Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. P« Miti pr«]«au: n n!i teto naprej 26 K — h pa I lata » 13 » — » rt trt » > 6 » 50 » Mftco » 2 »20» V epravalitva pre|enaa: u tsle leto naprej 20 K — h pel leta » 10 » — > tatrt » » 6,-. mih » 1 ► 70» Ka poSiljanjenadora 80 b ca meiee. Političen list za slovenski narod. NaraftnlM la Inseratft ■prejema apravalitv« v Katol. Tiikarni Kopitarjeve ulice it. 8. Rokopisi ie oe vratajo, nefrankovana pisma a« viprejemajo. Uredništva je t Seme- niikib ulicah It. 2,1., 17. Izhaja viak dan.izvzemll nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v sredo, BO. decembra 1903. Letnik XXXI pija X. ,Mofu proprio'. Grozne stvari so se nalagali liberalci o zadnji izjavi svttega očeta. Najpodlejše je lagal »Slov. Narod«, kateri je stavek za stavkom podvrgel papeževemu pismu same neresnice z breistidno frivolnoBtjo. Sicer je to pismo namenjeno edinole italijanskim katoličanom, vendar so nekatere točke bolj splošnega značaja; zato kratko tu priobču-jemo navodilo Pija X. Pred vsem se papež Pij X. sklicuje na enciklike Leona XIII. »Mi, ki spoznavamo ravno tako, kakor nsš prednik, potrebo, da se javno delovanje v krščanskem ljudstvu vodi pravilno, zahtevamo, da se ta (Leonova) navodila natančno in popolno izpolnjujejo in da se nihče ne predrzne odstopiti od njih.« Devetnajst točk je nato izpisanih iz enciklik Leonovih, katere označujejo krščansko stališče nasproti anarhizmu, komunizmu in liberalizmu. Prve tri točke določujejo, da so vsi ljudje sicer enaki pred Begom, da pa morajo vendar biti oblasti, gospodarji ia sluge, katere pa mora vezati vez ljubezni. Pomagati si morajo, če so tudi neenaki, da dosežejo svoj zadnji smoter v nebesih in na zemlji materialno in nravno blagostanje. Četrta točka določuje, da človek nima le pravioe do rabe stvari, ampak tudi do trajne posesti. Petič: Naravna pravica je zasebna lastnina kot plod dela, pridnosti, prenosa posesti ali podarjenja, in vsakdo sme z njo razpolagati po svoji volji. Šestič: Razločujejo se naj dolžnosti pravice in ljubezni; pravne zahteve nastajajo le ob kršenju pravičnosti. Sedmič: »Pravne dolžnosti delavca so: Popolnoma zastaviti svojo moč pri delu, kakor je pogojeno v popolni svobodi in po pravici, ne škodovati lastnini in osebi delo-dajavoa, pri obrambi lastnih pravic se egi-bati nasilja in nezvestobe.« Osmič: »Detadsjavec mora delavcem dajati pravično plačo; njihovih prihrankov ne sme cškodov&ti s silo; dati jim mora prostega časa za izvrševanje verskih dolžnosti; ne sme jih izpostavljati pogubnim iz-kušnjavam in nravnim nevarnostim; ne sme jih odvračati od rodbinskega življenja in ljubezni do štedljivosti; ne sme jim nakla- LISTEK. Pisma s pota. Poljski napisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) Grda navada, žvečiti tobak, se res že opušča, zlasti po velikih mestih, vendar je še zelo razširjena. Ako se ozreš po prvi boljši družbi ljudi, zapaziš, da večina možakarjev sistematično giblje z ustnicami, kakor bi pripadali k prežvekovalcem, pri čemer jim lica, nabasana od znotraj s tobakom, izgledajo, kakor bi bila otekla. V hotelih in gostilnah, kjer je zgolj mramor, so prilepljeni celo tiskani napisi, s katerimi se prosi občinstvo, naj bi izvolilo pljuvati v pljuvalnike, ne pa na mramor, kateri se od tega kvari in maže. Sicer pa se nahaja povsod obilica pljuvalnikov, kakor v zasebnih, tako tudi v javnih prostorih. Toda američanska neolikanost se ne kaže zgolj v teh običajih. Od mize vstanejo, ne da bi zahvalili drug drugega za družbe; v pozdrav pokimajo z glavo ali z dati del, ki so nad njihovo moč ali niso primerne njih starosti ah spolu. Devetič : Bogataši in premožnejši sloji morajo ubožce in slabotno pedpirati, kakor ukazuje evangelij. Desetič: Reveži naj se pa ne sramujejo uboštva in naj ne zavračajo daru bogatejšega in naj imajo pred očmi Jezusa Odre-šenika, ki bi bil lahko rojen v bogastvu, pa ee je storil ubožnega, da revščino počasti in jej da odlične zasluge za večno življenje. Enajstič: K rešitvi delavskega vprašanja morejo mnogo pripomoči kapitalisti in delavci sami z napravami, ki dajejo potrebno pomoč ubogim, in s tem, da se oba sloja približujeta in združujeta. To se godi po društvih za vzajemno pomoč, po raznih zavarovalnicah, po obrambnih napravah za mladostno delavstvo in pred vsem z rokodelskimi in delavskimi društvi. To so splošna določila. Slede navodila za italijansko krščansko demokratično gibanje. Dvanajsta točka naglaša, da je njen glavni namen javno delovanjevkrščanskem ljudstvu, pri katerem ne sme kakor socijalnodemokraška stranka omajevati načel zasebna lastnosti. »Italijanska krščanska demokracija se mora vzdržati popolnoma vsake politične akcije, katera je v sedanjih okoliščinah, iz razlogov najvišje važnosti, vsakemu katoličanu zabranjena.« To je tista točka papeževega pisma, katero zlorabljajo liberalci. A to ni nič novega: Vzeta je dostavno iz Leonovega navodila »Graves de oommuni«. Prvič je namenjena le Italijanom, drugič pa tudi njim zabranjuje le ono politično delovanje, ki je bilo že doslej zabranjeno: namreč vstop v rimski parlament, katerega sedanji papež ravno tako ne priznava, kakor ga ni prejšnji. Naslednje točke zahtevajo, da naj se katoličani podvržejo navodilom škofov, naj bodo pepplnoma edini v svoji organizaciji, katero papež iznova potrjuje in hvali, katoliški pisatelji naj podvržejo spise o veri, krščanski morali in naravni etiki škofovemu odobrenju , duhovniki tudi druge spise; če nastanejo prepiri, naj se ne pobijajo v javnosti, ampak naj spor dajo pravično razsoditi cerkveni oblasti, in naj ne pišejo v ta- roko; v razgovoru drže drug drugega za gumb, ali za zalek od suknje, in ta običaj je tako razširjen, da je celo med gospodarji in služabniki v navadi; končno ne snemajo klobukov niti v zasebnih stanovanjih, suknje pa mečejo od sebe povsod, tudi v ženski družbi, ali celo na mestih, kjer je takšno ravnanje že samo na Bebi povsem nespodobno. V New Yorku zaradi pomanjkanja časa sicer nisem obiskal nobenega javnega uradnega prostora, pač pa se mi je to posrečilo par mesecev pozneje, ko sem bil navzoč na zasedanju porotnikov v baeramento, v prestolnici Kalifornije. Sodnik predsednik je sedel na posebnem stolu in se mučil z glasnim žvečenjem, gibajoč pri tem z ustnicami kakor vol ter zrl z medlim pogledom po vseh navzočih; porotniki so sedeli brez sukenj ter takisto žvečili tobak; pa so na svojih stoiih skoro bolj ležali, nego sedeli; tudi odvetniki so imeli na sebi zgolj telovnike, in občinstvo je držalo noge nad glavami in bilo pokrito; vsi pa so pljuvali, kakor bi vlekli posebno plačo za to; cela družba je napravila name, privajenega na kem tonu, da bi hujskali ljudstvo proti premožnim Blojem. To bo določbe, od katerih ni niti ena nova. Novo je le to, da jih je sveti oče pregledno zbral in sestavil. Ako Be italijanski katoličani ravnajo po njih, bo le v največjo korist katoliški stvari in vsemu italijanskemu ljudstvu. Kako so mogli iz teh lepih, povsem upravičenih navodil liberaloi narediti tak ne-stvor, kakor so ga zdaj podvrgli papežu? S tem dokumentom papež Pij X. ni izpre-menil niti ene točke dosedanjega socialnega programa, ampak ga je le potrdil, ker je nalašč vse dostavno prevzel iz enciklik svojega prednika. Značilno je pa to, da posebno naglaša sveti oče socialno delovanje s koristnimi društvi, izmed katerih omenja posebno stanovska delavska in obrtna društva. Samoobsebi je umevno, da spadajo sem tudi kmetijska društva. Tu je pravo polje krščanske demokracije, ne Ie v Italiji, ampak tudi pri nas. Na deta torej — in ne plašimo se liberalcev, ki s svojimi lažmi kažejo le svojo onemoglost ! Ruska politika v Mandžuriji in Make- ■ ■ ■ ■ domji. Sedaj predstavlja zasedanje kitajskih provinc Mandžurije najvažnejše vprašanje slovanskega sveta. Nikdar ni bita na svetu mogočne države, ki bi ne imela proste poti okrog sveta, t. j. proste poti v oceane. Rusija je že bila v 11. in 12. stoletju močna država z nič manjšo kulturo, kakor so jo imele zahodno-evropske države. Vzhodno in Črno morje sta se zvali ruski morji. Šolski zakon, ki ga je postavil JaroBlav I., vladar Rusije v prvi polovici enajstega sto-letja, in njegov pravni kodeks »Russkaja pravda«, pričata o kulturi tedanjih Rusov. Po njegovi smrti je razpadla Rusija v dve pravni državi, in to so porabile tuje države, da uničijo Rusijo in so začele prodirati od zapada proti vzhodu. Nemški viteški red, pravzaprav razbojniška tolpa, je skupaj s Švedi in Mongoli napadel Rusijo. Napad se je posrečil: Rusko Vzhodno morje