r
plačan* ▼ UDOV«, št. 187
1«41-XIX
40
UREONMTVO Df UFRATA: LJUBLJANA, PTOCĐfUKTA BKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase ls Kraljevine ItaHJe to
UNIONE PUBBLICITA ITAUAKA & A-, MHAMO
Italijanske čete uspešno posegle
na vzhodni fronti
v boj
V naglih pohodih m italijanske zmagovito posegle v boj ter pognale
divizije
v beg, zadajajoč mu hode izgube
eilje in takoj na ljudeh
Km, 16. avgnsta. s. Italijanske oete so naglo prepotovale zasedeno ukrajinsko ozemlje. S" jih o v pohod je potekel naravnost v kronometricnem redu kljub vsem mogočim težavam, na katere so čete naletele, Naloge, ki so bile dodeljene italijanskemu ekspedicijskemu zboru, ho velikega pomena, že od prvih korakov dalje »o sinovi onih, ki so se ji;naško borili v zadnji svetovni vojni, doka/ali, da so v vsem njihovi vredni nasledniki, sami junaški potomci nekdanjih borcev. Kakor so se čete zmerom bolj bližale fronti, tako so se tudi njihova poveljstva premeščala. Dejansko v tej moderni vojni jf vse v pokretu, v naglem in mogočnem gibanju in tako se tudi poveljstva sproti premeščajo. Glede na ogromno ozemlj<\ na katerem se razvija ta vojna, je potrebno, ua so poveljstva prisotna neposredno na bojišču.
Poveljnik italijanskega ekspedieijskega zbora je bil z letalom ponovno nad oddelki naših čet na pohodu, dajal jim je povelja in sporočila iz zraka in čestokrat je pristajal v blizini prednjih oddelkov ter si tudi sam ustvarjal sliko položaja na terenu. Xagfi pohod v smfrl proti operativnim oporiščem, ki so ga dovršile motorizirane kolone itnlijanškrga ekspedieijskega zbora, je. bfl najdalj«, obenem tudi najhitrejši, kar so ga italijanske čete dovršil« v sedanji vojni.
Izhodišče Je sedaj že na tisoče kilometrov oddaljeno, toda navdušenje vojakov je ogromno. Vsi ti možje, oficirji in vojaki, ki so sedaj na pohodu po širnem ruskem ozemlju, ne kažejo le, da so globoko doumefl vi>oko civilizacijsko in fašistično nalogo, ki jim je bil'* poverjena. marveč kažejo tudi Sivo zanimanje za deželo, ki jo
prepotujejo, in aa ljudi, ki tod žive v najhujši bedL
Fohod italijanskih čet na odseke bojišča,
ki so mu bili poverjeni, se je dovršil napio in v popolnem redu. Operativna naloga, ki je italijanskim oddelkom poverjena, je VClIke važnosti in italijanski ekspe-đioij^ki zbor jo l>o izpolnil nedvomno « popolnim nspohora. Prvi objekti, ki so jih mO-
rale Italijanske čete doseči, so bili te doseženi tU Odločno SO čete prodrle dalje, s spretnimi manevri nadaljujejo svoj pohod proti jrreru- Sovražnik se- pred njimi umika, z operatIvnepra i»odrooja in jim prepušča velike zaloge bencina in nafte.
Prvi spopad — zmaga
Rim, 16. avgusta, s. Ze dva dni nadaljujejo italijanske motorizirane čete, ko so že prekoračile prve cilje svoje operacije. V četrtek zvečer se je Italijanska kolona nenadno znašla nasproti sovražnim oddelkom, ki so ae srdito uprti. Točka, na kateri je sovražnik skušal zaustaviti italijansko prodiranje, je bila najvažnejša v smeri pohoda italijanskega ekspedieijskega Zbora, zaradi česar je bilo nemudno in odločno  pritisniti  na  nasprotnika.     Tako je
prvič prišlo do krvavega spopada med Italijani in Sovjeti. Spopad so italijanske Čete prestale s pogumom in popolno premočjo. Tako so italijanske sile dale nasprotniku prvo in resno lekcijo. Ob koncu bitke, v kateri je sovražnik angažiral vsa svoja sredstva. ]'e obležalo na bojišču mnogo sovjetskih vojakov mrtvih in ranjenih. Operacije BO se razvile z italijanske strani s tako odločnostjo, da je le malemu delu sovražnika uspelo zbežati in se izogniti skrajnim posledicam. Veliko število ljudi je bilo ujetih. Mnogo avtomatičnega orožja in drugih potrebščin je bilo zaplenjenih.
Tako se je prvi spopad, do katerega je pri&o v četrtek, zaključil s prvim uspehom italijanskih čet v Rusiji. Bitka sama ne sebi. kakor tudi izgube, ki so bile pri-zadejane nasprotniku, dokazujejo pomen operacij, ki so jih dovršili italijanski motorizirani oddelki, ki sedaj že obkoljujejo sovražnika vzdolž reke Bug. Prodiranje italijanskih kolon se po odstranitvi opisanih ovir zmagovito nadaljuje.
Pred novimi nalogami
Z ukrajinske fronte, 16. avg. s. Pnre operacije, ki so bile poverjene italijanskemu ekspedicijskemu zboru, so se v četrtek zvečer zmagovito zaključile. V sredo so se italijanske čete na obrežju Buga prvič spopadle s sovražnikom in so podale tako jasen dokaz svojih velikih vrlin in visokih borbenih sposobnosti. Fo prvem spopadu s sovražnikom so italijanske čete v četrtek popcldne prišle z njim znova v stik. Borbe so trajale vse dotlej, dokler ni sovražnik, ki se je spočetka še^ huje upiral, kakor dan prej. odnehal. Bil je popolnoma strt. Ker se je pretežni del sovražnikovih sil umaknil na drugo stran reke, so sovjetske zadnje straže, ki so imele tudi precej topništva in avtomatskega orožja, skušale z zapornim osmjem zadržati naše kolone. Niso pa imele nobenega uspeha, ker so se italijanski prednji oddelki borili s pogumom in odločnostjo in jim je uspelo premagati sovražni odpor ter nadaljevati svoj pohod. Se is tepa dne je oddelek italijanskega ekspedieijskega zbora dosegel cilj. ki nm je bil za ta dan določen.
Prva naloga velikega motoriziranega oddelka v vojni na vzhodu se je tako dovršila * izredno velikim uspehom in v popolno zadovoljstvo vojakov, ki so bili navdušeni spričo svojih lastnih naporov in sposobnostjo njihovega poveljstva ter zmage, ki so Jo dosegli pri svojem prodiranju po ogromni ruski zemlji. Italijan -ski ekspedleijski zbor je prejel že nove naloge, ki jih bo dovršil
zavezniškimi oklopnimi silami. Sovražniku je bil prizadejan hud udarec. Veliko je bilo število njegovih padlih vojakov, ki jih je pustil na bojišču in zelo mnogo je
bilo vojnih potrebščin in orožja, ki jih je moral prepustiti zmagovitim italijanskim oddelkom. Italijanske čete so sedaj ie na  pohodu   k  novim ciljem.
Prodor na obalo C nega morja
Odesa in Nikolajev obkoljena od nemških in zavezniških
Berlin, 16. avg. s. V četrtek zvečer je vrhovno poveljstvo nemške vojske objavilo naslednje posebno vojno poročilo:
Spričo pritiska nemških, rumunskih. italijanskih in madžarskih čet, Id ga izvajajo na sovražnika, katerega zasledujejo med Dnjestrom in Dnjeprom neprestano proti jugu, je vsak čas pričakovati razsulo sovjetskih sil, ki branijo zapadno Ukrajino. Rumunske čete so obkolile Odeso. Nemški in madžarski oddelki so od zapada in vzhoda obkolili Nikolajev. Zapadno ob Buga so veliki oddelki sovražnika tik pred propast j o.
Berlin. 16. avg. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je včeraj popoldne objavilo naslednje vojno službeno poročilo:
Kakor je bilo objavljeno že v posebnih vojnih poročilih, so rumunske odnosno nemške in madžarske čete obkolile Odeso in Nikolajev. Vzhodno od Buga so nemški brzi oddelki, ki premaganega sovražnika neutrudno zasledujejo, zavzeli važni rudarski revir Krivojrog. Tudi na drugih odsekih vzhodnega bojišča se borbe uspešno nadaljujejo.
20.000 ujetnikov
Berlin, 16. avd. s. DNB poroča da sc nemške čete obkolile velike sevjeteke oddelke. Ko so poskusili z izpadi rešiti se iz k'e-^V so bi'; odbiti in nato uničen'. Oo*»iej ie naraslo število u j etnike v na 20 000 mož.
Zaplenjenih je biJlo 32 tankov, ^5 tof^v in en oklopni vlak. Deloma so bila ta vojna
sredstva uničena. Sovjetske čete so i-mcie v teh borbah  silno -velike izgube.
Največji sovjetski radnik
železa v nemških rokah
Berlin, 16. avg. s. V četrtek zvečer je vrhovno poveljstvo nemške vojske objavilo ie naslednje vojno poročilo:
Nemški brzi oddelki so prodrli v področje ob južnem teku reke Dnjepra in so se polastile rudarskega revirja Krivojroga, V tem revirju zakopljejo letno nad 19 mi-
lijonov ton najboljše železne rude. Sovjetska zveza je na ta način izgubila nad 61°/t svoje celotne produkcije železne rudt ter je utrpela na ta način ogromen poraz na področju svoje vojne Industrije.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 16. avgusta, s. rinsfci službeni komunike, ki je bil izdan v četrtek zvečer, pravi, da se orperacije finske vejske povsod uspešno nadaljujejo. Veliki sovjetski oddelki, ki so se znašli v nekaterih »žepih« ob severozapadni obali jezera Ladoge, so bi'li obkoljeni.
Spopad na Baltskem morju
Berlin, 16. avgusta, s. Nemške Lažje vojne ladje so pri nekem sunku v vzhodno Baltsko morje napadle skupino sovražnih ladij.
V spopadu je brl on sovražni 2570-tonski parnik potopljen. Njegova posadka, poleg drugih rudi neki komisar, je bila ujeta. En sovjetski izvid niski motorni čoln ;e zadel ob mino in se je potopM.
Letalske akcije
Berlin. 16. avg. s. Skupine nemških letal
so učinkovito bombardirale predvčerajšnjim železniške proge in prometna križišča v sovjetskem zaledju. Večkrat je bila
zadeta proga Luga—Leningrad—Novgorod. Uničenih je bilo 17 lokomotiv in 7 vlakov.
Veliko skladiSče municije je zletelo v zrak.
V istem pasu je hllo onesposobljenih za
borbo 23 topov in baterije, uničenih pa 185 motornih vozil. V letalskih spopadih je bilo uničenih § boljše viških letal. Na nekem letališču so Nemci v kratkem času unič'li 7
letal na Ueh ter zažgali vojaške barak*.
Berlin, 16. avg. s. V četrtek in v noči na petek je bilo uničenih 110 sovjetskih letal. Izmed njih so nemški lovci in bojna letala sestrelili v letalskih spopadih 71. 39 pa jih je bilo uničenih na posameznih letališčih.
Japonska ne popušča
Iz;ava vojaškega poveljnika na Kitajskem — Japonska ne ho ostala doHna odgovora na n
Šanghaj, 16. avg. (Domej). Japonski vojaški zastopnik na Kitajskem komandant Naoaki Harema je pcodMavnikom tiska izjavil, da Japonska ne more ostati dolžna odgovora na kriva ob dol zevanja, ki jih izraža na račun Japonske fronta ABCD (Ameriica-Britaniia-Kitajska in Holandsvka Indija), ki s svoje strani brez odmora nadaljuje s svojimi akcijami, katerih namen jt? obkolitev Japonske. Evropska vojna je OTJC^po&obila Anglijo — tako je nadaljeval I I;imma —. d« Hi kitajsko vprašanje rzoli-r.vlft  i«  prepustfla  njega rešitev v neodvisr-
nos/ri od vojne v Evropi. Vendar pa sta kitajsko vpwsanj« \n evropska vojna popolnoma povezana med seboj. Stari red na Kitajskem je treba nadom esttti z novim redom, ki bo Kitajski omogočil, otresti so svoje arhaične strukture.
Poudarjajoč natj važnebt in pomen kita jsko- japonskega spora je Ha rama zakl ju-črl   svojo   izjavo   rekoč:   Japonska mora
premagati vse ovire z najtrdnejšo odločnostjo. Japonska cesarska mornarica s popolnim zaupanjem pričakuje rezultat borbe, v katero je zapletena Japonska.
Vrhovni poveljnik japonskih pomorskih st-1 v kitajskih vodah, admirai Sigltaro sama da. je danes posertl grobove japonskih vojakov, ki so pacJfi pred stirwn»i teti ob izbruhu kita jsko-japonske vojne.
Kakor poročajo iz Čungkinga, je maršal ČZangkajšek o prinki obletnice bitke za San<io-aj izdal manifest, v katerem med drugim izjavlja, da je borba *za obrambo Kitajske« stopila v novo razdobje m trdi, da se mora kitajski narod zda; pričeti boriti za obrambo vsega Pacifika. Nadalje Cang-kajšek v svojem manifestu obdolžuie Japonsko, češ da se njene ambicije /daj nanašajo ne samo na Siam. marveč celo na Oceanhv in na severu na Sibirijo«, k;er da se Japonska pripravija — tako dokazuje Cmrg-kafšek v svojom manifestu — napasti zdaj tudi Sovjetsko zvezo.
Zapadna fronta
Berlin, 16. avg. s. O operacijah na zapadni fronti javlja nemško vrhovno poveljstvo:
V borbi proti pomorski oskrbi VeKko Britanije so nemške letalske sale v bEžini vzhodnih škotskih obal potopile 5.000 tonsko tovorno ladjo in hudo pogodovale še neki drugi tovorni parnik. Druga bojna letala so vzhodno od Cromerja in Grea-t-jarmovtha potopna dve tovorni ladji 9 skupno 15.000 tonami, dve nadaijni zažgala, naslednja dva tovorna pa mika. pa hudo poškodovala. Vse ladje so pripadata konvojem. Nadalje so nemška letata napadla naprave v pristaniščih ob vzhodni angleški obali.
