred nekaterimi dnevi je Rago-vitscli izginil iz spalnega voza D vlaka Berolin—Monakovo. V njegovem kupeju jc bilo okno ubito, našli so tudi krvav žepni robec. Dognano še ni, ali se je ruski milijonar sam usmrtil, ali pa je bil umorjen.
Ponesrečen parnik. 5 mornarjev utonilo. Pri Kerhenki (Tunis) se je potopil parnik »Hendaye«. Čoln, v katerem se je vozilo pet mornarjev, se je tudi potopil.
Obsojeni anarhisti. Po 6dncvni razpravi v Jičinu proti anarhistični roparski tolpi, ki je ropala po jičinski okolici in ki je med drugim vlomila v horiško konsumno društvo in umorila delovodjo Rybarja, je bil obsojen glavar tolpe Vlach na smrt, ostali obtoženci pa v težko ječo sedmih, oziroma šestih let in 18 mesecev.
Kralj alkohol uničil kralja jabolk. Kalifornijski velesadjerejec Henrik Spruch, potomec neke hesenske družine, se je zadnji čas udal pitju. Zato se je razdrla njegova zaroka z neko lepo in bogato mlado vdovo. Spruch jc šel nato v svoj hotel in napisal to-le pismo: »Zadnji dve leti sem večkrat premišljal, ali naj izvršim samoumor. Pijanstvo je korenina vsega hudega. Ljubim najboljšo ženo na svetu, toda ona se je, kljub temu, da me ljubi, z grozo obrnila od mene. Studim se samemu sebi. Zato hočem končati.« Sobarica je našla Sprucha mrtvega z revolverjem v eni in sliko neveste v drugi roki.
Operacije slaboumnega zdravnika.
V	Manetti, v severoameriški državi Ohio, je bil nastavljen zdravnik Da-bney kot kirurg v tamošnji umobolnici ter je veljal zlasti kot specialist v ženskih boleznih. Število operacij, ki jih je izvršil, je bilo zelo veliko. V zadnjem času pa je umrlo nenavadno veliko oseb, ki jih je dr. Dabney operiral. Ko so zdravnika natančnejše nadzirali, so dognali, da je že najmanj eno leto slaboumen.
Stanovanjsko vprašanje na Pruskem. Za zgradbo stanovanj za državne delavce in nižje uradnike je pruska zbornica zopet dovolila 14 milijonov mark. Doslej je Prusija v ta namen izdala že 144 milijonov mark ter je za železniške uslužbence v 372 krajih sezidala 1432 hiš z 10.113 stanovanji.
CERKVENIVESTNIK.
c Konierenca Sod. za ribniško deka-nijo bo 13. t. m. ob 10. uri na Vel. Poljanah,
Telelonska in brzojavno poročila.
ATENTAT NA GROFA TISZO.
Budimpešta, 7. junija. Tudi današnje seje ogrskega državnega zbora se je opozicija udeležila. Ker so se seje udeležili tudi izključeni poslanci, je pozval zbornični predsednik grof Tisza izključene poslance, naj zapuste zbornico. Nato je pozval grof Apponyi opozicijo, naj zapusti dvorano. Poslanci opozicije so nato zapustili zbornico. Takoj nato se je pririnil v ložo časnikarjev od 30 sej izključeni po-
slanec Kovacs ter je zaklical groiu Tiszi: »Eden opozicijonalec je še tu! Ti ne boš več predsedoval!« V tem trenutku jc poslanec Kovacs potegnil revolver in trikrat ustrelil proti groiu Tiszi, a ga k sreči ni zadel, Kroglje so se zarile 20 cm pod predsednikovim sedežem. Tiszova žena je sedela na galeriji v prvem nadstropju in je bila priča atentata. Poslanca Kubin in Nagy sta skočila v časnikarsko ložo proti Kovacsu, a v tem trenotku je Kovacs že dvakrat nase ustrelil. Seja je bila za trenutek prekinjena, a Tisza jo je takoj zopet otvoril in dejal: »Neki blazno prenapeti je poizkusil atentat, a se jc ognil kazni, ker se je sam sodil.« Med tem so Kovacsa prenesli na zbornični hodnik. Kovacs je krvavel iz senc. Kovacsa so prepeljali v sana-torij, kjer je bil operiran, a je med operacijo umrl. Kovacs se je pisal prej Strasser ter je bil član neke ugledne budimpeštan-ske družine, ki trguje z žitom. Tudi sam je večkrat bil na žitni borzi.