je prišlo v oblast nemških vitezov, ki so iz prejšnje ruske obmorske dežele vstvarili tri nemške province. Švedi so zaprli Rusiji Severno morje, Mongoli pa so uničili ruski zavezni veljavo in slovesnost evropskih sodišč, takšen vtis, kakor umazana nemška pivnica (»kneipa«), o kateri se lahko reče, da si človek tam svobodneje oddahne, čimprej ji pokažejo hrbet. Zagotavljali so mi, da je v manjših mestih še dokaj slabše. Mogoče bi se še oprostila sodiščem njih republikanska preprostost in neolikanost, ako bi bila takisto republikanska njih vest in pravica v obsodbah. Tcda Američani sami priznajo, da ni bolj goljufivih sodišč na svetu, kakor so njihova. Ako hočeš tukaj s suho nogo prekoračiti blato, namaži pravico, kakor govori stari John, in pravica ti namaže škornje. To je ena najsvetejših resnic na svetu. Toda te besede ne veljajo samo sodiščem, marveč vsemu Bistemu uprave v dedinj enih državah; nikjer ni namreč javna vest tako zaspana kakor tukaj. Vzroke čitatelji lahko pogodijo. Plače uradnikov so sploh majhne, penzij niti nimajo; pri tem je neprestano borba republikanske stranke z demokratično in neprestano se nagiblje zmaga sedaj na eno, sedaj zopet na drugo stran. Vse to no dopušča enim in istim osebam vstrajati dolgo pri državi ob Črnem morju in podjarmili še ostalo Rusijo. Po 250 letih so otresli Rusi raz Bebe mongolski jarem, potem so si osvojili Sibirijo. Po 500 letih so naredili Rusi konec gospodarstvu nemškega vitežkega reda na zapadu. Peter Veliki je vzel 6vedom ono zemljo, kjer stoji Bedaj Petersburg, ruska prestolica, in Katarina II. je zapodila Turke od Črnega morja. Odprta je torej bila Rusiji morska pot proti zapadu, severu in deloma tudi proti jugu, a zaprta ji je ostala pot v Vzhodnji, t. j. Tihi ocean, ker je pristanišče Vladivostok več mesecev v letu zamrznjeno. Ia ravno Tihi ocean preti v najbližji bodočnosti strašno zagrmeti. Evropski narodi, oziroma Balokožui so si porazdelili dežele ob Atlantskem in Indijskem morju, to je, Alrika, Amerika, Avstralija in Indija bo postale evropska posest, in sedaj pride na vrBto obala ob Tihem morju. Ako Rusija pri tej porazdelitvi noče izgubiti ne le svojega deleža, ampak ako se hoče izogniti tudi nevarnosti, da izgubi Vladivostok z vzhodno Sibirijo, t. j. da mora pot v Tiho morje izročiti Japonski, Angleški ali Severni Ameriki, je dolžna pripraviti Be za vojsko. In to je zdaj tudi storila. Ža 100 let sem skušajo Angleži, Japonci in Amerikanci vse mogoče, da zavrnejo rusko brodovje od Tihega morja in da vzamejo ruski poseBti, vzhodni Sibiriji, vso vrednost: Japonski Flibustri so vdirali v deželo, iskalci zlate rude, tatinski lovci in ribarji so kradli po Sibiriji, Amerikanci so z oboroženo roko zasedali bližnje otoke, angleško brodovje je izvrševalo tam pravcate blokade, vse to roparsko početje je bita na dnevnem redu, in zato je car Aleksander III. sklenil zidati sibirsko železnico, da bi se mogla vzh. Sibirija ne le braniti, temveč tudi agresivno nastopati. Ta car je bil ženijalen človek, ki je v naprej videl, kaj vse se bode še godilo v Tihem morju. Razen tega je hotel Aleksander III. iz Sibirije narediti prostor za izseljence, ker v evropski Rusiji bo prebivalstvo namnoži vsako leto za dva odBtotka. Na ta način Rusija ne potrebuje prekmorskih naselbin, ki se prej ali slej raznarodijo; v Sibiriji pa ostane naseljenec vedno Rus in kolonija ostane zvezana z materjo-deželo. V Sibiriji živi lahko 100 milijonov prebivalcev, ker je tako velika kot vsa Evropa, in šteje zdaj le 6 milijonov duš. Komaj je začela Rusija zidati sibirsko železnico in sklenila s Kino v ta namen pogodbo, je izbruhnila japonska vojna s Kitajsko. Japonska, naščuvana od Anglije, je hotela preprečiti ruski načrt in zasedla ravno oni koa zemlje, ki ga je Rusija po pogodbi dobila od Kine. Rusija, katero je podpirala Nemčija, je zahtevala od Japana, uradih. Vsaka stranka zapodi, polastivši se vlade, takoj vse poprejšnje uradnike ter jih nadomesti s svojimi privrženci, kateri smatrajo to za nagrado in videč, da se nad eno ali dve leti na tem ognjišču ne bodo greli, se trudijo izkoristiti to priliko, kolikor je mogoče. Tak sistem pa je zeta škodljiv, in vsa ona velikanska lopovstva, o katerih pišejo tukajšnji in drugotni časopisi, so sad njegovega vpliva. Toda ta siBtem je tako tesno združen z republikanskimi napravami Zedi-njenih držav, da tvori njih osnovno bistvo, in da je tu vsaka izprememba nemogoča. Ako bi se končno ta sistem tudi dal predrugačiti, nastalo bi iz tega novo zlo. V vsaki ljudovladi, naj si že bo katerakoli, je treba, da vsi uradniki delajo v zmislu vlade, to je v zmislu vladajoče večine; sicer se vsikdar izcimi stanje podobno onemu, kakršno je bita še pred nedavnim in je v nekem oziru še sedaj v Franciji, kjer je vlada republikanska, uradniki pa so monarhični. Na tem razpotju med basom in Lasom pa se kreta omamljeni narod, ki ne ve, kako priti iz tega začaranega kroga in kam iti dalje. naj svoj plen pusti. In Japan je luko Kiao-Cao, kjer se je imela nehati sibirska železnica, res zapustil, a jo izročil Nemčiji! Rusija je dobila po dogovoru b Kino drugo luko Port-Arthur, si sezidala tam trdnjavo in iz« peljala železnica do Port-Arthurja. Zopet so se Angleži vtaknili vmes in zahtevali od Kine, naj jim prepusti Weihai-Wei, ki leži čisto blizu Port-Arthurja, seveda z namenom, da škodijo Rusiji. Kitajsko ljudstvo je vstalo zoper to razkosavanje domovine in začela se je znana vstaja boksarjev. Kitajska vlada se je pridružila tej vstaji, in na čudovit način ni bila pregnana Japonska, Angleška ali Nemčija iz svojih po krivici pridobljenih kolonij, ampak Kitajci so vdarili na Ruse in jim vzeli Btaro mesto Blagoveščensk. ki se ie 300 let nahaja v ruski oblasti. Rusi so seveda pregnali kitajBko armado, katero so vodili Angleži, in jo podili skozi vso Mandžurijo. S tem zavratnim napadom na Blago-veSčensk je bila naravno razdrta kitajBko-ruska pogodba glede Port Arthurja m sibirske železnice, in sicer od Kitajcev samih. Mandžurija pa je tedaj pripadla Rusiji, do katere ima po mednarodnem pravu vso pravico. Saj mora tam tudi čuvati svoje milijarde, ki jih je zazidala v deželi na podlagi pogodbe. Ko so se Angleži tepli z Buri v znani roparski vojski, so se Rusi v Port Arthurju in okrog mesta močno utrdili. Tega pa Japonci in zlasti Angleži ne morejo preboleti. Kot tretja v zvezi nastopa zoper Ruse še Severna Amerika. Nedavno si je v vojski s Španijo osvojila Filipine in dobila s tem trdno podlago v Tihem oceanu. — Kitajska za enkrat še molči. Ali ni nemogoče, da Japan in Kina v zvezi z Germani in Romani napadeta skupno Rusijo. Položaj Rusije na daljnem' Iztoku je torej jako kočljiv; gre se za njeno najvišje interese. Ravno zato ne more tako ener gično poseči v homatije na Balkanu, kakor bi to bilo želeti. Rusija je v prejšnjem stoletju oslobodila na milijone Slovanov izpod turškega jarma, in 1. 1848 je tudi preprečila, da niso prišli Slovenci in Cehi pod nemško oblast Gotovo je, da se potegne car tudi za Macedonce! A izkljuieno je, da bi kdo mogel oslobodi-telju ukazovati, kdaj naj izvrši svoje oslobo-diteljsko dalo. Dosedanje ruske vojske, ki so se bile ta oslobojevanje Slovanov, so veljale Rusijo na milijarde rubljev in na sto-tisoče vojakov. Zato je nerazumljivo, zakaj Macedonci niso slušali oarja, ko jih je takorekoč prosil, naj potrpe. Državni proračun. Uradna „Wiener 'Mg." je danes objavila ces. naredbo, s katero se uveljavi začasni državni proračun za prvo polovico 1. 1901. Ker državni zbor ni rešil fin. zakona, mora si vlada s § 14 dovoliti potrebni proračun za bodočih šest mesecev, kakor tudi računski zaključek za 1. 