Ob obalah Kanala so lovci m protiletalsko topništvo včeraj sestreliti 9 angleških lovskih letal
V pretekH noči je sovražnic z rušilnimi in zažigatonm bombami napadel več krajev v zapadni m sovetui Nemčiji. Nočni lovci in protiletalsko lopuiaivo «o sestrelili 10 od angleških bombnikov, ki so se »delež« teh napadov.
Berlin, 16. avg. a Sovraina letela so tudi včeraj ufcuftali  napasti francosko obalno
topništvo so napad  odbiti in  sestrethV 9
angleških lovcev tipa Spitiire.
Stockbolm, 16. avg. s. Roj balonov, ki se je odtrgal v angleški obrambni črti, je preletel južno obalo Švedske. Snega izmed balonov je sestrelilo severno od Stockhol-ma Švedsko lovsko letalo.
padel na Kreti
Berlin, 16. avg. s. Službeno je bilo včeraj objavljeno, da je 20. maja ob zori na Kreti nadel na čelu svojih oddelkov general Schussmann, poveljnik skupine padalcev. Bil je star 50 let
Madrid, 16. avg. a Španska vojna mornarica je bila na manevrih v vodah La Corune. Včeraj je vojnim vajam prisostvoval tudi general Frsnco v spremstvu mornariškega milih* i a te vodilnega admirala. General Franeo je bil os kram največjega General Franeo je t* na krova največje Španske vojne ladje, lO.OOOtonske oklopne
dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L,   Za Inozemstvo 10 L.
CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italfemn ed eetera: UNIONE PUBBLICITA IT A LIANA & A-, MILANO.
Bombe
su Malta, Cipro e i capisaldi Africa settentrionale
cacciatorpediniere e dne piroscafi colpiti, uno aBott-dato — Dne aerei abbattuti
O Quartier Generale delle Forze Armste eomunica in da ta di 15 agosto il seguente bollettino di guerra n. 437:
Iert u ni t a della R. Aeronautiea han no effieacemente bombardito magazzini e depoziti di earburanti uell'isola di Cipro. Du-rante la not te al tri n ostri veli voli han no l&nci&to bombe di grosso calitnro sull'ae-roporto di Malta centrando gli obiettivi.
In Africa settentrionale. nel settore di Tobriik. attivita di reparti avanzatl e di artiglierie. L'&viazione deU'Assc ha conti-nuato le sue effieael azioni; sono stati eol-piti apprestamenti difensivi e impianti por-tuali della piazza di Tobruk e di Marsa Mat meh. ima na ve mereantile di 8000 ton-nellate nelle aeque di Marsa Lueh   e un
cacciatorpediniere a nord dl Sidl Barrani. Aerei britannici han no effettuato un'incur-sione su Tri poli.
In Africa orientale, nel settore di Qon-dar, reparti di un nostro caposaldo nseiti in ardita rieognizlone si sono seontrati con grappi nemici ponetidoli in fuga. L'avia-zione inglese ha nuovamente bombardato 1'abitato di Gondar.
La seorsa notte veltvoli britannici han-no attaecato Catania e Augusta; a Cata-nia 3 morti e "Z0 feriti. 1/inuiieillata e in-tensa reazione di fuoco della nostra difc«a contraerea ha costr^tto il nemico a sgan-clare la maggior par te delle bombe a 1 argo. Uno degli aerei £ stato ahbatfetrto In fiamnie ed e precipitato in mare.
Bombe na Malto, Cluer in oporišča
v severni Afriki
Trije rušilci in dva paraika zadeta, eden potopljen — Dve
letali sestreljeni
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 15. avgusta naslednje 437 vojno poročilo:
Včeraj so skupine kraljevega letalstva uspešno bombardirale skladišča in zaloge pogonskih sredstev na otoku Cipru. Ponoči so draga naša letala metala bombe težkega kalibra na letališče na Malti. Letališke naprave so bile zadete.
V Severni Afriki delovanje prednjih oddelkov in topništva na odseku pri To bruku. Letalstvo osi je nadaljevalo svoje uspešne operacije. Zadete so bile obrambne in pristaniške naprave v trdnjavi Tobruk in v Marsa Matruhu. dalje 3.000 tonska trgovinska ladja v vodah pri Marsa Luhu in neki rašilec severno od Siđi el Bara-nia. Angleška letala so napadla Tripolis.
V vzhodni Afriki so oddelki neke naše posadke na odseku pri Gonclarju na drznem izvidniškem pohodu naleteli na sovražne skupine in jih pognali v beg. Angleška letala so znova bombardirala naselje Gonda,
V pretekli noči so angleška letala napadla Catanio in Augusto. V Cataniji so bili trije ubiti in 20 ranjenih. Naša protiletalska obramba je takoj intenzivno odgovorila z ognjem in je prisilila sovražnika, da je večino svojih bomb odvrgel na slepo srečo. Eno izmed letal je bilo sestreljeno in se je že v zraku vnelo. Padlo je v morje.
Nočni napad na Malto
Kini, 16. avg. s. Italijanska letala so tudi
v noči na četrtek hudo napadte. letalska oporišča na otoku Malte. Na stotine rušilnih in zazidalnih bomb je bilo odvrženih na letališču Hal Faru in CVenezira. Italijanski letalci so opazili, kako so se na obeh letališčih razvili veliki požari. Sovražnik si je zaman prizadeval, da bi naše bombnike  zadržal  od  napada.  Posluževal se je
pri tem žarometov in nočnih lovcev. Italijanska letala pa so se vsa vrnila na svoji oporišča.
Nenavadna invazija na Berlir
Na nemško prestolnico so se zgrnile milijarde mravelj
Berlin, 16. avgusta, s. V sredo popoldne so center Berlina zagrnile milijarde zares* nadležnih poletnih gostov. Milijoni in milijoni krilatih mravelj so se pojavili z vseh strani in vdirali v silehemo hišo, se vsedali na ljudi, jim udirali v ušesa, nosnice, žepe.
Postali so prava egiptsfca nadlega. Čudna invazija, ki jo je Berlin tudi že prej včasih doživel, je nastala spričo takozvanega poročnega potovanja teh  mravelj   Znano je.
da so samci stalno opremljeni s krili, sa-
mice pa ji-h izgube črm se bako poročno potovanje neha. Ko samci saonice oplode, pomro, samice pa sri iščejo piTmern-ega aa-vetja. da ležejo jajčka.
Množino mravelj, ki so tokrat prilotete v Berlin, so morale biti naravnost nepregledne, ker je bilo po cestah na kilometre daleč opaziti nešteto sledov pohojenih in pobitih mravelj. Posebno hudo je bila prizadeta Fricdrichova cesta v strogem centru Berlina.
Smrtne kazni na Hrvatskem
Sarajevsko policijsko ravnateljstvo poroča uradno, da je prišlo 6. avgusta do upora političnih jetnikov v taborišču Kur-šič pri Travniku. Oblasti so energično nastopile proti upornikom in 29 njih je bilo v spopadu ustreljenih. Ostale je izredno sodišče obsodilo na smrt. Ustreljenih je bilo 41 na smrt obsojenih upornikov. Skupaj je bilo torej iz toga. taborišča ustreljenih 70 upornikov.
Izredno sodišče v Sarajevu je obsodilo na smrt tudi komunista Mihajla Popoviča in Šaloma Albaharva, ker sta delila, komunistične letake. Oba obsojenca sta bila ustreljena v sredo.
Iz Hercegovine pa poročajo, da je bil tam aretiran pisatelj Rista Boftkovič, ko je skušal pobegniti preoblečen v žensko. Izredno sodišče v Osijeku pa je obsodilo
na smrt zaradi veleizdaje Lazarja Mar-kovića in Dušana Dokmanovića. Obsojenca sta bila ustreljena v sredo zvečer.
La prodnziooe della erema dal latte vaccino
LTSnte por l'aHmentazione dell'Alto Oommiasariato per la provincia dl Lubia-na, vteto 1'art. 3 e 5 dell'Ordlnanza dell'AU to Commissario N.o 70 sulla disciplina der cammercio e della lavorazione del latte vaccino, Boli. Uff. 399 58/41, allo scopo dl aasicurare alla provincia un regolare ap-provigionamento dl latte e latticini, decre-ta quanto segue:
£ fatto divieto *alvo disposizioni ulte-riori a tutte le ditte, produttori e rivendi-tori che provvedono alla lavorazione, rac-colta o commercio del latte vaccino di prođurre da cnjesto latte qualsiasi speeie di erema. Cosi pure e vi e tat a, salvo nuove disposizioni, qualsicsi compra e vendita della erema.
Sin ora nel territorio della provincia dl Lubiana nessuna ditta o eaercente fu au-torizzato dall'Ente per l'alimentazione dell'Alto Commissariato a produrre la erema dal latte vaccino o a esercitarne il commercio.
I presente avvtoo deveasere cbnsdderato corne obbli^atorio, giacehe 1 oontravvento-ri alle auddette disposizioni aaranno puniti con senaibili ammende. nonehe con arre-ato, a sena* deH'art. 6 dell'ordinanza aopra-dtata.
Prepved pridobivanja, zbiranja in trgovanja s smetano
Prehranjevalni zavod Visokega Komi-sarijata za Ljubljansko pokrajino na osnovi čl. 3 in 5 naredbe Vis. Komisarja St. TO o trgovini in predelavi kravjega mleka, SI. Ii3t 399/58/41, ter v cilju redne oskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki obvezno določa in sporoča:
Tvrdke, proizvajalci in prekupčevalci, ki vrše predelavo, zbiranje ali trgovanje a kravjim mlekom, do nadaljnjega iz kravjega mleka ne smejo pridobivati smetane katere koU vrste. Prav tako se do nadaljnjega smetana ne sme prodajati niti kupovati.
Na ozemlju Ljubljanske pokrajine Prehranjevalni zavod Vis. Komisarijata doslej nobeni tvrdkl ali zasebniku ni radal niti dovoljenja za pridobivanje smetane iz kravjega mleka niti dovoljenaj za trgova njo a smetano.
Prednje opozorilo je treba smatrati kot obvezno ter bodo oblastva vse kršilce kaznovala s strogimi denarnimi in zapornimi kaznimi, predpisanimi v ČL 6 zgoraj navedene naredbe.
ŠAH
— Turnir za prvenstvo NOmčije je po
zadnjem poročilu, ki «mo ga zasledili, dospel že do 9. kola. Na vrhu se je uvrstila večja skupina šahovskih mojstrov, ki imajo še vsi izglede na osvojitev naslova prvaka, V vodstvu je trenutno za pol točke Schmidt, ki je bil že lani najnevarnejši tekmec zmagovalcu Kieningerju. Mnogo partij je ostalo neodločenih, med zmagami, ki so nam znane, naj zabeležimo, da je Pfeifer premagal Krankija. Stanje po 9. kolu je bilo naslednje: Schmiđt 6, Junge, Lok v ene, MflBer in Pahne 5>< točke.
— V Švici so igrali pretekle dni z& vzhodnošvicarsko šahovsko prvenstvo v Walzenhausenu. Sodelovalo je 24 šahistov, ki so igrali po posebnem sistemu med seboj izločilne partije. Ostali so končno trije najboljši, ki bodo igrali med seboj poseben turnir. Med izločenimi so znana Imena švicarskih šahistov (Grob, Lange, Jan-da in dr.), v ožji turnir pa so se uvrstili kot najboljši Henneberger, mladi Hofstet-ter, ki mu obetajo veliko bodočnost. In Schneider iz Curiha.
Inserirajte v „SL Naroda44!
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,   Robota, 18.
lMiomc
Nagradi Visokega Komisarja
sta si priborila Bini in Leoni
Na dirki Gorica-LjvMjaaa-Trst-Gorica so včeraj vozUi sle«* mesto aajbottii italijanski dirkači
Ljubljana, 16. avgusta.
Kakor je bilo mogoče slutiti že po tehničnih pripravah, številu prijavljenih dirkačev in pozornosti športnih krogov, se je včerajšnji prihod elite italijanskih kolesarskih tekmovalcev v Ljubljano na novi klasični krožni dirki Italijanske kolesarske zveze razvil v prvovrstno športno manifestacijo. Lepo sončno vreme je krstni vožnji na novi progi dalo ves zunanji sijaj, da so vse podrobnosti poteka dirke po naših tleh prišle do učinkovitega izraza.
Voditelji dirke, ki so jim pri organ iza-
tenčnih pripravah v Ljubljani požrtvovalno pomagali člani in odborniki Slovenske kolesarske zveze, so v izogib eventualnim motnjam preložili cilj v Ljubljani s tradicionalnega prostora pred vhodom v Tivoli na Cesto v Rožno dolino. Vsa proga od Podkopavnika naprej, kjer je nekaj zelo ostrih ovinkov, je bila mimo Pod-smreke, Razorja, K ozari j. Gline, Viča do Rožne doline označena z orientacijskimi znaki, istočasno pa so na vseh važnejših križiščih usmerjali dirkače reditelji. Na začetku Ceste II v Rožni dolini jih je velik napis opozarjal, da so se približali na 1 km razdalje od cilja, prav tako pa jih je enak napis na začetku Ceste v Rožno dolino opozarjal, da vozijo zadnjih 500 m. Zaradi preložitve s Tržaške ceste se je dirkalna proga od Gorice do Ljubljane podaljšala za 6 km. Merila je v celoti 104 km. kar je približno dve petini dolžine  krožne proge.