Budimpešta, 7, junija. Cesar je poslal Tiszi brzojavno čestitko na rešitvi,
ODSTOP GROFA KAROLYJA.
Budimpešta, 7. junija. Poslanec grof Karoly je odložil predsedstvo dež. ngrokulturne zveze. V odstopni izjavi povdarja, da se je ž njim v zbornici tako ravnalo kot s kakim pocestnim va-gabundom.
VELIKANSKA EKSPLOZIJA.
Dunaj, 7. junija. Danes se je v Wol-lersdorfu pri Dunajskem Novem Mestu pripetila v vojaškem skladišču smodnika velikanska eksplozija. V objektu št. 48 je eksplodiralo 200.000 kg smodnika. Učinek je bil strašen. 30 vojakov in civilistov je mrtvih, 120 oseb ranjenih. Odtrgane in raztrgane ude ponesrečenih vojakov jc neslo kilometre daleč. Pritisk zraka je bil tak, da so v Modlingu, Badenu, Vosslau in v Dunajskem Novem Mestu popokale skoro vse šipe v oknih. Ljudje so prestrašeni leteli na prosto, ker so mislili, da je potres. Celo na Dunaju so čuli detonacijo. Debela plast saj sc je pri eksploziji dvignila v zrak ter so saje priletele med sejo cclo v dunajski parlament. Neki kavalerijski oddelek, ki je imel vaje v bližini objekta, ki je zletel v zrak, je pometalo s konj. Hangcrji aeroplanov v Dunajskem Novem Mestu so razbiti. Ranjence so prepeljali v bolnišnice. O nesreči sta dve verziji: Eni pravijo, da je bil smodnik razkrojen, drugi pa pravijo, da je eksplozija nastala vsled neprevidnosti nekega vo-jaka-šoferja, na katerega avtomobil so v trenotku, ko se je eksplozija zgodila, nalagali smodnik. Šofer je mrtev. Nekemu stotniku bosensko-hercegovske-ga polka, ki je vadil svojo četo pri Steinfeldu, je odtrgalo roko. Med mrtveci sta civilna delavca Posti in Metz-ger in neki Feimann, oče šestih otrok, šofer Bohrcr, kanonir Brener, so strašno raztrgani. Mrtev jc tudi višji oficijal Adamicka, ki je imel nadzorstvo objekta št. 48. Adamickega je tako raztrgalo, cla so našli samo posamezne dele njegove monture. Eksplozija so čutili ljudje 50 km daleč tako silno, da so mislili, da je potres.
Dunaj, 7. junija. Pri eksploziji v Wollersdorfu je bilo 32 mrtvih, in 200 ranjenih. Daleč naokoli so popokala okna na več tisoč hišah. Mrtva sta bila oba šoferja. Neki prostovoljec od arti-Ijerije, ki je jahal na konju, je zletel več sto metrov daleč proč in ostal na mestu mrtev. Vzrok katastrofi je bila neprevidnost. Dunajska rešilna postaja je poslala dve ambulanci na lice mesta.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 7. junija 1912.
Pšonica za oktober 1912 . . .	11-51
Rž za oktober 1912.....9 42
Oves za oktober 1912 ....	0-27
Koruza za julij 1912.....8-83
Koruza za avgust......893
Efektiv trdno.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, srerl. tlak 730-0 mm
Čas opazovanja
6 0. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
Stanj o baroni otrn v Nim
7362
Temperatura
po Celziju
176
730-8 735-0
Votrovl
sr. szah.
13-6 j sl.jvzb. 25-0 J sl. jjzah
Nebo
jasno
pol. obl. oblačno
s ■s
S 3 i
ž M > Зч
00
STAVKA V BELGIJI.
Bruselj, 7. junija. V Belgiji stavka 200.000 oseb.
POŽARI V CARIGRADU.
Carigrad, 7. junija. V Carigradu so bili zopet velikanski požari. Sodijo, du je bilo zažgano.
STRELA NA MORJU.
Poreč, 7. junija. Pri otoku sv. Nikolaja jc strela ubila na neki jadrnici ladjinega lastnika Pesaro, ki je oče šestih otrok.
g Nakupovanje konj za vojake. Komisija za nakupovanje konj iz Maribora bo nakupovala za vojaštvo sposobne konje v starosti treh in več let v nastopnih krajih: dne 15. junija dopoldne od 8. do 12. ure v Brežicah, popoldne od 3. do 5. ure v Kostanjevici, dne 16. junija dopoldne od 8. do 12. ure vš t, Jerneju, popoldne od 2. do 5, ure v Škocijanu, 17. junija v Bučki med časom semnja, dne 18. junija od 8. do 11, ure v M o k r o -n o g u in dne 19, junija v L j u b 1 j a n i za časa semnja.