1903. Ker je bilo za tekoče leto treba dovoliti še nekaj kreditov, znašajo troški 1.732,196.912 kron, dohodki 1.732.199 884 kron, torej prebitek 2972 kron. Konec oportnnizma na Češkem. »Information" piše : bele sedaj se končno vidi vtis, ki ga je naredil vladarjev nagovor na češke zastopnike pri delegacijskih sprejemih. Češki radikalni krogi so lahko naj-zadovoljnejši. Česar ni mogla doseči njihova agitacija, to je dosegel delegacijski sprejem. Oportunizmu na Češkem je zazvonil mrtv&Ski zvon. Oni, ki so mislili, da bodo Čehi dosegli najprej Bvoje zahteve, ako jih bodo zmanjšali na minimum, so razočarani. Oportunizmu, katerega so Mladočehi tako gnali na višek, da so zgubljevali zaupanje svojih volilcev, je bila očitana nenasitljivost. Vladarjeve besede so napravile na Č8Škem vtis, kakršnega na Dunaju niso pričakovali. Danes povdarjajo tudi aajbolj konservativni češki krogi, da bi bila nadaljna prijenljivost od strani Čehov sedaj neodpuitljiv greh in da morajo Čehi kreniti na pot političn radi kalizma. Se pred enim mesecem b> tiil- tuka izjave od konservativne strani naravnost nemogoče. O preobratu se ni čuditi. Dobra volja čeških oportunistov ni bila pripoznana in zato zmaguje radikaliztm. Avstrijo ne bo trajala večno. Poklicanje nadomestnih rezervistov k orožnim vajam je odveč; napadel je ostro domobrambnega ministra N y i r i j a. Očital mu je, da si išče teatraličnih efektov. Nyiri mu je takoj odgovoril jako sarkastično. Govoril je še posl. S b I u h a. Ministrski predsednik Tisza hoče spremeniti zbornični poslovni red. Včeraj je govoril o tem s poslancem Kossuthom in Polonyijem; v svojem novoletnem govoru se bo o tem določno izrazil. Preprečiti hoče obstrukcijo v slučaju, kadar mora zbornica rešiti državne potrebščine. Doslej so vstopili štirje pristaši Appo-nyia zopet v liberalno stranko. Trgovska pogajanja med Italijo ln Avstrijo. Splošno se meni, da pride v kratkem do sporazuma med Itdijo in Avstrijo glede carinsk h pogajanj. Da bi se pogodba sklenila takšna, kakor je bila, je izključeno. Doslej še ni prišlo do sporazumljenja. Včeraj so imeli ogrski ministri o tem posvetovanje. Poljedelski minister je poslal obširen odgovor na italijansko poročilo v Rim. 1z Rima se brzojavlja, da bo vprašanje glede vinske klavzule zadovoljivo rešeno. Težkoče povzroča ribarsko vprašanje. Z Dunaja se poroča , da trgovinska pogajanja jako dobro napredujejo, provizorij med Italijo in Avstro - Ogrsko bo rešen še pred novim letom. Pogovor s srlbskim ministrom zunanjih zadev. »Novi Srbobran« priobčuje pogovor s srbskim ministrom zunanjih zadev Andr. Nikoličem, ki je dejal, da naj se ne pozabi, da so po krvavem dogodku 11. junija bile pripoznane ustavne pravice in narodna svoboda. Odaodaji Srbije do Avstrije in Rusije so dobri. V zadnjem času vlada neka napetost, a ne proti vladi, pač pa samo proti zarotnikom. Z ozirom na odpust poslanikov je dajal, da mora biti Srbija v svojem delu samostojna. Kratki odpust avstrijskega poslanika ni v nobeni zvezi z onimi nameni, katere nekateri v tem iščejo. Rusija je po smrti metropolita Firmiliana Srbijo v Carigradu krepko podpirala. Geslo Srbije je: »Slovanstvo in Rusiia!« Razmere na Bal kanu so zapletene Srbija bo sicar poslušala velevlasti, ob jednem bo pa tudi pripravljena za vsak slučaj. S sedanjo bolgarsko vlado ni sporazumljena, vendar so odnošaji do Bolgarov dobri, tako da bi v potrebi došlo do zveze. Minister je pozdravljal zbliževanje Hrvatov in Srbov v Banovini ter je deial, da je le v skupnem delu mogoč napredek obeh bratskih narodov. Balkan. V pogorju Perim se nahajajoče vstaške čete bodo pričele v kratkem s svojim delovanjem. Vodstvo svoje delovanje zelo prikriva, da ne zve turški komisarijat in tuje i diplomatične agencije o njenem delovanju. Voditelj vstašev Kerčikov, ki je vodil zadnje gibanje v vilajetu Adrijanopel in se nato vrnil v Plovdiv, je odpotoval v Balgrad in ramerava odtod nastopiti svoje potovanje po Francoskem, Italiji in Angleški, da nabira denar za revolucijonarne namene. Turški sultan igra še vedno dvojno uicgo. Evropske velevlasti hoče preslepiti, da izvršuje zaukazane mu reforme, po drugi strani pa zatira slovansko prebivalstvo 4n j hoče na vstaše zvaliti vso krivdo makedonskih nemirov. Sultan do zdaj še ni storil ničesar, kar sta mu Rusija in Avstrija za« ukazali. Vse njegovo stremljenje gre za tem, da odloži reforme, in po njegovem ukazu skušajo to doseči tudi ministri. Kar se godi | in govori v ministrskih sejah, o tem ne zve javnost ničesar. Porta je v zadnjih dneh z veliko resnostjo poročala, da se turško prebivalstvo samo upira relormam in da hoče umoriti evrepske civilne agente, a to vse ni res. To vse si je turška vlada le izmislila, da preslepi velevlasti in da zavleče reforme, zahtevane v koxi?.t kristjanom. Rusija in Avstrija pa sta uovič zahtevali od sultana, naj izpolni njun »ihteve, drugače boste nastopili z izds.tr, jimi sredstvi. Turčija se še vedno pripravlja na vojsko, ker misli, da prido z Bolgarijo v konflikt. Ogrsko. Ob začetku včerajšnje -uja jc b » ia predlog poslanca Ugrona zbornica pveš .a, ter se je pokazalo, da ni navzočih dovolj poslancev. Seja se je prekinila in čez četrt ure zopet nadaljevala. Predsednik je prosil zbornico, d> bi smel ob no-em letu sporočiti cesarju voščila in udanost. To se mu je dovolilo. Nadaljevala se ie razprava o to-krutni predlcg'. Za posl. Lovaszyjem je imel Ugron daljši obstrukcijonisfrčki govor. Rekel je, da krona nima pravice, z izjavami dajati navodil imdjarsketnu parlamentu. Ogrska mora energično nast ^ti za samostojnost svojega zakonodaja' « P t>-rem pravu ima krona le toliko pravic, koli« kor jih ji prepusti narod. Prva skrb Ogrske je, da postane narodna država, ker zveza z U brzojavk. R j. ai. »Osservatcre Romano« priobčuje dekrete, s katerimi sta dva apisa Alberta H o u t i u s a in pet spisov Alfreda Loi-s y s a postavljeni na ir»dex. San Domingo. V San Domingo so je ustanovila proviznrična vlada, ki obseg* celi sever republika V vstaški republiki Arna se jc ustanovi' l orovizorična vlada. Pariz. Novoirat>noYom ruski poslanik v Parizu N o 1 i d o v se jo pred?' Jivil včeraj predsedniku republike. Poelauik je dejal, da mu jo cesar narcSil, vt svojo moč posvetiti vz^ržaniu in razvoju francosko-ruske evoze. L o u b e t mu je odgovoril, da bo tudi Francija neprenehoma delovala na razvoju te zveze. Pariz. Pri Waldeck Rousseauu se je napravil abcea na jetrih. Skoro gotovo bo treba operacije. Zagreb. Z ozirom na veBti, da je zavrfd bv. Jeronima za Hrvate izgubljen, se zagotavlja, da je vse storjeno, da bo zavod Hrvatom ohranjen. R i m. „Giornale d' Italie" poroča, da bo general Sesmundo imenovan poveljnikom orožništva v Macedoniji. Belgrad. Tu so razširjene govorice, da bodo prihodnji teden zapustili trije adju-tanti in trije ordonančni častniki dvorno službo pri kralju. Da od zarotnikov ne bo nihče razžaljen, določil je kralj, da bo odločevala srečka. Dunaj. »Ostdeutscha Rundschau" bo s 1. januar, spremenila naslov v »Deutsches Tagblatt." C e t i n j e. Vojna uprava Črne gore je dovršila v Podgorici zgradbo lepe vojašnice. Belgrad. Čuje se, da bo radi manifestacije pred francoskim konzulatom tudi francoski poslanik odpotoval. Černovice. Bukovinski dež. zbor se je v ponedeljek zopet sešel, in upati je, da se bo zasedanje v miru izvršilo. Začetkom seje sta dva poslanca, ki sta zahtevala v zadnjem zasedanju, da se posl. Flondorju izreče graja, preklicala tozadevni predlog. S tem je ta zadeva, ki je povzročila zaklju-čenje jesenskega zasedanja, rešena. V generalni razpravi o deželnem proračunu je poslanec dr. O n c i u 1 ostro napadel deželni odbor. Vsprejet je bil deželni proračun za 1. 1901. Petrograd. Iz Astrabada v Perziji se poroča, da Turkmeni nadaljujejo boj proti ondotnemu guvernerju. Veliko perzijskih vasi je opuetošenih. Proti upornikom poslane čete so se deloma pridružile upornikom. Rim. Pred nekolikimi dnevi je došlo sem več ruskih policijskih uradnikov, iz česar se sklepa, da se carjev obisk kmalu izvrši. Zagreb. Kaplan v Strigovi na murskem otoku, Teodor Peterka, se je nedavno izrazil pred več pričami zelo objektivno o šovinizmu madjarskih agitatorjev. Raditega je tožen — veleizdaje. Zofija. Opozicijonalci, ki so pri zad nji seji izstopili iz sobranja, so razposlali manifest, v katerem nsznanjajo, da sa tekom letošnje sezone ne vrnejo več v sobranje. Oni, ki kršijo opravilnik, in večina, ki trpi tak nered, naj bodo odgovorni za vse posledice. Zofija. Med bolgarskimi in srbskimi dijaki sa vrže pogajanja radi skupnega delovanja glede macedonskega vprašanja. Sfajarske novice. Železnioa Celje Velenje. Ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku nam naznanja, da štajarska deželna železnica Celje Velenje s krilom Pasja vas-Skale z novim letom pride v državno upravo beljaškega prometnega ravnateljstva. Isti dan se primerno premeni vozni red proge Zeltvveg-Celje. Poštne vesti. Za poštno pomožno uradnica je imenovana v II. razr. tretje plačilne stopinje Rifaela C e s n i k za Ormož. Mesto poštne ekspeditorice pri poštnem uradu v Vuhredu je dobila gdč. Alica Tomi nc. Za zvezo železnico Grobelno - Rogatec s Ptujem in na dru^i strani s Brežicami, nakar bi imela nadaljevanje preko Save do Novega Mesta, sa oglašajo razni listi. Na južnem svojem delu bi sa odcepila pod av. Križem pri S atini. Izpeljana bi bila ob Sotli, mimo Podčetrtka, St Petra, Bizeliskega in bi prišla do južne železnice pri Brežicah. Na severnem svojem delu bi bila izpeljana po vinorodnih Halozah v Ptuj in bi se tu morda priklopila direktni zvezi Ptuj Maribor, ki bi bna že tudi nujni potreba. Zveza z zagorsko železnico pri Kra-pini ie že zagotovljena. Brv £es Dravo v Mariboru je sklenil miriborski obč. zastop zopet zgrad'ti. Dva za to potrebna Btebra ho izdelala tvrdka GSrtner na Dunaju za 48.200 kron. Pasji kontumac imajo v Celju. Koroške novice. Božičnloa v Žabnicah. Gotovo je, da pri nas še nismo imeli nikdar božičnice. Vsa čast in hvala v prvi vrsti gosp. kape lanu Kogelniku, kateri je to misel sprožil ter šel nabirat darov. Na sv. din zvečer smo Š imeli božično drevesce v prostornem žup-nišču; obdi^rovanih je bilo okoli 140 Šolskih otrok z raznimi darili, ubogi in pn.mi v šoli z obleko, drugi pa z najbolj potrebnimi stvarmi. Zahvala gre tudi preč. g. dekanu S Incko-tu za prostor v župriMu, ker v Soli ni bilo prostora za slovensko božičnico. bohki vodja je hotel, naj bi se igralo, go vorilo in pelo v nemškem jež ku. Saj ven dar nismo v nemškem „rajhu", ampak na slovenskih tleh. In mladi učitelj g. Milonig je komaj prišel iz pripravnice, rojen Ziljan, a že mu je zopern slov. jezik. Rekel je, da če se bo slovensko govorilo in pelo, mul slabo pride, ker ne more poslušati slovenskega jezika, dasi je rojen Slovenec. Zato smo priredili božičnico v župnišču, da rešimo oba gospoda učitelja nesreče, da morda eden ali drugi gluh ne postane, ko bi moral poslušati slovensko besedo. No, vse ae je dobro izvršilo, otroci in stariši sa bili zadovoljni. Petje je oskrbel cerkveni zbor, ki je zapel Baethovenovo „Sv. noč", FOrster-jevo »Lihke noč" ter vloge v igri »Pastiroi v Batlehemu". To igro so kaj spretno igrali šolski dečki in deklice. Na dnevnem redu sta bili tudi deklamaciji „Spavaj sladko" in „Sv. »ečer" tar provor gosp. kapelana. Umrl je v Calovcu kipar in profesor na drž. obrtni šoli g. Jakob W a 1 d. Duhovniške vesti. Č. g. Janez Sirnik, župnik v Št Rupertu pri Celovcu, je imenovan računskim revidentom pri kne-zoškofiiskem knjigovodstvu. Č g. Valentin P o d g o r o , vikar v deškem semenišču, je imenovan pridigarjem pri mestni farni cerkvi sv. Ilja v Celovcu. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. decembra. Iz našega upravnlštva. Današnjo in jutrišnjo številko »Slovenca« dobe brezplačno na ogled še vsi gospodje, ki smo jim ga jeli pošiljati z božično številko. Za pošiljatev naročnina je bila božični številki priložena položnica. Počenši z novim letom dob<5 »Slovenca« le naročniki. UmazanoBt. »Slov. Narod« —- proti »Slovenski šolski Matici!« To je najnovejše! Ljudje, tti vedno govore, kako so vneti za prospeh šelstva, bo izjavili v včerajšnjem »Narodu«: »Izjavljamo, da »Slovenska šolska Matica« za nas več ne e k s i • b t i r a , oziroma da jo smatramo za društvo, ki služi našim sovražnikom. Po tem bomo uravnali tudi svoje postopanje !« — In zakaj to ? Edino le zato, ker ni društvenih knjig tiskala — »Narodna tiskarna«, ampak »Katoliška tiskarna« I To je že vrhunec umazanosti! Koliko je društev, ki dajejo svoje stvari tiskati v »Narodni tiskarni«, dasi jih podpirajo naši somišljeniki, pa nismo nikdar klicali vsled tega na boj proti njim. Ali smo mi morda napadli kdaj »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ako je dala tiskati svoje publikacije v »Nar. tiskarni«? Zdaj pa zaradi nizke dobičkaželjnosti »Narod« pobija društvo, katero je sam vedno moral hvaliti zaradi res uzornega delovanja. „Slov. šolska Matica" je v resnici mnogo storila za pedagoško vedo na Slovenskem. To mora priznati vsakdo, brez ozira na sodelujoče osebe, ki niso delovale kot stran-karji, ampak kot šolniki - strokovnjaki. Ni kdo naj sa več ne imenuje šolskega prija telja, kdor tako umazano pobija nestrankarsko strokovnjaško delovanje na šolskem polju! Šolske vesti. Za nadučitelja v Košani je imenovan učitelj v Podragi, gosp Ivan Grad, za nadučitelje na šolah v Hrušici, Dovjem in Koroški Beli so imenovani on-dotni učitelji gg. Jakob C e p u d e r , Franc Jeglič in Ivan Baraga, za difinitivno učiteljico v Polhovem Gradcu je imenovana provizorična učiteljica v Žužemberku gdčna. Amalija S 1 a t n e r. Prestavljeni so: nadučitelj g. Franc S k u 1 j iz Tržišča za učitelja na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, učitelj g. Karol W i d e r iz Tržiča kot stalni Buplent v Ljubljano, učiteljica Matilda Gebauer v Novo mesto in gdč. Josipina Kalin iz Kostanjevice v Ljubljano. Upokojeni ste: nadučiteljica gdč. Emilija Guzl v Ljubljani in učiteljica gdč. Hedvika R o -z i n a v Novem mestu. — Kranjski deželni šolski svet je dovolil družbi sv. Cirila in Metoda ustanoviti na Jesenicah privatni otroški vrtec. Dunajski Slovenci bo, kakor se nam poroča, na sv Štefana večer napolnili prostore slovenskega gostilničarja gosp. Rusa (XII. IgnazgaBse 17). Zabavali so se izborno v prijateljski družbi ter prepevali lepe narodne pesmi. Gosp. I. N. G o s t i n č a r je napil slov. katol. visokošolcem, ki so ustanovili na Dunaju društvo »Straža«, da zbira in izobražuje v tujem mestu slovensko delavstvo. Spominja se tudi g. dr. J. Kreka kot delavskega organizatorja ter prijatelja ter poživlja rojake, da tudi na tujem ne pozabijo svoje domovine in svojega jezika. Gospod predsednik je poživljal rojake, naj se Prilosra 299. štev. „8 lo venca" dn£ 30 decembra 19G3. 17 jan. polnoštevilno udeleže slovenske božje službe, katero je dovolilo dunajsko ko. nadškc fi,stvo vsak meseo enkrat. Po božji službi bode izredni občni zb. r »Straie*. Sv. Štefana večer pa ostane vsem v dobrem spominu. Darilo. Postojnski salonski orkester je podpisanemu poslal 40 kron za revne, po povodnji oškodovane Slovence, za kar se tem potom izreče prisrčna zahvala. — Valentin Matevžič, župnik, Ukve na Koroškem. — Izjava obilne Polšnik Občinski odbor županstva v P. Išniku je v svoji seji dne 27. decembra 1903 sklenil sledeče resolucije : 1. Katoliško narodni poslanci naj se neustrašeno potegujejo za pravioe kmetskega ljudstva s tem, da dosežejo splošno volilno pravico v vojvodini Kranjski i» da bo imela ve čina poštenega našega naroda tudi pošteno večino v deželnem zboru. Torej s pravico enkrat na dan in z nebovpijočo krivico na stran! 2. Obsojajo krivice, ki se god6 našemu slovenskemu jeziku pri obmejnih Slovencih v sodiščih in političnih uradih, zlasti na KoroSkem, in kličejo neustrašenim bojevnikom, posebno še g. dr. Brejcu: Le možato in krepko naprej, pravica mora zmagati poprej ali poslej! — Pri seji so bili sledeči odborniki navzoči: Jakob K o • t a r, Marko L a v š e k , Jožef G r i č a r, Jožef Pipan, Janez Be vec, Pavel K i š e k , Franc D o 1 i n š e k , Jož. Višnikar, Anton Zavrl, Martin Pri-m e o , Janez B o r i S e k , Karol Podlo g a r, Jožef N o g a š e k , M. Povše in Jožef Borišek, župan. Podržavljenje nemške šole v Opatiji. Pred nekoliko dnevi je uradni list priobčil imenovanje dveh provizoričnih učiteljev na nemško-državno ljudsko šolo v Pulju. V resnici pa ta dva učitelja poslujeta na rečeni Soli v O p a t i j i!! Na ta način je vlada hotela doseči in je tudi res dosegla, da svet niti opazil ni podržavljenja nemške šole v Opatiji. V Trstu noče vlada ustanoviti slovenske ljudske šole, v Opatiji pa je za kopico Nemcev podrža vila ondotno »Schulvereinsko« šolo Tak je sistem sedanje vlade in oni, ki jo še podpirajo, so pač slepi. Za častnega občana ob&ine Poli-nik je obč. odbor dne 27. dec. t 1. izvolil vlč. g. župnika Andreja Petek, sedaj pri Sy. Križu, kateri je tu služboval in mnogo storil v prid občine kot obč. tajnik in dušni pastir tekom 191etnega njegovega bivanja v župniji Polšnik. Obč. odbor je storil ta sklep povodom praznovanja 70letnice rojstva čaBt. g. Andreja Petek. Ia Trita poročajo, da bo namestniški svetnik pl. J e 11 m a r v kratkem upokojen, kar bo posebne važnosti po razpustu občin, ■veta za nove obč. volitve. — Is Skooijana pri Turjaku. Čuj, slavno glavarstvo! Na noge, deželni odbor! O. Žužek Vas kliče. Vzdramite se in odstavite klerikalne občinske može in postavite mene, samo mene izključnim občinskim gospodarjem, mene, velikega Zutka. Kje si glavarstvo, da enkrat za \selej ne prepoveš vsem županstvom pod kaznijo Btrašnega zločina : izbrati g. Jakliča častnim občanom! Deželni odbor, kje si, da še sedaj nisi dal take prepovedi za vso deželo! Sicer z Bj gom moj mir, z Bogom za vselej! Tako nekako obupno razbija po predalih nemšku-tarskega »Naroda« nikdo drugi kot sam Zu žek. Toda trpi, užaljeno Brce 1 Tukaj ti ne more niti sam »Sl. Narod« pomagati, tukaj