Ze kmalu po 10. uri  so se na cilju, ki
je bil okrašen z vrsto italijanskih tro-bojnic. zače'i zbirati funkcionarji Slovenske kolesarske zveze ter člani pomožnega sodniškega zbora, ki ga je vodil g. Jaka Gorjanc. Zasedli so prostor na levi strani cilja ter po kratkem posvetovanju izvedli Še zadnje ukrepe. Med tem se je vzdolž desne strani Ceste v Rožno dolino nabirala počasi tisočelava množica ljudi, ki so želeii videti profesionalne kolesarske mojstre. Vsi so se disciplinirano pokoravali energičnim roditeljskim ukrepam varnostnih organov. Poseben prostor je bil odrejen avtomobilom, kontrolni postaji, kjer so se morali vsi dirkači, ki so prevozili cilj. podpisati ter zdravniški ambulantni slržbi.
C:m bolj se je bližala enajsta ura, ko se je približno računalo, da bodo privozili prvi dirkači na cilj, tem bolj je občinstvo postajalo nestrpno v pričakovanju. Pozornost je zbudila visoka počastitev športne manifestacije s strani najvišjih civilnih in vojaških predstavnikov Ljubljanske pokrajine, ki so se zbrali na desni strani cilja. K sprejemu so prišli Ekscelenca Visoki Komisar Emilio Grazioli na čelu vseh civilnih vladnih zastopnikov, številnemu zastopstvu častniškega zbora ljubljanskih gamizij pa je načeloval divizijski general Ekscelenca Orlando. Mesto Ljubljano je zastopal župan dr. Adlešič.
Sest minut pred enajsto je vsa številna množica prvič vzvalovila. V solidnem tempu je privozil prvi izvidniški avto. V njem so se pripeljali Člani vrhovnega sodniškega zbora. Stopili so takoj v stik z našimi sodniki in časomerilci. O poteku dirke se je razvedela prva vest: Kljub razmeroma netežavni progi se je kmalu po startu v Gorici odtrgala vefja skupina tekmovalcev, najboljših profesionalov. ki vozijo z največjo brzino proti Ljubljani. StevUo dirkačev  znaša  35  in sodelujejo:
1. Adolf o Leoni iz Rietija, 2. Olimpio Bizzi iz Livoma. 3. Cino Cinelli iz Firence. 4. Mario Vicinl iz Cesene, 5. Giovannl
Destefanis iz Torina. 6. Antonio Bevilac-qua iz Benetk, 7. Vaseo Bergamaschi iz Sernide. 8. Gino Bartali iz Firenc. §. Fau-sto Coppi iz Castellanie. 10. Pierino Fa-valli iz Soresine, 11. Mario Ricci iz Sort-ana, 12. Primo Volpi iz Bettolle, 13. Se-condo Magni iz Massarelle, 14. Donato Storelli iz Firenc. 15. Guerrino Amadori iz Ancone, 16. Quirico Bernacchi iz Pescie, 17. Osvaldo Bailo iz Serravalla. 18. Glauco Servadei iz Forlija, 19. Luciano Succi iz Predappie. 20. Šesto Fellini iz Predappie, 21. Aldo Bini iz Prata. 22. Giordano Cottur iz Trsta, 23. Salva tore Crippa iz Seregna, 24. Aimone Landi iz Galiana, 25. Carlo Romanatti iz Bulgarograsa. 26. Primo Zuc-coti iz Alessandrie, 27. Giovani Valetti iz
Torina, 2B. Dante Rubiola z Torina, 29. Guerrino Tornmasoni iz Torina, 30. Edo-ardo Taddei iz Bologne, 31. Edgardo Scap-pini iz Milana, 32. Francesco Brambilla iz Milana, 33. Luigi Valotti iz Brescie, 34. Remo Cesara iz Rima, 35. Rodolfo Tišina iz Mattuglie, 36. Oreste Conte iz Milana in 37. Giuseppe Magni iz Leeca.
Avtomobilu vrhovnega sodniškega zbora so sledili v kratkih presledkih številni drugi avtomobili * športnimi poročevalci italijanskih listov, fotografi, zdravniško službo in vodstvom dirke. Končno je domača motorna izvidnica javila prihod vodeče skupine. Izza rahlega ovinka med Cesto II in Cesto v Rožno dolino se je utrgala ob 11. uri in 12 minut v energičnem sprintu desetorica dirkačev, ki so si sledili v majhnih presledkih. Po zadnjih naporih tik pred samim ciljem so se razporedili v razdalji kolesne dolžine in švignili skozi cilj prisrčno pozdravljeni od gledalcev. Nekaj minut zatem .le prevozila glavna skupina, za njo pa nekaj posameznikov, ki fo imeli na cesti večje defekte in so zaostali.
Cilj v Ljubljani je bil za dirkače samo kontrolni, vendar je bil njih prihod in vrstni red štopan. ker sta bili za prva dva razpisani dve specialni nagradi Visokega Komisarja in še posebna nagrada za najboljšega dirkača, ki je vpoklican v vojsko. Po kratkem posvetovanju je sodniški zbor ugotovil naslednji vrstnj red:
1. Aldo Rini
2. Adolfo Leoni
3. Giordano Cottur in
4. Fausto Coppi.
Cas, ki so ga porabili za 104 km dolgo progo do Ljubljane, je znašal 3 ure, 5 minut in 12.2 sekunde, tako da so vozili povprečno 33.480 km na uro. Med imenovanimi je Bini eden najboljših dirkačev ravninskih prog. Leoni je kolesarski prvak Italije, Cottur izredno zmožen dirkač na gorskih progah, enako pa tudi Coppi, ki je preteklo nedeljo zmagal v krožni dirki po Emiliji. Med temi je bil verjetno tudi končni zmagovalec na cilju v Gorici, kamor so dirkači predvidoma prispeli ob 16. popoldne.
Po naglem okrepčilu in podpisu kontrolne pole so dirkači nadaljevali po Erjavčevi. Bleiweisovi in Tržaški cesti pot proti Trstu. Za njimi je odšlo tudi vse spremstvo v avtomobilih, med tem ko so se gledalci z zadovoljstvom razhajali z željo, da bi čimprej videli te dirkaške mojstre na kakšni prireditvi n. pr. Herme-sovem stadionu v Ljubljani.
Bizzi — zmagovalec na cilju
Ljubljana, 16. avgusta.
K podrobnostim o prihodu dirkačev v L;ubljano naj še dodamo, da so bili v vodeči skupini, ki je prevozila ctfj za prvimi štirimi Se Bartali, Ccppi, Cineli. Favalli in Bizzi. Kakor poročajo iz Gcrice je bilo največ razgibanosti in borbe prav na prvem odseku Gorica—Ljubljana, medtem ko je bil ves nadaljni potek do Trsta in Gorice precei enoličen.
Nekaj sto metrov pred ciljem v Gorici pa je potegnil Bizzi, in v končnem srairru zmagal. Vrstni red na cilju je bil:
/. Olimpio Bizzt, ki je prevozi/ 262 km dolgo progo v 8 urah, 2 min. in 21 sekundah s povprečno brzino 32.590 km na uro. 2. Adolfo Leoni, 3. Antonio Be\ilacqua (prvi med neodvisnimi), 4. Glauco Servs-dei, 5. Gino Bartali, 6. .Mario Ricci, 7. Aldo Bini, 8. Edoardo Taddei (drugi med neod^snimi), 9. Luciano Succi (tretji med neodvisnimi), 10. Guerrino Tornmasoni (četrti med neodvisnimi).
Prehodno danilo Fašisrt; ne stranke sri je priborila tovarna »Bianch«, ki fi pripadajo trije med petorico najboljših dirkačev. Zmagovalec Bizzi ;e prejel poleg visoko denarne nagrade tudi srebrno kolajno kot najboljši tekmovalec-vr.jak.
Prvi raport pokrajinskih hierarhov
pod predsedstvom Eksc Emltta Graziolia, zveznega poveljnika pomožnih središč Stranke v Ljubljanski pokrajini
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino razglaša, da bodo v prihodnjem tednu ti-le dogoni za klavno živino:
v torek, 19. avgusta, v Črnomlju;
v torek, 19. avgusta, v Ribnici.
v sredo, 20. avgusta, v Ljubljani.
Vabijo se vsa mesarska strokovna združenja, da zaradi prevzema odkupljene Živine pošljejo na dogone svoje pooblaacene zastopnike.
1 z Železnim križcem prve stopnje. Nedavno se je mudil poldrugi mesec v Nemčiji, kjer se je seznanil z nemško delovno službo, po kateri je hrvatska kppirana. Hrvatska delovna služba bo izgrajena po načelih nemške ln samo nekoliko prilagođena razmeram na Hrvatskem-
Obvezna delovna služba na Hrvatskem
Hrvatski Uradni list je objavil 30. julija naredbo, s katero se uvaja delovna služba. Gre za splošno in obvezo delovno službo vseh državljanov obeh spolov od dovršenega 19. do 25. leta. To je častna služba hrvatskemu narodu in traja eno leto. Namen delovne službe je vzgoja mladine v narodnem duhu, odstranitev stanovskih razlik in spoštovanje ročnega dela. Vodja delovne službe je državni delovni vodja. On je podrejen neposredno poglavniku ln prisostvuje kot tak sejam vlade, na katerih se obravnavajo vprašanja, ki so v zvezi z delovno službo. Državni delovni vodja določi izgraditev službe, vodi njeno uporabo in usmerja izobrazbo in vzgojo. Pripadniki delovne službe so stalno oaebjevodje in voditeljice, praktikanti, k službi vpoklicani obvezniki delovne službe in dobrovoljci.
Državna delovna služba se prične najprej z izpolnjenim 18. letom in konča najpozneje z izpolnjenim 25. letom. Predpisi o državni častni delovni službi za ženske bodo odrejeni pozneje z zakonom. Po odredbi poglavnika dr. Pavelića je bil imenovan za državnega delovnega vodjo ustaški polkovnik von Halla. Polkovnik von Halla, Id je bil avstrijski generalstabni oficir, je iz znane hrvatske graničarske goriNne, X svetovni vojni je eil odlikovan
Radijski spored
Nedelja. 17. avgusta 1941-XIX. 8.00.: Napoved časa — poročila v slovenščini. — 8.15: poročila v italijanščini. — 8.30: Orgelski koncert iz bazilike Carmine Magion Maggiore v Neaplju. — 11.: peta maša iz bazilike Sv. Ammziate v Firenci. — 12.: razlaga evangelija v italijanščini (p. Eusebio Zapperterreni). — 12.15: razlaga evangelija v rfovenščini (p. Krizosrum Se-Ipovanič). — 12.30: poročila v slovenščini, i. 12.45: pestra glasba. — 13.: napoved časa — rjoročila v italijanščini. — 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v sflorrenščmi. — 13.17: Belo in črno. fantazija, orkester pod vodstvom mojstra Per-traria. — 14.: poročilo v slovenščini. — 14.15: slovenski vokami kvmtet in kmečki trio: Slovenska glasb«. — 14.45: poročilo v slovenščini — 14.15: ing Jakob Ferjan: reja mlade živine. Itmetiisko predavanje t slovenščini — 17-35: koncert tenorista Antona Sladoljeva. — 10 30: poročno v slovenščini. — 10.45: operetna glasba — 20.: napoved časa — poročila v italijanščini. — 20.20: komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40: mali orkester pod vodstvom mojstra Strapninia. — 21.15: koncert operetne glasbe, radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca ob sodelovanju sopran istke Ksenije Vidah je. — 20.: Slovensko predavanje. — 22.10: koncert vkv foncefaita Luigia Chiamppa. pri klavirju Enrichetta Petazzi. 22.45: poročna v »loven šemi.
Ljubljana, 16. avgusta.
Pod predsedstvom zveznega poveljnika pomožnih središč PNF za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilia Graziolia je bilo v Fašističnem domu prvo zborovanje pokrajinskih hierarhov osrednjih in okoliških fašističnih organizacij. Ob Eksc, Emiliu Grazioliju so bili podpoveljnik središč Gicrgio Gatti. podpoveljnik mladinskih organizacij Pietro Casanni in delega tinja Unskih organizacij Ida De Vecchi. Navzoči so bili tudi predstavniki Dopolavora, CONI in drugih organizacij Stranke.
Pred pričetkom zborovanja je vpričo stoječih tovarišev zvezni poveljnik počastil spomin plemenitega fašističnega in vojaškega lika Bruna Mussolini;a, omenjajoč duhovno in vojaško vrednost njegove Žrtve za Domovino.
S pričetkom zborovanja je prva misel globoke vdanosti Eksc. Graziolija veljata ustanovitelju Imperija. Izrazil je tudi v imenu svojih sodelavcev zahvalo ministru tajniku Stranke.
Nato je sporočil da je odredil, da pre-vzemaio na periferii zastopniki Visokega Komisarja tudi dolžnost inšpektorjev okrožja in tajnikov pomožnih središč. Glede tega je Eksc. Grazioli dal svojim sodelavcem smernice za delo in je jasno začrtal okvir, v katerem naj se razvija njih delovanje.
Po proučitvi položaja v pokrajini   in v
glavnem mestu je Zvezni poveljnik poročal navzočim o delovanju politične oblasti v zadnjih mesecih v svrho reorganizacije nove pokrajine in o doslej podvzetih pobudah.
Posebno pozornost je posvetil ppložaju delovnih slojev in kmečkega ljudstva v pokrajini. Obširneje je obravnaval vprašanje plač, higijenska in politična vprašanja v industrijah in prehranjevalno stanje v posameznih občinah.
Glede delovanja organizacij Stranke je Eksc. Grazioli objasnil navzočim podrobnosti ustroja novih organizmov, katerim bo lahko pripadalo prebivalstvo pokrajine, ne da hi bilo k temu kakor koli prisiljeno. Podrobneje je bil obravnavan ustroj, ki ga bo imela mladinska organizacija, kakor tudi ženska organizacija, ki se bo predvsem posvečala skrbi za kmečke delavke in gospodinjske delavke, kakor tudi dopo-lavoristična in športna in druge organizacije.
Za fašiste, ki prebivajo v Ljubljani in v pokrajini, je bil ustanovljen Borbeni fašio v Ljubljani, kateremu bodo pripadale vse črrne srajce.