Modni salon
Ivane Schiller
Sv. Petra cesta 31
priporoča 1020
slamnike vseh vrst.
Izvršuje vsa popravila. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Razpisuje se služba
1810
organista
na Raki z letno plačo nad 700 K, brez stanovanja. Zmožni v tajništvu imajo prednost, in dobe zato posebno plačo,
Župni urad na Raki.
Srednja včerajšnja temp. 17-9", norm. 16-7°.
pri Dolenjskem kolodvoru se odda. Več se poizve na „Zelenem hribu", Dolenjska cesta 23.	1823
Na Boh. Bistrici oddam v najem
z vso opravo. Pojasnila daje in pogoje pove lastnik Mat. Piber, hotelir. 1803
Ifibilo
na
eni zbor
180»
Hranilnice in po sojilnice za Planino in Studcno s sedež, v Planini
reg. zadruga z neomejeno zavezo ki sc bode vršil dne 16. junija 1912 ob 11. uri dopoldne v društveni pisarni v Planini.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Pregled in potrdilo računov za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Hafielstoo.
Ako bi zbor no bil sklepčen so skliče pol ure kasneje drugi občni zbor ki sklepa brez ozira na število udeležencev.
Ugodna prilika!
V glavnem trgu na Primorskem se odda takoj v najem, dobro idoča ter daleč naokrog znana
strojarna
Cena najemnini po dogovoru. Kje. se izve v upravništvu tega lista pod „št. 1808". (Znamka za odgovor). 180«
po vseh kombinacijah na poljubno število let. Istotako plačanje starih dolgov in zjedinjenjo v novo posojilo pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje. Dopisi na
CIRIL GLOBOČNIK, nadzornik nizozemske zavarovalnice. Ljubljana, F.lizabetna cesta 4.
Prošnje samo pismeno.	1421
(Za frankaturo naj so priloži znamk za 30 vin.)
Gospodam.
Austro-Amerikann, ki je za Lloy-dom naša največja paroplovna družba, izkazuje letos izredno povišanje preko-raorskega prometa. V januarju so znašali njeni prejemki 2,403.017 K (lani 1,879.739 K), februarja 2,946.777 K (lani 2,415.662 K), marca 3,709.963 K (lani 2,937.032 K); torej je prejela letos v prvih treh mesecih Austro-Amerikana za 1,797.931 K več, kakor lani v istem času. Zanimivo bi bilo izvedeti, kje imamo iskati vzrok tako izrednega povišanja dohodkov, in v koliko je vštet v teh številkah izseljeniški promet.
Oddaja plemenskih koz. Prve dni meseca junija bo podpisana družba oddala nekaj nad 100 kozlov in koz čiste sanske pasme (belih mlečnih koz brez rogov). Prosilci naj prošnje takoj vlože na glavni odbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Prednost bodo imele kmetijske podružnice, živinorejske in pašniške zadruge ali občine. Živali se bodo oddajale le v kraje, kjer imajo primerno kozjo pašo in se že sedaj pečajo z rejo koz. Oddajna cena bo polovica kupne cene. Mladiči se bodo oddajali po 20 do 25 kron, enoletne koze po 30 do 40 kron, starejše dobre molznice pa po 50 do 60 K. — C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
Novo posojilo Bulgarije. Sedanji bulgarski finančni minister Tlieodo-roff je začel na Dunaju in v Parizu pogajanja za najetje novega posojila za 200 milijonov frankov, ki naj bi služili za delno konverzijo šestodstotnih »bulgarov« (posojilo iz leta 1892.) in za večje investicije pri železnicah.
Dvekronski novci. Za enkrat je bilo izdanih 5 milijonov kosov ter bo prišlo v promet pozneje še 12'50 milijonov kosov. Novi novci so za 2'3 grama ložji, nego stari goldinarji ter so tudi slabejšega kova; v enem kilogramu zlitine, ki so jo rabili za kovanje starih goldinarjev, je bilo 900 gramov čistega srebra, medtem ko je v isti množini kovine, ki se porabi za nove novce, le 835 gramov čistega srebra. Z ozirom na ta razloček v čistini in novem kovu zasluži državna uprava z vsakim novo izdanim kosom 30 vinarjev in bo pridobila pri celi izdaji 17'50 milijonov kosov 5,250.000 kron Slabi časi, slab denar!