že moraš poseči više in vprašati za svet turjaškega in škocjanskega učitelja. — V Zaiogu pri Ljubljani je povozil včeraj, dne 29. t. m., popoldanski poštni vlak železniškega delavca I R o v š e k a ter mu odtrgal glavo. — Vnovič se je pokazala potreba čuvajnice na prehodu. — Mrlič v ognju. Pogcrela je dne 28. t. m. ponoči hifia iBti dan umrlega po seatnika Fr. Kužnika, fara Toplice na Dol. Od viseče petrolejke Be je vnel nizki, leseni Btrop in začel tleti. Ko so zapazili nevarnost in šli gledat pod streho, je bilo ondi naloženo seno že vse v plamenu. Mrliča so brž potegnili iz koče in prenesli drugam. — Is St Ruperta. Na ljubeznjiv napad „Slov. Naroda" z dne 24. t. m„ češ, da je »Slovenčev" članek ,St. Rupert na dan" potekel iz mojega peresa, odgovar/am breškemu gospodu Jožtfu, da se jako moti. Dotični članek ni iz mojega peresa in sploh ne iz župnišča. Breški gospod Jožef trdi, da ie 30 let ni pisal v časopise. Če je to res, in menda je, potem sva si enaka, ker tudi az ne d« pisujem. Domače pereče^razmere n »zmešane" pojme cčitno dcma razprav jem. Tudi ne tt.kam po občinskih zapis nikib in onega z dne 10. julija 1896 niti videl nisem. Ne vem, zakaj Be breški go spod Jožef tako žaljenega čuti, če leta 1896 ni sedel na županskem stolu. Zastran dopisov more torej gospod breški Jožef prav v miru živeti na stara leta v svojem Tu-skulu na Bregu, ker dopisi niso moja navada. M e r v e c , župnik. — Hrvatske novioe. Sijajen judski shod se je vršil v ponedeljek vlvankovupri Vinkovcih. Zbralo se je >et do šest tisoč ljudi vkljub grdemu vremenu. Shod je bil pod vedrim nebom. — Glede madjarsko • hrvatske : i n a n č n e nagodbe je izjavil posla nec Bartha, da ne veruje, da bi še kedaj irišlo do stalne finančne nagodbe. Ogrski ninistrski predsednik je priznal, da trpi irvatska v nagodbi res škodo. — Stoletni s 1 e p a r. V Trnju pri Zagrebu je v neki krčmi policija vjela dva človeka, ki sta se ravno razgovarjala, kako bosta ponarejala bankovce. Imela sta že priprave s seboj. Eden od njiju je bil J. Palenščak, 100 etni starec, goljuf po poklicu. Od nekega kmeta je izvabil več denarja z obljubo, da mu ga desetero povrne. Palenščak je že odsedel 50 let v ječi. — Goriški občinski svet je podelil nekaterim vseučiliščnikom doneske iz neke ustanove. Tržaška vlada pa je ta sklep zavrnila, ker so se dotični dijaki vdeležili protiavstrijakih demonstracij v Vidmu. Goriški občinski svet vloži rekurz na mini strstvo notranj h zadev. -— Imenovanje Č. g. Andrej Stre-k e l j , kaplan v Podmelcu na Goriškem, brat vseučiliškega profesorja Streklja, je ime novan vojaškim kaplanom II. razreda. — Spremembe na dolenjskih ie-lesnioah. Prestavljen je postajevodja ort-neški g I. Hočevar v Velenje. S tem izgubi dolenjska železnica svojega vsakdanjega potovaloa v Velike Lašče. Zdaj bodo šele dolenjske železnice izgubo delale! — Poštno in brsojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja: L dovoljenjem c. kr. trgovinskega ministrstva dopuščeni so počenši s 1. prosincem 1904 za poskušnjo interurbani telefonski pogovori mej nižje-avstrijskimi c kr. telefonskimi centralami in govorilnicami, priklopljenimi že interurba-nemu prometu z Dunajem, in c. kr. telefon sko centralo v Trstu ter s to poslednjo zdru-ženimi telefonskimi postajami in govorilnicami. Ta razširjeni promet dovoljuje se za sedaj samo v dnevnem času, ko je malo posla, to je od 4 ure popoldne do 10. ure zjutraj. Za navadne triminutne pogovore vpelje se za te nove zveze pristojbina, jed naka svoti obeh telelonskih pristojbin, tako n. pr. je p!ačati za navaden pogovor mej Ljubljano in Modlingon pristojbino 2 kron (Ljubljana Dunaj) + 60 b, (Dunaj-MOdling) — 2 K 60 h. Gledč do sedaj dovoljenih prometnih zvez ne nastane tem povodom nikaka izprememba' — Novioe is Amerike. Proti-alkoholisti napadli bolnico za p i j a n o e. Cirrie Nation, znana proti-alkcholka in tempeienčnica, je napadla od delek za pijance v bolnici Bellevue v New Yorku. V bolnici je nad 60 bolnih pijancev podpisalo obljubo temperenčnikov in razun pijancev so to storile tudi nekatere strežnice m strežaji. Neki uslužbenec je vrgel proč Bmodko, za katero je malo preje dal 15 centov, ter prisegel, da ne bo več kadil. — It Manile poročajo: Med guvernerjem Taftom in verskimi redovi na F.lipinih prišlo je do sporazuma, po katerem bodo Zsd. države kupile vsa redovnika zemljišča za svoto 7,210.000 dolarjev. — Štrajk v r e • stavrantih. Iz San Francisco, Cal., poročajo: Pri konferenci zastopnikov štraj-kujočih kuharjev in natakarjev ter zastopnikov restavrantov je prišlo do sprave. Straj karji so pričeli z delom. — Trafika v II. Bistrioi. Sedaj v II. Bistrici štev. 89 obstoječa tobačna trafika se podeli potom javnega pogaianja. — Zgradba iestrasredne šole v Mokronogu je razpisana. — Razpisane službe. Razpisana je učiteljsaa služDa v Velesovem in v Šiški. — Mi sto paznika jetnikov je razpisano pri dež. s d š'u v Celovcu. Ljubljanske novice. Prešernov spomenik. Včeraj so posta vili v »Z.ezd." lesen obris Prešernovega spomeni&a, katerega hočejo postaviti v stran skem drevoredu nasproti hiše »Slov. Matice", ali v onem delu drevoreda, ki ima smer proti novemu šolskemu poslopju Uršulink. Nekateri s svojim imenitnim umetniškim okusom in nezapopadljivo pametjo smatrajo za umestno, da se Prešernov spomenik postavi pred — j u s t i č n o palačo, kjer je itak že projektiran cesarjev spo menik. Sptmanik je visok 9 m in ravno toliko širok. Podoba pesnikova je že vlita, nad njim plavajočega ge iija pa v kratkem vlijejo. Spomenik že skoro gotovo postavijo prihodnje pnletje. Ljubljanski občinski svet bo imel jutri ob 5 uri popoldne svojo sejo. Na dnevnem redu so naslednje točke: Samostojni predlog občin, svetnika Turka o podaljšanju veljavnosti postu ve o 181-tni davčni prostosti za nove zgradbe; poročila finančnega odseka za zavarovanja občine; o prošnji mestnega je-čarja Pirka za renumeracijo, poročilo policij skega odseka : o županovem predlogu glede imenovanja nekaterih novih ulic in trgov, o ustanovitvi službe inšpektorja policij, straže z dohodki IV. plač. razreda; poročilo o ce sarjevem spomeniku; prošnja cfioijala mestne blagajne I. Hribarja za odobrenje njegovega izstopa iz službe. Silvestrov večer pevskega društva »Slavec«. Opozarjamo na ta večer, kateri se vrši jutri ob 8. uri zvečer v dvorani P u n t i -g a m b k e pivnice, in nudi rRdi razno vrstnega sporeda obilo zabave. Lovska pravica občine Moste bo oddana 12. jan. Pasji davsk. Pobiranje pasjega davka za 1. 1904 pričelo se bode z 2. dnem janu arja 1904. Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, izvzemši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za t? leto veljavnih pasjih mark najkasneje do 2 0. februarja 1904 pri mestni blagajniei proti plačilu 8 K. Ponesrečena vožnja v Ameriko. Frane Kaiser, delavec v Mokronogu, je prišel vča raj v Ljubljano, da bi se odpeljal v Ame riko. Odpotovati pa ni mcgel, ker je ves denar — 360 kron — izgubil nekje v mestu. Izseljevanje zopet narašča. Včeraj odpeljalo seje48izseljencevv Ame riko in sicer 42 Dalmatincev in šest Slovencev. Električna cestna železnica. Uslužbenci tukajšnje električne cestne železnice priredb dne 1. svečana 1904 v prostorih starega strelišča plesno veselico ssre čolovom, šaljivo pošto itd. Ker je čisti do hodek te veselice namenjen za ustanovitev podpornega društva uslužbencev električne cestne železnice, prosijo obilega poseta. Zabavni večer „Kršč. ženske zveze*. V nedeljo je imela »Ženska krščanska zveza" v veliki dvorani »Katoliškega doma" svoj zabavni večer. Večer je bil res lep, za to ao se potrudile dame. Pevski zbor je izvajal Vilharjev »Pogovor z domom", Adamičev »V gozdu" in »Lipica", Aljažev »Zaostali ptič" in Ipavčevo „Molitev" iz »Teharskih plemičev" jako Gao in precizno. Posebno pohvalo je žel kvintet ženskega zbora, ki je moral »Žalost" ponoviti. Tudi meščanska godba je prav pridno svirala slovanske ko made in žela gromovito pohvalo radi res krasnega proizvajanja Parmovih »Triglavskih rož0. Nato se je vršila prosta zabava. Iz trgovskih krogov smo glede novo-letnihdaril prejeli dupis, katerega priobču-jemo, da se čujeta oba zvons. Dopis sa glasi: V sobotni številki Vašega canj. lista skuSa neki dopisnik dokazovati, da je neopravičeno, ako špec. trgovci odpravijo novoletna darila svojim odjemalcem. Da bodo tudi širšemu občinstvu znani vzroki za tako odpravo, podajemo naslednja pojasnila. Novoletno obdarovanje odjemalcev od strani trgovca je posledica naraščajoče konkurence, skoraj bi rekli, umazano, današnjim