Zborovanje se -'e pričelo ln se je končalo s pozdravom Duceju.
Meranska konjska loterija
Tudi v Ljubljanski pokrajini je bila te dni dovoljena prodaja srečk meranske loterije. Ta velika prireditev, ki se vrši na prelepem prizorišču v mestu ob gornji Adiži sedaj že sedmič, bo gotovo ovenčana z istim velikim uspehom, kakršnega so dosegle dosedanje.
V ostalih 98 pokrajinah Italije je meran-sko konjsko loterijo vsa javnost vedno pozdravila z živahno simpatijo in zanimanjem. To Čustvovanje je v največji meri upravičeno zaradi dejstva, ker je ta loterija doslej že ustvarila osem novih milijonarjev in je razdelila premij v znatnem znesku 40,981.556 lir. Razen že omenjenih osmih milijonarjev je bilo premij deležnih šo 1323 dobitnikov.
Treba je imeti pred očmi, da se vsak kupec srečke nekega lepega jutra lahko prebudi kot bogataš. Poudariti je treba tudi, da vsak kupec srečke s svojim donosom pripomore k človekoljubnim smotrom prireditve, zato ni nikakega dvoma, da bo loterija kar najbolje sprejeta med prebivalstvom 99. pokrajine Kraljevine Italije. Cisti dobiček gre namreč po odbitku stroškov in znatnih premij v korist človekoljubnim ustanovam, ki delujejo pod nadzorstvom viade po vsej Italiji.
Dobitniki premij pa niso samo kupci. mnrveč tudi prodajalci srečk, ki dobe prvih pet premij. Ti prodajalci so dobili doslej skupno že 735.032 lir.
Srečke so na prodaj prt bankah, poštnih uradih in tobakarnah vse pokrajine po 12 lir komad.
Ko bo prodaja srečk zaključena, se bo-bo zbrale matrice vseh prodanih in neprodanih srečk pri generalnem inspektoratu za loto ln loterije v Rimu. Tu se matrice prodanih srečk urede po serijan in številkah v posebnih železnih zabojčkih ter se odpošljejo v kraj, kjer bo žrebanje.
žrebanje se vrši takole: Na odru je sedem žar. Prva vsebuje toliko enostavnin ali dvojnih črk, kolikor je serij prodanih srečk, črke so natisnjene v notranjosti zaprte kovinske kroglice. Ostalih pet žar vsebuje deset številk od ničle do devet ln so tudi te številke natisnjene v notranjosti kovinske krog'ice žrebanje se začne takole: Iz prve žare se potegne serija ter nato ostalih pet številk, ki tvorijo potem številko srečke.
Takoj nato se poišče matrica, ki ustreza številki te srečke, če se izžreba serija ali številka srečke ene izmed onih matric, ki sta bili že izvlečeni, se to žrebanje uniči in se ponovi, žrebanje se vrši toliko časa, dokler je še kaj določenih premij. Najprej izžrebane srečke se potem označijo z imeni konj, vpisanih za dirke v Meranu. Premije odpadejo potem na one srečke, na katerih so napisana imena konj, ki so pri dirkah prvi prišli na cilj. (—)
Ureditev porabe In prodaje žitnega pridelka
Ljubljana, 16. avgusta
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi svoje naredbe z dne 27. junija 1941-XIX, št. 56, o obvezni prijavi žitnega pridelka,
smatrajoč za potrebno, da se določijo količine žita, ki iih smejo obdržati pridelovalci za človeško prehrano, za živinorejsko porabo in za setvene potrebe, odreja:
člen 1. — Pridelovalci žita smejo obdržati za prehranjevalne potrebe za kruh in kuho največ 2 stota pšenice za vsako osebo rodbine ali uslužbencev, ki živijo z njimi v skupnosti.
V poDolno ali delno nadomestitev pšenice se smejo obdržati sledeče količine drugega žita:
rži v razmerju 1.30 stota za vsak stot pšenice,
• ali ječmena v razmerju 1.50 stota za vsak stot pšenice,
ali koruze v razmerju 1-75 stota za vsak stot pšenice.
Za mešanico pšenice in rži (soržico) se šteje mešanica iz pol pšenice in pol rži.
čl. 2. — Poleg tega smejo obdržati pridelovalci za prehrano prašičev 3 stote ko-ruez za vsakega vzrejenega in za spitanje določenega prašiča po stanju na dan obave te naredbe.
Cl. 3. — Oves ni racioniran, prodaja pa je dopuščena le z dovolitvijo Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino.
čl. 4. — Pridelovalci pšenice, rži, ječmena in koruze smejo obdržati za seme potrebno zrnje za letino 1941.-1942. do naslednjih največjih količin:
pšenice po 2 stota za vsak hektar, ki naj
se obdela; rži po 1.80 stota; ječmena po 1.80 stota; koruze po 0.60 stota za vsak hektar žitne površine; koruze po 1.20 stota za vsak hektar za krmo.
čl. 5. Prošnje za količine posameznih vrst žita, ki naj se pustijo za človeško prehrano, za Živinorejsko porabo in za seme, se morajo vložit! pri občinah na posebnih obrazcih za prijavljanje žitnega pridelka, predpisano z omenjeno naredbo št. 56 z dne 27. junija 1941-XIX.
čl. 6. Oddaja zgoraj navedenega žita je dovoljena samo za pokritje redne poševne potrebe kmetijskega gospodarstva.
V petih dneh po taki oddaji se morajo preko občine prijaviti Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino količine vsake posamezne žitne vrste, odstopljene za seme in podatki o prevzemniku.
čl. 7. Kolikor je žita nad količine, ki jih smejo pridelovalci obdržati, se mora oddati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino po pogojih, ki jih določi ta zavod.
čl. 8. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v de-,narju oa L 100 do L. 5000. v hujših primerih pa z zaporom do petih mesecev.
Poleg tega se odredi zaplemba količin žita, ki so se neupravičeno obdržale ali nedopustno odsvojile. ___
Ljubljana, dne 12. avgusta 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
InseHrml v nSlmv. timrmdu" ********
alla circo-lazicne degli automezzi
Poiche son stati rivolti numerosi que-siti in materia di limitazione di circolazo-ne, si rende noto che le disposizioni di cui al Boli. Uff. n. 56 del 12 luglio 1941-XIX non si applicano agli autocarri adibi-ti a trasporto di raerci. Gli autocarri me-desimi possono quindi circolare liberamen-te anehe nelle ore notturne e nei giorni di domenica e festivi come pure possono uscire dalla provincia di Lubiana senza alcuna particolare autorizzazione. Sugli autocarri medesimi č vietato il trasporto di persone ad eccezione di quelle addette al carico e scarico della merce e del pro-prietario della merce.
Omejitev prometa z motornimi vozili
Ljubljana. 16 avgusta. Zaradi številnih vprašanj glede omejitve prometa z motornimi vozili se objavlja, da odredbe, o+ra vajene v Uradnem listu št. 56 dne 12. julija 1941-XIX ne vdliajo za motorna vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga. Ta motorna vozala so tanko svobodno v prometu rudi v nočnih urah m ob nedeljah in praznikih io morejc- zapustiti ozemlje Ljubljanske pokrajine brez posebnega dovoPenja. S temi motornkni vozšli je prepovedana vožnja ljudi razen onih. Ki nalagajo in nalagajo blage in razen last-
I
Razioni supplemestari di pasta e riso ađ opera! addetti a lavori pesanti
Sono prossime ad entrare in vigore le disposizioni riguardanti la distribuzione di razi oni supplementarl di pasta e riso a determinate categorie di lavoratori addetti a lavori pesanti.
Si invitano pertanto i Comuni a prov-vedere in tempo utile alla raccolta delle denuncie degli operai, che le ditte interes-sate dovranno consegnare entro il 20 con-rente, secondo le istruzloni lmpartite con apposita circolare.
»Prevod«,  Ente  per  TAHmentaztane a>I-FAlto Commisaarlato per la Provincia dl Lubiana
Dodatni deleži testenin in riža za težke delavee
V najkrajšem času stopijo v veljavo predpisi glede razdeljevanja dodatnih deležev testenin in riža gotovim vrstam delavcev, ki opravljajo naporna dela.
Zato >Prevod« poziva občine, da pravočasno zberejo tozadevne prijave, ki jih morajo prizadete tvrdke oddati do 20. t. m. v smislu navodil. Id so bila objavljena s posebno okrožnico.
»Prevod«, Prehranjevalni »ved Visokega Komisar!jata na Ljubljansko pokrajino.
— Tri nove trgovske akademije nm Hrvatskem. V Zagrebu Osijeku in Sarajevu nameravajo ustanoviti trgovske akademije.
KOLEDAR
Danes: Sobota, 16. avgusta: Rok, Joahim. Jutri: I^edelja. 17. avg.: Emilija, Hiacint.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Skrivnostna žena. Kino Sloga: Katja. Kino Union: Dobri tovariši. Kino Moste: Zaljubljena garnizija in Junaki prerije. Razstava  Gaspari-Dremelj-Smerdu  v Jakopičevem paviljonu.
PRIREDITVE   V NEDELJO Kino Matica: Car melodije. Ostali kinematografi nespremenjeno.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. BakarčiČ, Sv. Jakoba trg 9: Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta 7S. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka 8. zjutraj g. dr. Marjan A h č i n, Korvtkova ulica 18, telef. št. 36-24.
Iz Ljuhlfaste
—lj Ento Cinofilia ln LubUma — Kinološki savez v Ljubljani. Ex-Jugoslovenski kinološki savez je imel dne 8. avgusta 1941 svoj izredni občni zb^r. Izvršila se je sprememba naslova in se bo savez odslej imenoval: En te Cinofilia in Lubiana — Kinološki savez v Ljubljani. V Kinološkem savezu so včlanjeni: Zveza lovskih društev, Društvo ljubiteljev ptičarjev, Klub ljubiteljev športnih psov. Klub ljubiteljev bra-kov, Klub ljubiteljev jamarjev in Društvo Brak-jazbečar, vsi v Ljubljani. Kinološki savez s svojimi člani je redni član Ente Nazionale della Cinofilia Italiana in Milano. Sedež Kinološkega saveza je: Ljubljana I. Cesta v Rožno dolino 36/1. Telefon 23-55. Dopisi naj se pošiljajo na: Kinološki savez, Ljubl:ana, poštni predal 233.
—lj Stepanje perila, prtov in preprog skozi okna in na balkonih je še vedno prav grda razvada pri nekaterih družinah, čeprav so gotovo že vse ljubljanske gospodinje večkrat brale, da je ta razvada policijsko prepovedana. Vsaka hiša ima svoj hišni red in z njim je tudi urejeno stepanje in snaženje na dvoriščih, kar nadzoruje hišni gospodar ali njegov pooblaščenec. Pred kratkim smo pa čitali hudo pritožbo, da ponekod stepajo preproge od ranega jutra pa do poznega večera in zato ljudje nimajo nikdar miru. Glede tega se je seveda treba pritožiti najprej gospodarju dotične hiše. vendar je pa ljudem, ki se zavzemajo za higieno, gotovo ljubše, če ljudje, zlasti pa sosedje, ves dan snažijo in čistijo svoja stanovanja, nego bi živeli v nesnagi in mrčesu, ki gotovo predstavlja mnogo večjo nevarnost za mesto kot pa stepanje samo. Skratka, za red pri stepanju perila in preprog skozi okna in na balkonih bo gotovo poskrbela policija, za stepanje na dvoriščih so odgovorni hišni gospodarji, vsej javnosti in vsemu prebivalstvu pa koristita snaga in upoštevanje zdravstvenih predpisov.
—lj Državna dvorazredna trgovska ftola v Ljubljani. Popravni izpiti bodo dne 26. avgusta 1941 po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski. — Prijave za vpis v I. razred šolskega leta 1941/42 sprejema ravnateljstvo dne 27., 28. in 29. avgusta med 8. in 12. Definitivni vpis v I. in II. razred bo 1-, 2. in 3. septembra med 8. in. 12. Vse natančnejše je razvidno iz objave na razglasni deski. — Šolsko leto 1941 42 se bo pričelo dne 22. septembra s sv. mašo ob 9. v trnovski cerkvi.
—1 j Vpis na Drž. trgovsko akademijo v LJubljani. Prijave za vpis v I. razred sprejema direkcija do 28. avgusta. Sprejemni izpit iz francoščine za absolvente meščanskih šol je ukinjen. Popravni izpiti bodo 30. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Vpisovanje v vse štiri razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure. Podrobnosti na uradni deski .
—lj Prijave za vpis na Ahiturientski tečaj Trgovinsko-industrijske zbornice na Drž. trgovski akademiji v Ljubljani sprejema direkcija Trgovske akademije vsak dan do 27. septembra. Predavanja se pri-čno 1. oktobra ob 8. uri.
—lj Dr. de Gleria Stanislav, specialist za zobne in ustne bolezni, je začel ordini-nirati na Tyrše\i cesti 92 (nasproti železniške kolonije). Ordinira ob delavnikih od 9. do 12. In od 15. do 18. ure. 353n —lj Odlična kuhinja, teran, rofoSko, ve-rono, toskano, rizling, sflvanec, cviček in dalmatinsko vino,    toči    gostilna Lovšin.
Iz Metlike
— Literarni večer Cvetka Golarja v Metliki bo v nedeljo 17. t. m. ob 19.30 v dvorani na Pungertu. Golarjeve pesmi in njegovo prozo bosta čitala pesnik sam in njegov spremljevalec Vaclav Držaj, ki bo v uvodni besedi očrtal Golarjevo delo in njegovo važnost za našo književnost. Na sporedu so novejše pesnitve pesnikove, ki se odlikujejo po svežini misli in po lepoti Golarjeve pesniške besede. Golarjeva >Vdo-va Rošlinkac, ki so jo že večkrat vprizo-rili na metliškem gledališkem odru, je našemu občinstvu v najlepšem spominu. Sedaj se nam ponuja redka prilika, da pesnika, pisatelja in dramatika Cvetka Golarja lahko osebno spoznamo, kakor smo se že seznanili z njegovimi leposlovnimi deli. Vabimo občinstvo, naj z obilnim obiskom tega večera izkaže Cvetku Golarju zahvalo in priznanje za neštete umetnine, ki je z njimi za trajno ooogatil slovensko književnost. Programi veljajo za vstopnino in so na razpolago po 10. 5 in 2 liri.