Sajenje tobaka v Črnigori. Ker Italijani tako slabo plačujejo tobak, so so črnogorski kmetje letos uprli in sklenili, da tobaka več ne sade. Sploh so Črnogorci clo grla siti italijanskih »dobrot«, saj Italijani strahovito izkoriščajo in gulijo itak revno deželo in prebivalstvo.
ANGLEŠKI STRAH PRED ITALIJO IN AVSTRO-OGRSKO.
»Standard« piše: Če se kaki tro-zvezni velevlasti izljubi zasesti Malto, Cipern ali Egipt, ne razpolagamo s sredstvi, da to preprečimo, četudi naše brodovje pravočasno prijadra na bojišče, ker bi se lahko našemu brodovju izognili. Italija lahko že zdaj vrže v Egipt 100.000 mož močno laško-avstrij-sko armado do Sueza. Egipt je pa zelo sposoben za odločilno bitko. Naš položaj v severni Afriki je zato jako kritičen. V »Standardovem« smislu pišejo tudi drugi angleški listi.
KNJIGOTRŠTVO.
PREMIŠLJEVANJA ZA MESEC JUNIJ.
Za mesec junij priporočamo: Arnold Dosenbach, Nachahmung des hI. Herzen Jesu. Broš. K 3'60, vez. K 4'80.
Dosenbach, Juni — Monat dem hI. Herzen Jesu geweiht. Broš. K —'72, vez. K 102.
Freund, Das gottliche Herz Jesu. K 180.
Der Gnadenort, des heiligsten Herzens
Jesu. Vez. K 4'80. Hattenschwiller, Die grofic VerheiCung
des gottl. Herzens Jesu. K —'70. Hattler, Der Garten des Herzens Jesu. Vez. K 4'20.
—	Die neun Liebesdienste zu Ehren des gottl. Herzens Jesu. Vez. K 3'60. Der Geist des Herzens Jesu. .Vez. K 2'40.
Der Weg zum hI. Herzen Jesu. ,Vez. K 2'50.
—	Herz Jesu-Monat. K 2'40.
-	Handbiichlein des Gebets - Aposto-lates in Vereinigung mit dem hI. Herzen Jesu. K —'72.
Herz Jesu-Monat. Andacht in kurzen Betrachtungen fur Verehrer des hI. Herzens Jesu. Vez. K 1'50. Krehs, Herz Jesu - Buchlein. Vezano K —'90.
-	Die hI. Herzen Jesu und Maria. Vez. K 1*68.
Lflitgeh, Das dem hI. Herzen Jesu gc-weihte Jahr. Vez. K 3'30.
Melstermann, Andacnt zum hI. Herzen
Jesu. K —'72. Meschler, Andacht zum gottl. Herzen
Jesu. Broš. K 1'68, vez. K 2'28. Nix, Verehrung des hI. Herzens Jesu.
Broš. K 2'64, vez. K 3'60. Noldin, Andacht zum hI. Herzen Jesu.
Vez. K 2'20. Ricder, Weihe an das hI. Ilcrz Jesu.
Vez. K —'60. Scebock, Kleines Herz Jcsu-Brcvier.
Vez. K Г—. Walter, Verhciflungen des gdttlichen Herzens Jesu. K —'40.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
ZAHVALA.
Dne 3. maja t. 1. mi jc pogorela moja hiša v Dragi št. 14. Zahvaljujem se za znatne podpore g. Ignaciju Medvedu, železniškemu mojstru v Zatičini in tovarišem, vsem darovalcem lesa in živeža, darova-teljem prispevka v farni in mestni cerkvi, »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani za točno izplačilo zavarovalnine, kakor tudi slavni požarni brambi iz Višnjegore, ki je preprečila še večjo nesrečo in slavni Prometni zvezi za naklonjeno podporo po pla-čilnici v Zatičini. Bog plačaj vsem stotero!
V Dragi, dne 19. maja 1912.
Pavel Erjavec.
»SLOVENEC« SE PRODAJA V TRSTU IN OKOLICI PO 6 VIN. IZVOD:
Franc Baje, Via Geppa 23.
Andrej Bruna, Via del Rivo 44, Trst.
Jakomlna Kovač, trgovka, Sv. Križ p. Trstu.
Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma št. 1.
Karolina Mož6, trafika V. Mirama-re 1, Južni kolodvor.
Pipan, Ponte della Fabrela.
Karol Schmelzer, knjigarna, Južni kolodvor.
Tobakarna Sekovar, Plaza Caserma 6.
Ivan Snpanc, Rojan p. Trstn, Via Vinc. Bellini 13.
Marija Trevisan, Via Fontana 22.