razmeram ne več primerno konkurenčno sredstvo, katero sigurno le onemu trgovcu prinaša dobiček, ki je itak že dobro podprt, torej bogatemu trgovcu, nikakor pa ne revnejšim. In ker je trgovec le iz špekutativnosti dajal novoletna darila, ni imel gotovo namena obdarovati revežev, ampak le one, kateri so mu dajali kak dobiček. Izmed teh so bili torej v prvi vrsti premožnejši odjemalci obdarovani. Revnejši odjemalec, ki je svojemu trgovcu dal manj izkupila oziroma dobička, prejel je tudi manjše darilo. Rekli smo, da je novoletno obdarovanje odjemalcev ne baš lepo konkurenčno sredstvo. Sigurno je, da če ne bi trgovec imel nobene konkurence, tudi ne bi obdaroval Bvojih odjemalcev; ali ker si skuša z obdarovanjem pridobiti novih odjemalcev, torej odjemalca svojega konku renta, hoče mu s tem škodovat'. Revnejši trgovec, ki nima tikega kapitala na razpolago, da bi lahko svoje odjemalca v taki men obdaroval, zgubi s tem svoje. Njegov konkurent pa, že itak premožen in veliki trgovec, pa pridobi s tem nove odjemalce in b tem nove vire dobička. — Omenjeni dopisnik pravi v svojem članku, da vživajo trgovci od svojih tvrdk nekak konsum-škonto. Dotični dopisnik sigurno ni trgovec, sicer bi moral vedeti, da le bonifikacije dandanes pač nobeden trgovec več ne vživa, posebno pa špecerijski ne. Omeniti nam je še, da so trgovci dogovorno sklenili darovati meBto običajnih novoletnih daril sorazmerno svoto v dobrodelne namene. Ako rečemo sorazmerno, ne mislimo seveda ravno iste svote, kakor jo je dajal kot darila, zakaj to bi prespgalo njegove moči, ampak primerno manjšo, toda še vedno tako veliko svoto, da bodo prejela razna dobrodelna društva ali zavodi lepa novoletna darila, kar bode Bigurno v prvi vrsti v prid revežem. Razun teh pa so udeležena tudi družba sv. C rila in Metoda. Sicer pa ne bi mogel naše trgovce nihče prisiliti odkupiti se od teh daril, ter bi, kakor Be je to zgodilo v mnogih drugih mestih, zlasti na Nemškem, odpravo teh daril brez odkupila ravno tako lahko dosegli potom medsebojnega spora zumljenja, kakor sedaj, ko bodo dajali lepe novce zgoraj navedenemu namenu. Tat. Dne 25. t. m. zjutraj vtihotapil so je tat v stanovanje branjevca Jos pa Goršeta na sv. Martina cesti štev. 19 in mu ukradel črn sukmič in dvoie hlač. Katoliško rokodelsko društvo v Ljub* IJani bo v svoji društveni dvorani v Komen snega ulici štev. 12 priredilo na novega leta večer veselico, pri kateri bo prvikrat nastopil novi društveni tamburaški zbor pod vodstvom p. Lehpamerja. Prisiljenec iz Ljubljane prijet. V Vod-njanu so v sobe,to ujeli nekega Ivana Boš ketica, ki je pobegnil iz ljubljanske prisilne delavnice. Bošketid je na buoiu, da je izvršil v Pulju več tatvin. Na Južnem kolodvoru, skladiščni dela vec Anton Pengal, stanujoč v Slomškovih ulicah št. 11, je na južnem kolodvoru nakladal polne vreče in je pri tem spodrsnil in psdel ter se na desni nogi poškodoval. Ženo nevarno ranil. Zakonska Valentin in Frančiška Ižaric sta se včeraj popoldne v stanovanju sprla in je mož v prepiru udaril ženo z metliščem tako po glavi, da jo je težko telesno poškodoval in bo jo morali od peljati v bolnišnico. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Na novega leta dan popoludne 24. predstava »Rokovnjačev«, zvečer „Prodana nevesta". — Dne 3. jan. popoludne „Divji lovec", zvečer »Onjegm". — Dne 6. januvar. zvečer »Potovanje okoli zemlje". — Opera študira noviteto »Peter Svačic" in „Af'ičanko". * Slovensko gledališče. Na božični dan so ponavljali Čijkovskega opero »Onje-gin". Predstava ni bila ravno uzorna, no, vkljub temu ima opera tako sugestivno silo, da so prodrle finese na nežnih, lirskih mestih in očarale občinstvo. Saj »Onjegin« kar vžga, dasi ima, kar se tiče dramatičnega dejanja, več nedostatkov. Čajkovskega lirika je tako navduševalna in plamteča, v mirno gibajočih se valih zunanjega dejanja je skritega toliko globokega življenja, da je s tem doseženo popolno ravnotežje za dramatični razvoj. V »Onjeginu" se razvija vse dejanje v notranjosti, je brez presenetljivih kontur vnanjega dejanja, vse je tajno se odigravajoče in pogubl|ajoče brez sceničnega dejanja in brez gledaliških afektov. Čajkovski ni mogel najti sujeta, ki bi se bolj prilegal njegovi umetniški sili, in to tem bolj, ker glavnega pomena ni položil na Onjegina, junaka Puškinove pesmi, nego na Tatjano, iz katere se mu je posrečilo vstvariti nov, očarujoči ženski tip, tip ruske devojke, tihe in očaru joče, zagrnjene v lahek zavoj melanholične sanjavosti in žgoče strasti, tako čisto slovanskega, a vendar obče človeškega jedra, ki jo dela tako lahko razumljivo. Našemu občinstvu se je ta opera nenavadno prikupila, in to se je videlo tudi to pot. Pevcem glavnih ulog se je ploskalo na odprti pozormci, ker bo peli res dobro. Navduševalen je bil zlasti g. O r ž e 1 s k i, gdč. S k a 1 o v a in gosp. Angeli. Gledališče je bilo skoraj polno. — Gostovanje gdč. Nigrinove v soboto je imelo zopet popoln vspeh in je bila umetnica odlikovana z dragocenim darilom. O včerajš iji predstavi »Prodane nevesto" poročamo jutri. DaneB omenimo samo, da je v ulogi M he nastopil g. B e t e t t o sinoči prvič na gledališkem odru. Glas mu je krepak in zvočen; nadeja so lahko lepe umetniške karijere. Lani je bil gojenec »Glasbene Matice" in je vzbujal s svojim glasom občno pozornost. * Slaven slovenski peveo v Ame riki. Newy >rški mesečnik »The Crterion« piše v decembrski številki : »Popolnoma možno je, da bo našel (neki italijanski pevec svetovno slave — op. ured) strašnega tekmeca v Franu Naval u, liriškem tenoriu, ki bo pel mnogo vlog, s katerimi se je doslej oslavljal Poljak Jean de Reszke. Mr. Naval je tudi novodošlec, in osebnost in glas, oboje je veliko, da je v stanu razvajeno občinstvo očarovati, in pač je vreden obožavanja, ki sa mu bržkone nameri v New Ynrku". * Umrl je v Pragi prvi kapelnik češkega narodnega gledališča Adolf Č e o b. * Dvorni operni pevoo Heai na Dunaju je bud • zbolel. Kadi neko hude živčne bolezni se je moral podvreči nevarni operaciji Od onega časa nosi ni dotičnem delu telesa varstveno napravo. Ker je to zadnje dni opustil, se mu je povrnila bolezen. * Humperdinok je dovrš 1 svojo novo ljudsko opero „Žamtev proti volji", katera ae poje prihodnjo jesen v Monakovem. * Cerkvena glasba in Pij X. IzSel je »Motu proprio" bv. očeta o cerkveni glasbi, v katerem na novo poživlja, naj se skrbi za čistost cerkvene glasbe. Na novo se prepoveduje ženskam pevati v 1 11 u r -g i č n e m zboru. To seve ne velja za naše ljudske zbore, ki ne pevajo v presbitiriju. * »Kratko navodilo k napovedi osebno-davčne dohodnine za duhovnike in bentficijate«. To je naslov drtbni knjižici, katero je po najboljših virih sestavil in za ložil č. g. Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, tiskala pa „Katol. tiskarna". G. pi satelj pravi v uvodu: »Večletno poslušanje pritožb, kako občutno prenaša naše ljudstvo novi osebno dohodninski davek, osobito pa duhovniki beneficsjati in pa štiriletno delovanje kot ud cenilne komisije za odmero osebno dohod, davka, namenilo me je podati to navodilo svojim stanovskim sobratom v ■ blagohotno porabo«. Knjižica se dobiva po s 30 vin. pri založniku in v Katoliški bu- i kvarni. j * »V mladem jutru". Ljubke poezije Silvina Sardtmsa „V mladem jutru" so rav- i nckar izšle. Cena 1 K 50 v., po pošti 10 v. \ več. Dobč s« pri založništvu v Marijanišču j in v Ničmanovi prodajalnici, Kopitarjeve ' ulice. Toplo priporočamo lepo knjigo ! * Konoert JaroslavaKooiana. Ka- j kor se je ža javilo, priredi »Glasbena Matica« na svetih Treh kraljev dan, dne 6. januarija, ob 5. uri popoldne v »Narodnem domu« koncert največjega sedaj živečega u me t n i U a na gosli, gospoda J n v o s i k v a Kociana. Mnoge težave, ki so se stavile na pot, so z današnjim dnem vsa premagtne in koncert se vrši sigurno imenovani dan. — Vspored koncerta, pri katerem bode sodeloval pianist in spremljevalec Ko-cianov, gospod Oskar Dienzl, je sledeči : 1. Paganini: Koncert v d duru v prireditvi Wahelmyjevi in s kadenco Ssureta in Kociana. 2. s) Bach: Aria; b) Bich: Prae-iudim. 3. a) Dienzl: Prelja; b) d'Ambroise: Romanca ; c) Spies: Ples vil. 4. a) Raoh-mavincff: Pieiude; b) Sinding : Spomladno šumenje. 