— Centrala za drva in usnje na Hrvatskem. V zvezi z načrtnim ^rospodarjenjem z domačimi surovinami ^e bilo urejeno tudi vprašanje drv in usnja na Hrvatskem. Posebno važni so ne samo za Hrvatsko, temveč v prvi vrsti za .-južne dele Madžarske, ki je vezana na uvoz drv iz Hrvatske, ukrepi glede gospodarjenja z drvmi. V ta namen je bila ustanovljena centrala za drva. Njene naloge so: 1. evidenca vseh zalog drv; obvezno je treba prijaviti vse zaloge drv nad 10.000 kg, 2. izdajati prodajna dovoljenja, pri čemer ie treba zaprositi centralo za dovoljenje v vseh dosedanjih in bodočih zaključkih nad 50 vagonov drv, 3. izdajanje prevoznih dovoljenj za drva, brez katerih ni dovoljeno drva nakladati in prevažati. Centrala za usnje se bo pa pečala s trgovino na debelo. Dokler ne prične centrala poslovati, se bo dobivalo ustrojeno usnje na knjižice, in sicer za 100 kun usnja na teden od vsakega čevljarskega moistra, za 500 kun pa na vsakega po-moenikaj jp. vajenca.
»w. 187
v SLO VENSKI If AROD<,   Sobota, 1«. avgusta 1$41-XDC
Bbarn S
Fala, elektrana TFD, Velenje in KDE ▼ nemških rokah
Vse Štiri elektrarne je
>Marburger ZedtuAgc poroča: Da se urede zamotane razmere v gospodarstvu s etefctrično energijo na Spodnjem Štajerskem, kakor tudi zagotovitev enotne po iiarodnceocialističnih načelih usmerjene preskrbe z električnim tokom, je čutil sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem za potrebno, zaseči na Spodnjem Štajerskem nahajajoče se imetje glavnih tam obratujočih elektrarn in ga izročiti novi javnopravni   družbi   >Energieversorgung Siid-
steienrfcark<.
Da se zadosti upravi cenim zahtevam upnikov in delničarjev prizadetih elektrarn, je bila ustvarjena možnost, da dobe odškodnino potom državnega komisarja za utrditev nemStva. Podrobnosti so razvidne iz naredb šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, objavljenih v Uradnih listih št. 19 in 29.
Z uxexibo z dne 6. junija 1941 je bilo na
a dražba »Ener-s sedežem v Maribora
vsem ozemlju Spodnje Štajerske nahajajoče se premično in nepremično premoŽenje električne centrale Fala d. d., Trboveljske premogokopne družbe, državnega rudnika Velenje in Kranjskih deželnih elektrarn zaseženo v korist državnega okrožja Štajerske in izročeno novoustanovljeni javnopravni družbi ^Energieversongung Siid-steiermark« v Mariboru ob Dravi. Terjatve  vseh   vrst  do omenjenih  podjetij ali
do novega podjetja >Energieversorgung Sudsteiermark« na podlagi ukrepa o pre-noeu je treba prijaviti najkasneje do dne 1. septembra 1941. uradu državnega komisarja za utrditev nemštva v Mariboru jh Dravi. Gerichtshofgasse 9. V prijavi je treba navesti terjalčevo osebo, znesek terjatve in dejanski stan kot podlago terjatve. Dokazilne listine morajo biti predložene v originalu ali overovljenem prepisu.
Kašir je izboljšal naš rekord v teku na 1500 m
Na izbirnem mitingu SK Planine je postavil zelo dober čas 3*57.6 — Inž« Stepisnik se vrača v lansko
Ljubljana, 16. avg.
Ha včerajšnjem lahkoatletskem mitingu SK Planine, ki je obsegal deset točk, se je zbralo lepo število tekmovalcev za večino disciplin. Poleg atletov domačina so prišli v goste tudi Ilirijani in Hermežani. Prireditev, ki je bila na stadionu in se je začela' ob 18., je gled na tehnične rezultate prav lepo uspela, glede na organizacijo pa je popolnoma odpovedala. O priložnosti se bomo na to bolečo točko vseh naših Iahko-atletskih prireditev povrnili. Včerajšnji miting, ki bi se moral po sporedu zaključiti ob 19.20. se je končal ob 20.30, ko ni bilo na stadionu nobenega gledalca več, pa tudi ne sicer maloštevilnega sodniškega zbora!
Ob začetku prireditve se je za včerajšnje lepo vreme zbralo kar zadovoljivo število gledalcev, ki »o se razživeli zlasti, ko je postavil simpatični Košir
cev rekord v teku na 150© m
čp_s novega rokorda je 3,57.6, kar je za 3.5 sekunde boljše od prejšnjega rekorda, ki ga je branil Goršek. V tej točki je nastopilo razen KoSirja še 6 tekmovalcev, ki so dobiU 15 minut prednosti, da bi izvrstni Kosir imel bolj izenačene partnerje. Po poteku današnjega teka smemo računati, da bo Košir doseženi čas Se izboljšal. 2e po dveh krogih je v krasnem stilu prehitel svoje tovariše in pridobil do cilja precejšen naskok. Novi rekord je Stopalo Šest ur in tri med njimi so pokazale 3,57.6. Med ostalimi tekmovalci je bil tokrat najboljši Uirijan Magušar, ki je od zadnjega mitinga napredoval za 4.4 sek. Enak čas je imel tudi Hermežrm Srakar.
Inž« Stepisnik: 52*35 m
Počasi pa sigurno se vrača k svojim lahkoatletskim najboljšim rezultatom evropske vrednosti v metu kladiva tudi inž. Stepisnik, ki je z včerajšnjim najboljšim me-tem napredoval od zadnje prireditve skoraj za cel meter. Opazovanje njegove tehnike, zlasti kadar je popolnoma zbran in discipliniran v svojim gibih, je velik užitek. ^Napredek je zaznamoval tudi N/eli Zupančič, ki je tokrat že prekoračil 40metrsko znamko. Njegovi obrati so še premalo izdelani, kar kažejo zlasti pogosti udarci s kladivom ob tla. Pod vodstvom svojega tovariša pa ima vse pogoje, da se bo sčasoma razvil v dobrega metalca.
O ostalih uspehih
Prva točka na sporedu je bil tek senior-jev na 200 m, ki mu je sledil enak tek 1 umori pv. Kakor pri skoraj vseh kasnejših tekih je starter dovolil, da so mu po-edinei prezgodaj pobegnili s starta, kar je razumljivo vplivalo na čase. ki so pri se-niorjih in juniorjih srednji. Najboljši je bil Hermežan Polak s časom 23.8 sek.
V teku na 400 m je nastopilo 6 tekačev, ki so se morali dvakrat vrniti na start zaradi poskusov pobega. Skuškov čas 53.5 je prav dober. V skoku s palico, ki so ga izvedli mimogrede, ne da bi gledalci bili opozorjeni, je nastopilo troje tekmovalcev.
Omembe vreden je le rezultat zmagovalca Bratovža.
Ostra borba za centimetre je bila v skoku v daljino. Zmagal je Lončarič, ki mu je bil najnevarnejši tekmec njegov klubski tovariš Nabernik. V vrstah skakalcev je sedaj že lepo število tekmovalcev, ki so prekoračili 6metrsko znamko. Sčasoma se bo zlasti med juniorji nedvomno kateri dvignil tudi nad sedanjo standardno formo.
Met diska je združil 9 metalcev prav različnih sposobnosti. Hermežan u Kajfežu je uspelo zmagati z metom srednje vrednosti. V metu kopja je Kraner dosegel 46.30 m, od zadnjega nastopa pa se je poboljšal tudi Urbančič.
V stafetnem teku 4X100 m so nastopile štiri štafete. Cas najboljše je bil dosežen po ostri borbi, bil bi pa lahko vsaj za nekaj desetink boljši, ko bi bile predaje palice brezhibne.
Tehnični rezultati
Met   kladiva:   l.   Inž.   Stepisnik 52.35;
2. Zupančič Neli 41.68, in 3. Novak 29:75. Vsi trije so Člani Ilirije.
Tek na 200 m za senior je: 1. Polak (Hermes) 23.8; 2. Lušickv (Planina) 24.1;
3. Kolenc (Her.) 24.1, in 4. Pleničar (Ilirija) 24.3.
Tek na 200 m za junlorje: 1. Bratož (Pl.)
24.0; 2. Mencinger (11.) 24.4; 3. Krenčič (II.) 24.9; 4. Zupančič 5. Mravlje (Pl.) 25.1; 6. Novak (II.) 25.3.
Skok ob palici: 1. Bratov* (Her.) 3 20; 2 Kompare (Pl.) 2.70; Gašperšič je odstopil.
Met diska: 1. Kajfež (Her.) 37.25; 2. inž. Stepisnik (II.) 36.30; 3. Merala (Pl.)
35.26; 4. Dobovšek (H.) 35.22; 5. Zupančič Neli (H.)  35.20, in 6. Lužnik (Pl.) 34.60.
Tek na 400 m: 1. Skušek 53.2; 2. Nabernik 53.7; 3. Kraner 55.4; 4. Mravlje (vsi Planina) 55 6: 5. Pohar (H.) 55.6; 6  Smolej  (Pl.) 56.5.
Skok v daljino: 1. Lončarič 6 24; 2. Nabernik 6.21; 3. Bačnik 6.06; 4. Smolej 6.01;
5. Bratož (vsi Planina) 5.80, in 6. Jager (Her.) 5.44.
Met kopja: 1. Kraner 46.30; 2. Urbančič 43.20; 3. Kompare (vsi Planina) 40.70. in
4. Kajfež (Her.) 39.48.
Tek na 1500 m handicap: 1. Košir (Pl.) v času novega rekorda 3,57.6; 2. Magušar (II.) 4.19; 3. Srakar (Her.) 4.19; 4. Ko-cutar (Pl.) 4.23.6; 5. Glonar (II.) 4,24.2, in
6. Sedej  (Pl.) 4.24.8.
Štafeta 4X100 m: 1. Planina I. (Bratož. Lušickv. Skušek. Lončarič) 46 2; 2. Planina H. 46.6; 3. Planina III. 46.8 in 4. Ilirija 47.0.
Italija : Švedska 2:1
V Rim in i iu se je v sredo začel mednarodni teniški dvoboj med reprezentancama Italije in švedske. Prvi dan je Romanoni premagal Rohlssona 6:4, 10:8, 6:8. 6:1 m Cucelli Schroederja 3:6, 6:4, 3:6, 6:4, 6:2. Italija je tako vodila 2:0. V četrtek so igrali igro dvojic in sta švedska igralca Schroeder-Rolhpson premagala italijansko dvojico CucelU-Del Bello 2:4, 6:4, 6:4. 3:6, 6:4.
DNEVNE VESTI
Dolenjskem, kakor ga je upoštevala doslej in da čimprej ukrene vse potrebno, da bo ta cesta zopet gladka.
— Poslovodje spodnještajerskh okrajnih hranilnic. Za poslovodjo okrajne hranilnice v Mariboru je imenovan dr. Franz Platzer. v Celju Raimund Udy, v Ptuju Ludwig Bertsch, v Brežicah Franz Doberschek in v Trbovljah dr. Herbert Krames.
— Sosveti pri spodnjestajerskih hranilnicah. Po uredbi sefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem o denarnih in kreditnih zavodih so dodeljeni predstojnikom okrajnih hranilnic v Mariboru. Celju, Ptuju, Brežicah in Trbovljah sosveti treh do sedmih članov, ki stoje predstojnikom ob strani kot posvetovalni oi gani.
K »tata rlpresa la vendita della
»SAN PELLEGRINO«
Garanziata acqua minerale. Deposito generale E. CEROVAC, Lubiana, Kolodvorska 8.
Obnovljena je prodaja
»SAN PELLEGRINO«
garantirane mineralne vode Glavna zaloga pri E. GEROVAC, Ljubljana,
Kolodvorska 8.
— Cene koščičastega sadja na Spodnjem štajerskem. Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je določil najvišje cene letošnjemu koščičastemu sadju, obenem p=i mora biti sestavljen sortni seznam sadja Koščičasto sadje je pm 9—54 mark 100 kg.
— Okrajna hranilnica v Trbovljah. Po
odredbi šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem se ustanovi v Trbovljah okrajna hranilnica. Njen poslovodja je poverjenik za opravljanje poslov obrtniških kreditnih zadrug v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku.
— Evidenca lovskih psov na Spodnje\u Štajerskem. Da se iztiebijo manjvredni psi in zamenjajo z zanesljivimi, so odredile oblasti na Spodnjair. štajerskem ev: Jenco vseh lovskih psov Zato so bili po zvani vsi lovci, naj nemudoma sporoča k svojim lovskim mojstrom število, rase in način uporabe svojih lovskih psov.
— Prepoved svinjskih sejmov v Mariboru.
Da se prepreči širjenje nalezljive svinjske rdečice, je mariborsko policijsko ravnateljstvo s takojšnjo veljavnostjo prepovedalo svinjske sejme.
— Hrvatska gradi modema pristanišča.
V okviru začasnega gospodarskega programa Hrvatske je tudi razširjenje obeh pristaniških naprav v Pločah ob izlivu Neretve in v Gružu pri Dubrovniku, tako da nastaneta tu dve moderna pristanišči. Poleg tega nameravajo zgraditi v obeh pristaniščih velike silose in sušilnice za koruzo.