Dominik Vivoda, Via a Monteorsi-no 15.
Kdor hoče svoji ženi, hčeri ali so-rodnici ter znanki za god kaj res lepega, koristnega in trajnega podariti, naj knpi „Slovensko kuharico", ki je tndi na zunaj elegantno opremljena I — Cena vezani knjigi 6 kron.
1792
se nahaja v večji, obrestujoči se hiši na prometnem kraju v ljubljanski okolici, ter je pod izredno ugodnimi denarnimi pogoji na prodaj. Pojasnila v posedovalni pisarni PETER MATELIČ, Ljub-ljana, Škofja ul. 10. Telefon 155.
V kavarni „Centra!"
vsak dan vso noč
KONCERT
na novo došle priljubljene fambu-raške damske kapele „Central".
Z velespoštovanjem ' 1775 7 Štefan Miholič, kavarnar.
Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
ANTON ШШ, Ш, Grašha cesta številna ll
Prazen )e Izgovor, da se mora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovinu v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim špecčrejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko svakdo sani prepriča, Ce tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mno-gobrojen obisk. VeleCastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje ln kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, fižol), seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive knljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.- do 15 - Kron ICO kq.	2973
Postna naročile se izvršujejo z obratno poŠto.
Vse predmete železninske stroke
dobite najceneje pri	ф M љ
M z železni! JH"!h 1
Peter Majdič, Celje.
Solidno blago!	1251	Postrežba točna!
S I

Najcenejši nakup! Najcenejši nakup! Trgovina z železnino
5TEFAH mi Ljubljana
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo
železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
£ »DIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vino- (f
toka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »NAŠ OTROK Ia Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907. J — Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA I« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju &
decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče:
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, volja »SLADINc ali dr. pl. Trnk6czy-ja »SLADNI ČAJ« 1 zavojček z >/4 kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstadterstrasse 2-5; III., Radetzkyplatz 4; V., Schonbrunnerstrasse 1 9; v Gradcu, Sackstrasse 8.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drogijske cene. — Mastin za živinorejce. — Telefon štev. 190.
<9<9<9<9<9<9<9<9<9&<9<9<9<9<9&<9<9<9&& (9	&<9&<9<9<9&<9
Prva gorenjska industrija za pletarstoo
v Radovljici
Izdelki državnega pletarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvctlice in roCna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina-odeje, kopalni črevlji in vse pletenine za domačo rabo in Iuksus.
Oton Homani. Radovljica
Ilustrovani ceniki zastonj.
1785
Pri Mestni hranilnici ljubljanski se razpisuje mesto
stalnega pisarničnega raunafelja
s temeljno plačo letnih 7200 K s pravico do petih štiriletnic po 1000 K in s stanarino letnih 1200 K.
Prošnjiki za to mesto morajo biti absolvirani juristi in morajo izkazati večletno juridično prakso. Oni, ki bode imenovan, se bode moral na svoje stroške vež-bati devet mesecev v večji hranilnici oziroma banki; ako še ne bode izurjen v zemlje-knjižnem poslovanju, se bode tudi na svoje stroške moral tri mesece vežbati v kaki notarski ali odvetniški pisarni.
S potrebnimi dokazili o študijah, praksi, starosti, domovinstvu, zdravju in znanju jezikov opremljene prošnje je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati do 1. julija 1.1.
V LJubljani, dne 4. junija 1912.
1801
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
Morsko kopališče
Hrvaško Primorje.
Podpisana naznanja veleslavnemu občinstvu, da je prevzela v Selcih pri Crkvenici, Hrvaško primorje, od g. gradbenega podjetnika Jos. Lončariča novo sezidani hotel „P»okan" v svojo upravo in da otvarja hotel, kateri leži v neposredni bližini morske obali, dne 26. maja t. 1. Pred hotelom se nahaja krasno kopališče z 80 kabinami in nudi kopališče vse udobnosti modernega konforta, kakor tudi peščene in solnčnate kopeli. Za izborno kuhinjo jamči moj dober glas kot bivša lastnica pensiona Villa Vera v Lovrani. Točila se bodo med drugimi bela in rdeča dolenjska in belokranjska vina. Pension s celo oskrbo, s sobo in postrežbo od 7 do 9 K dnevno. V Selcih se nahaja tudi nekoliko privatnih stanovanj in dam na tozadevna vprašanja takojšnje odgovore. Postrežba slovenska, hrvaška in nemška. Slovenski časopisi na razpolago.
V
Velespoštovanjem
1520
Dragica pl. Striga.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.