5) Sjvčik: Fantazija ob čeških narodnih pesm h. — Točko 4. svira g. Oskar Dienzl na klavir, vsa drugo gospod Kocian. — Sedeži po 4, 3 in 2 K in stojiš'a po 1 K 60 h, za dijake po 60 h se dobivajo v trgovini gospoda J. L o z a r j a na Mestnem trgu. Preteča vojna med Rusi in Japonci. Koreja je postala že v drugič pre porna točka, ki preti prouzročiti krvavo vojno na daljnem iztoku in porušiti sedanje soglasje evropskih velesil. Pred leti je nastala kitajBkc-japonska vojna vsled spora, Čegava naj bo Koreja; tedaj so Kitaici iz gubili vse pravice do t-ga polotoka, a tudi japoreke načrte so preprečilo vele«ile, ki so proglasile Korejo za »neodvisno« cesaistvo. Ia sedaj grozi zopet vzplamteti sir.rtonc sen ogenj na Koreji med belim carjem in solnč mm sinom Ti polotok obn ga 218 200 kvadratnih kilometrov ozemlja in steju približno 10 milijonov prebivalcev. Po k taisko japonbki vojni so se Japonci z vso entržno ša nadaljo potegovali, da pride Koreja v nihovo posest, ker leži prav pred nosom japonskemu c< sarstvu. Z»to menijo Japonci, da jo morajo dobiti in naj veljs, kar hoče. Da pride v roke Rusom, bi bih japonski žisljenaki interesi težko prizadtt', ker je K re|a v vojaškem oziru jako važen polotok, B j li Japonska sedaj izpeljala svoje načrte, je negotovo; to bi pokazala vojska. A ie zdaj ne pride do nje, sa bo pozneje gotovo še enkrat z orožjem odločevalo, kdo naj bo gospod na Koreji. In ravno tako je za Ruiijo ta polotok velevažen. ker ji zapira pot v Tiho morje in jo zavira na njenem zmagovitem diru Rrsija pa ima tudi svoje interese v Mandžuriii, ki je ogromne obsežnosti. Ima namreč 939 280 kvadratnih kilometrov, a šteje le 5 m pol milijonov prebivalcev. To deželo ima Rusija takorokoč že v obhsti. Kina, ta velikan z lončenimi nogami, ni v stanu zoperstaviti se Rusom. Po znani ki Kitajska orjaška država, ki obsega nad 11 milijonov kvadratnih kilometrov in ie torej za milijon kilometrov večja od vse Evrope, počasi razpada. Japonsko-ruski spor hoče Angliia izrabiti v to, da zadovolji svojo željo po Thetu, tej gorski planoti, ki obsega 2,109.000 kvadratnih klm. in šteje 2*/4 milijona prebivalcev. Tako je razmerje treh velesil med seboj, in gotovo je, da bo skušala vsaka država zase doseči svoje lastne intereae. I z Petrograda poročajo, da hočejo ohraniti mir, a angleški listi seveda predbaci vajo. da so Rusi samo zato miroljubni, ker niso dovclj pripravljeni na vojsko. Carju pa ne morejo očitati, da bi se pošteno ne tru dil za ohranitev miru. Nek list pa poroča iz Tokia, da Rusija hoče v kratkem vojne z Japonci, a takoj nato pristavlja, da Rusija potrebuje najmanj še tri mesece, predno bo sposobna, zoperstaviti se japonskemu napadu. Evropski državniki se bojč, da bi japonsko ruika vojska slabo ne vplivala na kitajske razmere, in da bi tam zopet ne nastalo Evropejcem sovražno gibanje. Vedno zopet se po liaiih ponavlja vest, da imajo Rusi v Vzhodnji Aziji premalo vojaštva in bi bili zato lahko premagani. Takšno pisanje ima samo namen, navdušiti Japonca za vojsko. To bi oni tudi radi takoj storili, a poprej jim je treba še pomoči in te pričaku- {'ejo od Angležev. Japonski državniki vsa-takor uvide vajo, da vojna z Rusi ni tako nedolžna Btvar, kakor s trhlo Kino. Angleški listi jim seseda obetajo vse mogoče, saj so obljube poceni, a angleška vlada se zna izogniti vsaki obvezi. Da se Rusija in Japan še vedno oboro-žujeta, je gotovo. Rusija je sicer pripravljena ugoditi Japoncem, a nikakor ne more dovoliti, da bi bila zveza med Vladivostokom in Port Arthurjem pod njihovim nadzorstvom, kar Japonci hočejo. Ker pa je to nji-hoea glavna zahteva, zato bo težko prišlo do sprave. A za zdaj menda še tli povoda, da bi morala izbruhniti vojska. Kot poročajo zadnje brzojavke, še ni zaznamovati nobenega napredka glede rusko-japonskih pogajanj. — Japonski ministrski svet je sklenil najeti pet milijonov luntov posojila za oboroževanje. Dve bolniški ladji japonskega „Rdečega križa" sta dobili tajen ukaz, naj boBte pripravljeni. Da bo Anglija v slučaju vojne Japonsko podpirala, je znano. — Iz Londona poročajo, da je Japonska v zadnji niti zahtevala cd Rusije, naj f jr-melno prizna neodvisnost in integriteto Koreje in Kine ter naj imajo vsi narodi v teh dveh državah enake pravice. Japonski ministrski svet je izdal tri nove naredbe; med njimi se nahaja načrt za organizacijo glavnega taborišča in štaba za slučaj vojne. Ustanovil se je tudi vojni svet. S tem je Japonska spopolnila svoje vojne priprave. Iz Pekinga brzojavljajo 29. dec.: Trije podkralji poročajo, da imajo 90.000 od evropskih častnikov izurjenih vojakov na razpolago. Iz Varšave: Ruske oblasti so se obrn la na slušatelje 5 tečaja medicinske fakultete na varšavski univerzi z vpraša njem, če bi bili pripravljeni kot prostovoljci iti na vojno poZorisče v zhodnjo Azi|o. Izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. Kamen mu je v čelo vrgel. Delavca Nace Zupančič in Nace Mahne sta se v Lavrihovi g'stilni v Mengšu zaradi žensk nekaj sprla Ko je Muhne gostilno zapustil, je šol Zupančič za njim, češ, d . ga mera m^lo brcniti, da bo videl, če zna &aj teči; in rt s g« je dohitel ter dvakrat brcnil, in ker su je M^hne branil, mu je Zupančič kamen zagnal v čelo ter ga nevarno ranil. Obsojen je bil na tri mesece ječe. — Sestri grozil. Tone Vovk, delavtc na Jdvormku, je kot silovitež zelo na slabem glasu. Dne 4 dec. se je skregal s svojo sestro, zgrabil je nož ter ji zagrozil, da bo „krepalf>u, češ, da ima roke zato; razbil ji je tudi dve šipi S stra se ga je silno bala in se pred njim zaklepala Ker mu ni hotela 9. dec. odpreti vrat, ji je razbil zopet dvo šipi in držal nož za hrbtom. Vovk se zsgo varja, da je bil pijan. Sodišče ga je obsodilo na pol leta težke ječe. — Nove hlač« bi bili radi imeli. V Berg-manovo prodajalno so prišli 18. dec t. 1. delavci in eicer 19 in 16 let stsra Franoe in Janez Krevelj, ter po 16 let stara Tone Roštohar in Martin Ogrino Ogledovali so blago za hlače in ker je bila prodajalna polna ljudi, je vrgel Ogrinc kos blaga na tla, katerega so tovariši odnesli. Odšli so potem h krojaču, da bi vsakemu napravil ko je blago premeril, ---------r--------------------- - - ------ novo hlače, a ta, ko je blago premeril, jun tajski ekapediciji evropskih velesil so Rusi J je reke), da je blaga le za dvoje hlače. So- MnrlnKntmli pift/sm r» mr\A 1 V> i A v; Manil illaitn T - n_____ __ TT____11___• A__: _______!_____ nadaljevali ovoja prodiranje v Mandžurijo, ki se je počasi spremenila v ru nakem čudne cvetove. Žensko društvo v Helsingforsu je sklenilo, da se odslej cženjene gospe ne bodo posluževale niti svojih rodbinskih imen, niti imen svoj;h mož. Tudi naslovi »gospa« in »gospodična« naj ae odpravijo, ker to kaže na odnošaje z moškimi. Vse ženske bodo imele eno ime, katero pa še ni go tovo. Uslužbenke bodo odslej gospodarjem dajale spričevalo, ne pa obratno. Tako je sklenilo društvo poslov v Tammeiforsu. Naj sklepajo E/ine hčere karkoli, — da bi preveč no govorile do tega le ne spravijo svoje emancipacije! Društva* (Silvestrov večer) v hotelu .Fischer" v Kamniku prirede kamniški samoi. Vspored: 1. Petje. Izvaja iz prijaznosti slav. I. slov. pevsko društvo »Lira«. 2. Šaljiva prizora. Izvršujeta dva najeta klovna. 3 Senčnate slike. 4. Polnočna pošta, katero oskrb-ljuje poljski žid iz Brodyja. 5. Plesni venček. Med posameznimi točkami vsporeda in pri pleBU svira orkester Kamniško mestne godbe. Vstopnina 40 vin. za osebo. Dame proste. Č sti dobiček veselice je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Začetek ob 8. uri zvečer. (Silvestrovo veselioo) priredi Narodna čitalnica v Kranju v četrtek, 31. decembra 1903 točno ob pol devetih zvečer v "svojih prostorih. Vstopnina za člane 50 vin., za nečlane 1 krono. K obilni udeležbi vabi člane in prijatelje Narodne čitalnice najuljudneje odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 30. decembra. Cesarju se je pri zadnjem njegovem bivanju pri svoji hčeri Valeriji v Walsee pripetila mala nezgoda. V soboto je šel brez spremstva po stopnjicah nad-vojvodove palače. Z ostrogo na čevljih se je zaplel v preproge ter je padel. Priletel je na neko klop. Vstal je sam, ne da bi se bil znatno poškodoval. V spremstvu prihitelega sluge je odšel takoj v svojo sobo. Zdravniške pomoči ni poklical. Nad desnim očesom se pozna cesarju, da se je udaril. Cesar toži tudi, da ga boli v križu, vendar ni nevarnosti. Cesar je sicer pri najboljšem zdravju in vsak dan v dvoru redno opravlja svoja dela. Jutri bo imel cesar splošne avdijence, vendar je pa mogoče, da i avdijence odpove, ker mu bi ; bilo treba pri teh avdijencah dalje | časa stati in bi mu to povzročalo bolečine v križih. Trst, 30. deo. V Grado so pri izkopavanju našli ostanke velikanske bazilike iz prvih časov krščanstva. Rim, 30. dec Škofom v Trientu je imenovan dr. E n d r i c i. Rim, 30. dee. Prof. Gubernati pri-občuje pismo nekega avstrijskega nadvojvode, ki obsoja dogodke v Inomostu in se izreka za ustanovitev laškega vseučilišča v Roveredu. Petrograd, 30. decembra. Veliki knez Aleksander je iz Sevastopola nenadoma prišel sera, da prepreči vojno. Praga, 30. dec. Z ozirom na razširjene vesti o spravnih konferencah mej čehi in Nemci pišejo „Nar. Listyu, da doslej nobena stranka ni dobila vabil k tem konferencam ter da torej vlada ne misli sklicati teh konferenc ali je pa z razširjenjem teh vesti hotela poizvpdeti samo mnenje strank. Brno, 30. decembra. Moravski češki listi pišejo, da namerava vlada češko vseučilišče ustanoviti v Krome-rižu. Umrli so: 11. decembra. Ana Bogataj, krojafieva hSi, 6 mes. Rimska cesta št. 14. Ecclamptie iofant. — Ferdinand Kapelj, zasebni uradnik, 50 let, Kolodvorske ulioe 26. Se je obesil. 