— Dve novi paroplovni družbi v Zagrebu. V hrvatski trgovinski register sta bili vpisani dve novi parebrodni družbi in sicer Prekomorska parobro Ina družba d d. Zagreb z delniškim kapitalom 10 milijonov din in Prekomorski Lloyd Zagreb z delniškim kapitalom 120 milijonov din. Pri slednji gre za reorganizacijo bivšega Ju-goslovenskega Llovda.
— Pridelovanje soje na Hrvatskem. Hrvatska vlada se ukvarja z načrtom pridelovanja soje na široki podlagi. V ta namen bodo v kratkem izdelani načrti za sušilnice in mline. Na več;cm pridelovanju soje je interesirana tudi hrvatska vojska.
— Kvaternik pri nemških letalcih. V navzočnosti maršala Kvaternika je bila te dni na zagrebškem letališču otvorjena restavracija in Klub remških letalcev.
— Hrvatska gospodarska delegacija v Rimu. V Rim je odpotovala hrvatska gospodarska delegacija, ki se bo pogajala o preskrbi hrvatske tekstilne industrije s sirovi nam i. Ta pogajanja spadajo v okvir začasne trgovinske pogodbe med Italijo in Hrvatsko.
— Strojepisni tečaji — novi — prično 18. avgusta. Zahtevajte prospekt: Chri-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. 364n
— Japonski novinarji pri poglavniku. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel že več dni v Zagrebu mudeče se odposlanstvo japonskih novinarjev, ki so prispeli iz Rima. Na prisrčne pozdrave gostov je odgovoril poglavnik, da so Hrvati narod pomorščakov in da so bili že mnogi na Japonskem, kjer so lahko občudovali vztrajnost Japoncev in lepote njihove domovine.
— Carine prost uvoz blaga v Srbijo. Pred 6. aprilom 1941 v bivšo Jugoslavijo uvoženo in ocarinjeno blago se lahko uvozi v dveh mesecih carine presto na ozemlje vojaškega poveljstva v Srbiji, v kolikor se dotični proizvodi ne morejo proizvajati v Srbiji sami.
— Avto kolo na v ftt. Vidu nad Cerknico.
Sanitetna avtokolona je obiskala 11. t. m. tudi našo občino, čez dan je bilo 1193 zdravniških pregledov, t. j. skupno otrok in odraslih. Zanimivo je. da so zdravniki ugotovili, da ni zlepa tako zdravih ljudi kot so pri nas Zlasti jetike ne Doznamo — Prelivalstvo je hvaležno kr. Vladi, general, direktorji: za ljudr^o ziravje v Rimu Eks. Petragnaniju. direktorju sanitetne kelone za Ljubljansko provinco Cav. dr. Duceju, gg. zdra\nikom ter ostalemu osebju za njihovo res požrtvovalno delo in skrb za ljudsko zdravje.
— Novi grobovi. V Studencih pri Mariboru je umrla hišna posestni ca in vdova po uradniku Aleksandra šegovič. stara 6J let. V Mariboru je umrl železniški delavec Fsanc Benz, star 27 let. V Celju je umrla vdova po rudninskem ravnatelju in hišna posestnica Marija Reš. roj. Recher. stara 72 let. V Molj pri Slatini Radencih je umrla soproga inšpektorja Frančiška Menhart. stara 74 let-
— Prvi delavski koncert v Mari bo rr. Na pobudo obratovodje tekstilne tvornice Hut-ter v Mariboru industrijalca Josefa Hutter-ja je prirelil urad za ljudsko izobrazbo štajerskega Heimatbunda v ponedeljek na tovarniškem vrtu delavski koncert.
— Popravila potrebna cesta. Cesta Pe-šcenik-Poiževo trpi zdaj navzlic omejitvi avtomobilskega prometa mnogo bolj kakor prej, ker vozijo po nji tudi pogosto težki tovorni avtomobili, pa tudi avtomobilski, motocikl isti čni in kolesarski promet po nji je zelo živahen. Zato je razumljivo, da kaže cesta na nekaterih krajih sledove živahnejšega prometa. Na nji so nastale kotanje, v katerih se nabira ob deževnem
vremenu voda, pozneje pa blato. Nekatere jame so že tako velike, da pomenijo zelo neprijetne ovire v prometu. Dale bi se pa brez posebnih stroškov in brez večjega truda zasuti. Občinsko upravo v Višnji gori prosimo, da tudi zdaj upošteva pomen te ceste za razvoj  tujskega  prometa na
RAPPRESENTANZE
unportanti assumonsi per vasu clientela Italia. Rcfe-rraze  di  primo  ordine. —
VAJENCA
za avto-tapetništvo in iičarstvo sprejmem. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod .Takoj Ljubljana4 1375
IKSERIRAJ
9
Slav. Naroda1
ZASTOPNIKE
sprejemamo za širok krog odjemalcev ▼ Italiji. Potrebna    prvovrstna priporočila.
Studio   Tecnico   Commerciale   Rag.   Carone   — Avr. Cenilo — Cimarosa 84 — NA POLI
Praska domača mast
CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH
27 T R. d. št. 2/41
ZASTOPNIKA
za Ljubljansko pokrajino sprejme renomirana tvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenskega Naroda« pod šifro >Ag1len«.
1350
VNETJE GRLA IN BOLEČINE SRCA
preženete pri otrokih in tudi pri odraslih, če redno dnevno pijete zdravilno in bolezenske klice uničujočo — AMBROŽEVO MEDICO,
ki jo dobite pristno le v MEDARNI, Ljub-.iana. Židovska ulica %. 6. 39 T
IMPORTANTE INDIJSTRIA OTTICA MECCANICA DI PRECISIONE — C E R C A
rappresentante per Provincia di Lubiana«
Offerte dettagliate e reference a: LA FILOTECNICA — Casella Postale 1199 — Milano.
VELIKA TOVARNA OPTIČNIH IN FINIH MEHANSKIH IZDELKOV
•prejme zastopnika za Ljubljansko pokrajino
Ponudbe a podrobnimi podatki in priporočili na naslov: LA FILOTECNICA — Casella Postale 1199. — Milana.
Passjte la fine di *go>»o ed il settem-bre a
GRADO (Trieste)
Spiaggta ideale per bambtm. Cure marine e sabbtatare.
I nf ormariće i, mnrfiiniriuoi di soMpoe-oo S—15 gromi  ptmm CTT Lubiana,
Tyriera 11.
Izrabite konec avgusta in ber *a  bivanje v
ves »ep tem
GRADO (Trieste)
Ideala*   peščina   za   otroke. Morska zdravljenja   in   peščene kopelji. Informacije   in   predplačila   a>   *> ki 15dnevna bivanja pri CTT, Ljubljana, Tvriev« 11.
LJUBLDANSK1 KINEMATOGRAFI
KINO SLOGA
TELEFON 27-SU
Katja
Zgoaovinskl   veletfilm  o  nekronani ruski carici Katji Dolgorukovl. V  glavni  vlogi   Danlelle Darleuz.
KINO UNION
TELEFON 22-21
Odlična družabna drama s Jeaa Gablnon
in   Vivjaue   Romance   v   glavnin vlogah
Dobri tovariši
Slovenski   r.aptsi  po  vsej  aoIZlnl nima!
KINO MATICA       TELEFON 22-41
Danes   jxxslec*njtč   krasna   filmska drama s S y bil o S dimite ln A. Schdnhalsom SKRIVNOSTNA 2ENA Jutri premiera ocilI<\nr-K^ gla&beneca filma
Čar melodije
Douglas  Montgorrerv.  Adrienne  Amea, K.
Venable.
KINO MOSTE
Sai vodilni spor od do vključno 17. avg.
ZALJUBLJENA GARNIZIJA NajsljaJneJSt   glasbeni   Slager ameriških dovtlpov JUNAKI PRERIJE
Ken   Mavnard   ln   stotine  kowboJev. Delavnik ob 19.. nedelja ob 14.30. 16. in 19. Konec  ob   pol  10.  Vsi  filmi  so bogato opremljeni    s   slovenskimi napisi.
— Carinski zavod v Zagrebu. Hrvatski finančni minister je odredil, da se ustanovi v Zagrebu carinski zavod, ki bo dajal interesentom informacije o carinjenju vseh vrst blaga in o carinskih tarifah.
— Regulacija Save. Hrvatska vlada je sklenila regulirati Savo na ozemlju Hrvatske. V ta namen je določenih 200 milijonov kun iz kredita 4 milijard kun za javna dela. Regulacijska d^la so se že pričela.
— Ekspresnoga prometa med Italijo ln Hrvatsko ni. železniški promet med Italijo in Hrvatsko ee bo razvijal preko obmejne postaje Bubnjarci.    Ekspresnega blaga pa
železniška uprava ne sprejema.
pošiljke morajo biti oddane z meddrtaarnim
tovornim listom.
_ Sladkorja   bo na Hrvatskem dovolj.
S 1. septembrom se začne letošnja sladkorna kampanja v sladkorni tovarni v Osijeku. Letošnja letina sladkorne pese kaže dobro, tako da bo imela Hrvatska dovolj lastnega sladkorja.
— Prvi hrvatski prostovoljec na ruskem Koji* u padel. Na ruskem bojišču je padel prvi hrvatski prostovoljec, letalski podporočnik Ivan BubčiČ. Hrvatski listi poročajo o njegovi junaški smrti in prinašajo njegovo sliko.
— Gomjcsa vin Jeka dolina priključena celjskemu okraju. Braslovče in vsa gomje-sa vi niska dolina sta pripadali že svoj čas celjskemu okrajnemu glavarstvu. L. 1900 je bila v Braslovčah ustanovljena politična
ekspozitura, ki je obstojala do leta 1924, ko je postala gornja Savinjska dolina samostojen okraj s sedežem v Gornjem gradu. Zdaj je bila pa vsa gornjesavinjska dolina zopet Driključcna celjskemu okraju.
— 1 kuna = S le je. Med Rum unijo in Hrvatsko je bil dosežen sporazum, po katerem je razmerje med hrvatsko in rum unsko valuto 1 kuna je enako 3 leje.
— Nesreče. V četrtek in preko praznika se je v Ljubljani in v okolici zgodilo nekaj manjših običajnih nesreč. Tako se je Silva Pečnik, 25 letna, brezposelna iz Ljubljane, poparila s kropom po rokah in prsih. — 37-letni delavec Martin Bele je postal žrtev nesreče v opekarni na Viču, kjer ga je pri delu stisnil avto čez obe nogi. — 1S-letni ključavničar iz Šmarja, Vlado Grad, se je pri sekanju drv vsekal v desno nogo. Franc Zalar, enoletni sinček tesarskega mojstra iz Ljubljane, se je polil s kropom po vsem životu. — Ivan Remškar, 4-letni sin posestnika iz Loga, je padel s skednja in si zlomil levo nogo. — 34-letni Franc Erjavec z Višnje gore je pri vožnji s kolesom tako nesrečno padel, da si je zlomil levo ključnico. Vsi poškodovanci* se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
4
uru
L'ALLUHINIO
neli'attrezzatura
CASALINGA
Per qualsiasi neceasita casalinga esiste un oggetto in aJliiminio rispon-dente ad un dato lavoro, ad uma data occorrenza. Dai picooli apparecchi per la pulizia a quelli meceanioi o elettro-domestici per tuttl gli um, dagli og-getti necessari al gabinetto da bagno, al portaombrelli, dall'attaccapanni al mobiletto, ecc. Nei negoai di arHcoM casalinghi, nelle ehincaglierie, negfi empori, esistono oggetti in alluminio, spesso ignorati, che rispondono a tutte le possibilita di utilizzazione nella vita pratica moderna. Con essi e per essi si guadagna tempo, si riduce la fatica, si aceresce il beneasere e si ha la gioia di avere una easa risplen-dente. pulita e igienica.
ALUMINIJ
GOSPODINJSTVU
Za vse, karkoli potrebujemo v gospodinjstvu, najdemo primeren predmet v aluminiju, ki točno ustreza določenemu delu, določeni zahtevi. Od majhnih čistilnih priprav do mehaničnih aH električnih za vsa mogoča domača opravila; od predmetov potrebnih v kopalnici do držal za dežnike, od obešalnikov do kosov pohištva, V trgovinah z gospodrnjslrimi predmeti, v onih z drobnarijami, na sejmih, povsod se dobe predmeti iz aluminija, često nepoznani, ki pa ustrezajo vsem mogočim namenom praktičnega modernega življenja. Z njimi si prihranimo čas, zmanjšamo utrujenost, povečamo ugodje in dosežemo veselje, da imamo bleščečo, snažno in zdravo hišo.
MiunlnlO'/Hunii
METALLO
Fm™
------.
mbpiiol
avgusta 1941-XIX
stev. igy
Na najlepšem kraju manj lepa četrt svoj dom vpokojenci
— V
Ljubljana, 16. avgusta Ljubljana je dobila v zadnjih desetletjih toliko četrti in predmestij, da je potreben poseben vodič. Niti meščani sami ne vedo za vse mestne dele, za naselbine, ki so povsem zakijučene vase ter imajo posebna jnena Tako jih je najbrž mnogo, ki ne T*eck% kje je Bonifacija, a tudi Brda vsi ne poznajo in niti ne vedo na kateri strani mesta je. Na Brdo smo zašii zdaj zaradi tega, ker je v soseščini Bokale, kjer se bo očasom razvi.|» posebna četrt, kakršnih doslej Ljubljana še ni imela — samostoj-naselbina vpokojencev, veliko mestno ?tišče-
ljtjbljanski zahod
V vseh velikih evropskih mestih veljajo Zahodne četrti za izbrane, lepše urejene kot bivališče bogatih ljudi. Na zahodu je četrt vil in gradičev med vrtovi, na vzhodni strani so pa nametane na smetiščih, med tesnimi ulicami delavske h.še in barake in tudi tu in tam vrste »uniformiranih«, pustih, umazanih hrš. Tudi ljubljanski zahod je lep. skoraj brez industrije in v njem prevladujejo »vile« ali vsaj hiše med vrtovi. Prometa, hrupa in prahu je mnogo manj kakor na vzhodni strani. Bazen tega ima Ljubljana še srečo, da prevladujejo većino leta zahodni in južni vetrovi, tako da odnašajo iz mesta dim ter prinašajo iz gozdov na zahodni strani dišeč, osvežujoč zrak. Najsrečnejša je pa zahodna četrt v bližini gozdov in bolje zaščitena pred mrzlimi vetrovi. Večkrat smo imeli že priliko opažati, da je bila tudi megla na zahodni strani mesta redkejša kakor na vzhodni in severni. Pač pa nekateri omalovažujejo Rožno dolino zaradi mehkega terena, češ da je prevlaž-na. Pravijo, da je severna stran, ki je bolj suha in odprta, bolj zdrava.