12 dfcembra. Ivana Brodar, k'eparjeva hči. 6 mes., Velike čolnarske ulice 6. Črevesni katar. — Ln-dovik GroSelj, stražnikov sin, 17 mes. Krakovski nasip 10. Bronchitis. 14, decembra. Anton Benedik, posestnik, 77 let, Hradeckega vas 25. Ostarelost in IncufT cordis 15. decembra Terezija Sretalifi, tovarn, delavka, 22 let, TržaSka cesta 47, jetika. — Matevž Slekovc, župnik, 47 let, ZaloSka cesta 11, Carrcinoma ventri-culi. — Emil Poljšak, gostilničarjev sin, 4 mes. Martinova cesta 32. Atrofic. 17 decembra. Ivan KoSir, brambovec, Ambrožev trg, se je ubil. 18. decembra. Martin Nagode, mizarjev sin, 2 leti, Stara pot 5, Bronchitis capilaris. 19. decembra. Albin Guzelj, dijak, Kolezijske ulice 26, Meningitis basiUris. 20. decembra. Ivan Riolini, kurjač, 44 let, Ko-njuSne ulice 4, srčna hiba. — Ivan Ko3Ca, nadapre-vodnik, 66 let, se je na južnem kolodvoru ponesrečil in bil zmečkan 21. decembra. Katarina Gulich, krojačeva žena, 61 let, Marije Terezije cesta 11, srčna hiba in vodenica. 28. decembra. Irana Bezlaj, pismonoSeva iena, 36 let, Rimska cesta 10, jetika. V hiralnici: 11 deoembra. Albina Grandišar, to var. delavka, 49 let, Dementia paralytica prog. Apoplexia cerebri. 12. decembra. Ana Zyka, »trojevodjeva vdova 73 let, Apoplexia cerebri. V bolnišnici: 10. decembra. Ivan Dolenc, dninar, 52 let, Ileus Tolvul intest Gangraena intestin. 12. decembra. Jera Hainricher, delavka 52 let, Dementia epileptica Mar&smus 13 decembra. Marija Bežaj, delavka, 70 let, osta -relost. 16. decembra Ivan Kramar, dijak, 17 let, Plemitis serosae Pesitonitis. — Marija Gliha, tesarjeva žena, €5 let, Marasmus senilis. 19. decembra. Primož Zadnikar, hlapec, 58 let PleuritiB exudativa 21 decembra. Ivana Fortič, kurilfieva hči, 13 mes-davica. 12. decembra. Amalija Bischof, mjdlstinja, 23 let pljučna tuberkuloza. Meteorologldno porodilo. TMbia nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 736-0 am Cu opn-toTuji 29! ». zvefi. anl 7- *jutr-12. popol. Stanje lioro-metre. T mm. Temperatur* Čeblja Vetreri. Nebo VHtt-tf | —o'4 [ si. svzh. [ obl. 7394 739 3 -6-7 , -4-8 nedoločen I si. jvzh, | I« i •S2 0.0 Srednja vfierajšnja temperatura —2-6', normale — 2 6' Dunajska borza dnč 29. decembra. Skupni državni dolg v notah.....100-60 Skupni državni dolg v srebru.....100-60 Avstrijska zlata renta i%......12065 Avstrijska kronska renta 1%.....1C065 Avstrijska inv. renta 3l/a %......93-10 Ogrska zlata renta 4 %.......118-95 Ogrska kronska renta 4 °/o......98'75 Ogrska inv. renta 3'/,% ......HI 05 Avstro-ogrske bančne delnice.....15M5 Kreditne delnice..................687 5'J London vista......................239 30 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-121/, 20 mark............ 23 43 20 frankov...........19 04 Italijanski bankovci........ 95 3i C. kr. cekini...........11-32 Z it ne ........650 ob Tisi ........610 Koruza ogrska stara.......6 — , „ nova.......5 35 čin kvant stari......., — » novi.......>6 55 Ores srednji..........5.75 Fižol ..........„ 750 do 7-86 7'65 6-69 5 50 522 do 8-35 a 8.35 » 6-80 „ 7 60 . 7-20 , 6-25 » 5 50 7 — 5 96 13-i6 r\T\ti venecijanske in španske. Najceneiše ima l^UUe, v zaiogi tvrdka BRATA EBERL v ZJublJanl, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 22 11—4 Ciril-Metodove biškote zantevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Naročila sprejema družbin založnik S-H. Skerl, Sv. Ivan pri Trsta. Medicinalni 1393 Razpis službe stražnika. Pri mestni občini Škofja Loka se nastavi s 1. februarjem 1904 ilrugi stražnik z letnn plačo 660 K in službeno obleko. D isluženi ali odslovljcni žandarmi in vojaki imajo prednost. Prošnje s krstnim in domovinskim listom in z eventualnimi spričevali naj sa vlože pri mostnem županstvu n pri Ft*. Toman«u podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvasorjev trg ste*, i. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 57i ee JR\ HITI, Pred škofijo štev- 20, Zunanja naročila se točno Izvršuje)«. Prodam ali v najem oddam trgovino špecerijskega blaga na dobrem prostoru v Ljubljani radi bolehaiija. Trgovina ima lep promet in se ponuja strokovnjaku gotova ekaiatenca. Potrebni kapital le 2 do 3 tisoč gold Natančneje pove blagohotno upravništvo »Slovenca«. 12® 17 Varstvena znamka: Sidro. LINIMENI. GAPSIGI Comp. Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi. priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K - 80. K 1-4'J in K 2'- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levo jT"^ v Pragi, Elisabethstrasse 5. ^T^) 1343 34-14 Naročaj te 706 104-65 ix p2.vovsme v Zaleu in J Laškem trgu. Jbju bljaan.!, Noti n« Aiigeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo z znamko sta najbolj koristni *feQcLx]L!Q.X Z3Q.xl.ii ^BP BB BH C1WB BH BDBMB Hi BS M za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih ftacunah! Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno- voščenih svetf< v Ljubljani. Vinska trgovina Jeglič Vinotoe V lastni kleti "tri Pred šfe€fef8j<* št. 1 G priporoča belega in črnega istrijana, štajarca, belega, rebulo, muškat, belo, sladko, Vino de Rosa, rudeče, sladko, kot tudi staro ogrsko vino; dalje posebno: Rnnioa izsušenega grozdja, črno, sladko, ste-nUlJIUd, klenica '/,„ litr........ . 80 kr. Rpfnškn staro> sladko> 7/i«litr......70 „ IIGIUOIVU, n0VQ) iz sodaj l Hter.....64 ^ Prosekar, star, 1 liter........48 „ Vinn ,astneSa pridelka iz Krškega, j belo . . 40 „ f liiu Trške gore izb. kakov., rebljan j rudeče . 36 „ Istrsko vino lastnega pridelka teran in muskatelj rudeče in refoško se dobiva pri AntonuFerlan di Glorgio v t^cuinju (Istra). Na prodaj ima tudi izboren i65o 12-9 tropinjevec. Vzorci in cene na zahtevanje. Suhe gobe, orehe, predivo, želod, v^ake vrste fižol, Žito, sadje, subn in sveže, spt< h vse deželne pridelke, 1484 u kapi Anton Kolenc v Celju. Nove zbo\jšane gramofone z glasovno-, ročno- in vsrstver i omarico, zelo priljubljen m-d duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon *** ***** avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare. Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. p 1079 60-38 Rudolf lUcbcr, urar v Ljubljani, stari trg 16. Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 1495 14 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. Posestvo je naprodaj v lepem kraju ob novi državni železnici v Kožni dolini na Koroškem. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozde.; v hiši je stara krčma, prod&jalnioa ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo kupčijo. Caria posestvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru. Naslov posestnika pove iz' .priložnosti upravništvo »Slovenca«. 1522 J4 0W o W I) T T T cRnglešfio sEladišče c6h£ JOjuBljana, cffiestni trg 5. uhovina sc od 1. januvarija 1904 prodaja za vsako ceno. V zalogi so mej [drugim skunks - kolier - mufi, potem kožuhovinaste jopice, kožuhi za mesto in potovanje, mikado itd. itd. Globoko znižane cene za obleko za gospode in dame. Velespoštovanjem Oroslav Bernatovič. IgRIČAR & 1VIEJflC, Ljubljana, Prešernove uliee št. 9, | X priporočata svojo bogato zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi najnovejših predmetov v konfekciji za dame. fjj Hi Holldne «*«- ■■itoiDtifeiTba. — 1532 12—11 h J J/0~ Nakup ln prodaja 'VO vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese 7.a vi;ako žrebanje. Knlantna i z v r S i t e v naročil na borzi. Menjarična delniška družba M E R C U K" l„ Ulfollzeile 10 in 13, Dunaj, Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ftpekulaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134 277 Izdajatelj~in odgovorni prednik: Dr. Ignaolj Žitnik. Xisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.