OPEKARNIŠKA ČETRT Zahod ljubljanskega zahoda je pa prav za prav Brdo. O Brdu ne moremo govoriti kot izbranem kraju ljubljanskih bogatašev. Ce je v Ljubljani kaj bogatih ljudi, nimajo najbrž tako dobrega okusa kakor ljudje, ki so se naselili na Brdu. Lepšega kraja v neposredni ljubljanski okolici ne najdete; namreč kraja samega na sebi — brez hiš in bližnjih opekarn. Čudovita je planota nad dolinicami, prehajajoča v gozdove, solnčna in zračna. Na sever se odpira eden najlepših pogledov na Savinjske planine, na jugu je razprostrto Barje ob vznožju Krima, na vzhodu je pa vsa Ljubljana Brdu pred nogami. Toda mnogi meščani vidijo v Brdu le opekarniško četrt Tega imena Brdo ne zaslužL Na koncu Vica so se ob vznožju nizkega razrastka hribovja, blizu Brda, sicer zagrizle v ilovnato zemljo opekarne. Tedaj, ko je začelo to gričevje romati v mesto v obliki opeke, Brda prav za prav še ni bilo, vsaj takšnega značaja ni imelo kakor zdaj. Tedaj najbrž ni nihče mislil, da se bodo ljudje naselili tudi na griču, ki so ga načele opekarne. Brdo je bilo tedaj tudi še bolj zaraslo. Gozdovi so bili še marsikje, kjer so zdaj skromne delavske hišice in njivice. Opekarne so vedno bolj žrle zemljo in nastale so velike rane, da je človek ze zelo spremenil »obličje zemlje«. Na samem Brdu, ob vznožju griča na severno vzhodni strani sta dve opekarni. Posebno daleč se je zajedla v grič proti zahodu opekarna Združenih opekarn. Nekaj hišic je že blizu velike jame. Opekarna izteguje čedalje bolj roke po ilovnati zemlji in če pojde tako naprej, se ji bodo morale umakniti tudi hišice, ki so zdaj »vzhodna četrt« Brda. Nekatere hišice so nastale tu prav zaradi opekarne — delavci so imeli blizu na delo in poceni so si lahko preskrbeli gradivo- Morda se bodo morale hiše prav tako umakniti zaradi opekarne. Sicer pa imajo skoraj vse več ali manj zasilni značaj.
MOJA HlSA, MOJ GRAD
Vendar velja tudi na Brdu, »da je moja hiša moj grad«. Vsi lastniki teh gradov mo ponosni na svoje domove. Vse tipe zasilnih in stalnih delavskih hiš lahko vidiš tu. Iz kmečkega Brda, ki je štelo le nekaj kmečkih hiš, se je razvila značilna delavska četrt Kmečke hiše so utonile v tej poplavi pestrih umotvorov laične stavbar-
ske umetnosti. Lesene, zidane, betonirane in iz raznega gradiva »skupaj znešene« hišice se gnetejo na valovitem ozemlju. NeJcaj je tako majhnih, da se ti zde igračke, če ne pomisliš, koliko ljudi stanuje ▼ njih in koliko otrok jih v prav razganja kakor so Ribničani cerkev. Vse je v miniatur, tudi vrtovi. Zato je Pa zemlja tem bolj izrabljena, tako da si skoraj v zadregi, kam bi stopil. Krompir rase tik ob zidu, fižol se opleta tudi ob kapovih in tu in tam so preklje skoraj višje od streh. Naselbina se je razrasla v več rokavih; po žlebu griča na vzhodni strani med obema opekarnama, na južni strani po pobočju  v soseščini  bokalškega   gradu, ob
stari cesti na planotici in tudi na severni strani ob gozdnem parobku. Kakor v gubah cunj  uši tako  čepe hišice skoraj v vseh gubah griča in se množe vedno bolj proti gozdovom na zahodni strani. OBLJUBLJENA DEŽELA ... Ljudje so v vseh časih sanjali o obljubljeni deželi. Morda je tud; marsikdo izmed teh ljudi, ki so se priselili na Brda. sanjal o nji ter se mu je zdelo, da ga čaka prav na tem griču. Toda bilo jih je preveč, ki so sanjali enako. Prišli so na »deviško« zemljo, kjer so bili izkrčeni gozdovi in med stare rodovitne njive. Obdelovali   bodo   zemljo,  nasadili sadnega drevja in živeli sredi solnčnih vrtov. Resničnost je vselej malo drugačna od sanj. Vrtovi so tu in tam tako majhni, da jih lahko pokriješ z rjubo. Na pusti ledin5 se bohoti  praprot.  Korenine gozdnega drevja še vedno poganjajo in plevel tekmuie s krompirjem in fižolom. Toda na večjih kosih zemlje, lahko bi rekli starega kulturnega Brda. na starih kmetijah, vendar ni  toliko plevela.  Sadno drevje je lepo, pa tudi dobr0 rod:   Ob h"?r:h ?e marsikje vzpenja   trta.   Pozornost    pa    budi zlasti oreh  Znano je. da je oreh zelo občutljiv ter da mu pride mraz kmalu do živega. Oreh spomladi pri nas pogosto pozebe in le redko dobro rodi. Na Brdu se ra oreh dobro drži. Zdi  5=e. da je tam malo toplejše:  spomladi  ščiti   sadno  drevje pred slano megla, precej pa blaže mraz zTo^tl topli 7rr.čni  tokovi bližnjih gozdov Brdo je tudi toliko višje, da v njem zjutraj nI tako občuten dolinski mraz. Na gričevju v soseščin-  so krasne solnčne lege. kjar bi najbrž sadno drevje dobro uspevalo kakor uspeva na južni strani na Bokalcah. Morda bi ne bilo tako težko napraviti tam vsaj miniaturo obljubljene  dežele kakor je m in ia ta m o vse.
NA BRDU RASE SOJA Bokalško posestvo je mnogo večje kakor vse Brdo in njegova okolica Nanj se Brdo, to se pravi naselbina z vsemi svojimi značilnostmi delavske četrti, no more razširiti. Zato je precej jasna meja med Br-
opekarna
a Brtralcnh bedo dobili
dom in Bokalcami: na Brdu so njive njivice, njivice so pa vrtički, med tem ko so na Bokalcah njive polja in vrtovi njive. Bokalce so še vedno graščina, vendar se tu in tam tudi v neposredni bližini boka Iških  njiv  pokaže,  da  je Brdo blizu. Tako naletiš ob gozdnem parobku ob bo-ka ISkfli njivah na njivico, ki ni bila preorana, temveč prekopana. Na nji je posejana ajda — njivica je morda le 10 m-velika. Podobnih njivic je še več. Obdelana je zemlja  med gozdnim grmovjem, na pustih pobočjih, kjer je doslej rasla gozdna trava. Ljudje so si nasadili fižola, posejali so proso, posadili koruzo. Na senčnih legah, na nepognojeni zemlji pridelki slabo kažejo. Malo bo fižola na njivicah, zemljo bi morda izrabili koristneje, če bi pr'delovali kaj drugega. Nudi se jim najboljši   zgled  na   samem   Brdu,   kaj bi naj pridelovali. Naj bi si ogledali ob stari cesti pri gostilni sojo. Sleherna rastlinica je polna strokov. Fižol ni nikdar tako poln. Pa pravijo nekateri, da soja prt nas ne rodi!  Na  Brdu   uspeva  na pusti gozdni zemlji in celo na senčni legi. Uspeva mnogo bolj kakor bi fižol ali krompir. Ko bi ljudje vedeli, kaj bi jim vse dala soja. bi najbrž na Brdu rasla še marsikje drugje, ne le na kmetovi zemlji. Kmet prideluje sojo za živino, ljudje bi jo za svojo hrano. Tisti, ki so sojo že jedli pripravljeno  kakor fižol  — a nezabeljeno. ker sama vsebuje dovolj maščob — pravijo, da ni tako strašno neokusna kakor bi jo radi nekateri razkričali. Dovolj dobra je. da jo lahko ješ. Sojo bi lahko torej uživali tudi nepredelano, kar bi bilo izrednega  pomena  za  revnejše  ljudi: ker rastlina dobro rodi in ker kot jed ne potrebuje zabele.
Tako smo prišli od obljubljene dežele do soje. . . Toda zakaj bi naj ne rasla v tej obljubljeni deželi raje soja namestu plevela? Na vrtičkih bi dala soja mnogo več kakor katera koli druga rastlina razen krompirja. Letos so nekateri na zelo malih površinah nasadili koruzo, da ne bo več pridelka kakor za obrok polente. ..
Kako Je bilo pred 25 teti
Ljubljana, 16. avgusti Mladin' se morda ~di prva svetovna vojna romantična*, ker že spada v zgodovino m ker je bil tehnični napredek v zadnjih 25 letih velik. Nekateri tudi mislijo, da so dandanašnje prilage litve vojnim razmeram v zaledju novost ter da je bilo življenje med svetovno vojno v marsičem drugačno.
Alarm
Mladi ljudje najbrž mislijo, da tedaj še ni bilo letalstva ter da se prebivalstvu ni bilo treba bati sovražnih letalskih napadov. Čitajte torej, kaj je pisal naš list 8. avgusta 1. 1916:
^Sovražni zrakoplovi se bodo podnevi z dvema streloma iz topa na Rožniku in ponoči s tovarniško sireno v Spodnji Šiški signaliziraj. Obstreljevanje sovražnih letal se bo vršilo z Rožnika in z gradu ter je radi tega nevarnost za občinstvo, ki se nahaja na cesti, velika. Zato je primoran vsak i o, da ne zapade kazni, takoj v bližnji hiši se skriti.«
„Novi velikani v zraku"
Pod tem naslovom je pa bila objavljena vest 9. avgusta 1916:
»Ne\vyorker World« poroča iz Berlina: Tretjega napada ^Zeppelinov« na Anglijo sta se udeležila tudi dva nova --Zeppelina-.: velikana, ki ju je mogoče pretvoriti tudi v trgovska zrakoplova. Zeppelin upa, da bo mogel s temi zrakoplovi napraviti novo zvezo z Ameriko, kakor se je to posrečilo
j podmorskimi ladjami. Poročevalec dostavlja, da iz vojaških ozdrov ne more več
sporočiti o zrakoplovih, toliko pa lahko pove, da imajo velik akcijski raiij in veliko dvigamo silo ter izredno hitrost.«
Letaki sovražnikov
9. avgusta je bila objavljena tudi naslednja notica:
»Sovražni letalci mečejo med vožnjo čez naše kraje tudi letake itd., katerih vsebina je popolnoma neresnična. Shranjevanje takih letakov je prepovedano. Najdene ali dobljene letake je brez o i loga in v vsakem posameznem primeru oddati najbližji vojaški varnostni oblasti ali patrulji. Prestopke te prepovedi bodo kaznovale politične okrajne oblasti, odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani po cesarski na-
„Slovenski Narod44 leta 1926
redbi... z denarnimi globami do 200 K ali z zaporom do 14 dni.«
Odjemalci so krivi • • •
Kako so živeli *judje v zaledju med vojno, nam nekoliko kažejo podobne notice kakor tista, ki je bila objavljena 1L avgusta, da je v nekem kraju pri Dresdenu obolelo 100 ljudi, ker so jedli meso bolnih konj, in poročilo o usmiljenem mlekarju. V Gradcu se je zagovarjal pred sodiščem prodajalec mleka; bil je obtožen že tretjič, da je mleku priliva! vodo. Zagovarjal se je tako: >Odjemalci so zahtevali mleko, a jaz ga nisem imel. To me je zelo žalostilo. Potem sem imel še pogreb in to me je zopet žalostilo. Končno sem se napil in sem v lil vodo v mleko. Samo odjemalci so krivi, tako so se mi smilili!«
Koliko mesa so pojedli Ljubljančani
Zanimate, vas bo naslednja statistika, ki jo je objavil SN 12. avgusta. Od 3. julija do 6. avgusta je bilo v mestni klavnici zaklanih 57 volov, 2 bika, 36 krav, 364 prašičev, 169 telet, 6 kozličev in 9 konj. Uvoženo je pa bilo 5293 kg- mesa in 3 zaklana goveda ter dve teleti in 9 prašičev.
Brezmesni dnevi
Tudi brezmesni dnevi niso novost. 17. avgusta je SN objavil naslednjo notico: ^Brezmesni dnevi na Ruskem. Listi poročajo, da so na Ruskem uvedli štiri brezmesne dni na teden. Sploh je v mestih dovoljeno klati samo ob petkih, sobotah in nedeljah in le toliko živine, kolikor je določi mestna uprava. Število živine na Ruskem se je med vojno zmanjšalo za 15 milijonov glav, to je za celo četrtino.«
Nakaznice za meso
Med svetovno vojno so uvedli v Nemčiji nakaznice za meso 1. 1916., kakor poroča SN 23. avgusta: »Dne 2. oktobra stopi v veljavo odredba o ureditvi porabe mesa za vso Nemčijo, ki uvaja meso na izkaznico in določa: Vsaka oseba dobi za 4 tedne eno izkaznico. Otroci do 6. leta dobe le polovico določene tedenske množine. Maksimum mesa in mesnih izdelkov na izkaznico in teden so določi do preklica na 250 gramov mesa klavne živine s kostmi vred.«
175-letnica Pratra
Nemški tisk se spominja 1751etnice sloveče ga dunajskega Pratra. Več desetletij so smeli zahajati v to velemestno zabavišče samo visoki plemiči. Sele pod cesarico Marijo Terezijo je bilo po prizadevanju njenega sina, poznejšega cesarja Jožefa H. dovoljeno vsem Dunajčanom in njihovim gostom zahajati v sedanji Prater. Kmalu potem je doživel na dunavskem otoku ležeči Prater pravo invazijo raznih prodajalcev jest vin in pijač ter lastnikov panop-tikov, vrtiljakov in drugih privlačnosti.
Pozneje je postal ogromni zabavni park tudi družabno središče in shajališče botjs« družbe ter pozorisče slovečih praterskih voženj, ki so trajale eno uro in so se končale v okolici Lusthausa in Freudenaua, sedeža velikih konjskih dirk. Med največje privlačnosti Pratra sta spadala groteskni Kitajec Calafati, ki se je neprestano zvijal v klopčič, in pa orjaško kolo, raz katerega ima človek še zdaj krasen razgled na Dunaj. V dvoranah Pratra je dolgo dirigiral zadnji mojster tričetrtinskega takta Karel Zihrer priljubljeni vojaški orkester Deutschmelstrov. za katere so bili Dantij-čani zelo navdušeni.
Od česa
je odvisna višina telesa
Važno vlogo igrajo pri rasti higijenski in beni pogoji, pa tudi poklic
Rast človeka je v prvi vrsti odvisna od plemenske pripadnosti m dednosti. Višja lega kraja ne zmanjša telesne višme, kakor i so mn;/ji prej trdili, remvt-e gre enako kakor pri zemljepisni lc£i za rasno pripadnost. Sicer pa žive Norvežani m Laponci v krajih iste zemljepisne širine enako tudi priti ikavska plemena in zamorc; visokih postav in vendar vidimo tu veliko razliko v rasti. V splošnem lahko rečemo, da zemljepisne razmere in podnebje le malo vplivajo na telesno visino.
Pač pa igrajo v tem pojedu važno vlogo higijenski in prehran beni pogoji, na drug strani pa tudi poklic Beda in pomanjkanje zadržujeta rast. nasprotno so pa v blagostanju živeči ljudjt navadno visokih postav. Posebno važno je za rast telesa, da se otrok dobro hrani. To se mu pozna še v poznejših letih Slabo hran jem otroci ostanejo slabotni in bolehni vse življenje. Tudi tu so seveda izjeme, ki pa samo potrjujejo pravilo Mestnim otrokom zadostuje  navadno  že  krajše  bivanje na
počitnicah pa se utrdijo in zraerta Nasprotno pa rasto otroci med šotekhn letom nekoliko počasneje nego med počitnicami.
Glede vpliva mesta in podeželja rta rairt telesa sri učenjaki niso edarri. V Belgiji, na \Yurtember>kem. v Švici. Franciji m na Japonskem so ugotovili, da so rmrščajti znatno večji od kmetov iste starosti, na Bavarskem v Prusiji in v Angliji je pa to razmerje nasprotno. Končno je treba še omeniti, da telesna višina v raznih dnevnih časih ni enaka. Zjutraj je človek največji, do večera se skrči za 1 do 2 cm, po naporni stoji ali ho'i pa celo 4 do 5 cm. Ta pojav je posledica stlačenja medvretenčnega hrustanca, ki se stlači pod težo na hrbtenici slonečega telesa. Razen tega se pomaknejo sklepne glavice nekoHko v jamice mečnih kosti in tako se izbočeni deli stopala nekoliko splošče. Zaninrfvo jej, da izgube pri enakih okolnosti h vtsmJci 'ljudje več na svoji višini kakor majh-m, mlajši več kakor starejši.
Križanka
1		3	4	D	i	6 L	7	8
9			L		■			
11	i				13			
14 <		15						
16			■ 17				18	
19			20	21		■	22	
						24		
25	26							
28				29	30			■
31			32					J
■								■
34]								36
37	38			■	39			
40				41			42	
43				44				
Vodoravno: 1. stenografiran rokopis, 0. dragocen kamen, 10. doba, 11. okrajšana vprašalnica, 12. pokrajina v Abesiniji, 14. srednjeveški srbski vladar, ltj slavnostna pesem, 17. evropsko mejno gorstvo, 19. napravljen iz r\x>rrva, ki je vodno bc/lj dragoceno, 22. osebni zaimek. 23. naslednik, 25. francosko mesto, 27. se da t znak sklonjene pogodbe, 28. prvi znak rasti, 29. pomladanski, zgodnji, 31. vonjavost, 33. mo4i1-tiica bližnjega vzhoda, 35. azijski prebivalci, 37. obdelovalna surovina veoine mdustnj, 39. dekliško ime, 40. mesto v Vojvodini, 42. igralna karta, 43. je železnici neobhodno potreben, 44. gesta, premik.
Navpično; 1. prebivalka, najemnica stanovanja, 2_ špansko mesto,, 3. junaška pesem, 4. gola, 5. plin, ki je krepko desmfek-cijsko sredstvo, 6. čuvar reda in postave, 7. glej 27. vodoravno, 8. okusen sad, 13. dvojrnsiki svojilrri zaimek, 15. ... domu na oltar 18. prebivalka Novega sveta, 20 italijanska nikalnica, 21. sredi leta, 24. splitska prirodna atrakcija, 26. angleška mera, 29.
slovenski sHkar, 30. prebrale* sra^rogr^fco pokrajine z glavnim mestom Atenami, 32. francoski revx*lucijonar, 34. mojega očeta otrok, 36. presledek v gozdu (j-i>, 38. nad>o, 41. vas pod Krimom.
Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto
Vodorai'no: 1. kronevina, 2. ajdovma, K), pa. 11. Boheme, 13. ivje, 14. anal, 15. ti, 16. lirika 18. ano, 19. me, 20. ab, 21. na, 22. sunejo, 23. Man, 24. ar, 25. vratica, 28. Ilito-rat, 30. marelar, 31. kori ta r. 33. etika, 34. ata, 36. poj, 37. stan. 38. Arabci, 40. tt.
Navpična: 1. Kapitanovi, 2. Rja vina, 3. od, 4. Nobel, 5. ovc, 6. viharen. 7. Ineni, 8. namakajo, 12. elaborat, 17. imuniteta, 22. satirik, 23. malarija, 26. cela. 27. Arami t, 29. ar, 30. motor, 31, kepa, 32. Kant. 35. tat, 37. sd.
Svidenje na filmskem platnu
V nekem kinu v Jeni se je pripetilo nedavno, da je žena na filmskem platnu spoznala svojega moža. Taki primeri so dokaj redki. Na sporedu je bil filmski žurnal, ki je prikazoval boje na vzhodni fronti. V žurnalu je bil tudi kratek prizor, kako neki vojak z veliko spretnostjo zavija vrat petelinu. V kinu je slučajno sedela njegova žena in lahko si mislimo njeno presenečenje, ko je naenkrat zagledala na platnu svojega moža. Potem je pa šla več dni zapored v kino, tako je bila vesela nenadnega svidenja z možem,
Abonirani sedeži v nebesih
Neki puščavnik v Besarabiji, ki je menda težko živel od samih molitev in posta,
in ki je že čutil, da se mu bliža smrt, si je hotel zagotoviti mesto v raju, V svojem
puščavniškem brlogu je imel velik načrt, podoben onim v gledališčih in koncertnih
dvoranah pri blagajnah, da sd lahko ljudje izbere sedeže. In mož je prodajal prostore v raju. Cene so bile določene približno tako, kakor so gledališke ali koncertne. Najdražji so bili seveda prostori v neposredni bližini Boga. Sledili so jim sedeži v bližini arhangela Gabrijela. Najcenejši sedeži so biE po 40 mark. Marsikateri pobožni kmetic je na prigovarjanje svoje praznoverne žene prodal zadnjo kra-vieo, da je z izkupičkom zagotovil sebi in ženi mesto v raju.
MOLITEV Mlado dekle moti: Ljubi bog zase ne zahtevam ničesar, če pa moreš, preskrbi moji materi dobrega zeta.
PROKLETSTVO
DENANTA
Roman.
Vsak začetek ni težak
Božična noč je, V galerije muzeja Lovra prodira močna in varljiva svetloba električnih uličnih svetilk. Redki trepetajoči svetlobni žarki so kakor da Izžarevajo iz oči, čuječih v temi.
Zvonovi cerkve Saint Germain l'Auxerrois vabijo k polnočnici in njihov zamolkli glas se razlega tja do mračnih muzejskih galerij.
L>va čuvaja sta sredi svojega nočnega obhoda, prtila jata v dvorano egiptskih starin. Eden nosi zasenčeno luč. Piše se Bartissol in doma je iz južne Francije. Drugi se piše Logarec in je Bretonec.
— Čuj, pravi Bartissol svojemu tovarišu, — čuj kako zvoni k polnočnici... Koliko ljudi bo vso noč praznovalo božični praznik. Kaj porečeš na to, stari ?
— Jaz... ? Nič! odgovori Logarec san javo.
— No, jaz pa pravim, da je škoda, da tudi midva me moreva praznovati te noči.
— Prav pravic.
— No, taka je pač na lina sveta noč!
In Bartissol postavi krepko svojo toč na sarkofag z mumijo kraljice Tie.
Čuvaja se ustavita in naslonita s hrbti na kovi-nasto ograjo pred zbirkami.
Logarec si potisne svoj dvoogiati klobuk na za-tilnik, prekriža roke in sledi trepetanju modrikaste svetlobe na oknih.
Tam doli na trgu pri žarišču te svetlobe zadostuje gib drobne žuželke, pa se zdi, da se je prikazala na steklu orjaška fantasmagoria s širokimi krili vampirja ...
— Ali veš, na kaj mislim Bartissol? — se oglasi Logarec. — Na sveti večer pri nas. Bil je tako sinji kakor ta noč, ker je sijala luna na sneg, toda takrat je bilo več snega kakor danes. Tam pri nas je tudi drugačen kraj kakor tu. šli smo v gruči k polnočnici, potlej smo se pa vračali premraženi in bili smo veseli, da smo našli v peči plapolajoči ogenj. Potem smo praznovali sveto noč in stari so pripovedovali zgodbe.
— Ah, da odgovori Bartissoi. — Stari vedno pripovedujejo zanimive zgodbe.
— Večina izmed njih je nas navdajala s strahom — nadaljuje Logarec ... Mi otroci smo napol spali, toda zdramili smo se vedno, kadar se je govorilo o Korriganu.
— Kaj ? — se začudi Bartissoi. Kaj pa je to Korrigan?
— To je nekakšen volkodlak.
— In ti si ga videl?
— Jaz ne, so pa ljudje, ki so ga videli.
— In komu je podoben? Živali?
— No, prej bi dejal, da je mož... Nekateri domnevajo, da je na smrt obsojeni, pokojnik, ki se vrača na svet... Razumeš ?
— Ah, vi tam v Bretagni ste čudni. Pri nas v Pezenasu se tudi praznuje sveti večer, toda pri nas ljudje prepevajo in popivajo, fantje pa plešejo z dekleti. Kakšen pa je ta tvoj Korrigan?
— Kakor nanese. Včasi se vidijo samo njegove oči.
— Oči brez telesa?
— Menda, Oči, ki ponoči žare in se pripravljajo praganjati človeka... Včasi zgrabi to človeka od zadaj... Podere ga in nesrečneža, ki se mu je to pripetilo najdejo potem mrtvega z razpraskanim obrazom, z rasparanim trebuhom.
— Brr...
Bartissol si je z zmagoslavno kretnjo pogladil brke starega dragonca ter se jel tiho smehljati. Spadal je med ljudi, ki ne verujejo v Korrigane, niti v pravljice starih ženic
Mali Logarec, bivši mornar, je obmolknil, toda oba čuvaja sta se strinjala v tem, da ni bilo prav, da so obsodili dva uslužbenca straži ti ponoči, ko se vsi drugi ljudje zabavajo tri ali Štiri že več stoletij mrtve ljudi.
— Da morava straži ti demante, temu se ne čudim je dejal Bartissol, tudi straženju slik se ne čudim, toda kdo bi mislil, da bo prišlo komu na misel ugrabiti tako staro damo, kakor je tale kraljica tu.
— Tudi to bi se moglo pripetiti!
— Kaj bi pa počel človek z njo?
— Ti in jaz nič, kar je res je res, toda pomfsfi na učenjake ali zbiralce. Tem ljudem roje po glavah drugačne misli kakor navadnim zemljanom.
Žarek svetilke je padel na tajmstverri obraz mumije stare kraljice.
— Ali si moreš misliti kakšna bova midva že pet let po smrti? — je vprašal Logarec.
— Ti imaš pa res čudne ideje! Ali nisi malo prismuknjen Logarec? Prokleta baba — ta še nažene človeku strahu. In tile Bretonci? Vsi so ti prazno-verni, kakor stare babe.
Logarec je zadrhte!.
— Kaj ti pa je ? — je vprašal Bartissol.
— Meni? Nič. — je odgovoril Logarec. Bartissol je tlesknil s prsti.
— To so te tvoje zgodbe! Pustiva no že te neumnosti. AB ne slišiš kako ljudje na ulici prepevajo. Pri nas v Pezenasu so tudi tako veseli. Tam ni svečanosti brez petja. Petje prežene mračne misli, toda v najinih glavah jih ni.
Kar je Bartissol začutil kako ga je Logarec prijel za roko.
— Si slišal? — je zašepetal Logarec.
— Kaj ?.. Ljudi, ki prepevajo zunaj.
— Ne ... nekaj je tam zaškripalo ...
— To bo razsušen parket...
— Mislim, da ne.. Bilo je kakor, da je zaškripalo v zraku,
— Pa menda vendar ne boš trdil, da je bil Korrigan.
Urejuje Josip Zupančič U 8* Narodno tiskarno Fran Jeca« U trn aprsvp in inseratnt del Usta Vlad. EegaUj k V« i iimnžjasi